Jože Toporišič Finžgarjeva proza - kakor njegova umetnost sploh - se je razvijala v izredni odvisnosti od avtorjeve ideološke volje. to pomeni, da se je razvijala v težkih pogojih. Pogoji bi bili težki v takih okoliščinah tudi tedaj, ko bi bila ideološka volja tako rekoč najnaprednejša, tj. ko bi bila izraz resničnih koristi večine občestva, v katerem se hoče uveljaviti in je tudi določena, da se v njem uveljavi. Najnaravnejše umetniško ustvarjalno izhodišče je namreč iz celotnostnega doživetja določene stvarnosti, danosti, trenutka itd., iz doživetja pojavnosti skratka, ki ima v sebi tako rekoč vse atribute življenjske tipičnosti, prepričljivosti, izkustva, resničnosti, zaokroženosti, interesne določenosti, kontkretne in simbolne vrednosti in kar je še takega, kar iz kopice lastnosti in pojavov tvori jasno spoznavno samostojno strukturo. Toda F:S. Finžgar ni izhajal - vse je predolgo ne - od stvari in pojavov kakršni so, še več; njegovo napredno, življenja absolutno sposobno naravno sta- lišče, ki ga je prejel od kmečkih staršev, so motili nazori, ki res ni mogoče reči, da bi bili izdraz uzakonjenih človekovih naravinh in torej koristnih teženj, temveč so v veliki meri pravi nasprotno od tega. Saj krištofšmidovski ali colomovski življenski nazor ne le ne zajema polnosti življenja, temveč ne vidi v pravi luči tuidi nekaterih njegovih bistveinh pojavnih oblik. Tako je finžgarjeva umetnost nadarjenost ne le zaradi začetniških težav, temveč pra zaradi utesnjenega, v marsičesem celo posiljujočega pogleda na življenje in na tedanji svet še posebej. To nazorsko stališče je vplivalo že na izbor tematike, vplivalo pa je tudi na motivacijo, saj je naravne bigablne sile motivov podredilo hazorskemu cilju. Le-ta je trobo rečeno kazal, kako se prestopek v življenju kaznuje, dobro pa plačuje, kakšno naj življenje ne bo, ne pa, kakšno je v vitalističnem smislu tudi lahko in sicer nekaznosvano. Izbrano nepravo nazorsko izhodišče pri ustvarjanju umetnine je vplivalo .tudi: na-oblikovanje likovin njihovega življenjskega okolja, saj- se, Je rado .omejevalo na .ponazoritev eksjempla. (prestopek, priaese ikazaa»;p.0slUršB,Qst>jjja::;ijggria4io^f;tn) setj^iate;o.dpQ:^edeYalo;4ntimnim, individualnim resnicam-, toplemu,, kot pravimo v p0dQl]fe:,i©l)fQ«H>jnJ«-a«i!^(^Jretpt SSe4a9*šiKte na račun življenjske oz. nravne primernosti .aUtSSieieiostiifiidobssi d'mlBhBvi'zsj In še nekaj bistvejiega.gradi skoro =n;ebogljenostBinžg-arjevih:slovstvenih začetkov, Cisto. gkrajajdoživljajnanerazšsžaDst mladega dijaškega (zavodskega) in begoslovuiega živijenjav v drugem ustvarjalmem; obdobju :it896-T-'1899)i pa omejitev v ¦izpovedov.anju: lastnih ^ v.mladosti pretežno ljubezenskih -—; doživetij. Ta omejitev je'bila. Utemeljena -s eelibatnostnim in spodobnostnini koidek-ISom' v naših tedanjih jraznjerah. .Ta kodöks^jH: bu,- kaifcorf¦pripominja: Canjkar, posledica nedoživljene renesanse,; dödaino pa se jo pbdprl zJamzenističiiOfTi^Eoz-nostjo. Zvezanost mladega avtorja na enih:področjih se :je;HTavnotežila:»fi4cGe -je:tfliog0.