■o
■-slim
im
■in im
-r-
PRILOGA
NA PRAZNIČNEM OBISKU V OBČINAH TABOR IN MOZIRJE
str. 29-33
novi tednik
Tednik za Savinjsko regijo / št. 16 / Leto 77 / 21. april 2022 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si
Kakšna je prava cena naših poceni oblačil?
Ste se kdaj vprašali, kako je mogoče, da stane majica, ki ste jo kupili v eni od trgovin s tako imenovano hitro modo, le nekaj evrov, četudi je do naših trgovin prepotovala skoraj pol sveta? Koliko dobi za takšno majico nekdo, ki jo je izdelal? Večina o tem ne razmišlja, danes je cena tista, ki določa nakupne navade. Tekstilna industrija letno izdela 150 milijard kosov oblačil in ustvari 93 milijonov ton odpadkov. A samo odstotek vsega tekstila, ki ga uporabimo za oblačila, gre v predelavo. str. 12-13
* \ p* \
"И
HJ
INTERVJU
CELJE
Tatjana Trajkovska, zdravnica in akupunkturologinja str. 26-27
ŠEMPETER
Ambulanta družinske	Vrtčevski otroci kmalu na
medicine, kmalu še lekarna str. 3 varni zemlji str. 9
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Pri svojem delu vidim, da je za osebo nekaj najbolj zdravilnega, če je slišana. Ne gre za to, da jaz oziroma zdravniki ozdravimo nekoga. Zdravita »prisotnost« in odnos.«
Tatjana Trajkovska, druin-ska zdravnica in akupunktu-rologinja
»Vzgojeni smo bili v duhu, da vidimo v ljudeh dobro, da nismo sovražni do nikogar. Želim, da so drugi do mene takšni, kot sem jaz do njih, in včasih sem šokirana, ker so nekateri sovražno nastrojeni.«
Majda Petan, pevka in avtorica knjižnega prvenca
»v vsakem društvu in organizaciji pride kdaj do nesoglasij. Naše društvo ni izjema. Vsa ta nesoglasja rešimo uspešno. Smeh je najboljše zdravilo za zdravje in odnose.«
Primož Vajdl, predsednik Kulturnega društva Lepa Njiva
»Ponosen sem, da si upamo delati drzne korake, in želim, da bi tudi Slovenci in Slovenke znali stopiti na pot oblikovanja sveta na drugačen, boljši, navdihujoč način.«
Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje - Center
»Če si zdrav, je tudi po upokojitvi dobro nadaljevati delo zdravnika, zato da si v stiku z bolniki, s kolegi, da poznaš novosti, predvsem pa, da imaš občutek, da te še potrebujejo, kar je za vse upokojence pomembno.«
Zdravnik Peter Strouhal, častni občan Tabora
ČETRTEK 1	1 PETEK
.Vi/, 16 O'	f 13 • • • •
SOBOTA I	I NEDELJA
S 16	S 14 10
V Času velikonočnih praznikov so v termah v regiji zabeležili zelo dober obisk. Prevladovali so predvsem domači gostje in obiskovalci iz sosednjih držav. Podobno zasedenost v termalnih zdraviliščih pričakujejo tudi v času prvomajskih praznikov. Če gre verjeti pomladanskim napovedim, bo v slovenskih termah obisk dober tudi poleti, ko pričakujejo več tujih obiskovalcev. (Foto: Arhiv NT/ Andraž Purg - GrupA)
Prevladujejo domači gostje, od tujih največ sosedov
Prazniki napolnili zdravilišča v regiji
Slovenska zdravilišča so bila v prazničnih dneh dobro zasedena, so sporočili iz Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč in napovedali podobno dober obisk tudi za prvomajske praznike. Poleg domačih gostov, ki so marsikje prevladovali, v goste prihajajo predvsem Avstrijci, Nemci, Italijani in Hrvati. Kot pojasnjujejo v skupnosti, so prav te države ključni trgi slovenskih zdravilišč.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Kot so še navedli v Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, so se vsa slovenska zdravilišča na pomlad in predvsem na številne praznike dobro pripravila. Kot so pojasnili, so v državah, od koder prihaja največ tujih gostov, cerkveni prazniki večinoma dela prosti dnevi. »Te gostje pogosto združijo še s kakšnim dnem dopusta in si tako zagotovijo več dni za potovanja. Tradicionalno prevladujejo družine z otroki in pari, zato so v zdraviliščih prav zanje pripravili posebne animacijske in razvedrilne programe.«
Poročila zdravilišč razveseljiva
V Termah Olimia so imeli v času velikonočnih praznikov zasedene vse nastanitve. Največ gostov je prišlo iz Slo-
venije, in sicer 60 odstotkov, sledili so gostje iz Italije, teh je bila petina, 10 odstotkov jih je prišlo iz Hrvaške, tem so sledili avstrijski gostje in drugi.
Dobro zasedenost so med velikonočnimi prazniki zabeležili tudi v Termah Dobrna. Kot so povedali, so v vseh nastanitvenih objektih, v hotelih Vita, Park in Dobrna, Vili Higiea in apartmajih, zabeležili približno 75-odstotno zasedenost. Tudi na Dobrni je bilo največ domačih gostov, sledili so Nemci in Italijani.
Več kot 90-odstotna je bila v času velikonočnih praznikov tudi zasedenost hotelov Thermane Laško, kjer so prednjačili italijanski gostje, sledili so jim avstrijski in domači gostje.
V Termah Zreče ocenjujejo, da je bilo število nočitev med velikonočnimi prazniki na ravni iz leta 2019. Med gosti je bilo največ, kar 80 odstotkov, Slovencev, med tujci je bilo največ Italijanov in Avstrijcev. »Gostje so pri nas bivali v povprečju tri dni oz. dve noči,« so še sporočili iz podjetja Unitur.
Z zelo dobro, 95-odstotno zasedenostjo se lahko pohvalijo tudi v Termah Topolšica. Kot pravijo, jih v veliki večini obiščejo domači gostje, približno polovica jih v tem času še vedno koristi tudi turistične bone. Glede na kazalnike v spomladanskem času pričakujejo dober obisk tudi v prihodnje. Kot so še sporočili, so zaznali spremenjen način rezervacij. Čas
od rezervacije do prihoda se je bistveno skrajšal. Ljudje zaradi obdobij negotovosti zdaj počitnice rezervirajo približno štirinajst dni pred prihodom, v preteklosti je bil ta čas nekajkrat daljši,« je dejala Kristina Suhadolnik iz Term Topolšica.
Tudi v Rimskih termah so bili z obiskom med velikonočnimi prazniki zelo zadovoljni. »Glede na zadnje podatke pričakujemo tudi za prvomajske počitnice še veliko rezervacij v zadnjem hipu.
V	nekaterih obdobjih v poletnem času imamo že popolnoma prodane namestitve, predvsem zaradi športnih prireditev v okolici in zaradi stalnih gostov,« pojasnjujejo in dodajajo, da domači gostje še vedno plačujejo s turističnimi boni, vendar v manjšem obsegu. »Aprila prevladujejo domači gostje, tujci prihajajo predvsem iz sosednjih držav.
V	poletnih mesecih pričakujemo več tujih in manj domačih gostov,« so še sporočili iz Rimskih term.
LKK
Temeljni kamen za enoto doma
KOZJE - Danes, v četrtek, so v bližini zdravstvene postaje položili temeljni kamen za enoto doma starejših. Stavba naj bi bila zgrajena najkasneje do jeseni 2023, ko se bo vanjo lahko vselilo 49 uporabnikov.
Enota doma, ki jo bo upravljal Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah, bo imela 27 enoposteljnih in 11 dvo-
posteljnih sob, kjer bodo ljudje lahko preživljali jesen življenja. Županja Občine Kozje Milenca Krajnc je
povedala, da je skrb za starejše občane ena pomembnih nalog občine, zato si je prizadevala za pridobitev projektne dokumentacije in pravnomočnega gradbenega dovoljenja za dom. »Postavili smo trdne temelje za uresničitev tega projekta. Z njim
bomo pridobili varno in kakovostno okolje za starejše, poleg tega tudi nova delovna mesta, ki so za območje naše občine zelo pomembna. Za naložbo je denar zagotovljen. Izbor izvajalca bo kmalu končan.«
Na Ministrstvu RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so že pred časom dejali, da bo stanovalcem z novo enoto doma
zagotovljeno ustvarjalno, dejavno in kakovostno preživljanje prostega časa, osebje pa bo imelo boljše pogoje za preprečevanje širjenja virusnih okužb. Naložba je ocenjena na približno 3,7 milijona evrov. Dodatne enote šmarskega doma upokojencev so načrtovane tudi v občinah Podčetrtek in Rogatec.
TS, Foto: Občina Kozje
AKTUALNO
3
V Šempetru najprej ambulanta družinske medicine, čez nekaj mesecev še lekarna
Nekoč v Sipu, danes v šoli
V času, ko primanjkuje družinskih zdravnikov, je odprtje nove ambulante splošne medicine v kraju, ki je do zdaj ni imel, še posebej spodbudna novica. Ambulanta je v Šempetru v Savinjski dolini v prostorih osnovne šole začela delovati v začetku leta, medtem ko je bilo njeno uradno odprtje prejšnji teden. Malo več kot dvesto tisoč evrov vredna naložba je obenem pogoj za odprtje nove enote žalske lekarne, ki bo prostore v prihodnjih nekaj mesecih dobila v nekdanji banki v Šempetru.
Ambulanta je v Šempetru v Savinjski dolini v prostorih osnovne šole začela delovati v začetku leta, medtem ko je bilo njeno uradno odprtje prejšnji teden. Trak so prerezali (z leve) direktorica ZD Žalec dr. Hana Šuster Erjavec, zdravnica Mateja Oblak, medicinska sestra Tjaša Kovač in župan Janko Kos.
ŠPELA OŽIR
Če smo povsem natančni, je nekoč v Šempetru že bila ambulanta splošne medicine. Delovala je pod okriljem Sipa in bila namenjena delavcem tega podjetja, ki so bili večinoma Šempetrani. Ko se je nekaj desetletij kasneje pojavila priložnost, da bi ta spodnjesavinjski kraj ponovno dobil ordinacijo, namenjeno širši javnosti, žalski zdravstveni dom ni okleval. V sodelovanju z občino je prostore uredil v nekdanjem hišniškem stanovanju šempetrske osnovne šole. Obnavljati jih je začel konec lanskega oktobra in končal še pred koncem leta. Pridobil je prostor za ambulanto družinske medicine, referenčno ambulanto in spremljevalne prostore.
Že polna
Ambulanta, katere nosilka je zdravnica Mateja Oblak,
specialistka družinske medicine, ob njej pa je medicinska sestra Tjaša Kovač, je začela delovati 13. januarja in je do tega trenutka že polno zasedena. »To kaže, da je bilo v Savinjski dolini in okolici veliko bolnikov, ki še niso imeli
Nosilka ambulante v Šempetru v Savinjski dolini je zdravnica Mateja Oblak, specialistka družinske medicine.
izbranega osebnega zdravnika ali so ga imeli, vendar so si ga želeli izbrati bliže domu,« je pojasnila direktorica zdravstvenega doma dr. Hana Šuster Erjavec. Med zdravniki žalskega zdravstvenega doma bolnike vpisuje še zdravnica Tanja Reberšek, specialistka družinske medicine, ki ima ambulanto v Zdravstveni postaji Vransko.
Pomanjkanje
zdravnikov ostaja
V državi primanjkuje osebnih zdravnikov, kar čutijo tudi v žalskem zdravstve-
Tokrat se je zavod z mladimi lotil posebne raziskave. Stranke, ki bodo sodelovale na letošnjih državnozbor-skih volitvah, je povprašal o njihovih stališčih glede alkoholne politike. Stranke se težave sicer zavedajo, vendar so njihova stališča po ocenah združenih organizacij, ki so poleg Zavoda Vozim sodelovale v raziskavi, premalo ambiciozna. »Področje alkohola je sistemski problem, ki se ga moramo lotiti vsi ključni udeleženci s celostnimi ukre-
nem domu. »Ko kateri od zdravnikov odide v pokoj, na drugo delovno mesto ali je dlje bolniško odsoten, ga je zelo težko nadomestiti. V primeru porodniške odsotnosti je nemogoče pridobiti zdravnika, da bi ga zaposlili
pi,« so poudarili pripravljavci raziskave.
Raziskavo so opravili Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni, Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija, Inštitut za zdravje in okolje ter Zavod Vozim. Strankam, ki bodo na volitvah sodelovale, so poslali poseben vprašalnik ter jih pozvali, naj podajo svoja stališča, kako se nameravajo lotiti področja alkohola. Odzvalo se je 13 političnih strank od 21, ki bodo sodelovale na volitvah.
Manjkajo celostni
ukrepi
»Na podlagi pregleda odgovorov političnih strank smo ugotovili, da se večinoma zavedajo problematike alkohola in večinoma podpirajo uvedbo dodatnih ukrepov za zmanjševanje škodljivih posledic njegovega uživanja. Iz odgovorov strank je razvidno, da vidijo rešitev predvsem v izobraževanju posameznikov. Strinjamo se, da so dejavnosti osveščanja v preventivi pomembne, vendar na podlagi priporočil stroke niso zadostne in so lahko le v podporo drugim učinkovitejšim ukrepom,« je dejala Urša Šetina iz Inštituta za zdravje in okolje. »Analiza je pokazala, da so stranke nekatera področja bolj podrobno raziskale, a hkrati, da nimajo na voljo nujno pra-
za določen čas, zaradi česar moramo delo prerazporediti med druge že tako preobremenjene osebne zdravnike,« pojasnjuje direktorica, ki si zato prizadeva za čim boljše delovne pogoje, s katerimi želi pritegniti kader.
vilnih podatkov, na podlagi katerih so izoblikovale svoja stališča,« še dodaja. Zato sodelujoče organizacije predlagajo, naj se stranke pri presojanju ukrepov osredotočajo na raziskave, ki so mednarodno priznane in niso bile ovržene, ter na zanesljive strokovne vire, kot sta Svetovna zdravstvena organizacija in Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Kot še povzemajo analizo, se stranke zavedajo, da je za korenite spremembe zakonodaje potreben čas, a je za opaznejše spremembe treba sprejeti in v prakso vnesti celostno alkoholno politiko, ki
»Menim, da v našem zdravstvenem domu veje dobro organizacijsko vzdušje in da so med sodelavci dobri odnosi, kar zagotovo pripomore k temu, da lažje privabimo in zadržimo zdravnike ter druge zdravstvene in nezdravstvene sodelavce.«
Na Polzeli in
v Preboldu
koncesionarji
V javni mreži Spodnje Savinjske doline, katere del so tudi zasebniki koncesionarji, je devetnajst ambulant družinske medicine. Od tega jih je pod okriljem Zdravstvenega doma Žalec enajst, osem je zasebnikov koncesionar-jev. Žalski zdravstveni dom je enajsto ambulanto prevzel na začetku februarja po upokojitvi zdravnika koncesio-narja Petra Strouhala. Pet jih deluje v Žalcu, tri na Vranskem, dve v Petrovčah in ena po novem v Šempetru. Poleg tega imata v stavbi zdravstvenega doma v Prešernovi ulici 6, ki jo upravlja Zdravstveni dom Žalec, lastnica pa je Občina Žalec, ambulanti še dva zasebna družinska zdravnika koncesionarja. Dva zasebnika koncesionarja sta v zdravstveni postaji v Preboldu, medtem ko v zdravstveni postaji na Polzeli delujejo štirje koncesionarji. »Gre za odločitev občin, ki so v preteklosti zainteresiranim zasebnikom podelile koncesije. V Preboldu in na Polzeli so vse ambulante zasebne s koncesijo. Tudi zobozdravstvene ambulante za odrasle in otroke, fizioterapija, patro-naža ter otroški dispanzer,« še dodaja direktorica.
Foto: Andraž Purg - GrupA
bo vključevala ukrepe, ki so po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije najbolj učinkoviti. To so omejevanje dostopnosti do alkohola, večja obdavčitev alkoholnih pijač ter prepoved oglaševanja in sponzoriranja alkoholne industrije. »Zato strankam predlagamo, naj postopek priprave nove zakonodaje začnejo že ob nastopu mandata. Na podlagi svojega terenskega dela ocenjujemo, da bi lahko k izboljšanju trenutne situacije v Sloveniji pripomogel povečan nadzor nad doslednim izvajanjem zakonodaje,« je še dodala Šetina.
»Slovenci sodimo v vrh glede porabe alkohola v razvitem svetu. Več kot 400 tisoč Slovencev ima vsako leto z njim negativne izkušnje, 43 odstotkov prebivalcev, starih 25 do 64 let, pije visoko tvegano. Alkohol je še vedno zelo dostopen. Več kot 90 odstotkov mladoletnih lahko brez težav opravi nakup alkohola v trgovinah in lokalih. Še vedno je prisoten tudi v prometu: več kot tretjina prometnih nesreč s smrtnim izidom se zgodi zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Rečemo lahko, da alkohol zavira Slovenijo. Luč na alkoholnem semaforju gori rdeče,« pravijo v Zavodu Vozim, ki že leta in leta skrbi za preventivo in osveščanje mladih o nevarnostih v prometu.
SIMONA ŠOLINIČ
Tako bo videti enota doma za starejše v Kozjem.
»Zdravniki imajo večinoma polne ambulante, kar pomeni, da ne sprejemajo več bolnikov, ki se zaradi tega tudi v nenujnih primerih obrnejo na druge zdravnike zdravstvenega doma ali nujno medicinsko pomoč,« pravi direktorica ZD Žalec dr. Hana Šuster Erjavec.
Posebna raziskava med strankami
Alkohol zavira Slovenijo
4
GOSPODARSTVO
Sklad Generali GEF združuje zasebno zobozdravstvo
Zobozdravstvo Diamant pred novimi izzivi
Zobozdravstvo Diamant je že nekaj mesecev v novih prostorih na Opekarniški cesti nasproti sejmišča. Nepremičnino, ki je bila nekoč v lasti znanega celjskega gradbinca Stanka Božičnika in so jo sestavljale stanovanjska hiša ter manjša poslovna in večja nedograjena proizvodna stavba, je kupilo na dražbi ter zanjo plačalo 430 tisoč evrov. Večino prostorov, ki jih je že pošteno načel zob časa, je bilo treba porušiti. Namesto njih
je v približno letu zrasla sodobna stavba, v katero se je zobozdravstvena klinika, ki je bila prej v poslovno-športnem kompleksu Arena Petrol, preselila konec lanskega decembra. Naložba v nakup stavb ter v ureditev prostorov in nakup opreme je bila vredna 3,5 milijona evrov. Jure Robič se je za selitev odločil predvsem zaradi prostorske stiske. Nova klinika ima deset ordinacij, kar je dvakrat več, kot jih je bilo v starih prostorih, poleg tega
je v njej več prostora za operacije, na voljo so tudi sobe, kamor lahko po operacijah namestijo bolnike.
Povečali število zaposlenih
Zobozdravstvo Diamant, ki se ukvarja s preventivnim in
z estetskim zobozdravstvom, diagnostiko, zobno protetiko in vsadki, je že pred selitvijo v nove prostore veljalo za enega najbolje opremljenih zobozdravstvenih centrov v Sloveniji. S preselitvijo ni samo podvojilo svojih zmogljivosti, ampak je povečalo tudi števi-
lo zaposlenih. Trenutno jih v podjetju dela šestnajst. Celjski zobozdravstveni center ni samo eden najbolj sodobnih v Sloveniji. V svoji dejavnosti namreč sodi v vrh tudi po ustvarjenih prihodkih, ki so lani presegli 3,5 milijona evrov, in po dobičku.
Robič ostaja manjši
lastnik
Jure Robič o tem, s kolikšnim kapitalom bo sklad Generali GEF vstopil v njegovo podjetje, ne govori. Pojasnjuje le, da bo po prevzemu ohranil manjši lastniški delež in v vodstvu podjetja ostal kot strokovni direktor. »Kot doktor dentalne medicine nimam dovolj izkušenj
na poslovnem področju, zato sem se odločil za sodelovanje s finančnim vlagateljem. Ta bo Zobozdravstvu Diamant ob finančni lahko zagotavljal tudi drugo strokovno podporo. S skladom načrtujeva nadaljnjo rast in širitev v druge dele države,« pravi Robič.
Prevzem celjske
družbe šele začetek
Na področju dentalne medicine je cilj sklada Generali GEF povezati razdrobljeno zasebno zobozdravstvo. Zato je prevzem celjske družbe šele njegova prva naložba v tej dejavnosti. Celjska zobozdravstvena družba in Jure Robič bosta pri povezovanju očitno imela pomembno vlogo. Robič je v začetku aprila ustanovil družbo DMT Holding s sedežem v Portorožu, na katero je že prenesel lastništvo Zobozdravstva Diamant in ki naj bi bila središče prihodnjih povezav. Napovedal je tudi, da bo celjski dentalni center kmalu svojo dejavnost razširil v Ljubljano.
Več o načrtih, ki jih snujeta s skladom, še ne želi govoriti. Pravi le, da so povezani s podeljevanjem koncesij na področju zobozdravstvene dejavnosti ter s prihodom novih zasebnih zdravstvenih zavarovalnic v Slovenijo. »Sistem zdravstvenega zavarovanja se bo zagotovo spremenil in na to se želimo pripraviti. Trgu želimo ponuditi kakovostne in dostopne zobozdravstvene storitve,« poudarja Robič.
Agencija za varstvo konkurence ima trenutno »na mizi« prevzema dveh podjetij s Celjskega. Sklad Alfi PE, ki namerava združiti veterinarska podjetja, je priglasil nakup Veterinarske postaje Šmarje pri Jelšah, o čemer smo obširneje že pisali. Sklad Generali GEF je priglasil nakup celjskega Zobozdravstva Diamant. V lasti zobozdravnika Jureta Robiča, ki je kot zasebnik začel poslovati leta 2012. Robič pravi, da vstop finančnega sklada vsekakor pomeni pomemben korak naprej v razvoju družbe. Postopek prodaje ne bo končan še nekaj časa, predvidoma naj bi trajal še najmanj dva meseca, zato Robič o načrtih še ne govori. Napoveduje le, da bo Zobozdravstvo Diamant postalo središče povezovanja zdaj razdrobljenega zasebnega zobozdravstva v Sloveniji.
JANJA INTIHAR
Zobozdravstvo Diamant je od decembra lani v novih prostorih na Opekarniški cesti nasproti sejmišča. Dobilo je tudi novega večinskega lastnika, finančni sklad Generali GEF. (Foto: Andraž Purg-GrupA)
Bisol letos z rekordno prodajo
Iz tovarne fotonapetostnih modulov Bisol so sporočili, da letos dosegajo rekordne prodajne rezultate. Proizvodne zmogljivosti, namenjene velikim projektom, so za letos že razprodali. Za izvedbo vseh samooskrb-nih projektov in za dobavo distributerjem so morali zagotoviti dodatne zmogljivosti.
Bisol, ki ima sedež v Latkovi vasi pri Preboldu, svoje sončne elektrarne trži v skoraj sto državah in na tuje proda 95 odstotkov svoje proizvodnje. Najbolj je še vedno uspešen na tradicionalnih evropskih trgih, v zadnjih letih prodajo povečuje v baltskih in skandinavskih državah, a tudi na Bližnjem vzhodu in v nekaterih državah v jugovzhodni Aziji.
Po rekordnem letu 2020, ko so imeli približno 45 milijonov evrov prihodkov in štiri milijone evrov dobička, so lani v podjetju zabeležili 10-odstotni upad prodaje. Kot navajajo, so bili razlogi za to težave z zagotavljanjem delovne sile, pomanjkanje surovin ter prekinjene dobavne poti. V Bisolu za letos ponovno
napovedujejo rekordno prodajo. Na domačem trgu so do aprila zabeležili kar 600-odstotno rast. Ob tem pričakujejo, da bodo do konca leta skupno prodajo na domačem in tujem trgu v primerjavi z lani povečali za 50-odstot-kov. Uspeh poslovanja pripisujejo vedno večjemu spoznanju ljudi, da je kakovost sestavnih delov sončnih elektrarn zelo pomembna, saj gre za dolgoročne naložbe. Vlagatelji se zato odločajo za priznane in zanesljive proizvajalce, med katere se uvršča tudi Bisol, ki je edini slovenski in eden redkih evropskih izdelovalcev fotonapetostnih modulov.
V Bisolu hitro rast pričakujejo tudi v prihodnjih letih, zato načrtujejo širitev proizvodnih prostorov. Graditi želijo v Šaleški dolini, kjer se zatika s pridobivanjem potrebnega zemljišča. Primerno območje, na katerem bi radi postavili novo tovarno, je deloma v občinski in deloma v zasebni lasti. Z velenjsko občino naj ne bi bilo težav.
JI
V preboldski tovarni Bisol so za letos razprodali že vse svoje proizvodne zmogljivosti. (Foto: arhiv Bisol Group)
Stavka v Gorenju preklicana
Potem ko je Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije za minuli četrtek napovedal stavko v velenjskem Gorenju, so predstavniki sindikata in podjetja sedli za pogajalsko mizo in v trdih pogajanjih dosegli dogovor, zaradi česar je bila napovedana stavka preklicana.
Kot so sporočili iz podjetja, so se dogovorili o višini regresa za letos in o višini povprečnega koeficienta osebnega prispevka zaposlenega (Kop) oz. višini mase sredstev za te prispevke. Uprava je potrdila tudi skupni predlog delodajalca in sindikata glede višine regresa. Zaposleni bodo najpozneje do konca junija prejeli 1400 evrov neto izplačila. Zahteva sindikata je bila 1500 evrov.
Sindikalisti so uspeli dogovoriti, da višina mase za KOP ostaja v domeni dogovora socialnega sveta in ni vezana na poslovni rezultat. »Kriteriji za dodeljevanje KOP ostajajo nespremenjeni, vendar morajo nadrejeni pri dodeljevanju nadpovprečnega KOP ali če posamezni zaposleni KOP sploh ne dobi, takšno odločitev obrazložiti. Skupni predlog bomo posredovali v obravnavo in sprejem svetu delavcev,« so po uspešnih pogajanjih še sporočili iz podjetja.
Sindikat je ob napovedi stavke med stavkovne zahteve uvrstil tudi ureditev nadurnega dela ter njego-
Sindikat in poslovodstvo sta uspela doseči dogovor, stavka je odpovedana. (Foto: arhiv NT)
vo pravilno obračunavanje in izplačevanje in tudi dvig zneskov stimulacije za šesti delovni dan za 40 odstotkov. Prav tako so sindikalisti zahtevali sklenitev dogovora o nagrajevanju oz. izplačevanju dodatkov k plači iz naslova uspešnosti poslovanja
najpozneje do 31. julija. Kot sporočajo iz podjetja, bodo te teme odprli v okviru pogajanj o prenovi kolektivne pogodbe. Socialna partnerja se bosta na to temo začela pogajati predvidoma do konca junija.
LKK
GOSPODARSTVO
5
Uprava predlaga 21 evrov bruto dividende na delnico
Za delničarje cinkarne polovica lanskega dobička
Uprava in nadzorni svet Cinkarne Celje predlagata, da družba svojim lastnikom letos izplača polovico lanskega dobička. Bruto dividenda na delnico bi znašala 21 evrov, kar je toliko kot lani. Ali bo obveljal takšen predlog, bo jasno sredi junija, ko se bodo delničarji zbrali na redni letni seji. Lani predloga uprave niso potrdili in so dividendo z enajstih evrov zvišali na 21 evrov. Bo tako tudi letos? Cinkarna je namreč lani imela rekorden čisti dobiček. Znašal je 33,3 milijona evrov.
JANJA INTIHAR
Če bo na seji skupščine sprejet predlog uprave in nadzornega sveta, bo cinkarna med svoje delničarje letos razdelila 16,4 milijona evrov ali malo manj kot polovico lanskega čistega dobička. Uprava, ki jo vodi Aleš Skok, pri tem poudarja, da so dividende, ki jih izplačuje cinkarna, nadpovprečne v njihovi dejavnosti. Pri konkurenčnih podjetjih so trikrat nižje.
Ne samo lani, tudi več let pred tem so delničarji na seji skupščine z nasprotnimi predlogi dosegli zvišanje dividende. Vodstvo družbe pojasnjuje, da letos enake dividende kot lani predlaga zaradi negotovih razmer na trgu.
Razmere na trgu vedno bolj negotove
V cinkarni poudarjajo, da so bile razmere v prvi četrtini leta 2022 izredno negotove in se tudi v nadaljevanju leta nič ne spreminjajo. Težave so v nabavnih verigah, zaradi česar
naraščajo cene strateških surovin in energentov, negotovost dodatno povečuje vojna v Ukrajini. »Pričakujemo znatna nihanja na področju povpraševanja po izdelkih in tudi pri nabavi surovin. Soočamo se z velikimi tveganji pri oskrbi, kjer ni izključeno pomanjkanje nekaterih vrst strateških surovin in energentov, kar lahko povzroči izredno povečanje cen ali celo nezmožnost dobave ter s tem povezano tveganje ustavitve proizvodnje,« navaja uprava.
Čeprav je cinkarna v letošnjem prvem tro-mesečju poslovala dobro, vodstvo družbe ocenjuje, da v vseh obdobjih leta učinka povišanih nabavnih cen ne bo mogoče uravnotežiti s spremembo prodajnih cen. Zato lahko pričakuje tudi zmanjšanje prodajnih marž. Pri pripravi načrta za leto 2022 je uprava zaradi negotovih razmer v mednarodnem gospodarstvu ocenila, da bo podjetje letos ustvarilo
20,1 milijona evrov čistega dobička, kar v primerjavi z lani pomeni 40-odstotni padec.
Lani rekordna prodaja in dobiček
Kot je že znano, je Cinkarna Celje lani ustvarila 192,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 12 odstotkov več kot leta 2020. Toliko prihodkov od prodaje doslej še ni imela. Večino prometa je ustvarila s prodajo svojega nosilnega programa, pigmenta titanovega dioksida. Znašal je malo manj kot 157 milijonov evrov, kar je 10 odstotkov več kot predlani. Prihodki, ustvarjeni z izvozom, so znašali 175 milijonov evrov, kar je 11 odstotkov več kot leta 2020.
Višji od pričakovanega je bil lani tudi čisti dobiček cinkarne. Znašal je 33,3 milijona evrov, kar je 14 milijonov evrov ali 75 odstotkov več kot v letu 2020 in trikrat več, kot je vodstvo načrtovalo. Toliko čistega dobička celjska družba doslej še ni imela. Bodo zato njeni lastniki, med katerimi imajo največji delež družbe, povezane z državo, tudi letos zahtevali več denarja? Uprava meni, da predlagana delitev dobička »na ustrezen način odraža poslovno uspešnost družbe, zagotavlja nadpovprečno donosnost in je hkrati odgovoren odziv na močno povečano tveganje poslovanja, povezano z nestabilnimi razmerami pri nabavi strateških surovin in energentov«.
Bodo lastniki Cinkarne Celje kljub rekordnemu lanskemu čistemu dobičku podprli predlog uprave o višini letošnjih dividend?
Na Celjskem nova najemna in oskrbovana stanovanja
Republiški stanovanjski sklad napoveduje, da bo v Savinjski regiji zagotovil več kot 150 javnih najemnih in oskrbovanih stanovanj. Gradi na Konjiškem, v Celju, Šmarju pri Jelšah in Rogaški Slatini.
Direktor sklada Črtomir Remec napoveduje, da bo konec letošnjega junija končana gradnja večstanovanjske stavbe v Mladinski ulici v Zrečah, kjer bo za najem na voljo šest neprofitnih najemnih stanovanj. Sklad gradi tudi v Spodnjih Prelogah v Slovenskih Konjicah, kjer bo v večstanovanjski stavbi na voljo enajst javnih najemnih stanovanj. Gradnja bo končana septembra 2022. Največ, kar 92 neprofitnih stanovanj s posojilom sklada gradijo v Celju. Stanovanja bodo predvidoma na voljo konec letošnjega leta.
Poleg najemnih bo na širšem celjskem območju konec tega in v prvih mesecih prihodnjega leta na voljo tudi malo več kot štirideset oskrbovanih stanovanj. V Rogaški Slatini je sklad marca podpisal pogodbo o soinvestiranju, kmalu bo podpisal še prodajno pogodbo za pridobitev 12 oskrbovanih najemnih stanovanj v Kidričevi ulici. Gradbena dela so se že začela, končana naj bi bila predvidoma do septembra. V začetku prihodnjega leta bodo oskrbovana stanovanja dobili tudi v Šmarju pri Jelšah. Na območju nekdanje Lorgerjeve domačije bo sklad zgradil dva bloka s po 15 stanovanji.
Kot še sporočajo iz sklada, trenutno po državi s hčerinskimi družbami upravljajo 7.018 stanovanj, v prihodnjih mesecih jih nameravajo zgraditi še 2.077.
NT
Ze 75 let smo zanesljiv partner slovenskemu gospodarstvu,
društvom in posameznikom.
Nam lahko 100% zaupate:
•	Odkup in odvoz odpadnega materiala
•	Embalažno shemo
•	Uničenje zaupne dokumentacije
•	Odkup odsluženega vozila
Dinos Celje, Gaji 37, Celje
Na voljo smo vam vsak delovni dan: ponedeljek od 7.00 do 16.00 ure torek- petek od 7.00 do 15.00 ure
www.dinos.si
O
dinos
6
IZ NAŠIH KRAJEV
CELJE - Že 17. Festival prostovoljstva
Prostovoljci, motor družbe
Celjski mladinski center bo v sodelovanju z Mestno občino Celje in Zavodom Celeia Celje v petek pripravil tradicionalni, 17. Festival prostovoljstva. Na dan, ko obeležujemo tudi svetovni dan Zemlje, se bodo na celjskem Glavnem trgu predstavile številne organizacije, ki podpirajo in spodbujajo prostovoljno delo. Posebna pozornost bo ponovno namenjena tistim, ki so s svojim delom in pomočjo drugim še posebej doprinesli k boljšemu delovanju družbe. Organizatorji festivala bodo tudi letos podelili priznanja za naj prostovoljce v petih starostnih skupinah.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Na letošnji razpis je 21 različnih organizacij prijavilo 38 prostovoljcev, kar je največ v vseh letih, odkar podeljujejo tovrstna priznanja. Komisija se je odločila, da bo tokrat podelila osem priznanj, imena nagrajencev bodo, kot je že v navadi, javno razkrili na osrednji prireditvi. Ta bo letos v ospredje postavila predvsem gasilce, ki bodo s predstavitvijo pomembno sooblikovali tudi spremljevalni in kulturni program festivala. Namen je znan, knežje mesto bo to poletje gostilo gasilsko olimpijado. Prostovoljno gasilstvo pa je ena največjih, najbolj množičnih in najbolje organiziranih prostovoljnih dejavnosti pri nas.
Kot je ob predstavitvi festivala povedala strokovna sodelavka za program pri Celjskem mladinskem centru Mija Repenšek, s festivalom nikakor ne želijo opredeljevati prostovoljnega dela, temveč želijo širiti zavest o pomenu vseh oblik oblike prostovoljne pomoči, ki je v današnjem času vedno bolj spoštovana.
Izkušnje in gradnja vrednot
15. aprila praznujemo mednarodni dan mladih prostovoljcev, ki s prosto-voljstvom izboljšujejo svoje skupnosti, vanje vnašajo pozitivne spremembe in se borijo za boljši jutri.
»Mlada leta pomembno oblikujejo življenje posameznika. S prostovoljstvom mladi pridobivajo dragocene izkušnje in gradijo sistem vrednot, pozitivno sa-mopodobo, si osmišljajo prosti čas ter krepijo socialni čut. Civilnodružbena gibanja, ki jih danes vodijo mladi, so tudi pri nas pomembna za varovanje okolja in pomenijo boj za podnebno in družbeno pravičnost. Mladostnega zagona in navdiha smo vedno vesele tudi prostovoljske organizacije. Mladi prihajajo s številnimi znanji, mnoge jim pomagamo razviti mi. Prav tako se na ta dan zahvaljujemo vsem mentorjem prostovoljstva, ki osnovnošolcem, dijakom in študentom odpirajo vrata v dejavnosti, s katerimi si širijo obzorja,« je ob mednarodnem dnevu mladih prostovoljcev
dejala Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije.
Sodeč po skupnih letnih poročilih o prostovoljstvu, v Sloveniji mladi do tridesetega leta predstavljajo približno trideset odstotkov vseh prostovoljcev. Poročila ne zajemajo številnih mladih, ki delujejo v okviru osnovnih in srednjih šol, tako da je mladih prostovoljcev več, kot govorijo uradne številke. Kljub temu je priložnosti za prostovoljsko dejavnost mladih še veliko, pravi Novakova. »Pri družbenem udejstvovanju mladih je ključno, da vanje zaupamo in jih podpiramo. Z ustreznim mentorstvom mladim povrnemo občutek, da imajo v družbi pomembno mesto, da so lahko koristni, da so slišani, da se kot družba zavedamo tudi njihovih težav in njihove solidarnosti ter da lahko tako ublažimo številne stiske, preden postane škoda nepopravljiva.«
Stiske, v katerih se mladi znajdejo zaradi osamljenosti, izključenosti, izolira-
nosti, so postale še posebej pereče v času epidemije covida-19, v času zaprtja šol in skrajno omejenega druženja s sovrstniki ter z drugimi ljudi zunaj najožjega družinskega kroga. Kot pravi Novakova, se je prostovoljstvo izkazalo kot učinkovito orodje za lajšanje posledic osame: »In to ne zgolj za tiste, ki prostovoljno pomoč prejemajo, temveč morda še bolj za tiste, ki se kot prostovoljci vključijo in tako osmislijo svoj vsakdan.« Prav temu je posvečen nov mednarodni projekt Ustavimo osamljenost, v katerem bo Slovenska filantropija s partnerji iz petih evropskih držav raziskovala odzive in delovanje prostovoljskih organizacij ter prostovoljcev v času epidemije in po njej, izbirala dobre prakse, pripravila smernice in priporočila. In najpomembneje, odločilni vpliv na usmeritve projektnih dejavnosti bodo imeli mladi prostovoljci: vrstnike bodo namreč nagovarjali v okviru spletne kampanje Glas mladih, ki jo bodo oblikovali mladi za mlade.
Knjigobežnica na Hudinji (Foto: MOC)
K branju vabijo knjigobežnice
CELJE - Knjigobežnice so prišle tudi v knežje mesto. Svojevrstne knjižne izmenjevalnice so si občani želeli že dlje časa. Celjska občina je tako začela z namenom spodbujanja in dviga bralne kulturne postavljati knjigobežnice. Na javno dostopnih mestih v vseh mestnih četrtih in krajevnih skupnostih tako ustvarja kotičke, kjer so knjige dosegljive vsem.
Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja Šolskega centra Celje je izdelala omarice oziroma hiške za knjige, ki jih občina aprila, ko Celje praznuje, postopno postavlja v vseh mestnih četrtih in krajevnih skupnostih. Knjigobežnice omogočajo hrambo in menjavo knjig z najrazličnejšimi vsebinami. »Verjamemo, da bodo knjigobežnice v veselje Celjankam in Celjanom in da bodo marsikoga spodbudile k branju,« pravijo v celjski občini. Najprej bo občina vsem dostopne knjižne hišice zapolnila s knjigami iz Osrednje knjižnice Celje, poleg tega vabi občane, naj prinesejo knjige, ki jih ne potrebujejo več, in vzamejo druge. »Hkrati prosimo, naj z omaricami in s knjigami ljudje ravnajo spoštljivo, da bodo v veselje mnogim,« so še sporočili iz občine. LKK
Bo občina ponovila razpis za subvencijo ogrevanja?
CELJE - Potem ko so številni občani, ki se ogrevajo z mestnim plinom, februarja prejeli zelo visoke položnice za plačilo ogrevanja, je celjska občina za podporo najranljivejšim zagotovila denar za subvencijo in objavila razpis. Ta sicer še ni pravnomočno končan, a prvi podatki kažejo, da je bilo pravilno oz. popolno oddanih vlog precej manj, kot so v občini pričakovali.
V občini pojasnjujejo, da natančni oziroma končni podatki še niso znani in jih zato tudi ne morejo komentirati, saj javni razpis še ni končan.
Sporočili so, da je bilo v proračunu rezerviranih približno 300 tisoč evrov sredstev, vendar po dosedanjih podatkih ta sredstva ne bodo
v celoti porabljena. Prejeli so 210 vlog. »Vse vloge so bile sprejete v obravnavo. Prepozno ali neustrezno vložene (predpisana je bila fizična oddaja oziroma vložitev) vloge so bile s sklepom zavržene. Vlagatelji nepopolnih vlog so bili pozvani k njihovi dopolnitvi. Neustrezno in nepravočasno dopolnjene vloge so bile zavržene. Enako tudi vloge, ^ЦЦрЦ ki niso izpolnjevale pogojev in meril, določenih javnim razpisom, pojasnjujejo v celjski občini. Za popolne vloge bodo v prihodnjih dneh izdali pozitivne odločbe in jih poslali na na-
slove upravičencev. Koliko bodo ti prejeli, bo znano, ko bo javni razpis pravnomočno končan.
Kot še navajajo v celjski občini, je razlogov, da je bilo prijav manj, kot so pričakovali, verjetno več: »Razlogi so lahko slabša obveščenost ljudi, nepripravljenost za podajanje vloge, ki ji
je bilo treba predložiti ustrezna dokazila o izpolnjevanju nekaterih pogojev in meril, slabša mobilnost starejših ljudi, težja dostopnost socialno šibkih in starejših do informacij,« so pojasnili. Ali bo občina razpis ponovila, še ni znano, a je tudi to mogoče, pravijo.
LKK
Kljub zelo visokim položnicam za plačilo ogrevanja občina na prvem razpisu ne bo porabila vsega denarja, ki ga je predvidela za pomoč občanom. (Foto: SHERPA, LKK)
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Tik pred volitvami
Zelena luč za naložbi v zdravstvu
Le nekaj dni pred volitvami je zdravstveno ministrstvo podpisalo prvi paket dvanajstih sklepov o določitvi višine sredstev za sofinanciranje naložb na osnovni zdravstveni ravni v Sloveniji. Zadeva je še bolj »zanimiva« zato, ker se je tik pred volitvami to zgodilo - prvič v zgodovini.
SIMONA SOLINIC
Osnovno zdravstvo - torej zdravstveni domovi - je eno od področij, kjer že dolgo opozarjajo ne le na premalo kadra, ampak pogosto tudi na prostorsko stisko. Jeseni je bil namreč sprejet Zakon RS o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031, ki je januarja letos omogočil
tudi prvi razpis za sofinanciranje naložb na osnovni ravni zdravstvenega varstva, in sicer za letos in prihodnje leto.
Za sredstva razpisa so se lahko prijavile občine ustanoviteljice javnega zdravstvenega zavoda. Gre za zdravstvene domove, zdravstvene postaje in zdravstvene ambulante, ki vključujejo novogradnje ali
obnove, oboje z vključeno opremo.
V Celju bo vse
obnovljeno
Med dvanajstimi sklepi sta bila sprejeta tudi dva na našem območju. Prvi se nanaša na ZD Celje, kjer naj bi preuredili oziroma uredili ambulante družinske medicine, šolske in kardiološke ambulante, zobozdravstvene prostore, prostore fizio-terapije, sterilizacije, laboratorija, prostore za osebje in tehnične prostore. Obnovili naj bi tudi fasado stavbe. Vsi notranji prostori, ki bodo vključeni v prenovo, bodo opremljeni z novo pohištve-
no in medicinsko opremo. Naložba naj bi bila vredna več kot šest milijonov evrov, od tega bo Ministrstvo RS za zdravje zagotovilo skoraj dva milijona.
Druga večja naložba, ki se nanaša na celjsko območje, je prizidek k Zdravstvenem domu Laško. V okviru te naložbe bodo uredili nove prostore z opremo za zobozdravstvene, ortodontske,
dermatološke, ginekološke ambulante in ambulante medicine dela ter laboratorija. Urejeni bodo prostori za izobraževanje, arhiv in upravo. Zagotovljena bodo nova parkirna mesta za obiskovalce in zaposlene. Naložba naj bi bila končana oktobra naslednje leto. Njena celotna vrednost znaša 3,5 milijona evrov, ministrstvo bo zagotovilo približno milijon evrov.
Matično stavbo celjskega zdravstvenega doma čaka temeljita obnova.
Celjski zdravstveni dom posluje dobro
CELJE - Zdravstveni dom Celje je lani ustvaril 28 milijonov celotnega prihodka, kar je 20 odstotkov več kot leto prej. Presežek lanskih prihodkov nad odhodki iz poslovanja tako znaša malo več kot tri milijone evrov. Letos naj bi zdravstveni dom delno tudi z denarjem zdravstvenega ministrstva obnovil tudi matično stavbo v Gregorčičevi ulici 5. Celotna vrednost naložbe je ocenjena na šest milijonov evrov.
Celjski zdravstveni dom nosti, ki jih trenutno zdra-
naj bil letos tudi zaposloval. Konec lanskega leta je bilo v njem zaposlenih 506 ljudi. Vodstvo doma naj bi si prizadevalo tudi za zaposlitev manjkajočih nosilcev dejav-
vstveni dom zagotavlja po podjemnih pogodbah.
»Zadovoljivo«
Realizacija programov zdravstvenih dejavnosti je bila
