84. številka.
Ljubljana, v petek 15. aprila 1898.
XXXI. leto.
lahaja T&ak dan *»e*er, lrJauft*. <iedelje ui <•"■> "aik«, ter velja po ouftti  ^reieman ta avst ro-og ~rsk p desete ca tise leto 18 gui., aa pol leta 4 glit., za f-etrt leta 4 gld.. za jeden 1 gld. 40 kr. — Z» Lin bi j a a o hm posojanja na dom na vse Mo 18 gld., za četrt leta 9 gld. M) kr. aa j«-.ten mesec i gld. lu kr. Za pošiljanje na dom računa se po lO kr. na iiesec, po -JO kr. ca četrt leta. — Za tnje deželo toliko več. kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira. Za oznanila piačnje h« od etinstopoM petit-^nte ;>o $ kr.. čr se oznanilo jedenkrtt tiaka, po h kr. če se dvakrat, mpo 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se >svo!6 fraokovati   — Rokopisi se ne * rać« jo. — Uredništvo in npr« • nifitvo je na Kongresnem trgu st. 12. Dpravmitva naj so blagovolijo poiiljati naročnine, reklamami ib oanamla, t. 1 vsv administrativne stvari.
Telefon, št-
Nemški radikalizam na Koroškem
S Koroškega, 14. aprila.
V političnem Življenji naš-* kronovine se vrči zanimiv proces, kateri bi moral zlasti vzbujati pozornost višjih krogov, tistih namreč, katerim je čuvati v prvi vrsti splošni državni interes. Ta proces nam kaže, kako čudovito naglo pojema avstrijsko in dinastično mišljenje in kako rapidno se širi tisto veleizdajsko gibanje, katerega končni smotri so očitni in obče znani.
V nadi deželi je se pred malo leti vladala stara Bemškoliberalna stranka. Slovence je — s posebno pomočjo prejšnjega dež. predsednika Schmidt-Zabierowa, katerega je vladi dosti prepozno spodila v pokoj in vsegajdržavnega aparata krepko —zati rala in z vsemi sredstvi pospeševala germanizacijo, a vzlic temu je nekako kar čez noč izginila, brez pravega boja, ne da bi bilo to dobro in jasno mogli spoznati, kar nakrat je ni bilo več in živa duda je ni pogrešala.
Izginila je v stranki nemških nacijonalcev in izmej vseh njenih nekdanjih pristašev se prišteva k njej samo Se dr. Luggin, čeprav ta že sam ne ve natančno, kateri stranki prav za prav pripada. Izginila je brez sledu, ker so njeni pristaši brez težav preskočili v nemškonacijonalni tabor, a storiti so to mogli, ker ni bilo nikdar posebnega bistvenega razločka m«j liberalci in nacijonalci. Jedini razloček je bil ta, da so stari liberalci pripoznavali še avstrijHtvo in naglašali še dinastično misel, česar nacijonalci ne store, zato pa toliko odločneje na-glašajo nemškonacijoualno idejo.
Z zmago nemških nacijonalcev se je začelo bismarkovanje v deželi, tisto bismarkovanje, katero so sofiebno izvestni državni funkcijonarji z vidnim veseljem pospeševali. Državno uradoištvo je z malimi izjemami nemškonacijonalnega mišljenja, in torej ni čuda, če je tudi meščanstvo potegnilo za eoboj v ta tabor. Radikalne parole so prišle na dnevni red in občinstvo je z vso eneržijo poseglo v politično življenje. Zlasti veliko eneržije so nemški nacijonalci pokazali v boju proti Slovencem. Nemci so pozabili neštete  obljube nemških nacijonalcev
glede gospodarskih reform, katerih obljub ni ta, stranka ne jedne izpolnila, in zadovoljevali so se s frazami katere so nemško ljudstvo fanatizova le samo ker je stranka s pravo nemško brutalnostjo, z najsurovejšo silo nastopila proti slovenskim so-deželanom.
Zdaj se nemški nacijonalci morda že kesajo, da so ljudstvo do skrajnosti fanatizovali, da so mu vcepili vebkonemškega duha in je zapeljali v najbolj divji radikalizem, kajti ta radikalizem se je začel obračati proti njim samim. Dolgo so slikali Scho-nererja kot nekacega polboga, dolgo so tega borniranoga pijanca predstavljali kot nositelja prave nemške ideje v „Ostmarki", zdaj pa se je ta isti Schonerer dvignil proti njim samim in prouzroči! na Koroškem močno gibanje proti nemški nacijo-nalni stranki.
Ta stranka, ki je v svoji nedosežni ošabnosti izumila besedo o nemškem „Herrenvolkn", katera je z vodjo dr. Steinwenderjem imela še pred kratkim vsa deželo v žepu, ta stranka se zdaj trese pred Scbonererjem in Wolfom. Steinwender hodi okrog Bvojih volilcev in prosi milosti, in tudi puhloglavi Dobernig, kateri tako drastično ozoačuje duševno kvaliteto nemškonacijonalno stranke, ni več varen in se že ne upa pred svoje volilce.
Wolf-Sch5nererjev radikalizem se širi hitro in z elementarno silo po vseh nemških krajih Koroške, mandate imajo sicer še nemški nacijonalci v rokah, volilcev pa že nimajo več na svoji strani. Zbega nost je splošna, in kmalu bodo nemški nacijonalci tam, koder so bili pred nekaj leti, stari liberalci : Ali bodo morali preskočiti v VVolf-Schonererjev tabor ali pa izginejo brez sledu. Nekateri, mej njimi milijonar dr. Lemisch, zastopnik pete kurije, in Eisele, se že približujeta Schonererju.
Ne bo dolgo in vse nemško prebivalstvo na Koroškem bo prisegalo na zastavo Schonerer j a in Wolfa Kolike koristi bo to za avstrijsko in za dinastično misel s tem si Slovenci ne bomo belili glave, konstatovati pa je treba, da ima pri tem največ zaslug tisto nemškonacijonaluo uradništvo, ki ima nalogo, zadušiti slovenstvo, a je zadušilo avstrijski in dinastični čut na Koroškem
V ljubi) mil, 15. aprila.