č6.:tako reči —;s pretiravanjem na drugih področjih: npr. v kritiki mo-tderitega:;!» Jlemodernega sodobnega sveta, v strastnem obračunavanju -z, njego-viini: zablodami, v skoro pomehkuženi idealizaciji in vzorovanju tako: imenovanih ppziiiYHihJikoy te,r,vpr:imQJduševskem:,.,t9kp rekoč obveznem življenjskemiopti-mizmu. Pisatelj-jVehdartei ni-vedno mogel .priptriti. svojega pravega s^refebolnega .lika: (prim. Triglav in veliko pesmi). — Da je vse Xo res,-nam dokazujejo tista Finžgarjeva dela in deli del, kjer so zaviralne-prvine odpadle in je pisatelj lahko ,obli-k,pval.-nemoteno, samo glede na svoj,'tedaj res še skromni ;estelski cilj in zjapsljivost .{prim^ par drabnijij stvajii-feasaktesizacijai|Slfimeačktp3Lakšon,nar.a-dppism;xiel Triglava ipd.). jinBiJž i^fsieJalöiqap tsmsivUiß ßBsnöliaibnßpßqo-iq; :; :yra.etnost;zahteva od ustvarjalGa iskrenosti Trdoživljanju in poguma hrpri-z.navianju resnice, poleg seveda veliko oblikovalnih spretnosti in^znanja F. S.^ Finž-,gašju;;.pxvega,ftj.. -iskreiiosti. ,in: naravnosti v 'doživljanju,- nt: manjkalo, pač: spa poganiä;v priznavanju Lprave podobe tega doživljanja; Glede poslednjega je še v trgtJ^MB ustvarjalnem razdobju (1900—1903} menil,:!da se: je mogoče skriti za navidezno, -rafinirano hujnost ^ tujega, sploš-nega, neindivid-ualnega, neosebnega življenja, oz. za neobjektivno motiviranost čustvenih in življenjskih zagonov ..?Ypiih^:--,da;5e;.iz.raz-im/,Z; Meškom''r-:iiar.smrt obsojenih junakov/tega: obdobja, -¦^pje bil,č,as,.'ko se je od moderne Jemalo, kot se je lepo reklo,.tisto, :kär-je;bilo ^Pjijj^rre?) umetniškega!.stilna sredstva, izzivanje na videz solidnega, ;V resnici pa; negat;ivpega meščanskega samozadovoljstva,, njegove materialne obremenje-np.§|i ,in ;teezJ)r.iŽ!nosti do duhovnih- dobfiö; poleg itega še —; neprogramsko; :t-r-¦-zneivoti*ano:pDtapljanJe:iVričitstvbdam duševmfczanf«©;MTpacSD-iostaJaliiiyliKi^ri aoKcianti neutemeljeni, (bre2iraz'ložiiii?:in>^taiii^iime(mj*osiEbnpi* .itrpriin itab- goče odmisliti svojih naj elementarne jših duševnih stanj, ljubezenskih hrepenenj ni mogoče sublimirati v družbeno in dobrodelno dejavnost brez ostanka zagre- , njenosti, posebno v našem svetu ne, ko nam nesebično dejanje že zaradi te svoje lastnosti postane sumljivo. Tako je Finžgar tudi v prozi moral spoznati napačnost svojega početja; moral je ugotoviti, da je nesmiselno žrtvovati svoje najlepše ure ustvarjanju, ki beročemu ne prinaša zadnje, njegove resnice, in ki ustvarjalcu samemu ne daje stvaritvene utehe. Bilo je zato samo naravno, da je Finžgar, kakor nekoč svojo lirsko pesem, zavrgel tudi svojo lirično subjektivno črtico in se poskusil tam, kjer ga vezi slovstvenega in življenjskega nazora, ko jih je še vedno respektiral, vsaj preveč tiščale niso: posvetil se je v četrtem ustvarjalnem obdobju (1904—1912) problemom, ki so prizadevali naš slovenski družbeni in narodni obstoj. V svojem drugem ustvarjalnem razdobju je bil splošno svetovnonazorsko kritičen in programski, sedaj postane načelen in kritičen predvsem družbeno in domovinsko. Iz modernega sveta, Pod svobodnim soncem, Naša