lani v celjskem zdravstvenem domu, kot ocenjujejo v vodstvu, na zelo zadovoljivi ravni. »Večina programov je bilo realiziranih, nekaj celo preseženih. Pri tem tudi v letu 2021 beležimo preseganje v splošni medicini, ki je glavna dejavnost osnovnega zdravstva, ki pa ga tako kot pretekla leta ZZZS ni plačal. Preseganje programa smo zabeležili še v nekaterih drugih dejavnostih, predvsem na pedopsihiatriji, v odraslem
in mladinskem zobozdravstvu, paradontologiji, kardiologiji, pulmologiji in specialni fiziote-rapiji, kjer je bilo v letu 2021 na podlagi veljavnega splošnega dogovora preseganje plačano,« je zapisano v letnem poročilu dela ZD Celje.
A v celjskem zdravstvenem domu priznavajo, da je k lanskemu pozitivnemu poslovnem izidu prispevala tudi situacija v državi, ki je zagotovila stoodstotno finan-
ciranje nekaterih dejavnosti ob nižji realizaciji. »Po drugi strani je povečanje prihodkov posledica večjega obsega zdravstvenih dejavnosti ter ne nazadnje tudi preseganja programa v dejavnostih, ki so plačane glede na realizacijo. Na zvišanje celotnih prihodkov so pomembno vplivali tudi prihodki projektov Evropske unije ter tržna dejavnost. Na ustrezno finančno poslovanje vpliva tudi obvladovanje stroškov. V tem delu je bil cilj delno uresničen. ZD Celje beleži nižjo realizacijo od prej-
šnjega leta pri stroških vzdrževanja, prevoznih stroških in stroških izobraževanja, kar je posledica prilagoditve novim načinom izvedbe z različnimi aplikacijami. Nižji so tudi stroški dela, zaradi stroškov novih zaposlitev za dodaten tim centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki jih še nismo uspeli uresničiti kljub nenehnim objavam zaradi pomanjkanja nekaterih poklicnih profilov,« je zapisano v poročilu.
Sšol, foto: Arhiv NT/SHERPA)
Priznanje ravnateljici
Katja Pogelšek Žilavec, ravnateljica Srednje zdravstvene in kozmetične šole Celje, je prejela najvišje stanovsko priznanje primus - zaslužni ravnatelj.
Prejela ga je v Moravskih Toplicah na nedavnem posvetu slovenskega društva ravnateljev srednjih in višjih šol ter dijaških domov. Društvo ga podeljuje zaslužnim posameznikom za njihov prispevek k razvoju slovenskega šolstva. Katja Pogelšek Zilavec je prizna-
nje prejela za dolgoletno uspešno delo na področju vzgoje in izobraževanja.
TC, foto: arhiv SZKŠ
Raziskovali tudi letos
CELJE - 233 mladih iz osnovnih in srednjih šol Mestne občine Celje ter pridruženih občin je letos uspešno zagovarjalo 120 raziskovalnih nalog. Gre za projekt Mladi za Celje, ki pod okriljem Mestne občine Celje že 44 let spodbuja raziskovalno delo mladih. V njem je v minulih letih nastalo več kot 4400 raziskovalnih nalog.
Letos se je osmim osnovnim in desetim srednjim šolam iz MOC pridružilo še pet osnovnih šol iz sosednjih občin. Mladim raziskovalcem so pomagali 103 mentorji.
Osnovnošolci so pripravili in zagovarjali 52 raziskovalnih nalog z 18 različnih področij, dijaki so pripravili in zagovarjali 68 nalog z 20 različnih področij. Naloge je ocenjevalo 30 ocenjevalnih komisij, v katerih je sodelovalo 95 strokovnih ocenjevalcev. Najboljši raziskovalci se bodo maja udeležili državnega srečanja v Murski Soboti.
V drugi polovici junija bosta za celjske raziskovalce nagradni izlet ter zaključna prireditev s podelitvijo priznanj. Tudi letos bo izšel bilten raziskovalnega leta.	TC
Digitalni fitnes dolgožive družbe
VELENJE - Konec marca so združene nevladne organizacije predstavile nov projekt Di-FIT ali Digitalni fitnes dolgožive družbe, ki je zasnovan na utripu današnjega časa in potreb starejših. Ideja je, da bi starejši pridobili in razvili takšne spretnosti in veščine, ki bi omogočale njihovo čim daljše dejavno sodelovanje v družbenem življenju.
»Z digitalizacijo se lahko povečata socialna vključenost in aktivno sodelovanje ljudi v družbi, kajti nova znanja in veščine omogočajo, da se starejšim zagotovi daljša in boljša povezanost tudi zunaj neposrednega geografskega okolja, v katerega so vpeti, zviša se njihova vključenost v družbo in digitalni svet,« pojasnjujejo v Društvu No-vus, ki pri izvedbi projekta sodeluje z Andragoškim društvom Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje ter Društvom upokojencev Velenje.
Utrip današnjega časa se kaže predvsem v napredku razvoja sodobnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki prinašajo velike koristi na vseh področjih življenja in dela, vendar z
uporabniškega vidika za starejše pomenijo velik izziv, saj se vrzel med digitalno pismenimi in digitalno nepismenimi povečuje. »Pri vsakdanjem delu so starejši poleg problematike osnovne digitalne pismenosti izpostavili potrebo po konkretnem znanju, uporabniški izkušnji in praktični uporabnosti glede računalniških programov, pametnih pripomočkov in aplikacij ter spletnih storitev za komunikacijo, ki so danes
nujne,« pravijo v društvu in dodajo, da je namen projekta krepitev digitalnih znanj tako pri nevladnih organizacijah kot tudi pri njihovih uporabnikih. »Cilj projekta je usposobiti mentorje, prostovoljce, člane nevladnih organizacij ter vse njihove uporabnike za uporabo različnih digitalnih tehnologij ter razviti oziroma razširiti njihova temeljna znanja, da bodo usposobljeni ustvarjalno uporabljati digitalno tehnologijo na svojem
področju delovanja, in s tem okrepiti njihove digitalne spretnosti ter možnost izvajanja storitev za vse,« pojasnjujejo pri Društvu Novus.
Usposabljanja na terenu z uporabniki bodo partnerji pri projektu začeli izvajati letos poleti, do konca prihodnjega leta, ko se bo projekt predvidoma tudi končal, načrtujejo več kot 80 usposabljanj, ki bodo za uporabnike brezplačna.
LKK
Uvodna predstavitev, otvoritvena konferenca in uradni začetek novega projekta Digitalni fitnes dolgožive družbe (Foto: Društvo Novus)
8
IZ NAŠIH KRAJEV
OBSOTELJE IN KOZJANSKO - Ministrov obisk razumejo kot zavezo za ključne cestne izboljšave
Bo s še enim protokolom šlo lažje?
»V zadnjih dveh desetletjih se je zamenjalo kar nekaj vlad. Če si župani ne bi ves čas prizadevali za ureditev nekaterih prometnih povezav, ne bi bilo nič. Prav je, da vsi skupaj iščemo rešitve. Tudi če bomo protokole podpisovali še velikokrat, je pomembno to, da se uresničijo vsaj nekateri projekti.« Tako je župan Podčetrtka Peter Misja komentiral protokol o nadaljnji uresničitvi infrastrukturnih projektov na razvojni osi 3b ter na območju Obsotelja in Kozjanskega. Omenjeni dokument je z župani vseh tamkajšnjih občin deset dni pred parlamentarnimi volitvami podpisal infrastrukturni minister Jernej Vrtovec.
TINA STRMCNIK
Protokol predvideva nadaljevanje infrastrukturnih projektov. Opredeljuje tudi nove projekte na območjih občin Obsotelja in Kozjanskega. Med cilji vlaganj v infrastrukturo sta na primer povečanje pretočnosti cest ter napredek glede trajnostne mobilnosti.
Župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci je pojasnil, da protokol ponovno omenja
nadaljevanje načrtovanja na-vezovalne ceste Dramlje-Šen-tjur. Dokument med naložbami, ki so bistvene za Šentjur, omenja še izvennivojsko križanje v Hotunju. V protokolu sta predvidena nadaljevanje obnove ceste Dole-Loče in obnova odseka ceste proti Dolgi Gori. Infrastrukturno ministrstvo je upoštevalo še pobudi šentjurske občine za
ureditev krožišča pri črpalki OMV in za ureditev odseka ceste Črnolica-Lesično, ki vodi proti Gorici pri Slivnici. Prizadevalo si bo še za ureditev ceste na odseku Laško-Brezje- Šentjur. »Tovrstnih protokolov smo res podpisali že veliko. Številni omenjeni projekti so že zajeti v strategiji in resoluciji nacionalnega programa gradnje cest. Na to gledam kot na zavezo ministrstva in prihodnje vlade, kakršnakoli že bo, da bo še naprej spodbujala posodobitev državnega cestnega omrežja,« je povedal Diaci.
Tudi o šmarski
obvoznici
Da se infrastrukturno ministrstvo in direkcija za ceste s protokolom zavezujeta, da bosta prednostno uresničila projekte med Dramljami in Dobovcem, meni župan Občine Šmarje pri Jelšah Matija
Čakš. Po njegovih besedah pristojno ministrstvo kot poglavitne naloge na območju šmarske občine vidi ureditvi križišč v Mestinju in Stranju ter gradnjo kolesarskih povezav na odsekih od Belega proti Rogaški Slatini, od Belega proti Poljčanam, od Grobelnega proti Šentjurju in od Grobel-nega proti Šmarju pri Jelšah.
Protokol med drugim predvideva umestitev in gradnjo šmarske obvoznice. Zaradi nestrinjanja nekaterih občanov s prvotno traso je direkcija za infrastrukturo skušala z novo študijo poiskati novo mesto za omenjeno obvoznico, je povedal Čakš. Študija, ki je zdaj končana, je pokazala, da šmarske obvoznice ni mogoče umestiti nikamor drugam. Zato ostaja prvotna različica, ki je predvidena v bližini železniške proge. Pristojni jo zdaj umeščajo v državni prostorski načrt.
Za sladokusce in ljubitelje vina
PODČETRTEK - Več kot 50 razstavljavcev, od tega približno polovica vinarjev in polovica predstavnikov čokoladnic, se bo predstavilo na sedmem festivalu Vino in čokolada. Ta bo 7. maja v športni dvorani.
Lani, ko je bil festival na prostem, so imeli predstavniki čokoladnic precej težav, saj se jim je stopilo preveč čokolade, zato se festival letos vrača pod streho večnamenske dvorane, je pojasnil direktor združenja Turizem Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje Boštjan Misja. Obiskovalci bodo lahko med 9. uro dopoldne in 20. uro zvečer spremljali pester program z različnimi delavnicami in izobraževanji. Letošnja novost bo tekmovanje v peki sacher torte. Predstavnica organizacijskega odbora Karmen Cvirn je pojasnila, da bodo ekipe za pripravo te sladice namesto marmelade uporabile vinolado.
V sklopu festivala bodo že tradicionalno razglasili županovo vino, prav tako bodo organizirali dobrodelni Debrin tek za osebe, obolele z bulozno epidermolizo. Obiskovalce bo med drugim zabavala skupina BQL. Odrasli bodo ob plačilu vstopnine, ki bo znašala 10 evrov, prejeli kozarec in štiri degustacijske kupone. Vstopnica za otroke bo znašala pet evrov, v zameno bodo prejeli tri kupone. Prireditev, ki nasploh prispeva k boljši obiskanosti celotne destinacije, bo trajnostna, saj bodo organizatorji ponudnike spodbujali k čim manjši porabi električne energije in vode, prizadevali si bodo za čim manj odpadkov.
TS
Namesto jezera plavalni ribnik
PODČETRTEK - Znan je idejni načrt Turistično-re-kreacijskega centra Vonarje. Tam občina med drugim predvideva gradnjo apartmajskega naselja, ureditev plavalnega ribnika in restavracije.
Občina Podčetrtek je, ko je bila še predvidena ponovna ojezeritev Vonarskega jezera, želela zasnovati turistično--rekreacijski center na štirih hektarjih površin. Občinski svet je za območje sprejel tudi občinski podrobni prostorski načrt. Direkcija RS za vode je nato sporočila, da ponovna ojezeritev ne bo mogoča. Nov idejni načrt predvideva ureditev otroškega igrišča in športnih igrišč ter gradnjo stavbe, ki bo namenjena gostinsko-turistični ponudbi. Tam naj bi zrasle štiri stavbe s po štirimi apartmaji. Ker ojezeri-tev Vonarskega jezera zdaj ni več predvidena, je v sklopu idejnega načrta za območje načrtovana ureditev naravnega plavalnega ribnika. Župan Peter Misja je dejal, da so svetniki nad idejno zasnovno navdušeni in so jo soglasno podprli. »Občina bo projekt vodila do pridobitve gradbenega dovoljenja. Glede na to, da je OPPN sprejet, pri tem ne pričakujem zapletov. Morda bomo za komunalno ureditev ter za dovozne ceste, kolesarsko povezavo, parkirišča in igrišča poskrbeli sami, morda se nam bo pridružil zasebni partner, s katerim bomo sodelovali. Za gostinsko-turistični del je vsekakor predvideno sodelovanje zasebnika.« Dodal je, da bo občina projekt prijavila na razpise, ki predvidevajo sofinanciranje poslovno-turističnih območij.
TS
Ponosni na prostovoljce
ŠENTJUR - Občina je pred dnevi razglasila naj prostovoljce leta 2021. Pohvale in priznanja so prejele različne generacije občanov, ki s svojim prostovoljnim delom naredijo marsikaj dobrega za skupnost.
V kategoriji do 18 let so po- Nika Kukovič, Alja Srovin, hvalo prejeli Gaja Zupanc, Miha Kolman, Taja Štukelj
in Klara Vipotnik Lorger. Gre
za učence OŠ Hruševec, ki so se izkazali pri učni pomoči vrstnikom. V tej starostni kategoriji je priznanje na predlog šentjurskega mladinskega
centra prejela Nika Zabu-kovšek. Sodeluje pri različnih dejavnostih omenjenega centra, poleg tega je dejavna v PGD Dolga Gora, prepeva v pevskih zborih, je animatorka na oratoriju in rada pomaga sošolcem pri šolskem delu.
V kategoriji od 19 do 30 let so pohvalo prejeli Moj-
ca Rajh, Tjaša Lah, Tajda Krajnc, Zala Blazina, Katarina Pusser, Katja Lesjak, Lucija Koražija, Enea Je-ram, Sara Vehovar, Nika Fri-šek, Anja Debeljak, Brigita Golouh, Monika Pustivšek, Ambrož Romih, Klara Štor, Janja Šolinc, Astrid Buko-všek, Nastja Pirtovšek in Katja Strašek. Gre za dijake in študente, ki nudijo učno pomoč učencem, ki jim delo v šoli predstavlja težavo in izziv. Pohvalo so prejeli še Matic Frlež, Albina Uka in Ana Štante, ki med drugim pomagajo pri pripravi in izvedbi počitniških dejavnosti.
Od gasilcev do
planincev
V kategoriji nad 31 let je priznanje prejela Olgica Krampl. Predlagali so jo v Društvu upokojencev Šentjur, saj je v njem dejavna na različnih področjih. Med drugim sodeluje v akciji Pro-stofer in starejšim pomaga s prevozi, spremstvom in z druženjem, vodi tudi literar-
no skupino v Domu starejših Šentjur. V kategoriji prostovoljcev, starejših od 31 let, ki delajo z otroki in mladino, je pohvalo prejela Marjana Kla-dnik, ki je članica Planinskega društva Slivnica pri Celju. Pod okriljem omenjenega društva med drugim deluje kot vodja odseka za varstvo gorske narave. Na organiziranih izletih in planinskih taborih predava o varovanju gorske narave in o živih bitjih v gorskem svetu. V kategoriji prostovoljcev, starejših od 31 let, je priznanje prejel še Andrej Kumberger, član PGD Ponikva in podpoveljnik gasilske enote. Kumberger, ki je tudi član upravnega odbora Gasilske zveze Šentjur, predsednik komisije za mladino in pomočnik poveljnika za tekmovanja, spodbuja prostovoljna gasilska društva za delo z mladimi. Med drugim je vodil mladinsko tekmovanje v orientaciji ter tekmovanje članov in članic v GZ Šentjur.
TS
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Otroci se na protokolarne zadeve ob uradnem odprtju niso veliko ozirali. Pripravili so simpatičen program z močnim Prihodnje leto naj bi se vsi malčki celjskih vrtcev že igrali na igriščih brez težkih kovin. Minister ni izključil možnosti, sporočilom, ki bi si ga veljalo zapomniti, potem so raziskovali novosti na prenovljenem in predvsem vrnem igrišču. da bo država, po vzoru sanacije vrtčevskih igrišč, v prihodnjih letih sanirala osnovnošolska igrišča.
CELJE - Ne le vrtčevska igrišča, nujna sanacija celotne kotline
v vseh vrtcih igrali
Kmalu se bodo na varni zemlji
Prihodnje leto naj bi bil končan zahteven projekt menjave zemljine na igriščih celjskih javnih vrtcev, ki se je na zahtevo zaskrbljenih staršev začel leta 2017. Prvi dve igrišči je sanirala celjska občina, nakar je projekt v času ministrovanja Jureta Lebna v celoti prevzelo ministrstvo za okolje in prostor. Zdaj so uredili sedem vrtčevskih igrišč in igrišče na Savinjskem nabrežju. Do prihodnjega leta bodo sanirali še tri igrišča, kjer so bili rezultati meritev najslabši.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Pretekli teden so ob prisotnosti predstavnikov ministrstva za okolje in prostor ter celjske občine slavnostno odprli in namenu predali prenovljeno igrišče pri enoti Luna Vrtca Anice Černejeve. Še letos bo ministrstvo začelo sanacijo pri enoti Sonce v Kajuhovi ulici. Prihodnje leto bosta na vrsti še enoti, kjer je glede na opravljene meritve zemlja najbolj onesnažena.
Enoto Čira čara Vrtca Zarja bo občina prihodnje leto porušila in na istem mestu zgradila sodoben in nekoliko večji vrtec, ministrstvo pa bo sočasno z gradnjo poskrbelo za menjavo zemljine. Zadnje bo sanirano igrišče pri enoti Gaberje Vrtca Tončke Čečeve. Ta sanacija bo še zahtevnejša, saj je bila zemljina pri tej enoti, kot je pokazala analiza iz leta 2017, najbolj onesna-
žena, hkrati je stavba vrtca spomeniško zaščitena.
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je za dosedanjo prenovo osmih igrišč namenilo 2,3 milijona evrov, skupna vrednost sanacije vseh enajstih igrišč naj ne bi presegla treh milijonov evrov. »Država je zemljino pri celjskih vrtcih začela sanirati, ker je Celjska kotlina prepoznana kot degradirano območje in je država v skladu z Zakonom o varstvu okolja prav tako odgovorna za sanacijo takšnih starih bremen, kjer ni mogoče naprtiti stroškov povzročiteljem oziroma obremenitvam glede na njihov izvor,« je dejala Bernarda Pod-lipnik, ki pri ministrstvu že ves čas bdi nad projektom.
Kot je še povedala Podli-pnikova, se je pri sanaciji zemljine ves čas odpiralo veliko vprašanj, kot so, od kod naj
dobijo neoporečno zemljo in kam naj odpeljejo onesnaženo. Čeprav je šlo večinoma za zemljino, ki ni bila, kot je pojasnila Podlipnikova, nevaren odpadek, to še ne pomeni, da bi jo lahko odpeljali kamorkoli: »Večinoma so te materiale predelali v agregate, ki so jih potem porabili v inženirskih objektih. Razen v primeru izkopa v vrtcu Iskrica, kjer smo naleteli na zelo onesnaženo zemljino in smo jo morali odpeljati v sežig v Avstrijo.« Gre za enoto Vrtca Zarja na Lavi, ki je v neposredni bližini osnovne šole.
Kmalu tudi
Bukovžlak in Stara
cinkarna
Sanacija zemljine vrtčevskih igrišč je zgolj majhen del nujne sanacije Celjske kotline. Sistemske rešitve sicer še vedno ni, imata pa občina in ministrstvo že pripravljen načrt za sanacijo Stare cinkarne. Kmalu naj bi se - z večletno zamudo in po številnih opominih iz Bruslja
- začela tudi sanacija Buko-vžlaka. Ni izključeno, da ne bo ministrstvo kdaj zamenjalo zemljine tudi pri igriščih osnovnih šol.
Trenutni okoljski minister Andrej Vizjak je dejal, da je sanacija okoljskih bremen naloga države in da je za trenutno vlado to tudi ena od prednostnih nalog. Predstavnica ministrstva Bernarda Podlipnik je ocenila, da je sanacija Celjske kotline obsežen projekt, ki ga je ministrstvo začelo prav s sanacijo vr-tčevskih igrišč. Kot je dejala, so tako najprej poskrbeli za najranljivejšo skupino, to so predšolski otroci.
Ob tem je zatrdila, da se na ministrstvu pripravljajo na sanacijo nezakonitega odlagališča v Bukovžlaku. »V približno mesecu pričakujemo pridobitev gradbenega dovoljenja, sanacija se bo predvidoma začela jeseni,« pravi Podlipnikova, ki vrednost projekta ocenjuje na približno sedem milijonov evrov. Kot je še dejala, okolj-
sko ministrstvo tesno sodeluje s celjsko občino tudi pri pripravi na sanacijo območja Stare cinkarne, ki bo s tehničnega in finančnega vidika zelo obsežen in zahteven projekt. Pričakuje, da bo uspela država za ta projekt pridobiti tudi evropski denar, glavnino bosta zagotovili država in občina.
Podlipnikova je ponovno spomnila, da so vsi posegi v prostor, predvsem v tla v Celju, nekaj posebnega: »Predvsem zato, ker so odpadki, s katerimi se srečamo, ko odkrivamo tla, problematični in je treba z njimi ravnati v skladu s predpisi. Ravno pri vrtcih smo se držali tega in skrbeli za sledljivost odpadkov od izvora do končnega odlaganja. Ta projekt je pokazatelj, da je mogoče stvari urejati na pregleden in tehnično ter finančno sprejemljiv način.« Kot je poudarila, je to edini način, da bodo ljudje zaupali izvajalcem in odločevalcem.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Sprevod fantov in deklet bo po ulicah Laškega tudi letos vodil Zeleni Jurij - mladenič, odet v bršljanove vejice oziroma liste. (Foto: Andraž Purg -GrupA, arhiv NT)
Zeleni Jurij bo klical pomlad
LAŠKO - S cvetličnimi venčki v laseh in šopki v košaricah, z glasnim trobljenjem v rogove ter s prepevanjem otroških in pastirskih pesmi se bodo dekleta in fantje v družbi Zelenega Jurija jutri, v petek, podali po laških ulicah in klicali pomlad. V Laškem ta običaj ohranjajo že 33 let. Dogodek tradicionalno pripravijo učenci in učitelji OŠ Primoža Trubarja Laško v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev občine Laško Možnar.
Jurijev sprevod bo na pot krenil ob 9. uri izpred Podružnične osnovne šole Debro. Med potjo do Laškega se bo ustavil v Domu starejših Laško in Thermani. Pohod bo nadaljeval po mestnih ulicah do Aškerčevega trga, kjer se bo Zeleni Jurij zahvalil za darove. Od tam se bo sprevod odpravil do občinskega dvorišča, kjer bo zaključek obhoda s krajšo prireditvijo. Na njej se bodo učenci, ki bodo sodelovali v sprevodu, predstavili s pastirskimi in z rajalnimi plesi. Člani zveze Možnar bodo na stojnicah prikazali izdelovanje rogov, venčkov, »prdcev« ... Tradicionalno bodo tudi ocenjevali rogove, ki morajo biti izdelani iz povsem naravnih materialov. Tudi tokrat bo zadišalo po posebni Jurijevi jedi iz pečenih jajc in slanine, »cvrtnjaku«.
Jurjevanje je izvirna in narodopisna posebnost Laškega. Praznovati naj bi ga začeli že pred več kot 140 leti. Šega je nato za nekaj časa ugasnila, dokler je niso pred 33 leti obudili. Od takrat jo vsako leto ponosno predstavijo.
BA
Dobra dela anonimnih dobrotnikov
ŠTORE - Verica Štante, ki se ukvarja z dobrodelnostjo, med drugim je tudi občinska svetnica, je v zadnjem času prejela dve velikodušni pobudi za pomoč ljudem v stiski. Čeprav sta oba donatorja za soljudi naredila veliko dobrega, želita ostati anonimna.
Prvi donator, ki pozna dobrodelno udejstvovanje Verice Štante, se je nanjo obrnil, da bi ljudem v stiski plačal položnice. Štantetova je stopila v stik z družinami, ki se težko prebijejo skozi mesec, in njihove položnice predala gospodu, ki želi ostati anonimen. Položnice je plačal še isti dan. Nekaj tednov kasneje so jo poklicali iz podjetja Tuli v Štorah in povedali, da je dobrotnik daroval 1.250 evrov donacije za plačilo toplih obrokov družinam v stiski. Podjetje Tuli je Štantetovi izdalo bloke za obroke, ona jih je razdelila med pomoči potrebne občane. »Takšna dobra dela se ne zgodijo vsak dan. Oba dobrotnika želita ostati anonimna, jaz pa čudim dolžnost, da se jima javno zahvalim. Morda bo še kdo dobil spodbudo, da bo naredil kaj dobrega za soljudi,« je povedala.
TS
10
IZ NAŠIH KRAJEV
CELJE - Kakovostne knjige za vse otroke
S	-	i	. .	V 1 1	V
podarjeno knjigo širimo srečo
Še do konca aprila lahko sodelujete v dobrodelni akciji Polet s knjigo in s podarjeno knjigo osrečite otroke iz socialno šibkih sredin. Ideja za tovrstno dobrodelno akcijo se je porodila zelo dejavnemu celjskemu prostovoljcu Kristjanu Vebru, sicer študentu zadnjega letnika predšolske vzgoje in velikemu ljubitelju otroške ter mladinske literature. Tokrat je moči združil z vodilno slovensko družbo na področju knjigotrštva in papirništva.
Kristjan Veber neizmerno uživa, ko se sprehaja med knjižnimi policami z otroško literaturo. Prav njegova ljubezen do knjig je bila povod za novo dobrodelno akcijo Polet s knjigo, v kateri lahko sodelujete še do konca aprila in s podarjeno knjigo osrečite otroka ter nahranite njegovo radovednost. (Foto: LKK)
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Kristjan Veber se je s pro-stovoljstvom »okužil« v času, ko je obiskoval Gimnazijo Celje - Center. Od takrat se je podpisal že pod številne uspešne dobrodelne projekte. Eden takšnih je Misija človek, akcija, ki je v nekaj letih presegla lokalne meje in v skrbi za pomoč sočloveku povezala številne mladinske centre in javne vzgojno-izobraževalne zavode po državi.
Ker ljudje za kakovostno življenje ne potrebujejo zgolj materialnih dobrin, so se začeli prostovoljci veliko ukvarjati tudi z drugimi oblikami pomoči, kjer so razdajali predvsem svoj čas. Uspešno izpeljani projekti in zadovoljni ljudje so dali skupini študentov nov zagon za ustvarjanje novih srečnih zgodb.
Navdih našel v
družbi otrok
Kristjan Veber v vrtcu opravlja obvezno prakso, ki je del študijskega procesa. A to je zanj prej nagrada kot obveznost. V družbi otrok se zelo dobro počuti, otroci so navdušeni nad njegovo energijo. Še posebej trdno vez so spletli, kadar so posedeli ob knjigah. »Res rad berem otrokom in se z njimi pogovarjam o prebranem,« pravi Kristjan, ki se navdušuje predvsem nad otroškimi knjigami, ki jih krasijo lepe ilustracije. »Ob takšni knjigi občutiš posebno varnost. Kot bi te besede in ilustracije toplo objele,« pravi in prizna, da mu takšni bralni trenutki veliko pomenijo. »To je lepa izkušnja, ko predajaš znanje in ljubezen s pomočjo zapisanih besed. Žal je pri nas veliko otrok za to
izkušnjo v domačem okolju prikrajšanih. Dobra literatura ima svojo ceno, kar je razumljivo in prav,« pove in razkrije, da ga je nekega dne med branjem otrokom v vrtcu spreletelo in zabolelo, ker vsi nimajo možnosti, da bi se kdaj »potopili« v svojo knjigo. »Res je, imamo knjižnice, kjer si je gradivo mogoče izposoditi. Ampak v teh rosnih letih imeti povsem svojo knjigo je nekaj resnično dragocenega,« pravi Kristjan, ki je kot otrok knjige skrbno urejal tako po velikosti kot tudi po debelini.
Podarimo knjigo
Kar nekaj časa je nato tuhtal, kako bi lahko pomagal, in se nazadnje odločil, da bo k sodelovanju povabil Mladinsko knjigo. »Kar nekaj časa je trajalo, da sem dobil povabilo na prvi sestanek, kjer sem prvič zares videl in občutil, kako živijo in delujejo odrasli. Moral sem biti zelo pre-
pričljiv. A mi je uspelo,« pove zadovoljno in hitro doda, da pri projektu nikakor ni sam in da mu pomaga skupina desetih prostovoljcev, študentov, ki jim je vsem skupna tako študijska kot tudi osebna ljubezen do literature.
Cilj projekta je predvsem dvig bralne pismenosti v Sloveniji. »Bralna pismenost pomeni govor, pisanje, branje in poslušanje. Že res, da imamo v Sloveniji dokaj nizko raven nepismenih, a ključno je, da to, kar beremo, pišemo in sli-
šimo, tudi razumemo. Zato se mi zdi, da je pomembno že v predšolskem obdobju in seveda v vseh kasnejših brati kakovostno literaturo. Tako razvijemo bralno pismenost, bralno kulturo in družinsko pismenost,« razlaga sogovornik.
Kako lahko
sodelujete?
Povsem preprosto. V vseh poslovalnicah Mladinske knjige po Sloveniji so postavljene zbirne točke. »Vi samo obiščete najbližjo poslovalnico, izberete knjigo, ki vas najbolj pritegne ali vam je najljubša, jo plačate, lahko tudi z bonom 21, ter jo položite v za to pripravljeno škatlo pri blagajni. Knjige lahko tudi prinesete, a morajo biti nove. Pri tem moram omeniti, da bo za vsako kupljeno knjigo Mladinska knjiga podarila še eno dodatno. Tako bo vaša knjiga pripravljena na polet, da bo ponesla ljubezen, srečo in upanje do otrok in družin,« k sodelovanju vabi Kristjan Veber. Ob tem zagotovi, da bodo vse knjige prišle v prave roke, saj pri predaji sodeluje s partnerji, ki so se kot zaupanja vredni izkazali že pri projektu Misija človek.
Študentje so se odločili, da bodo poleg knjige otrokom oziroma njihovim družinam priložili tudi letak z usmeritvami, kako najbolje razvijati otrokovo bralno kulturo. »To pomeni, da bomo tudi starše opremili z navodili, kako otroku brati, kaj spodbujati, kakšna vprašanja zastavljati, a tudi s tem, kje lahko za malo denarja dobijo kakovostno literaturo,« še pove sogovornik.
Nepregleden prehod kmalu le še preteklost
POLZELA - Občina postopoma ukinja nezavarovane nivojske prehode, še posebno tiste, ki so zaradi slabe preglednosti precej nevarni za udeležence v prometu. Trenutno s tem namenom izvaja dela pri železniškem prehodu pri nekdanjem Garantu na Polzeli.
Podjetje Rafael iz Sevnice trenutno gradi obvozno cesto, premostitveni
objekt preko potoka Podvinska struga in lokalno krajevno cesto, priključek na podvoz, dostop do industrijske cone in pešpot ob železnici. Projekt bo stal malo manj kot 1,3 milijona evrov in bo sofinanciran s pomočjo državnega denarja. Ministrstvo za infrastrukturo bo prispevalo 70 odstotkov zneska in Občina Polzela 30 odstotkov.
ŠO
Prometna ureditev pri nekdanjem Garantu bo kmalu drugačna. Nivojskega prehoda ne bo več. Cesta bo speljana čez Podvinsko strugo in pod podvozom.
Varneje ob prometni cesti
VOJNIK - Ob državni cesti od Vojnika do Arclina, kjer so pred tem vgradili nov vodovod, je občina uredila tudi površino za pešce. Vsi z ureditvijo niso zadovoljni. V občinski upravi so prejeli več vprašanj občanov, na primer zakaj površina za pešce ni širša, zakaj ni zavarovana z robniki in podobno.
Župan Branko Petre je pojasnil, da je površina za pešce urejena le kot začasna rešitev, da bi zagotovili večjo varnost pešcev, ki so doslej hodili ob robu zelo prometne ceste. Ob tem je poudaril, da bo začasno urejena površina v uporabi le do takrat, dokler ne bo izvedena celotna prenova ceste. Zato je površina za pešce tudi brez robnikov in je od vozišča ločena z odmikom ter označena z odbojnimi stebrički.
Po celoviti posodobitvi državne ceste Vojnik-Škofja vas bo Direkcija RS za infrastrukturo po besedah župana na celotnem odseku zgradila tudi pločnik in kolesarsko pot na obeh straneh ceste.
Za prenovo ceste je direkcija že izdelala projektno dokumentacijo. »Opravljene so že bile geodetske odmere za ureditev ceste, nadaljujemo pogovore z lastniki zemljišč, medtem ko bo ureditev ceste večinoma financirala direkcija. Gradnja se bo začela, ko bodo pridobljena vsa zemljišča. Takrat bodo tudi urejeni pločnik, kolesarska pot ter javna razsvetljava,« je pojasnil Branko Petre, ki je prepričan, da je začasna ureditev poti izboljšala prometno varnost pešcev na tem območju.	BA
Začasna ureditev površine za pešce ob zelo prometni cesti od Vojnika do Arclina zagotavlja večjo prometno varnost. Po celoviti prenovi ceste bo Direkcija RS za infrastrukturo zgradila pločnik in kolesarsko pot na obeh straneh ceste med Vojnikom in Škofjo vasjo. (Foto: Lea Sreš)
KULTURA
11
Folklorna skupina Kobula iz Petrovč obeležila deset let
Kot so plesali in peli savinjski »o bi rove i«
Folklorna skupina Kobula, ki največ pozornosti namenja plesom in običajem iz Spodnje Savinjske doline, je začela delovati jeseni 2011. Njeni člani so praznovanje ob desetletnici nekoliko zamaknili, saj so obletnico želeli podoživeti z domačim občinstvom. Letos spomladi so pripravili slavnostni koncert, ki so si ga zamislili kot pregled delovanja skupine od njenih začetkov do danes.
SPELA OZIR
Petrovška folklorna zgodba se je pred približno desetimi leti začela na pobudo takratne predsednice kulturnega društva mag. Jasne Srake, zdajšnje predsednice krajevne skupnosti. Umetniško vodenje je prevzel njen soprog Primož Sraka, ki je folklorno skupino pred tem vodil že v Beltincih in si je želel, da s tem nadaljuje tudi v Petrovčah, kamor se je preselil. Prvi člani so bili novinci na tem področju, kasneje so se jim pridružili plesalci, ki so bili v svojih mlajših letih člani okoliških folklornih skupin. Danes je vse skupaj osemnajst
plesalcev. Delujejo kot ena od šestih sekcij Kulturnega društva Petrovče, katerega vodenje je prevzela Violeta Šket.
Že prvo leto na območnem srečanju
Prvi plesi, ki so se jih pe-trovški folkloristi naučili, so bili prekmurski, saj je strokovni vodja rojen Prekmurec. Že v prvem letu delovanja so pridobili svoje prekmurske kostume, kar je bil za tako mlado skupino zelo zahteven in finančno obsežen projekt. Prav tako so se že v prvi sezo-
ni predstavili na območnem srečanju folklornih skupin na Vranskem in od takrat vsako leto zaplešejo na območnih srečanjih v organizaciji javnega sklada za kulturne dejavnosti. Pred petimi leti so s postavitvijo zahodnoštajerskih plesov na območni reviji prvič dosegli regijsko raven kakovosti, na kar so zelo ponosni. »Kot v vsaki skupini so bili tudi pri nas tako vzponi kot padci. Vse ovire smo uspešno prestali, saj smo skupino vedno postavili pred posameznike. Vsi se trudimo, da je v skupini pozitivno vzdušje. Zato je na vsakih vajah, razen če ni bolezni, stoodstotna udeležba,« je pojasnil umetniški vodja.
Tesno povezani s
hmeljem
V zadnjem obdobju se je skupina ukvarjala z oblačilno kulturo tako višjega kmečkega in meščanskega sloja kot nižjega kmečkega prebivalstva Spodnje Savinjske doline s preloma stoletij in z začetka 20. stoletja. »Če so se veliki kmetje in mestna
V objektiv ujeli življenja
Znani so rezultati fotografskega natečaja, ki ga je na temo biotske raznovrstnosti lani razpisal Kozjanski park. Žirijo je med odraslimi avtorji fotografij najbolj prepričal Stojan Škoda, med avtoricami, starimi do 15 let, se je najbolje odrezala Sara Gril. Posnetki, razvrščeni v pet tematskih sklopov, so sicer skupno prejeli trinajst priznanj.
Kozjanski park je natečaj pripravil v okviru projekta Life naturaviva, s katerim želi širši javnosti sporočiti, da je biotska pestrost ena najbolj dragocenih in najbolj žlahtnih značilnosti našega planeta. Kot so zapisali organizatorji natečaja, lahko prav s fotografijami dobro predstavijo lepote tamkajšnjega območja in med ljudmi spodbujajo pozitiven odnos do narave. 24 odraslih avtorjev in 43
umetnost
Na koncertu ob desetletnici so člani za večletno udejstvovanje pri folklorni dejavnosti prejeli Maroltove značke. Ob tem so dogodek ob obletnici popestrili tudi njihovi vnuki, ki so zaplesali splet štajerskih plesov.
avtorjev, starih do 15 let, je skupno prispevalo 494 fotografij, ki so jih v letu 2021 ustvarili v biosfernem območju Kozjansko in Obsotelje. Njihova dela je ocenila komisija, ki so jo sestavljali Amadeja Knez, mag. Teo Hrvoje Oršanič in Barbara Ploštajner. Nagrajeni avtorji bodo priznanja in nagrade prejeli v sklopu praznovanja letošnjega dneva Zemlje, 21. aprila, ko bodo na gradu Podsreda odprli tudi razstavo njihovih posnetkov. Na dogodku bo predstavljen še zbornik del otrok, ki so sodelovali na literarnem natečaju in so letos ustvarjali na temo opraševalcev. Kozjanski park je na svoji spletni strani že objavil tudi pogoje in prijavnico za sodelovanje na novem fotografskem natečaju na temo biotske pestrosti.
TS
gospoda radi oblačili po dunajski noši, predvsem ženske so nosile bogate in lepe obleke, so »obirovci« nosili prav za hmeljarje iz naših krajev značilno delovno nošo. In ravno takšne kostume smo si posebej dali zašiti kobulovci in predstavili običaj ofira-nja,« je pojasnil Sraka, ki je z drugimi člani skupine leta 2020 dokončal raziskovalni projekt oblačilne dediščine iz obdobja znane žalske pi-vovarniške družine Kukec z začetka 20. stoletja ter izdelal replike teh oblačil. »Seveda ne bi bili folkloristi, če vsega tega bogastva oblačil ne bi
združili s pesmijo, z glasbo in seveda s plesom. Vse to smo na koncertu tudi pokazali in splet poimenovali Kukčeva čajanka,« še dodaja.
Nekaj spletnih
prireditev
Pred obdobjem epidemije so bili petrovški kulturniki vajeni, da so imeli skoraj vsak mesec vsaj eno kulturno prireditev v kraju ali okolici. Potem se je z danes na jutri vse spremenilo, življenje je obstalo. »Čas mirovanja nam je dal misliti in začeli smo iskati načine, kako bi lahko vsaj malo kulturnega utripa prenesli
sokrajanom in ljubiteljem kulture. Naredili smo nekaj spletnih prireditev in proslavo. V tem času nam je virtualni svet pomagal, da smo ohranili stik z občinstvom, vendar se nastopa, ki je posnet in zrežiran v celoto, ne da primerjati z nastopom pred občinstvom,« je pojasnila predsednica kulturnega društva Violeta Šket. Zato so se folkloristi odločili, da bodo obletnico slavnostno obeležili letos. To so storili takoj, ko so se sprostili ukrepi. Lani jeseni bi lahko plese le posneli in koncert predvajali na televiziji.
Foto: osebni arhiv
Trio Artio
Pretekli četrtek je v okviru glasbenega abonmaja Hiše kulture Celje v Narodnem domu Celje nastopil avstrijski komorni Trio Artio, ki so ga na Dunaju ustanovile avstrijska violinistka Judith Fliedl, nemška vio-lončelistka Christine Roi-der in avstrijska pianistka Johanna Estermann.
Po uspešnih mednarodnih nastopih so se odločile, da se bodo profesionalno posvetile skupnemu igranju v triu. Ob prejeti nagradi mednarodnega tekmovanja za komorno glasbo Massimiliano Antonelli sta ansambel podprla fundacija Yehudi Menuhin Live Music
Now Foundation in Le Dimo-re del Quartetto. Trio se dodatno izobražuje na mojstrskih tečajih na ECMA (European Chamber Music Academy) in pri profesorjih Eberhardu Fel-tzu, Dirku Mommertzu, Jani Kuss in Williamu Colemanu. »Trio v zadnjih petih letih sodi med najbolj prepoznavne avstrijske profesionalne komorne zasedbe, saj glasbenice delujejo samo v okviru tria, kar v mnogih letih delovanja seveda pripelje do izvajanja komorne glasbe na ravni, ki jo pri nas lahko slišimo zelo redko. Trio smo spoznali znotraj programov Avstrijskega kulturnega foruma, s katerim tudi sicer
sodelujemo pri oblikovanju glasbenega abonmaja, zato smo ga povabili v Celje,« je o nastopu tria povedal vodja celjske Hiše kulture Miha Firšt. Obiskovalci koncerta so slišali dve temeljni deli iz repertoarja za klavirske trie, Beethovnovo skladbo Duh in koncertno delo Dmitrija Šo-stakoviča.
Sicer se je na četrtkovem koncertu zasedbi zaradi bolezni Christine Roider v zadnjem trenutku pridružil violončelist simfoničnega orkestra RTV Slovenija in profesor na Univerzi Gustava Ma-hlerja v Celovcu Igor Mitrović.
LŽ
Fotografija, ki jo je ustvarila Sara Lapornik. Žirijo je najbolj prepričala med avtorji, starimi do 15 let.
Brali so s sovico Znalko
Knjižnica Šentjur je v začetku aprila pripravila zaključek bralne značke za najmlajše z imenom Beremo s sovico Znalko.
Knjižnica Šentjur tovrstno bralno značko, ki je namenjena otrokom iz predšolskega obdobja, in tistim, ki obiskujejo prvo triletje osnovne šole, organizira od leta 2014. Knjižničarke vsako leto pripravijo izbor kakovostnih otroških knjig, ki jih starši prebirajo z otroki. Otroci o prebranih delih narišejo risbe. Letos so jih v knjižnici prejeli in razstavili več kot sto. Tokrat so se mladi bralci po nekaj letih premora spet zbrali na zaključni prireditvi v Ipavčevem kulturnem centru v Šentjurju. »Knjižničarke smo vas minula leta zelo pogrešale. Čeprav vemo, da ste s starši brali, gledali slikanice in si pripovedovali zgodbe,« je na dogodku dejala direktorica omenjene ustanove Tatjana Oset. Mladi ljubitelji dobrih zgodb so za nagrado prejeli priznanja in ogled predstave Juri Muri v Afriki pleše v izvedbi Plesnega teatra Ljubljana.
TS
Koncert je z nastopom v zadnjem trenutku rešil violončelist Igor Mitrović. (Foto: Robi Valenti)
12
NAŠA TEMA
Rabljeno je sodobno in ekološko
Kakšna je prava cena
Ste se kdaj vprašali, kako je mogoče, da stane majica, ki ste jo kupili v eni od trgovin s tako imenovano hitro modo, le nekaj evrov, četudi je do naših trgovin prepotovala skoraj pol sveta? Koliko dobi za takšno majico nekdo, ki jo je izdelal? Večina o tem ne razmišlja, danes je cena tista, ki določa nakupne navade.
TATJANA CVIRN
Glede na slabo kakovost boste majico verjetno kmalu zavrgli in šli po novo. Vsak od nas naj bi v letu 2019 v povprečju zavrgel 12 kilogramov oblačil, medtem ko delež prodanih oblačil iz druge roke znaša manj kot odstotek. Odpadni tekstil predstavlja vedno večjo te-
žavo, saj ga je vedno več in ga je težko predelati za ponovno uporabo. Osveščeni potrošniki vedo, kako grozljive posledice imata pridelava bombaža in tekstilna industrija za okolje in ljudi v nerazvitih deželah vzhoda. Rešitev sta pametna potrošnja in ponovna uporaba, na
sistemski ravni pa so nujne spremembe, ki bi spodbudile ponudbo brezčasnih kakovostnejših oblačil.
Akcija, kot je Dan v rabljenih oblačilih, ki so jo lani prvič izvedle tri nevladne organizacije, osvešča in spodbuja razmislek o tej problematiki. Izbrale so 23. april, ki je po njihovem mnenju najbolj
primeren, saj je med dnevom Zemlje in 24. aprilom, ko se je v Bangladešu pred več kot desetletjem zrušila stavba, v kateri so predvsem ženske v slabih delovnih pogojih in za pičel zaslužek šivale oblačila za znane zahodne blagovne znamke. Umrlo je več kot tisoč ljudi.
Foto: Pixabay
Tekstilna industrija letno izdela 150 milijard kosov oblačil in ustvari 93 milijonov ton odpadkov. A samo odstotek vsega tekstila, ki ga uporabimo za oblačila, gre v predelavo.
Шл


