Slev. m Posamezna Številka stane 1 Din. V Milani, v smola dni it. decembra 1922. leio L k, doaavljenoa dom mase ^Bo..... Naročnina ....... za državo SHS: a) pi pošti mesečno Din 1> 10 za inozemstvo: nemočno ,,,,... Din 20 as Sobotna izdaja: ~st T Jugoslaviji.....Din 15 T laozamatvn ..... „ 35 a Cen« lnseratom: 9B Baoatolpaa letuaa vrita mali oglasi po Dlo.1"— Id Dia.1'51^ veliki ogla« nad 45 mm vlilo e po Din. I —, poslana it4 po D. uri zjutraj. HT Uredništvo ja i) soglasju i izjavami, danimi v parlamentu. Na konferenci v Lausani je vladalo popolno soglasje z zavezniki, tako glede vprašanja morskih ožin kakor vprašanja narodnostnih manjšin. Zadostuje, da je došlo do sporazuma med Anglijo, Francijo in Italijo. Očitek napram Franciji, do je imperialistična, ne bo nikdar našel odmeva v angleških krogih. Nato je prešel Poincare na nemške predloge in izjavil, da se Francija, ki je izdala zn Nemčijo 100 miljard, no more odreči svojim zahtevam. Francija nima nobene namere zatajiti svoih vojnih dolgov, toda ona jih ne more niti de jure niti de facto plačati, dokler sama ne prejme plačil od Nemčije. Pri svojem posetu v Londonu avgusta meseca je naletel na Bal-fourjevo noto, sedaj pa je dosegel uspehe. Mislilo se je na možnost, urediti zadevo, no da bi se čakalo na odločitev Ze-dinjenih držav. Z ozirom na ta pogajanja »i moremo predstavljali ureditev evropskih razmer, ne da bi morala Francija odstopili kaj od tega, kar ji dolguje Nemčija. Francija ni imela nikdar namena in ga ne bo imela, izvajati vojaške ekspedicije. Francija hidi noče naložiti Nemčiji nobenih kazenskih sankcij, hoče pa biti plačana v tej meri, v kateri je mogoče. Nato je povdarjal, da je Fraciji ležeče na tem, da nastopa skupno z zaveznild. Ako pa bi morala nastopati osamljena, potem bi storila le pod skupnim nadzorstvom. Za zavezniške^ iinže-njerje in carinske uradnike v Nemčiji bi rezervirala prostor ter bi zahtevala nadzorstvo nad svojimi ukrepi. V tem slučaju bi Francije ne vodili niti vojaški nagibi niti nameni teritorialnega osvojevanja. Prepričan je, da ne lx> entente cordiale ničesar utrpela pri pogajanjih, ki se prično 2. januarja. Poincare je nato zavrnil še enkral nemške predloge kot nesprejemljive ter se je oprostil, da ne more več povedati. Vezan je na rezerviranost, za kar mu je včeraj dal Bonar Law vzgled. Ako pa meni zbornica, da je trenutna vlada manj sposobna kakor kakšna druga, naj to izjavi. (Medklici: Ne t Ne!) Predlog za odgoditev inter-pelacijske debate je bil odklonjen. Siaiiščfc Poincareja omajano. Berlin, 15. dec. (Izv.) Pariški dopisnik »Vos. Zeitungc poroča, da je stališče francoskega ministrskega predsednika Poinca-rčja zelo omajano. Z ozirom na razpoloženje v Parizu je z gotovostjo pričakovati njegov odstop, tudi v slučaju, da dobi v predstoječi zbornični debati začasno zaupnico. Nove odredbe proti Nemčiji. Pariz, 15. dec. (Izv.) »Daily Maik poroča na uvodnem mestu, da se francoski krogi bavijo z načrtom novih odredb za slučaj, da bi Nemčija ne izpolnila svojih obveznosti, in sicer z uvedbo carinskih mej pri ruhrskih plavžih, s čemer bi se izvršil pritisk na težko industrijo ter bi se dobilo nadzorstvo nad ruhrskim ozemljem, ne da bi ga bilo treba zasesti. Za to idejo skušajo pridobiti sedaj ministrskega predsednika Poincarčja. Nemčija izpolnila svoje obveznosti. Berlin, 15. dec. (Izv.) »D. Allg. Zeitungc poroča iz Pariza, da je Nemčija 15. t. m. popolnoma plačala vojne odškodnine 16 milijonov zlatih mark, s čimer je Nemčija izpolnila vse obveznosti na podlagj moratorijev od 31. marca, 31. maja in 31. avgusta. Anglija se ne odreče svojim terjatvam. London, 15. dec. (Izv.) V poslaniški zbornici je izjavil ministrski predsednik Bonar Law, da je Angliji nemogoče odreči se svojim terjatvam napram zaveznikom kakor tudi nemški odškodnini, Iudi ako bi ne bilo treba plačali Zedinjenim državam dolžnih ogromnih vsot. Po njegovem mnenju je s skupno akcijo Francije in Anglije mogoče razrešiti evropsko vprašanje. Ram-aay Macdonald je predlagal, naj se franco-sko-angleške zahteve napram Nemčiji znižajo. zakaj po njegovem mnenju je Nemčija nezmožna plačila. Nastopil je proti eventu-elni zasedbi ruhrskega ozemlja, ki je v stanu. oživiti nemško monarhijo. Lord Rolx>.rt Cecil je naglašal razliko med stališči Francije in Anglije glede vsote, ki jo more plačati Nemčija. Sprožila se je misel, naj bi razsodišče, sestavljeno od društva narodov, določilo vsoto, ki .se jo more terjati. Lord Cecil je odobraval izjavo Bonar Lawa, ki so jo odobravali tudi ostali govorniki. Rfran 2. SLOVENEC, dne T«. deoemKra 1 Stev. 177. Odjenljivost Turkov. Lausanne, 15. dec. (Izv.) Komisija za manjšinjsko vprašanje je danes napravila zopet korak naprej. Turki so izjavili, da se strinjajo s tem, da se vprašanje narodnih manjšin uredi po določilih, ki so označeni v zahodnoevropskih pogodbah. Sprejet je tvrdki K. Till na Kongresnem trgu 8 stalna razbil sklep, naj izdelajo zavezniki besedilo take pogodbe ter ga predlože turški dele-gaciji. _• Ameriški kredit Evropi. Newyork, 15. dec. (Izv.) Na letni konferenci guvernerev posameznih držav Severne Amerike je priporočal guverner države Nebraska, naj zvišajo Zedinjene države kredit državam, ki imajo življenja sposobne vlade. Predno pa naj bi se izvršilo to povečanje kredita, naj bi se po njegovem mnenju od dotičnih držav zahtevalo zmanjšanje oborožene sile na efektivno stanje,'ki odgovarja potrebam miru. AMERIŠKA PODPORA NEMČIJI. Washington. 15. dec. (Izv.) V reprezentančni zbornici je republikanec Newton stavil predlog o podpori 70 milijonov dolarjev za zmanjšanje bede v Nemčiji in Avstriji. Razdelitev te podpore naj bi se poverila ameriškemu Rdečemu križu. v tujini je, da se v notranjosti upostavita red in svoboda. V doeego tega cilja hoče stranka nuditi vladi vso svojo pomoč, ne-glede na svoje strankarske interese. 2. Neobhodno potrebno je, da se doseže ravnotežje v državnem proračunu. Stranka hoče brez vsakega pridržka in brez vsakega ozira na volivne učinke {odpirati akcijo, da so državni dohodki zvišajo, izdatki pa znižajo. Temeljni pogoj za politično obnovo n aro-. I a je upostava avtoritete in neprintranosti državne uprave, ki se mora osvoboditi vplivov politične klientele; poživiti je treba krajevno upravo in preoenovati zastopstvo interesov, posebno delavskega in srednjega stanu. 3. Stranka smatra kot neobhodno potrebno, da se zajamči svoboden in iskren izraz ljudske volje pri volitvah. Umetni volivni sistemi, ki bi večino tako izvoljene zbornice postavili v nasprotje z večino volivcev, bi vzeli parlamentu njegovo veljavo in oslabili državo nasproti inozemstvu. Mi smo se borili za proporc in ga bomo tudi v bodoče branili. Ljudska stranka je v teh težkih trenutkih dokazala, da sme domovina vedno računati nanjo, da je pripravljena na vse žrtve; nikdar pa se ne more stranka postaviti v protislovje s tistimi svojimi temeljnimi načeli in programatičnimi zahtevami, v imenu katerih se je ustanovila. 