kri. Sama — to je najvidnejša bilanca tega ustvarjalnega obdobja. Pobuda za stvaritev teh družibeno in narodno graditvenih tekstov je prihajala sicer kakor v prvih dveh ustvarjalnih razdobjih iz idejnosti, a ta je bila tistemu času primerna, ker je v veliki meri ustrezala težnji slovenskega naroda po tako rekoč političnem samoupravljanju in s tem v zvezi po prekinitvi s hlapčevsko oz. celo sužno narodno in čisto človečnostno preteklostjo (Pod svobodnim soncem. Naša kri). Ustrezala je tudi težnji modernega časa po pravični medrazredni ureditvi (Iz modernega sveta). Povedati je tudi treba, da je vse te težnje oz. koristi slovenskega naroda in družbeno zanemarjenih in izkoriščanih plasti v njem Finžgar upravičeno enačil s svojimi lastnimi težnjami in koristmi, zaradi česar je o njih lahko govoril iz polnega srca, iz zavesti »tua res agitur«. Kljub tem ugodnim ustvarjalnim izhodiščem je estetsko zadovoljiv v precejšnji meri le roman Pod svobodnim soncem, medtem ko je Iz modernega sveta bolj dokaz za to, kako zelo še tako velik idejni tovor k umetnini malo prispeva, če njegov uveljavitveni element (v našem primeru delavska srenja in z njo povezani upravni tovarniški kader) sam nima prepričljive življenjske kvalitete, če nima prepričljivosti in mikavnosti enkratno izpričane splošne danosti. Pisatelju se ni posrečilo podati najintimnejše proletarčeve življenjske ogroženosti: zato si je pri proletarski stranki pomagal z obrabljenimi motivi fizične siromaš- . nosti, žrtvenosti in pregladike medsebojne življenjske uravnanosti ter napol propagandističnega aktivizma; neproletarski stranki pa je prikazal s klišejskimi, neindividualno obravnavanimi motivi spolnega preganjaštva in vztrajanja pri vpeljanih oblikah medčloveških in proizvajalnih odnosov. To je bilo bolj življenje iz retorte kakor iz izkušnje, gledanje stvari od zunaj in ne razodetje stvari samih. Finžgar proletarskega in sploh proizvodnega okolja ni dovolj poznal, saj se je za poslednjega — in deloma celo za proletarskega — zgledoval pri kaznilniškem osebju, medtem ko je proletarskega v pravi podobi bolj kot iz prakse poznal iz Zolaja, kolikor ga je res bral. Veliko vemejše je življenje romana Pod svobodnim soncem. Je tudi nazorsko bolj sproščeno, življenjsko bolj ožiljeno, od žive krvi poganjano, v najrazličnejših graditvenih in razdiralnih strasteh razpeto, čeprav je mestoma še močno literarno uravnano. V vseh teh Finžgarjevih velikih tekstih, ki so kot celota za pisatelja pomenili prevelike naloge, pa v posameznih umetnostnih plasteh vendar dozoreva — enako še v celih krajših sestavkih tega obdobja — tisti Finžgar, ki ga, če smo pravični, po pravici imenujemo umetnika lepe, za naše 120 razmere nemajhne potence (prim, kmečke slike in črtice, kot so Na petelina, Ecce homo. Življenje in smrt Mohoijeve knjige). Finžgar je v literaturi nastopil v času, ko je bil pri nas na višku realizem, čisto na začetku devetdesetih let. Pri realistični oz. mladoslovenski literaturi se je zgledoval v svojih prvih dveh ustvarjalnih obdobjih (1891—1899) in ločil »salonski« jezik od