Učitelf&lci Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 611. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. PoŠt. ček. rač. 11.197. Telefon 2312. Za razmah nadaljevalnega šolstva v Sloveniji. Širša akcija za razmah nadaljevalnega šolstva na deželi. — Dva tečaja za učitelje in dva za učiteljice nadaljevalnih šol. — Gospodarska stran vprašanja. — Tudi za vodstvo nadaljevalnega šolstva je treba samo-izobrazbe. — Institucije za nadaljevalno šolstvo v inozemstvu. Obeta se nam velik razmah nadaljeval» nega šolstva v Sloveniji. Oba oblastna od» bora priredita po en .tečaj za učitelje in po enega za učiteljice. V mariborski oblasti se vršita tečaja v počitnicah, v ljubljamski v je» senskih mesecih. To je smatrati kot začetek širše akcije, ki jo snujeta oba oblastna od» boira glede nadaljevalnega šolstva na deželi. Z zadoščenjem opazujemo, da si osva» jajo polagoma tudi drugi krogi naše nazira» nje, da je smatrati nadaljevalno sodo kot nujno potrebno dopolnilo osnovne šole, ki brez prve nikdar ne more zadovoljivo rešiti prevažnega vprašanja izobrazbe širokih slo» jev naroda. Šele, ko vžame ljudskošolsko učiteljstvo — primerno pripravljeno — tudi vzgojo in izobrazbo zrelejše kmetske mladi» ne v svoje roke in bo znalo to izobrazbo po» klicno usmeriti, si smemo obetati gospodar» ski in kulturni dvig onih širokih in najširših plasti našega kmetskega ljudstva, ki jim stro» kovna kmetijska in druga izobraževališča v splošnem miso dostopna. Problem nadalje» valnega šolstva je torej nacionalen problem v najtehtnejšem pomenu besede in se da le s tega zrelišča velikopotezno rešiti. Vsako tesno stanovsko ali strokovnjaško stališče bi stvari več škodilo kot koristilo. S trenutkom, ko je začelo učiteljstvo spoznavati veliko nalogo, pred katero stoji in se zavedati pomena nadaljevalnega šol» stva, je bil storjen prvi odločilni korak k raz» • mahu tega šolstva, kajti brez razumevanja za stvar in brez sodelovanja old strani uči» teljstva, samo z dekreti od zgoraj se taka vprašanja ne dajo nikdar in nikjer uspešno rešiti — to uči izkušnja. Dokler ni začelo učiteljstvo problema motriti in pojmovati z idejne plati v vsej njegovi širini in globini, se vprašanje kmetijskega nadaljevalnega šol» stva ni premaknilo z mrtve točke. Pri tem seve nočemo prezreti, da nam vse naše navdušenje za stvar ne more poma» gati preko vprašanja finansiranja tega šol» stva. Dokler .smo mogli računati v tem po» gledu samo na krajevne činitelje in na dr» žavo, ni bilo misliti na kako dalekosežnejšo akcijo v prid tega šolstva. Kljub temu, da nobena šola ni tako poceni in so njeni vzdr» ževalni stroški sorazmerno z njenim pome» nom naravnost minimalni, predstavljajo veffi» dar personalni izdatki zanjo za gospodarsko šibke občine precejšnje breme, ne glede na to, da nobena stvar ni za učitelja tako odT» ozna, kot so pogajanja s krajevnimi črnite!ji za lastni skromni honorar. Kjerkoli so se de» žeile ali države resno zavzele za nadaljevalno šolstvo, so najprej uredile vprašanje njego» vega vzdrževanja v tem smislu, da so pre» vzele same plačevanje učiteljstva in prepu» stile samo skrb za stvarne izdatke občinam. To vidimo n. pr. povsod v sosednih alpskih deželah. Danes lahko s precejšnjo gotovostjo ra» čunamo, da prevzame tudi v Sloveniji ob» lastna samouprava kritje personalnih stro» škov za nadaljevalno šolstvo — vsaj na de« želi. S tem bi bil ustvarjen drugi glavni pogoj za širok razvoj te šole. Da se nameravata oba oblastna odbora z vso resnostjo zavzeti za stvar, je razvidno iz prvega proračuna, ki ima znatne postavke za nadaljevalno šolstvd vseh panog, kljub temu, Ida pri njegovi se» stavi še nista mogla imeti oblastna odbora v tem pogledu nobenega določenega programa, razvidno pa je tudi iz njune brige za izobraz» bo učiteljstva nadaljevalnih šol. Ni dvoma, da je to središnji problem nadaljevalnega šolstva. Od učiteljstva pred» vsem je odvisno, kakšen bo uspeh šole in kako jo bo narod sprejel. Gotovo je, da po» nekod krajevne razmere in nasprotstva uni» čujejo najboljše namere učitelja, a taki po» javi bodo postajali vedno /redkejši, ko se nadaljevalna šola med narodom udomači. Takrat bo tudi čas za upeljavo te šole kot obvezne šole. Danes bi bilo to še preuranje» no. Prej je treba učiteljstvo usposobiti za novo nalogo in za razširjen njegov delokrog med kmetskim ljudstvom. Kako si to uspo» sabljanje predstavljamo? — Samoizobrazba učitelja ostane v tem pogledu slej kot prej prevažen činitelj, brez katere tudi najboljša' šolska izobrazba ne doseže svojega namena. A tej samoizobrazbi je treba dati soliden te» melj. Kdor gradi tu svoje upe na reformo naših učiteljišč, se gotovo vara. Od te strani se nimamo dosti nadejati. O usodi učiteljišč bodo odločali v naši centrali, kjer zasledu» jejo svoje cilje in se jim s to stvarjo tudi ni» kakor ne mudi. V tej situaciji so kratki tečaji, kakor so se dosedaj prirejali za izobrazbo učiteljev nadaljevalnih šol in kakor se bodo letos zo« pet vršili, nek izhod, toda izhod v siii, kar je treba povdariti. Slej ko prej moramo vztra» jati na svojem stališču, da je naloga učitelja med kmetskim ljudstvom, ako hoče svoje mesto prav izpolniti, tako ogromna, odgo« vorna in težavna, da bi za njeno pripravo bilo vsaj tako, ako ne bolj potrebno* posebno izobraževališče kot za meščanskošolske uči» teije. Seve nam ne prihaja na um, da bi za naše namene kopirali ustroj višje pedagoške šole. Za izobrazbo učiteljstva za njegove po» sebne naloge na deželi rabimo zavod, ki bo po vsej svoji zasnovi stal v najtesnejši zvezi z življenjem in potrebami našega kmetskega ljudstva, ki bo dal učitelju poleg potrebne praktične izobrazbe v onih strokah, ki jih rabi na deželi, tudi globje pojmovanje nje» govih vzgojnih nalog, globje razumevanje položaja, razmer in problemov našega kmet» skega ljudstva in učiteljevih nalog med njim. Od te ideje ne smemo popustiti. Izvedljiva je, ker vzdrževalni stroški takega zavoda razmeroma ne bi bili visoki, ne dadi bi se niti primerjati z vzdrževalnimi stroški kake po» polne srednje šole. Kot vzdrževatelj bi pri» hajal v poštev le oblastni odbor, oziroma oba oblastna odbora skupaj. Država pa bi dajala učiteljem potrebni študijski dopust. Ti naši načrti niso utopični. Pri ljubljan» skem oblastnem odboru se prav resno pečajo z vprašanjem daljših tečajev za izobrazbo učiteljev in učiteljic nadaljevalnih šol in pri» pravljeni so upoštevati tudi naše želje in predloge. Seve se moramo danes zadovoljiti še s krajšimi tečaji, da se