4. Obnova narodnega življenja se mora izvršiti predvsem v Soli in njenih javnih in zasebnih vzgojnih organizmih. Stranka upa, da vlada priznava moč in vrednost verskega prepričanja, ki se svobodno izpoveduje in odkritosrčno spoštuje. Možje ljudske stranke so se za to misel doslej borili sami, ne strašeč se celih gora predsodkov, ki so se nakopičili tekom desetletij. Ako so sedaj obnovno gibanje spoji v tej tisočletni tradiciji, potem bo globoka kriza duhov in ustanov prešla v plodno duhovno edinost. KRIVIČNO POBIRANJE TROŠARINE V DALMACIJI. Bclgttid, 15. dec. (Izv.) V nekaterih krajih Dalmacije so leta 1921 pobirali finančni organi trošarino na vino, dasi bi tega ne smeli na podlagi tolmačenja finauč- j nega odbora. Radi tega je poslanec dr. Du-libič vložil na finančnega ministra vprašanje, v katerem zahteva, naj se vplačila odpišejo. PAMETNA NAREDBA. Praga, 15. dec. (Izv.) Češkoslovaško ministrstvo za narodno brambo je odredilo, da se v garnizijah poučujejo voaki v kmetijstvu, teoretično in praktično. OBSODBA V VELEIZDAJNIŠKEM PROCESU V PRAGI. Praga, 15. dec. (Izv.) Vojno divizijsko sodišče je obsodilo radi vohunstva poročnika Jurija Novakovskega na 8 let težke ječe in izgubo češkoslovaškega vojnega križca, štabnega kapitana Ivana \Vurmu na 4 in pol leta težke ječe in kapitana Gustava Wolfa na 3 leta težke ječe. Vsi obsojenci izgube tudi svoje čine in volivno pravico. Preiskovalni zapor se jim je v kazen vračunal. MAŽARSKI ZUNANJI MINISTER ODSTOPIL. Budim pešta, 15. dec. (Izv.) Zunanji minister Banffy je podal že dalje časa nameravano ostavko. Z začasnim vodstvom poslov zunan ega ministrstva je poveril državni upravnik justičnega ministra Daru-varyja. OBSODBA V HARDENOVKM PROCESU. Berlin, 15. dec. (Izv.) Ob 1. popoldne je bila izrečena obsodba v Hardenovem procesu. Obtoženec Grenz je bil obsojen radi odobravanja telesne poškodbe na 4 leta 9 mesecev ječe, Weichart pa na 2 leti 9 mesecev. Preiskovalni zapor se je vračunal v kazen. Italijanska ljudska stranka. Rim, 13. decembra 1922. Načelstvo italijanske ljudske stranke je imelo danes tu zborovanje, katerega so se udeležili vsi člani razen prof. Colonet-tija, ki je bil zadržan vsled bolezni. Po vsestranski razpravi je bil soglasno sprejet dnevni red, izrečno obvezen za vse strankine organe. Sklep naglasa: 1. Predpogoj za prerod dežele in obnovo njenega ugleda Seja višjega šolskega sveta dne 14. decembra 1922. Predsednik dr. B e u k poroča v začetku seje o važnejših ukrepih šolskih oblasti po zadnji seji. Med drugim omeni malo maturo po dovršenem IV. razredu srednje šole. Prosvetni minister je predpise, ki so veljali za to maturo v Srbiji, raztegnil na celo kraljevino. — Predpisi o disciplinarnem postopanju proti učiteljem, ki so valjali za Kranjsko, so se raztegnili na Prekmurje. Ravnatelj Voglar je stavil dva samostojna predloga, enega zj« neko učiteljico. da bi dobila pokojnino, drugega pa za meščanskošobko učitelstvo. To žalitev« 1. enega zastopnika v višjem šolskem svetu, 2. isto učno obveznost kakor učitelji na trgovski šoli in na učiteljišču in 3. izenačenje plač s temi učitelji. Razgovor je pokazal, da so te zahteve sedni neizvedljive in se mora počakati novih šolskih zakonov. Nadzornik srednjih šol dr. Polja-n e c je predložil statistični pregled mešč. šol v šolskem letu 1922-23. Meščanskih šol je v Sloveniji 33, javnih 24 in 9 zasebnih. Na teh šolah je 5306 otrok, med njimi deklic 105%' več kot dečkov. Oddalo se je nekaj učiteljskih služb na K ran skem in Štajerskem, sestavil se je ternopredlog za ravnateljsko mesto na kočevski gimnaziji in nekaj predlogov za stalno upokojitev. Predlog ravnatelja Lajovica, naj bi se § 79 dokončnega učnega reda deloma spremenil, se je odklonil. Ta paragraf določuje, pod kakimi pogoji smejo učenci ljudskih in meščanskih šol prirejati predstave ali pri njih sodelovati. Potrebno je za to dovoljenje okrajnega šolskega sveta. Na vrsto ;e prišel zopet predlog kanonika N a d r a h a , naj se z ozirom na znano blejsko resolucijo uvede disciplinarno postopanje proti SlomškaTjem, in če se dokaže, da so res državi sovražni in nevarni, naj se strogo kaznujejo. Predlagatelj je izjavil, da umakne svoj predlog, če g. Jelene v imenu UJU prekliče krivično resolucijo. — Ravnatelj Jelene izjavi, da za to ni upravičen, ker je resolucijo sklenila skupščina. Nato imenuje predlagatelj neka' imen Slomškarjev, na prvem mestu seveda g. višješolskega nadzornika G a -brska in izroči imenik Slomškarjev (kranjskih) gospodu predsedniku, ki ga da dr. K a r 1 i n u z naročilom, naj izvede preiskavo, če so Slomškarji res protidr-žavni. Gospodoma Jelencu in Gnusu je bilo to malo neprijetno. Zahtevala sta, naj Slomškarji sami zahtevajo preiskavo ali vsaj dajo Nadrahu pooblastilo. Ko je g. Jelene slišal prva imena, je dejal: »Pa same nedolžne imenujete !<: Odgovor: >Saj ste vse napadli.« Jelene: >Ali je v imeniku tudi Štrukelj? Ali :e v imeniku tudi tisti, ki je v šoli pel namesto »Lepa naša domovina«: >Lepa naša dobra kaša, ki jo kuha mama naša«?« G. Dimnik: »Ali je v imeniku bidi tisti kaplan, ki ni počakal pri oltarj", ho se je pela kraljeva himna?« Poznejša razprava je dokazala, da je Dimnikov kaplan čisto nedolžen, g. Jelene pa ni hotel imenovati svojega pesnika. Pač pa je pripovedoval, kako huda kazen bo zadela tiste, ki so volili s komunisti. Najnižja kblagor domovine«. E — pa ne bo kruha iz te moke, ki preveč smrdi po —- Belgradu! -j- Dan Hrvatsko pučke stranke. Vr-1 hovni svet Hrv. pučke stranke je odločil,' da bo na drugi božični praznik — na Štefanovo — dan hrv. ljudsko stranke. Ta dan se bodo vršili sestanki strankinih pristašev po vseh krajih, kjerkoli ima stranka^ svoje organizacije, da se posvetujejo o čim uspešnejšem delu tudi v bodoče. -j- Pašič kot homo regius. »Hrvat« ob-javlja v svrho, da se razume sedanja vladna kriza in Pašičevo vijuganje pri sestavljanju vlade, zanimive vesti o Pašičevem postopanju pri sestavi vlade po prihodu s Krfa leta 1918. Tedaj, pravi »Hrvat«, je dobil Pašič od tedanjega regenta Aleksan dra mandat za sestavo vlade. Vsled kritičnega zunanjega položaja se je moral prvi kabinet v SHS sestaviti s posebnim ozirom na zunanje dogodke in v popolnem skladu z notranjim položajem. Dve važni brzojavki glede prve vlade je imel tedaj, Pašič v rokah, eno od Joče Jovanoviča,' tedanjega srbskega poslanika v Londonu, in od dr. A. Korošca iz Ženeve, pa obe brzojavki je Pašič zatajil. Pozneje je regent zvedel za to in je na listi s Pašičem kot ministrskim predsednikom, ki jo je Pašič predložil, prečrtal Pašičevo ime in poveril sestavo vlade Stojanu Protiču. — Je-li to »Hrvatovo« poročilo resnično, nam ni znano, vemo pa to, da je bil v Ženevi dogovorjen popolnoma clrug kabinet, ki mu je bil določen tudi drugačen delokrog, kakor so ga imele vlade v narodnem predstavništvu. Dogovori v Ženevi so varovali avtqnomistično stališče zgodovinskih poi krajin. -h Agitacija za novo oboroževanje. — Belgrajska demokratska »Pravda« napoveduje velike dogodke na spomlad. Ne ve pa kje in zakaj da naj bi se vršili, ker »nikomur ni jasno, kaj se pripravlja in kje da se bo spopad odigral«. Kdor količkaj zasleduje politične dogodke v Evropi, mora priznati, da se mednarodni položaj ni poostril, marveč izboljšal, kakor je povdarjal tudi Poincare v parlamentu. Zaključek >Pravdinegai razprto tiskanega poročila pa razreši postavljeno uganko tega režimskega lista, ki opozarja: »Treba bi bilo vse te ne-prilike dobro zasledovati, a poklicani naj se požurijo s pripravami. V današnjih razmerah je najpotrebnejše biti na straži.