Dan v rabljenih oblačilih
Ekologi brez meja, Pravična trgovina Slovenija in Focus, društvo za sonaraven razvoj, so se leta 2020 povezali v projektu Obleka naredi človeka, da bi ugotovili stanje na področju oblačil v Sloveniji (ponudba v trgovinah in količine tekstilnih odpadkov ter kaj se z njimi zgodi, ko pristanejo v zbirnih centrih). Po končanem projektu so zastavile nadaljnje dejavnosti, ena od teh je Dan v rabljenih oblačilih, ki izpostavlja pomen ponovne uporabe oblačil.
»Tekstil je kot odpadek že skoraj bolj problematičen kot plastika, saj lahko slednjo ponovno predelamo, pri odpadnem tekstilu pa ni primerne rešitve za ogromne količine oblačil, ki jih letno zavržemo. 90 odstotkov oblačil konča na odlagališčih ali v sežigalnicah,« povzema Katja Sreš iz gibanja Ekologi brez meja. »Toliko odpadkov nastaja zato, ker nam je na voljo hitra moda slabe kakovosti, oblačila se hitro uničijo in jih ni smotrno popravljati. Ob tem se je treba zavedati, kako nastajajo ta oblačila in kateri naravni viri so potrebni za to. Tekstilna industrija je druga največja onesnaževalka sveta, ima velik vpliv na okolje in ljudi, ki delujejo v njej,« opozarja sogovornica. »Ponovna
uporaba oblačil rešuje več težav sodobne družbe: hiper-produkcijo, hiperpotrošnjo in hiperodlaganje.«
Fotografiranje v rabljenih oblačilih
Ker v Sloveniji ljudje premalo posegamo po oblačilih iz druge roke, so tri organizacije zasnovale Dan v rabljenih oblačilih. »Na ta dan smo želeli spodbuditi posameznike, da bi se oblekli v rabljena oblačila ali tista iz druge roke, starejša od pet let, se fotografirali v njih in fotografije objavili na družbenih omrežjih ter s tem spodbudili druge, da je takšen način dober in moden. Ugotovili smo namreč, da samo zgledi štejejo.«
Ta dan so umestili v Teden modne revolucije, ki tako kot
slovenske organizacije izpostavlja nujo po ljudem in okolju prijazni modi, za kar so potrebne sistemske spremembe. Lani se je akciji pridružilo več kot 50 organizacij, objavljenih je bilo 220 fotografij posameznikov. Letos je prijavljenih 35 organizacij in ustanov iz vse Slovenije, ki se bodo z izmenjavami, okroglimi mizami in dejavnostmi na spletu pridružile dnevu. Sodelovali bodo tudi nekateri vplivneži, akcijo podpira tudi mreža Zero Waste Europe.
Rešitve obstajajo
Po besedah Katje Sreš je vzrok za razmah hitre mode in ogromne količine tekstilnih odpadkov v tem, da ljudem manjka zavedanje, da je tekstilna industrija velik problem. »Potrošniki bi radi čim več stvari za čim manj denarja. Potrebujemo tudi sistemske spre-
membe, večjo preglednost nad proizvajalci. V okviru projekta Obleka naredi človeka smo vse večje proizvajalce in zastopnike tujih blagovnih znamk v Sloveniji zaprosili za pojasnilo, kaj se zgodi z oblačili, ki ostanejo neprodana, a nismo dobili odgovora.«
Po njenem mnenju je rešitev v tem, da se oblačilom čim bolj podaljša življenjska doba. »Včasih so ljudje oblačila nosili desetletja, danes to ni mogoče. Prav je, da posegamo po kakovostnih izdelkih slovenskih proizvajalcev. V začetku je to morda večji finančni vložek, a dolgoročno je to veliko bolj ugodno, kot če stalno kupuje-
mo poceni kose in jih mečemo stran.« Ob tem je pomembno tudi pravilno vzdrževanje oblačil, da so čim dlje uporabna.
Iz druge roke
Oblačila iz druge roke so prav tako odlična rešitev. »Včasih tako dobimo zelo kakovostne izdelke in to zelo poceni,« pravi Katja Sreš. A v Sloveniji je žal še vedno premalo razširjena navada nakupovanja v trgovinah z oblačili iz druge roke.
Praksa menjave oblačil za otroke je zelo razširjena, a pri odraslih je še vedno tabu. Na srečo vedno več mladih posega po takšnih oblačilih in s tem odkriva svoj slog.
Katja Sreš: »Posamezniki moramo vplivati na proizvajalce in odlo-čevalce. Samo se ne bo nič premaknilo.« (Foto: Veronika Sav-nik)
Tekstilni izdelki so narejeni iz mešanice različnih materialov, zato jih je težko predelati in ponovno uporabiti.
Ločeno zbiranje bo obvezno
Leta 2025 bo ločeno zbiranje odpadnega tekstila postalo zakonsko obvezno v okviru EU. Kaj ob tem načrtuje celjsko podjetje Simbio in kaj ugotavlja glede na trenutne razmere?
»Veljavna zakonodaja trenu- podjetje Humana. V predlogu
tno predpisuje zbiranje oblačil in tekstila v zbirnih centrih (ZC). V tistih, ki jih upravlja naše podjetje, smo v preteklem letu zbrali 31 ton odpadnih oblačil, prevzelo pa jih je
nove Uredbe o odpadkih je izrecno zahtevano ločeno zbiranje tekstila od 1. januarja 2025. Ali se bo to izvajalo kot do zdaj v ZC ali kako drugače, še ni natančno dorečeno oziroma vsaj
nam to ni znano,« odgovarjajo v Simbiu. »Kakšno bo ravnanje s tako zbranim tekstilom, še tudi ni povsem jasno. Še uporabna oblačila bodo verjetno prevzeli humanitarne organizacije in centri ponovne uporabe, neuporaben del bo šel v predelavo v druge tekstilne izdelke oziroma v sežig.
V Simbiu ugotavljajo, da je v mešanih komunalnih odpadkih približno 10 odstotkov tekstilnih odpadkov. V procesu obdelave odpadkov tekstil izločijo kot lahko frakcijo in ga oddajo v sežig.
Društvo za sonaraven razvoj Focus je predlagalo znižanje davčne stopnje za ponovno uporabo izdelkov in popravila. V predvolilnem času je pobudo naslovilo na parlamentarne in neparlamentarne stranke. Konkretno podporo pobudi so obljubili SD, DeSUS, Pirati in Vesna.
NAŠA TEMA
13
v
I	■	"I	v v	■
Sole prispevajo k osvescanju
Mladi so pomembni potrošniki hitre mode, zato je osve-ščanje o tej problematiki nujno tudi v okviru šol. Dnevu v rabljenih oblačilih sta se tako letos pridružili tudi Šola za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje in Gimnazija Celje - Center. V obeh šolah že dlje spodbujajo ponovno uporabo rabljenih oblačil.
V velenjski šoli so leta 2019, ko so imeli zimsko ekskurzijo, ugotovili, da nekateri socialno šibkejši dijaki niso oblečeni zimskim razmeram primerno. »Pripravili smo zbiralno akcijo in odziv je bil velik. Oblačila so dijaki iz programa trgovec razstavili v svoji specializirani učilnici za trgovino in tudi za javnost odprli vrata začasne šolske trgovine z rabljenimi oblačili. Ponujali smo jih za simbolične prostovoljne prispevke, zbran denar smo namenili za socialno šibkejše dijake,« povzema začetke delovanja dijaške trgovine učitelji-
ca in mentorica Maša Kolšek. Trgovinica je iz Trend butika nato ime spremenila v Modno podstrešje. »Akcijo smo popestrili še z izdelavo recikliranih oblačil. Dijaki so se preizkusili v vlogi šivilj, krojačev in modnih oblikovalcev ter izdelke predstavili na modni reviji pred Centrom Nova v Velenju.«
Da bi lahko rabljena in reciklirana oblačila ponujali stalno, so leta 2019 dobili prostore prave trgovinice, ki je namenjena tudi urjenju prihodnjih prodajalcev. Oblačila ponujajo v zameno za prostovoljne prispevke. »Letos smo se odločili, da bi oblačila,
ki so že nekaj časa v trgovini in zanje ni zanimanja, postavili na obešalnike pred trgovinico ter jih ponudili ljudem, da jih lahko vzamejo brezplačno. Kar nekaj obešalnikov je že praznih,« pravi Kolškova.
Osveščanje je proces
Kot poznavalka tekstilne industrije dijake pri pouku večkrat opozori na to problematiko. »Septembra smo pred šolskim centrom pripravili razstavo o tem, da je tekstilna industrija novodobno suženjstvo, koliko strupenih snovi je v oblačilih, kaj pomeni poceni nakup izdelka za tistega, ki ga je naredil ... Vse je stvar vzgoje in osveščanja, a to je proces,« ugotavlja in dodaja, da je obiska v trgovinici vedno
več in da dijaki hitro pridejo, ko je na voljo kakšen nov kos. Trgovinica je namenjena tudi zunanjim obiskovalcem, a je odprta le ob posameznih dnevih,« povzema mentorica, ki priznava, da je tudi sama na začetku imela predsodke glede nakupa oblačil iz druge roke tako kot dijaki, ki so zdaj vedno bolj navdušeni.
Oblačila prinašajo predvsem učitelji, prijatelji, družine, iz cele Slovenije kličejo, da bi kaj pripeljali. Celo iz nekaterih trgovin so jim že dostavili oblačila, če jih sami niso mogli prodati. Dijaki so nekatere predelali in jih ponudili v trgovini. Maja bodo ponovno pripravili veliko zbiranje oblačil, delavnice na temo recikliranja in modno revijo.
Izmenjava v Cunjarnici GCC
Na Gimnaziji Celje - Center je izmenjevalnica oblačil
OB ROBU
Dijaška trgovina Modno podstrešje Šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje ponuja rabljena oblačila in osvešča mlade o težavah hitre mode. (Foto: arhiv ŠCV)
Cunjarnica v kleti Gimnazije Celje - Center s izmenjavo oblačil me dijaki. (Foto: arhiv G
Meta Miklavc: »Novo oblačilo naj bi oprali vsaj desetkrat, preden bi ga oblekli, da bi vsaj delno spravili kemikalije iz njega (črna oblačila so najbolj >umaza-na<). Zato je pri rabljenih oblačilih velika prednost, ker so bila že večkrat oprana.«
(Foto: osebni arhiv)
Komisijska trgovina kot naCin življenja
Trgovin, kjer bi bilo mogoče kupiti oblačila in obutev iz druge roke, pri nas ni veliko, saj to ni posel, ki bi prinašal veliko zaslužka. V Celju že nekaj let deluje trgovina tuje korporacije Textil house. Oblačila prihajajo iz držav zahodne Evrope. Nekoliko višjo raven ponudbe izdelkov kakovostnih blagovnih znamk želi razvijati trgovina Druga modna muha na Glavnem trgu v Celju. Uspešna je Lučka, komisija trgovina v Žalcu, medtem ko v Mozirju že devet let deluje Otroški kotiček.
Meta Miklavc po končani lo po prodaji. V ponudbi ima
fakulteti za varnostne vede ni našla zaposlitve, povezane s študijskim področjem. »V Radovljici, kjer sem nekaj časa živela in delala, sem spoznala delo dveh komisijskih trgovin. V komisijski trgovini za otroke v domačem kraju sem videla poslovno priložnost,« se spominja ustanoviteljica trgovine. Med delom je spoznala širši pomen kupovanja rabljenih oblačil: od vpliva na okolje do pozitivnih učinkov na telo.
V trgovini stvari ne odkupuje, ampak jih prodaja namesto strank, ki dobijo plači-
sezonska oblačila in obutev za vse otroške številke, tudi za najstnike. Prodaja tudi malo rabljena nosečniška oblačila.
Dobrobit zase in za druge
»Rabljeno kupujejo vse generacije, tudi za darila, praznike,« ugotavlja. Ob tem poudarja, da to ni delo za vsakogar. »Trgovino z rabljenimi oblačili je treba čutiti. Ženske, ki se s tem ukvarjamo, vemo, da ne bomo obogatele v tem poslu, a se zavedamo,
»Tekstilna industrija je zelo velik onesnaževalec Zemlje in nas. Že pridelava bombaža zahteva ogromne količine pesticidov in škropiv (druge in tretje generacije pridelovalcev bombaža se zato rojevajo z genskimi težavami, ogromno je rakavih obolenj ...). Ta bombaž potuje z največjih plantaž Amerike v Evropo, kjer ga pobarvajo in mu dodajo strupene snovi, ter nazaj v Ameriko, da ga predelajo v osnovne niti, ki potujejo na vzhod, kjer so največje tekstilne industrije, ki zaposlujejo večinoma ženske in otroke, ki delajo za malo denarja in v obupnih razmerah. A dokler bodo ljudje kupovali nova oziroma poceni oblačila, tako dolgo bodo podpirali ta krog.«
koliko dobrega naredimo zase, za otroke in naravo. To je način življenja,« poudarja Meta Miklavc in priznava, da so bila prva tri leta naporna, saj je bilo treba veliko volje in energije, da se je razširil dober glas o Otroškem kotičku in da so se zmanjšali predsodki pred kupovanjem rabljenih oblačil. »Stranke, ki
so na začetku zbrale pogum in vstopile, so videle, da so stvari skrbno pregledane, da so modne in tudi ugodne. Nekateri kupujejo rabljeno samo zato, ker je poceni, večina staršev in starih staršev, ki obiskuje kotiček, pa vidi širšo sliko kupovanja iz druge roke in pozitivne učinke, ki jih to prinaša.«
Možnost za spremembo
TATJANA CVIRN
Priznam, da še vedno nosim nekatera oblačila, ki sem jih kupila pred desetletjem ali več - če jih seveda še uspem spraviti nase ... Na pogled jim namreč nič ne manjka, morda so celo lepša kot kakšen kos, kupljen pred letom, ki je medtem zbledel, se »zmuckal« ali čudno spremenil obliko. Kar nekako smo se sprijaznili, da novodobni tekstilni izdelki, kupljeni za nekaj evrov, ne morejo biti posebej kakovostni in dolgo uporabni. Saj tudi niso narejeni za to. Poceni kose oblačil, ki ga v tonah letno izdela industrija, si lahko privošči vsak, četudi mora odplačevati za stanovanje in avto ter na koncu meseca praskati zadnje evre za nakup hrane.
Ob tem žal večina ne ve, kakšna je kakovost teh oblačil in kaj pomenijo za našo ali otroško kožo številne škodljive kemikalije, s katerimi so prepojeni izdelki. Mogoče vam bo že vonj v trgovini s hitro modo (beri: smrad) sporočal, da ni vse tako odlično, kot je videti. Malokdo tudi ve, kakšna beda delavcev v tekstilni industriji se skriva v ozadju poceni oblačil.
Možnosti za spremembo imamo. Potrošniki smo tisti, ki s svojo izbiro narekujemo ponudbo. Dokler smo pripravljeni sodelovati pri poganjanju tega kolesja, sprememb ne bo. Za začetek lahko kdaj zavijemo v trgovino z rabljenimi oblačili ali kupimo kakovosten kos oblačila domače izdelave. Če seveda ob odprti omari res nismo pripravljeni priznati, da imamo vsega več kot dovolj.
Cunjarnica svoja vrata prvič odprla marca 2019. Dijaška skupnost GCC je to dejavnost zasnovala ob prvem množičnem podnebnem protestu mladih v državi. Mladi tako dejavno podpirajo različne okoljske akcije, ki vodijo v smer trajno-stnega razvoja, v spremembe potrošniških navad, smotrno uporabo surovin ...
V tem šolskem letu je Cunjarnica, ki deluje v kleti šole, odprta vsako sredo med glavnim odmorom. Dijaki lahko menjujejo oblačila, modne
dodatke in nakit. Vsak kos, ki ga prinesejo, mora biti čist in nepoškodovan. Zanj prejmejo točke. Izmenjajo lahko kose z enakim številom točk. Oblačila so sezoni primerna.
Odziv dijakov je sicer dober, a Dijaški razvojni tim, ki skrbi za Cunjarnico, želi, da bi bil še večji. Ob svetovnem dnevu Zemlje zato pripravlja posebno akcijo osveščanja, ki bo še dodatno poudarila, da z menjavo oblačil mladi okolici sporočajo, da je čas za spremembe potrošniških navad.
Največ tekstilnih izdelkov v Slovenijo uvažamo iz Nemčije, Avstrije in Italije, od neevropskih držav pa iz Kitajske in Bangladeša. Povprečna cena kilograma uvoženih oblačil je 25 evrov, izvoženih 45 evrov, kar kaže po eni strani na izvoz kakovostnih izdelkov in po drugi na uvoz nizkokakovostnih. Leta 2019 je bilo sicer v Sloveniji izdelanih skoraj 24 milijonov kosov oblačil. (Iz raziskave Obleka naredi človeka)
Kosti med oblačili
Rabljena oblačila je mogoče oddati tudi humanitarnim organizacijam. Matjaž Črešnovar, sekretar žalskega območnega združenja Rdečega križa Slovenije, ugotavlja, da je žal tri četrtine tistega, kar ljudje odložijo v zabojnike na treh mestih v občini, za v smeti.
Ljudje so očitno premalo kritični, ko gre za to, kakšna rabljena oblačila so primerna za oddajo. »Na enem od srečanj sem povedal, da strgana oblačila niso primerna za socialno ogrožene, a sem slišal odgovor, da jim torej še ni tako hudo, če takšnih oblačil ne želijo vzeti.« Črešnovar zato predlaga, naj ljudje podarijo takšne stvari, ki jih bi tudi sami še vedno lahko oblekli.
Ko vsebino zabojnikov pregledajo, včasih najdejo med oblačili vse mogoče, celo kosti so že bile vmes ... Neuporabne stvari odpeljejo na odlagališče, drugo zložijo in razvrstijo. Največ zanimanja je seveda za oblačila za dojenčke in majhne otroke. Za odrasle ni toliko povpraševanja, saj je tudi v trgovinah mogoče kupiti poceni oblačila.
Pri nekaterih podarjenih oblačilih je težava tudi, ker so povsem iz mode. »Ko umrejo starejši, dobimo njihove obleke, ki jih nekemu tridesetletniku res ne moremo dati,« pojasnjuje sogovornik, ki ugotavlja, da se več materiala nabere v zabojnikih v mestih kot na podeželju. Trenutno je oblačila, obutev, hišni tekstil in igrače mogoče oddati v Žalcu, Trju in Taboru, v prihodnje naj bi zabojniki stali še v Šempetru in Preboldu.
Celjsko območno združenje RKS zbere 40 ton oblačil in obutve letno in razdeli več kot 38.000 kosov. Izdelke zbirajo v skladišču v Delavki ulici 20 ter v štirih zabojnikih, ki so nameščeni po občini. V območnem združenju ugotavljajo, da je povpraševanje po oblačilih in obutvi zelo veliko.
14
ZAPOSLOVANJE
Trgotur
www.trgotur.si
Avtoljčar (strokovnjak) m/ž (Žalec)
Od vas pričakujemo: voljo do tega dela, vsaj IV. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri (ni obvezno, da ste po poklicu avtoličar, je pa vsekakor prednost, če ste), vsaj dve leti izkušenj na istem delovnem mestu, da dobro delujete v timu, ste natančni, samoiniciativni, odgovorni, vestni,
urejeni, imate opravljen vozniški izpit B-kategorije, željo po novih znanjih in izkušnjah, oddaljenost do 25 km (v eno smer) od sedeža delodajalca. Nudimo: takojšnjo zaposlitev za nedoločen čas s šestmesečnim poskusnim delom, delo v dinamičnem, urejenem in sproščenem delovnem okolju, redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo, možnost osebnega in stro-
kovnega razvoja. Prijave zbiramo do 10. 5. 2022. Pirh, d.o.o., Ložnica pri Žalcu 52a, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si.
Oblikovalec kovin m/ž
(Paka pri Velenju)
Zahtevana izobrazba: IV. (poklicna - strojništvo), zaželeno znanje branja strojnih načrtov, zaželene večletne delovne izkušnje, medse pa sprejmemo tudi začetnike, ki jih bomo priučili, natančnost, odzivnost, odgovornost in odločnost, razumevanje in tolmačenje proizvodnje dokumentacije in poznavanje načrtov, veščine načrtovanja, izvajanja, izboljševanja proizvodnega procesa, vozniški izpit B-kategorije.
Prijave zbiramo do 5. 5. 2022. LKK, d.o.o, Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje. Več informacij na www. trgotur.si.
Samostojni računovodja
m/ž (Savinjska dolina)
Zakaj se prijavite k nam? Z vami bomo sklenili pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdobjem šest mesecev. Ponujamo vam stimulativen plačilni paket in motivacijsko naravnan dodatek za uspešno opravljeno delo. Smo stabilno in uspešno delovno okolje, kjer stremimo k nenehnemu napredku posameznika in oddelka. Vzdržujemo zelo dobre in korektne delovne odnose. Smo timsko podjetje s skupnimi cilji
in nudimo proaktivno in profesionalno okolje za razvoj. Prijave zbiramo do 23. 4. 2022. Trgotur, d.o.o., Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
CNC-operater m/ž (Ruše)
Od kandidata pričakujemo: IV. stopnjo strojne ali druge ustrezne tehnične smeri, pet let delovnih izkušenj na CNC-strojih, osnovno poznavanje del na računalniku, smisel za tehnologijo, procese in iskanje rešitev, natančnost in odgovornost do dela, ciljno usmerjenost, proaktivnost. Prijave zbiramo do 23. 4. 2022. Mega Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si.
Vam plača resnično predstavlja spodbudo?
Na kaj morate biti pozorni, ko se zaposlite pri novem delodajalcu? Ste prepričani, da veste, kaj vas spodbuja, kaj vas odvrača? Kaj vam je bolj pomembno - višina plačila, sproščeno delovno okolje ali dobra ekipa, v kateri sodelujete?
Odgovori na vprašanja so odvisni od vaših vrednot, ki sovpadajo ali so povsem v navzkrižju s podjetjem, na katerega oglas za prosto delovno mesto se prijavljate. Če še niste preverili, kdo je vaš morebiten novi delodajalec, je zadnji čas, da to naredite, preden vas povabijo na razgovor. Tam namreč pričakujejo tudi vaša vprašanja glede delovnega mesta. A še preden boste preverjali delodajalca, preverite tudi svoj seznam prednostnih vrednot.
Verjetno se sprašujete, kaj s tem mislimo? Mislimo predvsem to, da poleg plačila pomislite tudi na delovni čas, okolje, v katerem boste delali, oddaljenost od vašega doma ... Strokovno temu pravimo spodbuda zaposlenih.
Matija in Maša
Statistično gledano boste v Ljubljani prejeli za opravljeno delo boljše plačilo, saj bo vključevalo tudi potne stroške, ki jih boste porabili za prihod na delovno mesto. Verjetno bodo potni stroški povrnjeni tako, da se vam bo mesečno »izplačalo« sprejeti delo. Ali je izračun res tako preprost? V svoje potne stroške morate vključiti tudi obrabo avtomobila, menjavo zimskih pnevmatik, menjavo olja, hladilne tekočine, čistil za stekla in občasno čiščenje avta. Med omenjenimi stroški ni neobnovljive naložbe -vašega časa. Vožnja v Ljubljano na razgovor vam morda ne predstavlja težave. Ali ste pomislili, da se boste na to pot odpravljali vsak dan? Dan za dnem in teden za tednom. Hiter
Ljudje smo različni in različno dojemamo delovno okolje. Najbolj pomembno je, da razmislite, kakšne so vaše vrednote, kaj vas spodbuja in k čemu stremite.
izračun vam lahko pove, da boste v čas na poti iz Celja do Ljubljane vložili najmanj dve uri na dan. Letno to predstavlja 500 ur oziroma približno 20 dni. Ste kdaj pomislili, da bi imelo vaše leto 20 dni več, ki bi jih lahko preživeli s svojimi bližnjimi?
Matija, mladega fanta, ki nima družinskih obveznosti, bo takšno
delovno mesto spodbudilo. Njegov cilj je namreč nakup novega stanovanja v petih letih. Sprejel bo višje plačilo in v delovno mesto vložil tudi neplačan čas vožnje iz Celja do Ljubljane.
Maša, ženska v srednjih tridesetih letih, mlada mamica Jakobu, ki pravkar končuje tretji razred osnovne šole, in Nini, ki bo prihodnje leto
vstopila v osnovno šolo, pa želi čim prej biti doma in na voljo svojima otrokoma. Višje plačilo ni njena glavna spodbuda, če z otroki ne bo mogla preživljati kakovostnega prostega časa.
Spodbuda zaposlenih
Obstaja ogromno spodbud in še več različnih kombinacij, kaj zapo-
slene spodbudi, da zjutraj vstanejo iz postelje in se odpravijo na delo. Pomembnejši so:
-	plača in ugodnosti zaposlitve,
-	delovni pogoji,
-	možnosti kariernega razvoja,
-	varnost zaposlitve,
-	odnosi na delovnem mestu,
-	razmerje med profesionalnim in zasebnim življenjem.
Naloga vašega (novega) delodajalca bo, da bo okrog vas oblikoval takšno delovno okolje, da boste na delovnem mestu lahko dosegali najboljše rezultate. Računal bo na vašo motiviranost. A naloga bo obsojena na propad, če tudi sami ne boste poiskali podjetja, ki bo sovpadalo z vašim vrednostnim sistemom, vašo spodbudo, oz. Podjetja, ki ima že v osnovi možnosti, da bi to lahko doseglo.
Če ste v obdobju, ko potrebujete denar za gradnjo lastnega doma, tako kot je to primer pri Matiji, bo vaš motiv višje plačilo ne glede na morebitne slabše delovne pogoje znotraj podjetja. Zavestno se boste odločili, da boste »potrpeli« v slabi delovni sredini, vendar zaslužili več, s čimer ni nič narobe.
Prav tako ni nič narobe z Mašo, ki zasluži bistveno manj, a dela le od ponedeljka do petka dopoldne. Popoldneve preživlja s svojima odraščajočima in šoloobveznima otrokoma - nič ji ne more nadomestiti teh trenutkov. In prav je tako.
Ljudje smo različni in različno dojemamo delovno okolje. Najbolj pomembno je, da razmislite, kakšne so vaše vrednote, kaj vas spodbuja in k čemu stremite. Nezadovoljstvo na delovnem mestu se največkrat ne začne pri višini plače, ampak pri nerazumevanju vrednotnega sistema in spodbude tako zaposlenih kot delodajalcev.
NT, foto: Pixabay
Modri telefon
Skrbi ga neurejeno vozišče
Občana iz Šentjurja zanima obnova ceste na odseku Ljubečna-Bovše-Svetelka.
Bralec pravi, da je vzdrževalec del že oktobra lani odstranil zgornjih del asfalta na odseku pri avtobusnem postajališču Marija Dobje ter še nekaj metrov pred njim. Dodaja, da je vozišče zdaj še dodatno poškodovano, o obnovi nihče od krajanov naj ne bi bil obveščen. Bralec opozarja, da vožnja po omenjenem odseku škoduje avtomobilom. Ker redno plačuje dajatve za uporabo
cest, se mu to, da je omenjen odsek tako dolgo neurejen, ne zdi pravilno.
Na Občino Šentjur smo naslovili vprašanje, ali drži, da krajani o obnovi odseka niso bili obveščeni. Zanimalo nas je, zakaj vozišče, kjer je bil asfalt odstranjen, še ni popravljeno in kdaj bo obnova končana. Iz občine so odgovorili le, da bo izvajalec del asfaltiranje izvedel v naslednjih dneh glede na vremenske pogoje.
Bralca je še zanimalo, zakaj so pri gostišču Podpečan na Ljubečni dvignjeni jaški kanalizacije. Vprašanje smo naslovili na javno podjetje Vodovod-Kanalizacija. Odgovor še pričakujemo.
TS
KRONIKA
15
V teh dneh so na udaru tudi številni plakati posameznikov in strank, ki kandidirajo na parlamentarnih volitvah. A v celjski Koga je motila razstava na Krekovem trgu, v katero je trud vložilo kar nekaj ljudi in ki kaže pomembno zgodovino policiji pravijo, da glede poškodovanj plakatov predstavnikov političnih strank niso dobili prijav. »Če bi jih, bi o tem podali
celjskega športnega društva?
predlog drugemu prekrškovnemu organu, v tem primeru mestnemu redarstvu,« so sporočili iz PU Celje. (Foto: FB MB)
Vandalizem očitno ne pozna meja
Nad kolesa, panoje, volilne plakate ...
V ponedeljek zjutraj je neznan storilec na najmanj šestnajstih osebnih vozilih v Celju prerezal po eno pnevmatiko. O njem policija še vedno zbira podatke.
Policija preiskuje okoliščine poškodb panojev Muzeja novejše zgodovine Celje, ki so bili postavljeni na Krekovem trgu v Celju. Minuli konec tedna je namreč neznanec poškodoval enajst razstavnih kovinskih panojev. Škode naj bi bilo za tri tisoč evrov.
SIMONA SOLINIC
»V nedeljo pozno popoldne sem bil obveščen, da so panoji poškodovani, nakar sem odšel na kraj. Ne morem soditi, kdo je storilec. Resda je bil tisti dan veter kar močan, a mislim, da mu je pri podiranju panojev nekdo pomagal ...« pravi direktor Muzeja novejše zgodovine Celje dr. Tonček Kregar, ki je zadevo prijavil tudi celjski policiji, ki je prišla na kraj. Zaenkrat storilca še ni izsledila. Zagotovo pa bo v preiskavi morda pomagal kakšen videonadzor v bližini, kjer je do vandalizma prišlo. Kregar dodaja, da so panoje sicer ponovno postavili in da je razstava še vedno na ogled. Gre za razstavo TVD
Partizan Gaberje 1952-2022, 70 let celjske športne (Revolucije.
Uničevali kolesarske
postaje
A to še zdaleč ni edini primer vandalizma v zadnjem času na Celjskem. Spomnimo samo na primer iz Velenja v začetku aprila. Ze prvi dan, ko so tam odprli sezono za izposojo koles iz sistema Bicy, so se vandali »spravili« na postaje za izposojo na Gorici, pri Mladinskem hotelu Velenje in na Selu, kjer so želeli na silo iztrgati kolesa iz sistema. Nekaterim je to tudi uspelo. Naslednje dni so podobna dejanja zaznali še na drugih krajih.
Mestna občina Velenje je v zadnjih letih ostro ukrepala proti vandalom, pri njihovi izsleditvi so pogosto pomagale predvsem videonadzorne kamere. (Foto: MOV)
Velenjska občina je javnosti posredovala tudi posnetke varnostnih kamer. Odziv na objavljeno je bil neverjeten, pravijo v občini. »Policijska postaja Velenje je zelo hitro dobila informacije o vseh storilcih in začela voditi kazenske postopke zoper njih. Odkar smo objavili posnetek, varnostne kamere niso zabeležile nobenega dejanja vandalizma na sistemu Bicy,« pravijo v velenjski občini. Od 6. do 10. aprila je bilo zaradi vandalskih dejanj v Velenju poškodovanih 14 stebričkov in 16 koles, pri katerih je bila poškodovana ključavnica. »Lani smo za nastalo škodo zaradi van-dalizma pri zavarovalnici uveljavljali za približno 24 tisoč evrov škodnih zahtevkov. Letos smo na vse postaje Bicy namestili kamere, kar nam omogoča pogled na dogajanje na postajah. Verjamemo, da bomo z objavo posnetkov uspešni v boju proti vandalizmu,« še dodajajo na občini.
Sredi marca je prav tako v Velenju moški na košarkarskem igrišču v neposredni bližini stanovanjske hiše Lipa 5 z vnetljivo snovjo polil in nato zažgal javni koš za smeti. Požar so po-
gasili gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Velenje. Ogled kraja kaznivega dejanja sta še isti večer opravila policista Policijske postaje Velenje, ki sta storilca tudi odkrila. Ta se bo moral za svoje dejanje zagovarjati na sodišču in povzročeno škodo tudi povrniti.
Od grafitov do
lepljenja zabojnikov
»V zadnjih letih smo na območju Celja obravnavali nekaj prijav risanja grafitov po stavbah v mestu. Glede na vsebino pisanja so bile prijave različno obravnavane, in sicer kot kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari ali kot javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti,« so nam odgovorili na celjski policiji na vprašanje, ali se vandalizem na našem območju pogosto pojavlja. Dodajajo, da v nekaterih primerih storilce tudi izsledijo, pogosto jih zasačijo tudi med dejanjem ali takoj po njem. Konec januarja je bil eden takšnih primerov vandaliz-ma v Celju, ko je neznanec na območju mesta na dvesto zabojnikov za smeti prilepil plakate ter jih s tem poškodoval. Preiskava tega primera še ni končana.
Prvi neizkušen, druga pijana
V petek popoldne se je zunaj naselja Vinska Gora zgodila hujša prometna nesreča, ki jo je povzročil 20-letni voznik. Ta je vozil iz smeri Arje vasi proti Velenju. Ko je pripeljal iz blagega preglednega levega ovinka v krajšo ravnino, hitrosti in načina vožnje ni prilagodil razmeram na cesti ter svojim vozniškim sposobnostim. Zapeljal je na nasprotno smerno vozišče in čelno trčil v tovorno vozilo, s katerim je nasproti pravilno pripeljal 41-letni voznik.
Iz smeri Velenja sta v času nesreče pripeljali še dve vozili. Voznik prvega je med izogibanjem trčenju poškodoval bok vozila, v drug avtomobil je priletel pokrov motorja s povzročiteljevega vozila. V trčenju sta se 20-letni povzročitelj ter njegov 23-letni sopotnik hudo poškodovala. 41-letni voznik tovornega vozila se je v nesreči lažje poškodoval. Lažje poškodovana je bila tudi mladoletna sopotnica iz osebnega vozila, ki je zadnje pripeljalo na kraj trčenja. Povzročitelja prometne nesreče bodo policisti kazensko ovadili.
Pred dnevi sta dve nesreči povzročila pijana voznika. V Dolu pod Gojko je 31-letni voznik zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo in vožnje pod vplivom alkohola zapeljal s ceste, pri čemer se je vozilo prevrnilo na streho. Voznik se je lažje poškodoval. Drugo nesrečo je v Bezini povzročil 38-letnik, ki je bil močno alkoholiziran. V krvi je imel več kot dva promila alkohola. Moški je zapeljal z vozišča in trčil v prometni znak ter drevo, pri čemer se je lažje poškodoval. Ker je vozil brez vozniškega dovoljenja, so mu policisti vozilo, ki ni bilo registrirano, na njem pa sta bili nameščeni tablici, ki pripadata drugemu vozilu, zasegli. Zoper njega bodo spisali tudi obdolžilni predlog.
Brez zagovora in odgovorov na vprašanja
Konec preteklega tedna se je na Okrožnem sodišču v Celju začelo sojenje Sebastienu Abramovu. Kot je znano, mu obtožnica očita umor nekdanjega dekleta Sare Veber. Dekle je umrlo leta 2015 na območju Žalca. Usoden je bil strel iz puške, ki naj bi jo Abramov čistil.
Na sodni obravnavi obtoženi se obtoženi ni zagovarjal. Dejal je, da se bo zagovarjal v nadaljevanju sodnega postopka, ob čemer na vprašanja ni odgovarjal. Na sodišču, to namreč lahko storijo, so prebrali obtoženčev zagovor iz preiskave, v katerem je trdil, da je partnerko ustrelil ponesreči, saj je mislil, da v puški ni nabojev. V takratnem zagovoru naj bi dejal, da je dekle poskušal oživljati in da je celo razmišljal o samomoru. Tožilstvo mu očita umor na zahrbten način, meni tudi, da je Abra-mov pred klicem reševalcev usodnega dne iz puške odstranil druge naboje in puško pospravil. Obravnava se bo nadaljevala sredi maja, ko naj bi zaslišali priče. Konec maja naj bi pred senat stopili tudi psiholog, psihiater in strokovnjak za balistiko.
Nečednih poslov
osumljena
notarka?
Celjska policija je v torek na območju Velenja in Ljubljane opravljala hišne preiskave zaradi domnevnega kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic. Neuradno naj bi se preiskave nanašale na tamkajšnjo notarko Frančiško Persea Cetin.
Naj dodamo, da gre za predkazenski postopek, kar pomeni, da domnevno kaznivo dejanje še ni sodno dokazano. V ozadju naj bi bilo domnevno nezakonito sklepanje notarskih listin v povezavi z oškodovanjem solastnika nepremičnin na ljubljanskem območju. Pri tem naj bi prišlo do neupoštevanja predkupne pravice do nepremičnine, za katero je bil sklenjena prodaja, predkupno pravico pa je imel solastnik. Preiskava še zdaleč ni končana. Omenjena notarka je bila pred leti že pod drobnogledom policije, ko naj bi več osumljenim omogočila protipravno premoženjsko korist.
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakuo alLodlično storitev?
I POZOR1-
Preglejte aktualno ponudoo
Nova dimenzija
nakupovanja v Celju
Harvey Norman je odprl vrata popolnoma prenovljene trgovine v Celju. Kljub težkim razmeram na tržišču ali prav zaradi njih so se v podjetju odločili, da bodo najvišje standarde na trgu in novo nakupovalno izkušnjo zagotovili tudi celjskim obiskovalcem. Slednjim sta zdaj na voljo dve posodobljeni nadstropji izdelkov priznanih blagovnih znamk za dom in zabavo.
Harvey Norman se tokrat ponaša s popolnoma posodobljeno trgovino v tretjem največjem slovenskem mestu. Prenova celjske poslovalnice je bila po najvišjih standardih z namenom, da se kupcem zagotovi nova nakupovalna izkušnja, kjer obiskovalci izkusijo čutno doživetje ob nakupovanju. Bogato ponudbo izdelkov si lahko ogledajo, jih občutijo in preizkusijo.
Najnovejša v vrsti prenov
Za to prenovo so se v avstralskem podjetju, ki je na slovenskih tleh prisotno že od leta 2002, odločili, ker so želeli svetovni koncept interaktivne izkušnje nakupovanja približati tudi evropskim kupcem. Harvey Norman je namreč prvo tovrstno trgovino odprl konec leta 2015 v Singapurskem centru Millenia Walk. Danes se z enako idejno zasnovo ter najboljšimi in najnovejšimi trendi lahko pohvali tudi trgovina v Celju.
Za najvišjo kakovost bivanja in prvovrstno zabavo
Prisotnost podjetja Harvey Norman v številnih državah po svetu in njegovo širjenje omogočata vedno večjo povezanost z zunanjimi partnerji. To je razlog, da se v Sloveniji predstavljajo tudi svetovno priljubljene blagovne znamke, ki sicer na naših tleh ne bi bile prisotne. Razširjena ponudba pohištva, tehnologije in gospodinjskih aparatov v dveh prenovljenih nadstropjih je prilagojena potrebam sodobnega načina življenja in zagotavlja najvišjo kakovost bivanja ter prvovrstne zabave.
Poglej. Občuti. Izkusi.
Celjska prenovljena trgovina Harvey Norman omogoča interaktiven sprehod skozi oddelek zabavne tehnologije, kjer imajo obiskovalci možnost občudovati vrhunsko sliko na najbolj tehnološko dovršenih LCD- in QLED- ter povsem novih laserskih televizorjih in mini projektorjih svetovno priznanih znamk Hisense, Samsung, Philips, Sony, LG in drugih. Za popolno čutno zaznavo poskrbi še vrhunski zvok, ki prihaja iz zvočnikov soundbar najvišje kakovosti.
Na oddelku računalništva lahko preverijo, kako delujejo najnovejši prenosniki, tablice ali telefoni in druge naprave za pametni dom. Vsi ljubitelji igričarstva svoj čas najraje preživljajo v novem kotičku Games HUB, kjer se lahko seznanijo z najnovejšimi igralnimi konzolami, videoigrami in drugimi dodatki. V fotocentru lahko obiskovalci razvijejo fotografije najljubših trenutkov, ujetih na kameri, in to v različnih dimenzijah.
Spalnični oddelek obiskovalcem ponudi ogled in preizkušanje vrhunskih ležišč svetovno priznanih blagovnih znamk, ki jih lahko najdete v številnih priznanih hotelskih verigah, spalnič-nega pohištva ter otroških sob, seveda je poskrbljeno tudi za občutenje in občudovanje nove kolekcije posteljnine. Novost so še električne postelje, ki predstavljajo prihodnost spanja. Zakaj je tako, obiskovalci zelo hitro ugotovijo sami. Na oddelku spalnic je možen tudi izris vgradnih garderobnih omar in še veliko več.
Oddelek pohištva kupcem postreže z udobjem oblikovalsko dovršenih sedežnih garnitur in okusno ter estetsko dekoracijo za
Optika OFTAI MD5s
070 458 485
info@optika-oftalmos.si www.ODtika-oftalmos.si
Naroči se na brezolačno kontrolo vida
CELE - PTUI - ROGAŠKA SU\TINA
gradbena
V^r TRGOVINA tomaz@gradbena-trgovina.si www.aradbena-traovina.si T: 051 ei 2 666.070 96 99 55
IZDELAVA FASAD SALON KERAMIKE GRADBENI
MATFRIAI
dom. Najsodobnejši trendi, ki so jih v trgovino pripeljali naravnost s svetovnih pohištvenih sejmov, navdihnejo vsakega obiskovalca. Ne manjka niti izjemno bogata in razkošna ponudba vrtnega pohištva. V tej ekskluzivni ponudbi se poleg klasičnih vrtnih garnitur najde še vrtne jedilnice in barske sete iz različnih obstojnih mate-
rialov ter vrhunske žare za pravo gurmansko doživetje na prostem.
Na oddelku kuhinj so priča vsestranski dovršenosti kuhinj Veneta Cucine, ki svoje uporabnike razvaja z vrhunskim izgledom ter domiselnimi uporabniškimi rešitvami. Nikakor ne gre zamuditi niti ogleda sodobnih gospodinjskih pomočnikov, ki so prava izbira za vsako sodobno gospodinjstvo in lažje življenje. Ljubitelji kave cenijo nov kavni kotiček, kjer jih pričaka bogata izbira kavnih aparatov Krups, Illy, Nespresso, DeLonghi, Phlips in Jura ter različnih vrst kave. Za vrhunsko raven osebne nege poskrbi široka ponudba aparatov, kjer lahko najdejo oblikovalce las, moške brivnike in strižnike, zobne ščetke in prhe ter še veliko več, kar ponujajo Remington, Philips, OralB, Braun in številni drugi.
V skladu z odprtjem prenovljene celjske poslovalnice smo pripravili ekskluzivno otvoritveno akcijo, ki velja tudi v vseh drugih poslovalnicah Harvey Norman in na spletu. V sklopu spletnega nakupovanja omogočamo kupcem še ugodne finančne pogoje nakupa na obroke ter storitev Klik&Prevzem v dveh urah.
O podjetju Harvey Norman
Z več kot tristo poslovalnicami po celem svetu je Harvey Norman med vodilnimi ponudniki kakovostnega pohištva, ležišč, opreme doma, avdio-video opreme, računalniških izdelkov, bele tehnike in gospodinjskih aparatov. Prvo poglavje zgodbe o uspehu so zapisali leta 1961 v Avstraliji, ko je ustanovitelj Gerry Harvey s trgovcem lanom Nor-
iiPhonel3Pr°
ЛПЛ AS
Ljubljanska cesta 8
Tel št* 03 5442 180
manom v predmestju Sydneyja odprl prvo poslovalnico, takrat osredotočeno na prodajo električnih naprav. Več kot petdeset let pozneje Harvey Norman ostaja na vrhu in se ponaša s poslovalnicami na Novi Zelandiji, v Maleziji, Singapurju, na Irskem, Hrvaškem in seveda v Sloveniji, kjer so prisotni že od leta 2002. Osrednji ljubljanski poslovalnici so se zaradi velike priljubljenosti kmalu pridružile trgovine v Kopru, Novem mestu, Celju in Mariboru. Leta 2013 smo odprli tudi spletno trgovino, s katero smo ponudbo še približali kupcem.
Spremljajte jih tudi na družbenih omrežjih
Facebook: Harvey Norman Slovenija (Official)
Instagram: @harveynorman-slo
PRODAJA
NALOŽBENEGA
ZLATA
ODKUP LOMLJENEGA ZL Ti
Bi4Q
VSE ZA PISARN
•	Prodaja, najem in servis multifunkcijskih I naprav	-—
•	Celovita ponudba Disarniškeaa materiala
INFORMXAXCIJE
12
V Sloveniji uspešno posluje že 160 pogodbenih
pošt Pošte Slovenije
Pestra ponudba na enem mestu, prihranek časa in daljši odpiralni/delovni čas. Vse to in še več so prednosti, ki jih Pošta Slovenije in njeni pogodbeni sodelavci zagotavljajo svojim strankam. Pogodbena pošta Pošte Slovenije je namreč enakovredna drugim oblikam poštnih poslovalnic, saj zagotavlja pestro ponudbo storitev na enak način kot druge pošte.
V nekaterih evropskih državah delež pogodbenih pošt že presega 90 odstotkov, v Sloveniji je zaenkrat 30-odsto-ten. Tudi v Sloveniji se je že kar nekaj podjetnikov odločilo za prevzem pogodbene pošte.
Kot poudarja Katja Pevec, ki kot samostojna podjetnica opravlja poštno dejavnost malo več kot pet let, je zelo pomembno, da podjetnik svojo osnovno dejavnost oz. ponudbo, ki jo ima poleg poštnih storitev, prilagodi potrebam strank in ponudi tisto, česar v kraju primanjkuje. »Poleg poštnih storitev je naša osnovna dejavnost prodaja zeliščnih čajev, prehranskih dopolnil in izdelkov za zdrav način življenja. Delo v trgovini in na pošti je usklajeno in nemoteno ter z veliko mero dobre volje in prijaznih strank.«
Od oddaje in prevzema pošiljk do plačila položnic
Enako kot na drugih poštah lahko na pogodbeni pošti oddate in prevzamete poštno pošiljko, plačate položnico, dvignete gotovino, kupite znamko, kuverto, paketno embalažo ... Na nekaterih pogodbenih poštah prodajajo tudi srečke in sprejemajo stavne listke za loto.
Več ponudbe na enem mestu
Pogodbene pošte praviloma delujejo v središču naselja v pritličju stavbe. Imajo urejen dostop za invalide ter parkirne prostore za stranke. Pogodbena pošta je za delo s strankami odprta pet delovnih dni v tednu (od ponedeljka do petka), lahko je odprta tudi v soboto. Minimalni tedenski delovni čas je 22 ur.
Kar nekaj pogodbenih pošt posluje v prostorih Pošte Slovenije, ki jih pogodbeniki lahko najamejo ali odkupijo. V najetih poštnih prostorih poleg poštnih storitev opravljajo tudi svojo osnovno dejavnost (trgovina, bencinski servis,trafika, cvetličarna, občina, kmetijska zadrug a, turističnoinformacijska pisarna ...), saj je bistvo pogodbene pošte vzporedno izvajanje poštne in osnovne dejavnosti.
Visoka kakovost opravljanja poštnih storitev
Zaposleni na pogodbeni pošti se pred začetkom opravljanja poštne dejavnosti udeležijo izobraževanja in praktičnega usposabljanja na učnih poštah. Kasneje so jim za morebitno pomoč vedno na voljo tudi zaposleni na Pošti Slovenije.
Po zadnji anketi iz leta 2021 je več kot 80 odstotkov pogodbenih pošt zadovoljnih s pomočjo, ki jo pri izvajanju storitev dobijo od zaposlenih na Pošti Slovenije. »Kar se tiče komuniciranja z matično pošto v Žalcu, imamo same pozitivne izkušnje. Lahko rečem, da je kar naša desna roka,« zadovoljno pove naša sogovornica s pogodbene pošte 3311 Šempeter.
Zadovoljstvo strank
Strankam so na pogodbenih poštah na voljo enako kakovostne storitve kot na drugih poštah, zato zadovoljstvo, ki ga izražajo obiskovalci pogodbenih pošt, ne preseneča. S pogodbeno pošto v svojem kraju so zelo zadovoljni tudi v Šempetru. »Trudimo se biti ustrežljivi tako na poštnem področju kot tudi pri osnovni dejavnosti. Pogosto se srečujemo z zadovoljnimi strankami, ki so naša glavna prioriteta.«
Možnost razvoja lokalnega gospodarstva
Ta organizacijska oblika predstavlja tudi podporo lokalnemu gospodarstvu, saj podjetjem omogoča opravljanje poštne dejavnosti kot dodatno storitev. V zadnji raziskavi iz leta 2021 je kar 42 odstotkov pogodbenikov odgovorilo, da se je s širitvijo njihove ponudbe s poštnimi storitvami povečalo tudi število strank v osnovni dejavnosti. Polegtega dodatnega zaslužka ter konkurenčne prednosti izvajanje poštne dejavnosti mesečno zagotavlja tudi stalno plačilo za upravljanje pogodbene pošte.
Pošta Slovenije. Zanesljivo z vami!
Trudimo se biti ustrežljivi tako na poštnem področju kot tudi pri osnovni dejavnosti.
Če želite tudi vi postati del uspešne poštne zgodbe in želite odpreti pogodbeno pošto, nam pišite na e-naslov PGP.mnenje@posta.si. Iščemo poslovne partnerje za pošti 3103 Celje in 3342 Gornji Grad.
Na Pošti Slovenije vam bomo svetovali, kako organizirati delo pogodbene pošte, da bo doseglo optimalne rezultate. Seznam vseh pošt, za katere iščemo poslovne partnerje, je objavljen na spletni strani www.posta.si.
V Mlekarni Celeia spodbujajo slovenske kmetije in proizvodnjo brez GSO
Že osemdeset let proizvajajo izdelke samo iz
slovenskega mleka
V Mlekarni Celeia letos praznujejo osemdeset let organiziranega odkupa slovenskega mleka v okviru Mlečne ceste, ki trenutno povezuje več kot osemsto kmetij iz Savinjske, Šaleške, Koroške, širše Celjske in Kozjanske regije. Poleg sodelovanja s slovenskimi kmetijami so se v zadnjih desetih letih zavzeli tudi za proizvajanje izdelkov, ki so v celoti brez gensko spremenjenih organizmov.
Začetki delovanja mlekarne segajo v čas druge svetovne vojne, medtem ko se je intenzivnejši razvoj začel v povojnem času. Danes je Mlekarna Celeia največja mlekarna v slovenski lasti, ki odkupuje in predeluje le slovensko mleko, ki je v celoti brez gensko spremenjenih organizmov. Kot pobudnica odkupa slovenskega mleka in mlečnih izdelkov brez GSO je Mlekarna Celeia edina tovrstna cer-tificirana slovenska mlekarna. Številni izdelki nosijo tudi certifikat Izbrana kakovost Slovenije.
Zagotavljanje visokih standardov
Oznaka brez GSO pomeni, da krave, ki dajejo mleko, nikoli niso uživale gensko spremenjene hrane: »Gensko spremenjena krma prihaja iz uvoza in njeno seme je pred setvijo genetsko prilagojeno. Ta prilagoditev se nikoli več ne uravnoteži, niti v pridelku niti kot gnoj, s katerim bi gnojili kmetijske površine,« razlaga vodja nabave osnovne surovine v Mlekarni Celeia
■t®-
g
Ž O


