I/V' 3 T92'< luaad dailj m« Holidaj*. ETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE OradsiAki la BpraraUkl pro- •Urit M6T 8. Lansdal* at. Offloe of fabUoattM: toar 8«. LairadaU it«. Ttlephone« LawndaU •t CkiMCC. IlltMta. rmr Jry«^VArrtBC Chicaf* III, petek, 2. decembra (Dec. 2) 1921. LETO—year xiv, j.«^ PubJi.hU u4 Asli*«!«* Hndt (N«. 148) ••kk«riaW ky lk« A«l ml OcUW 8, 1817, mi fiU »i lU PMt OffU« *fCkic**«,IBU.U. 8y Sub*c ri^i.. $8 00 STEV.—NUMBER 280. •I tka FmMaal, A. 8. Buri««««. PmImiIn Geaeral. ffor BMili^i «t r*t* mi prs^Ha* lav la *wI1m 1108, Ast •( (M. 8, 181 V, taiktiM m J«aa 14, 1818. um m je TRN II PETI DEHAR-NIH MOGOTCEV. NJEGOVO PRAVIČNO RAVNA. KJE Z USLUŽBENCI JIM NI visO. > Kajti tako ravnanje na soglaša z idejami velebianiaa, ki bi najraje uničil vse delavsko gibanje. KAKO SE IKPERIALI8TI PRI. PRAVUAJO NA - RAZ-OROŽEN JE? LIKE H—L! Pariz, 1. dec. — Danca je bilo objavljeno poročilo tojne komisije nižji zbornici, ki sc glasi, da je francoska armada štela dne 1. oktobra 1.1. 818,000 moi. Madrid, 1. dcc. — Nižja zbornica je včeraj odglasovala, da se1 dovoli trinajst miljonov pezet za gradnjo novih bojnih ladij, ki imajo povečati mornarico. Washington* D. 0. (Fedejated Press). — Predsedniki in tajniki organizacije poštnih uslužbencev so izvolili Edward J. Cartwella, finančnega tajnika svoje organizacije, kot zaupnika v blago-stanjski svet, ki ga je ustanovil plavni poStar IIays v poštnem de-partmentu, da bo sprejemVl vse pritožbe uslužbencev. Cantwell preišče vse pritožbe, na kar poda poročilo o rezultati preiskave dr. Frankelu, predsedniku blago-stanjskega sveta, da jih reši. Izredno važne pritožbe pa dr. Fran-kel predloži glavnemu poštarju v rešitev. Če se pritožba nanaia na popolnoma nov predmet ali če je v nji zapopaden nov princip, tedaj reši pritožbo ves blagostanjski svet. Svet sestoji iz glavnega poštar-ja, dr. Frankela, vseh divizijskih predstojnikov in šest predsednikov strokovne organizacije. V njem je tudi zastopnik pismonoš, ki raznašajo pisma na deželi. Razprave so javne in vsakemu se dovoli zaslišanje. Ustanovitev tega sveta je popolnoma spremenila postne uslužbence. Delo prav radi opravljajo in' z večjo eneržijo, ker se z .njimi ravna pravično. Pred enim letom so se uslužbenci vpirali, kajti nia nji£ pritožbe se ni nihče oziral, ko je bil glavni poštar še Burleson. r Samo nekaj dela skrb poštnim uslužbencem. Boje se i^amreč, da izgube sedanjega glavnega poštar kot svojega najvišjega predstoj« nika. Boje se, da bo prestavljen v kateri drug depprtment, ker se z njegovim ravnanjem z delavci ne strinjajo tajniki Weeks, Denby, Mellon, Fall in mogoče tudi I)augherty. Slišjjo se glasovi, da Wall Street dolži Haysa, da mu je zmešal štreno, ko je imel Wall Street že tako lepo izdelan načrt, da kar na debelo uniči 4e^avR^e strokovne organizacije. Wall' Street se tudi jezi na glavnega poštarja; ker jo vrnil socialistič-nim in drngira radikalnim delavskim listom poštni privilegij drugega razreda. Če se kaj takega dogodi, da bo Haya premeščen v kakšno poslaništvo v tujezem-stvu ali kam drugam, tedaj si bo-mu tovarišu. <'hieago In okolica: V soboto '"Stalno in mrzlo, flevernozapad "i vetrovi. Temperatura v zadnji i urah; najvišja 66. 49 •Slnee izide ob 6:59, zaide ob VELIK ZENIJ JE ODŠEL K VELIKI ARMADI. UMRL JE REVEN KOT K VENA MIŠ. OER Tisti, ki so obogateli i njegovimi iznajdbami, se niso udeležili njegovega pogreba. . Lord povdarjaf da se je treba pooblaščen, da zastopa rudarje v L interesu\delavskega gibanja po-Illinoisu pri razdeljevanju stav- tru(|iti, da se obdržavs taka kon-kovne podpore v kansaškem o- ferenca .Izločevanje deželnih sku krožju. pin od konference je velika zmo "Lewisovi narodni organizator- u> gj^ ra|ru. zdi se, da di-ji, delovodje, jamski naddelavci, Liomatje in svetovalci ne vidijo operatorji in komisarji v družbi s te napake. kolektorji davka in tajnimi detek- pogebno naglaša dejstvo, tivi delajo z vsemi silami in sred- da United States Steel korpora-stvi, da bi pripravili stavkarje cijft iftgtuje rudnike v KiUju in pdvratek na delo, toda rudarji Uralu, kateri ji služijo kot rezer-stoje trdno kakor skala," je rekel va> da jih pri'fn(. izkoriščati, ka Walker. .. dar bodo delavci v Združenih dr Centralni odbor strokovnih unij £avah prisilili korporacijo, da v Kansas Cityju je naslovil apel pia$uje Hvojo delavce po pravi a na vse unije, da naj razpišejo i«-1 meriAki mezdni meri., Kadar naredili-tedenski asesment 25 centov po$i tak čas, tedaj bo korporaci-na člana v korist kansaškim ru- ja gradil« svojo jeklarne v Kita-arjem. Velika lokalna strokovna ju jn v Uralu, da lahko nastavi unija v Lexingtonu, Mo., jo skle- delavce, ki bodo delali poceN#. nila, da bo pačevala 50 centov od Korporacija bo lahko ceneje pro člana v ta namen. ducirala jeklo, kot ga zdaj produ- "Moje mnenje jc, da bodo ru- eira v Pennsylvaniji. Po njegovi darji v Kansasu prej umrli v sodbi w Garyjeva korporacijs stavki, predno se vrnejo na delo Belo zanima za rešitev vprašanj v cot tlačani in sužnji pod industri- v Orientn. Gsry je tskorekoČ sile alnosodiftčnim zakonom," je de- zadaj za pogajanji o politiki od-jal Walker. ' P^ih vrat v Kitaju. Oary se zelo Fort Smith, Ark. — (Federated peča s propagando, ki «c tiče uso-4'ress.) Na tukajšnji konvenciji de narodov na Daljnem vztoku in okrožne organizacijo rudarjev v priznanja ruake vlade, ^rkansasu je bil storjen prvi ko- "Kaj naj pričakujemo od poli-rak za izravnan jc spora med ru- tfke odprtih Vrat v Kitaju," vpra-darji v Kansasu in eksekutivo ru- šuje Lord, "ko imamo pred sabo dsrsko unije. Wilkinson, pred- zreslo, ksko rsvns United Ststes sednik arkanssške okrožne orga- Steel korporacija s svojimi usluž-nizacije, jc dejal, da je prejel bencif Tukaj je ssmo ena pot, po Dismo odbornikov v kansslkem kateri gremo nasproti kugi go- ■■■ okr6žiu ki predlagajo, da se najLpodarakega izkori*čanjs, in Ui j. vprašal, kaj to pomeni. H Riga, 1. dec. — Parle^ P. Chni-stensen, ki je bil predsedniški kandidat farmarske delavske stranke pri zadnjih volitvah v Združenih državah, se je vrnil is Moskve, kjer se je mudil mesec dni. Christensen je imel dva razgovora s Leninom, predsednikom ljudskega sveta Sovjetske Rusijo. Zadnji razgovor je bil v pondeljek 28. novembra tik pred Christcn-senovim odhodom. Christensen pripoveduje, da ga je Lenin sam povabil k sebi v Kremi in njegovo prvo vpraianje je bilo: "Kaj pa glede vojne med Scjftilenimi državami in Japon Christensen je odgovoril, da ne misli, da- bi prišlo do vojne. l*nin je nato dejal, da je nova kapitalistična vojna neizogibna, kajti Vojna je najboljša industrija zs kapitalizem in Amerika ima takšno vlado. Christensen je vttrajal, da vojne najbrž, ne bo nakar je Lenin odgovoril, da se vojna kuha in ne bo treba dolgo Čakati nanjo. Potem sta se razgovarjala o raz orožltveni konferenci v Washing< tonu. Christensen je vprašal Leni< na, kaj misli, kakžen bo izid kon ference. Lenin je dejal, da ne pri čakuje nobenega posebnega izida, izvzcmŠi nove fclijance ali več,ali-janc, no verjame pa, da bi prišlo do ameriško-anglelko-japonskc a lijance. Intervju se je zasukat na ameriško pomožno akcijo v Rusiji. Lenin je pohvslil Američane..-in pripomnil, da ImljAe pomoči ti bilo pričakovati, ampak Uusijs potrebuje več žita. Zima je tu in razmere se bodo poslabšale. Kusijs je pripravijona trgovati z »Ameriko, sakaj ni Amerika t Zakaj ameriški farmarji ne pošljejo pšenice v Rusijo? Christensen je odgovoril, da ne ve, aakaj Amerika čaka, in nato jc rekel: "Mogoče ste Vi tiste muha v mazilu," Lenin, ki govori dobro angle ško, ni rszumel te opombe in je vprašal, ksj to pomeni. Ko mu jc v (A me New Tork, N. Y. — Charles Zallud, ki je izuNnol prvi register za gotovino in raane procese, pe katerih je bilo mogoče uvesti a-moriški hitrotisk v barvah, je .p*. . mrl v tukajšnjem mestu. Ko bodo plačani njegovi pogrebni tro-Ški, kstere krije mali^ zavarovalna polica, je njegovega premoženja konec. Ljudje, ki ao ailno obogateli z njegovimi iznajdbami, se n so udeležili njegovegs pogreba, finančniki, ki gledajo le na to, odebele svoje densrne mošnje, so izrazili niti softalja, da je u-mrl ženij, kateremu se imajo zahvaliti, da so postsli miljonarji. Ko je Zallud uprl, je imel Še štirideset dolarjev v gotovini, ki ih je prihranil od svoje mezde, ratoro j« prejemal kot ualužbe-peo Prlnting Press Manufactur-ng kompanije. Njegova netjakinja, mrs. Elisa-beth Klterman izjavlja, da je Zal-ud ostajal zvečer doma in pora- 1 ves svoj čas sa študije. Pri e-ni sami tvrdki je služil trideset et. Smrt tega lenija pokszuje, kako lažnjiva je trditev zagovorni-ov današnjega gospodarskega sistema, da se lahko |eniji v sedenji družbi povspejo do najviš-;e stopnice na družabni lostvidl, da 8*4« tisti talenti hitro povipe .o navzgor, ki imajo dar sa odi ranje drugih ljudi. MORSKI VAL JB POKOPAL MBSTO POD SABO. Veliko hiš j« bilo splavljenih i morja okrožnih organizacij v Illinoisu govori zs ljudske ms.e in za dn.- riki še vedno vadajo veliki pi-ed-: nuuhnmi Arksnsasu ter Te ge sloje v proporciji. H tako kon-Mnlki proti !*ninu in sovjetski Lu Pi mo » ^SSu John f.r»i nam je mogoče do,oči......Ud«, k «nl vzkiknih "Jaz ne Fleming John HteVle, Hcarl Ma*. razum, d. se uvede osemurm clc- m«ram b.t, nikakršna ovira." n n w1uti Titus lavnih-88 vse industrije v vsel. ChHstenaen jo potem vpraAa n I^dovolien s se^ deželah. lUvno Uko se IshkC ze l^nins. kaj ims Husijs v zameno i^^^flaini. zsrsdi mezde, tsko da ki-1- -.....Et« nš,.nieo. "Kože." ie - glavni tajak, delavei ne bodo tvorili vce .L, .ZiU Kanuaški odbor- «nrtne nevarnoati za ameri-l SIT?"J^JS m » briUk. d,Lv.,v<; O.......... W mki *e nmo »»* I ko todi otroško delo pa vsem sve strinjsjo s tem. |tu ^u«© zdravo ikkII« I ■ mo za kredit in valuto. Me -oee do Upad Afgaaeev v Indijo. L^mo tudi rszorožitve tsko. k >i London, 1. dee. — Ursdno aL mors izvesti^ ne ps ssaio za poroča, da je velika četa Vazirij• Lretvaso." cev v Afganistanu prekoračile "R«i j«, da bi»do diploinatje za-mejo severno od Quette in nspa«l .topani na vsaki konferenci naro-la britsko skupino M mož. Dvs dov. Ne moremo jih izpustiti, angleška častnika in več vojakov Dokler ne prineaemo na konfa-i,, bilo ubitih in 34 je bilo ujetih j reaco programa is |U|.L. X,tc zasluduj«'j<> napa-navnr-pH fjudsUs, Mit i>n in dslee Itrok, ki najdražje plačajejo zmo- za ameriško pšenico. "Kože," jc (nigovorH, "vaše Žene lahko oble iemo v kožuhovino vaake vrste. . rhirsti iisen Je pritrdil, ds to je mogoč«, kajti v Moskvi js vide veliksnaka skladišča kof. Dalje je rekel l*nin, da ima Ruaija še Iruge neizčrpljive zaloge natur nih zakladov. !'<» končanem razgovorijjtH ^ Dal je na S. strsni). svet aporazume med eeboj." VELIKA mPBRIJAUBTlCNA ALI J AN OA SB KUJE V WASHINGTONU. Washii»gtoNi, D. C. — Izza kulis "razorožitvene" konferenco ao prišle informacije, da amerilki delegat Root in načelnik angle* ške delegaoijc Ualfour izdelujeta načrt za angleško-ameriško imperialistično alijaneo, ki ima doml-nirati ves svet. Itoot in Balfour imata noč in dan privatna sestanke. mms INCLIJAJEZASOSPENZI-JO NEMŠKE ODŠKODNINE. Nemški kapitalisti so pridobili angleška kapitalist« aa moratorij. FRANCIJA JB PBOTI MORATORIJU. London,-1 d*c. — Vse je pripravljeno sa imeniten ples s Francijo. Danes se poroča,,da j« dr. fimil ltathenau, zastopnik Nem-čije, pridobil londonako bankirje za moratorij, to je za odlofltev plačil nemške vojne odškodnine za dolgo dobo, morda «a dve, mogoče za deset let. Ratheiiau j« pri- > šel v London pred par dnevi. Ne* kaj dni pred njim je bil tu nemlkl induztrijalnl kajser Iiugo fltlnnes, ki je pripravil gladko pot m pogajanja. Uspeh pogajanja je menda tako velik, da se j« Llojrd Oeorge odločil aa privatni sests-nek i Itathenauoirt. Kako bofta Anglija in NamftiJ« pomirili Franci^, ki j«, odločno Res je le toliko na t«j trditvi, «roti moratoriju, ni še znano. Ne- kaj