« — Napoveduje se namreč novo, milj ar dri o po- Usaka gorneštajarska hribuska vas ma sojga trotlna, za kua b pa Iblana, ke je bla soje čase clu deželn stolu mest, na mela tud kašnga kulufoklarja? Tu ja ni nč pusebnga; Ide se pa še čudja, de sa liberalci vnder le enga ujagal, de ga .je šou zajne pulomt. Kua pa je tu? Sej sa ga dost doub iskal in b ga nazadne še na dubl, Če b mu na ublebil, de u ud zdej zanaprej sam on mou pravica rotuška ura puprau-lat, ja hodet usak dan navijat, usak mesec fcne parkat pa tista luna nad uro tku zasukat, de uja Iblančani vedi, kdaj pouh-na luna na rotuže kttmandera. Ush teh dubrot u pa deležen le u tem slučaje, če u negava prtožba čez vulitve kej zalegla. Sklenil sa pa liberalci prouzaprou že pred vulitvam, de se uja prtužil, če nauja vulitve zajne dobr vn izpadlo in s naprej uzel. de se uja tulk časa prtužval, de se uja naveličal hodet tista gumalnstika u škatle metat in uja tku zlepa prepusti fra-kar.em kumanda na rotuž. Tu sa pa sklenil zato, ke nisa mogl ministra Grogata pred vulitvam pregu-vort, de b tku skumenderu, de b bla na vulišč sam ena škatla nastaulona in scer slarinarska. Sevede minister Groga ni mogu starinarjem ustrečt, ke sa mu gespu-di iz Jutruve« dežele bi h src prrasl in sa mu znan še ud tekat, ke je mogu jt Agro-Merkurjac u jutruva dežela kurirat. Za Jutruce« b žo tu skumanderu; iz tem pa spet starinari nisa bli zaduvoln. In tku sa se ribal ke pa sni, dokler ni minister Groga tak ubčinsk vuliun red pugruntu in ga vn prnesu, de je biu ubem liberalnem gardam pu vol. Pu vol jm je blu pa ta vuliun red že zatu, ke sa se starinari tro-štal, de more bt zmaga na ta viža na nhn plat, ke maja ta nar več prstašu u Iblan, ».Jutruci pa glih tku. Ta narodn socjalisti pa tku na prideja u pušteu, ke te so tku zmeri na list štrk ubesja, du kerga maja ta nar več zaupajna, de jh u držu. Sevede sa se ube liberalne garde na-graužn iz soja rajtnga urezale. Ta narodnm suejalistem le pa še dons žou kulkr maja las na glau, de se ;'m je nhna špekulacija tku pufrkičla in sklenil sa, de tku na more ustat in sa reki »cik ud konca«. Zbral sa se liberaln Cmukauzari iz ush vetrou in se začel pusvetvat, kuku b se dala pulu-mija ministra Grogata in pa nhna ta nar laži regulirat in spet u vornga spraut. Pu dougem premišlvajn sa prsli ua tu, de b edin kašn urmohar, ke se na use šraufe in kuleščke zastop, lohka nhn vuliun vcrklc pupravu. In res sa sc nazadne zedinl, de nej kašn urmohar ta reč u roku uzame in s iz no glava ubija kokr ve in zna. Ke pa že tud naprej veja, de jh tud usa urmoharjuva knšt nau iz šlamastike izulekla, če nauja bi skp držal kokr d« zdej in de utegneja pridet spet na kojna le na ta viža, če se pud ena firma združja in pr ta novh vulitvah usi u ena škatla gumalastike zmečeja, sa se začel spet ribat, kera firma in škatla b ta nar bi vu-liuce nase ulekla. Ta narodn suejalisti sa sc drl, de je nhna firma še ta nar bi ubraj-tana, starinari glih, tku, »Jutruci« sa pa spet soja firma naprej štulel in trdil, da je le nm večina zažihrana. In tku ni toti nubedn udjejnat. Dve ure sa se rukal, špeteral in se zmerjal, in ke se le na nubena plat ni tla sreča zasukat in sa že use priimke pu-nucal se je ugl asu Bolču Pepe ket priznan pulitičn strukounak in je reku, de b blu še ta nar bulš, če use tri firme kunkurs napuveja in se združja pud ena firma, pud firma: »liberalna banda«. En čas je blu use tih med zburvauci. tku, de se jo kar vidi, de je ta duhovitost usm sapa zaprla. Ke sa pa spet mal h seb prsli, sa pa zarjul kokr iz enga grla: »2iu-ja združena liberalna banda! ŽiujaU 8?trf. 277. SEOVENEC, aue 18. S«cemBrt "1022. Stran 8. (gojilo za oboroževanje ln morda Ima na svetu še kakšna država staro orožje, ki bi se pa rada znebila proti dobrini provizijam. -I- Kam gre Italija? Splošno se je mislilo, da bo fašizem, prevzevži državno oblast, postal legalna politična organizacija, saj se z anarhijo ne da vladati nobena država. Fašistovski voditelj in ministrski predsednik Mussolini je tudi slovesno izjavljal, da se mora sedaj fašizem vrniti k redu in spoštovanju zakonov. Toda razvoj dogodkov kaže, da fašizem za red in zakonitost sploh ni sposoben. Fašisti ne nadaljujejo svojih nasilij samo med narodnimi manjšinami, marveč tudi nad svojimi soplemenjaki, ki so drugega političnega mišljenja. Tako so to dni na naigrši način nastopili proti bivšima ministroma Nittiju in Amendoli. Tega ne dovolj, je pa glavno fašistovsko glasilo »Popolo d' ltalia« te dni vsem »defetistom« zagrozilo s krvavo revolucijo, katero je fašizem prvi pot opustil, ni se ji pa odrekel. Znamenja kažejo, da je fašizem nepoboljšljiv in da ne bo S Jngoslovenski klub za mariborsko gradbeno akcijo. Kakor znano, ie dr. Korone vložil interpelacijo v zadevi Mariborske gradbene akcijo. O tem je društvo Mariborska gradbena akcija, kakor nam h Maribora poročajo, od poslanca dr. Korošca dobilo sledeče obvestilo: > Na Vaš dopis od 23. novembra 1922 Vam sporočam, da je napravljeno vprašanje na g. ministra zgradb v zadevi gradbenega zauemarjenja Maribora. Priporočal sem mu Vaše konkretne predloge. Jugošlovenski klub se bo i nadalje toplo zavzemal /a Vašo stvar.« Po naših informacijah se je omenjeno društvo obrnilo na vse klube v skupščini in s posebno resolucijo še ua g. ministra za socijalno politiko dr. Žerjava, na slednjega najbrž zato, ker je svoj čas kot šef deželne vlade Mariboru obljubil velikopotezno gradbeno akcijo in ker ima sedaj priliko svojo obljubo izpolniti. Nismo pa nikjer slišali, da bi se hi] za tn prepotreben korak drštva MGA razen dr. Korošca odnosno JugdSlovenskc-ga kluba še kdo drugi zavzel . S 10 milijonski primanjkljaj v mariborskem meelnem proračunu. Mariborski me/stni proračun za I- .1923. izkazuje 16,000.000 K 'Mirita. Vsa mestna podjetja: plinarna, klavnica, elektrarna, vodovod in kopališča izkazujejo izgubo. Udino pogrebni zavod je aktiven iu ima 80.000 prebitka. 5 Ustrelil so je v Mariboru kapolan Takič z In ženerske podoficirske šole. Se prejšnji večer Je bil v dmžbi dobre volje, zjutraj si je pa pognal kroglo v glavo. Kaj g« jo gnalo v siurt ni znano. š Sv. Lonrenr v a Ptujskem polju. Na zavito poročilo >Jutra< o umoru Sokola Franka odgovarjamo zaenkrat sledeče: Frank je bil znan pretepač in jo bil ravno isti dan pri sodnijski obravnavi, ker je pred uekaj ledni brez vsakega povodu udaril s teležnjekom po glav i posestuikovega Kina Mohorka. ki je bil vslod tega po zdravnikovi izjavi 14 dni v smrtni nevarnosti. Od sodnijske razprave domov gmdo je napadel najprej pričo fanta Kozoderea in ga tako udaril trikrat po glavi s palico, cla je padeL Frank in njegov bral .sta ga na tleh tolkla s kamenjem. Frank je. stekel uato za fantom Kranjcem in ga tudi udaril s palico- Kranjc je zbežal, ko pa ni mogel več uteči, je bil prisiljen k silobranu. »Jutro« pa kanouizira tako pretepače za svetnike in najblažje značaje. š lOletna umetnica i> baru. V mariborski Veliki kavarni in baru jo nastopala te dni vsak večer kot umetnica na goslih neka 10lotna deklica- V koncertni dvorani — da. a v kavarni, bani zvečer — ali spada desetletna deklica v tako ozračje? § Uboj. //aHi uboja v fantovskem pretepu je bil pred mariborsko poroto obsojen 25Ielni oženje-ni poljski dninar Ivau Zalik iz Srednje Bistrice v Prokmurjti ua 11 mesecev ječe. V četrtek, dne 14. t. m. se je vršila plenarna fieja Trgovske in obrtne zbornice. Pri seji so je razvila živahna debata o vseh najvažnejših gospodarsko-poiitičnih problemih. Tako s« je razpravljalo o načrtu "zakona glede