Nesloga v mladočedkem taboru. „Radik. Listj" poročajo, da so kmetski poslanci mladoče-Škega klnba sklenili glasovati proti nagodbenim predlogom ministrov dr. Kaizla in Lukacsa. Ti poslanci hočejo izstopiti celo iz kluba ter odložiti svoj m mandate, ako bodo Mladočehi glasovali za nagodbo. Isti kmetski poslanci pa se menijo potem zopet potezati za mandate, a ostati po izvolitvi v lastnem klnbu.
Položaj v Makedoniji. V Zofiji izhajajoči tednik „Le Courrier des Balcans" piše o položaja v Makedoniji: Dvajset let — od Berolinskega kongresa — že čakajo Makedonci, da se izvršč reforme, katere je Turčija obljubila in katere so vlasti zajamčile. Zdi se, da jih doživi šele naslednja generacija. Dotlej pa imajo Turki odveč časa, da bolgarski narod v Makedoniji „armenizirajo lu To pa ne more biti namen civilizirane Evrope.
Amerika in Španija. Ker Mac Kinley v svojem poročilu mirovnega posredovanja evropskih ve-Jevlastij in papeža niti z najmanjšo besedico ni omenil, je baje VBako nadaljno vmešavanje v ameriško španski konflikt izključeno. Vsa afera leži sedaj v rokah obojestranskih vlad. Dunajski časopisi dokazujejo, da je bilo vse dosedanje miroljubno vedenje Mac Kinleva le navidezno, le zvita komedija, katero so premeteni Amerikanci porabili v ta namen, da so pripravili in oborožili svoje prej nedostatno ladjevje. Sedaj imajo 47 velikih, tehnično najnovejš h bojnih ladij, in vse kaže, da čakajo samo še prilike, da — udarijo. Kubanski insur-gentje so premirje, katero jim je maršal Blanco ponudil, osorno odklonili. Razume se, da morajo tudi Španci nadaljevati vojno, sicer jih insurgentje uženo. Amerika pa zahteva miru na Kubi, sicer bode „posredovala z vojno silo". Ker torej miru ne bo, bode Amerika vsekakor „posredovala", in vojna s Španijo se začne. Snmijo pa, da je Amerika sama svetovala insurgentom, naj zavrnejo premirje, da igrajo torej Američanci ulogo intriganta. Predno je zapustil američanski generalni konzul Lee Havano, je pisal baje vsem voditeljem insurgentov: Ne udajte se, kmaln se izkrca na Kubo severoameričauska vojska
LISTEK.
V megli.
(Potopis. — Spisala M a r i c a.) (Dalje.)
Pogledala sem vendar ter vskliknila radostno: Polsedmib, pomislite, polsedmiht Moj Bog, in ves ta čas sem spala!
Vzbudil se je tudi njen soprog in razgovarjali amo se ter delali načrte; v Benetke seveda pridemo mesto ob 6. ob 8. ali potem še vse opravimo.
Skozi okna zgoraj na krovu se je jelo daniti, a parnik je lezel, v pravem pomenu besede — lezel. Mahoma se ustavi, črez nekaj minut se začne zopet premikati, — pomakne se za par metrov naprej pa se zopet ustavi.
— Saj ne moremo biti več daleč, — je rekel gospod; sedaj je četrt na osem. Pogledam, kaj je. — Keksi je hitel na krov, a kmalu se zopet vrnil.
— Daleč nismo, a kapitan sam ne ve, kje smo prav za prav, in dalje ne moremo radi megle. Morda se okoli osme ali devete ure kaj razvedri.
Naročili smo si kavo; volje nismo bili še preveč slabe, saj jedno uro zamude, to ne odločuje. Mesto ob 8. ob 9., to še ni tako hudo! Tako smo
modrovali. — Popravili sva si po kavi z gospo malo svojo toaleto ter šli gori na krov, na katerem je stal nekak kiosk. Sedel je notri prvi kapitan, oni stari, težko hodeči mož, drugi kapitan, močan, velik, mlad mož ter naš Grk, soprog moje spremljevalke.
— Che bella luna, ma che luna questa sera! kričal mi je naproti stari komandant.
— Kaj delamo tu? — je vprašala gospa.
— Kaj ? Lune Čakamo! — je odgovoril komandant ter se mi smejal.
Mi, ki smo bili še dobre volje, smo se mu pridružili z nasmehom, a jaz sem rekla gospej: Videli bodete, da je komandant Hrvat; ono „pjevuckanje" ga izdaje; tega nimajo Italijani. Izdajalo ga je pa še nekaj: oni humor, ona veselost in živahnost, koja ne ostavi Hrvata, niti ko je že star.
Začel je pripovedovati smešne dogodbe, katere je preživel s potniki na morji. Potoval je že 45 let in vedeti je pač moral nekaj! Najraje je pripovedoval o potovanjih novoporočencev, ko jih je prijela morska bolezen.
Dokler gre vse dobro in gladko, objemajo se in poljubljajo kakor go'obje, ali ko se začne ladija zibati, tedaj se radružijo in vsak toži v svojem kotu.
— Do vraga — tudi ona! je vzkliknil tak
Iubog bolnik, ko so mu povedali, da je njegovi mladi ženi jako slabo.
— Nekdaj pa — je pravil komandant — je bila na ladij i postarna dama, ki je tako silno ječala, da jo je bilo slišati po vseh prostorih. Čakaj, si mislim, vzamem malo kruhove sredice, zvijem jo v krogljico, oslinim malo, da je držalo bolje in jo neaem revici:  Vzemite sedaj to-le krogljico, kmalu
i vam bo boljše; čez pol ure vam prinesem drugo, ' ji pravim. Izpila jo je v požirku vode in bila takoj I mirnejša. Stopim k nji in ji pravim: Kaj ne, da je že boljše ? — Boljše, gospod poveljnik, boljše, hvala vam srčna! — No, dobro, za nekaj minut prinesem vam še jedno. Svečano in zaupno je povžila de drugo in ni me nehala zahvaljevati.
Potem je pravil o dveh sestrah, ki sta imeli skupaj gotovo 100 let. (Rekla sem namreč jaz, kako je človek egoist, ko trpi, da ne čuti za trpljenje bližnjika niti najmanjšega sočutja.) A ti dve devici sta bili izjema, je pravil komandant.