m
-- /

ea\a
cesta

^nizira^
V Mlekarni Celeia so ponosni, da kot edina certificirana slovenska mlekarna na trgu ponujajo le slovensko mleko in mlečne izdelke, ki so brez gensko spremenjenih organizmov.
Alenka Ivanšek. Zato mora biti nadzor nad izvajanjem standarda brez GSO zelo natančen in dosleden.
Certificirani so vsi dobavitelji mleka, vse zadruge in tudi mešalnice, ki prodajo specializirana krmila za krave molznice, enako tudi
celotna predelovalna veriga do vsakega končnega izdelka. »Redno izvajamo nadzor tudi v proizvodnji, saj pri predelavi mleka v končne izdelke uporabljamo dodatke in sadne pripravke, ki so prav tako brez GSO,« še doda Ivanškova.
Redna praksa severnih sosedov
Proizvodnja izdelkov zgolj iz slovenskega mleka in brez gensko spremenjenih organizmov se močno približa proizvodnji bioizdelkov, za katere je značilno, da so
brez GSO. Takšni izdelki so v Avstriji in Nemčiji domala že standard, korak naprej so zaradi negativnih posledic naredili tudi v Mlekarni Celeia. »Posledice uživanja gensko spremenjenih organizmov so lahko dolgotrajne, nepopravljive, negativno lahko
»Zavedamo se pomena svoje zaveze in odgovornosti do sebe in svojih potrošnikov, predvsem pa generacij, ki nam sledijo.«
vplivajo na naše zdravje, posebej dolgoročno na slabšanje plodnosti, pojavlja se več avtoimunih bolezni, alergij in raka.«
Nezanemarljiva je tudi obremenitev z aktivno snovjo, imenovano glifosat, kjer ni prisotnih gensko spremenjenih krmil: »Praviloma so gensko spremenjene sorte poljščin odporne na to aktivno snov herbicida in se zato na poljih v praksi uporabljajo velike količine glifosata, od katerih del ostane v pridelkih za krmo živali. Z živili živalskega porekla prehaja v prehrano ljudi,« razlaga prof. dr. Martina Bavec in dodaja, da so danes prebivalci Evrope tudi zaradi gensko spremenjene uvožene krme obremenjeni z njegovo prisotnostjo v telesnih tekočinah.
»Mleko in mlečni izdelki iz sheme Pridelano/proizvedeno brez GSO so korak k okolju in potrošniku prijaznejšemu konceptu kmetovanja. S prepovedjo krmljenja molznic z gensko spremenjeno krmo (sojo) in s prepovedjo uporabe gensko spremenjenih mikrobioloških kultur v predelavi mleka se del brez GSO rahlo približa tudi ekološkemu kmetijstvu. Hkrati prispeva k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov zaradi zagotavljanja beljakovinskih komponent krme bliže lokaciji reje,« razlaga prof. dr. Martina Bavec z Univerze v Mariboru.
Foto: Mlekarna Celeia
18
ŠPORT
Celjske nogometašice spet najboljše v državi v dvoranskem nogometu
Zdaj same na vrhu s štirimi naslovi prvakinj
Dosedanje državne prvakinje
2021/2022	ŽNK Celje
2020/2021	ŽNK Celje
2018/2019	KMN Slovenske gorice
2017/2018	KMN Slovenske gorice
2016/2017	KMN Slovenske gorice
2015/2016	Teleing Pomurje Beltinci
2014/2015	ŽNK Celje
2013/2014	ŽNK Celje
Športno Celje ima novega državnega prvaka, pred koncem sezone pričakuje še nekaj lovorik v igrah z žogo. Najboljše v Sloveniji so igralke Ženskega nogometnega kluba Celje, ki so ubranile naziv najboljših v državi v futsalu.
DEAN ŠUSTER
Celjska ekipa je torej novi in stari državni prvak. V četrti tekmi finala je z rezultatom 4 : 3 premagala Slovenske gorice. S tretjo zmago v finalni seriji je prišla že do četrtega naslova državnega prvaka.
Sproščene po zaostanku
V dvorani I. gimnazije v Celju je bilo približno 150 gledalcev. V 15. minuti je domačo ekipo v vodstvo povedla Ines Ermenc z zelo močnim udarcem s precejšnje razdalje. Gostujoči navijači so se v naslednjih dveh minutah dvakrat veselili. Njihove ljubljenke so povedle po dveh podajah s kotov. Da je bil psihološki pritisk ogromen, so Celjanke dokazale na začetku drugega polčasa, ko so po nesporazumu v obrambi prejele še tretji gol. Vrag je odnesel šalo, obenem so se gostiteljicam sprostile noge. Obremenitve ni bilo več, izgubiti niso imele več ničesar.
Olajšanje v izdihljajih tekme
Na začetku zadnje četrtine je upanje vrnila Klementina Mavhar, visoka »sidrašica«. Pet minut pred koncem je s svojim drugim golom izid izenačila Ines Ermenc. V zadnjih minutah so se igralke Slovenskih goric pretežno branile, saj so se želele prepustiti šestmetrovkam, kajti imajo reprezentančno vratar-ko Valentino Tuš. Toda tudi vratarka Celja, še najstnica Tjaša Močnik, ni od muh, kar je dokazala v zadnjem obdo-biu. Preostalo ie še dvaiset
sekund in Ermenčeva se je odločila za preigravanje, ki jo je pahnilo na levo krilo, od koder je s skrajnimi močmi porinila žogo pred gol. Tam se je odlično znašla Mavhar-jeva in žogo s konico stopala potisnila v mrežo. Le dvanajst sekund pred koncem! Zadnje sekunde so se vlekle in vlekle. Ko se je oglasila sirena, se je začelo nebrzdano rajanje vseh v celjskem taboru. Nekaj deklet je priteklo s tribune na parket. Skratka, zdelo se je, kot da je Celje prvič prvak.
Četverica od začetka do danes
Uroš Ločnikar je od ustanovitve kluba vodilni mož, pri prvih dveh naslovih je bil trener ekipe, kasneje tudi predsednik kluba: »Pravijo, da prvega ne pozabiš nikoli. A tudi vsi naslednji naslovi so bili sladki. Noben ni bil slajši od drugega. Tudi letošnja sezona je bila fenomenalna. Ponosen sem na igralke, trenerja, navijače, pokrovitelje. Zahvaljujem se vsem, ki nam pomagajo. Klub je zelo uspešen. Upam, da bo še naprej.« Po majice s priložnostnim napisom je odhitel naknadno na bližnje parkirišče. Še pol minute pred koncem tekme namreč nič ni kazalo na slavje. »Tekma je bila za tiste z dobrimi živci. Verjel sem v naša dekleta. Ko jim je najtežje, se dvignejo in pokažejo največ. Sicer pa so v klubu od začetka Mateja Vojsk, Sergeja Kos, Vanja Tanšek, ki je zaradi poškodbe izpustila celotno letošnjo sezono, in Tjaša Ale-
Najboljši klub v dosedanji zgodovini državnih prvenstev v futsalu za ženske, ŽNK Celje
Uroš Ločnikar
gro, prej Špoljarič, ki je tudi že mamica in letos ni igrala,« je dodal Ločnikar.
Težje na treningu kot na tekmi
Po dva gola sta v petek dosegli Ines Ermenc in Klementina Mavhar, zadnjega dvanajst sekund pred koncem
tekme: »Večino časa smo imele žogo v svojih nogah, prejele pa smo tri izjemno poceni gole. Ni mi jasno, kako se jim je srečno odbila žoga. Nismo se predale, vedele smo, za kaj smo garale celo sezono. Končno zmagoslavje je primerna nagrada za trud.« V klub je prišla pred sedmimi leti, odigrala je zadnjo tekmo. Poslovila se bo tudi najizku-šenejša, Mateja Vojsk: »Za zadnji naslov smo se morale najbolj potruditi. Bilo je največ odrekanj, treningov in porabljenega časa. Športno pot sem končala na najlepši možen način. Doma imam dva otroka. Stara sta šest let in poldrugo leto, potrebujeta me.« Vojskova je še priznala: »Imamo mlade obetavne igralke. Uživam, ko igram z njimi. Bilo mi je težje na treningih kot na tekmah. Dekleta so hitra, iz dneva v dan so boljša, spretnejša. Če bodo ostala skupaj, bodo osvojila še vsaj en naslov prvakinj.«
Vrhunski navijači
Pogovarjali smo se tudi s kapetanko Sergejo Kos, ki ima top v levici: »Niti ene sezone nisem izpustila. Ves čas sem bila zraven, v dobrem in slabem, ob zmagah in porazih.« Najslajše je slaviti po preobratu. »Rada igram takšne tekme, ko je napetost na višku, ko ne manjka adrenalina. Kapo dol pred celotno našo ekipo, borila se je do konca. Imeli smo vrhunske navijače, ki niso obupali nad nami.« Celjanke so zasluženo prvakinje, čeprav niso, kar je zanimivo, osvojile prvega mesta v rednem delu. Potem so pokazale največ, v finalni seriji so imele žogo v svoji posesti in so gradile igro, ko so tekmice le pošiljale žogo v napadalno polovico. »Po porazu v Dupleku sem prav to povedala soigralkam. Igralke Slovenskih goric so imele precej sreče. Imele so štiri priložnosti in so dosegle tri
Po izenačenju je bila ograja zaradi navdušenja skoraj prenizka.
gole, me pa smo od petnajstih nevarnih strelov izkoristile le dva. Zato pa je danes žoga v pravem času hotela v mrežo nasprotnic,« je zaključila slovenska reprezentant-ka Kosova.
Peterica Adamičevih
Slovenske gorice so ostale pri treh naslovih, Celjanke, ki so bile prve državne prvakinje, imajo zdaj štiri. Do prvih dveh naslovov jih je popeljal Uroš Ločnikar, do zadnjih dveh Drago Adamič: »Odločilna je bila naša ogromna vera v uspeh. Nismo se predajali niti v najtežjih trenutkih. Ti so bili že v polfinalu. Moja ključna naloga je bila prepričati igralke, da so najboljše, da so še vedno šampionke. Spet so prevladovale na parketu. Toda dobile so najbolj neumne gole na tem svetu. Proti zelo kakovostnim tekmicam so naša dekleta nizala priložnosti. Ob koncu se jim je le
Ko so bile misli že usmerjene k izvajanju šestmetrovk, je imenitna celjska akcija prinesla izbruh veselja.
ŠPORT
19
Kapetanka Sergeja Kos je s penino zalila trenerja Draga Adamiča, prizor je s ploskanjem spremljala najboljša strelka ekipe Klementina Mavhar.
Gol za naslov prvaka, gol za slavje, gol za konec športne poti Klementine Mavhar
odprlo. Tekma je bila izjemna, za gledalce zelo privlačna, za trenerja precej manj.« Dve igralki sta takoj napovedali konec športne poti. »Upam, da bo večina igralk ostala v naši ekipi. O tem sicer trenutno ne razmišljam. Po turbulentni sezoni sem zelo izčrpan, pred mano so reprezentančne obveznosti. Po njih bomo začeli razmišljati o naslednji sezoni. Vprašati moramo seveda tudi vodstvo kluba.« Dragova hči je bila na parketu, sin je njegov pomočnik na klopi, na tribuni sta bila njegova žena in brat.
Uradno najboljša igralka v letu 2021 je bila mlada Ce-ljanka Ines Ermenc. Stanuje v Selcah pod gradom. Dve leti je bila dijakinja I. gimnazije v Celju, srednjo šolo je končala na Nizozemskem, kjer je službo dobil oče. Zdaj je Ines v drugem letniku fakultete za farmacijo: »Zadnja tekma je bila zelo napeta. Kljub zaostanku smo verjele vase, kajti že na prvi tekmi v Dupleku nam je uspel preobrat. Zelo sem vesela. Starejše igralke so na nas prenesle ogromno znanja.«
Slovenska reprezentanca je včeraj v Podčetrtku odigrala prvo prijateljsko tekmo s Slovaško, drugo bo danes. Selektor Adamič je v selekcijo povabil Anjo Ložar, Ines Ermenc, Sergejo Kos, Klementino Mavhar, Dejo Adamič in Vaneso Kozino (vse ŽNK Celje). Naslov prvakinj so osvojile še Gaja Srnec, Pa-tricija Pesjak, Mateja Vojsk, Jerneja Senekovič, Nina Žižek, Kaja Benedik, Tjaša Močnik, Teja Vogrinec, Sara Lovrec in Tina Jesenovec.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Pomočnik trenerja Blaž Adamič v neznačilnem položaju za škropljenje s penino.
Nedelja, zgodovinska nedelja
Ne ciljamo na volitve in politiko, čeprav ne bi prav nič škodovalo. V nedeljo, 24. aprila, bo naslov evropskih rokometnih prvakov postal polnoleten.
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so se leta 2004 v Flensburg na povratno tekmo finala lige prvakov odpravili s prednostjo šestih golov. V dvorani Zlatorog so zmagali s 34 : 28. Sledil je dan, ki je z zlatimi črkami zapisan v zgodovini slovenskega športa. V mestu na skrajnem severu Nemčije so celjski rokome-taši doživeli poraz s 30 : 28 in se prešerno veselili s Flori-jani v polni dvorani Campus,
v kateri se je zbralo 6 tisoč gledalcev. V zapisniku so bili: Sergej Rutenka 11 golov, Renato Vugrinec 7, Marko Oštir, Dejan Perič, Nenad Bilbija, Dino Bajram, Miladin Kozli-na, Gregor Lorger, Žikica Mi-losavljevič, Miha Gorenšek, Jure Natek, Matjaž Brumen 2, Edi Kokšarov 4 in Uroš Zorman 4.
Vodil jih je nepozabni trener Miro Požun, ki je takrat dejal: »Niti največji optimisti se niso nadejali našega zmagoslavja v najmočnejšem evropskem tekmovanju. Po vseh letošnjih predstavah nam nihče ne more oporekati, da si ga tudi nismo za-
Ob zgodovinskem trenutku je veliko navijačev prosilo Toneta Turnška za podpis.
Florijani so zgodaj zasedli svoje položaje in glasno pričakali svoje ljubljence.
služili. Ponosen sem na svoje fante, ki so se vso sezono in še posebej na zadnji finalni tekmi borili kot levi. Tekmec nas je nekajkrat spravil v hude težave. Vedel sem, da lahko povedejo za pet golov, za šest pa nikoli!« Požun je umrl 20. avgusta 2018.
Od sreče je sijal tedanji predsednik Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško Tone Turnšek, ki so mu mnogi zelo privoščili omenjen uspeh: »V tej sezoni smo prikazali daleč najlepši rokomet na stari celini in končno zmagali v tem največjem evropskem klubskem tekmovanju. To smo dosegli na izjemen način in zelo sem ponosen na svoje fante. Danes in jutri se bomo veselili, to so si zaslužili igralci, stroka, navijači in vsi naši pristaši.« In res, že v prvih urah naslednjega dneva so se veselili v Celju, toda takrat je bil že 25. april.
DŠ, foto: arhiv NT (Nataša Müller)
Sergej Rutenka je zgodaj utrpel udarec v obraz, a je kljub temu izvrstno odigral tekmo.
Danes poldruga ura resnice v Kopru
Nogometaši Celja se pod vodstvom trenerja Simona Rožmana vzpenjajo po prvoligaški lestvici.
Po zmagi nad Bravom z 2 : 0 pred rekordno nizkim številom gledalcev so v oslabljeni postavi skočili na šesto mesto. Do zgornjega dela razpredelnice jih ločijo štiri točke. Danes bodo gostovali v Kopru. Z ekipo, ki v prvenstvu le za točko zaostaja za vodilnim Mariborom, se bodo pomerili v polfinalu slovenskega pokala. Finalni obračun bo gostilo Celje in lepo bi bilo sodelovati v njem. Še lepše bi si bilo zagotoviti vstopnico za evropsko tekmovanje. In to vsekakor je načrt celjskega tabora.
DŠ
Foto: Andraž Purg - GrupA
Sredi drugega polčasa je za prelomni dogodek poskrbel Ivan Majevski, ki je z izjemno natančno podajo skozi sredino gostujoče obrambe našel Esterja Soklerja in sledil je vodilni zadetek.
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
Poroke
Laško
Poročila sta se: Suzana ŠTRAJHAR iz Teharij in Aleš OBREZA iz Šentruperta.
Žalec
Poročila sta se: Beti VIDMAR iz Litije in Lenart PER-KO iz Cerknice.
AVTO STEKLO CENTER
Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 42862 91
novi tednik
Vediw? £ !мжс?ј/
i4o
odpiralni čas: informacije: torek-petek www.pokmu;
Pokrajinski
JÖ iS muzeJ
Celje
10.00 -16.00 sobota 9.00 -13.00
www.pokmuz-ce.si muzej@pokmuz-ce.si 03/42 80 962 031 612 618
APRIL V MUZEJU
Sobota, 23. april 2022 ob 10. 30, Stara grofija MOBILE - GIBLJIVI KIPI - otroška ustvarjalnica
Nedelja, 24. april 2022 ob 11.00, Knežji dvor GROFJE CELJSKI - javno vodstvo
Torek-petek, 26. -29. april 2022 ob 16. 30, Stara grofija
UMETNINE MLADIH UMETNIKOV GOVORIJO
mali otroški slikarski tečaj
OTROŠKI SLIKARSKI TEČAJ
UMETNINE MLADIH UMETNIKOV GOVORIJO
GROFJE CELJSKI

MOBILE-gibljivi kipi
POSEST
PRODAM
ZIDANICO z vinogradom in vso opremo prodam. Telefon 041 426-270. 291
STANOVANJE
ODDAM
V BLIŽINI Thermane v Laškem oddam dvosobno stanovanje, kompletno opremljeno. Vse informacije po telefonu 031 625-561, Veno.	287
PRODAM
USNJENO sedežno garnituro, lepo ohranjeno, ugodno prodam. Telefon 031 625-384.
298
PRODAM
Vedm г (лдшо?ј/
radio celie
KOKOŠI mlade jarkice, bele, rjave, črne, sive, italijanke, susex, prodajamo na kmetiji Dobravc, Šempeter v Savinjski dolini vsak delavnik od 8. do 16. ure, v soboto do 12. ure. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance za dopitanje. Telefon (03) 700-1446.	p KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, bele, črne in grahaste barve, pred nesnostjo, prodamo,
pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481.
p
KOKOŠI nesnice, rjave, v začetku nesnosti, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675.	n
TELIČKO simentalko, staro 14 dni, prodam.
Telefon 070 267-032.	297
TELIČKO simentalko, težko 130 kg, lepo, prodam. Telefon 070 250-441. 259
KUPiM
DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. p
Če me iščete, me iščite v svojih srcih, če imam tam svoje bivališče, bom vedno pri vas.
ZAHVALA
V 71. letu se je poslovil dragi mož, oče, dedi, brat in svak
ANTON NARAKS
iz Tomaža nad Vojnikom 8
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, cvetje in svete maše. Hvala Jožici Železnik in Franciju Ofentavšku za lep nagovor. Hvala pevcem Ljubečna za petje v cerkvi in na pokopališču in gospodu Pergerju za opravljen obred. Hvala tudi negovalkam in patronažni sestri.
Žalujoči: vsi njegovi
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	n
KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave in črne, prodamo. Primerne so za kmečko rejo, ker nimajo odščipnjenih kljunov. Delovni čas: vsak delavnik od 9. do 17. ure. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031.	p
novi tednik
Poziv - nova parkirna hiša Kocbekova ulica

Mestna občina Celje je umestila novo parkirno hišo v Kocbekovi ulici v Celju (pod šolskim igriščem III. OŠ) v sistem javnih parkirišč. Trenutno se izvajajo v njej gradbeno-obrtniška dela.
Parkirna hiša bo obratovala le za mesečne abonente. Cenik je enak kot v parkirni hiši Glazija (60 evrov mesečno).
ZPO Celje, d. o. o., poziva vse, ki se zanimajo za mesečno parkiranje, naj javijo svoje podatke v prometno pisarno v parkirni hiši Glazija, Ljubljanska cesta 20, Celje (prometna. pisarna@celje.si, telefon 03 490 1550).
Na voljo bo tudi nekaj električnih polnilnih postaj za polnjenje hibridnih in električnih vozil.
Pogodbe se bodo sklepale po takšnem vrstnem redu, kot bo prispela pošta. Parkirna hiša Kocbekova ulica bo začela obratovati predvidoma 1.5.2022.
ZPO Celje d.o.o.
novi tednik
Z VAMI KJERKOLI IN KADARKOLI
AKTUALNO GOSPODARSTVO KULTURA

S Grem»
i, /
P/fe na fontani predčasno usahnile"
Гј»ч ----
„ir ^'w -
- novi tednik

www.novitednik.si
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Skromno in pošteno si živel, v življenju le skrb in delo si imel. Skozi vse življenje le boriti si se znal, a v pomladnem jutru tiho si zaspal.
V SPOMIN
25. aprila bo minilo 10 let, kar nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in stric
KONRAD SVETELŠEK
iz Vojnika, Cesta v Šmartno 8 (12. 11. 1942-25. 4. 2012)
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko.
Žalujoči: vsi njegovi
■ÜBST
OSTALO
PRODAM
PRODAM
8 sezona
. projekta
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
"NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA TAM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO"
Generalni pokrovitelj
LUnDS
/azanerya ECOAGRO*.
SAZAS
ä CINKARNA STOREQSTEEL
P
MANA
PODKRIŽNIK HE-RMIjK
group
novi tedniki radio celie
Cenjene stranke obveščamo, da
MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE
za Radio Celje in Novi tednik
sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje.
POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI
na naslov oglasi@nt-rc.si
ali jih sporočate po
TELEFONU 03 4225 144.
Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje
Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah; a korak je tvoj izginil v daljini..
V SPOMIN
Te dni bo minilo pet let od tvojega slovesa, naš dragi
BOZO ROBIC
(21. 4. 1956-26. 4. 2017)
Ostaja nam le spomin na skupne dni in sadovi tvojih pridnih rok.
Vsi tvoji
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
ZAHVALA
V 74. letu nas je prehitro zapustil
MARJAN ZAVŠEK
nniv. dipl. psiholog iz Poženelove ulice 3, Laško
Oči, dedi, spo7ojno spi, pogrešali te bomo. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje in podporo. Hvalo, ker ste bili del njegovega življenja.
rin Tomaž in tiči Tanja z družino
PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- KRMO, ena nakladalka, prodam. Telefon ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 5796-098.	296
040 647-223.	p SENO in otavo prodam. Telefon 040 485-150.
90,6 95,1 95,9 100,3
300
VaJtoc? 2 [ллшуј/
rad	io cel	ie
Vedno? 1 ИЛС1Д07		j/
S
SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine BELO vino, mešano ali sortno, prodam. Cena 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. po dogovoru. Telefon 031 596-631. 295 Telefon 031 625-479.	p
#	Oddaja na RADIU CELJE
£	v sredo, 27. aprila, ob 18-ih.
^ Zapeli bodo otroci iz OŠ Polzela in OŠ Rečica ob Savinji.
1 ,
7V//J ®T/Z//
narodnczabavna TV oddaja
V četrtek, 21.4.2022 ob 20.00 uri
ans. Razplet
^	3 ^ «
od ponedeljka do petka ob 18.30 ni 22.15
VTV - Vaša televizija, Žarova c. 10, Velenje t.: 03 898 60 00, vtv.studio@siol.net www.vtvstudio.com,www.facebook.com/najviza
						
					telemach	
kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152
p
22
RADIO CELJE / NAPOVEDNIK
Kino
CINEPLEXX
Spored od 21. do 27. 4. Barabe - animirani, komedija sobota: 14.15, 16.20, 17.30 nedelja, sreda: 14.15, 16.20, 17.20 ponedeljek, torek: 16.10, 18.15 Batman - akcijski, drama, kriminalni
četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek: 19.30 sobota: 19.40
Izgubljeno mesto - akcijski, komedija, romantični od četrtka do srede: 18.45, 21.00 Jaz, rdeča panda - animirani, pustolovski, komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek: 16.50
sobota: 14.45, 16.45 nedelja, sreda: 14.40, 16.50 Ježek Sonic 2 - animirana pustolovščina
četrtek, petek, ponedeljek, torek: 15.30, 18.00
sobota, nedelja, sreda: 13.30, 15.30, 18.00
Magične živali: Dumbledorjeve skrivnosti - pustolovski, fantazijski
četrtek, petek, ponedeljek, torek: 16.00, 17.00, 19.00, 20.00 sobota: 14.00, 17.00, 18.30, 20.00 nedelja, sreda: 14.00, 16.00, 17.00, 19.00, 20.00 Morbius - akcijski, drama, pustolovski
od četrtka do srede: 20.30 Neznosno breme ogromnega talenta - akcijski, komedija, kriminalni sreda: 19.50
Notre-Dame v plamenih - drama
četrtek, petek: 16.15, 18.30, 20.45 sobota: 16.10, 18.30, 20.45 nedelja, sreda: 15.00, 18.30, 20.45
ponedeljek, torek: 16.20, 18.30, 20.45
Pes - komedija
četrtek, petek, sobota, nedelja, sreda: 15.40
ponedeljek, torek: 15.45 Peter Zajec: Skok v pustolovščino - animirani, komedija, pustolovski
sobota, nedelja, sreda: 13.40 Rešilec - triler, akcijski, drama četrtek, petek, sobota, nedelja, sreda: 17.40
Seventeen Power Of Lowe: The Movie - koncertni film sobota: 15.00
Severnjak - akcijski, drama, pustolovski
od četrtka do srede: 20.20 Tekmeca - komedija, drama četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek: 17.15
Veliki rdeči pes Clifford - družinska pustolovščina, animirani sobota, nedelja, sreda: 13.50 Vesolje med nami - družinski četrtek, petek, sobota, nedelja: 15.50, 17.50, 19.50
ponedeljek, torek: 17.50, 19.50 sreda: 15.50, 17.50, 19.30
metropol
(predstave so zaradi prenove v Malem Unionu)
NEDELJA
18.00 Moj oče klobasa - komična drama
20.00 Atlas ptic - komična drama TOREK
19.00 Škatla spominov - drama SREDA
19.00 Bergmanov otok - drama
KINO ROGAŠKA SLATINA
SOBOTA
20.00 Vesolje med nami - mladinski NEDELJA
20.00 Notre-Dame v plamenih
- drama
KINO VELENJE
PETEK
17.00 Magične živali: Dumbledorjeve skrivnosti - družinska pustolovšina
19.00 Smaragdni raj - dokumentarni film ob svetovnem dnevu Zemlje
20.00 Severnjak - akcijski SOBOTA
17.00 Vesolje med nami - slovenski mladinski film 20.00 Notre-Dame v plamenih
-	drama NEDELJA
16.00 Tudi miši gredo v nebesa
-	animirana pustolovščina, sinh. 18.00 Ulica nočnih mor - akcijska kriminalna drama
19.00 Batman - akcijski PONEDELJEK
18.00 Moj oče klobasa - mladinska komedija
19.00 Prasica, slabšalni izraz za žensko - slovenska drama
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 21. 4.
10.00 Knjižnica pri mišku Knjižku
Svetovni dan knjige: V pravi zgodbi
srečanje s pisateljico Cvetko Sokolov; za učence I. in II. triletja osnovnih šol
17.00 Mladinski center Žalec Vrvica, ki je rešila svet
otroška predstava, KUD Transformator
18.00 Osrednja knjižnica Celje Svetovni dan knjige: Jazz med knjigami
koncert Tomi Purich tria med knjižnimi policami
18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur, velika dvorana
Javni nastop učencev Glasbene šole Šentjur
vstop prost
18.00 Grad Podsreda_
Biodiverziteta - umetnost življenja 2021
odprtje razstave in podelitev priznanj fotografskega natečaja ter zaključek literarnega natečaja na temo opraševalcev ob Svetovnem dnevu Zemlje
18.00 Galerija Mozirje
Nenavadno moč ima ta človek: Vpliv Plečnika na njegove in naše učence
odprtje razstave likovnih del dijakov umetniške gimnazije likovne smeri GCC ob 150-letnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika
18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Osrednja občinska slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju
slavnostna govornica bo Andreja Katič
19.00 Glasbena šola Velenje, Modra dvorana
Koncert študentov harmonike
nastop študentov Akademije za glasbo v Ljubljani iz razreda Luke Juharta
19.00 Dom kulture Slovenske Konjice
Janez Novak
komedija v izvedbi Klemena Slakonje, Tadeja Toša in Gregorja Podričnika
19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana
Koncert pianistov Umetniške gimnazije Velenje
PETEK, 22. 4.
17.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Celje, poti žensk
tematski sprehod po mestu, ob občasni razstavi (P)ostati ženska; vstop prost
17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
40. obletnica delovanja Podkrajskih fantov
koncert
18.00 Anin dvor Rogaška Slatina
Tadej Golob in Nika Rozman
pogovorni večer, glasbena spremljava večera: skupina Chaves
19.00 Galerija Velenje_
Intermedijska razstava -robotske stvaritve
odprtje razstave
19.00 Jakijeva hiša - Galerija Nazarje
Tomaž Milač: Pleme
odprtje razstave, umetnika bo predstavila Anamarija Stibilj Šajn
19.00 do 21.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Z letošnjo Nočjo knjige se poklanjajo stoletnici rojstva pesnika Karla Destovnika - Kajuha
ob glasbi Jazz med knjigami Tomi Purich tria se bodo slišali njegovi verzi
19.30 Ipavčev kulturni center Šentjur, velika dvorana
Linhartovo srečanje: Micika se moži
komedija v izvedbi gledališkega društva Radeče; vstop prost
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Proslava Občine Žalec ob dnevu upora proti okupatorju s koncertom Ženskega pevskega zbora Kombinat 20.20 Knjižnica Velenje, preddverje Talija velenjska -Ljubezen moja avtorska predstava Karla Čretnika
SOBOTA, 23. 4.
10.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Šivilja in škarjice
predstava v izvedbi Teater za vse
10.00 Galerija F-bunker Velenje
Najboljši mladi fotografi Slovenije med 16 in 21 let
odprtje razstave
11.00 Celjski dom_
Pihalni orkester GŠ Celje in GŠ Ljutomer
skupni koncert, solista: Antonio Jukić, harmonika in Manca Božičnik, rog
16.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Gledališki festival gluhih
nastopile bodo gledališke skupine iz cele Slovenije in skozi slovenski znakovni jezik prikazale kulturo gluhih

DOGODKI OBVESTILA
ČETRTEK, PRITLIČJE IZPOSOJE 21. april, Svetovni dan knjige 2022 ob 18. uri JAZZ med knjigami (koncert Toni Purich TRIO)
SOBOTA, PLOŠČAD PRED KNJIŽNICO 23. april, Svetovni dan knjige 2022
ob 10. uri Knjiga išče bralca
Sejem izmenjave knjig
PONEDELJEK, Študijska čitalnica 25. april, Benetke
ob 17. 30 V okviru U30 bo predavala prof. Darja Povše
NE 23. APRIL SPREGLEJTE je svetovni dan knjige in avtorskih pravic
Praznujte z nami!