neposrednih davkov, o de\izuem pravilniku in Plavši-čevem »popravljanju« naše valute potom omejitve uvoza, o neznosni draginji ter obupnih prometnih razmerah. Tajnik zbornice dr. Murnik je podal poročilo o poslovanju zbornice ter o razvoju naše trgovine, obrti in industrije. Dr. VVindischor je poročal o načrtu zakona o neposrednih davkih. Pri tem se je razvila zelo živahna debata, v katero sta posegla predvsem g. Lenarčič in Jelačin. G. .telačin kritizira ta zakonski načrt, češ da Ščiti preveč zadružništvo in zemljiške posestnike, ki bi premalo, ali skoraj nič davkov ne plačevali. G. Lenarčič zagovarja posestnike zemljišč. Zbornica sprejme izjavo, kjer se predlagajo posamezne spremembe vladnega zakonskega načrta o neposrednih davkih. Pred prehodom k drugi točki dnevnega reda se je razvila zelo ostra in živahna debata, v kateri se je obsodila vsa devizna politika g. PlavšiČa. Soglasno je bila sprejeta od g. Ivana Jelačina predlagana sledeča resolucija: »Trgovska in obrtniška zbornica kot legitimna predstavnica industrije, trgovine in obrta opozarja temeljem v današnji plenarni seji podanih predlogov na nepregledno dan na dan rastočo ma-torlelnu škodo, katero trpe gospodarski krogi vsled cele mosoco trajajoče neurejenosti deviinega prometa v državi. Dolgotrajna popolna neslgurnost izpodjoda celo gospodarsko življenje ter ustvarja gospodarskim krogom nepopravljivo škodo. Položaj ogroža industrijo In trgovino na najobčutnejšl strani, ker ne morejo voditi racionalno svojih ob- ratov spričo nemogočnosti, dobiti jasnost glede Izpolnitve svojih obvez napram inozemstvu. Zbornica h kratit opozarja ua kolos&laa moralno »kodo, kojo trpi aal rcnome ia naf kredit v inozemstvu, katero nas pričenja smatrati za ii-kunorje, koji ne zaslužijo zaupanja in kreditov v intemacijonalni trgovini. Ovire v nabavljanju deviz vsled obstoječe zabraue finančne upruve v praksi efeklivno vodi do položaja, ki opasiio sliči moratoriju plačil. V interesu gospodarskega obstanka ter v obrambo naše industrije in trgovine nujno prosimo, da preneha obstoječa negotovost takoj ter se izdailo jasna določila o tem, kako vršiti plačila napram inozemstvu. Spominjajoč na zadnjo konferenco gospoda pomočnika Plavsiča v Ljubljani poudarjamo, da je potrebno dati gospodarskim interesentom v Sloveniji priliko razprave o novo zamišljenem pravilniku, predno slopi v veljavo.c Po triurni kritiki današnjega vladajočega režima, neznosne draginje in obupnih razmer preide zbornica k poročilu pregledovalcev računov za 1 1020 in 1921. Poročevalec g. Rohrman je medtem že odšel. Poroča g. svetnik Ložar in zbornični računski zaključki se odobre. Ne dnevni red pride proračun za I. 1023. Do* liodki so proračun jen I s 1,500 000 dinarji, stroški pa s 1,452.000 dinarji. Obrtnemu nadaljevalnemu šolstvu sc dovoli podpora v znesku 125.000 Din. Kritje za ta Izdatek naj bi dala 25 odstotna naklada na pridobninski davek. Fondu trgovske akademije so nakloni znesek 75.000 Din. Na predlog g. svetnika Ogiina sc dovoli podpora srednji tehnični šoli v enakem znesku v dinarjih mesto v kronal', odkloni se predlog Zveze obrtnih zbornic,1 kranjskih in štajerskih, naj bodo tudi one deležne naklade na pridobninski davek. Dovoli se pa jim znatna podpora, kakor tudi gostilničarskim in drugim zadrugam, češ da so to prisilne zadruge. Pri tem pa jo pokazala večina svojo pristranost, da je odklonila predlog naj se dovoli podpora Jugoslovanski obrtni zvezi, ki deluje že dol-rin in uspešno za prospeh obrtništva. V prvi vrsti sta nastopila proti podpori Jugoslovanski obrtni zvezi svetnika g. Zadravec in g. Rebok. V znak prolosla so svetniki SLS zapustili po odklonjenem predlogu zbornico. S tem je zbornica postala nesklepčna, kor je ostalo v zbornici s predsednikom vi cd samo 23 članov, vseh zborničnih članov pa je ■18. Proračun torej pi ni ogel biti veljavno sprejet. Skr ii čas je, da se zbornica preuredi. Pripominjamo še, da so gg. svelnik Ogrln in tovariši stavili sledeče resolucije: 1. Zbornici je veliko na tem, da pričnejo obrtno nadaljevalne šole, posebno v večjih krajih kol T.jubljana, Maribor, Celje v letošnjem letu takoj s poukom. Zbornica naj blagovoli tem šolskim odborom sporočiti, da jim je dovolila prispevek v isli višini kot lansko leto ter želi, da se s poukom nemudoma prične. 2. Ministrstvo za trgovino in industrijo se naproša, da odobri od zbornice predlagano spremembo zakona o trgvskih in obrtniških zbornicah, o volilnem redu in poslovniku, ter da se čimpreje izvedejo zbornične volitve. 3. Zbornica obžaluje, da ni ministrstvo za so-ciulno skrbstvo imenovalo od nje predlaganih članov v osrednji in pokrajinski odbor urada za zavarovanje delavcev. Ministrstvo se naproša, da čimprej izdela volilni red ter razpiše volitve v omenjene odbore. Dnevne irovlce. — Proslava rojstnegn dne Njegovega Veličanstva kralja. Ministrstvo prosvete v Beogradu je odločilo, naj se rojstni dan Nj. Vel. kralja praznuje po vseh šelah dne 17. decembra t. 1., četudi je ta dan nedelja. To velja namesto vsakega drugega obvestila. — P. n. naročnikom na sobotno izdajo. Današnji številki »Slovenca« smo priložili položnice za naročnike sobotne izdaje. Naročnina za leto J 923 znaša za vse kraje v Jugoslaviji 20 Din, pol leta pa 10 Din. Vsak naročnik te izdaje naj se posluži položnice še pred novim letom, da si tako zagotovi redno prejemanje svojega lista tudi v novem letu. Časopisje se povsod plačuje naprej. — Somišljeniki in prijatelji, pridobite mnogo novih naročnikov na sobotno izdajo našega lista, ki se je v zadnjih letih tako splošno priljubila! — Cenj. inozemskim naročnikom. Mnogi cen j. naročnikov, posebno onih v Pri-morju, vsled neurejenih prometnih razmer, niso mogli doposlali cele naročnine in nam torej dolgujejo še na računn ieta 1922. Pripominjamo, da znaša celoletna naročnina do konca leta 1922 200 Din. Na tej podlagi vsak p. n. naročnik lahko izračuna, koliko znaša njegov primanjkljaj. Te zneske naj obenem z delno naročnino za leto 1923, Id znaša mesečno 23 Din, vsak nemudoma dopošlje podpisani upravi. P. n. naročniki v Primorju, naj pošljejo denar podružnici Ljubljanske kreditne banke v Gorici, ki ga nam bo nakazala potom svoje ljubljanske centrale. Naročniki v nemški Avstriji prejmejo v prihodnjih dneh posebne položnice, po katerih nam bodo lahko nakazali primerno vsoto v neraško-avstrijski veljavi. Po novem letu bomo ustavili dopošiljanje lista vsem inozemskim naročnikom, ki dotlej ne bodo obnovili naročnine. Poštnina za inozemstvo je predraga (125 Din na leto), da bi mogli še dalje pošiljali list neplačnikom. — Izjava. Uredništvo j Slovenca izjavlja, da podatki v članku »Hipotekarne banke«, pr obČenem v petek, dne 1. decembra 1922, v kolikor se tičejo osebe g. pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja, ne odgovarjajo resnici. Prepričali smo se marveč, da je g. namestnik Hribar postopal v tej zadevi povsem korektno in z vso odločnostjo zastopal stališče, da se ima cel akcijski kapital »Hipotekarne banke« dodeliti regulativnim hranilnicam, da so pa to njegovo namero drugi faktorji preprečili. Vsled tega napada na gospoda pokrajinskega namestnika v imenovanem članku lojalno preklicujemo, priznavajoč, cla so bile naše informacije napačne. Uredništvo. — V Dolenjem Logatcu bi se imele vršiti občinske volitve dne 12. januarja prihodnjega leta. Ker pa niso