— Oh, Angola moja, umiram, umiram! Nikdar, nikoli več ne bom videla najine ljube sobice, ob, Angela, umriva skupaj !
— Ne, Pepina, grozno trpim, ali še več bi hotela trpeti, da bi le tebi odleglo! — Tako sta govorili. Cvilili sta ubožici vso noč, a drugo jutro
ter vam izvojuje neodvisnost I Mac Kinley je prepustil kongresu vso odgovornost radi vojne, ki se mora skleniti z »/( večino, t. j. vsajz 298 glasovi (iz-mej 447). Mac Kinley ima pravico, da tak sklep potrdi ali zavrže. Ako pa se sprejme vojci predlog drugič, pa predsednik mora potrditi. Javno mnenje jo v Wavhingtonu jako razburjeno, in splošno se sodi, da je vojna pn*d durmi. — Današnji zjutranji listi poročajo, da je bilo poročilo komisije veČine sprejeto v kongresa z ogromno večino 324 glasov proti 20 glapono. Sedaj se cdloči še senat.
Francija na Kitajskem. Za Nemčijo, Rusijo in Anglijo se je oglasila tu li Fraucija s svojimi že ljami, in Kitajska jim je ugodila. Minister zunanjih del Hano'aux je ministerskemu svetu sporočil, da je izpolnila Kitajska prav vse f.nncoske želje ter se zavezala, da no prepusti otoka Hainan nobeni drupi vlasti. Francija je dosegla svoje zahteve z lepa in brez Tlaka demonstracije ali kakega ultimata.
iz občinskega sveta ljubljanskega.
V Ljubljani, 14. aprila.
Seje, kateri je predsedoval župan Hribar, se je udeležilo 29 obč. svetnikov. O.erovateljema zapisnika sta bila imenovana občinska svetnika dr. M a j a r o n iu M a 1 1 y.
O nauadbi drevoreda na Ižanski cesti je poročal obč. svet. fc> u b i c. Ker je potrebne jel^e v ta namen prepustil posestnik g. Kosler brezplačno, bi po proračunu mestnega vrtnarja vsa nasadba veljala samo 85 gld. Poročevalec je predlagal, naj se nasadba izvrši in naj se v ta namen dovoli rečeni znesek. — Sprejeto.
O podaljSaoji vodovodovil) cevij do kolodvora dolenjskih železnic je poročal obč. svet. Šubic in je predlagal, naj se sprejme prispevek 500 gld., kateri je v ta namen ponu lila uprava dolenjskih železnic in naj se vodovodne ce*. i napeljejo. — Sprejeto.
Obč. svet. G o gol a je poročal o razpisu dež. vlade v zadevi izbrisa brezobrestnega posojila s hiš, kupljenih v regulacijske namene. Ako je mestna občina v regulačne namene odkupila kako bišo, na kateri je bilo vknjiženo brezobrrstno posojilo c. kr erara, obrnil se je magistrat v svojem delokrogu do linančue prokurature kot zastopnice erara 9 prošnjo za dovoljenje izbrisa zastavne pravice za to posojilo ter ponu hI ob jednem v mestni hranilnici ljub ljanski naloženo gotovino v visokosti posojila kot kavcijo za to posojilo s pristavkom, da naj obresti od te gotovine ostanejo mestni občini. Finančna prokaratura oziroma dež. vlada ugodila je že večkrat takim prošnjam, zadnji čas pa je odklonila jednako prošnjo in sicer v zadevi izbrisa brezobrestnega posi jila s hiše Jere Pretnar in Franje Foderl ter izdala razpis kot vodilo pri postopanji za jednake prošnje. Ta razpis kcnstatuje, da spadajo take prošnje v delokrog obč. sveta in določa, da je treba v zastavo ponujane svote izdati po-sebno zastavno listino Poročevalec je predlagal : l.) Občinski svet vzemi ta razpis na znanje in po oblasti gg. župana, načelnika regulačnega odseka in njegovega namestnika, da smejo ti trije v imenu mestne občine podpisovati in izdajati zastavne listine v vseh onih slučajih, v katerih je to treba radi izbrisa brezobrestnega posojila c. kr erara z onih hiš, katere je mestna občina odkupila v regulačne namene: 2. Mestnemu magistratu se naroča, da v bodeče v |ednakih slučajih postopa po pred-ležečem razpisu dež. vlade in da glede izbrisa brez-
ob uri, ko bi morali dospeti na določeni kraj, sta prišli sestri s prtljago v rokah.
— Sedaj izstopiva, mi pravi jedna.
— Kam? V morje? jo vprašam jaz.
— Ali zdaj je ura, točno sedaj bi imeli dospeti!
— Točno, ali dragi moji, zdaj smo šele na pol pota; vihar je metal ladijo pač na desno in levo, naprej pa ne.
Cvileč sta se zopet spravili v kabino, kjer sta nadaljevali svoj jok.
Pravil nam je tudi o sitnih potnikih ki prihajajo vsak hip vpraševat: Kdaj pridemo? Koliko ur imamo še vožnje? Kaj je oni-le hrib? Kaj ona cerkev ? Povem jim seveda vse narobe in izmišljeno, a ko mi je vendar preveč vprašanj, pošljem jih k vragu in jim povem, da nisem nikakov profesor geografije.
Solnce je nekoliko pokukalo skozi meglo, in gospa ga je jela prositi, naj bi se vendar ganili.
— Ukažite vi in vzemite odgovornost na ee vi, odgovori ji starček, — pa idimo!
— Ali saj je vendar tako lepo, rekla sem prav ponižno.
— Lepo, lepo, ali ko bi bil tam-le municipij, videli bi na njem lepo luuo mesto ure.
(Dalje prih.)
obrestnega posojila 8 hiš  Jere Pretnar in Franje Foierl takoj vse potrebno ukrene. — Spr-jeto.