20.00 Parkirišče za upravno stavbo Občine Šentjur
Šentjurjevo - 2022: ŠentRock
nastopajoči: Dubioza kolektiv, Hogminister
21.00 eMCe plac Velenje Mrigo & Slick
koncertna premiera
NEDELJA, 24. 4.
11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor
Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
18.00 Thermana Park Laško, velika dvorana
Ne čakaj na maj
koncert Vokalne skupine Vodomke
PONEDELJEK, 25. 4.
17.30 Osrednja knjižnica Celje -Študijska čitalnica
Jure Godec - 90 let
odprtje slikarske razstave ob 90. obletnici rojstva
18.00 Muzejski trg Celje
Mladinski pevski festival Celje 2022
srečanje srednješolskih pevskih zborov Slovenije; v primeru slabega vremena v Celjskem domu
18.00 Knjižnica Nazarje
Bele stopinje 3 - Modre stopinje
literarno-glasbeno srečanje s predstavitvijo literarnega zbornika
TOREK, 26. 4.
16.00 Glasbena šola Celje, Koncertna dvorana Klemen Kodrun, klarinet in Roberta Bataljak, klavir
zaključni recitali 4. letnikov
18.00 Glasbena šola Celje, Koncertna dvorana
Nika Jeraj, flavta
zaključni recitali 4. letnikov
18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur, velika dvorana
Šentjurjevo - 2022
kulturna prireditev ob državnem prazniku - Dnevu upora proti okupatorju; vstop prost
19.00 Dom kulture Slovenske Konjice
Pomladni koncertni cikel pri Didiju: Big band Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani
po koncertu bo »pokoncertni« pogovor, ki ga bo vodil Luka Juhart
Četrtek, 21. april
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Železna cesta; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz
regije (ponovitev); 19:20 Intervencija (ponovitev)
Petek, 22. april
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global-
ne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:00 Disco mania
Sobota, 23. april
6:20 Milenium (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota
Nedelja, 24. april
6:20 Železna cesta (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:20 Luč v nas; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Od petka do petka (ponovitev); 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu)
Ponedeljek, 25. april
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Šport danes; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes;
15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev) 19:00 Katrca
Torek, 26. april
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 12:00 Globalne novice; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Poudar-
jeno (ponovitev) 19.20 Za zdravje (ponovitev)
Sreda, 27. april
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Atlas narave; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regje; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Atlas narave (ponovitev) 19.20 Zverinice iz regije (ponovitev)
NAPOVEDNIK
23
novi tednik
Vedm г илто?ј /
19.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Umetniški večer dijakov 2. letnika umetniške Gimnazije Velenje razstava likovnih del in koncert
Druge prireditve
ČETRTEK, 21. 4.
9.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Bonton v naravi
Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Hermanov bonton; za skupine
16.00 Ploščad v Šaleku Velenje Ko zadiši po pomladi ...
pomladni bazar z bogato ponudbo na stojnicah ter nastop učencev in učiteljev OŠ Šalek
17.00 Občinska knjižnica Polzela Prisluhnimo pravljici
18.00 Knjižnica Velenje, mladinska soba Cool knjiga: 35 kil upanja
bralni krožek bo vodila Andreja Kac
18.00 Občinska knjižnica Prebold
Zgodbe iz Rečnikove hoste: Gozdni bonton
pravljična ura, svojo avtorsko slikanico bo predstavila Karmen Kukovič
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Pogovor z Mojco Pešec, polkovnico Slovenske vojske
z njo se bo pogovarjala Jolanda Železnik
19.00 Dom svetega Jožefa Celje Pogovori za dušo
vodi mag. Drago Tacol
19.00 Knjižnica Laško
Zaključek 14. Bralne značke za odrasle z vrhunskima alpinistoma Marijo in Andrejem Štremfelj
19.00 do 21.00 Knjižnica Laško Zaključek 14. Bralne značke za odrasle
PETEK, 22. 4.
9.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Ob svetovnem dnevu Zemlje: Bonton v naravi
Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Hermanov bonton; za skupine
10.00 Vila Rožle Velenje_
Odpadek naj ne bo samo odpadek
zaključek projekta in ogled pregledne razstave vseh nastalih del
10.00 Center Noordung Vitanje ARTEMIS sporazum -Nazaj na Luno
predavanje Rebbece Bresnik, glavne zastopnice NASE za pravna vprašanja, povezana z Mednarodno vesoljsko postajo
17.00 POŠ Škale Velenje_
Noč knjige - noč zinov
ustvarjalne delavnice, nočni pohod in nočno branje
18.00 Mladinski center Žalec Teden Zemlje: DIY: Žajfa
19.19 Knjižnica Velenje, preddverje
Zaključek bralne značke za odrasle in pogovor z Gabrielo Babnik
pogovor s pisateljico bo vodila Andreja Ažber
20.00 do 22.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Noč knjige
21.00 eMCe plac Velenje_
Panka nam manka koncert
SOBOTA, 23. 4.
7.00 Start: Parkirišče pri
Mercatorju v Šempetru Naravovarstveni pohod Bohor
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje
8.00 Osrednja knjižnica Celje, ploščad pred knjižnico Svetovni dan knjige: knjižni sejem
v primeru slabega vremena sejem odpade
8.00 do 12.00 Tržnica Žalec
Teden Zemlje: Cvetlična tržnica in izmenjevalnica rastlin
Zerowaste Žalec, Mestna skupnost Žalec in MC Žalec
8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško
9.00 do 11.00 Dom kulture
Velenje, preddverje male dvorane
Filmska delavnica z Markom Mandićem
brezplačna delavnica je namenjena mladim od 16 leta dalje in odraslim
10.00 Zbirno mesto: pred Vilo Bianca Velenje Sprehajalnica po Velenju v okviru dneva Zemlje
prijave: turizem@velenje.si
10.30 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Otroška ustvarjalnica Mobile - gibljivi kipi
z otroki bo ustvarjala Enea Bronja Gajšek; primerno za otroke od 6 do 10 let
13.00 do 15.00 Rokodelski center Rogatec, Dvorec Strmol
Oblikovanje stekla nad odprtim plamenon
brezplačna steklarska delavnica, poravna se le vstopnica za ogled Dvorca
14.00 Zgornji trg Šentjur Šentjurjevo - 2022
postavitev mlaja v Zgornjem trgu na tradicionalni način
15.00 do 17.00 Muzej na prostem Rogatec
Delavnica peka žulik (kruhka) in Etnografski prikaz rožice iz krep papirja
delavnica je brezplačna, poravna se le vstopnica za ogled muzeja
17.00 Mladinski center Žalec Teden Zemlje: Preoblecimo staro pohištvo!
delavnica prenove pohištva
19.00 Prireditveni šotor pred
Galerijo Zgornji trg Šentjur Šentjurjevo - 2022
razglasitev Ipavčevih vin in podelitev diplom za ocenjena vina letnika 2021 ter priznanj za najboljši kruh in salame
NEDELJA, 24. 4.
10.00 Zgornji trg Šenjur,
župnijska cerkev sv. Jurija Šentjurjevo - 2022: Jurijeva sveta maša
po maši kratek koncert Pihalnega orkestra Šenjur
PONEDELJEK, 25. 4.
13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje
od ponedeljka do četrtka: delavnice, igre, pomoč pri učenju
17.00 Dom svetega Jožefa Celje, spletni dogodek
Pogovori o življenju in smrti
voditeljici: Metka Klevišar in Julka Žagar; preko Zoom aplikacije; prijave: info@jozef.si
TOREK, 26. 4.
9.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Etnodetektivi: Življenje v Celju nekoč in danes
terensko raziskovanje mestnega jedra in samostojno delo v muzeju; primerno za 3. razred OŠ, za skupine
17.00 Vila Rožle Velenje_
Torkova peta
vesoljska delavnica za otroke in starše
17.00 Knjižnica Mozirje
Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
17.00 Knjižnica Luče
Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
SREDA, 27. 4.
8.00 do 16.00 Pred muzejem Južne železnice Šentjur Šentjurjevo - 2022
razstava starodobnih avtomobilov in motorjev
9.00 do 11.00 TIC Laško_
Domači kotiček
prodaja domačih dobrot in izdelkov iz okoliških kmetij
11.00 Šotor pri Domu krajanov Tabor
Tovariško srečanje ob dnevu upora proti okupatorju
11.00 Spomenik pri Planinskem domu na Boču Osrednja slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju v kulturnem programu sodelujejo MoPZ Rogaška Slatina, Josip Tkalec in Godba na pihala KUD Janko Živko Poljčane
19.00 Kulturni center Rogaška Slatina
Plesni performans na temo Ele Peroci
Razstave
Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja, do junija 2022, Zloščeno do visokega sijaja - Kositrno posodje iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, do oktobra 2022
Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Od groba do groba -načini pokopa skozi čas, do nadaljnjega
Otroški muzej Hermanov brlog: nova občasna razstava: Hermanov bonton; do konca leta 2022
Fotoatelje in galerija Pelikan Celje: Obrazi; do konca leta 2022 Muzej novejše zgodovine Celje: Hermanov bonton; do konca leta 2022, P(o)stati ženska; do 31. 8. ter spletna razstava: Biti ženska v času korone; do nadaljnjega
Zgodovinski arhiv Celje: razstava Memento mori: Smrt in odnos do nje v arhivskem gradivu; do nadaljnjega
Osrednja knjižnica Celje, ploščad: razstava ob svetovnem dnevu lutk in 15. obletnici delovanja Škratovega lutkovnega gledališče Celje; do 15. 6. Osrednja knjižnica Celje, preddverje: Mozaik tišine, plakatna razstava poezije članic Društva oseb z okvaro sluha celjske regije; do nadaljnjega Galerija Železarskega muzeja Teharje: In tretji dan je ustvaril žensko!, fotografska razstava Foto kluba Štore Steel; do 4. 5. Avla šole za Hortikulturo in vizualne umetnosti Celje: 1. razstava likovnih del ustvarjenih na 2. delu, ex-temporu Pomlad, IV. celoletne likovne kolonije Zima--pomlad-poletje-jesen 2022; do 5. 5.
Savinov likovni salon Žalec:
razstava Sledi slikarske poti umetnice Jelice Žuža: Matej Sternen, Gojmir Anton Kos, Marino Tarta-glia; do 7. 5.
Avla občinske zgradbe Tabor:
razstava del Likovne sekcije Mavrica; do 6. 5.
Dom kulture Slovenske Konjice: razstava Rajski vrt, avtorice Barbare Demšar; do nadaljnega Galerija Zgornji trg Šentjur:
Življenske resnice, slikarska razstava Antona in Janeza Repnika, do 6. 5.
Avla Kulturnega centra Rogaška Slatina: Glasbene ikone, likovna razstava Luke Viranta, do 14. 5.
Anina galerija Rogaška Slatina:
razstava Primorske vedute avtorja Vojka Gašperuta - Gašperja; do 1. 5.
Grad Podsreda: fotografska razstava o biodiverziteti; do 30. 6. in steklarska razstava Jasne Lukanc in podjetja BovianPlus; do 30. 6. Aškerčev trg Laško: razstava na prostem, Živali našega mesta; do 30. 4.
Občinsko dvorišče Laško: razstava na prostem, Odprti prostori umetnosti; do 30. 4.
Hiša generacij Laško: razstava
na prostem Cvetoči vrt poezije; do nadaljnjega
TIC Rimske Toplice: razstava Zdravilišče Rimske Toplice na razglednicah; do nadaljnjega
Dom kulture Velenje, preddverje male dvorane: Naše leto 2021, fotografska razstava Ksenije Mikor, Petra Žagarja in Luke Štefulja; do 30. 4. Muzej na Velenjskem gradu: razstava »Tu se je smrt utrudila
do smrti ...«: slovenske žrtve Au-schwitza; do 31. 5. Podhod pošta Velenje: razstava 65 stvari, ki jih morate vedeti o Muzeju Velenje; do 31. 5.
Galerija na prostem, pešpot med pošto in Kardeljevim trgom Velenje: razstava Podobe kultne zgradbe skozi čas - ob 50. obletnici Galerije Velenje; do 30. 4.
Podhod Pesje: razstava, Škale, ki jih ni več; do oktobra 2022 Razstavišče Standard Velenje: Nemi opazovalec mest, fotografska razstava fotografij Velenjskega gradu; do 30. 4. Podhod pri Vili Bianci Velenje: fotografska razstava Mesto se spominja; do 30. 4. Knjižnica Velenje, sončna stena: Dih pomladi, razstava vezenin članic UTŽO Velenje, do 30. 4.
Knjižnica Velenje, domoznanski oddelek: razstava Tovarna usnja Franz Woschnagg in sinovi; do 30. 4.
Knjižnica Velenje, mladinska
soba: Cvio Velenje pušča sledi, razstava likovnih del učencev Cvio Velenje; do 30. 4. Knjižnica Velenje, steklena dvojčka: razstava Bralka meseca: Gabriela Babnik; do 30. 4. Knjižnica Velenje, otroški oddelek: Sreča je ..., razstava likovnih del otrok vrtca Velenje; do 30. 4. in razstava 70 let zbirke Sinji galeb; do 30. 4. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, vezna soba: Velenjske glinene ploščice - Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, črna garderoba: India Welcome, Hanibal Salvaro, do 31. 12.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje, podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani -Stane Špegel, razstava skulptur; do 31. 12.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje, Ligijev salon - jamski del salona: razstava Poetična podzemna proga - poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije, Upravna stavba Premogovnika Velenje: Dva avtorja na kosu premoga, Aleksander Kavčnik in Miran Beškovnik; do 31. 12.
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Kulturnozgodovinska razstava, Od gotike do historiciz-ma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti
Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave) Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Brlog igrač, Fotoa-
telje in galerija Pelikan, Spominska soba Stari pisker Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas, V pradavnem Panonskem morju in Pivovarstvo in zdraviliški turizem. Železarski muzej na Tehar-jah: Teharska koseška skupnost in Šolstvo na Teharjah, avtorja razstav: Slavica Glavan in Matej Ocvirk
Ipavčeva hiša Zgornji trg Šentjur: Ipavci, skladatelji in zdravniki v 19. in 20. stoletju Zgornji trg Šentjur: Zakladi Rifnika - najdbe iz arheološkega najdišča Rifnik (od kamene dobe do 6. stoletja našega štetja, predstavljenih je več kot 600 najdb) in Spominska soba New Swing Quarteta s stalno razstavo Pesem Južne železnice. Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Na vrhu Rifnika: panojska razstava na prostem Rifnik in njegovi zakladi in igrica Lov na zaklad
Nekdanje šolsko poslopje v Dobrini: razstava Spominska soba Daniela Artička; ogled je možen po vnaprejšnjem dogovoru, informacije: tic@turizem-sentjur. com
Cerkev sv. Leopolda, Loka pri Žusmu: Muzejska zbirka Glažu-te na območju Žusma Planina pri Sevnici 37: Etnološka zbirka Šmid, Kozjansko žari Atelje MS Zreče: razstava del akademskega slikarja Marjana Skumavca, prva tema stalne razstave so istrska polja
Muzej na Velenjskem gradu: Mastodonti, Afriška zbirka, Med romantiko in barokom, Stara trgovina in gostilna, Ko je Velenje postalo mesto, Šaleška dolina 1941-1945, Grajska kapela, Zbirka sodobne slovenske umetnosti Gorenje, Zbirka kiparja Cirila Cesarja, 750 let Velenjskega gradu, Pešpot na Velenjski grad, Fran Korun Koželjski, razstava o bogati zapuščini Mestni stadion Velenje: razstava ob 70-letnici Nogometnega kluba Rudar Velenje
Hotel Paka Velenje: 20 let po-
slovno-konferenčnega hotela Paka
Spominski center 1991 Velenje:
Spominski center 1991 predstavlja Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino v procesih osamosvajanja RS Poslovni center Megatel Velenje: Velenjske zgodbe, zgodbe iz preteklosti in sedanjosti Šolski center Velenje, B-stavba: Veščina, šport, umetnost, način življenja?
Podružnična OŠ Plešivec: Zapuščina Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni
Razstavišče Vile Rožle Velenje:
Dela male Napotnikove kiparske kolonije, Sončne zgodbe mladega mesta
Knjižnica Velenje - osrednje razstavišče: Prva berila, razstava iz zbirke prvih beril zbiratelja in kulturnika Marjana Marinška
Podatke za napovednik je zbralaTea Podpečan.
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Drago Slameršak
Tisk: Salomon, d. o. o.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Saša Pukl
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Janja Intihar, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,66 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
24
INFORMACIJE
jDätWSI
zdravja
Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE
23. APRIL MED 9. IN 12. URO DOBIMO SE V SREDIŠČU CELJA
V primeru dežja prireditev odpade.
€3*
ф o s,,?
w.radicelje.si www.novitednik.si
4» o
novi tednik radio celie
\ldd№ 2 Ш\АОј!
Ted ni ko ve m zgodbe
Št. 16/ Leto 77 / Celje, 21. april 2022
_	V	■ V ■ I ■	■ "II
Za reševanje življenj ni delovnega
časa
str. 30-31
„V . ... ■ ..i.	; ■ '■■	;■
Foto: osebni arhiv
. :Vf/ -.i- ■ 1 " - ■
20 let vokalne skupine Vodomke str. 28
Brez SP po dveh
porazih s Srbi str. 34
Jabolko navdiha za
drugačne str. 36-37
26
INTERVJU
Družinska zdravnica in akupunkturologinja Tatjana Trajkovska
»Telo ima zmožnost
samozdravljenja«
»Moja vizija je, da bi pokazala, da je človek lahko sam sebi najboljši zdravnik. In moja obljuba je, da se mi pri delu z vami nikdar ne bo mudilo,« je zapisano na njeni spletni strani. Tatjana Trajkovska, dr. med., družinska zdravnica in akupunkturologinja, ki se je pred leti več mesecev izobraževala tudi na Kitajskem. Iz uradne medicine je stopila v svet tradicionalne kitajske medicine, v svet energij, holističnega zdravljenja in meditacij. Brez dlake na jeziku, a s spoštovanjem do zdravstva pove to, česar morda drugi družinski zdravniki ne.
SIMONA ŠOLINIČ
Dodaja, da tablete pogosto zdravijo predvsem simptome, vzrokov bolezni pa ne. Verjame, da ima telo možnost samozdravljenja, če ga pri tem podpremo. Glede na zapis na njeni spletni strani je zato logično vprašanje: »Ali je bilo to, da imajo zdravniki v ambulanti premalo časa za temeljit pogovor s svojimi bolniki, glavni razlog za njen prestop iz uradne medicine v komplementarno?«
»Ne samo to. Že med študijem sem čutila, da način, kako klasična medicina vidi zdravljenje, ni v skladu z mojim videnjem zdravljenja. Opažala sem, da je ogromno kronično bolnih ljudi kljub vsej sodobni medicini in da pogosto v tem sistemu ni prostora za celostno obravnavo človeka. Ne gre za to, da bi bili zdravniki slabi ali da ne bi bilo znanja. Sistem preprosto ne podpira človeka, ki je bolan, ne zdravnika. To je moje videnje. Verjamem namreč, da ima telo sposobnosti samozdravljenja, toda medicina tega ne vidi tako. Klasična medicina je odlična za pomoč ob akutnih zdravstvenih stanjih in poškodbah, pri kroničnih boleznih pa klasična medicina večinoma zdravi simptomatsko. Nujna je celostna obravnava človeka, pri čemer se moramo vprašati, kako podpreti človeka, da bo ohranil zdravje.
Celostno. Govorite o tem, da je človek telo, duh in duša?
Da. Človek je celota. Ko pride k zdravniku zaradi težave z visokim krvnim tlakom, ga ta
»Zelo dobro bi bilo, če bi klasična zahodna medicina podala roko komplementarni medicini. Akupunktura je
v evropski medicini že dolgo priznana kot del zdravljenja. Ponekod, na primer v Avstriji, lahko zdravnik ho-meopat predpiše tudi homeopatijo, ki jo krije zavarovalnica. Takšno sodelovanje pomeni, da smo en tim. Dosegali bi boljše rezultate, ljudje bi bili zadovoljnej-
sicer vpraša o telesni aktivnosti, prehrani in ali je oseba morda v stresu. A nato se začne nekakšna »shema«, po kateri zdravnik opravi pregled. Zaradi premalo časa ni možnosti, da bi bolnik lahko izrazil, kaj doživlja, kakšno je okolje, v katerem živi, kako se prehranjuje in podobno, ni celostne obravnave. Vse poteka hitro. Mislim, da sistem ... ... utesnjuje?
Da. Bolnike in tudi zdravnike. Zdravniki želimo dobro bolnikom, ogromno smo se učili in izobraževali, ampak v osmih minutah za bolnika ne moremo storiti veliko. Včasih sem imela v ambulanti na dan tudi osemdeset bolnikov. Za bolnika potrebuješ več časa, da se temeljito pogovoriš z njim in ga pregledaš . celostno.
Ko z zdajšnjega področja dela opazujete uradno medicino, ali pogrešate, da bi zdravniki o svojih stiskah glede časa večkrat govorili na glas? Družinski zdravniki so namreč prvi stik z bolniki. Takrat je odnos, o katerem govorite, najpomembnejši.
Mislim, da zdravniki to povedo oziroma povemo. A je res, da - to sem opazila - preprosto na neki točki utihnejo. Za mnoge moje kolege, ki sem jih spoznala na začetku svoje kariere in ki so delali že več kot dvajset let, vem, da so bili naveličani sistema, ampak niso imeli več energije opozarjati na to. Podobno se je zgodilo v epidemiji. Kot strokovnjak se na začetku boriš, želiš povedati, kaj misliš, a potem nekako oto-piš, ker tudi če izraziš svoje mnenje na glas, vidiš, da na drugi strani
Zdravniki bi dali vse, da bi imeli več časa za bolnike, ampak sistem ni naklonjen temu. Zdravnik je tudi človek. Ni normalno, da mora pregledali petdeset ljudi na dan, pri čemer se zaveda, da če hoče nekomu pomagati, potrebuje najmanj trideset minut. Seveda obstajajo tudi primeri, ki jih zdravnik reši hitro. Toda kronični bolniki? Spominjam se začetka svoje kariere, ko je k meni prišel bolnik in govoril eno uro. Vmes je v ambulanto prišla kolegica zdravnica in me vprašala, kaj počneva tako dolgo. Ampak bolnik ni mogel nehati govoriti. Zakaj? Ker je končno v nekom videl poslušalca .
Sistem je poskušal preprečiti širjenje virusa, ampak je - žal - storil veliko škode. Resnično je bil problem, da ljudje niso imeli pravega dostopa do zdravnika.
In če se »vrneva« k bolniku, ki je v vaši ambulanti govoril eno uro - koliko bolezni manj bi bilo in koliko manj predpisovanja tablet, če bi bilo takšnih pogovorov več?
Bolezni bi bilo manj, seveda. Pri svojem delu vidim, da je za osebo nekaj najbolj zdravilnega, če je slišana. Ne gre za to, da jaz oziroma zdravniki ozdravimo nekoga. Zdravita »prisotnost« in odnos. Ko bolnik zdravniku zaupa, se v bolni-
»Verjamem, da ima telo sposobnost samozdravljenja, a uradna medicina tega ne vidi tako. Klasična medicina je odlična za pomoč ob akutnih zdravstvenih stanjih in poškodbah, pri kroničnih bolezni pa povečini le blaži simptome, torej zdravi simptomatsko. Nujna je celostna obravnava človeka, pri čemer se moramo vprašati, kako podpreti človeka, da bo ohranil zdravje.«
. in iz ambulante je odšel .
... zadovoljen. To je pomembno. Ko kot zdravnik vstopiš v sistem, te učijo, da moraš človeku, ko si v stiski s časom, jasno reči: »Povejte mi najpomembnejšo težavo, o drugih se bova pogovorila prihodnjič.« A v resničnosti ne gre tako. Morda je težava, ki je za bolnika najmanj pomembna, v resnici izjemno pomembna, da dobimo celovito sliko. In zdravnik, ki se tega zaveda, je v takšnem sistemu nesrečen, saj ne more delati tako, kot želi.
Se vam zdi, da je tudi zaradi tega ugled zdravstva upadel?
Težko sodim o tem oziroma težko ostanem objektivna pri tem vprašanju, a je res, da tudi to vpliva na ugled. Meni na primer narave dela ne odreja zavarovalnica, saj si delovni čas razporedim sama. Med epidemijo sem občasno nadomeščala zdravnike v splošni ambulanti in neverjetno se mi je zdelo, da smo z bolniki komunicirali po elektronski pošti. Ne samo meni, vem, da se je tudi drugim zdelo to težko. Kolegi pravijo, da imajo včasih tudi po dvesto elektronskih sporočil na dan. Zdravnik mora bolnika videti, se z njim pogovoriti, ga pregledati, preveriti njegovo kožo, grlo, utrip in podobno, pač glede na zdravstvene težave. Naša medicina je v zadnjih dveh letih postala medicina na daljavo. Ampak to ni medicina. Razumem, da smo se zaradi epidemije znašli v neprijetni situaciji.
ku nekaj sprosti. Njegovo telo preide v stanje sproščenosti. Ko je človek sproščen, se v telesu sprožijo mehanizmi zdravljenja in obnavljanja. V današnjem tempu so ljudje ves čas v stresu, torej v krču. Takrat v telesu potekajo samo osnovne vitalne funkcije, ki so pomembne za preživetje, ne pa tudi funkcije za dolgoživost. Znano je, da, kadar smo v stresu, trpijo prebava, imunski, živčni sistem ... To se je z ljudmi dogajalo med epidemijo. Pomislite, koliko poudarka je bilo na tem, da se moramo virusa bati. A premalo je bilo poudarka na tem, kaj narediti za umiritev in krepitev zdravja. Še enkrat, ne želim soditi, vem, da smo se znašli v situaciji, ki je bila nepredvidljiva, in vem, da tisti, ki so odgovorni in na oblasti, morajo sprejemati ukrepe, kar ni preprosto. Toda pomembno je ostati odprt, dati priložnost različnim strokovnjakom, prisluhniti različnim zgodbam in mnenjem, saj le tako najdemo najboljšo skupno pot. Ljudje potrebujemo več spodbude in manj strašenja.
Strah vodi v stres in ta v bolezen.
Stres povzroča v telesu neravnovesje. Takrat v telesu ne morejo potekati mehanizmi obnavljanja. Naše telo je narejeno brezhibno. Narava ga je naredila takšnega. In dobro bi bilo, da bi se vsi tega zavedali. Telo ima izjemne možnosti obnavljanja in zdravljenja, le omogočiti mu jih je treba z zdravim načinom življenja, s prehrano, sproščanjem, komunikacijo, gibanjem, z diha-
»Z vbadanjem igel v akupunkturne točke v telesu vzbudimo pretok energije, ki je bil porušen zaradi notranjih ali zunanjih dejavnikov. Zunanji dejavniki so lahko mraz, vlaga, veter, notranji so čustva. V tradicionalni kitajski medicini imajo čustva velik pomen.«
INTERVJU
27
»Menim, da je pogosto odnos tisti, ki zdravi. Ko bolnik zdravniku zaupa, se v bolniku nekaj sprosti. Njegovo telo preide v stanje sproščenosti. In ko je človek sproščen, se v telesu sprožijo mehanizmi obnavljanja.«
njem, meditacijo ... Preprosto z uravnoteženim načinom življenja.
Pravimo, da uradna medicina zdravi bolezni. Kdo zdravi njihove vzroke?
Klasična medicina pogosto zdravi bolezni, torej simptome, ne pa vzrokov za njihov nastanek. Tako se dogaja, da ljudje jemljejo zdravila za znižanje krvnega tlaka, za blažitev bolečine, zaviranje vnetja, znižanje sladkorja .., a to v resnici ni odpravljanje vzroka. Za zdravljenje vzrokov so potrebni čas, sprememba življenja in spodbuda tistih mehanizmov v telesu, ki prispevajo k ravnovesju in zdravljenju. Mi smo nekako odrasli z vedenjem, da če je kaj narobe, vzamemo tableto in težave minejo. Za nekaj časa. Tako imamo vse več ljudi, ki so kronični bolniki. Osebno mi je bližje tradicionalna kitajska medicina, saj daje večji pomen človekovem počutju, okolju, prehrani, pogovoru in predvsem čustvom. Tradicionalna kitajska medicina z akupunkturo, zelišči, masažo, mokso, qi gongom podpre telo v zdravljenju in odpravljanju neravnovesij.
Dolgo ste se izobraževali na Kitajskem. Vzhodnjaki so drugačni, vzamejo si čas zase, na zdravje gledajo drugače. Kako zahodnjaka, ki je navajen hitrega tempa življenja in je pozabil nase, naučiti, da se bo vrnil k sebi?
Mislim, da se mora spremeniti globalen pogled na človeka in življenje. Življenje v zahodnem svetu je postalo divjanje, tekmovanje na področju materialnih dobrin, ogromno je šikaniranja, ves sistem je narejen človeku neprijazno. Kaj narediti? Ljudi je treba učiti že od otroštva, a tudi odrasle, kaj je res človek, katere so prave vrednote in kaj v resnici je življenje. Je v življenju pomembno tekmovanje ali so pomembne vrednote? Zavedati se moramo notranjih potencialov, se vrniti nazaj k naravi, naravnim ritmom življenja. Mir in vrednost bi morali iskati v sebi. Žal pa se svet vrti okoli tega, kdo je boljši in kdo ima več. Ker smo odraščali v takšnem svetu, nas to samodejno potegne v vrtinec iskanja in pehanja. S tem se odtujimo od sebe, se izgubimo, kar vodi v bolezni in nezadovoljstvo. Smo kot roboti?
Da. Zato mora biti človek zvest sebi. Biti mora toliko močan, da si nekatere stvari prizna. Mislim, da se ljudje prebujajo in zavedajo, da je današnji tempo življenja za mnoge eno samo divjanje. Če se vrnem k epidemiji: v prvem valu so mnogi celo dejali, kako jim je ustrezalo, da so se ustavili in imeli več časa za naravo in družino, toda zdaj sta se hitenje in norenje vrnila. Menim, da bi moral biti delovnik dolg od pet do šest ur, štiri dni v tednu. Tako bi človek imel čas zase, za družino, počitek, naravo. Zdaj mnogi pridejo domov ob 17. uri ali še kasneje, nimajo časa za skupen obrok, pogovor, otroci so pogosto prepuščeni sami sebi. Mnogi ljudje so izčrpani, prazni. Je to življenje? Ne, lahko je vzrok za bolezen.
J'
Tako je. Življenje kliče po spremembah, ampak ali smo pripravljeni spremeniti stvari pri sebi? Dobro bi bilo, če bi bilo na položajih pri nas in v svetu več zavestnih, prebujenih ljudi. Ne pa, da so na položajih ljudje, ki jim je pomembno, ali so na levi ali desni strani. Morali bi slediti temu, kaj je res podporno za ljudi, skupnost, planet.
Ste strokovnjakinja na področju akupunkture, kjer je razvidno to, o čemer se pogovarjava. Da človek ni le fizično telo, ampak tudi energijsko. Akupunktura dolgo ni imela pomembne vloge pri zdravljenju, v zadnjih letih lahko zdravnik predpiše celo napotnico zanjo. Ali tudi to kaže, da se ljudje vendarle prebujajo in zavedajo pomena energije v življenju?
Svetovna zdravstvena organizacija je konec sedemdesetih let priznala akupunkturo kot terapijo. Ko sem začela delati kot zdravnica, sem poznala starejše kolege, ki so se takrat z njo že ukvarjali. Res je, da akupunktura doživela večje priznanje v zadnjih letih. Leta 2000, ko sem začela delati, je bila že možna v protibolečinski ambulanti kot terapija, vendar je bilo takšnih terapij malo, ker ni bilo veliko zdravnikov, ki bi jo izvajali, razlog je tudi zavarovalnica ... No, spet smo pri sistemu ...
Akupunktura kaže, kako pomembna je energija v telesu in življenju.
Res je. Akupunktura je stara več tisoč let, tudi homeopatija in druge veje komplementarne medicine so se razvijale zelo dolgo in vem, da delujejo. Mene izjemno zanima področje kvantne, energijske medicine. Ljudje smo namreč energijska bitja in kvantna medicina se ukvarja s tem, kako aktivirati zdravljenje na energijski ravni. Na žalost opažam, da še vedno mnogo zdravnikov reče, da homeopatija ne deluje, a je v resnici ne poznajo in z njo nimajo izkušenj. To je enako, kot če bi jaz dejala, da nekaj v mehaniki ne deluje. Ne morem tega reči, ker ne poznam tega področja. Lepo bi bilo, če bi bilo več zdravnikov odprtih za komplementarno medicino, saj vedno bolj spoznavajo, da imajo bolniki tudi po deset zdravil ali
več, pa še vedno niso dobro. Vsak posameznik se mora začeti prebujati in pomisliti, ali lahko namesto s tableto bolezni ozdravi z aktivnostjo, meditacijo, s pogovorom, prehrano, energijsko terapijo, spremembami pri sebi .
Lažje je verjeti, da ob težavi pomaga tableta, kot to, da do nje pride zaradi energijske blokade v telesu. Tableto lahko primeš, energije ne moreš.
V tem sistemu moraš biti dovolj močan, da priznaš, da obstaja nekaj več. Verjamem, da ima telo zdravilne možnosti. Toda v klasičnem izobraževanju nas učijo v eni smeri in če nismo odprti tudi za druge možnosti, je logično, da gremo po naučeni poti. Prav je, da kot človek in zdravnik ostaneš odprt. Vsak dan vidim, da akupunktura pomaga. Ljudje so zadovoljni ne glede na razlog, zakaj so se zanjo odločili. S terapijo lahko pogosto dosežemo povrnitev v ravnovesje,
ozdravitev, boljšo gibljivost, manj bolečin, boljše počutje ... Nekje osemdeset odstotkov ljudi začuti izboljšanje. In to brez stranskih učinkov.
Samo zaradi pretoka energije.
Da. Z vbadanjem igel v akupunkturne točke v telesu vzbudimo pretok energije, ki je bil porušen zaradi notranjih ali zunanjih dejavnikov. Zunanji dejavniki so lahko mraz, vlaga, veter, notranji so čustva. V tradicionalni kitajski medicini imajo čustva velik pomen. Zato je treba človeka vedno vprašati, kako se počuti, kakšna čustva zaznava, kajti vsako čustvo vpliva na določen organ in element. Strah vpliva na ledvice, torej na element vode. Človeku, ki je prestrašen, zmanjkuje življenjske energije. Strah spodbudi stresno os v telesu. Jeza na primer vpliva na jetra, na element lesa. Pri akupunkturi so pomembni pogovor z osebo, pregled jezika in srčnega utripa. S tem pridobimo ogromno podatkov o tem, v katerih organih oziroma elementih je neravnovesje. Kaj torej povzroči akupunktura? Z iglami spodbudi - uravna pretok energije. Ko se ta poravna, simptomi izginejo.
Bi morala uradna medicina bolj sodelovati s komplementarno?
Da. Zelo dobro bi bilo, če bi klasična zahodna medicina komplementarni odprla vrata in ji podala roko. Akupunktura je namreč v evropski medicini vedno bolj priznana kot del zdravljenja, ponekod, na primer v Avstriji, lahko zdravnik predpiše celo homeopatijo, ki jo krije zavarovalnica. Takšno sodelovanje bi pomenilo, da smo en tim. Dosegali bi boljše rezultate, ljudje bi bili zadovoljnejši.
Ljudje včasih tudi slepo zaupamo. Povsod vidimo ponudbe dodatkov, vsi so strokovnjaki za vse, tudi za bolezni. Brez strokovne izobrazbe. Kako gledate na to?
Kadar imamo zdravstvene težave, je zelo dobro, da se posvetujemo z zdravnikom ali z nekom, ki mu zaupamo, ter se z njim pogovori-
mo. Veliko ljudi posega po alternativnih oblikah zdravljenja, a zdravnikom to zamolčijo, saj se vsi zdravniki ne strinjajo s tem. Glede ponudnikov teh storitev je pomembno, da človek zna prisluhniti sebi, svoji intuiciji in da ne verjame na slepo, ampak posluša svoje občutke. Ljudje imamo namreč zelo dobro intuicijo, ki jo velikokrat preslišimo, saj mislimo, da nam bo kdo od zunaj pomagal ali nekaj dal. Tudi sama poskušam različne stvari, ki me zanimajo. Pomemben je občutek o človeku. Pomembno je, ali je vreden zaupanja ali od mene želi le nekaj »potegniti«.
Omenili ste intuicijo. Starodavna ljudstva so ji namenjala ogromen poudarek, sodoben človek pa je pozabil nanjo in s tem nase.
Naše potovanje od rojstva do smrti je samo pot, na kateri spoznavamo, kdo v resnici smo. Starejši imajo modrost, saj so jih v življenju izklesale izkušnje. Z leti bi morali ljudje poslušati sebe in
ne »kupiti« vsega, kar kdo reče. Kaj bi bilo dobro? To, da se ljudje začnemo zavedati, da imamo resnično neomejen potencial. Ne mislim tega, da lahko manifestiramo sanje in svoje želje, ampak da se resnično zavemo svojih zmožnosti in tega, da informacije in odgovore na svoja vprašanja dobivamo ves čas, vprašanje je le, ali jih zaznamo. Tudi jaz kdaj preslišim svoj notranji glas, velikokrat zato, ker me nekaj tako zelo zanima in pritegne, da se pri tem oddaljim od sebe. Pomembno je, da se znova in znova vračamo k sebi.
Za večino je to težko, čeprav veliko ljudi reče, da »čuti«.
Veliko ljudi reče, da začutijo dobro ali slabo energijo, ko nekam vstopijo. Ampak živimo v družbi, kjer mnogo ljudi še vedno ostaja tam, kjer jim ni dobro, v odnosih, službah. To zahteva več zavedanja o sebi, da si človek prizna, da ni v redu v neki sredini ali v bližini neke osebe. In da se vpraša, kaj lahko naredi. Ali poišče drugo pot, zapre ena vrata in odpre druga. Moja prijateljica je dejala: »Bodi brutalno iskrena do sebe pri tem, kar čutiš.« Vem, ni lahko, če smo hkrati del nekega sistema, družbe. Težko je pokazati, da si ranljiv, da te nekaj skrbi, ker je vse narejeno tako, da moramo biti uspešni, lepi. Vse to je le zunanji videz. Ljudje nosijo danes toliko mask, da se skrivajo sami pred seboj. Biti iskren do sebe in do drugih pomeni zavedanje. Ko smo bili otroci, smo pokazali občutke, natančno smo vedeli, česa ne želimo, ob kom nam je neprijetno, a so nam rekli: »Ah, ni tako, kot misliš.« Zato smo to prevzeli in se naučili, da je narobe, kar čutimo. Nato smo odrasli in svojim občutkom ne verjamemo več. Čeprav smo čutili prav. Moramo biti iskreni do sebe in do drugih. Samodejno potlačimo čustva, kar ni dobro. Ni dobro, če nismo v redu. In ko sva govorili o tem, da mora človek prisluhniti sebi: to, da >nisem v redu<, je notranje sporočilo. Če bi mu prisluhnili, bi nas to peljalo proti nečemu boljšemu.	Foto: SHERPA
»Ljudje čutimo energije, načeloma vemo, kje je dobra in kje slaba energija, ampak si včasih tega ne priznamo. Živimo v družbi, kjer mnogo ljudi žal še vedno ostaja v odnosih, službah, situacijah, v katerih jim ni dobro. Prav je, da si priznamo, da nam ni >ok< v neki sredini ali v bližini neke osebe. In da se vprašamo, kaj lahko sami naredimo. Morda poiščemo drugo pot, zapremo ena vrata ter odpremo druga.«
28
UBRANO PETJE
»Vsaka Vodomka ima svojo željo glede načrtov, a je njihov skupen cilj sozvočje napevov<.«
и , toiTvE U Naša sogovornica, predsednica Sandra Pavlin, poskrbi za dobro voljo, ki je zelo nalezlijva.
H V	I	I	V • • I V	• I •	I	I	v • •
»Za žensko v današnjih časih je ob družini in vseh obveznostih prava umetnost,
■	• I V	V	••	I
da najde še čas za vaje in pevsko ustvarjalnost.«
Vokalna skupina Vodomke
»Če sta želja in ljubezen do petja dovolj veliki, so vse ovire premagljive«
Umetniška vodja Anja Zalokar ob sliki vodomca, darilu Likovnega društva Laško, avtorica slike je Nevenka Fantinatto.
Vokalna skupina Vodomke iz Laškega bo letos septembra obeležila dvajseto leto delovanja. Prepeva vse vrste pesmi domačih in tujih avtorjev. Leta 2011 je prejela priznanje Antona Aškerca, ki ga podeljuje Občina Laško za uspešno delovanje na področju ljubiteljskega zborovskega petja. Novembra isto leto je bila izbrana za nastop na 5. regijskem tekmovanju odraslih zborov in vokalnih skupin, kjer je dosegla srebrno priznanje. V dvajsetem letu so članice doživele kar nekaj sprememb, med drugim so v letošnjo sezono zakorakale z osveženo pevsko zasedbo. Predsedovanje je leta 2020 prevzela Sandra Pavlin, ki nam je postregla s podatki o zgodovini, delovanju in načrtih Vodomk.
Poleg petja za dušo pilijo vokalno tehniko ter izbirajo tehnično zahtevnejši program.
BINA PLAZNIK
Ideja o vokalni skupini sega v leto 2001, ko se je pet Laščank zbralo, da bi malo poklepetale in kaj lepega zapele. Nadele so si ime Pojoči šopek. Zdelo se jim je, da pojejo tako ubrano, da bi lahko nastopale na občinski reviji pevskih zborov, zato so leto kasneje registrirale društvo Vokalna skupina Vodomke Laško. Njihove glasove je dolga leta
brusila idejna in umetniška vodja društva Jožica Soko. Danes v skupini poje dvanajst deklet pod vodstvom umetniške vodje Anje Zalokar, ki se trudi upoštevati želje pevk in jo Pavlinova opisuje kot zakladnico notnega gradiva.
Živahne Vodomke
Prva misel ob njihovem imenu je pisan ptič. »In prav
to tudi pomeni. Vodomec je živahen ptič, značilen za mestece ob Savinji. Po njem smo dobile ime. Že včasih so
bile pevke zelo živahne in še danes smo,« pravi Sandra Pavlin. »Od izvirne zasedbe petih deklet je do danes vztrajala le ena pevka, Stanka Jurgelj, za kar ji izrekam velik poklon.« V dvajsetih letih se je zamenjalo kar nekaj pevk. Danes skupina šteje dvanajst deklet.
S pesmijo se krepi
prijateljstvo
Letos je ekipa pomlajena, saj se jim je v tej sezoni pridružilo kar pet novih pevk. »Lahko povem, da nas je pesem takoj združila. Z vsako vajo, nastopom in druženjem smo bolj povezane, si zaupamo in gradimo prijateljstvo. Vse to je ključno, če želimo ustvariti harmonijo petja. Smeha ne manjka, naša Anja pravi, da s tem krepimo prepono. Pri vajah ni demokracije, so strogo vsak ponedeljek in če zamudiš, jih slišiš od disciplinske komisije,« razposajeno pove Pavlinova.
Organizacija je
bistvena
Za žensko v današnjih časih je ob družini in vseh obveznostih prava umetnost, da najde še čas za vaje in pevsko ustvarjalnost. »Če sta želja in ljubezen do petja dovolj veliki, so vse ovire premagljive. Ni vedno lahko, vendar ko predsednica zaropota, so vse na vajah,« se pošali Pavlinova. In pove, da ena od njihovih Mojc pravi, da je skrivnost v organizaciji, saj kljub službi in šestim otrokom najde čas za svojo veliko ljubezen - petje. Večinoma vse izhajajo iz družin, kjer so odrasle ob ljudskem petju. Nekatere so kasneje obiskovale glasbeno šolo, v glavnem pa so se not in petja učile v zborovskih zasedbah že od osnovne šole. Tudi po podmladku že »diši«, saj jim njihovi otroci pridno sledijo.
Pevke se rade udeležujejo nastopov na proslavah, koncertih in prireditvah v občini Laško ter se povezujejo s pev-
skimi in z glasbenimi prijatelji v širšem slovenskem prostoru. To nedeljo bodo v Thermana parku Laško organizirale koncert Večer zimzelenih in brezčasnih melodij. Vodom-ke so ga načrtovale že lani novembra, vendar so ga morale zaradi vladnih ukrepov ob zajezitvi epidemije odpovedati. Tako bo to prvi večji nastop po dveh letih premora in za kar nekaj novih pevk v skupini tudi krstni nastop v tej zasedbi. »Naše občinstvo so vsi, ki želijo slišati lepo pesem in preživeti nepozaben večer v prijetni družbi dvanajstih deklet. Zato ob tej priložnosti vabljeni vsi, prijatelji, družinski člani, glasbeni prijatelji in ljubitelji petja. Imeli boste kaj slišati in videti. To bo paša za oči in ušesa, saj bodo v gosteh plesalke, obetajoče pevke, pevec s tekmovanja Ema-fresh, mažoretke bodo vrtele palice in še kaj,« se nastopa veseli Sandra Pavlin.
Navdih, načrt in
poslanstvo
Ko jo vprašamo, od kod črpajo navdih, Pavlinova pove, da ga najdejo na vajah, doma, med prijatelji, v naravi in da se velikokrat ravno iz kakšnega heca rodi dobra ideja, ki jo s pridom uporabijo. Malo v šali razloži, da ima vsaka Vodom-ka svojo željo glede načrtov, a je njihov skupen cilj sozvočje napevov. Poslanstvo Vodomk je po besedah Pavlinove, da se njihova pesem sliši povsod in med vsemi. Rade sodelujejo z vsemi ljubitelji kulture. Poleg tega, da pojejo za dušo, se posvečajo nenehnemu izpopolnjevanju vokalne tehnike in izbirajo tehnično zahtevnejši program: »Vodomke smo bile vedno znane po ubranem petju in temu želimo slediti še naprej.«
Foto: SHERPA
Glas vaše prihodnosti za vse generacije.
ЈШ11Ш
V