ustanavljanje na» daljevalnih šod, tam kjer so zanje ugodni po» goji, preveč ne zavlačuje. Ti kratki 3—4»tedenski tečaji, kakor se letos priredijo v obeh oblastih, seve ne mo» rejo imeti namena, udeležencem dati vse po» trebno teoretsko in praktično strokovno znanje, ki ga rabi v nadaljevalni šoli. Sami bi omalovaževali svoje delo, svojo nalogo in kmetijsko stroko kot tako. To velja.seve tudi za 5—6»tedenske tečaje. Taki kratki tečaji služijo*, ali naj bi služili predvsem nalogi, da dajo* učitelju pregled snovi, ki jo obsega učni načrt nadaljevalne šole, da mu dajo napotke za obravnavo in izbiro učne snovi, za učni in vzgojni postopek, da mu praktično demon» strirajo stvari, ki jih v pomožnih knjigah ne najde (tu sem spadajo n. pr. praktične vaje iz sadjarstva in vrtnarstva, kmetska kuhi» nja). Zato mora diskusija igrati važno vlogo v tečaju. Poleg uvajanja v šolsko .delo in ustroj nadaljevalne šole bi bilo umestno, ako bi se tudi pri mas, slično kakor v učiteljskih tečajih v Sv. Martinu pri Gradcu, posvetilo nekaj časa uvajanju učitelja v njegov delo» krog na deželi, v spoznavanje položaja, go» spodarskih in drugih razmer in problemov našega kmetskega stanu, da se ga tako uspo*» sobi za celotno pojmovanje njegovih nalog med kmetskim narodom in usmeri njegov interes in njegova miselnost v ono smer, da se bo čutil domačega na kmetih in med kmet» skim ljudstvom. Temu mamenu služijo v Sv. Martinu pri Gradcu predavanja iz ljudske pedagogike; kmetskega narodopisja, kmetske zgodovine in narodnega gospodarstva. Da dosežejo taki kratki tečaji zaželjeni uspeh, je potrebno, da prinesejo udeleženci s seboj v tečaj že nekaj poznanja kmetskih razmer in nekaj praktičnega znanja. To ve» lja zlasti še za učiteljice. Nemogoče je, da bi se šele v tečaju učile elementarnih spret» nos t i v kuhanju in gospodinjstvu. Teh po» slov morajo biti že vešče. Naloga tečaja je, da jih seznani s posebnostmi kmetske kuhi« nje in gospodinjstva. Delo v tečaju bo zlasti za učiteljice naporno, keir bodo morale ude» leženke vsa dela praktično izvrševati, kakor dekleta v gospodinjski nadaljevalni šoli in bodo ves dan zaposlene. Zagotovilo imamo, da bodo pritegnjeni k sodelovanju pri tečajih, ki se vršita v Ljub« ljani, tudi praktični šolniki, vsaj po en uči« telj in ena učiteljica. Oblastni odbor je po» vabil k razgovoru strokovnjakov tudi zastop» nike učiteljstva in tam so se naši predlogi upoštevali. Podrobnejša uredba mariborskih tečajev napi ni znana, ker oblastni odbor ni ustregel naši želji po ^sodelovanju pri sestavi programov. Pač pa nam j*e sporočil, da se njegovi načrti v bistvu krijejo z našimi. Osupnilo je marsikoga in izzvalo tudi pone« kod proteste, ker je mariborski oblastni od« bor v svojem razpisu naznanil, da bo podpi« ral samo orne tečaje, kojih učitelji so se ude» ležili mariborskih tečajev. Tovarišem, ki so že več let z uspehom delovali na kmetijskih nadaljevalnih šolah in obiskali daljše tečaje, ni razumljivo, zakaj bi morali sedaj obiskati še krajši tečaj. Ni jim bilo pojasnjeno, da se mariborski tečaj po svojem programu bistveno razlikuje od strokovnih kmetijskih tečajev, kakor so se do sedaj prirejali. Upa» mo, da dosežeta oba tečaja poln uspeh in bosta stvari v resnici koristila. Nič drugega nismo hoteli, ko smo izrazili svojo željo po sodelovanju pri sestavi programa. Pričakujemo, da se tovariši in tovarišice •tudi za ljubljanska tečaja priglasijo v tako častnem številu, kakor za mariborska in s tem dokažejo resno voljo učiteljstva, preiti glede nadaljevalnega šolstva od načrtov in besed k dejanjem. > Miroslava Leitgeb, Ljubljana, Jurčiče? trg 3 Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija — Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenja. — Sklepi glavnega odbora UJU v Beogradu. (Sprejeti na seji 27. maja 1928 v Beogradu.) I. Povedena je reč, gde če se držati naredi* Vili. Glavna Skupština i kada. Po ovom pitanju saslušano je mišljenje pred» stavnika Poveren. Splita, da bi Skupštinu teško bilo održati gajmo bratom, dvignimo jih, a najprej iztre« bimo plevel iz naših vrst! — Društva, ki niso poslala mesečnih pri« jav. Učiteljska društva, ki kljub vsem op o* minom še niso poslala mesečnih prijav, so: Murska Sobota od decembra dalje, Marnberg od februarja dalje, Kozje od marca dalje, Logatec od aprila dalje, Brežice«Sevnica od maja dalje, Litija in Ptuj pa za junij. Po» novno prosim, da imenovana društva to ne» mudoma store, ker bom sicer primoran, v svrho zaiključitve letnega računa, vsa ta dru» štva obremeniti pavšalno navzgor. Istočasno prosim, da pošljejo vsa društva, ki dolgujejo glavni upravi, pripadajoče zneske, ker ima uprava velike obveznosti ob sklepu poslovne dobe. Glavni blagajnik UJU. — Računovodstvo del. min, fin. v Mari» janišču se je preselilo z 2. julijem v vladno palačo na Bleiweisovi cesti, vhod iz Erjav» čeve 'ulice, pritličje. — Maturanti mariborskega učiteljišča iz I. 1880., 1881. in 1882. Spored sestanka v Slov. Bistrici dne 7. in 8. julija t. 1. obsega sledeče točke: v soboto zvečer ob 8. (20.) uri zabavni večer (iz prijaznosti nastopi tamkajšnji uči» teljski orkester); v nedeljo zarano služba božja za pokojne naše tovariše in profesorje — predpoldan razgled mesta in bližnje oko» lice — opoldne skupni obed. Zabavni večer in obed se vršita v hotelu »Beograd«. Za popol» danski izlet z avtom v Rog. Slatino in nazaj se je takoj javiti še posebej. K udeležbi se je priglasilo še pet starejših tovarišev. Dobro došli. Na veselo in zdravo snidenje. Prijave sprejema A. Porekar, Maribor. — Matura na državnem moškem učitelji« šču v Ljubljani Pod predsedstvom g. vseuči« liščnega profesorja dr. Aleksandra Stojičeviča so se vršili v dneh od 13. do 23. t. m. ustni zrelostni izpiti na državnem moškem učitelji» šču. Zrelostni izpit so napravili: Ambrožič Ladislav, Babnik Ivan, Babnik Josip, Bregar Ivan, Costa Anton (z odliko), Čebohin Franc (z odliko), Dolenc Stanislav, Gabrovec Ru» d alf, Grum Daniel, Horvat Božidar (z odliko), Hrovat Emil (z odliko), Jezeršek Ivan, Kokalj Franc (z odliko), Koleša Bogomir, Kompoš Peter, Korenčan Lovro, Kotnik Konrad, Kos vačič Vladimir (z odliko), Kramar Mihael (z odliko), Kramer Franc, Kržišnik Gustav, Kus Bogumil, Kušar Karel, Lampič Stanko, Ljubic Anton, Mahkoita Milan, Mikiilecz Oton, Mo» korel Viktor, Perpar Vekoslav, Plevelj Viktor, Ponikvar Stanko (z odliko), Salberger Bogo» mir, Sila Milan, Simčič Josip, Skubic Vinko, Svetina Vladimir, Šimigoj Boris, Torelli Jan» ko, Urbančič