O uspehu razpisa prodi je stavbišča Milana in Marije Kozakove na Sv. Petra cesti št 64 je po ročal obč. svet. Gogola. Oglasila sta se dva ponudnika. Jos Turk je ponudil 950 gld., Marija Stup'ca pa 1800 gld. Ker je tudi druga ponudba prenizka, je predlagal poročevalec, naj se ne sprejme, ampak naj se določi cena stavbišču na 2100 gld. oziroma na 5 gld. za vsak štirjaški seženj, ako se stavbišče razdeli in naj se za ta kup ponudi Mariji Stupica; ako ona ponudbe ne sprejme, naj se proda posestvo drugam, a ne pod določeno ceno.
Obč. svet. Pavlin je nasvetoval, naj se cena določi na 2200 gld., ker je 2400 gld. za 504 štiri-jaških sežnjev previsoka.
Obč. svet je sprejel poročevalčeve predloge s premembo obe. svet. Pavlma.
Zupan Hribar je potem naznanil, da se je včeraj izvoljeni jubilej ski odsek konstituiral in izvolil načelnikom podžupana dr. viteza Blei\veisa, njegovim namestnikom pa obč. svet. Ž ubira.
O prošnji Manje R harjeve posestnice v Hra-deckega vasi, za preklic zaznambe javnega pota na njenem posestvu ob Golovcu je poročal obč. svet. dr. Maj aro n. Vale prizadevanja po*estuika graj-ščine Rakovnik je dalo deželno sodišče urisati v mapo neko staro pot, vodeč) čez posestvo Marije Riharjeve, in jo zapisati v zaznamek javnih potov, a vprašal j za mnenje samo dva interesenta, me*too občino in Schmilta, ne pa tudi Marije Riharjeve. Ta zahteva naj izposluje magistrat, da se rečeni sodni odlok uniči. Ker pa se j<* stara pot vpisala v zapisek lavn h potov uradnim potom in ne po in-cijativi mestne občine, nima ta vzroka se vtikati v to st var, zlasti ker bi ae ravnala v javnem interesu, ako bi to storila. Ker bi bilo najboljše, da se stvar dožene pravdnim potom je prediagal poročevalec, naj se vzame uloga Marije R harjeve samo na zna nnje   — Sprejeto.
Obč. svet. dr. Požar je poročal o prošnji Zeschkovih ded>čev radi izbrisa neke na Jermanovo posestvo v Dolgih ulicah vpisaue s- r vi rute ter je predlagal, ker ponudba ni v interesu mestne občine, naj se prošnja odkloni. — Sprejeto,
O računskem  sklepu mastne  hranilnice ljub ljanske za I. 1897.   je poročal obč. svet. S ve te k. Računski zaključek je popolnoma  pravilno sestavljen. Denarno gibanje sa je v 1. 1897. prav izdatno pomnožilo ter je naraslo   do svote 12,791.014 gld. 37l/, kr. Bilo ga je več za okroglo 3,100 000 gld. kakor 1. 1896, vplačanih vlrg je bilo koncem 1897. leta 4.936.761 gl. 661/« kr., za 563 336 gl 83V, kr. več, kakor koncem 1896. I. To je dokaz, da se je občinstvo pri nalaganji svojih pnhrankev v I. 1897. v večji meri posluževalo mestne hranilnice, nego v prejšnjem letu.   Pri hipotečnem poslovanji je bilo uovovplačanih   posojil  450 883  gold.  82   kr.,  za I 93.223 gld. 82 kr. več,   kakor leta 1896. in se je torej ta stroka poslovanja tudi pomnožila.   Stanje j izplačanih   hipotečaih   posojil  je  znašalo   koncem • 1897   leta 3,189.465 gld. 62 kr.  za 345 837 gld. 15 kr. več, kakor I. 1896.   Ta glavnica je bila izposojena pri 4076 posestnikih. Stanje občinskih in deželnih posojil se je znižalo za 3158 gld. 50 kr. in je njih končno stanje  1897. leta 431.521 gold. 43 kr. Tudi poslovenje v lombardu se je skrčilo ter znaša 6566 gld.r to pa vsled visokosti kuraov vrednostnih papirjev. Stanje menic je koncem 1897 1. znašalo 70 613 gld 41 kr. in se je torej pomnožilo za 12.722 gld. 27 kr.  Račun  efektov izkazuje pa pirjev po kurzni ceni za 302 364 gld. 20 kr. in se je stanje znižalo za 76 493 gld. 10 kr. Aktivum in conto correntu, s  katerim hranilnica vedno lahko razpolaga, se je zvišal  za  318 121 gld. 90 kr v je znašal koncem   1897. leta 928 394 gld. 28 kr. Vzrok povišku je to, da so koncem leta prihajale hranilne vloge v izobilju.   Na račun inventarju se je za obrabo odpisalo 101 gld. 19 kr.   Račun do-bii'ka in izgube izkazuje, da je mestna hranilnica zaključila upravno leto 1897. s čistim dobičkom 15 776 gold  3 l/t kr. od tega je odbiti 860 gold. 30 kr.,  ki reprezentuje dobiček   pri prodaji vrednostnih papirjev, pri žrebu in pri kurznih razlikah. Ostanek 14 915 gld. 731/« kr. pripada na čisti dobiček pri drugih   poslovnih strokah,  zlasti pri hipotečnem poslovanju. Takega dobička je imela hranilnica v predlanskem letu le 14 474 gld. 88V3 kr. in se je torej dobiček v 1897. 1. zvišal za 440 gl. 85 kr. — Uradni stroški so se zvišali za 2196 gl. 52 kr. Ako se prišteva navedenemu dobičku pri upravnem imetju v zneska   15 776 gld. 31/« Lr. še dobiček obeh rezervnih zaklad v znesku 2764 gold. 42 kr., potem znaša ves dobiček 18 540 gl. 45'/« kr. in je vsled tega narasla splošna rezerva na 71 150 gld. 21 kr   to je na 1 44°/o ulofe»  in posebna re zervna zaklada  na   18.162 gold.   79  kr, skupaj 89.313 gld.. kar je lastno premoženje mestne hranilnice,  katero si je  pridobila  tekom  osmih let. Ravnateljstvo in upravni odbor sta I. 1897. imela vsega skupaj  70 sej,  v katerih se je rešilo 746 prošenj za hipotečna posojila in nebroj drugih poslovnih predmetov. Poročevalec je predlagal : Predloženi računski zaključek in bilanca mestne hranilnice ljubljanske  za leto 1897. se odobri in potrdi ter upravnemu odboru hranilnice glede tega zaključka j da absolutorij.