0
Naročnik oglasa je Desus, Mestni odbor Celje, Kocenova 8,3000 Celje
Vrnimo ljudem dostojanstvo
Ob občinskem prazniku z županom Markom Semprimožnikom
letih se vrača
Po dveh sejem
Kulturno-etnološka prireditev, katere osrednji del pripada vrtni veselici, je ena prvih večjih družabnih prireditev po zimskem zatišju v Spodnji Savinjski dolini, zaradi česar vsako leto privabi druženja željne obiskovalce tudi iz sosednjih občin. Občina Tabor praznuje 24. aprila, a ker so letos za to nedeljo rezervirane volitve in bo tamkajšnja telovadnica zasedena, so Taborčani Šentjurski sejem zamaknili na 1. maj.
Šentjurski
Marko Semprimožnik na čelu Občine Tabor zaključuje prvi mandat in kot pravi se bo jeseni potegoval tudi za drugega.
»Naši glavni izzivi bodo zagotovo priprava projekte dokumentacije za razširitev šole, dokončanje Jurijevega trga in obnova cestnega odseka čez Čeren, s čimer bo tudi naša občina bolje povezana s tromejo Tabor-Prebold-Trbovlje.«
ŠPELA OŽIR
»Zaradi tega si obetamo še malo boljši obisk veseličnega dela, ker je 2. maj dela prost dan in se bodo ljudje verjetno zadržali še malo dlje, kot bi se običajno. Šentjurski sejem je namreč vedno na nedeljo,« je v dneh pred praznikom povedal župan Marko Semprimožnik.
Sejem bo že čez približno teden. Je zanj že vse pripravljeno?
Njegova organizacija predstavlja kar velik zalogaj. Skozi našo občino gre državna cesta, ki je v času povorke zaprta, za kar moramo pridobiti vsa dovoljenja. Šentjurski sejem namreč ni le veselica, temveč je sklop različnih prireditev, ki se začnejo že teden pred osrednjim dogodkom. Gre za športne, kulturne in etnološke prireditve, ki jih pripravijo vsa občinska društva. Letos je za veselični del na vrsti Prostovoljno gasilsko društvo Loke. Pika na i je vreme. Če so vremenske razmere odlične, dogajanje pritegne veliko ljudi.
Po prenovi občinskega središča boste pridobili primeren prostor tudi za
Šentjurski sejem. Občina je pred časom za ta projekt uspešno pridobila nepovratni denar. Kdaj se bo začela prenova?
V občinskem proračunu že imamo predvidena sredstva za ureditev Jurijevega trga, večnamenskega prostora s parkom, klopcami in pitnikom. Na njem bo lahko zvečer koncert pevskega zbora, po športni tekmi bo lahko tam razglasitev najboljših. Otroci, ki se zdaj podijo po cesti, ko pridejo iz trgovine, bodo dobili prostor, kjer bodo lahko v miru in na varnem pojedli štruč-ko ali sladoled. Denar imamo pripravljen, na razpisu za nepovratni denar smo bili uspešni. Objavili smo že razpis za izbor izvajalca, a se nanj v prvem poskusu zaradi trenutnih razmer, ko cene gradbenih materialov drvijo v nebo, ni prijavil nihče. Občina bo kmalu ponovno objavila razpis. Upam, da bomo tokrat uspešnejši. Načrtujemo, da bomo začeli prenavljati letos jeseni. Odprtje bo naslednje leto spomladi.
»Prostorsko stisko v vrtcu začasno rešujemo tako, da en vrtčevski oddelek domuje v bližnjem domu krajanov.«
Vrtec in šola se soočata s prostorsko stisko. Kako daleč je prostorska preureditev, ki ste jo načrtovali lani?
Prostorsko stisko v vrtcu začasno rešujemo tako, da en vrtčevski oddelek domuje v bližnjem domu krajanov. Tamkajšnje društvene prostore smo preuredili v igralnico, medtem ko so se člani društva, ki so bili prej v teh prostorih, prestavili v zgradbo stare šole v Lokah. Glede na demografske projekcije že prihodnje leto ne bo več prostorske stiske in bo vrtčevska zgradba zadoščala za vse otroke. Drugače je s šolo, ki jo bomo morali razširiti. V izdelavi je projektna dokumentacija, kako povišati osrednje del šole za eno nadstropje. S tem bomo pridobili štiri učilnice. Projekta dokumentacija je osnova, s katero se bo lahko občina potegovala za nepovratni denar.
Občina je dejavna tudi na področju gradnje kanalizacije. Kdaj se bo končal projekt gradnje kanalizacije v Ojstriški vasi?
Zaključen bo kmalu. V teh dneh naj bi še asfaltirali cestišče, ki je bilo razkopano zaradi gradnje kanalizacije. Sledil bo tehnični pregled, medtem ko bi se jeseni gospodinjstva že lahko priključila nanjo. Gradnja kanalizacije v tem delu občine je za nas zelo
pomembna, Ojstriška vas namreč leži ob potoku Konj-ščica, kamor so se do zdaj izlivale odplake. Tega zdaj ne bo več. Obenem imamo ob Bolski čistilno napravo, ki še ni popolnoma obremenjena.
Kako je sicer s kanalizacijo v drugih strnjenih naseljih v občini?
Pripravljamo projekt za gradnjo kanalizacije v Pon-dorju in Kapli. Zaradi gradnje dveh črpališč bo šlo za nekoliko zahtevnejšo izvedbo kot v Ojstriški vasi, zato bo naložba tudi precej dražja. Počakati bomo morali na primeren razpis za nepovratni denar.
V	tem letu je občina nekoliko spremenila način financiranja gasilskih društev. Kako ste si zamislili financiranje?
V	občini imamo tri prostovoljna gasilska društva. Občina jih v skladu z zakonom financira vsako leto enako.
Gasilci so občinskemu svetu predstavili, kako bi končno prišli do novega gasilskega vozila. Do zdaj so namreč kupovali le rabljena. Občina bo dolgoročno pomagala sofinancirati nakup novega vozila v približni vrednosti 260 tisoč evrov Prostovoljnemu gasilskemu društvu Ojstriška vas-Tabor. V daljšem obdobju bodo do novih avtomobilov prišla vsa tri društva.
Kateri so še drugi projekti, ki so zaznamovali preteklo leto?
Obnovili smo cesto v Graben in nekoliko daljši ter zahtevnejši odsek ceste v
Dol, kjer smo morali teren utrditi s kamnitimi zložba-mi.
Kateri izzivi bodo letos poleg lokalnih volitev po vašem mnenju glavni v občini Tabor?
Za župana nameravam ponovno kandidirati, a temu ne bom posvečal posebne pozornosti. Naši glavni izzivi bodo zagotovo priprava projekte dokumentacije za razširitev šole, dokončanje Jurijevega trga in obnova cestnega odseka čez Čeren, s čimer bo tudi naša občina bolje povezana s tromejo Ta-bor-Prebold-Trbovlje.
Foto: Andraž Purg - GrupA
»Šentjurski sejem namreč ni le veselica, temveč je sklop različnih prireditev, ki se začnejo že teden pred osrednjim dogodkom.«
Podelili bodo
občinska
priznanja
Slavnostna seja ob občinskem prazniku bo nocoj ob 19. uri v telovadnici doma krajanov. Na njej bo občina podelila občinska priznanja. Letos bo med njimi tudi naziv častnega občana. Za življenjsko delo na področju strokovne medicinske pomoči sočloveku bo to postal zdravnik družinske medicine Peter Strouhal.
Zlato plaketo bo prejel Jernej Grobler, ki je leta 2011 postal predsednik Športnega društva Tabor. Z močno voljo, znanjem in organizacijskimi sposobnostmi je odločno začel mandat in povezal vse sekcije v društvu. Prevzel je vodenje nogometne sekcije in spodbudil množično igranje nogometa na igrišču Razgan v Ojstriški vasi.
Ivan Kozmelj bo prejel srebrno plaketo. Kot član Medobčinskega društva invalidov Žalec pomembno prispeva k socialno--invalidskemu varstvu in kulturi v občini Tabor, kot tudi na medobčinskem področju. Dejaven je tudi na drugih področjih. Dolga leta je prepeval v pevskem zboru društva in režiral številna gledališka dela na odrih v Taboru in na Vranskem.
Občina Tabor ima v občinskem proračunu že predvidena sredstva za ureditev Jurijevega trga, večnamenskega prostora s parkom, klopcami in pitnikom. Občina bo kmalu ponovno objavila razpis za izvajalca. V prvem poizkusu se nanj ni prijavil nihče.
30
OBČINA TABOR PRAZNUJE
Častni občan Tabora je zdravnik Peter Strouhal
_	V	■	V ■ I 1	■	■
Za reševanje življenj ni delovnega
časa
Šele pred desetletjem je zdravnik Peter Strouhal, specialist splošne medicine, našel malo več časa tudi za svoja konjička: fotografiranje in vožnjo z motornim zmajem. Vrsto let prej so bili namreč njegovi dnevi povsem zapolnjeni z delovnimi in družinskimi obveznostmi. Ko se je v začetku leta upokojil, je postalo njegovo življenje bolj umirjeno. A od svojega dela družinskega zdravnika v žalskem zdravstvenem domu se ni povsem poslovil. Dvakrat tedensko bo še vedno skrbel za bolnike, saj zdravnikov primanjkuje. Navsezadnje bi bilo škoda, če ne bi še naprej uporabljal svojega bogatega medicinskega znanja in izkušenj, pridobljenih v desetletjih skrbi za zdravje ljudi.
TATJANA CVIRN
Da pri tem ni šlo zgolj za službo, saj je Strouhal zdravnik, ki svoje delo resnično razume kot poslanstvo, dobro vedo ljudje iz občine Tabor. Ko so s svojimi težavami prihajali k njemu domov ali so ga v nujnih primerih klicali na pomoč, je vedno pomagal in marsikdaj reševal življenja. Pri delu, kot je njegovo, ni delovnega časa. Zato bo za svojo prizadevnost in pomoč ljudem letos prejel naziv častnega občana občine Tabor.
Češke korenine
Upokojencu, polnemu življenjske moči, ne manjka
zanimivih zgodb iz bogate zdravniške kariere. Zanimiv je že njegov manj običajen priimek, ki izvira iz Češke. »Stari oče je prišel v Celje leta 1911, dobil je delo kot pek in se poročil s Celjanko. Nekaj časa je družina živela na Jožefovem hribu. Prostor za pekarno, kjer bi lahko samostojno delal, je našel v Taboru,« pravi sogovornik, ki sicer ni nikoli na Češkem iskal svojih korenin, a so ga sorodniki našli na Faceboo-ku in zdaj ko ima več časa, jih bo lahko obiskal. Tako kot njegov oče si je tudi on družino ustvaril v Taboru, le
Peter Strouhal s svojim motornim zmajem v Logarski dolini
da je bil Peter edinec, medtem ko ima sam tri otroke. Ti so lahko vsakodnevno spremljali naporno očetovo delo. »Sin je rekel, da niti približno ne bo zdravnik. Je pravnik. Starejša hči je jezikoslovka. Najmlajša je
šla po mojih stopinjah in doštudirala medicino, a jo zanima specializacija iz plastične kirurgije,« pravi Peter Strouhal, ki se zaveda, da specializacija iz družinske medicine za mlade ni tako privlačna kot katera druga. A začetnikom na tem področju je danes vseeno lažje, kot je bilo njemu, ko se je po končani fakulteti znašel v žalskem zdravstvenem domu.
Učenje angleščine
V šoli je bil priden, zanimalo ga je predvsem naravoslovje in do 3. letnika gimnazije ni vedel, kaj bi šel študirat. Ugotovil je, da medicina povezuje različne vede in da so prva tri leta na fakulteti sami teoretični predmeti. »V ospredju ni bila želja, da bi pomagal ljudem, čeprav mi ne gredo na živce, kar je za naš poklic zelo po-
»Kar zadeva predpisovanja zdravil, smo splošni zdravniki po mnenju zavarovalnice največji škodljivci.«
membno,« pravi z nasmeškom in lahko mu le pritrdimo, saj se je vsak že kdaj srečal z zdravnikom, ki ni bil primeren za ta poklic. Strouhal pravi, da se je našel v njem.
O njegovi vztrajnosti in delavnosti priča zgodba z začetka študija, ko je moral premagati veliko težavo, ki bi marsikoga odvrnila od nadaljevanja. V osnovni šoli je bila nemščina prvi jezik, na gimnaziji je dobil še francoščino in zato angleščine ni znal. »Na fakulteti je bila večina literature v angleščini. Začel sem obiskovati tečaje in si pri učenju pomagal s kasetami, ki so bile takrat na voljo. Počasi je šlo, saj strokovno izrazoslovje tudi ni tako zahtevno kot pri leposlovju.«
»Doma nima nihče nič proti mojemu letenju, a žena noče leteti z mano. Lahko sem njen izbrani zdravnik, ne morem pa biti njen pilot.«
Da ne bi izgorel
Ko je končal medicinsko fakulteto, se je želel usmeriti v bolj raziskovalno področje v povezavi z delom z ljudmi. A želena specializacija ni bila na voljo, je pa tudi takrat primanjkovalo splošnih zdravnikov. Diplomanti so morali za dve leti v splošne ambulante. Znašel se je v Žalcu in takoj začel delati ter nazadnje opravil specializacijo s tega področja. »Ko sem prišel v službo, sem dobil ključ službenega >fička< za hišne obiske, navodila, kako je treba izpolniti papirje, glede strokovnega dela pa se je bilo treba znajti,« se sogovornik spominja začetkov, ki so bili vse prej kot preprosti. Dvaindvajset let je nato delal v javnem zavodu, pri čemer je spoznal, da bo ob napornem delu izgorel in da ne bo dočakal upokojitve. »Ni bilo dneva, da ne bi v am-
Kavarna Lisjak v Taboru
Odprta vse dni v tednu, od maja ob nedeljah vse do 20. ure.
0
Kozolec pri ribniku Na jasi Lisjak Celjski Pri mamici
www.hisa-lisjak.si
Tudi iz lovske opazovalnice nastanejo lepi in zanimivi posnetki.
OBČINA TABOR PRAZNUJE
31
»Ne dvomim v uradna cepiva in zdravila. Na srečo sodimo med urejene države na tem področju. Ko sem bil nekoč v Mehiki, sem v lekarni v prosti prodaji našel vse od antibiotikov do steroidov in anabolikov.«
Peter Strouhal je številne kraje v regiji in zunaj nje ujel na fotografijah iz zraka.
bulanti nekoga nadomeščal. Ob tem je bilo treba opraviti še hišne obiske in dežurstva, ki so bila delovna obveznost, a to ni pomenilo, da sem bil naslednji dan prost.«
Ko se je leta 2005 pokazala priložnost za odprtje zasebne družinske ambulante s koncesijo, ni okleval. »Zame je bilo to lažje, za bolnike pa ni nič drugače kot prej.« Na osnovni ravni se mu takšen način zasebništva na osnovi sklenjene pogodbe z zavarovalnico zdi dobra rešitev.
Zdravnik s srcem
Delo zdravnika je zanj poslanstvo, kar se kaže v njegovem odnosu do vseh, ki so kdaj potrebovali njegovo pomoč. Za ljudi njegovega kova ni delovnega časa. »Ko se zgodi nekaj nujnega, je treba pomagati ne glede na to, koliko je ura. Pogosto se je dogajalo, da sem bil sredi kakšnega domačega opravila in sem moral vse spustiti iz rok. Ker brez ustreznega orodja pri nobenem delu ne gre, sem si nabavil defibrilator, pribor za intubacijo, infuzijske tekočine ...« Tako je v Taboru pomagal že mnogim v nujnih primerih, ko je bila med čakanjem na reševalno vozilo vsaka minuta dragocena. Včasih je bolnika kar sam naložil v avto in ga odpeljal do Žalca, da je bila pot za reševalce krajša. Na primer pri sumu infarkta ali pri otroku, ki so mu ga nezavestnega položili na kuhinjsko mizo ... »Pogosto sem bolniku vstavil venski kanal za aplikacijo zdravil, da je šlo ob prihodu reševalcev hitreje. Ko je po piku čebele pri sokra-janu prišlo do šoka, sem mu kar na terasi pred hišo nastavil infuzijo in mu dal zdravila. Ko so prispeli reševalci, se je že bolje počutil in najraje ne bi šel z njimi.«
A takšno delo ni za začetnika in za tovrstne posege mora imeti človek kar nekaj izkušenj, ki jih ne daje običajno delo družinskega zdravnika. Zato je dvajset let prostovoljno delal še na urgenci, kjer je dvakrat do trikrat na mesec pomagal pri najrazličnejših primerih reševanja življenj. »Da me ni strah, če mi prinesejo nekoga, ki potrebuje pomoč, in da ne bi zatajil kot zdravnik.«
Socialni čut
Da se delo družinskega zdravnika pogosto prepleta tudi z delom socialne službe, kažejo njegove izkušnje. Pri tem navaja primer družine iz Tabora, ki ji je pomagal vrsto let. »Reševal sem zdravstvene težave vseh članov družine -običajno na njihovem domu, ker niso imeli prevoza. Sodili so med tiste, ki tudi kot odrasli nimajo osnovnih veščin, ki so potrebne v življenju. Zato sem jim pomagal, da so imeli vsaj minimalne stalne prihodke za preživetje. Eden od njih je na primer tri leta delal v Gorenju. Nekoč so me poklicali, da je pred pol leta preprosto pustil službo, ker se je slabo počutil in da >zdaj samo poležava<. Na obeh golenih so se mu odprle gnojne razjede. Ugotovil sem, da je vzrok sladkorna bolezen. Poleg tega, da sem zdravil osnovno bolezen, sem aktiviral tudi patronažno službo za oskrbovanje razjed. Povezal sem se z obratno zdravnico v Gorenju in jo pregovoril, da ga je poslala najprej k psihiatru in nato na zdravniško komisijo, da so mu priznali bolniško za nazaj - z obrazložitvijo, da gre za družino, kjer so vsi člani, vključno z njim, umsko podpovprečni in se zato ob nastopu bolezni niso pravočasno odzvali. Nato smo ga predstavili invalidski komisiji
»Če si zdrav, je tudi po upokojitvi dobro nadaljevati delo zdravnika, zato da si v stiku z bolniki, s kolegi, da poznaš novosti in da imaš predvsem občutek, da te še potrebujejo, kar je za vse upokojence pomembno.«
in njegova pokojnina je bila dolga leta glavni finančni vir za vso družino.«
Priznava, da so se na začetku domačini nanj obračali z vsemi svojimi težavami in šele sčasoma, ko jim je nekajkrat pojasnil, da ne more biti na voljo 24 ur na dan, se je število klicev in obiskov na domu zmanjšalo na razumno mejo. »Na vasi človek pač ne more biti povsem izoliran in ljudje si pomagamo več kot v mestih.«
Fotografije iz zraka
Veseli se, da bo imel v pokoju več časa za fotografijo in polete s svojim motornim zmajem. Že v srednji šoli je v temnici razvijal črno-bele fotografije, a kasneje za ta konjiček ni bilo veliko časa, ovekovečil je le družinske dogodke. S pojavom digitalne fotografije je bilo možnosti več. Tudi letalstvo ga je zanimalo že v otroštvu. »Kadar sem slišal letalo v zraku, sem vedno tekel, da bi ga videl. Enkrat sem bil prehiter in sem padel po stopnicah ter z glavo udaril na beton.«
Šele pri petinpetdesetih letih, ko je bilo malo več časa, je izpolnil svojo otroško željo po letenju. Opravil je izpite za vožnjo motornega zmaja in ultralahkega letala. Slednjega si mora za vožnjo
izposoditi, medtem ko se je odločil za nakup svojega motornega zmaja. »Njegova prednost je, da spredaj nima propelerja niti šipe, zato je fotografiranje lažje. Potovalna hitrost je majhna, ne leti visoko, tristo metrov nad naselji. Kot bi se z motorjem vozil malo višje ...« A razgledi so enkratni, o čemer pričajo fotografije, ki jih objavlja tudi na svoji FB-strani. Iz fotografij Tabora iz zraka je pred leti nastala fotoknji-
ga, ki jo občina podarja kot svoje protokolarno darilo.
Pred vožnjo z motornim zmajem je treba dobro preveriti vremensko napoved, da v zraku ni presenečenj. Vetrovno ne sme biti, saj je sicer ročno premikanje zmajevih kril zelo naporno. Enkrat se je na Menini planini znašel v težavah, ko se je na vrhu nenadoma pojavil veter. »Ko sem držal krmilo, sem kričal od napora in bil prepričan, da ne bom uspel priti nazaj na tr-
dna tla. Nekako mi je uspelo, da sem zdrsel proti Tuhinjski dolini, kjer vetra ni bilo.«
Če torej nekateri mislijo, da je življenje upokojenca dolgočasno in umirjeno, v primeru Petra Strouhala zagotovo ni tako. Če sam ne poskrbi za adrenalin, mu »pomagajo« njegovi bolniki ali sokrajani, ki so lahko hvaležni, da imajo v svojem kraju tako predanega človeka.
Foto: osebni arhiv
Zanimive so fotografije s potovanj. Na tej je Peter Strouhal ujel Masaje na afriškem otoku Zanzibar.
Ob občinskem prazniku z županom Ivanom Suhoveršnikom
Čakajo na denar za razširitev kulturnega doma
Občina Mozirje praznuje 24. aprila, na jurjevo. V tem času je v tem delu Zgornje Savinjske doline še posebej živahno, saj društva pripravijo vrsto dogodkov. Osrednji je slavnostna seja, na kateri občina podeli priznanja najbolj zaslužnim občanom, medtem ko župan Ivan Suhoveršnik predstavi aktualno dogajanje v lokalni skupnosti. Čeprav so šolo deloma že posodobili, načrtujejo še njeno širitev. Ob tem bodo povečali še vrtec in kulturni dom. Žal mu je, da civilna iniciativa zavira celovito prenovo Praprotnikove ulice.
SPELA OZIR
»Letos imamo predvidenih res veliko naložb. Zanje imamo namenjenega približno štirideset odstotkov občinskega proračuna. Preostali del je namenjen rednim občinskim izdatkom,« pravi župan Ivan Suhoveršnik, ki smo ga obiskali v dneh pred praznikom.
Del denarja za naložbe namenjate za obnovo prostorov v zdravstveni postaji. Spodbudno je, da ste v občini nedavno dobili novo zdravnico.
Občina obnavlja prostore v zdravstveni postaji, kjer bodo po razširitvi Zdravstvenega doma Nazarje zagotovo ostali nujna medicinska pomoč in reševalci. Hkrati smo pripravili prostor za novo zdravnico, ki je začela delati v Mozirju. Do zdaj sta pri nas delali dve zdravnici družinske medicine s koncesijo. Nujno smo potrebovali še dodatno zdravnico. Zelo smo veseli, ker smo jo dobili.
Kmalu se bo začela gradnja novega Zdravstvenega doma
Nazarje.
Izdelava projekta za novo zgradbo zdravstvenega doma v Nazarjah, ki bo ob obstoječi stavbi, se nadaljuje. Če bo šlo vse po sreči, ga bomo začeli graditi še letos in končali v dveh, treh letih. Šlo bo za kar precejšnjo naložbo, za katero računamo, da jo bo sofinancirala država. Obenem smo se občine Zgornje Savinjske doline dogovorile, koliko bo namenila katera. Največji delež bo prispevala matična občina, torej Nazarje.
Občina Mozirje v zadnjih nekaj letih precej pozornosti namenja obnovi šolskih prostorov. Komaj je končala knjižnico in večnamenski prostor v OŠ Mozirje, že je tik pred tem, da bo razširila tako šolo kot vrtec. Koliko prostora boste pridobili?
Med omenjeno prenovo smo pridno pripravljali projektno dokumentacijo za prizidek k šoli. V njem bomo pridobili dva dodatna razreda in zborni-
»Izdelava projekta za novo zgradbo zdravstvenega doma v Nazarjah, ki bo ob obstoječi stavbi, se nadaljuje. Če bo šlo vse po sreči, ga bomo začeli graditi še letos in končali v dveh, treh letih.«
Župan Ivan Suhoveršnik
co ter prostore, kjer bo prostor za vodstvo šole. Hkrati bomo gradili prizidek k vrtcu, kjer bo nove prostore dobila kuhinja z vsem, kar spada k njej. S selitvijo kuhinje drugam bomo dobili prostor za enoto za otroke s posebnimi potrebami.
Lažje bodo zadihali tudi vaši kulturniki. Občina namreč čaka na sofinancerski denar ministrstva za razširitev kulturnega doma. Kako ste si zamisli razširitev?
Z razširitvijo kulturnega doma bo dodatne prostore dobila knjižnica. Zgornje nadstropje bo posebej namenjeno zgornjesavinjski godbi, spodnje domoznanski in Videč-nikovi zbirki ter čitalnici. Ministrstvo za kulturo nam sicer še ni odobrilo sofinacerskega denarja, a pričakujemo, da bo to storilo kmalu.
Občina želi obnoviti tudi Praprotnikovo in Aškerčevo ulico, a del stanovalcev tamkajšnjih blokov temu nasprotuje. Kaj bo s tem projektom?
Občina se bo letos lotila komunalne obnove Praprotni-kove in Aškerčeve ulice. Pri prvi se je nekoliko zapletlo zaradi civilne iniciative, ki jo je ustanovilo nekaj prebivalcev tamkajšnjih blokov. Nasprotujejo namreč novi predvideni umestitvi parkirišč in zelenih površin, zaradi česar so na sodišče vložili zahtevo po presoji funkcionalnih zemljišč, ki pripadajo blokom. Zal mi je, da je prišlo do tega, saj se občina, ki je mimogrede pridobila vsa potrebna dovoljenja za naložbo, obnove ne bo mogla lotiti v celoti. S stanovalci se dogovarjamo, da bo občina v Pra-
protnikovi ulici uredila cesto, pločnike, javno razsvetljavo, kanalizacijo in meteorni vod, medtem ko si bodo parkirišča stanovalci uredili sami. Ali se bomo obnove lotili že letos ali naslednje leto, je odvisno od tega, kaj bo sodišče razsodilo v zvezi s funkcionalnimi zemljišči. Sprašujem se, kje so bili občani v času javne razgrnitve projekta, ko so lahko podali svoje predloge in pomisleke glede projekta.
Občina je precej dejavna tudi na področju obnove ce-
stnih odsekov. Kako je s prometno infrastrukturo?
Z ministrstvom za okolje smo lani sanirali zelo velik plaz Podbrezje in dva manjša. Enega nad pokopališčem in drugega na Lepi Njivi. Hkrati smo asfaltirali nekaj odsekov cest. Lani smo dokončali naložbo v »mlečno« cesto, kot imenujemo cesto od Mozirja proti Žekovcu in Trnavčah. Letos smo obnovili malo manj kot dva kilometra dolg odsek ceste na Lepo Njivo. V Šmihelu in Radegundi bomo asfaltirali gozdne ceste do treh kmetij.
Tudi gradnja kanalizacije je lahko priložnost za posodobitev prometne in druge komunalne infrastrukture ...
Leto 2021 so zaznamovale naložbe v širitev kanalizacijskega sistema v Lokah, Šolski ulici in na Šmihelski cesti. Ne gre samo za to, da smo razširili kanalizacijski sistem, temveč smo ga obenem obnovili. Ponekod smo zamenjali celo še azbestne cevi. Na nekaterih delih smo pod zemljo napeljali elektriko in optiko. Naložbo bomo končali letos, ko bomo asfaltirali ceste in zgradili pločnike ter postavili javno razsvetljavo.
Smo v času, ko se vse draži. Izjema ni niti izvažanje blata iz čistilne naprave. Kako boste poskrbeli zanj, da bo čim
manj stroškov?
Čistilna naprava dobro deluje. Ne samo pri nas v Mozirju, tudi drugje imajo velik problem glede blata, ki nastaja v njej. Iz Slovenije smo ga vozili v Madžarsko in še kam drugam. V zadnjem času se je izvažanje zelo podražilo. Z občinama Rečica ob Savinji in Nazarje želimo z nadgradnjo čistilne naprave zmanjšati količine in težo blata. V čistilni napravi bomo zato do konca maja zgradili nov usedalnik in dehidrator. Omenjena nadgradnja bo mozirski komunali omogočala, da bo lahko v čistilno napravo odlagala tudi blato iz greznic.
Komunala Mozirje bdi tudi nad vodovodnim sistemom Letošč. Kako daleč je njegova obnova?
Obnovo vodi Komunala Mozirje. Smo pred tem, da izberemo projektantsko hišo, ki bo pripravila projekt. Računam, da bomo v finančni perspektivi 2021-27 pridobili evropska sredstva in se lotili obnove. Obnoviti želimo glavni vod, ki je še vedno iz azbestnih cevi. Obenem želimo preprečiti ogromne vodne izgube, s katerimi se soočamo. Pri tem sodelujemo z drugimi občinami Zgornje Savinjske doline, izjema so Solčava in Luče.
Foto: Andraž Purg - GrupA
»Z razširitvijo kulturnega doma bo dodatne prostore dobila knjižnica. Zgornje nadstropje bo posebej namenjeno zgornjesavinjski godbi.«
Kdo so letošnji nagrajenci?
Slavnostna seja bo v petek, 22. aprila, zvečer v večnamenskem prostoru šoli. Osrednji govornik bo župan Ivan Suhoveršnik. Obenem bo občina podelila priznanja. Letos bo med njimi tudi naziv častnega občana. Prejel ga bo Robi Klemenak za dejavno sodelovanje v občini tako na področju pustnega kot športnega dogajanja. Zlato plaketo s priznanjem bo prejel kmet Franc Poljanšek iz Šmihela. Denarno nagrado bo prejelo Kulturno društvo Lepa Njiva.
Občina bo v trgu od Mercator tehnike odkupila prostore, kjer bo zagotovila prostor za omenjeno zbirko in muzej Mozirje in Mozirjani, ki ga bomo preselili iz kaplanije. S tem želi oživiti trg v središču Mozirja.
OBČINA MOZIRJE PRAZNUJE
33
Igralska zasedba komične drame Skiner	Košnja na star način
Ustvarjalno Kulturno društvo Lepa Njiva
»Smeh je najboljše zdravilo za
zdravje in odnose«
Kultura je v Lepi Njivi prisotna že tako dolgo, da je težko določiti njene začetke. Že od druge polovice prejšnjega stoletja v leponjivski šoli in cerkvi redno prirejajo kulturne dogodke v organizaciji Kulturnega društva Lepa Njiva, v sklopu katerega delujejo gledališče, pevski zbor, skupina za ohranjanje starih običajev in otroška skupina. Ob letošnjem občinskem prazniku so od občine prejeli denarno nagrado.
BINA PLAZNIK
Uradno je bilo društvo ustanovljeno leta 1992 in se je imenovalo Kulturno društvo Nagelj Lepa Njiva. Pred tem obdobjem je bila to mladinska organizacija z imenom Zveza socialistične mladine Slovenije. Ta organizacija je bila ustanovljena leta 1956. Z nastankom Slovenije kot države je prenehala obstajati, zato je bila takratna leponjivska mladina prisiljena ubrati drugo pot. Tako je izvolila prvega predsednika in upravni odbor, ki je štel deset članov. Vseh članov društva je bilo več kot trideset. Predsednik Primož Vajdl se je v društvo vključil takoj po končani osnovni šoli. »A na začetku nisem bil zelo dejaven. Najprej sem so-
Letos so odigrali deset gledaliških predstav doma in v okoliških občinah.
Vsako leto na odru predstavijo vsaj eno gledališko predstavo, večinoma gre za komedije.
deloval pri manjših društvenih projektih. Dejavno sem v društvo vključen od leta 2013, ko sem prvič sodeloval pri gledališki predstavi z naslovom Stevardese pristajajo. Vodila me je želja, da bi se nekoč preizkusil kot igralec na odru, in to je bil tudi eden glavnih motivov, ki me je pritegnil, da sem postal del društva,« je povedal Vajdl, ki kot predsednik kulturnega društva pomaga pri vseh skupinah.
Paradni konj je
gledališče
Glavno vlogo v društvu ima gledališče. Gledališke predstave so v Lepi Njivi prirejali že v tamkajšnji stari šoli, zadnja desetletja so stalnica
tudi v novi. Že od leta 1990, ko je učiteljica Danica Avšič prevzela režiranje predstave Vdova Rošlinka. Vsako leto na odru gledališčniki odigrajo vsaj eno gledališko predstavo, večinoma gre za komedije, ki jih s številnimi ponovitvami odigrajo še v drugih slovenskih krajih. Predstavili so se tudi na Linhartovem srečanju, kjer se je leta 2008 uprizoritev z naslovom Dan oddiha, v režiji Aleša Podrižnika uvrstila med tri najboljše predstave celjske regije. Leta 2017 je njihova članica Barbara Vajdl prejela nagrado regijske selektorke za najboljšo glavno žensko vlogo, in sicer za lik kmetice Angele Bračko v uprizoritvi Čaj za dve.
V gledališču so še dandanes najbolj naklonjeni žanru komedije. Vaje imajo po dvakrat do trikrat na teden, pred pre-miero tudi vsak dan. Kako se usklajujejo kot številna ekipa posameznikov, ki imajo vsak svoje obveznosti? »V vsakem društvu in organizaciji pride kdaj do nesoglasij. Naše društvo ni izjema. Vsa ta nesoglasja rešimo uspešno. Smeh je najboljše zdravilo za zdravje in odnose. To je naše vodilo. Tako sta na naših vajah večinoma v ospredju smeh in dobra volja,« pojasni sogovornik.
Letos že deset
predstav
Letos so odigrali deset gledaliških predstav doma in v okoliških občinah. Gre za komično dramo z naslovom Skiner, ki je delo slovenskega avtorja Roka Sande. Skiner je večni študent. V svojem stanovanju pod Ljubljanskim gradom prireja neskončne zabave, igra videoigre in na splošno počne vse drugo, le študira ne. Živi s sostanovalcem Lovrom, bodočim pilotom. Življenje se mu
precej spremeni, ko se v stanovanje priseli prikupna študentka prava Zoja. Poleg Lovra in Zoje Skinerju prek slušalk ob igranju računalniških iger delata družbo tudi najstnika in »gejmerja« Čarli ter Bravo. Skinerju življenje precej otežita bogova Deimos in Phobos, ki se poigravata z njegovimi mislimi in mu obujata stare strahove. Gledališka skupina Lepa Njiva je predstavo uprizorila pod režijsko taktirko Aleša Podrižnika. Domačo dvorano je občinstvo napolnilo do zadnjega kotička, a tudi drugod so bili z obiskom zadovoljni. S predstavami si pokrijejo vse stroške in še nekaj malega zaslužijo.
Ohranjanje tradicije
Društvo se trudi za ohranjanje tradicije in krepitev kulturnega duha v kraju. Vsako leto se v prvih dveh mesecih na odru predstavi s celovečerno gledališko predstavo. Ob materinskem dnevu vsem mamam in očetom mladi pripravijo kulturno prireditev, kjer se predstavijo domačini. Prireditev so več let uspešno prirejali z učenci leponjivske šole. Odkar je zaprla svoja vrata, prireditev izpeljejo člani sami. Med božično-novoletnimi prazniki pripravijo prireditev Veseli december, kjer se predstavijo mladi in starejši kulturniki, med počitnicami organizirajo animacijske delavnice za otroke. Ponosni so tudi na fante, ki se trudijo za ohranjanje starih šeg in navad. Na florjanovo hodijo od vrat do vrat in po zapeti pesmi poberejo jajca. Ko se leponjivsko dekle poroči z ženinom od drugod, pripravijo šrango. V društvu prevladujejo mladi. »Dejavnih članov je kar lepo število, stari so od petnajst do štirideset let. Del
Predsednika kulturnega društva Primoža Vajdla že od nekdaj vodi želja, da bi se preizkusil kot igralec na odru.
Sodobno urejena dvorana je velika pridobitev za delovanje društva, saj lažje in bolje izpelje svoje predstave in druge dogodke.
Prenovljena nekdanja podružnična šola v Lepi Njivi je danes med drugim prostor za ustvarjanje mladine
»Pogoj za sodelovanje v našem društvu sta le veselje do dela v kulturi in dobra volja.«
društva so tudi osnovnošolski otroci, ki ustvarjajo progam za društvene proslave,« pojasni Vajdl. Pridruži se jim lahko vsakdo, ki ga veseli kultura. Če kdo rad poje, se lahko pridruži moškemu pevskemu zboru, če ga veseli delo z otroki, lahko pomaga pri organizaciji otroških delavnic ali se pridruži gledališču, kot na primer igralec, šepetalka, del tehnične ekipe. »Pogoj sta le veselje do dela v kulturi in dobra volja,« zaključi predsednik.
Brez petja ne gre
Od ustanovitve društva je bil dejaven tudi moški pevski zbor. Sodeloval je na domačih prireditvah in organiziral lastne koncerte v leponjivski cerkvi. Udeleževal se je številnih pevskih revij in srečanj, z nastopi je bogatil društvene prireditve. Po približno desetih letih je prenehal delovati, a ideja o obuditvi je bila ves čas prisotna. Lani se je ponovno oblikovala skupina desetih moških, ki se zdaj pod taktirko zborovodje Ja-nija Šuligoja redno tedensko srečuje na vajah.
Ponosni na novo
opremo
Članom kulturnega društva je preko razpisa Javnega sklada za kulturne dejavnosti pred časom uspelo pridobiti finančna sredstva, ki so jih namenili za nakup novega ozvočenja, projekcijskega platna, projektorja in prenosnega računalnika. Poleg tega so v večnamenski dvorani posodobili električno napeljavo ter kupili nove konferenčne stole. Sodobno urejena dvorana je velika pridobitev za delovanje društva, saj lažje in bolje izpelje svoje predstave in druge dogodke. V preteklih letih so si vso omenjeno tehnično opremo morali izposoditi.
Vsakomur je v veselje in ponos, ko srčno delo obrodi sadove. Tako so tudi sokrajani in občani opazili ustvarjalnost mladine. Vajdl o tem pravi: »Zelo nas veseli, da se je Občina Mozirje oziroma komisija, ki je o odločala o priznanjih, odločila za naše društvo. To nam je v velik ponos, predvsem nam bo dalo zagon, da bomo še naprej ustvarjalni.«
Foto: Andraž Purg - GrupA
34
REPORTAŽA
Srbski rokometaši so v Zlatorogu ob porozni slovenski obrambi igraje dosegali gole.
Največ preglavic je dobri srbski obrambi na obeh tekmah povzročal Dean Bombač.
Po dveh porazih s Srbi so slovenski rokometaši ostali brez nastopa na svetovnem prvenstvu
V Celju plašni, v Kragujevcu oškodovani
Slovenski rokometaši najbrž ne bodo igrali na svetovnem prvenstvu, reši jih lahko le posebno povabilo mednarodne rokometne zveze. Bili so neuspešni v zadnjem krogu kvalifikacij. Po bledih predstavah v zadnjem obdobju so se upravičeno bali srbskih roko-metašev, ki so v nekaj letih zelo napredovali.
DEAN ŠUSTER
Izbranci selektorja Uroša Zormana so obe tekmi izgubili z razliko treh golov.
»Maček« je vedel
V Celju so sredi prejšnjega tedna razočarali svoje privržence (31: 34), starejši celjski ljubitelji rokometa so že sredi drugega polčasa zahtevali se-lektorjevo glavo. V dobro obiskanem, a še zdaleč ne polnem Zlatorogu je Srbija vodila kar s sedmimi goli razlike (19: 26). V naši izbrani vrsti je bil naj-
bolj učinkovit Dean Bombač z osmimi goli, Blaž Janc in Borut Mačkovšek sta jih dosegla po sedem. Slednji je bil prepričan, da bo njegova ekipa v osrčju Šumadije dokazala, da je boljša. In imel je prav.
Balkanijada po taktih IHF
Slovenska obramba je v Kragujevcu dopustila Srbom
le 23 golov, toda to ni pomagalo, saj jih je dosegla zgolj 20. V prelomnih trenutkih povratnega dvoboja je našim rokometašem le uspelo nekaj kakovostnih potez zapovrstjo in pet minut pred koncem so povedli z 19: 17. Do popolnega preobrata so potrebovali le še dva gola oziroma zmago za štiri. Na sceno sta stopila sodnika
Slave Nikolov in Gjorgji Na-čevski ter usodno posegla v razplet. In še o ugledu Slovenije v Mednarodni rokometni zvezi (IHF): očitno ga nima, če Srbiji sodita najprej Romuna, potem pa še Makedonca (z delegatom Romunom). Torej če bi sodili po državljanstvih sodnikov, je šlo za balkanijado.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Ni jih bilo malo, ki se jim je zdelo, da je dvorana Zlatorog polna. Toda vsaj tretjina razpoložljivih mest je še bila prosta.
Tudi najzvestejšim pristašem ni bilo jasno, kaj se dogaja s slovensko reprezentanco.
Tekmo v Celju je spremljal tudi nekdanji srbski reprezentant, zdaj trener Celja Pivovarne Laško Alem Toskić.
INFORMACIJE
35
Specialisti za IR-ogrevanje www.ekosen.si ^ 080 30 10 S info@ekosen.si f ekosenSI
EK SEN
SOUSTVARJA
ZELENO PRIHODNOST
ZIR-OGREVANJEM
Ekosen je bil del najbolj obiskane svetovne razstave EXPO 2020, ki si jo je v živo ogledalo že več kot 20 milijonov obiskovalcev, dodatnih 174 milijonov pa si je EXPO 2020 ogledalo virtualno. V zadnjem tednu iztekajoče se koledarske zime med 13. in 19. marcem je razstava EXPO gostila Ekosenove strokovnjake, ki so v Dubaju predstavljali trajnostne, napredne in visokotehnološke slovenske inovacije na področju IR-ogrevanja ter delili svoje bogate izkušnje.
Priložnost, povezana z vizijo
Slovenski paviljon, lebdeča zelena oaza na vodni gladini, ki ponazarja slovensko modrost, inovativnost in energijo ter zgodbe o edinstvenem prepletu neokrnjene narave, znanja, inovacij in prebojnega gospodarstva. EXPO je impresivna razstava tehnoloških dosežkov, ki naslavljajo zlasti izzive človeštva, povezane z ohranjanjem okolja pod sloganom »Bee the future« - Bodi odgovoren do okolja in družbe ter prevzemi pobudo!
»V podjetju Ekosen kakovosti bivanja sledimo od prvega dne. To je tista zvezda danica, ki nas usmerja skozi vsa leta delovanja,« je povedal ustanovitelj in direktor podjetja Aleš Babič. »Svetovna razstava je bila priložnost za predstavitev podjetja ter za povezovanje in navdih. Priprave na novo doživetje so potekale v timskem vzdušju. S sodelavci vedno staknemo glave in na plano pridejo neverjetne ideje. Prostora za vse, kar bi želeli pokazati na sejmu, ni bilo. Zato smo se odločili, da predstavimo naš idealni IR-panel in seveda naš slavni IR Sun regulator, kar je bila dobra odločitev.«
»Zanimivo je, da je IR-ogrevanje kljub visokim temperaturam, tam je bilo namreč 37 stopinj Celzija, poželo veliko zanimanja. Našo stojnico je dnevno obiskalo ogromno ljudi, izmenjali smo si kontakte, z nekaterimi že nadaljujemo pogovore. Doživeli smo svet v malem. Pozitivno vzdušje in odprtost obiskovalcev sejma. Ko sem recimo čakala v vrsti na kavo, sem se takoj zapletla v pogovor in izmenjala kontakt za poslovno sodelovanje,« pove Ekosenova sodelavka Nina.
Tradicionalne vrednote in moderni način ogrevanja
»Ekosen je znamka, ki je svoj temelj gradila na zaupanju. Zaupanje in zadovoljstvo uporabnikov so sestavine, ki zagotovijo uspeh,« pove Aleš Babič. Storitev ponujamo celovito in strokovno. Od svetovanja in izmere toplotnih izgub do podpore in nasvetov po nakupu. Za svoje uporabnike pa vsako leto organiziramo tudi stand up predstavo in se z njimi z veseljem družimo v sproščenem vzdušju. »Z vsemi poslovnimi partnerji gradimo trden odnos, strogo se držimo dogovorov in storitev vedno dostavimo v roku,« zatrdi Aleš. Ekosenovo ekipo odlikujejo strokovnost, zavzetost, ciljna usmerjenost, inovativni pristop in najpomembnejše - želja graditi boljšo prihodnost in na svetu pustiti pozitiven pečat.
Želite izvedeti več o IR-ogrevanju?
Za pripravo rešitve z IR-grelnim sistemom Ekosen pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 30 10 ali pišite na e-naslov: info@ekosen.si.
Lahko pa nas obiščete v salonih:
•	v Miklavžu na Dravskem polju (pri Mariboru), Ptujska cesta 17,
•	v Mengšu (pri Ljubljani), Gorenjska cesta 19,
•	v Kopru, Piranska cesta 2.
IR-grelni sistem Ekosen je okolju in ljudem prijazno ogrevanje
Moderen, zdrav ogrevalni sistem, prihranek denarja pri položnicah za električno energijo in dodana vrednost domu so cilji, ki si jih je podjetje zastavilo. Ker je ogrevanje prijazno okolju in zdravju ljudi, se za tak način ogrevanja odloča tudi vedno več okoljsko ozaveščenih uporabnikov, saj lahko z uporabo IR-grelnih panelov emisije CO2 zmanjšamo na 0 %.
Ob tem ne smemo zanemariti dejstva, da so IR-paneli podjetja Ekosen proizvedeni v Evropi, kar pomeni, da so emisije pri transportu bistveno manjše kot v primerih, ko so paneli uvoženi iz vzhodnih držav. Hkrati pa je za izdelavo IR-panelov potrebnega zelo malo materiala v primerjavi s klasičnimi grelnimi telesi, kar pomeni, da s tem zmanjšamo tudi količino odpadkov v prihodnosti.
Ekosenovi proizvodi so brez neželenih emisij, ki pri izdelavi in reciklaži porabijo 3-krat manj energije v primerjavi z drugimi sistemi ogrevanja in imajo zagotovljeno dolgo življenjsko dobo, ker nimajo gibljivih delov. Ogrevanje z IR-paneli zmanjša in odpravlja nastanek plesni, izboljša krvno cirkulacijo v telesu, IR-paneli so tudi odlična rešitev za ljudi, ki imajo težave z alergijami.
IR-paneli se podajo v vsak prostor
Za tiste, ki si predstavljate IR-panel samo v klasični beli barvi, naj povemo, da je panel mogoče naročiti v katerikoli barvi. Še več, IR-panel je lahko tudi ogledalo, stekleni panel, panel z umetniško ali družinsko fotografijo ... Obstaja tudi več različnih vrst dizajnerskih panelov in tudi možnosti LED-osvetlitve. Z IR-ogrevalnim sistemom ni več treba načrtovati kotlovnice, dimnika in ni več treba prenašati umazanije, s čimer prihranimo na prostoru in seveda času.
Upravljanje z IR-ogrevalnim sistemom je preprosto. Podjetje je razvilo tudi poseben regulator IR Sun WiFi in ta inovacija je bila velika nadgradnja za IR-ogrevalni sistem. Z njim se zagotovi enakomerno razporejena toplota brez nihanja temperature, prostori so konstantno ogrevani na določeno temperaturo in z optimalno porabo električne energije. Vsak prostor ima lahko nastavljeno svojo temperaturo. Za brezskrbno in optimalno ogrevanje se priporoča vnos urnika ogrevanja, ki bo prilagojen navadam in rutini posameznika ali družine. Na tak način z ogrevanjem nimate več nobenih skrbi. IR Sun WiFi regulator ima možnost upravljanja celotnega ogrevalnega sistema na daljavo z aplikacijo IRSun na telefonu.
IR-ogrevanje je investicija v prihodnost
Investicija v IR-ogrevanje je investicija v prihodnost. Z upoštevanjem investicije, servisov in vzdrževanj, ki jih pri kakovostnem IR-ogrevanju ni, je eden najcenejših sistemov. Mogoča je tudi postopna investicija, spomladi na primer kopalnica, poleti dnevna soba itd. Elektrika je za večino od nas nekaj samoumevnega in vsi se jezimo, ko je račun zanjo vedno večji. Vendar pa se je v zadnjih dveh desetletjih tehnologija obnovljivih virov močno izboljšala, kar prinaša nižje stroške in izboljšano zmogljivost.
Kombinacija IR-panelov in solarne elektrarne pa nam zagotovi samooskrbo.
Ogrevanje s skoraj 100-odstotnim izkoristkom
Pogosto se navaja argument, kjer se računsko upošteva, koliko kilovatov energije potrebujemo v prostoru, da ohranjamo želeno temperaturo, zato je toliko večje vprašanje, kako lahko potem z IR-paneli SUNLIFE naredimo, da na prvi pogled ne veljajo zakoni fizike. Lahko potrdimo, da tudi za Ekosenove izdelke delujejo zakoni fizike in na takšna vprašanja tudi obstajajo v osnovi preprosti odgovori, ki pa za seboj skrivajo zelo kompleksno dogajanje, ki vam ga bomo poskušali pojasniti v nadaljevanju.
IR-ogrevanje ima skoraj 100-odstotni izkoristek, saj se električna energija skoraj v celoti pretvori v toploto v prostoru, kjer je grelno telo. Posledično ni nobenih izgub skozi dimnik in cevi. Prezračevalne izgube se zmanjšajo, saj je v prostoru manj vročega zraka, prav tako je dvig temperature zraka hitrejši, saj ga ogreti predmeti, ki akumulirajo toploto, hitreje segrejejo, kar pomeni, da so IR-paneli vklopljeni manj časa kot pri konvekcijskem sistemu ogrevanja.
Mlad, a učinkovit način ogrevanja
IR-ogrevanje je na slovenskem trgu razmeroma mlad način ogrevanja, ki pa je pri uporabnikih vedno bolj priljubljen. Zaradi nizke porabe energije, visoke učinkovitosti in privlačnega videza se lahko podjetje Ekosen pohvali z že več kot 50.000 zmontiranimi paneli v več 10.000 domovih, poslovnih prostorih, hotelih, počitniških objektih, halah itd. v zadnjih trinajstih letih.
36
ŠOLSTVO
Pomladni koncert s priznanjem
Jabolko navdiha za drugačne
»Na Gimnaziji Celje - Center se naučiš, da s tem, ko daješ, dobivaš, ko deliš, množiš - nazadnje so dijaki bolj povezani med seboj in hkrati tudi s skupnostjo. Celje z okolico jih prepoznava kot uspešne in prodorne ljudi, ki, čeprav so mladi, že sooblikujejo podobo sveta, v katerem živijo.« To je del utemeljitve priznanja jabolko navdiha, ki ga je pred tednom predsednik Borut Pahor izročil ravnatelju šole Gregorju Deleji na šolskem Pomladnem koncertu v Narodnem domu. Tradicionalni dogodek pripravi šola vsako leto v počastitev praznika Mestne občine Celje. Tokat je bil še bolj slovesen kot prejšnja leta.
Jabolko navdiha je priznanje, ki ga
predsednik RS Borut Pahor vroča od
leta 2013. Doslej ga je prejelo štirideset
posameznikov, skupin in organizacij, ■ • •• • i• a • ••• ki s svojimi edinstvenimi dejanji in
delovanjem na različnih področjih
družbenega življenja predstavljajo zgled
in navdihujejo skupnost.
TATJANA CVIRN
»Enostavno drugačna« šola, kot sami pravijo Gimnaziji Celje - Center, spodbuja ustvarjalnost in odličnost dijakov na različnih področjih. »Stara je skoraj 110 let, a poka od mladosti. V marsičem je prva, velikokrat najboljša, vedno posebna. Skoraj desetletje jo vodi ravnatelj Gregor Deleja, ki danes velja za enega najprodornejših ravnateljev pri nas,« je bilo med drugim omenjeno v utemeljitvi. Šola nudi dijakom sedemdeset obšolskih dejavnosti in projektov, kar daje njenemu delovanju dodatno težo in širino. Dijake ne le izobražuje, ampak vzgaja, da bi bili v življenju kritični, ustvarjalni, prodorni, solidarni.
Ravnatelj Gregor Deleja je v zahvali poudaril, da je priznanje plod dela mnogih generacij učiteljev, dijakov in staršev. »Upam, da bo to jabolko navdihovalo generacije, ki jih vzgajamo in ki k nam še prihajajo, z željo, da bodo znale presojati s srcem in z glavo ter se ob tem spraševati, ali je to, kar počnejo, resnično dovolj dobro za vse. Ponosen sem, da si upamo delati drzne korake, in želim, da bi tudi Slovenci in Slovenke znali stopiti na pot oblikovanja sveta na drugačen, boljši, navdihujoč način,« je med drugi dejal Deleja. Borut Pahor je izrazil upanje, da bo šola s svojim pristopom k
vzgoji in izobraževanju navdih tudi drugim šolam po Sloveniji. »Poleg znanja mladim nudite možnost, da se oblikujejo v svobodne, ustvarjalne,
radovedne osebnosti in tako pridobijo vrednote, ki jih poskušajo oblikovati v svoj moralni kompas,« je poudaril v nagovoru.
Od ljudskih do
sodobnih
Tradicionalni Pomladni koncert pripravi šola vsako leto v počastitev praznika Mestne občine Celje. Da je glasbeno delovanje na gimnaziji zelo razvejano, dokazujejo številne šolske vokalne in instrumentalne zasedbe. Eno od njih, Kvintet GCC, sestavljajo celo pojoči učitelji glasbe na čelu z ravnateljem Gregorjem Delejo: Danijel Berden, David Preložnik,
Sašo Šonc in Urban Kolar. Kvintet je nastal v času zaprtja šol zaradi pandemije in učitelji so želeli s pevskimi posnetki na spletu med dijake vnesti nekaj optimizma. Zdaj so že dobro vpeljani in na koncertu so poželi gromek aplavz z izvedenim Rapom o Jakobu Ježu, Berdenovo duhovito skladbo o življenju znanega nedavno preminulega slovenskega skladatelja. Kot solist je v pesmi Železna cesta zablestel sam ravnatelj.
V programu so s priredbami ljudskih pesmi in znanih popevk nastopili še dekliški Nonet GCC, ki ga vodi Barbara Arlič Kerstein, Dekliški pevski zbor GCC pod vod-
stvom Davida Preložnika, fantovska vokalna zasedba FaVoZa, kjer je mentor Gregor Deleja, in vokalno-in-strumentalna zasedba The Šlagers, ki jo usmerja Sašo Šonc.
Na koncu sta iz vseh grl ob instrumentalni spremljavi mogočno zazveneli skladbi
Pustite nam ta svet in evro-vizijska iz leta 1992 Insieme - Evropa 92. Ob tem na odru seveda niso smeli manjkati letošnji potniki na tekmovanje Pesem Evrovizije, to so člani zasedbe LPS, večinoma nekdanji in sedanji dijaki šole.
Foto: SHERPA
Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje -Center, s priznanjem jabolko navdiha, ki ga je njemu in šoli namenil predsednik Borut Pahor.
T ™
ŠOLSTVO
37
38
OTROCI POJEJO
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo
Mladi izrazili izjemno ljubezen do slovenske besede
Otroško petje je te dni dodobra popestrilo prostore in studio naše medijske hiše Novi tednik in Radio Celje. Vrvež, smeh, dobra volja, otroška radoživost in navihanost so tiste stvari, ki so tudi nam polepšale dneve. Vse to je velika dodana vrednost in del projekta družbe Radio-Tednik Ptuj Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, v katerem sodeluje tudi naš medij. Da o dobri energiji, ki so jo otroci s svojim petjem prenesli tudi na nas, sploh ne govorimo!
SIMONA SOLINIC
Tokrat vam predstavljamo otroke iz Osnovne šole Primoža Trubarja Laško in iz Osnovne šole Antona Aškerca Rimske Toplice. Otroci, ki so zapeli pesmi in se bodo na podlagi ocenjevanja posebne strokovne komisije potego-
vali za lepe nagrade, so nas presenetili v celoti. V sebi nosijo ogromno talentov, želja, ciljev in neverjetne zagnanosti. Tisto, kar nas je izjemno presenetilo, pa je njihova neizmerna ljubezen do slovenske besede in slovenskih
Pokrovitelji prireditve:
OBČINA LAŠKO
pesmi. Ne glede, kako zelo morda družba misli, da so otroci pod vplivom zahodnih trendov, pa je zanimivo to, da je vsak nastopajoči izrazil, kako veliko ljubezen čuti do slovenščine in slovenske pesmi.
Mnogo otrok je celo izbralo pesmi, ki so starejše in zanje pogosto pravijo, da na poseben način doživljajo melodije in besedila. Vse to ni navdušilo samo organizatorjev, ampak tudi širšo okolico, iz katere otroci, ki v projektu zapojejo, izhajajo. »Veseli me, da se je projekt Otroci pojejo slovenske pesmi sploh zasnoval, saj to pomeni, da mlajše generacije spoznavajo
slovenska besedila. V današnjem svetu dajemo premalo poudarka našemu, materinemu jeziku, zato je še toliko bolj pomembno, da mlade na različne načine spodbujamo k ohranjanju slovenščine in ta projekt se mi zdi dobra popotnica za ohranjanje našega jezika,« nam je dejal župan Občine Laško Franc Zdolšek.
Čestitke
Tudi sam ne skriva ponosa na podmladek v svoji občini. »Ponosen sem na osnovnošolce iz OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice in OŠ Primoža Trubarja Laško, ki so že odpeli slovenske pesmi. Vem, da so se prav vsi izvrstno odrezali. Kar nekaj med njimi se jih
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je projekt, ki je letos že osmič po vrsti. Organiziran je skupaj z občinami in osnovnimi šolami iz Podravja, Savinjske regije, osrednje Slovenije in tudi Primorske. Skupna želja organizatorjev, otrok, glasbenih pedagogov in širše javnosti je, da projekt postane vseslovenski in da se vanj vključi čim več osnovnih šol iz Slovenije.
želi z glasbo resno ukvarjati še naprej, spet drugi imajo rajši matematiko, umetnost, kemijo ... A vsem je skupna ljubezen do slovenskega jezika in naše dežele. Na tem mestu želim čestitati vsem našim mladim občanom in občankam, ki ste svoje pevsko znanje izpostavili na nivoju, kjer se niste posluževali tujih jezikov, čeprav je danes zlasti angleščina postala tudi med mladimi jezik, ki se ga veliko uporablja,« dodaja Zdolšek. Petje pa je več kot očitno velik del laške občine. »V občini Laško imamo kar nekaj pevskih zborov, tudi z mladimi se zelo dobro dela, kar gre zahvala vsem zborovodkinjam in mentoricam. Priča temu je tudi 18 nastopajočih v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Veseli me tudi, da postaja ta projekt tradicionalen, da spodbuja mlade k slovenskemu petju, spoznavanju kulture, krepi povezanost ter postaja vse bolj priljubljen tako med mladimi kot tistimi malo manj mladimi,« še zaključuje župan Laškega. Ni kaj, res je lahko ponosen na pojoče otroke.
Generalni pokrovitelj:
/azanerya ECOAGROcw
MANA
STOREQSTEEL
Ш
CINKARNA LUnaS
Nejc Županič 4. b-razred, OŠ Primoža Trubarja Laško, pesem Ta ljubezen, David Grom
»Pesem mi je lepa in zelo všeč. Pojem zelo rad in tudi pogosto slovenske pesmi. V angleškem jeziku pojem le za kakšne nastope. Včasih zaigram tudi harmoniko, saj se igranja na harmoniko učim že eno leto. Ko bom odrasel, bi rad hkrati pel in igral harmoniko. Predvsem pa bi rad bil dober, ko bom velik. Učenje imam rad, v šoli sem priden, najraje pa imam matematiko.«
m
SAZAS
Neja Mastnak Zupanc, 3. a-razred, OŠ Primoža Trubarja Laško, pesem Skupaj zmoremo vse, Saša Lešnjek
»Pesem mi je izjemno všeč, prav tako tudi njena izvajalka. Slovenske pesmi so mi lepe. Sicer igram tudi violino in igranje violine mi je celo boljše kot petje. Se mi zdi, da sem samozavestnejša ob violini, manj treme imam, kadar jo igram kot pa pri petju. Pri slednjem pa so mi všeč slovenske pesmi. V prihodnosti bi bila rada učiteljica, saj mi je lepo pisati po tabli, pa tudi stroga ne bi bila. Učila pa bi rada slovenski jezik, ker ga imam rada. Najlepše besede v slovenščini pa so mi: >rada te imam<«.
Tea Bezgovšek, 4. b-razred, OŠ Primoža Trubarja Laško, pesem Vem, jokala bom, Maja Oderlap
»Izbrala sem pesem, v kateri pride do izraza moj glas. Veliko pojem, instrumetov pa ne igram. Bolj imam rada šport, saj veliko telovadim. V prihodnosti bi se rada ukvarjala z glasbo, vendar predvsem s petjem slovenskih pesmi, ker mi je slovenski jezik zelo všeč in mislim, da bi morali ljudje več peti slovenske pesmi.«
Mia Beltram, 3.a-razred, OŠ Primoža Trubarja Laško, pesem Naj ljubezen združi vse ljudi, Regina
»Pesem, ki sem jo zapela, sem prepevala skupaj s svojo mamo, ko sem bila še majhna. Vmes sem nato besedilo pozabila, a sem se ga nato kmalu znova naučila na pamet. Znam kar nekaj pesmi na pamet, predvsem slovenske. Vendar, ko bom velika, ne vem, ali bom pela. Morda. Rada bi bila frizerka, saj so mi dolgi lasje zelo všeč. Upam, da bi bo uspelo, saj sem v šoli pridna, najraje pa imam šport.«
OTROCI POJEJO
39
Ana Koražija, 5. a-razred, OŠ Primoža Trubarja Laško, pesem Za naju, Nina Pušlar
»Pušlarjeva je zelo dobra pevka, bila sem tudi na njenem koncertu, zato sem izbrala tudi njeno pesem, ki mi je lepa že nekaj časa. Je pa tudi dokaj zahtevna pesem. Pojem že nekaj let, igram tudi klavir. Lažje mi je sicer peti, ker zapoješ lahko marsikaj, čeprav doma rada pojem tudi ob klavirju. V prihodnosti bi se rada ukvarjala tako s petjem kot igranjem klavirja ali pa si bom izbrala poklic, ki bo s tem povezan. Drugače pa imam rada šport, geografijo ter zgodovino.«
Alja Kajtna, 7. a-razred, OŠ Primoža Trubarja Laško, Slovenija, od kod lepote tvoje, Avsenik
»Za slovensko pesem sem se odločila zato, ker mi je slovenski jezik zelo všeč, tudi naša dežela. Poleg petja se ukvarjam tudi s folkloro. Igram tudi flavto. Ne bi pa mogla izbrati, kaj od tega mi je najljubše, saj v vsem uživam. V tem se vidim tudi v prihodnosti, čeprav bi rada bila tudi igralka. Ne samo v filmih, ampak predvsem v muzikalih. V šoli pa sta mi najbolj všeč glasba in šport.«
Živa Žveglič in Tiarra Vasle, 6. b-razred. OŠ Primoža Trubarja Laško, pesem Največ, Klara Jazbec
»Pesem, ki sva jo zapeli, sva izbrali preprosto zato, ker nama je resnično zelo lepa. Tudi za najina glasova je odlična. Nasploh pa imava radi slovenske pesmi, pojeva veliko skupaj, čeprav skupaj še nisva nastopali. No, morda pred prijatelji, ki naju nato spodbujajo. Pravijo, da lepo pojeva, tako da bova nadaljevali. V prihodnosti še ne veva, kaj bova počeli, za odločitev o nadaljevanju izobraževanja imava še čas. Je pa obema v šoli najljubši predmet glasba.«
Tija Pevec, 6. b-razred, OŠ Primoža Trubarja Laško, pesem Se živi, Alya
»Alyo zelo rada poslušam. Všeč mi je zato, ker je energična. Nasploh pa imam raje slovenske pesmi, zapojem kdaj tudi angleško. Instrumenta ne igram nobenega, v prihodnosti pa bi rada bila arhitektka. Mislila sem tudi, da bi delala kdaj v zdravstveni stroki, vendar mi je arhitektura bolj všeč. Petje pa bom ohranila kot hobi. V šoli pa so mi zelo blizu predmeti, kot so matematika, geografija in glasba.«
Veronika Padežnik in Neli Eva Guček. 7. b- in 7.a-razred, OŠ Primoža Trubarja Laško, pesem Kdo še verjame, Nina Pušlar
»To pesem sva si izbrali, ker nama zelo veliko pomeni in nama je pisana na kožo. Tudi pojeva zelo veliko skupaj. Kdo ve, morda pa se bova kdaj v prihodnosti odločili, da bova tudi v kasnejših letih peli skupaj ali imeli svojo skupino. Misliva, da pojeva dobro, zato tudi razmišljava, da se bova v prihodnosti ukvarjali s področjem dela, kjer bova povezani z glasbo ali igranjem kitare.«
Martina Juteršek, 8. b-razred, OŠ OŠ Primoža Trubarja Laško, pesem Žal mi je, Pia Katarina
»Pesem mi je izredno lepa, ker je nekaj posebnega, predvsem pa preprosta. Takšna besedila in melodije me vedno privlačijo. Predvsem melodije so mi bližje kot denimo besedila. S petjem se bom ukvarjala še naprej, vendar nisem prepričana, da je to edino, s čimer bi se ukvarjala. V preteklosti sem bila tudi mažoretka, pojem pa tudi v šolskem pevskem zboru. V šoli pa mi je najljubši šport. Za poklic si bom najverjetneje izbrala frizerstvo. Da bom lahko strankam tudi pela ...«
Eva Gradišnik, 8. a-razred, OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, pesem Bodi z mano do konca, Tinkara Kovač
»Glasbene dogodke zelo rada spremljam, predvsem Melodije morja in sonca. Zatem doma zapojem te pesmi. Zato mi je tudi všeč pesem, ki sem jo zapela. Ker sem jo preprosto začutila. Zelo rada pojem predvsem slovenske pesmi, tuje bolj poslušam. V nadaljevanju šolanja se bom vpisala najprej v gimnazijo, nato pa bi študirala medicino. Tudi s petjem se bom ukvarjala še naprej.«
Lana Verbovšek, 8. a-razred, OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, pesem Zame zakantaj, Tanja Žagar
»Žagarjeva je odlična pevka, ima dobre pesmi, ki ustrezajo tudi mojemu glasu. V prihodnosti bi se ukvarjala s petjem, bi pa rada postala tudi vzgojiteljica. To željo imam tudi zato, ker bi lahko otrokom pela. Rada imam tudi ples, vendar mi je petje bližje. Plešem lahko v skupini, pojem pa sama, in to mi je všeč. V šoli mi je med vsemi predmeti najbližje kemija.«
Zala Breznikar, 8. a-razred, OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, pesem Kaj je to življenje, Eva Boto
»Pesem, za katero sem se odločila, mi je izredno všeč. Petje je moja velika ljubezen, pa tudi klavir, saj ga igram že sedem let. Toda petje mi bolj ustreza, ker imam občutek, da so ob igranju klavirja vedno enake melodije. Petje pa v človeku nekaj vzbudi in tudi zaradi glasu je petje lahko vedno drugačno. V prihodnosti se bom ukvarjala z glasbo, vendar pa bi se rada izobraževala za vzgojiteljico.«
Monika Fišer, 4. a-razred, OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, pesem Kekčeva pesem, Marjan Vodopivec
»Pojem zelo rada, Kekčevo pesem pa sem izbrala, ker gre res v ušesa in zelo hitro sem se jo naučila. Sodelujem tudi v šolskem pevskem zboru, nastope pa komaj čakam. V šoli imam najraje ravno glasbo. V pevskem zboru se učimo različne pesmi, zato upam, da se bom ukvarjala s petjem, ko bom starejša. So mi pa všeč slovenske pesmi, ker jih imajo ljudje radi.«
Žana Bezgovšek, 3. a-razred, OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, pesem Vem, jokala bom, Maja Oderlap
»Pesem, ki sem jo zapela, je umirjena, melodija je zelo lepa. Vem pa, da je dokaj žalostna pesem, je pa lepa in čustvena. Zato sem jo tudi izbrala. Do slovenskih pesmi imam lep odnos, pesmi v tujem jeziku pa še nisem zapela. V šoli mi gre dobro, najraje imam likovno umetnost. V prihodnosti bi rada bila frizerka ali pevka. Oba poklica sta mi všeč.«
Anže Stopar, 4. a-razred, OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, pesem Pravljica, Alex Volasko
»Ko sem to pesem slišal prvič, mi je bila zelo lepa. Velikokrat zapojem doma, predvsem mi je všeč rokovska in popularna glasba. Ko bom velik, bi rad bil kmet, ampak rad bi tudi pel. Igram tudi kitaro, vendar še ne pojem in igram kitaro istočasno. Morda bom kdaj. Mi je pa všeč oboje, petje in igranje kitare. Kmet pa bi rad bil, ker kmetje veliko delajo, pa še ob živalih se zelo dobro počutim.«
40
INFORMACIJE
Najbolj slovenski koncert ^
^acfo мтт
S(oveM$Us илиојил 4