liberalci vložili kandidatne liste, se volitve ne bodo vršile. Občinski zastop bo obstoial iz samih somišljenikov SLS. Pripomniti je, da je pred 10 leti veljal Dol. Logatec za steber liberalizma — danes pa je popolnoma kapituliral. Ker niso liberalci v Dolenjem Logatcu vložili liste, vpliva to močno tudi na občinarje v Gorenjem Logatcu, kjer se liberalizem čuti še nekaj varnega. Ali tudi v Gorenjem Logatcu se liberalizem krha in je pričakovati v doglednem času popolnega liberalnega poloma. • — Darujte knjige za koroško mladino! S tem klicem je stopilo pred slovensko javnost društvo »Gosposvetski Zvon«. Nujna potreba, da se obnovijo in pomnožijo knjižnice v slovenskem delu Koroške, je vzrok tej prošnji. Prosimo cenj. občinstvo, da se temu našemu pozivu odzove. Marsikje ležijo knjige, ki ne služijo svojemu eminent-nemu namenu, Vsaka knjiga, kolikor toliko dobro ohranjena — dobrodošla. Na Marijinem trgu v Ljubljani je postavljen nabiralnik — težko, da ga kdo prezre. — Samo, da ne bi našla ta prošnja gluhih ušes in trdih src — to naša želja. Sprejemajo se knjige tudi v pisarni »Gosposvetskega Zvona «, hotel Štrukelj, od 8.—14 ure. »Gosposvetski Zvon.« — Izjava. Včerajšnji »Slov. Narod« poroča o podpori, za katero je prosila trgovsko in obrtno zbornico Jugoslovanska obrtna zveza (»Slov. Narod« jo je menda namenoma prekrstil ;7 Jugoslovansko strokovno zvezo, ki je nekaj čisto drugega), češ da je to popolnoma politično društvo. Kot načelnik JOZ ugotavljam, da se ta zveza i peča s strokovnimi zadevami in izdaja tudi svoje strokovno glasilo »Jugoslovanski Obrtnik«, ki prinaša zelo aktualne strokovne članke in je vsaj toliko vreden podpore kot »Obrtni Vestnik« in »Gostilničar«. Ugotavljam, da je za podporo glasovalo 10 članov7, proti pa 18 članov. Predsednik ni glasoval, enako tudi ne g. Jelačin, ki je bil tačas v drugi sobi. Vseh skupaj je bilo tedaj navzočih s predsednikom in g. Jelači-nom 30 članov. Zbornico je zapustilo 7 članov. Ostalo jih je torej samo 23. Za sklepčnost seje pa je potrebna navzočnost 24 članov, kar sem ugotovil pred odhodom iz sejne dvorane. Seveda, če so šteli za člane tudi referente in časnikarje, ki so bili pri isti mizi, potem je predsednik lahko kon- ; štatiral sklepčnost seje. Mislim pa, da je 1 za 25% nak^do na obrtni davek vendar potrebna poštena večina. — Ivan Ogrin, predsednik JOZ. — Smrt dubrovniškega patricija. V Dubrovniku e v visoki starosti umrl zadnji potomec najstarejše dubrovniške patricij-ske rodbine — Jero pl. Natali. Pokojnik je bil visoko izobražen, plemenit mož, po poklicu sodnik. Svoj čas je bil tudi član dalmatinskega deželnega zbora. Po političnem prepričanju je bil Hrvat. Nataliji so igrali v dubrovniški zgodovini znatno vlogo. — Pokojninski zavod za nameščence. Volitev delegatov je razpisana na dan 5. februarja 1923. Imeniki vilivcev so razpoloženi od dne 19. decembra 1922 do 2. januarja 1923; reklamacijski rok je določen do vštevši 2. januarja 1923. Kandidatne liste, ki so pri volilni komisiji na razpolago, jo treba vložiti do 2./1. 1923 dopoldne do 10. ure. — Razglas bo objavljen v Uradnem listu za Slovenijo In v Dalmatinskem Glasniku. — Oosdni požar. Potniki, ki so se vozili včeraj po gorenjski progi, so opazovali v hribih za Cerkljami obsežen gozdni požar. Gorel je menda gozd Reka. Podrobnosti še nismo mogli dognati; vytovo je le, da je ob eni popoldne že gorelo in da je bil požar tudi Se ob pol sedmih zvečer jako močan. — Odbor Zveie slov. pevskih zborov poživlja vse včlanjene zbore, da pošljejo na slavnostne prireditve pomembnih jubilejev 50 letnice Glasbene Matice in 80 letnice pevskega zbora Glasbene Matice svoja zastopstva, ki naj se udeleže vseh prireditev, zlasti izrednega občnega zbora v nedeljo dopoldne ln komerza v nedeljo zvečer (obakrat v Filharmonični dvorani). — Razpisani postni uradi. Razpisana so od-pravniška mesta pri poštah v: Brusnicah (HI/4), Dobrovniku v Prekmurju (III/2), Šmarjeti pri Novem mestu (III/2), Framu (III/l). — Prošnje je vložiti v treh tednih. — Smrtna nesreča na Jesenicah. V tvornlci Kranjske industrijske družbe je dne 14. t. m. dvigalo stisnilo čez život 1. 1894 v Zg. Llpnici rojenega delavca Antona Bertonclja, katerega so takoj prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer je pa kljub operaciji 15. t m. ob 8. zjutraj umrl. — Za obdarovanje rcveiev o božiču je uvedla zagrebška mestna uprava veliko akcijo, kateri so obljubile razne mestno ivrdko znatne prispevke bodisi v živilih bodisi v denarju. — Žalostna umrl divjega lovca. Vojska med pravimi ln divjimi lovci je že stara. O njej so se pisale že srca pretresujoče žaloigre. V resnici prava tragedija se je odigrala 21. novembra letos pri Vršiču na Gorenjskem. Lovska čuvaja Miha Oitzl starejši in mlajši sta spremljevnla na lovu proti Vršiču Dunajčana dr. Selligsteinu. Opoldne so padli v Rebičju na gamse trije streli: streljida sta dva divja lovca, katera sta prišla čez Vratca. Ob 4. popoldne jc zagledal Oitzl mlajši v ruševju kakih 800 korakov oddaljena divja lovca, katera sta trikrat proti njemu ustrelila; Oitzl je ustrelil proti njima. Ker pa se je mračilo ju ni zasledoval, marveč je odšel domov. Drugo jutro je našel tam lužo krvi, ustreljeno srno, daljnogled in palico. Sledovi so vodili proti državni moji v Trento. Ugotovilo se je, da je Oitzl ml. zadel v nogo Alojzija Mlekuža iz Trente št. 21, mu prestrelil žilo, vsled česar je Mlekuž umrl. — Tepeni nemški narodni socialisti. Narodno socialiste imajo tudi na Nemškem, kjer igrajo isto vlogo ko pri nas: narodni šovinisti brez socializma. Dne 13. I. m. so ti nemški NSSarji sklicali zborovanje v Goppingen na Wiirtenberškem. Delavske organizacije pa so pozvale delavce, da pridejo v masah na to zborovanje. Vsled tega so nemški NSSarji dobili pomoč iz Monakovega, odkoder je došlo nekaj sto nemških nar. socialistov, oboroženih z gumijevimi palicami. Ko jo delavstvo to izvedelo, je pridrlo od vseh strani na shod ter ga onemogočilo. Več NSSarjev jo bilo pri tem tepe-nih. Nato pa je policija NSSarje lepo spravila v vagone in jih poslala v varno domovje. — Sežiganje mrhčev na Dunaju. Dunajska mestna občina, ki jc v rokah socialdemokratov, ni imela nujnejšega opravila, kakor sezidati kre-matorij, ki je stal eno milijardo avstrijskih kron. Občina ima sedaj celih 124 milijard deficita, vsled česar bi bilo štedenje na mestu. Mesto štedenja pa je vrgla sedaj eno celo milijardo skozi okno, ker po avstrijskih postavah je pač dovoljeno zidati krematorlje, n mrliče v njih sežigati, je pa prepovedano. Luksus sežiganja bi stal pri vsakem mrliču 600.000—700.000 a. kron. Ker pa občina hoče že drugi teden krematorij otvoriti, vkljub nasprotovanju postavnih določil iz leta 1784, 1870, 1909 in 1912, ki so še vedno v veljavi, javnost napeto pričakuje, kaj bo ukrenila vlada. Kr?<5. socialci so v tem oziru že ostro nastopili proti ukrepu dnu. obč. sveta. — Čevlji za zimsko vreme, močni, topli, posebno priporočljivi za gg. oficirje, lovce itd. se dobe na glavni zalogi tovarn Peter Kozina et Ko., Ljubljana, Breg 20. Kupujte jih dokler še zaloga traja. 