navadnega, tudi takrat še predvsem iz slovenskih kmečkih ust izhajajočega. Pri prvem slavizmi in »gospice«, pri drugem poleg redkih ostankov tega še ljudske izposojenke in drugo. Razvoj Finžgarjevega stila gre v besedilih, namenjenih kmetu oz. preprostemu bralcu, v smeri k značilnostim govorjenega jezika, v slovstvenih delih, ki jih je namenil izobražencem, pa se že v prvem obdobju rahlo nakazuje retorična in deklarativna smer, kakršno je bilo tudi naše tedanje meščanstvo. Tam težnja k ekonomičnosti, tu težnja k bujnosti, figurativnosti, k besednemu opoju. V drugem ustvarjalnem obdobju so v mladoslovenski literarni govorici že opazni naturalistični vplivi: posebno je treba opozoriti na težki, nepregledni staveik, ki napada pojav z vseh mogočih strani, namesto da bi zgrabil njegovo bistvo. — Stilne prvine tretjega ustvarjalnega obdobja so precej modernistične v izboru besede in v večjih figurativnih in Stavčnih tvorbah. Pisatelj mestoma teži v ritmiziranost in sploh v oblikovni besedni opoj brez prepričljivejše motivacije. To se v četrtem obdobju uskladi v primerno učinkujoče tvorbe, čeprav vse še ni tako, kot bi moralo biti. V tem obdobju dozori tudi stilna smer, ki se zgleduje pri naravni govorici jezikovno nepokvarjenega slovenskega človeka. Dozori v skoro neprekosljivo plastičnost in v največjo mogočo stilemsko sporočilnost, ki je iz Finžgarjevega pisanja pregnala tako retoriko kot gostobesednost. Omeniti je treba še dejstvo, da se Finžgar v krajših delih približuje nekaki sintezi obeh svojih stilnih smeri, nekaki preprosti prefinjenosti, da ne rečem rafiniranosti izraza: preprostost v stavčni gradnji, pisano bogastvo v tropih in figurah, kar ostane z redkimi občasnimi upadi lastnost Finžgarjevega pisanja vse do konca njegovega dolgega življenja. Pripovedni načini, portretiranje oseb in podajanje njihovega toka zavesti, oblikovanje pokrajine, zgradba del in njih motivacija, da, celo tematika, pravkar rečeno o stilu vzporedno krepijo in še bolj poudarjajo. V vseh teh umetnostnih plasteh se Finžgar v četrtem ustvarjalnem obdobju osvobaja nenaravnih vezi, ki kakorkoli ovirajo njegovo izpovedovanje človeško pomembnih resnic. Kakor je pač v našem življenju; korak nazaj, vstran od cilja, ki smo ga končno spoznali in ki k njemu težimo, ni neogiben. Toda ko ga napravimo, se še bolj zavemo, kam res moramo iti. Tako je bilo tudi s Finžgarjem. 2e okrog leta 1906 mu je bilo jasno, da je iako zaradi sebe, svoje pisateljske, od narave mu dane potence, kakor zaradi ljudstva, naroda, katerega del se je čutil, dolžan govoriti polno resnico, ne oziraje se na koristi tega ali onega nazorskega sestava, ki navadno vsebuje le časovno in velikokrat tudi razredno omejene koristi. Postalo mu je jasno, da je pravi, osvobojeni, duhovno razviti človek svojim dejanjem glede na tistih nekaj etičnih načel, ki od nekdaj vzdržujejo medčloveški red, najstrožji sodnik; da zanje ne more prepustiti odgovornosti nazorskemu opornemu zidu stranke, katere član je, in da mora sam uveljaviti svojega moža, svojega človeka. Vse to je Finžgarju prav v tem