■A" \
si- IU
%
Nedelja, 24. april 2022, ob 18. uri, Dvorana Golovec, Celje
Slovenske narodne pesmi bodo skupaj z vami igrali in prepevali:
MODRIJANI • GADI • KLAPA SKALA • ANSAMBEL DAR • IGOR IN ZLATI ZVOKI • ANSAMBEL OPOJ • KRIMSKI LISJAKI ANSAMBEL POGUM • ANSAMBEL GLAS • TRIO ŠUBIC • ANSAMBEL TOMAŽA ROTA • SLOVENSKI ZVOKI • ANSAMBEL PIK ANSAMBEL JARICA • ANSAMBEL KLATEŽI • ANSAMBEL POLJANŠEK • TOMAŽ PLAHUTNIK & RUDI ŠANTL PRIFARSKI MUZIKANTI • EROSI • ANSAMBEL PETKA • ANSAMBEL BANOVŠEK • KVARTET SVIT • SLAVKO PODBOJ s prijatelji
Јиак ^^
RADIO
VESELJAK
EVENT24
prodaja vstopnic:
PETROL
у^у Pošta
Slovenije
eventim

število vstopnic je omejeno
NASA DEŽELA
dr. Aleksandre Pivec
To so kandidati 5 volilne enote Celje. Ekipa, ki dela za ljudi, za okraj in Slovenijo.
nasadezela.si
15
Jasmina Durakovič Pompe
Zdenka Jan
Rok Kopitar
Jože Kerneža
Bojan Cizej
Marjan Vodeb
INFORMACIJE
41
LEVICA
Naročnik oglasa je Levica.
IB
ALES GULIC
Šentjur
DOROTEA POSPIHALJ
Velenje I
ŽIGA VIPOTNIK
Celje I
SIMON MALJEVAC
Celje II
MATEJA ZVIZEJ ANDREJA BANICZEBEC
Žalec I in Mozirje	Žalec II
JANKO BELIN
Velenje II
DARKO RADIKOVIĆ
Šmarje pri Jelšah
LUCIJA GOLČER
Slovenske Konjice
TINA KOLAR
Laško
PRIHODNOST ZA VSE, NE LE ZA PEŠČICO!
ШП7Г
muzeinoveiši zgodovine celie
CELJE, POTI ŽENSK
tematski sprehod po mestu ob občasni razstavi
(P)ostati ženska.
V petek, 22. aprila 2022, ob 17. uri.
Dobimo se pred Muzejem novejše zgodovine Celje.
Prijave: katja.pur@mnzc.si. http://www.muzej-nz-ce.si
BRANJE Z ZANOSOM
ZE V PRODAJI
42
PODLISTEK
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
»Na pomoč«: 140 let od ustanovitve Požarne
brambe Žalec (7)
Dr. Mihael Bergmann je bil rojen na Vranskem. Po končanem šolanju in študiju medicine leta 1873 se je kot zdravnik splošne prakse leta 1875 naselil v Žalcu in se poročil z Žalčanko Fani Roblek.
Bil je uspešen in priljubljen zdravnik, saj so k njemu hodili ne samo iz Savinjske doline, temveč tudi iz Koroške in Kranjske. Bil je tudi član občinskega odbora, soustanovitelj gasilskega društva, član odbora Savinjske posojilnice, član Društva za olepšanje trga Žalec, sodeloval je pri organizaciji in ustanovitvi žalske elektrarne. Svoj prosti čas pa je namenil pospeševanju hmeljarstva. Bil je dolgoletni predsednik hmeljarskega društva in leta 1902 ustanovljene zadruge Hmeljar-na. Uspešno se je udeleževal lokalnih in svetovnih hmeljskih razstav in bil tako med tistimi, ki so savinjskemu hmelju priborili svetovni sloves. Po težki operaciji je umrl v bolnišnici v Gradcu. Pokopan je na žalskem pokopališču.
Karmen Kreže Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
www.reporter.si

OZADJE POHODA NA OBLAST
Scenarij, kako bodo na volilno nedeljo Janeza Janšo vrgli z oblasti
INTEVJUJI
Marjan Šarec (LMŠ), Tanja Fajon (SD) in Robert Golob (Gibanje Svoboda)
NOVI POSLANCI
Imena kandidatov, ki imajo največ možnosti za izvolitev DRAGO JANČAR
Velikan slovenske literature o novem romanu Ob nastanku sveta
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
ALBUM S CELJSKEGA
Pomlad v Lokovici pri Šoštanju 1966
Mala Stankica uživa v pomladi in se čudi svetu okoli sebe. V ozadju je stara lesena hiša, ki je bila nekdaj zidanica. Tu sta si dom uredila moja stara starša Genovefa (Efka), roj. Ocepek, in Mihael Sevčnikar. Med vojno je stari ata padel v partizanih, stara mama (mami) je nato sama preživljala pet otrok. Čez leta sta si njuna najmlajša hči Silva z možem Stanetom Beričnikom, moja mami in ati, tukaj zgradila svoj dom. Na fotografiji se že vidi prvi dozidani del hiše. Kot je bilo v navadi, se je pred hišo sušilo perilo, ki sta ga mami in babi prali v bližnjem potoku in po potrebi pred tem še »skuhali« na štedilniku.
Svet, v katerega je Stankica pravkar napravila prve korake v življenju, se ji je predstavil v vsej svoji čudežnosti z vonjavami svežih pomladnih trat in cvetlic.
Prispevala: Stanka Ledinek
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
Zaslužimo si
zdravo okolje in samozavestno državo.
Janja Sluga
Kandidatka Gibanja Svoboda	>