5322 g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 16—16.10 K, oves 13.50 K, ječmeu 11.07—11.20 K, koruza 12.80 kron, pšenična moka (št 0) 23. — Tendenca je bolj čvrsta. g Pogajanje za sladkorne tovarne v Litvi. Po poročilu litvinskega konznla v Pragi se pogaja ravnateljstvo Skodovih tvornic z litvinskim kmetijskim ministrstvom radi naprave sladkonre tvornice v Litvi. g Kr. šnmska uprava v Kostanjevici na Dolenjskem odda na Opatovi gori okrog 1500 plm bukovega porabnega lesa, ki se spravi po žičnici v bližino vasi Orehovec do konca julija 1923. Pismene, predpisano sestavljene, z 20 Din kolekovane ponudbe s pripombo, da so ponudnikom znani splošni in posebni pogoji za prodajo lesa in da se jim podvrže, naj se vloži z 10 odstotno jamščino do 22. decembra 1922 do 10. ure dopoldne pri podpisani upravi. Na ovitku se mora navesti: »Ponudba za bukov les na Opatovi gori«. g Žetev v Italiji. Po izkazih ministrstva za kmetijstvo so cenili letošnji žitni pridelek na 44,200.000 stotov v starih pokrajinah in na 300.000 stotov v Julijski Benečiji in na Južnem Tirolskem. Ta množina sicer zaostaja za lanskim pridelkom, ki je dosegel 52 milijonov stotov, vendar ni mogoče trditi, da je letina slaba. Letošnji pridelek je le malo pod srednjo mero pridelka,- ki znaJa po vrednotenju zadnjega desetletja 45 milijonov stotov letno. Z žitom posejana ploskev znaša letos 4 milijone 635.000 ha v starih in 860.000 ha v novih pokrajinah. Letos je bilo z žitom posejano ploskve za skoraj 100.000 ha manj kot lani. Pozni žitni pridelek Italije, Ječmen, rž in oves je uspel dovolj dobro, če tudi ni dosegel obilja lanskega pridelka, vendar moremo ugotoviti srednjo letino. Poševna ploskev za te vrste zimskega žita sc ni spremenila in obsega 115.000 ha za ječmen, 200.000 za rž in 480.000 ha za pšenico. — Z lanom Je posejanih krog 20.000 ha. I 3tina je je srednja. — Sena pa ni obilno, ker je ostalo radi zgodnje suše pritlikavo; a kar gu je, je prvovrstne kakovosti. — Pridelek riža je, kljub pozni setvi in pomanjkanju vode, prav zadovoljiv. Najbolje je uspel riž v Emiliji in na zapadnem Beneškem, kjer imajo bogato letino. Vina je Italija letos pridelala nekoliko več kot lan). Vendar pa je deževje po mnogih pokrajinah preprečilo, da bi grozdje popolnoma dozorelo, zato ima v splošnem vino letos manj sladkorja. Letošnjo trgatev cenijo na 84 milijonov hektolitrov. BORZA Ziirieti. 15. 12. Devize: Pešta 0.2275, Berlin 0.07'fo. Italija 26.60, London 24.49, Newyork 526.'/», Pariz 88.30, Praga 16.15, Dunaj 0.0075, Bukarešt 8.19, Sofija 3.95, Zagreb 1.50, VarSava 0.0325, Holl 211.0. — Valute: n. a. K 0.0076. Dunaj, 15. 12. Devize: Pešta 29.75, Berlin 9.45, Italija 3546.0, London 828400.0, Newyork 70675, Pariz 5094, Praga 2137, Brlissel 4669, Zii-rich 13410, Stockholm 19905. Solija 544.50. Belgrad 769, Zagreb 189.75, Varšava 8.55, Amsterdam 28350. Zagreb, 15. decembra. Devize: Pešta 8.85— 3.65, Berlin 1.10-1.80, Italija 8.76-3.79, London 840.50—851.50, Newyork 74.50—75.50, Pariz 5.8750 —5.4250, Praga 2.2750—2.8250, Dunaj 0.1375— 0.1425, Ziirich 14.25, Bukarešt 49.50—50.75, Sofija 54—56, Kopenhagen 15.75, Kristjanija 14.25. — Valute: ogr. K 8.45—3.75, lira 3.71—3.75, fimt. str. 343.50-340.50, dolar 73.50-74.50, čsl. K 2.2450—2.3050, šv. fraDk 14.15, lei 50, t. lira 295— 805, poljske marke 4.80. Ljubljanske novice. i lj I« stolnice. V nedeljo, dne 17. t. m. v stolnici ni običajne pridige ob pol desetih. Namesto nje je tiha sv. maša. lj Pogreba f proi. Verbica so se poleg včeraj omenjenih udeležili tudi višji šolski nadzornik Wester, vladni svetnik dr. Požar in vladni komisar V e 1 i k o n j a. lj Rojstni dan kralja. Mestni magistrat vabi vse hišne posestnike in prebivalstvo, da okrasi na rojstni dan našega kralja, dne 17. decembra 1922 svojo hiše in okna z državnimi ali narodnimi zastavami. lj Katoliška delavska izobraževalna orf&ni-»acija »Krekova mladina« t Ljubljani vabi na družabni večer, ki ga priredi danes ob pol 8. uri zvečer v dvorani Rokodelskega doma. Spored bo jako zanimiv in zabaven. Na sporedu so sledeče točke: I. Pozdrav; II. Deklamacija; III. Kmet in avtomat (burka); IV. Kuplet; V. Pikoli nejče. Dalje je šaljiva pošta in prosta zabava. Med odmori igra domača godba. Predprodaja vstopnic v soboto popoldan v dvorani Rokodelskega doma. Prijatelji delavske mladine pohitite in podpirajte društvo »Krekove mladine«. — Odbor. lj V Rokodelskem domu predava prih. ponedeljek, dne 18. dec. ob S. uri zvečer v Stolni Prosveti gosp. urednik Fr. Terseglav. Želi se, da se člani in po njih vpeljani gostje prav Številno vde-leže toga predavanja. lj šentjakobska, prosveta. V nedeljo, 17. t m. zvečer ob pol osmih bo nadaljeval mona. Viktor Steska svoje predavanje »o stari Ljubljantc (zgodovina posameznih delov mesta). Vstop prost. lj Rokodelski dom. V nedeljo 17. t. m- (jutri) se priredi v dvorani Rokodelskega doma ob pol 6. zvečer predstava i Brez Boga« (nova božična igra v treh dejanjih). Vstopnice se dobe pri blagajni pred predstavo. Vsi vljudno vabljeni i lj Marijonetnn gledališče v Mestnem domu ima v nedeljo 17. dve predstavi in sicer prvo ob 15. drugo ob 18. uri. Igrala se bode kot novost Poccijeva dvodejanka »Tri želje« in burka v treh dejanjih ; Začarani prince. Predprodaja vstopnic kakor po navadi v soboto od 15. do 17. ure in v nedeljo od 10. do 12. ure pri blagajni v Mestnem domu. lj Udruitenje Koroških Slovencev priredi v soboto dne 19. t. m. predavanje ob 8. uri zvečer pri >Mraku< na Rimski cesti. Predaval bode univerzitetni profesor g. dr. Gavazzi o gospodarskih razmerah v Sloveniji. lj Zveza uradniikih vdov in sirot poživlja vse svoje članice, da 17. in 24. t. m. dopoldan od 10. do 12.. ure prinesejo vse, katere še tega niso storile, pristopnice izpolnjene in podpisane, v pisarno Stari trg 2/1. Članice, ki še nimajo pristopnic, jih dobe istodobno na istem mestu. Ker se bo naj bedne jšim članicam delila podpora, mora biti zveza v posesti vseh pristopnic do 80. t. m. Predsednica. lj Pevski ibor Glasbene Matice ▼ Ljubljani. Zadnja pevska vaja se vrši danes, v soboto dne 16. decembra ob 4,30 uri popoldne v dvorani hotela Union. Točno in vsi. — Odbor. lj Pevsko društvo >Cankar« položi v nedeljo, dne 17. t. m. ob 11. dopoldne venec na grob našemu velikemu raziskovalcu resnice, pisatelju in dramatiku Ivanu Cankarju, ter zapoje ob tej priliki dve žalostinki. lj Zanimivosti o pritožniku proti občinskim volitvam »urarjut Habiču. Poročali smo že, da se je lurar-.: Habič, stanujoč v Soteski 8, zadnji hip pritožil proti občinskim volitvam. »Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce«, ta rek velja tudi za g. Habiča. Po naijh informacijah g. HabiČ sploh ni urar in ni pri urarski zadrugi vpisan kot urar-ski mojster, niti kot pomočnik ali vajenec. Prosil je pri mestnem magistratu za obrtno dovoljenje kot vojni Invalid, češ da je na fronti zgubil desno oko. G. HabiČ pa tudi vojni Invalid ni. Med vojno je prenašal z Dolenjskega razna živila v Ljubljano. Ali je vse to sam pojedel ali prodal, jo postranskega pomena. Nekoč se je zopet vračal z dolenjskim vlakom proti Ljubljani. Med vožnjo je potegnil iz žepa revolver in se v samomorilnem namenu ustrelil v sence. Za smrt je preslabo meril, pač pa je ob tej priliki prišel ob oko. Ampak to je njegova stvar. Ni pa samo njegova stvar sledeče: G. Habič prav rad sprejema v popravilo ure, vrača jih pa zelo nerad. Tako ima v »popravilu« ie dolgo časa dragoceno stensko uro. Kljub ponovnim opominom je ne vrne in niti ne pokaže. Menda ni »izginila^? Neka natakarica mu je izročila v popravo že pred letom dni zlato uro, — nazaj je