ustvarjalnem obdobju postalo docela jasno, a je v SamJ vendarle še enkrat, zadnjič, poizkusil pomiriti resničnost z neprimernim, nazorsko olepševalnim pogledom z ene strani in z očrnjevalnim gledanjem z druge strani. Tako je v Sami še enkrat poustvaril življenje, kakršno naj bi bilo, oz. naj bi ne smelo biti, nato pa je začel od Dekle Ančke (1913) naprej dosledno uprizarjati življenje, kakršno je, oz. je tedaj 121 ,%!fšiEOkib-piastEhmšegamaEoda;-'bMov Mislim poleg Dekle AacWfßsaeanao^^iigro, Pieiokovano, Služkinjo, Strice,^Si^ifijo. ' r.i •¦?\n-i\lviS ,onxort sool .mosilggi poglffdamo-: kritike da-iliteran'iHizgodioytosberiziaw^ üelili, ugotovimo,:da Je' tako ravnarije'.pisatelja liiogoČB'otealo^^atiiZ dviebmist 'üörjfcih stališč: prvič z idealističnega, kimu je-ž&l,;ida:se dokazuje!neživljenjskost idealistične-:irigoroinostij^;: tega;-življEn]skegasiiB.iiiraviiEg.a vrtičkairstva;'t-*-, drugič pa:&'sts'lršča ljudi; ki;Sorsi.r6sničniQStno'-gledanje.!stTari.riexeJvirail-saiino 28;svbj tnazor-ski paglefl in ga Sato :zahikajo,-:kakor -Uitro:šd poj wri samorastmiško m. Tieorganizirano.'In.vendarje bil'prav s.temi delim^tvarjen most, ki je^ odtlej ¦fc Einžgarjevi^umetnosti-;vadil' tako: .heiižobraiženca- ::kot;!izobiažeiicai-in;insvse-•zadnje rmo^t^^porteatereratiše rje fönzgdrJEvai-:umetnostr:i2r strankairstva:' rešila na splošno človsšikJo.stališče. To pamfe Jeikottzainimivspoiiaenik preteklosti, tomveč ikiotr še-^vedKo ¦ dokaj; 'pioinembnö sporpčite!;tuai;:v::naš..sedanji/:takb. aelo,;sp'rer iäebjenl S\mtjn čas. ¦ :;;-,.:,.:- -?v ]-r.-c';c,: [!)-:.-.-¦-':; ;;-^:v.-;,v:^c:;:U';' -,' oa --Ssjijesnasireč le resnica,:đa.Finžgaryalabko^;bero.'^si^ ki vnimBlnostidi^ejo to, 'Kajšp wayfejiiai^dvseinf ödiWvonjeiJiMögoceTnäJjtiiipod ljenja,''ü'je^cfVih riajnaraviiejsih teženj pö'uresnlčitvivitj^jpe:(svobodneml'in:-čim ^Inejšem¦'Taz'v<5ju: naraswio^danih- zmožnosti:: t©lest8a' te' duhovno liarav®:.- Da liokaženi na pTimetursajvv:;tehTdeUh:ne'g*e za deklo 'Anoko in ne zaMiIapcä ^J^neZa, ne za grUntarja - samca Ma-Hca-in-ž^ao Jancarico, tudi ne za stažkinjo M~«&^ža .pionižan%a:i5fezpos^ln€ša i2E'teS-%tfeera ižfSiisniisel človeškega živ-IjfeiijU.-'žfcživijohjeVlS* je' enkrat-^ dailo["in jfe'-iflocin,- č-o.'g'a'.v njegovi härävni težtt ji k'izpolnitvi tako ali-drugačešami sebiali diugihiidVirafflO ali celo zatremo. To ,je najvažnejše spöföeilö -Finžgarjevega vrhunskega uistvarjalnega obdoljja in najvažnejše šporb&ilo Finžgarjeve umetnosti sploh. -UcijikoYitofpa -Jžfžato, ker"8e-ÖpiM na umetniške prijeme poSr^ovanja, ^Saoio; nekaterih -izmed te^tfehsfebo^mogoče tukaj-; dotakniti: .p-: !i;(,oi; v ovigfcQ.sd onüalq , .