se govifri, d« pojde Rathenau Filipinsko otočj«. — Velik morski val je pokopsl mesto Ibsjsy v provinei Cepi«. Morje je s ssbo potegnilo veliko tliš s prebivslei vred. Nekateri eraji v mestu so petnsjst čevljev mhI vodo. Neko drugo poročilo se glssi, da je bilo poplsvljeno tudi faesto Msoato. Več sto domačinov je u-tonilo. Prometne in brzojavne z vaze ao pretrgane, kajti strašen vihar je divjal dva dni. Mesti Msesto in lbajay Štejete po (Jfset tisoč prebivalcev wi ae nahajata na severni obali Panaja, Macsto leži ob mali reki in je od deljeno tri milje od morskega o irežja. / ZAGONBTBN ZVERSKI UMOR Chicago, III. V kleti hiše mrs. Ralph Pences, 112« N. Avers Avs. e policije nsžls v četrtek sjutra, triletno deklico Msrgarsto Cough in seseksno na krnice, ltofca hi noge so bile zsvit« v časopis, glsvs n truplo je pa bilo v škafu sa pranje. Htarli so pogrešsli dekli od sreds popoldne, Ko je polja preiskala hišo, je našla mrs. Pences mrtvo v postelji. Itnels je prerozsn vrst. Policijs zdaj išče morilce. Landru obsojen na smrt. Psriz, I. d«e, ~ H«-nri Landru, kateri je obtožen« da j« umori deset jb-nsk in «-negs dečks, je bi večrsj olisojeii na smrt ns giljo tini. Porotniki s/» priporočili ob aojenes milosti pr« —i fuuton eovntrias Dolaaa V ofclopoj« m. pr. (O*. 31-21) poUf oalofa 4o voaa jo a to« iaav« potahia airJalaa. f . d* m fua so Materi llat. . „ -----------------—*-—-"—T*———" ' *" ' ^ - ■ —-— PaaariU jo prava- propaganda v ameriki za vpostavitev habsburškega korla. . Habsburška propaganda fie ni prav nič odnehala, od kar so Korla Habsburga in njegovo soprogo-Žito odvedli odgonskim potom z Ogrske na portugalski otok Madeiro. Najprvo je brsojav sporočil, da želi Žita se vrniti v Švico, da prisostvuje operaciji njenega sina na slepiču. Komaj je ta vest izginila iz listov, se je iz Kanade pri-peljal brat Zite — princ Rena de Bourbon naravnost v Chicago, da prične s propagando za vpostavitev Korla kot avstrijskega cesarja, ' v Bourbonci so na glasu, da se neradi sprijaznijo z duhom časa in da sMomidljajo, da svet ne napreduje, ampak je vedno na eni točki/ Taka trmoglavost je stala nekega Bourbonca — Ljudevita XVI., francoskega kralja, glavo, ker nikakor ni mogel razumeti, da je francoska revolucija zmagala. Torej je nekakšna bourbonska lastnost, da Žita inet na tilnik. Mo-narhirtični puči v Avstriji so mogoči, dokler je Korle s nojo soprogo nn Madeiri in je njima dovoljeno svobodno fri>aanjr. Letalo lahko ponette Korla in njegovo soprogo k njegovemu prijatelju Alfonzu na Špansko, od tukaj pa <»h u pod ni priliki na Ihinsj. /a Korla in njegovo joprogo je edini primeren kraj M. Helena ali pa kateri drugi samoten in dobro zastražen Otok v Pacifiku. Olencoe, 0. — če ae ozremo ta nazaj, vidime velike lat razprtij«, ki ao bile med sloven-»kimi jedno tarni in zvezami Jed-nota je bila proti jednoti in zveza proti zvezi, droga proti drugi ao ae natanavljale. Po dašopiaik ao ae priobdali oaebni napadi, kar je bilo prav obžalovanja vredno. •SMM j« bila prva, ki je bila u stanovljena na svobodomiselni podlagi, in njeni natanovite)ji dlani ao bili aoeijaliati. Slovenski socialisti ao tudi uatanovili 'Pro- Ic tarča', dam ravno jih jc bilo takrat približno aamo 50 po ite vita. SNPJ ja bila nazadnjakotn trn v peti, napadali ao jo in ji hoteli škodovati na vaeh koncih in krajih, kljub temu je cvetela in raatla kakor da ji daja napadanje naaprotnikov mod do pro evitanja. l)roletaree je pogosfh udrjhal po niaprotnikih, zagovarjal je jednoto in kazal pravo pot, po kateri naj hodi. Člani SNI M ao ili po začrtani poti in aptano vili ao ti avoje glaailo, ki je se danja Proaveta. Slovenski aeaialiati ao vedeli, da ba z ustanovitvijo glaaila oz. Proevete dobil "Proletaree" ao bojevnika, ki ga ja ppsdravil ob ustanovitvi, daairavno je redči, da mu bo težji obatfnek. Dejstvo je, da'je "Proletaree" vriil tvojo nalogo dobro, da so se polemike in osebni napadi v javnosti od pravili hi se je pridalo tretfnejše mialiti ter delovati za zdrušenjc. ■Po naj ved ji zaslugi Prosvete-in Proletarca sta danea združeni SNPJ ia SDPZ, ki imnte tirom Združenih držav nad 500 društev. Ta društva večinoma urejujejo soeijalisti, ali pa vsaj ljudje, ki timpatizirajo a aoeijaliati; dati se jim mora priznanje za njihovo požrtvovalnost, a naj ved ja zasluga gre naiima dvema liatoma, ki sta vzgojevala in podu&eval« rojake, ter to vriita danes. Neamiaelno je, ko nekateri gor vorijo, da Proletarca ni poguba, ako imamo že Prosveto. Take trditve niao umestne, kar zavpdon delavec tudi ne bo nikdar trdil. Prosveta bo toliko časa pisala v socialističnem duhtf dokler f jo bodo urejevali socialisti. Akp >bi ne imfli aocialistidne Prrirrfete ved, kar bi se zgodilo " v takem sludaju, da bi prišli naglavni u-rad ; «T O Ur. Eeroiec proti delavstvu. — Mariborska "Htraža", glasilo dr. Korošea, naželrSOB SVa as|is Ljudske Stranke, prinaša v št 128. j^dne 4. novembr^ dve notici, v katerih rlaati eni, odlodno pravi, da je ministrstvo m soeijalno politiko nepotrebno. S to svojo konataeijo je "«traša" jaano posedala delavstvu, prav posebno pa vinidarjem, da je SLS sovražnica delovnih slojev, sovražnica, da bi sfe v sedanjih krutih adcijsl-nih razmerah omilila beda, da bi aa aoeijalna cakonodsja izpopolnila. Pravi eelo, da ao atroški v ta namen nepotrebni! Kaj bo rekla k temu uboga de-ca, Vojni invalidi in zlaati vae de-lavatvo, ki komaj daka, da ae izvede aocijalno zavarovanje t f ' • Zlycinci! Drugade vam ni mo-gode redi, de uganjate tako neao-cijalno politiko f Besedo ima SLS I Za ali proti T T Na ta ndduven napad morajo dati odgovor vae delavske organizacije, ki na ne morejo priti do druge izjave kaktfr U , da je din, ki se namerava izvesti predrzen, in da io vso stranke, ki se tu nevzamejo za ohranitev tega miniairstva, zavntatne in protidelavske I In kaj poredete k temu Vi delavci, ki so Vas klerikalne vaba spravile v klerikalne strpkovne zveze f! Poverjeništva sa poljedelstvo