Branko, Vertačnik Ivan (z odli» ko), Vertačnik Milan (z odliko), Žitnik Maks. — K zrelostnim izpitom je bilo pripuščenih 49 kandidatov. Zrelostni izpit z odliko je na» pravilo 10 kandidatov, zrelih je 32 in 7 kan» didatom je dovoljen ponavljalni izpit v sep» tembru. — 20«letnica mature moškega učiteljišča v Ljubljani. Zbirališče 21. julija (sobota) zvečer v kavarni »Evropa« v Celju. Posebej ne bo vabljen nihče! — Sedanjim in bivšim članom dolnje« lendavskega učiteljskega društva! Na zboro» vanju v Dubrovniku dne 23. junija so skle« nili navzoči sledeče: Vsi člani, bodisi v srezu ali ki so bili prestavljeni v drug srez in dol» gujejo članarino, morajo isto v najkrajšem času poravnati. Kdor dolguje večji znesek, sme to storiti v treh zaporednih mesečnih obrokih. Ako se dolžniki, ki so bili prestav« ljeni v drug srez, ne bodo v najkrajšem času odzvali temu pozivu, jih bo izterjal tovariš blagajnik. Proti vsem, ki ne bodo storili svoje članske dolžnosti do 1. oktobra, bo» demo morali, dasi zelo neradi, uvesti sodno postopanje. — Tajnica: Asta Šinigoj. — Članom sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani namerava naročiti za svoje člane razne čebulnice (tuli« pane, hiacinte, narcize itd.), in sicer najlepše in najnovejše gomolnice in trajnice, za je» sensko saditev od priznanih in solidnih tvrdk iz Holandske in Nemčije. Katere vrste teh cvetlic nameravamo naročiti, priporočamo, da člani prečitajo številko 6. in 7. lanskega »Sadjarja in vrtnarja«. Cene bodo približno iste, kakor lansko leto. Naročila sprejema v imenu podružnice g. Avgust Bukovec, račun» ski nadsvetnik v pok., Ljubljana, Gruberjevo nabrežje 14, in sicer le do 1. avgusta t. 1., kjer se dobe tudi vsa zadevna pojasnila. — Tajnik. — »Ženski List«. Izašao je u elegantnoi opremi 7. broj (juli) ovog obljubljenog mje« sečnika za modu, zabavu i kučanstvo, uiredje« nog od naše poznate novinarke i spis&teljice gdje Zagorke. I ovaj broj donosi na 20 stranica velikog formata majnovije i probra» ne modele, od kojih mnogi u bojama, i obilje modernih i narodnih ručnih radova. Opsežan tekstovni dio sačinjava po sebi opsežnu žen« sku reviju, u kojoj uz zanimivo književno i zabavno štivo, svaka naša žena — i domačica i majka i djevojka — nalazi sve što ju intere» sira. Medju ostalim članci i rubrike o zdrav» stvu, kosmetici, društvenosti, odgoju djece. kučanstvu, kuhanju itd. daju bezbroj prak» tičnih uputa. »Ženski List« stoji u pretplafi za tri mjeseca Din 45, a naručuje se kod Uprave »Ž. L.« u Zagrebu, Samostanska ulica 2/1. i — Samo predsodek je, če kdo misli, da iz rži ni kave. V tisočerih rodbinah uživajo ŽIKO brez primesi zrnate kave v popolno zadovoljnost. ŽIKO dobite v vsaki trgovini v rdečih zavitkih. Kronika. — Ministarstvo prosvete i »Učiteljski Tovariš«. U »Učiteljskom Tovarišu« nalazi se stupac zvan »Črna deska«, u kojem se pod naslovom: »Kaj se godi?« kritizira sve ono, čime se bezpoitrebno ili nepravedno zadire u život škole ili slovenačkog učiteiljsitva, pa došlo to, bilo mu s koje drago strane. U ne» koliko posljednjih bilješki podvrgnute su kritici i neke odluke ministars'tva prosvjete, pa je radi toga odredena disciplinska istraga protiv urednika i izdavača lista gg. Ivana Dimnika i Andreja Skulja te izdan državnom odvjetniku nalog, da protiv njih podigne tužbu s razloga, što da je tim bilješkama povrijeden autoritet školske vlasti, tangira« na vjerska i plemenska osjetljivo&t, nadlež» nost ministarstva vojske itd. Pra.tivši tu »Črnu desku«, ne možemo se saglasiti s tom optužbom, jer očito bazira na nesporazumu Svakoj organizaciji prva je i najglavnija svr« ha, da njezini predstavnici brane i zastupaju interese svoga staleža uopče, kao i interese pojedinih članova, u koliko drže da su povri» jedeni. Predstavnici moraju se za nje boriti svim mogueim i dopuštenim sredstvima, a u pirvom redu javnim protestom i kritikom potem štampe. Ne čine to oni iz prkosa ili ne« poštivanja, pretpostavljene si vlasti, več radi nužde i težnje, da članovima organizacije bude bolje ili da spriječe ili ublaže možebit« nu hotimičnu ili nehotičnu nepravilnost ili samovolju. Svaki čovjek, pa i stvaratelj mi« nis,tarskih odluka, može pogriješiti. Više oči više vidi, gdje se pogriješilo, te ima pravo tražiti, da se pogrješka ukloni ili popravi. — Kad predstavnici organizacije ne bi pazili i radili u skladu s tom svrhom organizacije, ne bi imalo smisla, da organizacija postoji. I drugovi Dimnik i Skulj kao predstavnici slovenačkog učiteljstva vršili su spomenutom kritikom samo svoju dužnost. Pri tome vo> dila ih je ali najplemenitija nakana. Nije im bilo na pameti, da nekoga vrijedaju, več je« dino da upru prstom na ono, što je po shva» čanju njihove organizacije štetno po školu, stailež ili učiteljstvo, pa da se to popravi ili ublaži. — Pisali su muževno, otvotreno, iskre» no i ozbiljno, pa se tako t.rebalo i shvatiti. Sloboda štampe glavni je temelj u obrani državnih i čovječanskih prava, pa treba da bude i u staleškim. — Glas iskrenosti ne smije da bude ma bilo kome zazoran, jer vodi k ljudskom savršenstvu. Pogotovu pak nije zgodno, da ga se prigušuje bilo ikakvim zastrašivanjem. — Naknadno saznajemo, da je disciplinski po&tupak protiv Dimnika i Skulja obustavljen na temelju odredbe Mi« nistra prosvjete. Ako to stoji, pozdravljamo taj gest sa zadovoljstvom, jer u tome vidimo objektivnost najviše nam predpostavljene vlasti, te pobjedu pravde i učiteljske soli« darnosti. — »Hrvatski učitelj«, br. 11.—12. od 20. junija 1828. Nadaljevalno šolstvo. — Konferenco učiteljev obrtno»nadalje= valnih šol prelagamo na nedoločen čas zaradi predpriprav. Kdaj se bo ista vršila, bomo obvestili pravočasno. Prijave pa sprejemamo kljub temu nadalje. — UJU — poverjeništvo Ljubljana. Samoizobraževalna akcija Pov. UJU. —oio— II. IZOBRAŽEVALNI TE> ČAJ se vrši na željo večine dosedaj prU glašenih izobraževalnih krožkov v drugi polovici avgusta (in sicer inkl. 20.—25. av g usta). Kraj zborovanja (Ljubljana ali Maru bor) določi naša pokrajinska skupščina. Al/l Cffl1)iTP /'or 'n Milene v vseh barvah. 