ßh' • Morda se kaže zaustaviti pri taki unieftöösthi pIa^P,iMl2^fY'iašođ6šlej še ni bila sistematično obdelana, pri-pripovednih položajih; Firiiggri|^iSe^''-Vi;":ferojem prvem- nstva-rjalnem ¦ obdobju 'pOžnal trakti 'pripovedovanj:««! V-'^piVS ©eebf&äköl-Ädi ;öba Jm^č-iaa :pripovedovänJä v. tr6t]is&đfebi:i avktorialnega, po katerem se pripoXfedovalec z razniini pripombami vtika V prlpövedhi svet, in personalnega ali sceničnega,: kjer pripovedni svet stopa neposredno pred bralca, brez pripo-ivadovalčevega:posredovanja, kakor na primer na televizijt. icq 3[ ioi'ß>i 32 :¦-: V prvem ustvarjalnem! obdobju j« Finžgar z avktorialnÖS!jd-^H^lz;|fo§föVlf^ |)*lpövediii ik'oiektit* ili; pal - ž 'njegovo pomoč j O laže izrekal takb" imenovano moralo določenescene ali tudi vsega pripovednega dela. Ta etično razlagalna vloga avktorialnih .posegov že v drugem ustvarjalnem 'obdobju iz Finžgarja skoröda. izgine. Sploh aVktO'riaJnl posegi iz objektivne Finžgar jet* .umetnosti do vključno DeicJe: Ančice postopoma izginjajo, dokler se ne omefe ha tako imenovano, diskretno; avtorsko'-priso.tnost,:ki-še kdffiaj' pazljivemu bralčh'rarkrije V'kakšni modalni določitvi prikazane stvarnosti. A:še to v DeWi Ančki dokončno zamenja čista sceničnost. Sedaj nas junaki informirajo d poteku stvari s svojim nastopom samim, z medsebojnimi pogovori, z doživljanjeni svojega okdlja;:iniii^'z ödv-is-nim premim govoroM (samogovorom) razkrivajo. sVbja •ämentäina^sSanJä. .Tb'je Finžgarjeva pot v skrajni umetnostni realižem.iJ«D8 v o[-5 .oazä[ slooob oIßJacq ni -; Toda na ta način pregnano avktorialnosfstafejšega pripovedništva jo-MiS-knenjala že V Prerokovani (l"9t5—^1917) — kakor prej npr. tudi v kratkem pasusii NMegb vsakdanjega ktiihai^ avfctoriatnoštmodernikffiiaal^&da:objektivno ali pa itadi; stt53jafctiviioopžia>tov[ed©iyBiife/ižgo(41p&3ntpnLcad .čustvenimi setoöncami.-bodisiiprbä pxipoifaiijoijiiaina; iij6nöiH\jcöhdui cbodi'sj tUwü/pfiieii jijepjjBtj posame2anmi deli.:;i(:DDis:?aje\5:rstheri3opalB0sti4^^ t maderni dramatJM kjmizunäj:>dmmätskega'dogajanja:;nasti9^ iam.entaLor, govorec drugfs, sedanJ^ktne^mxMernjeirezoherske pBrs.pfeltlive.)'.-Da malo ponazorim, naj navedem it Prerokovane'.{iz-iivaü^ h .Kronifci gospoda. Urbana} tako mesto; >?Ne: zaradi tega, da'toi-mi^;bll(d[ dolgčas:«-:(takq;piše>Fira zavoljoiveselja; kii;g^a niiftam-fega Mdriiistem imelmilcoli, veseljainarareč starih;, sivih-listia,:;kl,diše po plssn^bl, ampak zaradi^tistega-žel©zbega!.sil^ec!>«d©affi^oJaHilt#olSgiö^Ltje pr^ tudi prvo. Ta prva oseba pa ni avtorSka,^4emveč,-/kot:jie;2aaano, vlQŽna,l;oglaša se namreč- v kroniki župnik Urban'izpred *to leticTo, je;p-ii 'Fkižgarju posebnost. Vše -^dotlej Je s prav edkimi:: izjemami /Jz- Pinžgarjeva pxve - pripovedne osebe odseval miselni,-doživljajski in izrazni svet izobraženca äabe,:-v kateri;so se Pinžgarjeva dela-pöjavljalä.-V Kföhiici^gospodd Uröcma pa Je zapisovalec ^župnik iz začeBka 19. ¦ stoletja^ ranjena^ v'-'&V'öjte -:iiajglGblJe;ičlaviebko.*iaLv0;iprii3ad.et|l osebhost iztirjenega sveta-(napoleohske;vojiie).'2upnikova duhovna podoba se razodeva že v tem, da z.-ustvar jalsko neposrednostjo imenuje stvari z njih pravim imenom. .Kakor svetopisemska-lamentacija se-bero mesta; kot:. »-Sladka kaplja v grenki kelifc Ko:je Bog ob vesoijnein potopu videl,--da je hudjobija ljudi velika j^'-zemlji,. je ibil .s srčno žalostjo presunjen. A. vendar ^se je-vmorju. greha našel človek, kije dosegel milost pred Gospodom. To;mi;razodeneJo; Mozesove. bukve in mene je Sram, da sem bil tako malodušen. Hudobijo :v-idimo^..:ker se šopiri, čednost se skriva in je ne vidimo.