odpravljam. Iz Belgrada javljajo, da je poljedelako ministrstvo izdelalo naredbo, s katero so oddelki kmetijstva pokrajinskih u-prav v* Ljubljani, Zagrebu, Splitu in Sarajevu ukinjeni in se mesto njih ustanove pri dotidnih pokrajinskih upravah oddelki ministrstva za poljedelstvo in vode. Oddelki bodo neposredno podrejeni mihistrstvu za poljedelstvo. Ob&nska seja ljubljanska dne 10, novembra je bila v prvem delu zelo razburljiva. Prišlo je ponovno 4° nemirov, med|clicev in pr op i rov, insceniranih od stran* opozicije JDS. Sam dr. Ravnihar, ki je demokrat, je izjavil, da So biti ti prepiri in nemiri prav bez-niški (Nekateri od JDS ao bili medda celo vinjeni.) Omenimo glasnega obd. avetnika Turka (JDS), ki »e j# obnašal kakor v gostilni. Sodr. Kocmur je namred govoril o 5000 kQnjskih silah e-lektridnega toka, on pa je razumel, da bo treba najeti 5000 konj, da bodo iz Save v ljubljanski vodovod vodo vozili in se je kot atrokovnjak v fijakeriji — razumljivo' — silno razburjal, ker nhnu toliko konj, da bi vso vožnjo sam prevzel. — Dr. Puc je bil pa od same vzhidcritJSfi rded ko puran, ko ai je vežhal svoj gla-ailni organ v ljubljanskem parlamentu. Poneverba. Kakor se • duje, ao zasledili pri gasilnem in reševalnem društvu v Ljubljani poneverbo. Gre baje za okrog 81,000 K. Preiskave so v teku. Kesreda, umor ali samomor? — Dne 8. novembra zjutraj ao našli na zclezni&kcm tiru mrtvega mladega moža Nikoliča. Truplo je le žato tik aa Magdalenskim parkom in miu je lokomotiva utrgala eno roko in eno nogo. j Radi raašaljenja kralja je bil obaojen delavec Ivan Krajno iz ptujske okolice pred tukajšnjim okrutnim sodiščem na eno leto je e 6i se zašdftni paragrafi o časti črtali is našega zakonika, bi paša. vlada rea priznala demokra cije, tako pa je vaa poveat o demokraciji in enakoati državlja nov samo humbug. Zakaj radikale! bodejo ukinja S je ministrstva za socialno politiko. Na to vprašanje Je najbolj todno odgovoril "Beograjski dne-niV\ ki piše: "Radikalcem se do danea ni poaredilo, da ai zago tove v ministrstvu socialne politike meMta ta avoje eksponente na merodtjnih urtdniških položajih. Radikale! ae ne strinjajo a ^oll-tiko, ki ne Šditi hišnih poaeatni-kov, ne preganja delaveev, ne o-bnataažuje invalidov in ne trpi, da ae bedniki in nevoljniki pre-puščajo samovolji neveatnili poli. eijakih oblasti. ^ taka-> tista do koati korumpirana radikalna terik zahteva, da ae dnevni delovni das zrfiža na šeat ur, da te prazne hiše porabijo «a prenode-vališča brezposelnih delavcev ia po en obed na dan za brezpoaejne delavce. Rezohicije ao bile poslane zveznim, državnim in mestnim oblastim. - - • , Zborovanja te je udelešilo tudi šestdeset zsstopnikov Strokovno arganmiranega delavstva. Spreje-ita je bHa resolucija, ki zahteva uveden je zavarovanja proti brezposelnosti Resolucija priporoča, da se uvede $20 na teden odškodnine z« neoženjene delavee, $25 odškodnine za ocenjene in S30 za oženjene brezposelne delavce, ki morajo akrbeti za nedorasle otroke. Stroški za to zavarovanje naj ae krijejo z dohodninskim davkom, ki se naj nafoži na dohodke ved ko tri tiaod dolarjev na leto. Razne ▼< BREZPOSELNI DELAVOt HTEVAJO ZNIŽANJE DELAT-MBA. New Tork, T. - Svet brez- -razUU.. sieer pa je v Waahi„ t0Ul! poselnih delavcev v Greater New £e Z(]aj ^valj pUnov Torku je sprejel rezolucije, v ka- a • • " Ifienuki pridakujejo, du "razorožit vena" konferenca razj^ bogato nagrado za UnajdU, lul;. MliHMHreSBBa. predi.., .'..' | 29-DNEVNA BLODN OGROMNI ODNfA ŠUMI. PO Sudburr, Ont. — Edward Kel-ly, star eden m dvajset let, je delal kot pomočnik v taboriščni kuhinji v taborišču, ki je postavila tvrdka Chew %pthers za sov-je šumarje. Nekega dne ga je napadel kuhar Fred McGann in ga pobil blizo tabora na tla. Kellev se je odločil, da zapusti taborišče. Podal ae je Ha pot m je blodil po neizmernih šumah devet in dvajaet dni. Prehranjeval se je a koreninami, divjimi jagbdami in použil je tudi gozdno jerebico, ki jo je potolkel s kamnom. Prišel je bliže svetilnika:v Georgovem zalivu. taahal je avajco in dajal znamenja. Zastonj seveda in vrnil se je zopet v šumo. Nekega dne ga je napadel medved in komaj mu je ušel. Po dtfvet in dvajset dnevih je dospel na neko po-sedje in tam so delali delava i iz tabora, ki ga jo zapustil. V teh dnevih blodnje pb šumah jcizgfr foil 56' funtov od svoje telesne te ,že. Kuhar McGann jc bil obsojen na dve leti zapora. Edina fadovoljnost, kan. Jugoslavija od svoje valute, je ta ■ je kroha vredna 401) ruakii! rubljiev. Kapo ob strop! * a • • Lloyd George lahko pride v Amerike ali ne prid. u^ hibieija, ki ni prohikjcija, 8e raditega ne bo pogrt zniU. • a • Tajnh konferenca v Parizu jc rodHa 133 vojn. Tajna konferenca V Washingtonu, ki ae ie ni dobro ogrela, je že rodila izgrede v Ita. liji. Kjctae vrti bodoča koidV-rencaT > a a a V New Yorku žiti bankir p0 imenu Morse. Velik patri jot iU stoprocentnik. Mož jc nekoč naredil tnajhno napako: par jailjoni-kov je prepisal na avoje ime. Sodišč« jfe pa naredilo veliko napako: poslalo ga je za petnajst let v ječo! Napaka je bila kajpada kmalu popravljena. Mož je bil izpuščen z besedami: Pojdi in greši kolikor ti drago. Taki možje so potem navadno senatorji, toda nas mož se je zahvalil za senatorsko službo. Prišla je vojna in z njo zlati čaai. Morse, velik patrijot, jc takoj dvignil bandero boju za demokracijo. Bojeval se je taJil danes f Ali si morete misliti, ne da bi vas spreletela groza ? a • • '' Brzojav sporoča, da italijanski fašisti postajajo Srotki. Fašisti bodo morda še pametni, kadar jili delavci civilizirajo. K. T. B. IZ SELAV&KEEA SVETA. (Federated Presfc.) Umrl je l. novembra komaj 26-letni »»drug Andrej Jevtovšck, delavec v mestni plinarni na pro' letaraki holexni — jetiki. Njegovi etdmgieao sklenili poskrbeti za »airoteloga otroka, in nabirajo Sarajevo. — Središče vsega mohamedanatva v Jugoslaviji je Sarajevo« Pred kratkem se je tu vršila strankina konfcrenca, ki se je pečala o