1 V l/g l* (JILtsf Največja izbira, najnižje cene. Pletenine, bluze, kravate itd. priporoča modna trgovina FR.M.ROZMAN, Ljubljana, Židovska ul.7. RESOLUCIJA. Učiteljstvo novomeškega sreza, zbo^ rujoče v Črmošnjicah 9. junija, se izreka v slučaju Dimnik - Skulj s poverjeništvom povsem solidarno. Dodatno na zadnjo resolucijo, spre? jeto na društvenem zborovanju v Novem mestu 12. maja t. 1. in odposlano Izvršnet mu odboru, vztrajamo na tem, da mora na službenem položaju vršilca dolžnosti nadzornika za osnovne šole biti osnovno* šolski učitelj. Izposluje naj se, da se disciplinsko postopanje, kakor tudi sodno postopanje proti uredniku tov. Ivanu Dimniku in predsedniku slov. sekcije UJU tov. An? dre ju Skulju ukine; naj se pa vsekakor razčisti ozadje vseh ukrepov, naperjenih napram našima funkcijonarjema. Poverjeništvo se poziva, da dobi od šol. oblasti dovoljne garancije, da se ne bodo več ponavljali slučaji, ki bi nam omejevali po zakonu zajamčena državljanska prava. Naj sc končno tudi za učiteljstvo že uveljavijo v polnem obsegu disciplinski predpisi činovniškega zakona. Postopek po zakonu iz leta 1873. naj se čim prej ukine in se odložijo disciplin* ske zadeve vse dotlej, dokler ministrstvo prosvete ne izda navodil in pojasnil glede disciplinskega postopka. U č i t e l j s k o društvo za nov o-' m ešk i okraj. Poizkusite„POPPAEA" ustno in kollnsko vodo. —oio Vse sklicatelje izobraževalnih krož« kov prosimo, da nam nemudoma predložijo obračun prodanih in preostalih brošur ter na» kažejo denar za prodane izvode. Na dopis» niči naj nam sporoče, koliko izvodov vsake brošure (I. in II.) imajo še v zalogi. Nepro» dane brošure naj obdrže za enkrat še doma; v prihodnjem šolskem letu bomo sporočili navodila za nadaljno postopanje. —oio Samo 36 krožkov nam je po pre» jemu zadnje okrožnice naznanilo svoje se« Stanke. Ali naj pomeni to, da vseh ostalih 90 krožkov ni zborovalo, ne zavzelo svojega sta« lišča napram izvenšolskemu delu, niti imeno» valo svojih delegatov za II. izobraževalni te» čaj? To je po našem mnenju kratkomalo ne» mogoče, ker poznamo osebno celo vrsto ide« alnih tvarišev in tovarišic, ki so se preko vse« ga leta z velikim zanimanjem udeleževali dela po krožkih, in to iz prepričanja, da je to prva in najvažnejša naloga vseh, ki hočejo, da za» sijejo našemu stanu in narodu boljši dnevi. Kje so vsi ti idealni borci za svetlejšo bodoč» nost? Naša gospodarska organizacija. —g Članom Učit. Samopomoči. V teh dneh ste prejeli položnice za 170. smrtni slu» čaj — Alojzija Samec, Polje — v znesku 6 Din, zakonski pari 11 Din. Zamudnikom sem prištel k temu znesku še prejšnje za« ostanke. Prosim, nakažite te male zneske takoj, da ne založite položnic! — Posmrtnina za 170. smrtni slučaj je znašala 11.090 Din. — Danes (1. julija 1928) ima U. S. 2250 čla« nov, posmrtnina znaša 11.250 Din. — Ker bo društveni upravnik čez počitnice izvem Ljub» ljane, zahtevajte morebitne informacije le pismeno na dri\štveni naslov. — Vsem: Ve« sele počitnice! +r GORNJEGRAJSKO UČITELJ* SKO DRUŠTVO se je na svojem zboro* vanju dne 16. junija 1928 v Lučah izreklo z ozirom na discipl. preiskavo proti po* verjeniku in uredniku »Učit. Tovariša« soglasno za resolucijo, ki jo je sprejelo učit. društvo za Ljubljano okolico. Gornjegrajsko učiteljsko dr u* št v o. +r LITIJSKO UČITELJSKO DRU* ŠTVO. Zborovanje 11. VI. 1928 v Ljub* Ijani. Na predlog tov. predsednika je bila sprejeta resolucija s katero se litijsko učit. društvo pridružuje resoluciji učit. društva ljubljanske okolice, sprejete 9. jun. t. 1. ter izreka vodstvu organizacije , popolno zaupanje s prošnjo, da vstraja neomajno v boju za pravico in resnico. Litijsko učiteljsko društvo. +r KONJIŠKO UČITELJSKO DRU* ŠTVO, zborujoče dne 13. junija 1928 v Konjicah, je soglasno sprejelo predlog predsednika, da se izreče tovarišema Dimniku in Skulju zaupnico. Iz poverjeniStva UJU. DELOVANJE POVERJENIŠTVA UJU V LJUBLJANI. (Poročilo 6. seje z dne 30. junija 1928.) Otvoritev. Poverjenik tov. A. Skulj otvori sejo in ugotovi sklepčnost. Govori o položaju v or» ganizaciji in o predpripravah za pokrajinsko skupščino, zlasti o nominiranju zastopnikov v posamezne odseke. Naša stanovska organizacija. V boju za osnovne principe moderne demokracije. Tajnikovo poročilo. Zapisnik 5. seje se odobri. Revidira se sklep zadnje seje ožjega sosveta glede samo» izobraževalnega tečaja v počitnicah v toliko, da se povrnejo delegatom in delegatkam potni stroški iz fonda za samoizobrazbo. V zadevi učiteljev, ki so odslužili kadrski rok naj se obrne na Udruženje rezervnih oficir» jev v Beogradu. Nadalje poroča tajnik o do» pisu »Popotnikovega« urednika, o konferenci učiteljev kmetijskih in obrtnih nadaljevalnih šol, o tiskovni tožbi proti uredniku »Učit. Tov.«, o sožalju hrvatskemu učiteljstvu po» vodom dogodkov v Narodni skupščini, o predlogu ptujskega in ormoškega učit. dru» štva glede preložitve glavnih počitnic, o od» seku za reformo šole, o delegatih in o dopisu učiteljstva v ministrstvu prosvete. Sklepi: 1. Na pokrajinsko skupščino naj se pova» bijo: urednik »Popotnika« in »Zvončka« in zastopnik »Mladinske Matice. 2. Resoluciji ormoškega in ptujskega učit. društva, ki sta proti preložitvi glavnih počitnic, naj prideta pred delegacijsko zbo» rovanje. 3. Okrajna društva, ki še niso prijavila delegatov, naj se ponovno opozore, da store svojo dolžnost. 4. Dopis učiteljstva v ministrstvu pro» svete se odstopi gospodarskemu odseku. Pokrajinska skupščina v Celju. Po kratkem poročilu in debati je bilo sklenjeno: 1. Na pokrajinski (Skupščini naj se stavi ponovno predlog, da se formirajo okrajna učiteljska društva po sodnih okrajih povsod tam, kjer kaže potreba. Upošteva naj se te» ritorijalna obsežnost in število članstva. 2. Tajniško in blagajniško poročilo za pokrajinsko skupščino naj se prej priobčita. Na skupščini se vrši samo debata o poro» čilih. 3. Delovali bodo sledeči odseki: a) Go» spodarski odsek — zast. ož. sosveta tovariš Grum. b) Šolsko»upravni odsek — zast. ož. sosveta tovariš Skulj. c) Tiskovni odsek — zast. ož. sosveta tov. Dimnik, č) Odsek za nadaljevalno šolstvo — zast. ož. sosveta tov. Mencin. d) Odsek za samoizobrazbo in iz» venšolsko delo — zast. ož. sosveta tov. Kobal. e) Odsek za šolsko reformo — zast. ož. so» sveta tov. Hočevar, f) Odsek za pravila — zast. ož. sosveta tov. Dimnik, g) Odsek za obmej» no šolstvo — zast. ož. sosveta tov. Hočevar. 