« — Po vrhunskem obdobju je Finžgar vse^tii pripovedne načine ohranil (razen v Mirniöpofiii) na Jepi-višini, ki-Jo Je dosegel na višku svoje pisateljske moči.^^^ ;eb; bpsngvjiimnse-i/ ßi^önjaon Enakšen razVoJ, kakor smoga Zasledovali pri pripovednih položajih (načinih), bi bilo mogoče potrditi tudi iz drugih umetnostnih plasti. Na vseh podr ročjih se kaže sicer počasna, a vztrajna rast k popolnosti, ki jemügla nasta.ti:na podlagi takšne ustvarjalne nadarjenosti in doživljajne danosti, kakršna je značilna za Finžgarja. Paeden; se slednjič ustavimo pred vprašanjem,; kakšen je pomen besednih umetnin, ki jih imamo izpod Finžgaijevega peresa, pospremimo še v'glavnih obrisih njegovo ustvarjalno delo do konca njegovega življenja.; -.(lA .^Z-'SfM'öe, ,kiajö-je Finžgar doSegel'v: svojem vrhunskem ustvarlaltiemioj^ d.öbjüy.;gieizcimä^jhmmi omejitvami ni-dal' spraviti vse do konca svojega dola in zivljeöjäi Raje je manj pisal Mri-se-omejeval v tematičnem in problemskem obsegu- Kakor je njegova realistična umetnost izrasla sredi impresionističnegain simboličnega časa, taka je v verjetno še neugodnejših razmerah ostala tudi v času ekspresionizma, V tem-se razodeva Finžgarjeva zrelost, ki je temeljila na spoznanju, -»da;je v Vsakem'Jesničnem umetniku pravzaprav- le;ena struna, ki' j e res. njegova- in; nova,« kakor .-se^ je izrazilsam, inda »ko. ta-odbij e, ;so redno vse druge le medel odmSv^JjHiv^aadneji^atoati^cfaživsetiBtsaisi več^zdwianja;tako vredne.«-.- . :- ;;---;: v —rngjccr .ono oraßa iBbnsv si jsonjscaij .VsiisJß^iq iizcr FLnžgarJevo; pretežno realistično «m"etnostiije^:§)>Ö častt-nAštffldDŠ-SiStaUSča jgtevhßsra^vffl^nfif ismeiiijslqvehgfcea Mteraaruie, itj;!; modeiaie: 15 .ekspiteBoriiZHfa, ms mogoče pojmovati kot nadaljevanje mladoslovenske književnosti, torej v bistvu kot epigonstvo ali dedištvo. Po tem prepričanju bi Finžgar nekako samo variiral motive in problematiko ter tudi oblikovna sredstva, ki so jih Slovencem odkrili — da se omejimo na vrhove — Jurčič, Kersnik, Tavčar. Toda če sledimo temu miselnemu pramenu, pridemo nekje do točke, kjer nam postane jasno, da to velja le za obe začetni Finžgarjevi ustvarjalni obdobji, potem pa ne več, in da s prilastkom epigonstva gremo mimo resnice. V Finžgarju dejansko zveni samosvoja, samo njegova striina, in mladoslovenska književnost sama v svojem verjetno najmočnejšem predstavniku Ivanu Tavčarju je v najmočnejših delih, kakor sta Cvetje v jeseni in Visošlia kronika, celo mlajša od Finžgarjeve in deloma še istočasna. Zaikaj pa ne bi Finžgarjeva umetnost po tretjem, tj. modernističnem ustvarjalnem obdobju, tako rekoč po premaganju modernizma in mladoslo-venstva s tem vred tvorila mostu k modernemu realizmu, katerega ena inačica je tako imenovani socialni realizem Prežiha, Kranjca in Ingoliča, druga pisanje Juša Kozaka in še druga F. Bevka? Posebno še, če bistvo novega realizma ni le v nazorski sestavini, namreč v pooktobrski socialistični oz. celo komunistični