Obč. svet. dr. Požar je z lepimi besedami i naslikal važnost mestne hranilnice, zlasti za bodoč-
nost in povdarjaje, da imata upravni odbor in ravnateljstvo največ zaslug za lepo procvitanje mestne hranilnice, predlagal, naj  se obema izreče zahvala in priznanje.
Obč. svet je vzprejel poročevalčev predlog in predlog obč. svet. dr. Požarja.
O prošnji J. Dovča za izpreroembo regulacijskega načrta glede podaljšanih Komenskega ulic je poročal obč. svet. dr. S tarč in predlagal, naj se na sebi malenkostna prememba regulacijskega načrta premeni v smislu nacrta stavbenega urada, naj se odkloni ponudba J. Dovča odkupiti njfgov svet, glede zahteve, naj se prestavijo njegova gospodarska poslopja, pa naj se od kaže na mestni magistrat. — Sprejeto.
Obč. svet. dr. Maj ar on je poročal o nakupu nekaterih strokovnih knjig za mestni arhiv in predlagal, naj se za dotične knjige izplača 84 gld. — Sprejeto.
Občinski svet. Subic je poročal o preuredbi .Zvezde". Ker po sodbi raestnpga vrtnarja ne rase v „Zve2di" lepa trr»va iu jo ljudje tudi pohodijo, sklenilo se je „Zvezdo" preurediti. Z ozirom la občno željo občinstva predlagal je poročevalec, naj se nameravana uredba predrugači in sicer tako, da se zasadi trava do roba dreves in naj se napravi okrog posamičnih nasalov 1 meter visoka ograja, v kateri namen naj se dovoli znesek 1000 gld., ka. teri je pokriti iz lanskih blagajničnih preostankov . — Sprejeto.
Ostale točke dnevnega reda so se rešile v tajui seji. Župan Hribar je zaključil javno sejo z naznanilom, da ee bo prihodnja seja že vršila v prenovljeni mestni dvorani.
* * #
V št 83. ^Slovenskega Naroda" z dne 14. t. m. smo v poročilu o seji občinskega sveta dne 13. t. m. javili, da je župm konštatoval, „da je poročanje uradnega lista tako zlobno, da se mora javno grajati", dočim so se županove besede glasile tako-le: „ Kakor rečeno, poslal bodem uradnemu listu popravek. Ne zdi se ini pa vredno, pošiljati ga tudi omenjenemu nemško nacionalnemu listu („Deutsche St 1 rumen aus Krain"), dasi je njegovo poročanje tako zlobno, da se mora javno grajati".
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 15. aprila.
— (»Narodne tiskarne■) občni zbor bode v nedeljo dne 17. t. m. ob 11. uri dopoludne v uradniških prostorih.
— („Slovenska Matica".) Na dnevnem redu prihodnjega občnega zbora, te dni objavljenega, so, kakor običajno vsako leto, tudi dopolnilne volitve v odbor Z i radi složne volitve priporočajo nekateri Matičarji gospodom društvenikom v izvolitev sledeče gospode, ki so: 1. dr. Hinko Dolenec, ces. kr. dež. sod. tajnik v Ljubljani; 2 Anton K o bi ar, dež prisilne delavnice kurat in muzealni arhivar v Ljubljani; 3. dr. Lampe Frančišek, sem. profesor, konz. svetnik in ravnatelj „Marijanišča" v Ljubljani ; 4. Leveč Frančišek, c. kr. realČni profesor in okrajni šolski nadzornik v Ljubljani ; 5. Orožen Frančišek, c. kr. učit prof-hov v Ljubljani; 6. P e-r u š e k Rajko, c. kr. gimn. profesor v Ljubljani; 7. dr. S e r n e c Jožef, odvetnik, deželni poslanec in posestnik v Celju; 8. S u k 1 j e Frančišek, ces. kr. dvorni svetnik in drž. poslanec na Dunaju; 9. dr. Tavčar Ivan, odvetnik, dež. poslanec in odbornik, obč. svetnik in posestnik v Ljubljani in 10. 2u • mer Andrej, nadučitelj in c. kr. okr. šolski nad* zornik v Kranju.
— (Konoert gdč M. Ševfiikove) se je vršil v vsakem oziru prav izborno. Radi preobilice gradiva morali smo obširneje poročilo odložiti za jutri.
— (Iz o. kr. mestnega šolskega sveta.) Potem ko predsednik proglasi sklepčnost in otvori sejo, poroča zapisnikar o kurentnih dopisih in pove, kako so bili rešeni, kar se vzame soglasno nazna-nje. Prošnje dveh učiteljev in jedne učiteljske vdove za novčno podporo se priporočilno predlože visokemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Mestnemu nadučitelju Janku Likarju se prizna druga starostna doklada v znesku 40 gld. od dne 1. oktobra 1897. leta. Prošnja vodstev mestnih deških ljudskih šol za uvrstitev mestnega učiteljstva v 1. in II. plačilno vrsto se predloži s primernimi nasveti visokemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Neki mestni učiteljici se iz zdravstvenih ozirov dovoli do konca tekočega šolskega leta dopust in jo bo v tej dobi nadomeščala kot pomožna učiteljica dobrovoljka Franja pl. Poka. Reši se več prošenj za izpust iz vsakdanje šole. Neki dobro volj ki se dovoli za poskus prestop iz mestne nemške dekliške ljudske šole na mestno dekliško oBemrazrednico. Prošnjo nekega šolskega vodstva za izposlovanje večjega kredita v svrho poravnave trošk >v za dobavo učil
se priporočilno od stopi mesfnemn magistratu. Ko-nečno rešit« se še dve interni zadevi.
— (Veselica senklavško frančiškanske ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda ▼ „Narodnom doma*.) Za to veselico, katera se bo vršila v nedeljo zvečer v Sokolovi dvorani v „Narodnem dom u", so delajo velike in obsežne priprave iu obeta ta veselica postati jedna najlepših kar se jih priredi v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Oficijalni program, kateri so razposlale z rodoljubno unerno in požrtvovalnostjo delnjoče odbornice te podružnice, nikakor ne obsega vseh točk vzpr.reda. Kakor čujemo, prirede" rodoljubne dame tudi buffet, a govori se tudi nekaj o neki pošti, toda odbor varuje tajnost )ako ekrbno, da bi bilo potem presenečenje občinstva tnliko večje. Vsekako se smemo nadejat' prav zabavnega in zanimivega večera.