4. Vsi važnejši predlogi okrajnih učitelj» skih društev naj se razmnože in pošljejo čla» nom ožjega sosveta, ki so določeni za za» stopnike posameznih odsekov. Državna skupščina v Mariboru. Poverjenik tov. Skulj poroča o seji glav» mega odbora in o dogodkih v Narodni skup» ščini. Potrebno je, da se po teh dogodkih vrši skupščina na nevtralnih tleh. Da bo uspeh zagotovljen in časten, predlaga, naj se ustanove razni pripravljalni odseki, ker'je prepričan, da samo nekaj ljudi ne bo zmoglo dela. Kot zastopniki ožjega sosveta se nomi» niirajo: tov. Hren in Šijanec in tovarišica Godčeva. Predsednik mariborskega učitelj» skega društva naj skliče na sestanek vse ma» riborsko učiteljstvo in ono iz okrajev Mari» bor desni in levi breg. Položaj v organizaciji. O njem poroča pov. nam. tov. Hren. Omenja disciplinsko preiskavo in tiskovno tožbo, ki je vložena piroti odgovornemu ured» niku »Učit. Tovariša«, dalje sestanek Slom» škove družbe, ki so na njem razpravljali o stanovskih zadevah, in imenovanje oblastne» ga šolskega nadzornika. Po izčrpni debati so se napravili primerni sklepi. Slučajnosti. Blagajnik tov. Grum poroča o nekaterih tekočih zadevah. Sklenjeno je bilo: 1. Tovarišu C. D. se prizna izjemoma za dopise v »Učit. Tovariša« 300 Din nagrade. 2. Dopis »Popotnikovega« urednika glede honorarja 1500 Din se odstopi širjemu so» svetu v rešitev. 3. Delegaciji se predloži v sklepanje, naj izhaja »Učit. Tovariš« v glavnih počitnicah vsakih 14 dni. 4. Istotako naj se predloži v sklepanje delegaciji obvezen pristop z enkratnim de» ležem k zadrugi Učiteljski dom v Ljubljani. Za UJU — poverjeništvo Ljubljana, dne 3. julija 1928. Andrej Skulj, Josip Kobal, poverjenik. tajnik. Iz društev: Poročila: + UČIT. DRUŠTVO ZA ŠMARSKO* ROGAŠKI OKRAJ je zborovalo dne 9. ju» nija 1928 v Rogaški Slatini. I. Statistika: Število učiteljstva v okraju 95, število članov 93, na novo pristopila 2, število udeležencev 58 + 2. II. Situacijsko poročilo. Predsednik tov. Glinšek naglasi, da je to zborovanje 6. v tekočem letu ter se vrši izredno kot nada» ljevanje 5. rednega zborovanja z dne 14. maja 1928 teT takrat radi nedostajanja časa dnevni red ni bil izčrpan. — Razpravljalo se je o sledečih dopisih: 1. Disciplinarna pre» iskava napram pov. UJU. 2. Ustanovitev obrambnega sklada. Pooblasti se predsednika in delegate, da pri pokrajinski skupščini igla» sujejo za ustanovitev tega sklada ter skle» pajo glede denarnih prispevkov našega dru» štva. 3. Združitev okr. učit. knjižnic v oblastno učit. knjižnico. Sklene se, da ostane do» sedanja institucija 3 učit. knjižnic za Šmarje, Kozje in Rogatec. Nabavili se bodo samo pedagoški spisi. Izvoli se nov knjižnični od« Ko spite Vam ni treba imeti nl-kakih skrbi za perilo, ker ŽENSKA HVALA raztaplja nesnago tako, da drugo jutro trebate perilo samo malo kuhati v rastopini, za katero vzamete Schichtovo Terpentin milo bor za dobo 3 let, in sicer za Šmarje: Mulej Vida, Fink Tone in Smeh Lavoslav; za Ro» gatec: Vodušek Anica, Potočnik Pavla in Štefaciosa Tone v Donački gori. III. Šolska reforma. Tov. nadzornik H in» ko Šumer spomni učiteljstvo, da mu pristoja pravica, sklepati o uvedbi učbenikov. Redno se vrši to sklepanje pri uradnih učiteljskih konferencah. Ker se iste tačas ne vršijo, je šolska oblast dovolila, naj sklepa učiteljstvo tozadevno pri svojih rednih društvenih zbo» rovanjih. Pozove zborovalce, naj sklepajo o obvezni uvedbi Lavtarjevih računic v osnov» ne šole tukajšnjega sreza. Tov. E. Kukovčeva je osvetlila Lavtar» Črnejeve računice s smernicami novodobne« ga računskega pouka. — Sklenilo se je, da se uvede Lavtar»Černejeva »Računska začetni» ca« obvezno v vseh šolah šmarsko»rogaškega sreza. Sklep se opira na razlog, da ta učbenik kaže pot v dovodobno učivo računskega pouka, ki z ilustracijami oživi in poglobi poj» movanje števil ter hkratu zadosti otrokove» mu hrepenenju po romantiki in humorju. Z ozirom na ta sklep se bo zaprosilo Ministr» stvo Prosvete, naj prekliče svoj odlok P. N. Br. 63.538 z dne 10. oktobra 1927, vsled ka= terega se ne smejo v I. in II. razredu/osnovnih šol uporabljati druge knjige razen* začetnice za prvo čitanje. — Ostali zvezki Lavtar»Čer» nejevih računic se bodo uvedli sukcesivno. Tačas 29 osnovnih šol izmed 37 šol našega sreza uporablja črnivčeve računice, ki jih iz ozira na neimovitost prebivalstva ne moremo hipno odstraniti. IV. Samoizobrazba. Sklene se, pridržati dosedanjo institucijo 2 krožkov s sedeži v Šmarju in Rogatcu. V. Izvenšolsko delo. Poročevalec tov. Rakovšček opomni, naj se tozadevna poro» čila, zlasti o delovanju »Dekliških krožkov«, takoj odpošljejo Poverjeništvu v Ljubljani. Prosi tov. sreskega šolskega referenta za statistične podatke. VI. Slučajnosti. Prihodnji občni zbor se bo vršil 22. septembra 1928 v Rogatcu. VIL Predlogi. Tov. Rakovšček predlaga, naj se nabavi knjiga »Der Sinn des Lebens« v 2 izvodih za okrajni knjižnici. Foto-aparate kupite najboljse pri Fr.P. Zalee, optík Ljubljana, Stari trg 9. Največja izbira krasnih blnx in otroških obleke KRIŠT0FIČ- BUČAR, LJUBLJANA, Stari trg. Priporočam se za vsa slikarska in fotografska dela, povečane slike, pokrajinske razglednice, skupine Šolskih otrok, legitimacije itd. Slikat grem tudi na deželo. Učitelji in dijaki popust. Zahtevajte cenik. Foto , .REKORD" Mo ¡ta, Ljubljana, Poljanska i.\ 2 + ZBOROVANJE GORNJEGRAJ» SKEGA UČITELJSKEGA DRUŠTVA dne 5. maja 1928 na Ljubnem. I. Situacijsko poročilo poda predsednik. V našem okraju je brez Šmartnega ob Paki in samostanske šole v Nazarju skupno z upokojenci 40 tovarišev(ic). Včlanjenih je sedaj (pristopili še pri zborovanju) 36 tova» rišev(ic). Predsednik poda poročilo o stanju po» verjeništva napram Učiteljski tiskarni in splošno stanje udruženja. Pri tem se z zado» voljstvom vzame na znanje likvidacija »Edin» stva«. — O okrajnih učiteljskih knjižnicah se sestavi poseben predlog na poverjeništvo. Sprejme se tudi predlog, da se v pover» jeništvo voli pismeno. II. Samoizobrazba. Medtem, ko je mozir» ski krožek imel do sedaj dva sestanka, se druga dva krožka še nista udejstvovala — vsled oddaljenosti. Pri tem se povdarja, da se brošur ne sprejema več, temveč se naj pošilja vsakemu krožku le po en izvod na ogled, pozneje pa se jih eventuelno več na» roči. III. Šolska reforma. Obravnava ise uved» ba novih knjig s posebnim ozirom na Lav» tar»Černejeve računice. Sklep: Knjig se naj ne menjuje prepogosto. Učitelju pustiti pro» ste roke v šoli. IV. Ker je podala podatke samo ena šola, se o stvari sploh ne razpravlja. Centrali UJU se da enkratni prispevek 5 Din od člana. V. Slučajnosti. Vsled obilega gradiva se odloži na prihodnje zborovanje, ki bo v ju» niju, več razprav. Poverjeništvo za Šolsko Matico prevza» me tovariš Viher na Ljubnem. Tovariš Lužnik predava o reformi pisa» nja in ugotavlja, da lepa pisava vedno bolj gineva ter se uveljavlja individualna. Po» vdarja estetske momente pisanja. + LOGAŠKO UČITELJSKO DRU» ŠTVO je žhorovalo dne 2. junija 1928 v Dol. Logatcu. I. Statistika. Navzočih 