miselnosti, ali v seksualni preobloženosti, temveč predvsem tudi v novem, od moderne in deloma celo od ekspresionizma obogatenemu izrazu, v suverenem . pripovedniškem in kompozicijskem obvladanju tematike, v načinu podajanja zavesti, v bolj novelski in kratkozgodbni stmjenosti, in ne v obremenjenosti z zastranitvami ali celo v preobsežnih tekstih, ki so skoro nepiehavljivi. In končno: slovstvenih del ni mogoče presojati le glede na tisto mesto, na katero jih postavlja čas njihovega nastanka in objave. Ali ni zapisano, da je umetnost večna, tj. da — v našem primeru — slovstvena dela obstajajo drugo poleg drugega, ne drugo za drugim; da si bralec iz obstoječe istodobnosti ponujaj očih se del izbira tista, ki mu imajo kaj povedati ne glede na posehno učinkovanje, ki raste iz vključenosti literarnih del v časovno zaporedje nastanka. Saj Giottove nerealistične perspektive in kompozicije prav gotovo ne doživljam s stališča deformacije nasproti realistični imietnosti niti s stalšiča v modernizmu spet odkrite naivne predstavnosti, temveč s stahšča tako imenovane umetnostne volje, umetnostnega uresničitvenega ideala, ki je lahko takšen ali takšen, za umetnostno doživljanje pa pomemhen le, če je umetniško delo s svojo večjo ali manjšo uresničitvijo prineslo uživalcu pomembno, zanj še vedno veljavno, ne samo zgodovinsko sporočilo. Ce pogledamo na Finžgarjevo umetnost s tega stališča, se je treba vprašati, ali njegova Dekla Ančka in Prerokovana pomenita današnjemu človeku, zgodovinsko nepokvarjenemu, manj kakor Jurčičev Sosedov sin, Kersnikove in Tavčarjeve pripovedi o slovenskem kmečkem življenju in inteligenci, ki je s kmečkim življenjem v preteklosti, bila močno povezana (duhovnik, uradnik). Ali pomeni manj ali ravno toliko ali več, na taka vprašanja bo treba poiskati tudi s statističnimi pripomočki objektiven odgovor. Po sebi sodeč, bi si upal reči, da jim je Finžgar verjetno enakopraven, v svojih najboljših delih namreč. Z obširno analizo nazorske in oblikovne plati Finžgarjevega pripovedništva se podaja podlaga za objektivno primerjavo slovenskih pripovednikov, ali vsaj za objektivnejšo, kakor je.bila doslej. Ko bo do te primerjave nekoč prišlo, se bo tudi pokazalo, kako udobno sicer, a nekoristno, je priznavati Finžgarju prvenstvo ljudskega pisatelja, nepomerjeno db estetsko kvaliteto pač »neljudskih« pisateljev. Umetnost je vendar samo ena, pojem —' v našem primeru, ko nas zanima književnost — za besedna sporočila posebne, estetske strukturiranosti različne stopnje. Zato so ena dela boljša od drugih, predmet bralske poželjivosti 124 j pa odvisno od obojne, tj. besednoumetnostne in bralčeve urejenosti. Tudi če si s te strani poskušamo ustvariti predstavo o vrednosti Finžgarjeve proze in mnet-nosti sploh, nam mnenja kritikov Finžgarjevih del dokazujejo pravilnost teze, da je Finžgarjeva lunetnost kot podoba precejšnjega dela našega življenja pomemben prispevek k duhovnemu bogastvu slovenskega naroda in po njem vsaj v najvišjih svojih vzponih tudi skromen prispevek k splošnemu človeškemu svetovnemu umetnostnemu izobilju.