ZDRAVJE
43
Imate visok krvni tlak?
S tihim ubijalcem se sreča vsak drugi Slovenec
Hipertenzija ali visok krvni tlak povzroči na svetu približno 9,4 milijona smrti letno. Glede na rast in staranje prebivalstva jih lahko pričakujemo še več. Po podatkih svetovnega združenja za hipertenzijo ima zvišan krvni tlak že vsak četrti in v Sloveniji že skoraj vsak drugi odrasel človek.
SIMONA SOLINIC
Visok krvni tlak je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih in ledvičnih bolezni ter najpogostejši vzrok umrljivosti na svetu, ki ga je s preventivnimi ukrepi, z rednim merjenjem, zavedanjem in ustreznim zdravljenjem mogoče preprečiti.
Vzrok hipertenzije je pri večini ljudi težko odkriti. V teh primerih zdravniki govorijo o primarni ali esencialni arterijski hipertenziji. Dejavniki za njen razvoj, na katere lahko vplivamo, so prevelika telesna teža, čezmerno uživanje soli, čezmerno pitje alkoholnih pijač, premajhna
V Sloveniji doživi možgansko kap približno 4400 ljudi na leto, približno 2100 jih umre. Še pogostejša je invalidnost. Srčni infarkt prizadene približno 5000 bolnikov na leto, približno 700 jih umre.
Simptomi visokega krvnega tlaka
Največkrat se ljudje z visokim tlakom tega sploh ne zavedajo, saj nimajo posebnih simptomov ali jih ne povežejo s krvnim tlakom. Pojavijo se lahko vrtoglavica, utrujenost, težave s spanjem, glavoboli, zvonjenje v ušesih ... Dolgotrajno zvišan krvni tlak lahko povzroči številne okvare organov, zlasti ožilja, srca in ledvic. To vodi v resne zaplete, kot sta možganska kap in srčni infarkt, zato je ključno, da visok krvni tlak odkrijemo in uspešno zdravimo.
Za bolnike je najpomembneje, da poznajo svojo bolezen in sodelujejo pri zdravljenju. Zdravniki namreč opažajo, da bolniki pogosto ne jemljejo predpisanih zdravil.
telesna dejavnost, izpostavljenost škodljivemu stresu in kajenje.
Resne posledice
Visok krvni tlak ali hiper-tenzija je kronična bolezen, ki jo spremlja vzdevek tihi ubijalec, saj se je bolniki pogosto sploh ne zavedajo. Nezdravljena lahko povzroči zelo resne posledice, kot so srčni infarkt ali možganska kap ter odpoved srca in ledvic. Bolezen se vedno pogosteje pojavlja tudi pri mladostnikih. Povišan krvni tlak je mogoče zelo uspešno zdraviti, za njegovo preprečevanje lahko vsak človek ogromno naredi tudi sam. Pri tem je tudi zelo pomembno, da za diagnozo krvni tlak strokovno izmerijo zdravniki. Za verodostojne rezultate pol ure pred meritvijo ne smemo zaužiti kofeina in alkohola, izogniti se moramo tudi večjim telesnim naporom in stresu. Med meritvijo moramo sedeti tako, da smo s hrbtom naslonjeni in da imamo stopala na tleh, pomembna je tudi pravilna velikost man-šete, sicer lahko izmerimo napačne, najpogosteje zvišane vrednosti.
Čez dan se
spreminja
Krvni tlak je tlak, s katerim kri pritiska na steno žil v našem telesu. Zagotavlja ustrezen pretok in preskrbuje organe s kisikom ter hranilnimi snovmi, potrebnimi za normalno delovanje. Vi-
O visokem krvnem tlaku govorimo, ko so vrednosti višje od 140/90 mmHg, tudi če je povišana le ena vrednost. Če za zdravljenje hipertenzije že jemljete zdravila, morajo biti vaše vrednosti nižje od 130/80 mml
iT*
i
šino krvnega tlaka izražamo v milimetrih živega srebra (mmHg). Opredeljujeta ga dve vrednosti - zgornji ali sistolični tlak, ki je tlak v arterijah med srčnim utripom, ko se srce skrči in iztisne kri v ožilje, in spodnji ali diasto-lični tlak, ki je tlak v arterijah med dvema utripoma, torej v času, ko srce miruje in se polni s krvjo. Krvni tlak se čez dan spreminja. Najnižji je ponoči, proti jutru se zviša. Na razvoj visokega krvnega tlaka vplivajo starost, spol in tudi prevelika telesna teža, alkohol, stres, čezmerno uživanje soli.
Kako pravilno meriti?
•	Merilnik mora biti umerjen.
•	Pol ure pred merjenjem ne kadite, ne jejte, ne pijte kave ali alkohola.
•	Vsaj 5 minut prej sedite in se umirite.
•	Manšeto namestite vedno na isto roko v višini srca, hrbet in podlaket naj bosta podprta.
•	Velikost manšete naj ustreza obsegu nadlahti, pod manšeto naj bo za prst prostora.
•	Bodite čim bolj sproščeni, ne govorite, ne glejte televizije.
•	Krvni tlak si izmerite dvakrat zapored z nekajminutnim presledkom in si zabeležite rezultate.
Svetovni dan hipertenzije je 17. maj. Vsako leto se na ta dan tudi Slovenija pridruži svetovni akciji osveščanja o nevarnosti visokega krvnega tlaka.
Ko je v loncu vse belo ...
Je vodni kamen nevaren za zdravje?
Kar nekaj bralcev se je v zadnjem času obrnilo na nas in nas opozorilo na vodni kamen, saj ga v loncih po prekuhavanju vode ostane večja količina. Ali je to nevarno za zdravje in kaj pravzaprav pomeni vodni kamen? Poiskali smo nekaj odgovorov.
TATJANA CVIRN, SIMONA ŠOLINIČ
»Trdota vode je lastnost, odvisna od vsebnosti mineralnih snovi. Pri pitni vodi v glavnem govorimo o vsebnosti kalcijevega karbonata, ki mu v pogovornem jeziku rečemo vodni kamen. Njegova vsebnost je lastnost surove vode, ki je s tehnologijo ne spreminjamo. V Sloveniji je večina podzemne vode v karbonatnih nanosih ali skladih, zato vsebuje precej kalcijevega karbonata. Zato to vodo imenujemo trda voda. O mehki vodi govorimo, če podzemna voda prihaja iz skladov, ki ne vsebujejo apnenca. V Sloveniji imamo izrazito mehko vodo na območju Pohorja,« pravijo
v celjskem javnem podjetju Vodovod-Kanalizacija.
Koristen?
Hkrati dodajajo, da je vodni kamen po eni strani nadloga, a po drugi koristen: »Zelo rad se izloča iz vode in s tem povzroča težave v iztočnih pipah ter v grelnih napravah. Po drugi strani pomeni dodatno zaščito vodovodnih cevi, kar ni nepomembno pri jeklenih pocinkanih ceveh. Tuširanje je veliko manj prijetno z mehko vodo, ker težko speremo milnico. Tudi okus vode je povezan s trdoto. Trda voda je prijetnejšega okusa, mehka voda pa ima sloves plehke vode,« še pojasnjujejo. Nekaj
bralcev, ki se je obrnilo na nas, je vseeno zaskrbljenih, ker pijejo takšno vodo.
A v javnem podjetju mirijo: »Če je voda belo obarvana, je to posledica zračnih mehurčkov, zato lahko to vodo brez zadržkov uporabite za pitje, kuhanje ali umivanje. Bela obarvanost pitne vode, ki jo natočimo v kozarec, namreč ni posledica prekomerne vsebnosti klora v njej, kot
zmotno misli večina uporabnikov. Prisotnosti klora v vodi vidno ne moremo zaznati. Bela obarvanost je zgolj fizikalen pojav številnih mikroskopsko majhnih zračnih mehurčkov, ki nastanejo kot posledica raztapljanja zraka v vodi, ki je pod pritiskom. Če takšno belo vodo natoči-mo v čist kozarec, lahko že po nekaj trenutkih opazimo, da se počasi zbistri. Opazimo
dvigovanje mehurčkov proti površini.«
Kaj pravi NIJZ?
Glede na to, da po prekuhavanju vode v loncih vodni kamen ostaja v znatnih količinah, smo za mnenje o njegovi »koristnosti« vprašali tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje, kjer so nas prav tako poučili o fizikalnih lastnostih vode: »Trdota vode je posledica prisotnosti predvsem kalcijevih in magnezijevih karbonatov ter sulfatov. V odvisnosti od vsebnosti soli je voda bolj ali manj trda. Znak, da je voda trda, je, da se milo in zobna krema ne penita dovolj, tudi poraba mila in detergentov je večja. Pri umivanju z milom pri zelo trdi vodi na dnu umivalnika pogosto ostane trdovratna pena. Pri kuhanju ostane na stenah ali na dnu posode bela obroba, ki ji pravimo tudi vodni kamen - gre za izločeni apnenec. Obloge apnenca
povzročajo težave predvsem pri grelnikih vode, saj se stroški za ogrevanje vode povečujejo, a tudi življenjska doba grelnikov je krajša.
Glede trdote vode še to: mehkejša voda je običajno bolj korozivna, kar povzroča izločanje npr. svinca iz cevi. Nekatere študije kažejo, da bolj kot je voda trda, manj je obolenj srca in ožilja.« Ob tem še dodajajo, da je trdota pitne vode tehnološki problem in za rešitev mnogi uporabljajo različne načine za reševanje. »Na primer ionske izmenjevalce, filtre, magnetne mehčalce vode ali dodatke kemičnih snovi. Na področju higienskih in zdravstvenih vidikov niso znane indikacije za mehčanje pitne vode in menimo, da za takšno spreminjanje lastnosti pitne vode oziroma mehčanje s stališča javnega zdravja sicer ni potrebe,« še dodajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
44
BRALCI POROCEVALCI
Na obisku učenci iz Grčije, Italije, Španije in Velike Britanije
Med mladimi udeleženci
Planinska petošolka Janja: »Najbolj mi je ostalo v spominu, ko smo bili pri športu skupaj. Bili smo tudi na igrišču. Oni so šli v Ljubljano in na kmetije. Bilo mi je dobro in upam, da bodo še prišli.«
Planinski petošolec Markus: »V redu je bilo. Najbolj sem si zapomnil, ko se je moj prijatelj zaljubil v Grkinjo. Malo manj je znal angleško in je potreboval prevajalnik. Ta teden je bil zelo zabaven in zanimiv, ker smo se pogovarjali po angleško.«
Italijanska učenka: »V planinski šoli mi je bila všeč soba za umirjanje in zvok zvonca. V enem dnevu sem govorila kar tri jezike in sem bila na koncu kar malo zmedena.«
Španska učenka: »Planinska šola je zelo velika, ljudje so prijazni. Slovenska pokrajina je čudovita, ker je zelo zelena.«
Grška učenka: »Uživala sem tudi pri kuharski uri.«
Učenci OŠ Planina pri Sevnici so gostili sovrstnike iz Grčije, Italije, Španije in Velike Britanije, s katerimi že tretje leto raziskujejo tradicionalne poklice in razmišljajo o njihovi prihodnosti.
V OŠ Planina pri Sevnici smo konec marca gostili učence iz Grčije, Italije, Španije in Velike Britanije, s katerimi že tretje leto raziskujemo tradicionalne poklice in razmišljamo o njihovi prihodnosti. Tako na poklice lončarja, ribiča, vezilje, tovornika mule, sladoledarja in na to, kako so prisotni v okolju sodelujočih v projektu, v naši šoli pa smo se osredotočili na poklica kmeta in gozdnega delavca.
Gostje so že v ponedeljek obiskali pouk - različne razrede in njihove dejavnosti. Sledilo je kosilo ( »restan« krompir in pečenka), na katerega bi stavil skoraj vsak Slovenec, a jih ni prepričalo, sploh nenavaden krompir jim je vzbujal sume. Dan se je nadaljeval z iskanjem skritega zaklada, ki je goste in njihove vodnike pripeljal do turške lipe. Na poti seveda ni šlo brez postanka pri tovarni Tajfun, kjer so gostom predstavili poklic gozdnega
delavca in orodij, povezanih z njim. Popoldne smo na javni prireditvi v telovadnici šole, ki jo je obiskalo tudi veliko krajanov, slišali predstavitve gostov, šol in krajev.
Torek je bil namenjen računalniškim delavnicam animacije, vključujoč različne poklice. 27 tujih učencev je s planinskimi devetošolci in osmošolci pripravilo zanimive animacije z legokockami. Komunikacija je med učenci stekla, če ne z znanjem jezika
povsem iz glave, pa s pomočjo google prevajalnika. Popoldne smo obiskali tudi kmetiji Hvalc ni Kranjc, kjer so se naši obiskovalci lahko srečali s sodobnimi načini kmetovanja in uživali v bogati pogostitvi. Potice, značilne slovenske jedi, gostje menda še dolgo ne bodo pozabili, enako srečanja z živalmi in s tehničnimi rešitvami v sodobnem načinu kmetovanja.
V sredo smo obiskali Ljubljano in se sprehodili po top
točkah: Prešernov trg, NUK, Napoleonov trg, Stari trg. Na belo Ljubljano smo pogledali tudi z gradu, kamor smo se povzpeli z vzpenjačo. Prosti dve uri sta bili kar prekratki za to, da so naši gostje malo »pošopingirali« in kupili spominek.
Zadnji dan so naši učenci s prijatelji iz Grčije, Italije, Španije in Velike Britanije preživeli ob vsebinah o varni rabi interneta ter športnih igrah v telovadnici. Navdušilo jih je plezanje, tudi T-ball so usvojili brez večjih težav. Slovo je bilo kar čustveno, gostje so namreč dodobra popestrili planinski šolski vsakdan in planinski učenci so se imeli možnost preizkusiti v komunikaciji v angleščini, a tudi v navezovanju stikov nasploh.
Ker pomemben del predstavlja računalniška pismenost, smo v času projekta namenjali poudarek tudi temu - tako so si učenci dopisovali, spoznavali različne programe za ustvarjanje e-voščilnic in si jih tudi izmenjali, posneli nekaj videov in si jih izmenjali. Nekateri učenci so »pokukali« v osnove robotike in še nekaterih programov za animira-nje, učitelji pa so spoznavali IKT-orodja za kakovostnejši pouk.
Naši učenci bodo maja odpotovali še v Italijo in Španijo, v Grčiji bo junija zaključno srečanje, kjer bodo učitelji celoten projekt ovrednotili. Učenci si takšnih in podobnih izmenjav seveda še želijo.
NINA GRADIČ PLANKO
Fizikalna eksperimentalnica v OŠ polzela
V Osnovni šoli Polzela je bil zanimiv eksperimentalno obarvan tehniški dan. V četrtek, 7. aprila, so osmošolci zavihali rokave in mlajšim učencem predstavili fizikalne poskuse na zabaven, igriv ter predvsem razumljiv način.
Poskuse so osmošolci izvajali v mali telovadnici, ki so jo z mizami in materialom za poskuse opremili že zgodaj zjutraj. Osmošolka Nuša Ba-gari Krajnc opisuje priprave ter potek tehniškega dne: »Na poskus smo se z ekipo pripravili nekaj dni prej. Poklicali smo se prek aplikacije Teams, se pogovarjali in skupaj iskali, kateri in kako bomo izbran poskus izvedli. Ker želim po-
stati vzgojiteljica, sem ta dan pridobila veliko izkušenj, med drugim tudi to, kako se pogovarjati in razlagati otrokom.«
Glavna organizatorka tehniškega dne, učiteljica fizike, ga. Jerica Rajšek, o pomenu tehniškega dne pravi: »Učenci so se sami odločili za eksperiment, ki jih je pritegnil. Prav tako so samostojno in odgovorno pristopili k pripravi eksperimentov in razlago pojava prilagodili starostni stopnji udeležencev. Učence nižje stopnje so spretno vodili do novih znanj in razumevanja pojavov. Ob tem so se postavili v vlogo učiteljev in nalogo opravili z odliko. Najbolj zvedavi so bili učenci prvih razredov. In prav to otroško
radovednost bi morali ohranjati tudi v vseh naslednjih letih. Le ko se vprašamo, zakaj in kako, nas vprašanja vodijo naprej in iščemo odgovore. Pa naj bodo to naravoslovje, zgodovina, umetnost ali odnosi.«
Učenci so tako spoznali veliko poskusov in se čudili, kako zanimiv je svet. Ga. Rajšek tehniški dan zaključuje tako: »Ne nazadnje je napredek gibalo časa. Kdor obstoji, zarjavi. Vem, da v OŠ Polzela ne bomo zarjaveli, saj imamo veliko učencev, učiteljev, strokovnih delavcev, ki vedno znova iščejo odgovore na različna vprašanja.«
NUŠA BOHAK, šolska novinarka
Poskuse so osmošolci izvajali v mali telovadnici. Mlajšim učencem so predstavili fizikalne poskuse na zabaven, igriv ter predvsem razumljiv način.
Kajuhovcem zlato in srebro iz angleščine
Dijaki I. gimnazije v Celju so dosegli odličen uspeh na državnem tekmovanju iz znanja angleščine, kjer so se pomerili dijaki 3. letnika.
Martin Steblovnik je osvojil četrto mesto in zlato priznanje. Vid Benčina, ki se mu je zlato priznanje izmuznilo za točko, in Samo Volovšek sta osvojila srebrno priznanje. Na državnem tekmovanju, ki je bilo 21. marca v Srednji strojni in kemijski šoli Šolskega centra Ljubljana, se je s 70 dijaki iz cele Slovenije pomeril še Art Špegel.
AP
novi tednik I radio celie
BRALCI POROČEVALCI
45
Utrinki s srečanja Vrtca Vransko v
Cez griček v gozdiček
In smo ga dočakali! Po dveh letih alternativnih oblik srečanja s starši na daljavo smo v Vrtcu Vransko letošnje družinsko srečanje končno lahko izvedli v živo. Strokovne delavke vrtca smo srečanje izvedle na prostem, in sicer ločeno po oddelkih - v mehurčkih - saj se v vrtcu še vedno pojavljajo med otroki posamezni primeri okužbe s koronavirusom.
Zaradi prednostnih nalog vrtca - opazovanje, odkrivanje, raziskovanje narave ter razumevanje pomena okoljske vzgoje - in projekta Mreža gozdnih vrtcev naši otroci že dobro poznajo bogato naravno okolje v neposredni bližini. Tokrat smo želeli tudi staršem pokazati skrite kotičke gozdnih igralnic.
V zadnjih dneh marca nam je bilo vreme naklonjeno in vse skupine smo se na sreča-
nju, ki smo ga poimenovali Čez griček v gozdiček, odpravile na pohod. Vzgojiteljice smo za otroke in starše pripravile različne izzive. Nekatere skupine so ob poti reševale naloge, iskale znanilce pomladi, druge so se srečale z orientacijo, iskanjem skritega zaklada ... Na cilju so se otroci lahko igrali v gozdni igralnici, s padalom, reševali gibalne izzive v sklopu projekta Mali sonček, najstarejši otroci so se v gozdu predstavili z dramatizacijo po glasbeni pravljici Gradič, nekateri oddelki so za starše pripravili krajši kulturni program ...
Da smo si srečanja v živo želeli vsi, dokazuje tudi zelo dobra udeležba. Upamo, da nam bodo epidemiološke razmere za srečanje v živo še naklonjene, saj si takšne oblike druženja želimo vsi.
LIDIJA IN TATJANA
Na srečanju se je družilo šestdeset otrok, rojenih od leta 2018 do konca leta 2021. (Fotografije: Anže in Rosvita Jager)
Srečanje malčkov občine Štore
V torek, 5. aprila, je bilo v Kulturnem domu Štore že četrto družabno srečanje malčkov in njihovih staršev iz občine Štore. Povabljeni so bili otroci, rojeni od leta 2018 do konca leta 2021. Srečanja se je udeležilo približno 60 otrok.
Prisotne je pozdravil župan Miran Jurko-šek, ki je poudaril, da se v občini zavedajo pomena reka, da so otroci naše največje bogastvo, zato se trudijo, da bi ustvarili čim boljše pogoje za njihov razvoj in lepše življenje.
Poleg projektov in naložb, ki so namenjeni širšemu krogu občanov, so v zadnjem obdo-
bju izvedli več projektov, namenjenih otrokom. Knjižnica Štore je dobila nove, sodobne in svetlejše prostore, sedem lokacij so opremili z otroškimi igrišči, pri osnovni šoli in vrtcu so uredili zunanje športno igrišče, za konec letošnjega poletja pa načrtujejo odprtje nove športne dvorane.
Zupan je vsakemu malčku podaril spominsko darilo, nato je vse povabil na posebno doživetje v dvorano, kjer so malčke pričakala napihljiva igrala. Iskrivega otroškega smeha in veselega vriskanja tisto popoldne ni in ni zmanjkalo.
KATARINA MAČEK
Vsi smo drugačni in hkrati vsi enaki
Društvo Otroci otrokom je v torek, 12. aprila, v sodelovanju s celjsko srednjo šolo za strojništvo, mehatroniko in medije pripravilo lutkovno-gledališko predstavo Grdi zajček. Dijaki so naredili priredbo Andersenove pravljice Grdi raček.
Pri tem jih je vodila misel, da smo vsi drugačni in hkrati vsi enaki. Vsi skupaj namreč poudarjamo ničelno toleranco do nestrpnosti in nasilja. Vključenost otrok s posebnimi potrebami se nam zdi še posebej pomembna, zato smo druženje popestrili z igro gnilo jajce na temo literarne delavnice, ki je bila pod budnim očesom koordinatorke Barbare Škorc, Andreje Vinko Markovič in Mojce Lapi. Vse skupaj je nagovorila tudi ravnateljica Simona Črep. Dijaki bodo pripravili tudi brošuro s fotografijami skupnega druženja.	NEJC šTeFANIČ
Dijaki so naredili priredbo Andersenove pravljice Grdi raček.
Mladi podjetniki
V	Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje spodbujamo podjetniški duh. Naši dijaki se lahko vsako leto preizkusijo v ustanovitvi svojega podjetja ter sodelujejo na nacionalnem tekmovanju programa Moje podjetje.
V	ponedeljek, 11. aprila, smo gostili prvi regionalni izbor Junior Achivement nacionalnega tekmovanja programa Moje podjetje 2022. Koordinatorica programa Maja Juršič je povedala: »Za mlade je zelo pomembno, da jim omogočamo priložnosti, da lažje prehajajo na trg dela. Ko sem iskala svoje priložnosti, sem videla, da je za delodajalca pomembno, da vidi, da so se mladi pripravljeni angažirati še v drugih pogledih in jih zanimajo še druge stvari, kar lahko tudi dokažejo.« Na letošnjem tekmovanju sodeluje 464 dijakov in 30 mentorjev, ki so ustanovili 104 dijaška podjetja. V Celju je osem mladih podjetnikov predstavilo svoja podjetja. Jaša Malič, Koktajl kepica: »Moje podjetje je dijaško podjetje Koktajl kepica. Izde-
Jaša Malič ima podjetje Koktajl kepica. Izdeluje sladoled z alkoholom oziroma klasične koktajle spremeni v sladico. (Foto: Gašper Rebernik)
lujem sladoled z alkoholom, torej klasične koktajle spremenim v sladico.«
Ekipa operi.si: »Ukvarjamo se s pranjem perila, ki temelji temelji na podobnem sistemu kot Wolt in Glovo, kar pomeni, da umazano perilo vzamemo, operemo, posušimo in zlikamo ter pripeljemo nazaj. Delujemo po principu mesečne naročnine, ki se določi po tem, koliko perila mesečno je treba oprati.«
V Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije je mentor podjetništva Matjaž
Cizej, ki je povedal: »Začeli smo pred približno petimi oz. šestimi leti. Vsako leto imamo kakšno ekipo v vrhu Slovenije. Menim, da smo kar uspešni, predvsem pri pridobivanju podjetniških kompe-tenc kot dodatne vsebine k rednemu pouku.«
Mlada podjetja je ocenjevala žirija, ki izbira finaliste programa. Ti se bodo udeležili zaključnega izbora tekmovanja v petek, 6. maja, v Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani.
MATEJA ZORKO PAVŠAR
46
RAZVEDRILO
Jože je dvignil pokojnino
Ročka za smerokaz v vozilih BMW
Oven
Tehtni ca КШ
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Tale Facebook je kot zdravstveni dom.
Sploh ni pomembno, kaj se zgodi, prideš gor in nekdo je gotovo že tam pred teboj.
Ped volitvami s strahom odpiram vrata, da mi ne bi kak politik asfalta speljal v hišo...
Če bi odpiral knjigo tolikokrat, kot sem hladilnik, bi bil doktor znanosti.
Spregledal je
Pred kratkim je nek novozelandski časopis poročal, da je gospa Anne Maynard vložila tožbo proti Wellington State bolnišnici zato, ker je njen mož po opravljeni operaciji izgubil vso voljo do seksa.
Zastopnik bolnišnice je v zagovoru povedal, da so gospodu Maynardu z operacijo sive mrene zgolj popravili vid ...
Princ
Naletim na žabca, ki me ogovori: »Poljubi me in spremenil se bom v princa.«
Ga poberem, vtaknem v žep, on pa: »A me ne boš poljubila?«
»Ne, pri 50. mi je ljubša govoreča žaba.«
Gospodar
Mož je pravkar končal branje nove knjige z naslovom Lahko ste gospodar v svoji hiši.
Oddrvel je v kuhinjo in stopil naravnost k ženi. Uprl je prst vanjo in ostro dejal: »Vedi, da sem od zdaj jaz gospodar v tej hiši in moja beseda je zakon! Zvečer mi boš pripravila gurmansko večerjo in ko bom pojedel, mi boš servirala sijajno sladico. Po večerji bova šla v spalnico in se ljubila tako, kot jaz hočem. Potem mi boš pripravila kopel, da se bom lahko sprostil. Umila mi boš hrbet in me obrisala, nato pa mi boš prinesla pižamo. Nato mi boš zmasirala stopala in roke. Ugani, kdo me bo oblekel in počesal, ko bo to opravljeno?«
Žena: »Jaz bi rekla, da upravnik pogrebnega zavoda ...«
Ko čakam ženo, da se uredi...
Vplivi planetov so nekoliko težavnejši, vendar bodo ideje tiste, ki bodo pomembne, zato nikar ne obupajte in se lotite načrtov. Dobili boste novice, ob katerih vam bo zastal dih. Vaš vladar biva v znamenju rib, zato boste več energije in moči porabili za družino, partnerstvo in vse, ki so del vašega osebnega življenja. Na vsak način jih boste želeli obvarovati pred težavami.
3\k

Lev

V tem obdobju je komunikacija izredno pomembna, zato se le prepustite toku dogodkov. Merkur v znamenju bika poudarja sistematičnost, natančnost in pridnost. Vedno ste našli rešitev za težave, tudi tokrat jih boste, vendar nekoliko drugače. V mislih boste naredili velike načrte, ki jih boste korak za korakom tudi uresničevali.
škorpijon
Dogodki bodo od vas zahtevali temeljit premislek, zato se boste še naprej vrteli v začaranem krogu. Bivanje Marsa v ribah vam bo povzročalo romantična čustva, zato boste imeli veliko potrebo po preoblikovanju ljubezenskega razmerja. Uran še vedno biva v vašem znamenju, prinaša vam globlje poglede na življenje. Skušajte se oprijeti nečesa, kar vam bo dajalo varnost. Ovire so velika težava na vsakem koraku.
Pred vami so intenzivni dnevi, lotevali se boste zahtevnih nalog in s prodornim delovanjem usklajevali še tako zahtevna nasprotja. V ljubezni vam bo sreča mila, pripravite lahko presenečenje partnerju. Bivanje Merkurja in Sonca v znamenju bika predstavlja za vas velike izzive. Mogočna energija vas bo silila, da boste naredili nekaj več.
Strel ec
Dvojčka
Spremembe se bodo še naprej vrstile druga za drugo. Poskrbite za veliko počitka, kajti vaša energija bo lahko zelo nihajoča. V poslovnem smislu se vam obetajo večje spremembe, dobre priložnosti, zato nikar ne oklevajte pri še tako majhnem koraku. Uspelo vam bo doseči soglasje glede zadeve, ki vam že dlje dela težave. Omejitve težko prenašate, manipulacije in negativno avtoriteto še bolj.
Rak
Za vami je nekaj neprijetnih dogodkov, vendar boste kmalu lažje zadihali. Zadeve burijo vaše duhove, nikakor se ne morete umiriti. Delovali boste izredno samozavestno, kar bo odlična poteza v trenutnih okoliščinah. Na delovnem področju se vam obeta pozitivna sprememba, odpre se vam lahko nova pot, nova priložnost. Jupiter, vaš vladar v znamenju rib, pospešuje časovno razsežnost, zato se bodo dogodki kar vrstili.
Kozorog
Nehote se boste lotili kočljive zadeve, ki lahko dvigne veliko prahu. Delujte v skladu s svojim prepričanjem in svoje mnenje povejte na glas. Mars biva v vodnem znamenju, zato boste imeli v naslednjem obdobju veliko več energije kot običajno. Lotite se lahko zahtevnejših projektov, naredite nekaj več na poslovnem področju in uravnajte odnose v svojem partnerstvu ter ljubezenskem odnosu.
Presenečeni boste nad odzivom nekoga v vaši bližini, saj bo vaše mnenje o neki občutljivi zadevi popolnoma drugačno. Vendar tega ne boste odkrito priznali in boste tudi tokrat dobro zastopali svoje znamenje ter z diplomacijo reševali kočljive zadeve. Pred vami je obdobje večjih odločitev, saj dobro veste, da po starem ne morete več delovati.
Vodnar
Močan vpliv planetov v zračnem znamenju bo pripomogel, da boste uresničili še tako drzne načrte. Nič ni zamujenega, boste ugotavljali v ljubezenskih razmerjih, zato se vam obetajo romantične urice. Venera je v znamenju vodnarja, pomagala vam bo, da boste ugotovili, kaj sploh hočete v ljubezni. Nikakor se ne boste pripravljeni odreči odgovornosti, to boste pričakovali tudi od partnerja.
Delo se bo nakopičilo, vaše počutje bo zelo nihajoče. Dvomili boste, kako sprejemati odločitve, saj boste želeli spremeniti cel sistem delovanja. Pomembno je, da poskrbite za dobro počutje, zato veliko počivajte in ne izgubljajte po nepotrebnem dragocene energije. Na ljubezenskem področju se bodo še naprej vrstile zmešnjave. Če ne veste, kaj narediti, ne naredite ničesar. Včasih je dobro prisluhniti tišini in poiskati nekaj v sebi, kar že dolgo iščete.
Devica
Tokrat morate upoštevati vse okoliščine, ki so prisotne v vašem življenju. Merkur, vaš vladar, biva v znamenju bika in vam daje upornost in moč, zato boste veliko bolj zlahka sklepali dogovore. Tokrat boste naredili korak naprej tudi na čustvenem področju, jasno in glasno boste povedali svoje mnenje. Venera vam bo pomagala, da boste očarljivi, karizmatični in pripravljeni na izzive.
Ribi
Skočite iz svojega varnega pristana in pojdite novim dogodivščinam naproti. Pred vami so spremembe na vseh področjih življenja. Planeti v znamenju bika vam prinašajo več fizične moči, več odločnosti in več energije. Zato se v tem obdobju ne boste pustili preslepiti ljudem, ki vam samo jemljejo moč in energijo. Delovali boste po svojih principih in bili pri tem uspešni.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA.
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
Glede na to starinsko žarnico predvidevam, da je tvoja ...
Križam Ke &
ugamKe
STOJI ZA DECIMALNO VEJICO
PODPORNI ELEMENT
KATEY SAGAL
DUMA JE PESNITEV ... ŽUPANČIČA
NERAZ-SEKANI KOSI DEBLA
PREJEMNIK POŠILJKE
CITROENOV AVTO
PODJETJE ZA DOSTAVO POŠILJK
EMILIO ESTEVEZ
PLEZALKA Z BELIMI CVETI
KEMIJSKA ELEMENTA Sn IN Kr
500 A
14
ROB JE ... DVEH PLOSKEV
PIJAČA IZ PREMIK RADENSKE TELESA SEM IN TJA
POP DESIGN SPOJINA ... BOŽIČNO ELEMENTA NOČ
S KISIKOM V NJEM PLA-_VA KROKODIL
JUŽNOAMERIŠKA DIVJA MAČKA
ZVEZNA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA
V 11. PONOVITVI
IT. VESTERN: DOBRI, UMAZANI, ...
NADLEŽNA ŽUŽELKA
LEVSTIK: DEČEK BREZ ...
REŽISER ANZELJC
SLOVENSKI IGRALEC KONČAR
mi, vi, ...
POVRATEK
SLOVENSKI PESNIK
FRANCOSKA NIKALNICA
ALJOŠA TERNOVŠEK
GRŠKI OTOK
DROBEN DEL LESA
PRVOTNI PREBIVALEC ITALIJE
DELI VOJAŠKE ORGANIZACIJE
KRAŠKO VINO LINDGREN: ., RAZBOJNIŠKA HČI
ZEMLJIN NARAVNI SATELIT RYAN O'NEAL
SPOJINE S KARBONILNO SKUPINO
GAJ . CEZAR JE BIL RIMSKI VOJSKOVODJA
IZVID (KNJIŽ.)
13
SLABOKRVEN ČLOVEK
DRŽI SE GA SMOLA
AMERIŠKA KUNA
LJUDEVIT GAJ
I. MLAKAR: EN GLAŽ VINA MI .
POVEČANJE, PORAST
DEL KONJSKE OPREME
BRITANSKA PEVKA (RITA)
KONSTRUKTOR PLANIŠKE SKAKALNICE BLOUDEK
12
ČRKA n V ENOTI nm ČLOVEKU PODOBNI OPICI
IZDELUJE POHIŠTVO
GOJIJO UPANJE
BRITANSKI IGRALEC (JEREMY)
STAVBNO POHIŠTVO
ZLITINA ZA ZVONOVE
KEMIJSKI ELEMENT As
RIMSKI BOG LJUBEZNI
SLOVENSKI KANTAVTOR KAVAŠ
NAPOLEONOV OTOK SIRUP BREZ SOGLAS-NIKOV
BOTRA (NAR.)
PRISTANIŠČE V JEMNU
BIBLIJSKI OČAK
ZNAMKA MOTORNIH OLJ
AMERIŠKI IGRALEC (JOHNNY)
BORIS DVORNIK
PREBIVALEC KRAJA
BOŽO KOS NARODNA: ... DEKLE JE ŠE MLADO
PRIPOVEDNA PESNITEV
... BADIA JE IT. SMUČAR. SREDIŠČE
10
TEŽAVNOST, RUSKA NEPRIJET- BALERINA NOST PAVLOVA
ITALIJANSKI
PESNIK ALIGHIERI
V ŠPANIJI
GA JE ETA ZASLON KONČALA
TIHO (GLASB.)
SUDOKU 514
			4		6			
	2	9						
						7	8	3
			1	6	4	8		
	8	6	2			1		
	5	2						
				3				
		7					9	2
8	6	1		2				
SUDOKU 205
	8	1			6			
							7	8
4	5				2		3	
	6			5		9		
			2	1		5		
9	4			7		1		
			4		3		5	6
3	2	4						
			8					2
REŠITEV SUDOKU 513
REŠITEV SUDOKU 204
8	1	3	4	7	5	2	6	9
9	2	4	1	8	6	5	3	7
6	5	7	9	3	2	4	1	8
4	7	9	5	6	3	8	2	1
5	3	2	7	1	8	9	4	6
1	6	8	2	9	4	3	7	5
3	8	5	6	4	7	1	9	2
7	4	1	8	2	9	6	5	3
2	9	6	3	5	1	7	8	4
4	2	1	8	5	6	7	9	3
8	5	9	3	7	2	1	6	4
6	3	7	1	9	4	5	8	2
3	6	4	9	2	1	8	5	7
7	9	2	5	4	8	3	1	6
1	8	5	7	6	3	4	2	9
2	4	3	6	1	5	9	7	8
9	1	8	2	3	7	6	4	5
5	7	6	4	8	9	2	3	1
TOR, SRE
ALFA IN .
2
ZHODIŠČE
3
4
5
6
7
SKUPEK
11
9
8
OBER
novi tednik
vMny> г i/wmyj/
KUPON
Ime in priimek: Naslov:
Telefon:
Obkrožite: a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika
Nagradni razpis
1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve -zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14		
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Podpis:
Upoštevali bomo samo rešitve nakupo-nu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 26. aprila.
Geslo iz številke 15: Lepe velikonočne praznike Izid žrebanja
1. do 3. nagrado, Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majico NT&RC, prejmejo: Matic Bajec iz Celja, Marko Latinovič iz Škofje vasi in Darja Jerše iz Laškega.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
V naše križanke smo pripeljali lepe besede, ki so pri drugih še vedno brez razloga prepovedane.
48
TA PISANI SVET
Rokometaši Celja so zgodovinski uspeh, uvrstitev v 1. jugoslovansko ligo, dosegli leta 1966 v Slavonskem Brodu (Velež 16 : 7, Bečej 10 : 9, Radnički Slavonski Brod 12 : 8), kjer so na blatnem igrišču nosili nogometne čevlje s čepi. Z leve stojijo trener in igralec Tone Goršič, Žare Presinger, Alojz Snedič, Bogdan Povalej, Janez Goršič, Andrej Savodnik, Mile Džakić in Janez Markovič, čepijo pa Silvo Krelj, Niko Markovič in Jure Koren.
Obletnice in nepozabni spomini
Pred dnevi so se sestali in se veselo družili celjski rokometaši. Obeležili so 60. obletnico začetka delovanja Toneta Goršiča v rokometu. Jože Kuzma mu je zaupal vodenje slovenske mladinske reprezentance, v kateri so bili Celjani Silvo Krelj, Jure Koren, Andrej Telič, Janez Goršič, Žare Presinger, Bogdan Povalej, Slavko Kokot, Tone Medved in Matej Fink. Na spodnji fotografiji je Goršičeva ekipa, ki je pred dvema letoma praznovala petdeseto obletnico od sezone, ko ji je še zadnjič uspelo obstati v 1. jugoslovanski ligi. V letih 1969 in 1970 je bila dvanajsta in leta 1971 trinajsta. Z leve stojijo Bojan Levstik, Alojz Šafarič, Niko Markovič, Tone Goršič, Jure Koren, Mirko Mejavšek, Vlado Bojović in Davorin Orač, čepijo Silvo Krelj, Žare Presinger, Janez Goršič, Janez Markovič, Bogdan Povalej in Alojz Snedič.
DŠ
Pozivali na volitve
Inštitut 8. marec, ki je odigral vidno vlogo pri referendumu o vodi in zavrnitvi vladnega zakona, je pred prihajajočimi držav-nozborskimi volitvami še okrepil delovanje civilne družbe. S prostovoljci gibanja Gremo volit je na praznično soboto obiskal Celje in Velenje.
Ljudi so pozivali k udeležbi na prihajajočih parlamentarnih volitvah in k podpori predlogu Zakona proti škodljivim ukrepom oblasti. Kot je povedala Marja Kodre, ki sodeluje pri dejavnostih gibanja v regiji, je akcija Gremo volit namenjena zbiranju podpisov za vložitev Zakona proti škodljivim ukrepom oblasti v državni zbor in spodbujanju k udeležbi na volitvah, ki bodo določile sestavo novega državnega zbora, ki bo o sprejetju zakona odločal.
NT
	
M'i	/> *
	9
	*
/	
s	
S J	
Še ob dvorcu Legant
Občina Braslovče je pri dvorcu Legant v središču trga Braslovče zasadila cepič najstarejše vinske trte, ki raste na mariborskem Lentu.
Prvi cepič so v občini Braslovče posadili že pred štirimi leti ob pročelju gradu Žovnek. Kot gospodar trte je župan Tomaž Žohar izrazil ponos in željo, da bi se občani ob trti srečevali in družili, saj je ta simbol povezovanja in trdoživosti. Kot je povedal skrbnik trte Milan Šoštarič, so Mariborčani prvi cepič s certifikatom podarili Ljubljanskemu gradu leta 1990. Ta drugi, braslovški, je tako že 134. po vrsti v Sloveniji, po svetu jih raste še 94, med drugim tudi v Braziliji, Ukrajini, Avstraliji in Avstriji.
ŠO
Zasedba LPS je ustvarila videospot za svojo skladbo Disko v stripovski podobi. (Foto: arhiv RTV)
Združene mlade moči
Pred odhodom na Pesem Evrovizije je zasedba LPS ustvarila še videospot za svojo skladbo Disko, in sicer v stripovski podobi. Nastal je v sodelovanju z RTV Slovenija in s prijatelji članov zasedbe.
Stripovske podobe je ustvarila ilustratorka Manca Matelič, dijakinja Gimnazije Celje - Center in sošolka pevca Filipa Vidušina ter bobnarja Gašperja Hlupiča. Manca je pred časom že navdušila mojstre risank, saj je njeno objavo animirane risbe junakinje Star iz istoimenske risanke na svojem Instagramu delila celo produkcijska hiša Disney.
Pri ustvarjanju spota je sodeloval tudi Matevž Bervar, avtor stripovske knjižice Knjiga od hudiča, ki je izšla leta 2019. Je nekdanji sošolec članov LPS, klaviaturista Žige Žvižeja in kitarista Marka Semeje. Matevž je vodil pripravo scenarija, Manca je na osnovi njegovih skic vse to narisala. Da je strip zaživel, je poskrbel montažer in Žigov brat Žan Žvižej, eden najvidnejših mladih filmskih ustvarjalcev in prejemnik številnih nagrad. Iz filmske in televizijske montaže je pred kratkim magistriral na AGRFT.
TC
Trto sta posadila skrbnik in gospodar, blagoslovil jo je monsinjor Milan Gosak. Sajenja so se udeležili tudi člani občinske uprave in vitezi celjskega vinskega reda, ki spadajo v evropski red vitezov vina. (Foto: TT)
Z modnimi navdihi za pomlad in poletje
V Celjskem domu je bila prejšnji teden tradicionalna modna revija Modni navdihi, ki je del dogajanja v knežjem mestu že od leta 1997. Kot pravi organizatorka Vladimira Skale, so tudi tokrat pozornost namenili blagovnim znamkam lokalnih modnih kreatorjev. Ob znanih modnih imenih so se letos s kreacijami predstavile tudi dijake, ki obiskujejo program ustvarjalec modnih oblačil Srednje šola za storitvene dejavnosti in logistiko Šolskega centra Celje. Za vrhunec večera so poskrbeli letošnji zmagovalci Eme - člani zasedbe LPS - ki so poskrbeli, da večer ni bil le modno, temveč tudi glasbeno obarvan.
NT
Foto: Gregor Katič
S svojimi stvaritvami so sodelovale tudi dijakinje Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Šolskega centra Celje.