politiki, katero, zavze ma sedaj ter o namerah za bodo de. Politika moslemske stranke stremi v glavnem za tem, da bi se obdržal v Bosni in Stari Srbiji fevdalni sistem. Dasiravno je stranka med volilnim bojem bob nala o avojih velikih avtonomlstid nih atremljrnjih, vendar je iste opustila takoj, ' kakorhitro ae je šlo za vzdržanje fevdalizma in cilji atranke ao se spremenili za centralno vlado. V stranki ats si-cer dve strsnki, katerih mlajša se druži s hrvaškimi opozimjonar* ei in trdi, da je nasprotnica seda njs koalicije. Njen zastopnik v vladi je Spaho. IVI aarajevtki konferenci je bil Spaho izvoljen za predsednika stranke in pri teh volitvah ae zdi, da ja zmagala mlajša atrartka. V nekem razgovoru je Spaho izjavil, da zaatopniki obeh oddelkov stranke zahtevajo pri vladi revi-zijo aprejete uatave. Pri moile-mih je jako karakteristična poja-va, da je njihova politika nadvse rezervirana in šele tedsj, ko je ie odlošeno o položaju, tedaj pridne-jo politizirati, Howat ne mara pomiloščenja. Alezander IIowat, vodja kansa-ških rudarjev, je dejal svojim obiskov4cem v jedi zadnjo sred« v Columbusu, Kans., da ne sprejme pomiloščenja od governorja Allena, deprav mu ga ponudi. Stavka pristaniš&nih delavcev v New Orleansu se nadaljuje, (•» vernor je hotel posre tyju ao poalali apel na vse org»ni zaeije v klavniški industriji drugih a^at; da naj stopijo v generalno atavke zaradi znižanja mezdo in uvedbe odprte delavnice. Konvencija hobotov, ki se trli Detroitu, je zaključila, da sc a pelira na kongres za zavarovanje zoper brezpoaelnoat Sesal«; cija zahteva, da delavci, ki bi r«
  • «▼ zanesljivo njih pftnud bo. Delavei ho pa spoznali tak ko podjetnikov hi. odgovoriti t da aprejmejo poaredovanje. Predsednik organizacije flchle-tinger je po tem pritrdilu takoie označil položaj: "Ako dovolimo, da »e obstoječa pogodb« prelomi, kdo nam garantira, da ae bodo podjetniki driali bodoče pogodbe*" Take garancije ni. Ampak nekaj drugega ae najbrž pojavi, kar bodo podjetniki obžalov^i. In to je, da ae bojna taktika delavstva spremeni. Ako podjetniki lahko . T. t m' ' ' ■ San Frauciaco; Cal. — laodji Komika Arbuekla bo v rokah po- lulnik^v najbrž še danea (petek). ok rožno praVdn'"t«» je v četrtek preflpoldne zaključilo izpraševanje novih prič in popoldue ao prišli advokatje obeh strank S svojimi argumenti Zadnjo priče, ki jih je pezvalo tožiteljktvo, ao bili večinoma razni filmski igralci in zdravniki l»rvi ao pobijali Arbucklov značaj - w .. :„ „ pS kot vi-Ukega rdfc^rfis*"^-* uz.lanca, pijanca in zavajalca deklet, drugi so pa rušili izjava zdravnikov na strani zagovorni-Stva, ki »o i«*®1« dokaaati, da je bila pokojna igralka kronične bolna na mehurju in da je prC-obilo zaužitje opojne pijače pO vzročilo njeno amrt, ne pa kakšno posilstvo. Okrožni pravdnik Brady polag* največ vaŽnoeti na izjavo treh zdravnikov, ki so preiskali mehur igralke Rappove. Njihova izjava, dali je mehur \ počil valed stare bolezni ali zunanjega oritiska na telo, 1)0 najbolj vplivala na izid obravnave. Obravnava proti priči zagovor-ništva rars.Mintiie .Neighboursovi, ki je bila obtožena krive prisege, se je odložila za dva dni. Razburjenje v sodni dvorani nsraeča čimbolj se bliža proces h koncu. f, KOLIKO JI VREDNA ŽUPANOVA BESEDA? Strajk&jott j*eva|tli>i mleka so se morali zdaj obrniti na občinskega svetovalca, da eo spolnijo županove obljube. New Tork, N. Y. — Kajneda, volilna bitka je končana in ta-nianit IIylan je bil izvoljen zopet z ogromno večino Županom. Stavka razvažalcev mleka je pa pri-(VIa že pred volitvami. Policija je tako sirovo poatopala z razvažal-ci mleka, da je šla deputaeija žen razvažalcev mlekak županu in ga opozorila na to dejatvo. Župan je obljubil, da takemu početju na- ta nim vojakom te pomoHfcakom RUSKE KOŽE 2A - AKERlfcKO iti tvojo mnenja in ideja m PABNIOO aazoroževaaja. jB>jB "I (Nadaljevanje a prva strani.) poljubi,.imajo logično delevei tudi pravieo, da jo prelomijo, kadar smatrajo, da je najugodnejši čas za prelom pogodbe. Dvojno pravilo za sklepanje »o^odb ne moro obveljati. Mogo-e. ae stvar tako daleč razvije, da se ne bodo več sklepale pogodbe in ae napravi le sporazum, kot je to v navadi pri mnogih, delavskih strokovnih organizacijah v Evropi. Kadar se to zgodi, tedaj bo flnelo delavstvo proate roke, da vsakČas proglasi splošno \ stavko, katere zdaj ne more odrediti, ker je vezano po pogodbah. Tak bo najbnž aad nove podjetniške taktike. - BLAGOR NJIM, KAJTI NJIH JE NEBEŠKO KRALJE-STVO . ., , Ohicago, HI. — Tistih, o katerih je Kriat rekel " blagor njim, kajti njih je nebeško kraljestvo" je še veliko na tem svetu kljub moderni Soli i znan8tvenem napredku. / V Chicagu imajo poštne oblasti pod ključem nekega dr. O. W. F. Snyderja. Mož ni zdravil bolnikov po metodi drugih zdravnikov, ampak izganjal je iz ljudi alabc duhove, pa je razširil avojo prakso, je seveda oglašal v listih in je dopisoval z njimi, ker so bili njegovi "bolniki" raztreseni križem Združenih držav. V Charlestonu, 111. pa živi neki Oeorge Arnold. ^lišal je o čudo-delnem zdritvniku in se je odločil, da ga vpralt za svet glede avojo žene. Žena je bila po Arnoldovi sodbi obsedena od slih duhov, kajti imela je lepo navado, da je včasl metala lonee, krožnike, pravi konec. Kaj pa ne obljubi profesionalni političar pred ____ ___ litvarait Ako bi takega kandida- sklede, vUice, nože itd. v avojega ............moža. Poslal je čudodelnemu zdravniku petdeset dolarjev. Zdravnik je poizkusil na zli leni vae avoje medicine, tli duhovi pa niao jioteli iz nje, ampak žena je cot ponavadi bombardirala a posodo avojega soprogs. Končno sc je Arnold naveličal čakati, kdaj i duhovi zapuste njegovo aopro-go in naznanil je stvar poštnim oblastim. Zdravnika so aretirali In preti >oštnim nadzornikom je izpove dal, da izvaja svojo prakso že nafl trideset let ,%mpak nikdar ga niso duhovi pustili iia ccdilu. PoŠta jc imela že več pritožb o njemu. Doli v Teksasu je bil nekdo bolan grlu po