— (Rudeoi križ ) Občni zbor deželnega polnočnega druetva rudec.ega križa . a Kranjsko, k a ter i zaradi nezadostnega št-vila udov dne 14. t. m, ni bil sklepčen, se bode vršil dne 16« t. m ob 6« uri zveer v pisarni trgovske in obrtniške zbornice (Turjaški trg štev. 4.) Omenja se, da bode ta zbor sklepal, ne oziraje se na število navzočih udov.
— (jovljaiuka zadruga) n.znanja, da se je strokovni tečaj za črevljarje pričel dne 13 t. m., in da bo ki tiran 15. maja t. I., vrši se na starem strelišču in ga obiskuje 44 u lov in sicer 30 mojstrov in 14 pomočnikov. Podui uje strokovni nčitel c. kr. tebnologičnega in strokovnega muzeja na Dunaju g. J. Hulku. Poduk se začne točno ob 5. uri po-poludne in se konča ob 1 ,10. uri zvečer vsik dan izvzemši n« delje in praznike. — Črevljarska zadruga ne iskreno zabvalja slavni kranjski hranilnici za prepustitev u'ne sobe in gosp. ces svetniku M u r-niku, kateri je provzročil prireditev tega tečaja. Poduk se bode tudi podpiral po slav. trgovski in obrtniški zbornici. Poduk je jako koristen in vabi črevljarska zadruga ljubljansko prebivalstvo, da si pri priložnosti prepriča, kako da je važen in koristen ta sistem tako za zdrave kakor za bolne uoge Vsakdo si lahko ogleda mod le bolnih nog, vlitih iz sadra.
— (Vzprejem v kadetne sole.) Natančno oznanilo z dotičuimi pogoji za sprejem v kadetne šole in z doticuern obrazcem za pn šojo vred se nahaja v štev. 83. uradnega lista „Lnbncher Zei-tung- z dne 14. aprila 1898.
— (Zdravstveno stanje v Ljubljani ) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 3 do 9. aprila kaže, da je bilo novorojencev 27 (= 40*09 •/••) mrtvorojenec 1, umrlih 21 (=31*18 0/o<>)> meJ njimi sta umrla za jetiko 2, za različnimi boleznimi 13. Mej njimi je bilo tujcev 6 (=28-5 °/o >i iz zavodov 8 (==38 09°/o)-
— (Potres) Piše se nam iz Čezsoče Bovca 13. t. m.: V torek ob 8. uri in 10 minit zvečer čutili smo dva močna sunka. Vsak sunek trajal je 1 sekundo, prenehljaja mej obema bilo je tudi 1 sekundo. Smer od severa proti jugu. Slišalo se je močno podzemeljsko gromenje. Bilo je veterno kakor o znamenitem ljub janakem potrem. Nebo pa skoro popolnoma oblačno. Danes je jasno.
— (Pevsko društvo v Celji)  priredi v nedeljo, dne 17. aprila t. I., v veliki dvorani »Narodnega doma'* koi.cert.   Pri koncertu sodeluje iz posebne prijaznosti gospica Hromelava Wolska, koncertna pevka z Dunaja, ter slavni tamburaški klub Celjskega Sokola pod vodstvom gospoda dr Hinko Suklje-ja.   Gospico VVolsko spremlja  na glasovirju iz posebne naklonjenosti do društva gospa Debe-lakova.    Vzpored:   1. a) M. Hubad: „Ljubca povej, povej", narodna pesem; b) M. Hubad: „.Ie pa davi slanca   pala*,   narodna   peiem,  proizvaja mešani zbor    2. a) Warlamov:    „Krasni Sarafan-, rusko; b) Dvorak : „Ach neni tu, n nI', češki; c) Gerbid: „Želei bi", besede dr. Krekove, slovensko, poje gospica Wolska. 3   F. Juvanec: „Pastir", poje moški zbor.   4. a) Bolgarske in slovaške narodne pesmi; b) Zaje:   .Lastavicam",  hrvatsko;   c) Moninszko: „ Polna  roivczka",  poljsko,  poje  gospica Wolska. 5. a) Dr  Ipavec Si:hwab:   .Tam za  goro-: b) dr. Ipavic-Schvvab:    „Mj«k",  udarja tamburaški zbor Celjskega Sokola.   6. a) Ipavec:    „Pomladanska", slovensko; b) Maloruska narodna pesem; c) Gerbič: „Pri   zibeli",   slovensko;   d)  Alabievc: „Solovej*, rusko, poje gospica \Volska. 7. a) M. Hubad: „Bratci veseli vsi";  b) M. Hubad:   „Luna  sije", proizvaja mešani zbor.   Začetek točno ob polu osmih zvečer. — Upati je, da bode ta koncert dobro obiskan že radi tega, ker se nam bode predstavila koncertna pevka Wolska z Dunaja, saj v Celji itak nimamo priložnosti čuti obilokrat umetnega petja. Omeniti moramo še  posebej, da  je  g Ipavec  prav temu večeru svojo prelepo skladbo BPomladanska* po bvetil, prednašala nam jo bode gospica Bronislava Wolska.   Nastopil bode prvič mešani zbor društva, in sicer s krasnimi slovenskimi narodnimi pesmimi, s katerimi jo „Glasbena Matica" iz Ljubljane očarala razvajene Duuajčaue.   Opozarjajo  se tudi vsi p* n. rodoljubi, da se bode vzpored kencertu zvečer pri blagajni dobival.
— (Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem) priredi na belo nedeljo, dne 17. aprila t. 1, ob treh popoldne shod pri Šteklju v Farni vasi ob Prevaljah z
nastopnim dnevnim redom: 1) Pozdrav — 2)0 državnem zboru poroča g. državni poslanec Lam-bert Ein8pieler. — 3.) Govor o kmetskih potrebah. — 4 ) Raznoterost. — 5.) Prosta zabava. Slovenci, zlasti volilci iz prevaljske in bližnjih ob'in, so uljudno vabljeni, da se tega važnega shoda u deleže* v prav obilnem številn.