Se ni dobila. Istotako neki trgovec s sadjem. Neki ka-vnrnar mu je dal popraviti več ur. Pot v Habičevo delavnico so našle, nazaj k kavarnarju pa ne znajo. Cujemo, da je proti Habiču vložena kazenska ovadba. lj Razstava slik. Z današnjim dnem je pri tvrdki K. TIH na Kongresnem trgu 8 stalna prodajna razstava umotvorov nalih umetnikov. Ogledovanje je brezplačno in brezobvezno. Ljubitelji umetnosti se posebno opozarjajo na to, da so umetniki za to otvoritveno prodajno razstavo določili za svoje proizvode najnižje cene, tako da je se laj najugodnejša prilika za nakup umetnin. Tvrdka Till bo dobavljala vse potrebščine za umetnike in tehnike ter jc vse blago že na potu, katero bo pa mogoče pri carinarnici prevzeti šele takrat, ko bo ukinjena prepoved uvoza. Pač pa ima že sedaj v zalogi Mussinijeve in SchOnfeldove barve ter prvo- vrstne p as tele. Umetniki, ki to udruženi, dobe potrebščine z znatnim popustom. lj Kvarilcem mestnega drsaliiia pod Tivoli* jem. Ker se zadnji čas opaža, da otroci kakor tudi odrasli spremljevalci mečejo kamenje, les ali druge predmete na led najlepšega zimskega športnega prostora, t. j. mestnega drsališča, se ljubljansko občinstvo opozarja, naj to opusti in tudi pazi na svoje otroke, ko se sprehajajo ob mestnem drsališču, da ne kvarijo ledene ploskve. Škode od takega ravnanja nima le mestna občina, nego v prvi vrsti drsalski šport. Zasačeni, oziroma odgovorne osebe, se bodo ne glede na vpraianje odškodnine kaznovali po § 70, III. odst., občinskega reda. Ij Policijska kronika. Policija Je aretirala Pr. Pogačnika. Mož je prišel k Flegerju, pojedel j« dve pečenki, 2 kruha in izpil dve četrtinki vlna-Ko je zahtevala gostilničarka plačilo 96 K, je Po-gačar odgovoril: »Denar sem izgubil, bom že plačali« Gstilničarka s tem odgovorom ni bila zadovoljna in Pogačarja Izročila policiji. — Pobegnil« je svojemu stricu 17 letna Ivanka Tanko. — Inženirju Frlcu Simtnerju je bila ukradena denarnica z vsebino 400 kron. lj Koncert. Od danes naprej vsako sredo, soboto in nedeljo koncert salonskega orkestra v kavarni »Tratnik« na sv. Petra cesti št. 25. Začetek ob pol 21. do pol 1. ure ponoči. Za obilen obisk se priporoča L. Tratnik. 5330 Prosveta. pr Spored koncerta pevskega (bora Glasbene Matic«, ki se vrši v nedeljo, dne 17. t. m. ob 4 uri popoldne v dvorani hotela Union. Pri koncertu sodelujejo ga. Lovšetova, Julij Betetto, in prof. Ravnik. Pevski zbor poje sledeče točke: Foerster: Z glasnim šumom s kora, dr. Kimovecs Izgubljeni cvet, dr. Krek: Tam na vrtni gredi, Dev: Svatba na Poljani, Premrl: Pesem 2erjavov, Adamič Zaman pod oknom. Nato poje gospa Lovšetova Savinovo: Še ena, P. Sattner: Arija Marije iz oratorlja Assumptio, škerjanc: Pomladne noči, in dr. Krek: Tam zunaj je sneg. Mešani zbori: Foester: Ljubica, Lajovic: Pomladni spev, Ples kralja Matjaža, Lan. Tem slede samospevi g. Be-tetta: Villiar: Mornar, Ravnik: Melanholija, Ipa-vic: Menih, Gerbič: Pojdem na prejo. Spored zaključi zbor z Adamič: Mlad junak, Gor čez jezero, Pavčič: Lenka, Adamič: Ne maraui tebe in Mokranjac: XI. Rukovet srbskih narodnih pesmi s Kosova, ki se prvikrat izvaja na koncertnem odru. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. pr Bajukovo pevsko šolo je odobrila pokra jinska uprava za Slovenijo, odd. za prosveto in vere z odlokom 22. novembra 1922, št. 4582. Knjigo smejo torej uporabljati pri pouku vse šole. Za meščanske in srednje šole je knjiga posebno primerna, ker je tvarina umerjena po njihovih učnih načrtih. pr Pridite molit Jezusa! 17 božičnih pesmi (Riharjevi, Cvekovi, Vavknovi in drugi napevi) z« mešani zbor uredila J. Sicherl in St. Premrl. Dodatno k včerajšnjemu poročilu teh pesmi še pristavljamo, da stane part. Din 28, glasovi po 4 dinarje. Naročajo in dobivajo ne nmo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. pr »Društvo slov. leposlovcev« naznanja svojim članom, da se vrši redni letni društveni občni zbor dne 18. t. in. ob 5.25 uri v posvetovalnici Slovenske Matice. Udeležba naj bo polnoštevilna in točna. pr Pokojninsko zavarovanje nameščencev. 1922. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani, 8», .strani 112. Cena s poštnino vred Uin 15. Narodno nledišče. DRAMA. Sobota, 16. decembra: .SVATBA KRECINSKEGA, Red A. Nedelja, 17. decembra ob 3. popoldne: KROJACEK« JUNACEK. Izven. — Ob 8. zvečer: KRALJ NA BETAJNOVI. Svečana predstava v proslavo rojstnega dne Njegovega Veličanstva Kralju Aleksandra I. Izven. Pondeljek, 18. decembra: PLOHA. Red d. OPERA. Sobota, 16. decembra: Zaprto. Nedelja, 17. decembra: JENUFA. Svečana predstava v proslavo rojstnega dne Njegovega Veličanstva Kralja Aleksandra I. Izven. Ponedeljek, 18. decembra: Zaprto. Mladinska predstava po znižanih cenah. V nedeljo, dne 17 t. m. popoldne ob treh se vprizo-ri v dramskem gledališču zadnjič v tej sezoni mladinska igra »lirojaček junaček«. Cene so znatno znižane. Cerkveni vestnik. I. Križevniška Moška in mladeniška Mariji" na družba ima v nedeljo dne 17. L m. ob 6. url zvečer v družbeni dvorani redni sestanek. Družbenike tem potom vabimo, da se shoda polnoSte-vilno udeleže. "Orlovski vestnik. Sej« vaditeljskega zbora Orllške podiveie v Ljubljani se vrši v nedeljo dne 17. t. m. ob pol-deseti uri dopoldne v Ljudskem domu. Udeležba vseh članic obvezna. Dekliški večer šontpeterskegs orlUkeg« krožka se vrši danes zvečer ob sedmi uri v prostorih šentpeterske prosvete. Poizvedovanja. Korale so bile najdene ter se dobe v npravU našega lista. Monvnrioi- Fotograficni apa-NdMIUUdj RAT 10 x 15 Dopp> Anastlgmat »Hckla«, malo rabljen, i kasetami. - Več nevezanih letnikov »DOM In SVETA«. — Naslov pove upravniitvo »Slovenca« pod Številko 5365. NAPRODAJ: :Iafn moška UPA s težko VERIŽICO, 2400 D. zlo I šCIPALNIK, srebrna DOZA n 200 KNliG. — Poifsiiilfi dnin; IHLSi R-1F.VA ULICA 7, vratu 4. N. V. »18 ORGANISTA in CERKVENIKA prejmejo na 1(311 pri Ljubljani. Obrtniki majo prednost. 5325 Druga kuharica popolnoma vešča v vseh prikuhah in močnatih jedilih, dobi pod dobrimi pogoji stalno mesto. Reflek-tiram yerZjrane in starejše mcK na res ci. - Ponudbe s prepisi spričeval na naslov: Ciril Tratnik, Zagreb, restavracija na držav, kolodvoru. i raci, trezni in zanesljivi, dobro izvežbani (tudi x dežele), dobijo za stalno proti kavciji razno konfekcijsko delo na dom. Vprašati je v Ljubljani, Emonska cesta Itev. 8, I. nadstr., v pisarni. Iščem prvovrstno gostiln. KUHARICO. Plača dobra. — Vstop takoj. — Ponndbe na upravništvo »Slovenca« pod šifro s »DOBRA KUHARICA« 5378. Preklic. Podpisuua preklicujem vse žaljivo besede, ki seru Jih Izrekla proti gospodični Franjl Gorjup, Šivilji nn Viču 71. Franja Marinko, šivilja. za ZIMSBfl 50HH3B fina, Črna, skoraj popolnoma nova, naprodaj za 4.500 K. Vprašanja uu Poljanski e. 73 II. nadstr., desno. Lestenec ponlkljan, za 3 Auerjove luči, in prazni zaboji ceno naprodaj. — Nuslov povo uprava pod 3t. 5415. Mlin s posestvom prodam. Naslov pove oprava »Slovenca" pod št. 5418. Trgovski pomočnik manufakturne stroko dober detajlist in blagajničarka dobita takoj mesto. Pismene ponudbe na Anončni zavod .APOkO« Ljubljana, Siarl trg 19.1. Dobro prodajalko mešane stroke sprejmem. — Kje, pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 5363, čevljarski prirezovalec samostojen, želi premeniti službo. Gre najrajši v kako večjo cksportno delavnico, ali kjer bi sam vodil obrt. Nastop z novim letom. — Cenjene ponudbe na naslov: Poštno ležeče Ljubljana, I. D. 1923. 