zdravnikovem mnenju ker se je hudiček zadeval s svojimi parki ji, ko je hodil skozi grlo v i lo vek a ali pa ven. , Zdravnik je priznal, da jc lani imel žest tisoč dolsrjev čistega dobička! Še je tema, tema v človeških možganih. vprašali delavci, če aname luno z neba, bi jim kandidat oblju bil, da to stori. Volitve so zdaj končane, poli cija pa ravno tako ravna a štraj-karji, kot je postopala z njimi, ko so se pritožile žene pri županu. Zdaj so bile^žene prisil j' da s o šle k občinskemu svetovalcu La Oardia in apelirale nanj, da nekaj stori, da polieaji rav n a io bolj človeško z njihovimi štrajkajočimi" možmi. Žene so zahtevale, da občinski svet preišče pritožbe. , La Guardia pravi, da položaj bolj resen kot ljudstvo v splošnem misli. Povdaril je, da je nemogoče dobiti dobro mleko. SkU-nal ga jc dobiti z* svojo ženo, fci je bolna, pa "a ni dobil. Končno je moral obrniti na zdravatve- komwarja Copelanda. *r Trgovci in branjevci zdaj pro dajajo veliko mleko, od kar je slavk«, a imajo tudi mastne pso-1'iie. Nekateri prodajajo mleko vr Ktc H po dvajset centov kvort, ki m> navadno prodaja po 14 in 16 centov.* (loorge W. Driggs, predsednik stavkovnega odbora, izjavlja, da Strajkujoči razvažalci vlože tožbo prt>ti prizadetim kompanijam za izplačilo dveh miljonov dolar jcv. Strajkarji še niso prejel radnje mezde in provizije. Ravno la ko jim kompamije noČfjo izpla <"ati poroštva, ki eo ga razvažal N-i položili* po ato petdeaet dolar i nocra ji-v. Ker biti tega jo na LAVOE ne morejo do ilepa, ae obrne jim izpleča New Tork, M. T. — Krojašk podjetniki v Pkiladelphiji ao pre lomili pogodbo in priailili kroja ške delavec v_stavko. Zdaj so se podjetniki obrnili na delavskegs tajnika Dsvisa in trgovskega tej nika llooverjs. da so pri volji predložiti njima vaa sportia vpra in nja v razsodbo. Isvaeto je le vprašanje, kdo je prelomil po-£dklo- SARKASTIČNA SODBA DO SLUŽENBOA VOJAKA. a New Tork, N. T. - Carl Par sons, tajnik veteranske organisa cije World Wer Veterana, je go voril na javnem shodu, ki ae Je obdržaval v Morrisovi srednji šo-i Shod je bil sklican, da ae dvi gne ljudski glas za omejitev oro tevanja. Med drugim je pa Par aona žastsvll tole vprašenjc: "A1 morete videti kej bolj smešnega, ds sede pri mizi v Weahingtomi ravno tisti ljudje, ki ao v imena dveh odetotkov prebivalatva pro glsaili vojno in ki nadzoruje* gospodarsko naodo aveta in ska-šsjo napreviti ratorožiUvt Ljudstvo je to vprašanje pozdre-vilo z burnim ploeksnjem, ki je silno nsrsslb, k° J« P*w»ine fJ* vil ds*je konferenes v Washmg-loou rsvno taks farss kot v Ver sailles«. /*«Ksr ljudstvo zshtevs, jc po-vdarjal Psrsons. "ni liga narodov, ampak ljudstvo aahlrva h*o Ijud-.lev - ligo lj«d-tev, ki bo dole- čile svojo usod«*." . Mr. Persons je prišel v New Vork, de vodi kampenjo, v kota* rt be mogoče navadnim dosluža- KAKO BNAJO PARBATf VUD EKI eštti LA MIMA TRUST A. Washteffton, D. B. — Neki čei-nikavski poročevalec velikega japonskega dnevnika te je ratgo- varjel k nekim Američanom o de-avskib razmerah v Bdruženih državah. V teku pogovora je Japonec rekel, da se japoneko delavstvo organizira in da' vodi telo oblirno agitacijo, aH sdl se, da so podjetniki v Združenih državah rsvno tako radikalni koti delevei. Američan je pričel gledati Japonca in ko mu je hotel povedati, da je v zmoti, je Japonec zastavil Američan tole vprašanje i "Kajne, vi Že sooieliairate vaše indu-»trijef ; , Na obsezu Američana ae je pokazale tako veliko začudenje, da ga jc opazil tudi Japonce. Uda j je pričel japoaeki časnikar pojasnjevati Američanu, da je govori) nekim višjim urednikom United States Steel korporaeije v New I orku in ta mu je povedal, da »torporaeije zdaj aoeijalisira svo i tovarne in jeklarne. To eoeija-iziranje je opiaal tako, da ifli» vaak delavec priložnost, da doee-Že naivišje nieeto v upravi, ako , e pralen in apeaobenl In česniksrski poročevalec je poročal to vest svojemu listu v prepričanju, da je resničns. Le pomislite, ksko so adihovale soproge japonskih prtacev, ko so 8i-tale to veat o Američanih fer najbrž ao si predstavljale, da eo A-meričaai še večji "rdečkarji" kot "boljše vik i," Tako ae farba svet 1 Kdor zna, ta sna. In jeklar-aki trust zna prav dohro I T- Delavski 11* ja Oa, > katero nštti vaš VAiEJpinOE. ZajedaloL Poveet it življenja slovenskih trpinov v Ameriki. Ve-zano. Stane • poštnino vred $1.76. Zakon Uogenesije. Vrlo poučna knjiga, ki pove, kako ileborni človek ponavlja v tebi rasvoj vseh tvojih živalskih In divjaških prednikov. 8 slikami. Ve-tano. S poštnino vred $1.50. Oba kajiffi, ki te naročita obenem, tt tri dolarje poštnine prosto. Ntročilt sprejema tajnik Književne matice S. N. P. J. t Frank AleS, 2124 Bo. Crtvrford Ave., Chicago, IU. — Adv. dala Lenia in Oiriatensen skupaj fotografirati. Chriateuaen pravi, da ae Lenin hitre stara, toda la-gleda pri dobrem sdravja. Sovjetska vlada je trdno v sedlu kljubA novim ekombnakim apro- SlivMiki Narodna GLAVtn STAN. ttt7-ts SO. LAWNDALS AVL CHICAGO, ILLINOIS. Iavršaralni odbort4 . UHUVNI ODtKKi mcinbem, ki se nagibljejo It držav- aai Mn neiuu* kapitalizmu, Proletarska diktatura je neomejena, kajti ko-I unieti kontrolirajo vte veliko induatrlje, želesnhe, rdečo armado, aodišča, šole ta tisk. Riga, t dec. — Vlada Združenih držav bo kmalu vprašana ta večjo vsoto denarja v obliki posojila ta prehrano vsega prebivalatva je okrog petnajst miljo-nov oaeb. Pbleg živil ta prehrano se bi vsota porabila tudi ta nakup semenskega žita. PoaojilO bo pod kontrolo Ameriške pomožne uprave, sovjetska vlada pa jamči, da ga vrhe ob prihodnji žetvi. Vaota posojila je približno 50 Bilijonov dolarjev. Ameriška pomožna uprava, ki je preiskala položaj v gladovnih provincah, jo prepričana, da omenjena vaota zadostuje za rešitev vsega prisadu-toga ljudstva, ki trpi vsled lakote. Načrt za posojilo je prineael Walter L. Brown, ravnatelj Ame. riške pomožne uprauc, ki je pravkar prišel iz Moakve v Rigo, j. Issešdi An I Aataa HaSMah. Baa IS. WM Mav^ N , ZATAONO oaaollti Aataa Šuhr. a« 104, OlaM, Koi, aS " Lh IMms, mm S4S, OUMrtt MSMk. ai Mat Nma mtotH*. mfr^k^cSiiii, Okk fuvaa k, Kv«U«a. M)mh Pata* M, SISS a HvSIae Ava, Cttoas% Uk Tiskovni odbori la MaH ■ Združitveni odbori | rraak Akl, SIS« ta. Gf*H*t Aaa, Mm VN*D. M iti, Unnaan Pa. Nta Ovaa, sas ta*lew*U. 0-tr.lt, 4 , • Aak ftak. 1*01 a. SSrS a«^ OMv^A OS* Marr USvvM. IS44 ta. llMlea A»a, CMSaeŠi I VHHpVNI tnHAVtllKi Dr. f, J. SSOS m CMr Ava. oooovorni uaanKuc -raotvk-nr. jo* u i i sat ioaoat Kaa»»lnu I |l. a*a»|kl. M **Ja V vtA HsmA. Im ss mmIii« ns pasla »t-t N. P. J. mm m Sa. Usta** las. <*!