— (Boj za cerkev.) Iz Trsta se nam poroča o velikem dirindaju, kateri so ondu predsinoč* nim uprizorili iredentovci in socijalni demokratje. Pri sv. Antonu novem je ta večer govoril italijanski jezuit Pavistioh O socijalnein vprašanju. Po poročilu laških listov je policija najprej odstranila iz cerkve vne občinstvo, potem pi puščala le posa-mičuike notri, katere je poslal laupnik keršč. soci-jalistov. Vzlic temu je prišlo v cerkev tudi takdi elementov, kateri so propovednika Pavissicha zasmehovali. Pred c-rkvije se je zbralo na tisoče ljudij, ki so hrupno di-monstrcvali in hoteli šiloma v cerkev. Žvižganje in vpitje je bilo tako, da se je razlegalo po celem mestu. Seveda so ljudje tru-moma vreli proti sv. Antonu novemu. Naposled je bil pritisk tolikšen, da je policija, dasi je bdo na-vzočnih nad 200 redarjev, morala poklicati vojaštvo na pomoč. Dve stotniji vojakov sta pritekli in z bajoneti razgnali demonstrante Policija je areto-vala osem demonstrantov. Demonstracijo so si ogledali tudi župan in mnogo riule'ib obč. avetn kov, a da bi bil kdo izmej njih ljudij miril, to jim še na miskl ni prišlo.
— (Ženska podružnica sv. Cirila in Me toda v Trstu) priredi v sobuto 16. aprila t. I ob 8. uri zvečer v redutni dvorani „Politeama Rossetti" (vhod Via Cbiosss) s prijaznim sodelovanjem Mafenke Ševčikove, operne pevke, gosp Josipa Nollija. op«r nega pevca in gospodov učiteljev „Glishene Matice" Karola Heffrneisterja (klavir), Julija Jure ka (violon-cello) in Josipa Vedrala (gosli) iz Ljubljane koncert s naslednjim vzroredom: 1. Ed Grieg: Sonata /a gosli in klavir G moli; igrata g*. Vedral in HofT-meister. 2. a) B. Ipavic: Ped knica iz opere „Teharski plemiči", b) K. Hoffm^ister: Tragedija, pesem po besedah Heine-ja, eolo napevi poje gosp. N IIi 3. a) B. Godard : Barcarolle, b) B Smetana: Češki ples „Obkročak", c) A. Rubinstein : Etuda, igra na klavirju g. Hoffmeister. 4 a) B Smetana: Barbktn spev iz opere „Poljub", b) K. H ff.neister: „Kako si mi ljuba!", c) A. Fo^rster: „Pri oknu" (besede S. Jenka), poje gospica Ševčikova. 5. a) A Dvofak : „ Gozd ni mir", b) D. Popper: Vito, za cello s spremljajočim klavirjem, gg Ju nek in Hoffmeister. 6 a) F. S. Vil^ar: „Mornar", pesem, besede Prešernove, b) Viktor Parma: Arija iz op^r« ,Urh, grof cel)ski", poje g. Nolli. 7. A Dvofak: Dva stavka iz tria v B-duru za klavir, gosli in cello, svirajo gg. Hoff-meister, Vedral in Junek. Spremljevanje samospevov prevzel j« iz prijaznosti g. Karol Hoffmeister.
— (f Dr Lovro Monti.) jeden najodličoejših hrvatskih rodoljubov,  kateri je pri preporodu Dal macije igral poleg Klaida in Padlinovića važno ulogo, je umrl minolo soboto v Kninu, v starosti GO let.
* (Mejnarodna razstava poštnih razgled
nio.) Od 1. do 31. maja bode v Lipikem muzeju mejnarodna razstava poštnih razglednic, kar bode marsikogar zelo zanimalo.
* (Jubilej metra.) Dne 22 junija t. I. bode preteklo 100 let, odkar je mej narodno poverjeništvo učenjakov pred lož do zakonodajateljstvu v Parizu novo mero in težo t. j. meter in kilogram. Naj-prve je sprejela novo mero Belgija, za tem Nizo
samska
* (Zverski oče) V Budimpešti se je obesil agent Josip Ban, da se je umakni zaporu. Onečastil je namreč svojo hčer, katera je vsled tega že dvakrat hotela končati si življenje. Pred par dnevi je tekla iz sebe ter vpila: Ne bodete me več žive videli I — O strašnem Činu je izvedela tudi Banova soproga, katera je zapretila možu, da ga naznani redarstvu. Zato se je Ban usmrtil.
Književnost.
— .Nova Nada". Ta izborni dijaški zbornik zabave in pouka, knjiga II., zvezek 2, kateri izdaja Vladimir I. Teharski, prinaša tale zadržaj: Nakš-i-Rustem (slov.) B. PotoČan. Gospodov dan (slov.) Dragica. Sklonjene por naš cvetice (ulov.) Aleksandrov. Pomladanska (slov.) Feodor Sokol. Brez krmila (slov.) . . . ov. Suton se je spnšto. Imortela. Oblak. Vinko K. Oblomov. Sni pramalječi. Nevenka. V megli, (slov.) Serafin Jug. Propao. F. R. Zbog ljubavi. M. Vrbovski. George Sand. Milka. Descedentalna teorija in teorija selekcije. S B. Tolstoj o umjetnosti. A. S Mladi naraščaj (slov.) Literarna kronika. (Knjige „Matice Hrvatske": Simeon Veliki; Kraljevič Radovan. — Knjige „Matice Slovenske": Letopis. — Trnje i cvijeće.) Kazališna kronika. (Na ruševinama. — Meč t nune. Kinematograf) Pabirci (Garborg: I Seljački djaci. — Stecchetti.) Riječ našim srednje-j školkama. — .Nova Nada" se naroča z naslovom: \ Andrija M lčiujvič, Zagreb, Vlaška ulica br. 40.