45 članov, vpisa» nih 92. II. Situacijsko poročilo. Tov. predsednik Štravs je uvodoma poročal o disciplinskem postopanju proti poverjeniku in uredniku. Tozadevno je bila sprejeta resolucija, ki jo prinašamo na drugem mestu. Tov. tajnik je poročal o sklepih odbo» rove seje z dne 14. maja 1928, ki jih je na» vzoče članstvo odobrilo. Prečitale so se tudi okrožnice poverjeništva in ostali dopisi. Glede izobraževalnega tečaja se je ugo» tovilo, da v našem okraju ni primernega kraja za ta tečaj. Učiteljstvo se je soglasno izreklo proti enkratnemu prispevku a 5 Din za »Učiteljski dom« v Beogradu. Glede združitve vseh okrajnih učiteljskih knjižnic v oblastno učit. knjižnico, je član» stvo enoglasno potrdilo sklep odborove seje z dne 14. maja t. 1., ki se glasi: Oblastna učiteljska knjižnica bi bolje ustrezala namenu učit. knjižnice kot dose» danje okr. učit. knjižnice. Zato se v principu izrekamo za združitev vseh okr. učit. knjižnic v oblastno učit. knjižnico. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da imamo v blagajni 516*60 Din in poravnane vse obveznosti pri poverjeništvu UJU. Pore čilo o proračunu poverjeništva je podal tov. Medvešček, potrebna pojasnila pa tov. Ribičič. Sprejet je bil sledeči sklep: Proračun se je pregledal in odobril s pri» pombo, da med prejemki niso izkazana osebna vračila pri reviziji ugotovljenih znes» kov. Delegacijsko zborovanje naj skuše »ni» žati članarino centr. blagajni v Beogradu na 5 Din. III. Šolska reforma. Tov. Pibrovec je imel poskusni nastop v smislu delovne šole z otroci I. in V. razreda. Navzoče učiteljstvo je nastopu sledilo z zanimanjem. Žal, da je moral tov. Pibrovec radi pičlega časa hiteti in da je odpadla tudi razprava, pri kateri bi se gotovo razčistile nekatere nejasnosti glede poučevanja v delovni šoli. Tov. predsednik je izrekel tov. Pibrovcu najlepšo zahvalo. IV. Samoizobrazba. Krožkovi sestanki so se vršili redno. Tov. Dolgan je pozval tova» riše(ice), ki se nameravajo udeležiti letošnje» ga izobraževalnega tečaja, da se prijavijo na» ravnost poverjeništvu in obveste obenem tudi sklicatelja krožka. V. Izvenšolsko delo. Radi obširnega dnevnega reda se bo zadevo obravnavalo na prihodnjem zborovanju. VI. Slučajnosti, a) Za delegate na pokra» jinski in državni skupščini so bili izvoljeni sledeči: 1. Bogomil Medvešček, nam. R. Ri» bičičeva. 2. Josip Dolgan, nam. Mar. Dolga» nova. b) Za venec pok. tov. Mozetičeve jo članstvo prispevalo po 4 Din. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA OKR. SLOVENJGRADEC je imelo izredno zbo» rovanje (radi sklepanja o upeljavi Lavtarje» vih računic v vseh šolah v srezu) dne 2. ju» nija 1928 v Slovenjgradcu. Statistika. Od 42 članov manjkalo 7. Situacijsko poročilo. V uvodnem govoru se spominjal tov. predsednik pokojnega in zaslužnega tov. vpok. g. Mat. Šmida. V znak počastitve fe dvigne članstvo s sedežev. —• Nato sta se prečitala zadnja dva zapisnika (28. aprila in 19. maja) ter odobrila. — Sle» dila je razprava o došlih dopisih ter o se» stanku (30. maja), poročala podpredsednica tov. Gobčeva. Na tem sestanku so bile se» stavljene resolucijie, ki jih je navzoče učitelj» stvo soglasno sprejelo — objavljeno posebej. Predlagani proračun za leto 1928./29. se sprej» me. — Nov knjižnični odbor za prihodnjo upravno dobo dveh let je sledeči: predsednik tov. Kopač, knjižničar tov. Vavpotova, član tov. Kavčič. Glede podpore a 3000 Din za srez se izreče sresko društvo za denar. — De» legati glavne skupščine so tov. Purkhart (Gobec). Zehrer (Rozman). Samoizobrazba. Tov. Zehrer, ref. izobra» ževalnih krožkov pojoča o delovanju pos. krožkov povdarjajoč, da se vsi krožki — 3 — zavedajo, da so ti koristni. — Radi preveli» kega števila tov. v slovenjgraškem izobr. kr. predlaga tov. Zehrer (prvotno tov. Kavčič), naj se ta krožek deli v slovenjgraški (šoli Razbor in Slovenjgradec) in šmarski (šole Podgorje, Šmartno in Šmiklavž). Predlog se sprejme. Društvo sklene, naj bode sklicatelj posam. krožkov stalen; izvolitev teh se bo vršila prilikom prih. krož. sestankov.'. Šolska reforma. O Lavtarjevih računicah — poroča tov. Vavpotova, nakar se je o uvedbi teh računic razpravljalo — sklepi koncem poročila. — Tov. predsed. naproša tov. Kavčiča, da naj predava na prih. zbo» rovanju o vtisih moderne šole, ki jih je pri« dobil na ekskurziji v Nemčiji in Avstriji. Predlogi, resolucije, sklepi: 1. Delegatom pokr. skupščine se naroča, da glasujeta proti enkratnemu prispevku a 5 Din za Učit. dom v Beogradu. 2. Ustanovitev oblastne učit. knjižnice pozdravljamo, a ne sme biti v škodo srieskim, katere naj še nadalje obstojajo. Sreske knj. naj vsebujejo navadna dela, a oblastna p* dela, ki jih sreske nimajo. 3. Vsled tehtnih razlogov se sklene pro» siti pov. UJU, da z vso silo deluje na to, da kaznovanje strank zopet prevzamejo sreski poglavarji, ker oni imajo izvršilno moč. 4. Glede uvedbe Lavtarjevih računic v ljudske šole se je sklenilo: a) da se Lavtarjeve računice obvezno uvedejo v vseh šolah v srezu, a to postopo» ma, začenši s šolskim letom 1928./29. b) da se prekliče odi. min. prosv. S. N. br. 63.538 od 10. okt. 1927 in se s tem dovoli, da se Lavtarjeve računice smejo uporabljali tudi v 1. in 2. razredu osnovnih šol. 5. Učiteljsko zborovanje v zvezi maj ni» škega izleta 19. maja 1928 v Šoštanju. Od 42 navzočih 13. Ogled usnjarne Vošnjak. Pre» davanje domoznanstva šoštanjskega okraja, ref. šol. uprav. tov. Vrečko. — Ogled mesta ter zdravilišča v Topolščici. tam. šole pod milim nebom ter izdelkov rok. pouka, ki so vzlic vedno ise menjajoči deci prav lični. + KONJIŠKO UČITELJSKO DRU» ŠTVO je zborovalo dne 18. aprila t. 1. v Ko« njicah. I. Situacijsko poročilo: a) Število učitelj» stva v srezu 65; b) število članstva v srezu 64; c) število navzočih članov 49. Tovariš predsednik poda kratko situacij» sko poročilo. Pozdravi zopetno združitev vsega slovenskega učiteljstva v vrstah UJU. II. Samoizobrazba: Tovariš Fridl ni ina» vzoč. Poda poročilo tov. predsednik: Zički in Čadramski krožek prav dobro deluje. Tudi v Zrečah so začeli. III. Šolska reforma: Tovariš Lojze Berce predava: »Vzroki uspehov in neuspehov osnovnošolske mladine«. Tovariš predsednik je v tem predavanju podal prav zanimive momente, ki ovirajo, oziroma pospešujejo učenčev napredek. Tudi o »peščeni podlagi« smo se zmenili. — Razvila se je živahna de» bata, ki je trajala nad pol ure in so se je udeležili mnogi člani, kakor Schell, Pirjevec, Brglez, Kržič, Mravljak, Pavlic i. dr. IV. Izvenšolsko delo: Prav lepo nam je o tem poročala tovarišica Ruža David. Po» dala nam je mnogo smernic, ki jih bodemo skušali udejstviti. V. Slučajnosti: Izvršila se je volitev de» legatov za obe skupščini. Štev. 1. „Učiteljski Tovariš", dne 5. julija'1928. Stran 5. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LU TIJSKI OKRAJ je zborovalo 11. junija t. 1. na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani. Statistika: Od 86 članov je navzočih 46, dve članici sta se opravičili. Situacijsko poročilo. Tov. predsednik otvori zborovanje, pozdravi vse navzoče, ne» navzoče pa poziva k društveni disciplini in stanovski zavednosti. Kdor se iz tehtnih raz» logov ne more udeležiti zborovanja naj se opraviči, v ostalem pa je bil sprejet svoj čas sklep, da se za odsotnost plača v društveno blagajno 10 Din — itak sorazmerno malo v razmerju kar žrtvujejo udeleženci. V znak sožalja tov. Samcu k bridki iz» guibi drage mu soproge pozove tov. predsed» nik ves zbor, da se dvigne s sedežev, nakar izreče odsotnemu tovarišu v imenu vsega članstva globoko sožalje. Nato omenja razne dopise in poročila, h katerim zavzame dru» štvo svoje stališče. Glede ustanovitve oblastne knjižnice se sklene, da naj ostanejo še nadalje okrajne učiteljske knjižnice, ker v Ljubljani itak ob» stojajo že razne knjižnice, katerih se lahko poslužujemo. Za prispevek za Učit. dom v Beogradu prevladuje mnenje, da podpremo z vso silo vsak svojo akcijo, da pridemo že enkrat tudi v Ljubljani do učiteljske strehe. Kislingerjev predlog o tajnih volitvah v ožji sosvet se odkloni. O izvenšolskem delu in tozadevni stati» stiki se je razvnela živahna debata. Prevlado» valo je mnenje, da je najboljša statistika resno smotreno pozitivno delo, ki moTa pri» hajati iz učiteljevega lastnega nagiba in uvi» devnosti za korist in napredek ljudstva. Ne» sebično pozitivno delo beleži ljudstvo samo v svojih analih nepristransko in le taka »sta» tistika« dviga ugled stanu, obratno pa tudi kvalificira veliko hujše one, ki bi se jih ho» telo morda s statistiko pritegniti k izvenšol» skemu delu. Naš gmotni položaj. Ta točka se je uvr» stila na predlog neke tovarišice kot stalna točka vsakega zborovanja. O tej točki je govorila obsežno in jedr» nato tov. H. Menaše, a videti je bilo, da go» vori vsem iz srca. Predvsem je vprašala, za» kaj se o tem predmetu ne govori nikjer fn nikoli. Naše seje, naša zborovanja, naše skup» ščine pretresajo vse l^po in plemenito, ide» alno in požrtvovalno, molče pa o rani, ki boli nas vse. Vse molči, kot da je vse dobro, vse zadovoljno, skratka, kot da je jugoslovenski učitelj položen na blazino brezskrbne zado» voljnosti. S številkami dokaže žalostno res» nico, da je jugoslovenski učitelj najslabše plačani učitelj v Evropi. Za primero navaja plače francoskega, italijanskega, nemškega, češkega in avstrijskega učiteljstva. K zaključku svojih izvajanj predlaga, naj poverjeništvo naroči vsem društvom, da raz» motrivajo čimpreje o našem gmotnem polo» žaju ter oddajo temu primerne resolucije. O šolskem zakonu je poročal tov. glavni tajnik J. Kobal. Na vprašanja članstva glede »črne de» ske« in nje posledic je podal tajnik jasno sliko ter povdaril, da bo organizacija prej ko slej vršila svojo dolžnost ter branila zakonite pravice in državljansko svobodo. Nato je bila sprejeta resolucija, ki je objavljena po» sebe. Z zadovoljstvom se vzame na znanje po» ročilo tov. Okorna o pristopu tov. razpušče» nega »Edinstva« v okrajno učiteljsko dru» štvo UJU. Vsem 17 tovarišem se dostavijo pristopne izjave s položnicami. Listi se jim pričnejo dostavljati po prejemu podpisane pristopne izjave z novim poslovnim letom. Za pokrajinsko skupščino se izvolijo de» legatom: tov. Gabrovšek in tov. L. Schwei» gerjeva, namestnikom tov. Mitterhammer in Čuček»Kleinmaver. L. MIKUŠ LJUBLJANA MESTNI TRG št. 15 DEŽNIKI Na malo. Na veliko. Ustanovljeno leta 1839. Telefon itev. 2.282. ^L USTANOVLJEN O LETA 1852. TEOD. KORN LJUBLJANA, POLJANSKA C. 8. Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov in centralne kurjave. Naprava strelovodov. KopaliSke in klosetne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti, kakor tudi posod (škatle) za konzerve. Male Pliverič brivec, HOTEL „SLON" Ljubljana, Dunajska «. se toplo priporoča cenj. učiteljstou Prepričajte se o trpežriosti A.Škedelj, Ljubljana, Stari trg 11 a i priporoča po najnižjih cenah: šolske in pisarniške potrebščine, razglednice Na drobno! in papir. Na debelo! run i IZ prve kranjske vrvarne •v Barvasti batist in svila za damsko perilo A & E. Skaberne. Liubliana Ugodnost! Damske galoše . . 70 Din Moške galoše ... 75 Din Damski snežni čevlji 100 Din Moški snežni čevlji . 110 Din l, Hi Mestni trg 26* Stritarjefa ulica 3 Ljubljana Sv. Petra cesta 31 In pri podružnicah MARIBOR, Vetrlnjska 20 ter KAMNIK, Šutna 4 ' KROJAŠKI ATELJE Fran Igli« Ljubljana Kolodvorska ulica štev. 28 J lu na Din" i i 3> vedno ■ izborne pijače, dobra kuhinja. ■ ! Na vrtu lep prostor za balincanje. J \ po "konkurenčnih cenah" Modni atelje N. I. Bianchi Ljubljana, Sv. Petra c.44 izvršuje najmodernejše obleke za dame in gospode iroiamo tvrdke. ki inserirajo v našem glasilu! MEHANIČNO UMETNO VEZENJE zaves, pregrinjal, perila i. t. d. — Entlanje, ainriranje, tambnriranje, prebadanje šablon, predtiskanje ženskih ročnih del. — Narodni in najnovejši vzorci. MATEK & MIKEŠ, LJUBLJANA Dalmatinova 13. Poleg hotela Štrnkeij. ü/wwu/unuWvyAminuii/wi^ e e g ^ £ £ £ £ £ £ S £ £ £ £ £ 3 =i Bi 3 % 3 Manufakturo NA OBROKE nudi cenj. učitelj-stvu ter izdeluje obleke po meri za gospode in dame «JlUilElSEll LJUBLJANA, Resljera cesta 7 rju /TWW TU /JI/R/IUR/h M /n /R /R/IUE mgai nova z« m 01 Ljubljana, Kongresni trg 19 iD podružnica prej I. Glontini, Ljubljana, Mestni trg šf.17 priporoča v nakup svojo bogato zalogo vseh šolskih in pisarniških potrebščin ter knjige lastne in drugih založb. Ima tudi veliko zalogo barv za slikanje na blago in svilo. Šole dobe znaten popust. llEižžilE 3E Gostilna RUŽEM Ljubljana, na Žabjaku Št. 3 Točijo se pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina, primorska kuhinja, vsak četrtek, petek in nedeljo sveže morske ribe. Šivalni stroji izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. —15 letna garancija. — Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. Pisalni stroji ADLER. — Kolesa iz prvih tovarn, DUrkopp, Styria, Waf-fenrad (Orožno kolo). — Pletilni stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli koles in šivalnih strojev. Daje so tudi