«•«•. IU, vsa sanava aoLNišaa ponroat ta HAttova. '•SS k UwaSaW Ava« Ctlsasa *»• Izvrttni okusi so ni t..- ripravlja- POOBLASTILA dala MATIJA SKENDBR Is II LET, ta rojake po odi Ameriki. On le mora vedeti, ksko te pooblastila itdelujejo. Pili mn in ratložl tvoje tadevo, pa ti bo naredil vte pravilno, da ti ne Im »go če grunt prodan s nepravilnim pooblattilom. Njegov naalot je MIT Butler Bt., PitUbmrfb, Pa. (Advert.) Rum. 4lerevlška, Rftana vlaka, Tarka-II, Kimal, Sliaovta, Koajak, ■rlajavaa. I steklenice sadostuja sa galoa mokrote, stana .... $ 1.8Š t steklenic stana steklenic stsne . ,., vsrovalnlno za savoj...... aošljate naroČilo, Monay Order v 10.BO regiatr Kader denar ali Monay aem pismu, Sa prodaja «Im le Mutual Flavor Contpany, SISS Parke«! Stroet, Dapl. L. PTTSBURGH, PA. SIŠ DtNASNZ Sr H. 9.9n mar-SO aa. Uwatals Am. CMme* m. vsa sabava v svati t blagajniškimi potu so eaHUa^ aa a*ale»i aueU* alMva Š. N. t J. mev PUlta so pojatalla. v t.....mjt^š. V*'9' + ^ " * '* » Posebno za božič samo! Krnani nori fonofraf sa «16.»6,6 ploftč ioJDO i««l prosto! Doa. T Vošaja v Trsi ftami IHIIs v a«w si 11 »■ sa dmvk. e IM Is ITAUA..............Jan. S Vatoja SISS—davsk SS^S. DR. J. V. GRAHEK ZDRAVNIK. , . Uradna nre so t IOiOO s jutra j do 2(80 popoldas. 843 B. Ohio Street Telefon Ceder 2388 V. 0. PITTSBUROH, PA ms ajn la ^rijm*« a»t«Mi • l07H'iTmU0t •Hjsaroan" raoMOOBAPS k Č*4'**?? P VELIKA ZALOGA FUHt V VSRH /F/IKIM IMS —r. t.Uf ..-.ISIS I.r-MArMib i eeeike dob|u pri: VICTOR NAVIN$EK k.H). ^ . jlAO ■ rMSw\ ----- UNION SALES COMPANV, D^>t. 672, HI Wast Mndlson Str^t -i- Chicofo, UL ---' ™ -T r T? » r* a iT PROSVETA Na planine! 8pisal Pavel Kunaver. VEDENJE V PLANINAH. nik Planinskega društva je našel kofto na Kamniškem sedlu po obiska neke druibe tako onesnaženo, kakor da ao ee neanaini (Dalje.) Za samostojno izvršitev teike ture pa je treba planincu: L uku-fct-nosti v premagovanju teiav v skalnih stenah, na ledu in snega, 2. izbora«, preizkušene orijenU-eijske zmožnosti, 3. rszboritosti, brne, preden ae mu bo treba boriti /a življenje le • polovič- turisti 14 dni na vso moč trudili, kako bi huje razmetali in po mazali kočo. To pa ni edino. So tudi taki, ki diše tudi po tatvini 1 Dokler planinci ne bodo vzgojeni večednoati in pottenoeti, tolikto časa bo Planinsko društvo opravičeno zaklepalo vrata planinskih koč s ključavnicami, težkimi na kilograme 1 Družba, ki ji je Planinsko druitvo dovolilo porabo koče v odsotnosti oskrbnika, je odgovorna za vso snago in varnost koče. Na oenaŽenje je treba misliti že dolgo preje, preden potečejo zadnje minute za nim upanjem v zmago, 4. preso- ^ ^ d it i mora svoje moči in moči j,h opremljevalcev. - Kdor ne Do|faM| pUllinct je: 1. ds po-v pošte v a vseh navedenih to«, je ^ ^ in pogasi ogenj, 2. ds predrzncš in neresen planinec! y>o ^^ 3 da iK)iprftvi Družba planincev, ki ho6e kajpontelje in zloži odeje ter jih težjega opraviti, naj šteje le 2— ^varuje proti vlagi, 4. da v do-tovuriše, ki ee popolnoma raztH,inj pov^j^Um naznani škodo, ki jo je morda provzročilo neurje, 5. da plača prietoibine in porabljeni provijant. kadar bodo vsi planinci izpolnjevali na izletih izvenu sezone vae te pogoje, bo vsakemu bivanje v kočah prijetno in Planinsko društvo bo zaupalo ključ in vaeblno koče posestnikom ! Me obiskovalci koč pa je tudi f.a napaka, da čakajo drug drugega, kdo začne pospravljati. Vsak naj pomni, da je dolžan delati za vse, pa bo koča hitro čista l Isto veljs za delo pri pripravljanju taborišča, za nošnjo less za ogenj itd. Kaj y komu storiti, naj vpraša svojo veet, ki mu ne ostane dolžna odgovors! Enake dolžnosti ima tudi hri-bolazee, ki se sam nspoti v gore. O takih samotarskih turah pa mejo in se poznajo po zmožnostih. Najboljši izmed njih bodi \ ■ ■ * i 11 • *! j 1 Kdor pa se ne čuti zmožnegs, mora delo in odgovornost odkloniti o pravem času, ker r. i*pot»tsvljsnjem življenja se o-škoduje tudi človeške družba, katere član jc vsak!. Voditelj naj strogo pazi, da vsak izpolnjuje vse dolžnosti in uporablja vsa sredstva, ki jih je možno uporabljati v varnoat življenja. Z malomarnostjo in neposlušnostjo napram voditelju provzroči predrzne! nesrečo, katere Žrtev je aam ali pa celo vaa družba I Na žalost vseh resnih planincev je v najnovejšem Času izven sezone nemogoče poseliti brez zaupnika Planinakega društva koče, ki sp izhodišče turam in v mrazu, noči in ob slabem vreme- tedaj /e neogibno potrebno, da vzame a seboj vrednega tovariša, sicer teli vaa odgovornost sa njegovo vanoet in sa njegove odno-šaje napram človečki družbi na njegovih ramah. Majhna nezgoda postane samotarskemu turistu lahko usodna, kajti nihče mu ne utegne prinesti pomoči in nihče ne ve, kje ga je zadela nesreča. Kakor je družba dveh, treh hribolazcev primerna za težja podjetja, tako je večje število samo v kvar varnosti, izvršitvi ture in tudi času, ker posebno v stenah je treba etrogo paziti, da so vsi člani vedno skupaj, kajti sicer jih silno resno ogroža padajoče kamenje. — Končno še enkrat: Turiati, ki ne uporabljajo vodnikov, naj bodo z njimi vendarle vljudni in prijazni, če pridejo z njimi v do-tiko. Kdor se imenuje kulturo-nosca, naj to v prvi vrsti kaže z vedenjem ne samo proti višjim ali ženskam, ampak tudi proti ta-kozvanim nižjimi PRSNOftBVANJB NA PLA bi moral prenočevati v