85. 5347 krepkega in zdravega za soda ako obet sprejme Ivan iviedved. sodarski moister v Tacnju, pošta Št. V.d nad Ljubljano. !J0 voščo slovensko in nemško stenografije sprejmem, llrana in stanovanje v hiži. Ponudba pod „Sto-norjraiija" 5394 nn upravo listu. Dva gospoda sprejmem na brano in stanovanje. Naslov pove uprava lista pod 4t. 5411, mm IH DEKLO sprejmem po Božiču. Mesečna plača 900 kron. Zgornja Šiška 25. Ribe za praznike, Trgovka Ivana Florjančlč, Vodnikov trg, Lmbljana, ima na razpolago od 19. dec. nadalje vsako množino ščuk in karpov najboljše kvaliteto. štva v veliki izberi, dalja različno platno in juto za tanMe, ssM iti!, priporoča Ma 9. g E. SMm\t - V najem vzamem trgovino Ljubljana Mestni trg 10 prve vrste novo blag® popolno zrela. dobila se povsod I. hrt). tvornica salame, suhega mesa in masti M, GavreSo^iič sinovi d. d. eventuelno GOSTILNO zraven. — Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod šiiro; »TRGOVINA«. VELIKA ZALOGA klobukov in slamnikov se dobi pri ESB dobro ohranjena jo ua prodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 512?. Naprodaj je večja množina železnih obročev po ugodni ceni. Poizve se v tovarni Milaine ln Svečarne d. d. na GUacata Trinadsfropna hiša 7. dvoriščem v sredini mesta L.ubljane ja nanrodaj. Pojasnila daje hISni upravitelj Leon Lewicki Gorupova ulica 4. »ZDRUžKNM OBRTNIKOV« stalno v zalogi pri MARTIN MALI, sedlarju in ličarju avtomobilov v D o m ž a 1 n h. Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu v Ljubljani na Ambroževem trgu (SI. Peterski most). — Sprejemajo se vozovi v jHjpravilo in v zameno. 52j5 tovarnar v Siobn, pošta Domžale. Prevzemajo se tudi slari klobuki iu slamniki v popravilo pri KOVAČEVIC i TRŠAN v LJUBLJANI, Prešernova ulica štev. 5 Sprejemanje v sredo. Zaloga v Celju, Gosposka ulica 4. Antično pohištvo in SLIKE uaproda|. — Naslov pove uprav va »Slovenca' pod Številko 5387. m oprema pnevmatika najceneje ca drobno na debelo Arhitekt in mestni stavbenik Viljem TREO Ljubljana, Gosposvetska cesta 10. Telef inter. St. 103. Ustanov, teto 1850 se priporoča za zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune. Staro vino PRVOVRSTNE kakovosti, belo-cekinast* barve, od 20—25 hI tako) na prodaj; «r. prodam tudi manjši kvantom. — LES-KOVŠEK, posestnik ▼ Kozjem štev. 100. L Mekuš Uabl]BBa. Mestni trg 1S prlptrtSa a».jo zaitgt dežnikov iti Miličnikov Ii spfHiijiliik palic. Piiruili Mm li solidna: Liipa, EesposveMa cesta stev. 41 Lastne garaže in dclavnice. EILfCl Ljubljana, Poljanski nasip 4. Podružnica: Selenburtjovu ulica 4 I5arva vsakovrstno blago :: Kemično čisli obleke. :: Svellolika ovratnike, zapestnice in sraic-. Podružnico: MARIBOR [Gosposka l ulica 38), NOVO MESTO (Glavni | :: trg), KOČEVjl: štev 39. :: | si^ fssdgasae, stanstee, SeurKfi in ven golazen uiora poginiti. iku purnbinti: n-.oia luiiboljo preizkušena iu »plašno bv»!n?nn iitMUtv*, hot proti poljskim ia hišnim misiin K L'8, za nodjiano K 38 za .uurke K ko kh stenica K 28 nui6evaloc moljev K IU iu 20; p ruti inr£eaom lv to in su nuuilo proti ucem nri ijutfeb K 10 —. in živini K 10—; za ufii v obleki in nerilu K 10 ln 20 proti mrčesu nn cad.ln in zclenjadl pror t mraviJo.ru m in su K. fosil ja po poTvetm Znvou .h ckeport M. Jiiu «r, Poiriujs':a ul 3. Z:grob 39. 1'i'^ovocm 'iri v«i!eu oulemu - o >u»t. Vadbeno podjetje ing. DukiC in droo ljubljena, Mmton ulici 20. se priporoča za vsa v to stroko spada oča dela. HežMiiouina svila, modni nakit, predpasniki, spodnja krila A. SINKOM nasl. K. SOSS Ljubbana, Mrstni trg štev. 19. Jožef šenica, Ljubljana, Dunajska cesta, Za Bežigradom 6, se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. «ire 1925. v m s ms M«. Premog in cement stalno t zalogi pri H. PETRIČ, LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA 33. Tel. 366. Skladišče: BALKAN. J Itov. 177. MARA ORPURGO Čašica iega delikatnega I.IKERA je nepopisen užilekl Priporočamo: COONAC DAI.MAT1A MEDICINAL in druge iz->: brane likerje, žganja, eksirakie in sirupe, PRVA ODIJKOVANA DALMATINSKA PARNA DESTILACIJA V. ^ORPURGO, SpISt. Zastopnik: Adolf Kordii., Ljubljana, beeihovenova ulica ši. 9. Praktična darila 5» V Fino perilo za dame in gespodE, žepne rute, namizne garniture, Homplefne opreme za neveste, dobite najceneje pri Mi M Sare, Ljubljana, Selenburgova ulica S. Dr. ing. MIROSLAV KASAL OMistvtno po«erJt»l startni mi. Ia ntilnl itiitrenlk LJUBLJANA, O/iAD.S^E 13. Stavbeno podjetje in tehnidka pisarua za betonske, železobe- tonske in vodne zgradbe, arhitekturo ter vsakovrstne visoke stavbe. Leni. občinstvu priporočam svetovno znane šivalne slrofe GR&TZNER v vseh opremah za rodbina - o in obrtno rabo ter vse posanuzne dele, olje, igle za vse sisteme. Edino le pri JOSiF PETELINC, bdUBLidflNfl. Sv. Petno naaip 7. Poduk v vezenju brezplačen. Isto tam galanterija, srajce, kravate, potTebšč ne za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, gumbi, žlice., noži, Na veliko in malo. Večletna garancija. Cene najnižje. ERSON a. u. ' 1 i •m*B3Bmmm*mm GUMIJEVE PETE ™ in PODPLATI obranijo Vam obutev trpežno ln elegantno Dobe se v vseh boijših trgovinah z usnjem ter na debelo pri BERSON-KAUČUK d. d., ZAGREB, WILSON TRG 7. Popolnoma varno naloiite svoj denar y VZAJEMNI POSOJILNICI V LJUBLJANI r. z. z o. z. —- sedaj poleg nunske cerkve, 1. 1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „ UNION". HranUne vloge se g 9 O! brez odbitka rentnega In Z jO invalidskega davka. obrestnjejo po Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 5 \ Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po 6 °[o Potniki v Ameriko pozor! United American Lines Inc. prevaža potnike z najnovejšimi brzoparniki preko: Hamburga-Southampiona in Cherbcurga v New-York. Vozne liste ter vsa potrebna pojasnila izdaja: Simon Kmetec zastopnik za Slovenijo Ljubljana, Kolodvorska ulica št 26. D m d D 11 m Zahtevajte Zahtevajte ^Medicinal IconjaR z znamko itlbo-modri križec in najfinejše krem likerje! • rnm Ml mm €€ H m s i ■ wAlko" LJubljana-KolIzej. \ ______________H® BdHiiiiiiiir m £ s s Uvozna in izvozna trgovina Petro Jafeimoviča, Shoplje Raradjordjeva ulica 59. Telefon štev. IZ. Haj?eija in najstarejša rrgvviina s te c ž e ft i s Jezsi Srbiji., naša in izvaža vse vrste s I ra vi b govejih, ovčjih, feoijil, Jaa.jit in hozlicevib kil — Rspajc ie predava radi vse vrste zverinskih koL — Sipiji iti prodan za suoj raiua vse vrsti donačiti pridel os fcahor: iifa, opija, la&ovtgasiieBa sezama ir vaioe.. S § S S ± Podrnfnfea LJUBLJfUM preie Jugoslovanska Union-banka ZAGREB BEOGRAD Bjelovar. Brod n. S, Celje, Dubrovnik. Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Monostor iBaranja). Murska Sobota, Osijek, Rogaška Sl.ati.na., Sombor. Sušak, Sabac, Šibenik, škoija Loka, Velikovec, Vršac. Agencija: Buenos Aires (Argentina). t, Budapest: Balkan Bank r. t illt lacije : Split: Jugoslavenska industrijska banka. Wien: Bankhaus Milan Robert Alexander. Delniška glavnica in rezerve 2oo.ooo.ooo K. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. 30 obicloianje lesa tifbine a/™%ree Strojne tovarne in livarne d. d. transmtsije ponovi Ljubljana Udu ju koiuoieij >ž.o\euca«. Odgovorni urvtoik M'fc*ei Mi»kert ? Ljubljani. JujjojvioN aiisjiu liakaiuh * ljubljRtvi.