na obroke. — Ceniki franko in zastonj. IVAN JAX I SIN Ljubljana, Gosposvetska c. 2. / VELETRGOVINA Z ŽELEZNINO PINTER &LENARD, MARIBOR ■(••«••••■■•■■••■•(ti IIIIHIHIIHIHIMIHIIIIIIIIIIIIIIIHIIIHIIIHIIIIIIIlin PRISTNA JAPONSKA SVILA V VSEH MODNIH BARVAH din48'— A. & E. SKABERNE. LJUBLJANA Najboljši in najcenejši nakup za gospode v posebnem oddelku tvrdke A. ŠINKOVEC nasl K. SOSS LJUBLJANA Tovarna pohištva I. L Naglas, Turjaški trg 6 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohlitva po najnižjih cenah. UČITEUSKA TISKARNA V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA TELEFON ŠT. 2312. RAČUN POŠTNE HRANILNICE ŠT. 10.1761 JE NAJMODERNEJE UREJENA IN IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA OD NAJPREPROSTEJŠIH DO NAJMODERNEJŠIH Tiska Šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige; ilustrirane knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku; brošure in knjige v vseh nakladah, časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV v korist Učiteljskega doma v Mariboru in Učiteljskega konvikta v Ljubljani — Šolski zvezki za oenovne in si ednje šole. Risanke, dnevniki in beležniee. ZVEZKI ZA OKROGLO PISAVO ŠT. 1, 2 in S. UČITELJ/KA KNJIGARNA V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA prodaja znanstvene, strokovne, leposlovne, pripovedne in mladinske knjige kakor tudi knjige za osnovne, srednje in obrtne šole ter ima v zalogi vsakovrstni papir, pisalni, risalni in šolski pribor in učila kakor tudi umetne in pokrajinske razgledniee v največji izbiri. Zahtevajte eenike! Priporoča se slavnemu občinstvu salon za dame in gospode. STANKO KELŠIN friseur Ljubljana, Knjigarna, umetnine, muzikalije Goričar & Leskovšek * Celje Zaloga papirja i pisalnih potrebščin Priporoča: Brinar: Domoznanstvo, zemljepisni podatki in zgodov. slike kraljevine SHS. Din 20—. Kočevar: Mlinarjev Janez, 6. natis, nevez. 12--, vez 18-- Din. Pečnikdr.K.: Jetika, današnje strogo znanstveno moderno zdravljenje jetike Din 14 —. Remec Al.: Iz moje domovine, mlade povesti Din 18 do 24"—. Rohrman: Kmetijsko gospodarstvo, Din 26 vezan. Jančičlvo: Risanje za 1.—7. šolsko leto Din 120. Kocbek: Vodič Savinjskih Alp, platno vez. Din 125. Orožen J.: Zgodovina Celja, I., II. del, nevezana po Din 28—. Kmettki hranilni in posojilni dom registrovana zadruga z neomejeno zavezo. v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica št, 1, pritličje. Brzojavt ,Kmetskldom' Ljubljana. Blagajniške ure: Vsak delavnik od 8.-12'/} in od 1-41/*. Ral. poŠt. hran. 14.257. Tel. 2847. STANJE VLOG: nad Din 15,000.000. JAMSTVO: nad Din 50,000.000. iz česar je razvidno, da je denar pri zadrugi popolnoma varno naložen. Sprejema: Vloge na knjižice in jih obrestuje brez odpovedi po 6%, proti trimesečni odpovedi po 8%; vloge v tekočem računu po dogovora. Daje: Posojila na vknjižbo (hipoteko), proti poroštvu, zastavi premičnin in vrednostnih papirjev, na knjižne terjatve ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. PooblaSfeni (»prodajalec srečk državne razredne loteriji. Enrilo Splošno priljubljen Ravni nadomestek, okusen i cenen. "Dobiva se v vseö dobro asorliraniß tcoloni/alni(> trgovinaS. m>9 & iSRj« § u« '®é Največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji lestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA ŠTEV. 3. Ima vlog nad 300,000.000 Din. — Za vse vloge jamči mesto Ljubljana. Vloge sprejema na knjižice in tekoči račun. Naložbe proti odpovedi obrestuje po možnosti najvišje. Posoja na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje. Ima Kreditno društvo in sodni depozitni oddelek. Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice. Telefon št. 2016. Pošt. ček. račun št. 10.533. Uradne ure od 8. do 12 V2. P. n. Šolam in šolskim upraviteljem vljudno priporočam vse vrste šolskih zvezkov iz najboljšega brezlesnega papirja. — Sprejemam tudi vsa druga v knjigoveško stroko spadajoča dela. ANTON JANEŽIČ LJUBLJANA, FLORJANSKA 14. KNJIGOVEZNICA IN INDUSTRIJA ŠOLSKIH ZVEZKOV. Prepričajte se v I Bil m I I eiiHmt Zaloga barv, tušev in radirk GÜNTHER WAGNER, WIEN X./1. Povsod na zalogi. Tiskovine na zahtevo. mnurti me miHl ECB CSC « RESTAVRACIJA »NOVI SVET V LJUBLJANI, GOSPOSVETSKA CESTA ŠT. 14. Priznano dobra kuhinja, posebna soba za sestanke; sprejema naročila za skupne obede po zmernih cenah. Postrežba točna i solidna. *rqovina|dižnikov UJUBlIjANA ^fev Trgovina dežnikov in solnčnikov se priporoča za obilen Obisk. Fabiani & Jurjovec Ljubljana, Stritarjeva ulica 5. Nudimo veliko izbiro angleškega in češkega blaga za gosoode in dame. - Vedno novosti za plašče. -Posteljno perilo kakor damast-gradl, belo in rjavo blago za rjuhe v poljubnih širjavah, posteljne odeje, za store, preproge i. t. d. Žima, perje, puh, kapok od najceneie do najbolje vrste. Daje tudi na obroke. Točna postrežba ter solidne cene! S Ljubljana, Sv. Petra nasip 5 S ■ ■ ! o dobri kvaliteti in nizki ceni vin * Tovariši! TovariSice! Tovariši! Ze stanovska zavednost veleva, da podpiramo pri nabavah svojih potrebščin v prvi vrsti svoje lastne ustanove. Veliko bolj pa smo v svojem interesu dolžni to storiti tedaj, ako nam nudijo te ustanove večje ugodnosti in večje koristi kot tuje. Ena izmed takih ustanov je naša Telefon štev. 2421. Vodnikov trg 5. Čekovni rač. 12416. LJUBLJANA Pod Tranîo ^ Tel. 3222 Izdeluje šopke, vence, ^ trakove z napisi 1.1. d. Hotel TRATNIK Ljubljana, Sv. Petra cesta 25 priporoča lepe zračne sobe. Ona nam nudi banaško moko, sladkor, kavo. olje, mast, sploh vse 5pe-cerijsko in kolonijalno blago najfinejše vrste po najnižjih cenah, ki so mogoč«. Velika izbira dežni ov predpražnikov in najfinejših in najtrpežnejših čevljev la tršega izdelka. V zalogi najfinejši šifon, platno in srajce za gospode po najnižjih cenah. Drva in premog vsaki čas na razpolago Dostavlja se blago na dom in dovoljujejo se olajšave pri plačilu. Zadovoljili svoje člane le te zadryge najvišj cilj! Da je blizu tega cilja, dokazujejo stalni in dnevno novo pristopajoči člani - odjemalci. Tovariši! Tovarišice! Pristopite k tej zadrugi in kupujte v njej! ®1 m §§ Naročajte vsa tiskarska dela za društva, šole, urade itd. itd. v Učiteljski tiskarni v Ljubljani! tê I 8fŠ ElifS^äSlKSäSlS Slavni in odgovorni oiedmk Ivan Dimnik v Ljubljani. % Za oglasni del odgovarja Rado Grum ▼ Ljubljani, s Izdajatelj: UJU — poverjeništvo Ljubljana, odgovarja Andrej SkulJ v Ljubljani, s Tiska .Učiteljska tiskarna* t Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj ▼ Ljubljani.