mrazu, pregiblje prste na nogi, če ga še tako boli! Najhujši mraz, bodisi poleti ali pozimi, nastopi pred solčnim vzhodom. Premikanje, mahanje z udi iR po možnosti 0-bil no uživanje slanine, čokolade in dragih primernih živil brani t.nholazca mrazu. Vsakdo pa naj £e vnaprej natančno preračuna in premisli turo, da mu ne bo /manjkalo časa in da ne bo moral neproatovoljno prenočevati pod milim nebom. Tako prenočevanje ima rado hude poalediee, kakor revmatizem itd. — če ae še kaj hujšega ne primeri. (Dalje prihodnjič.) AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR LETNK 1922 ietzieL Vsebuj« povesti, slike, igre, sgodovineke podatke, informacij, ske in politične članka,----*----------------' " I i« raliaija imaia funkcionirati? (debata) .........80 Svatom rajaš ia adfovornoat nu edino zavetišče turistu. Neka- morsm izpregovoriti še neksj več. teri se jeze na društvo, Češ, da ne pojmnje avoje naloge. Je mogoče, da je kaj nasprotnikov izven sezonske turistike v odboru, a največje zlo in krivci te odredbe so planinci sami, ker mialijo, da je Koča hlev. Neki ugleden odbor- Lažje ture, kjer ni nevarnosti, je krepkim, zmožnim hribolazcem colo priporočati, da jih izvrše sami. Kskor hitrq pa mora hribo-lazeč vpoštevati nevarnosti, ki se mu nudijo v plezanju, posebno pa pri turah po snegu ali ledu, Prisiljeno in neprisiljeno taborišče na planem, kolika razljkal Turistom, ki so zašli in jih je prehitela noč, ne preostaja drugega, kakt^r da si poiščejo vetra, dežje ali padca v globino. V snegu si izkopljejo s cepinom jamo in ac urno pripravijo za nočevanje. V skalah je najboljše poiskati si ksko preveso, zsvarovati se protj prepadu s.skalami in se še navezati na vrv in jo pritrditi na varnem prostoru. ,V hudem mrazu ali pa nad prepadi je na vsak način treba ohraniti zavest, ker v hudem mrazu lahko zmrznemo, nad prepadi pa lahko zdrknemo v globino. Za noč je treba obleči vso rezervno obleko, na nogah pa zrahljati obveze in jih vtakniti v izpraznjeni nahrtnik Zmrz line sc prično na prstih na np-gah ali rokah, to pa je silno nevarno, ker bi tako ozebel turist, naslednji dan niti ne mogel nadaljevati potil Zato naj vsak, ki □ Iii l. —F. M. Dostojevski J: — BESI f treh ■Preložil Vladimir Levstik.' (Dalje.) □ Zdihujejo ti, msjejo z glavami, ugibljejo in modrujejo, jaz pa se jim smejem : 'Nu,' pravim, 'mati Praskovja, kje boste dobili pismo, če ga dvanajst let ni bilo t Hčer ji je bil mož zavlekel nekam na Tuniko, in dvanajat let že ni bilo ne duha ne sluha po nji. Drugi dan zvečer pa sedim pri materi prednici za čajem (kneževskega rodu je bila), in tuja gospa jc Jifla tam, hudo sanjava Ženska, pa menišec z Altonske gore, ki se mi jc zde! precej smešen čkivck.Jn kaj misliš, ftatuška, prav ta menišee je tisto jutro prinesel materi Pruskovji hčerino pismo iz Turčije ... tu imaš knrovega fanta — nepričakovano veet! Mi pijemo čaj, altonakl menih pa govori materi prednici: 'najbolj pa, blažena mati prednica, je liog blagoslovil vašo družino s tem, da hranite v njenih nedrih tako dragocen zaklad'. — 'Kakšen zaklad f vpraša mati prednica. ~ 'Blaženo mater I ii za ve to \ Tista blažena Lizaveta je bila pri nas v o/idjn v steno vdelana, v sežonj dolgo in dva vatla visoko kletko. Tam vam aedi za železnim omndjem že sedemnajst let, pozuni in poleti v edini konopljeni srajci, in neprestano drega z ne-kaksno slamico ali šibico v tisto svojo platneno haljo, ne govori ničeaar in se ne češe in ne umiva *e sedemnajst let. Pozimi ji porinejo kožuh ako. t\ omrežje, pa zabojček kruha vsak dan in vrč \ode. 'I.ep zaklad to,' odgovarja mati prednica; 1.1 zjezila se je, ker atrašno postrani gleda Lizave-to. 'hizaveta sedi v svoji kletki 1/. gole hudobijo m 1 rdovratnoeti j vse je sama hinavščina.' Meni tn m bilo povšeči, ker sem s«« takrat, sama hotela zaprrti: Maz pa menim,' se oglasim, 'da sta liog m priroda «wo.' — * Vi* jo!' vzkliknejo vsi ka-k o r t enim glnsom. Prednica s« je začela smejati. pili«-petala je nekaj s tisto damo, poklicala ino k M«hi t« r me |>obožala, dama pa mi je podarila roinatn pentljo; pokažem ti jo, če hočeš. Nu, in inrnišoe mi je takoj začet govoriti na flušoj tako prijazno in ponižno jc govoril in menda tudi pa-mm 1 n.t Sedim tn ga poslušam. 'Ali si razumela f n.' \ praša. 'Ne/ pravim, 'ničesar nisem razumele, kur čialo pri miru me pu«tite.' In res, fcatu-•»ka t i«,ti dob so me pu»hli čisto na miru. Med-»••m pa mi šepne ena naših Mark, ki je delala pii o.in (ukoru m prerokovanje: 'Kaj misliš, kaj i< It« <•!-»• lica T — 'Velika mati,' ji odgovorim, ' upanje č|n\ «\Ak« ga rodu.' — 'Tedaj,' pravi, 'je ItoUoriMlica m velika mati naša rodovitna zemlji- < I v trm je lika rad.*|i'*t in soUa nam je veselje; in če napojiš r.imljn pod m h tvojimi solzami pol \/itlrt trlolniko, »e takoj jračm « rndovati vsega, V. »r je. In nobene,' pra\ i, 'i>..t„,H. tuire nr b0 vrj '«kaj taktna je pror-.kl.a ' Ta t>raeda mi je < >t(«la \ I»re«; takrat sem ra« - la pri molitvi, kadar »oin ae priklonila do tal. \ ikikrat (toljublja-t. 'rinij. 1; poljubijals sem jn ir, ptakala. In to ti |H>\<-m Satitšks, nič slabega in \ i« b soljuili ; br-prsv n 1 ms« nobenega gorja tu 80 Aafisa, drama v štirih dejanjih .80 KatalUka earkav la »ociaiiaMi. .80 Alf ja raltsiia prsaakala fuak Socialistična knJMaiea AatarilU draiiaeU 1919 (vezan v platno)...... .80 ..10 .50 VSE TE KNJIGE in KO-LEDAR 1922 vam POŠ- LJEMO ZA $5.00. POŠ-% uite naročilo TA-koj. ta ponudba VE-ua do novega LETA. Skupaj ................87.85 F bo Opomb«. ker imamo | Želi imeti. . društvo ali klub naročilo, z poslu i pri ai Kakor orno rai lili.. hitro jih dobimo iz knjigoveznice, jih Mehka vezan« koledarje ia rupoiiljuse. —mmiiiHis sl0venske-pian0-r0le LJUBCA MOJA........$l.2B VSI SO PRIHAJALI... .$1.28 MLADI VOJAKI.......$1.00 HOLZHAKER MARS... .$1.00 DONAVSKI VALOVI.... it j00 ^ CREZ VALOVE........$1.00 se dobijo edinouz rait Naviniek-Potokar Co., 331 Greeve St, Conemaugh, Pa. Pri ner« ■ GO C/> •