Telefonična in brzojavna poročila
Trst 15. aprila. Iredentovci in sne jalni demokratje  so sinoči radi  konference italijanskega jezuita Pavissicha   pn  sv   Antonu no vem zopet priredili velike demonstracije, pre.i cerkvijo se  je  zbralo  na tisoče ljudij, ki so prepevali  iredeutovske  in socialistične pesmi, in razgrajali  ter  žvižgali na vso moč, kliČoj „abbasso   il   veseovo",   „ahbasso  i   g suiti", „abbasso don Pavissich".   Policija je množico raz<;nala, na  kar je  krenila ta proti škofovi palači, da bi tam demonstrovalu, a policija je to preprečila)  in  so se  demonstrantje morali zadovoljiti  s  klicanjem .abbasso il veseovo", „viva Ucekar" (vodja aocijalistov) „viva Ilor-tis".   Demonstrantje so   s j   U latili  po celem mestu in laški  meščani so jih frenetično po zdravljali. V ulici S. Giovaun, so demonstrantje srečali Pavissicha, kar je dalo povod nepopis nema talenja in žvižganju. V ulici San Laz-zaro in v ulici Nova so nastale EmeŠnjave in je bilo mnogo oseb ranjenih.   Policija je već razgrajačev aretovala.   Municipalna delegacija se je kuj zavzela za demonstrante in sklenila prot-st  proti   postopunju  drž. uprave napram razgrajačem in protest proti temu, da je škof dovolil Pavissichu, prirediti svoje konference v cerkvi.
Dunaj 15. aprila I« vladnih krogov se čuje mnenje, da zaključi vlada drž. zbor tako,], čim spozna, da je plodovito delovanje vsled nemške nagajivo8ti nemogoče, ker neče več dopuščati, da bi se krvavi žulji davkoplače valcev po nepotrebnem zapravljali.
Dunaj  15. aprila. „Ostdeutsche li u n d s c h a u"   javlja  danes z debelimi črkami, da je grof Thun izdal tajen ukaz vsem okrajnim glavarjem na Češkem in na Morav skem, v katerem naznbiija, da hoče razveljaviti jezikovne naredbe in jim naroča,  naj mu ne mudoma pošljejo natančne podatke o jezikovni kvalifikaciji uradnikov.  Splošno se sodi, da je bilo Wolfovo glasilo speljano na Ud, in da je grof Thun rečene podatke zahteval, da jih po rabi v fcveutuvaluem jezikovnem odseku.
Dunaj 15. aprila. „Reichswehr" poroča, da je desnica prepričana, da prinese jezikovna razprava konec zasedanja, da pa je mirna in jedina, naj se zgodi z grofom Thunom karkoli, zlasti se nemška katoliška ljudska stranka — katera je bržčas to vest iuspirovala — ne Čuti poklicane, iti v ogenj za grofa Thuna.
Dunaj 15. aprila. Kbenhoch, kateri je še v soboto v „Lmzer Volksblattu" priobčil jako optimističen članek o položaju, je danes zopet druzega mnenja. V rečenera listu je pri občil članek o § 14., v katerem pravi, da je položaj skrajno nevarni, da se prihodnje dni odloči eksistenca avstrijskega parlamenta in razlaga, da bi bilo bolie, uvesti popolni abso lutizem, kakor pa etablirati vladanje s § 14., ker je mnogo velevažnih in nujnih zadev, ki se na ta način ne dajo rešiti.
Dunaj   15. aprila.    „Neues Wr. Tag blatt"  javlja,   da je ogerska vlada ponudila avstrijski kvoto, po kateri bi Ogerska plače vala 349 °/0.
Dunaj 15 aprila. Cesar se je danes s finančnim ministrom drom. Kaizlom peljal na lov in se vrne zvečer.
Madrid 15. aprila.   Vlada je priprav ljena na vojno in je radi tega sklicala parla mtnt na dan 23. t. m.   Velesilam je vlada vročila protest proti  sklepu  poslanske zbor niče Zjedinjenih držav, s katerim je onemogočena miroljubna ponudba Španske. Patrijotičn > gibanje rase mogočno in se izraža zlasti s prostovoljnimi prispevkami za vojsko, v kateri namen je darovala kraljica jeden milijon fran kov, infantinja Izabela pa 50 000.
Washington 15. aprila. Danes pride v senatu na glasovanje resolucija odseka za zunanje zadeve, katero je poslanska zbornica že vzprejela. Agitacija pro in contra je veli kanska in nepopisno strastna. Govori se, da misli Mac Kmley oglasiti veto, ako sprejme senat resolucijo, ker zahteva, naj se mu da popolna svoboda, češ, da še vedno upa ohra-n ti mir.
I*«slano*)
gospodu Jak. Zabukovcu. c. kr. višjemu rač\ svetniku in občinskemu svetniku
▼ Ljubljani.
Ni res, kar je poročal občinski flvelnik gospod Jakob Zabukovec v seji dne 18. aprila t. L Porod«] je da so im^li izvosčeki na dolenjski železnici jv 14 dneh 13 potnikov. Todi v 75 dneh nismo imeli 18 potnikov. V 75 dneh je bilo zasluženih 5 gld 20 kr. na dolenjski železnici. Kdor pa hoče, da bomo ljubljanski izvoščeki na dolenjsko ž*dez nico vo/.ilr, nej nam pa vožnjo plačuje.
Zadruga ljubljanskih izvoščekov.
V Ljubljani, dne* 15. aprila 1898.
*) Za vsebino tepa spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. (578)
Melusine mazilo za lice
odstranjuje v najkrajšem času vsakovrstne psgs, lliajo in moioloko (spuScaje). - Popolnoma neškodljivo. I luncek »5 kr.
Higien. medicinićno milo
zraven »5 kr. (387—7)
_ .i«»«ttiiit ssctlo-gftt. -
deželna lekarna Ph. Mr. M. Leusteka
Ljubljana, poleg mesarskega mostu.
Telefon štev. 63,
Meteoroiogično poročilo.
Visina nad innrjem .'1 '•>> 2 m.
'C a.
14
15.
Čas opazovanja	St.LIlJO barometra v mm.	Temperatura v '€	Vetrovi	Nebo	a — 1 a|| ||| -S " •#
9. zvečer 7. zjntrai 2. popol.	737 9 740 7 788 4	80 32 16 A	8r. jzah. jasno sr svzh. jamio p. m. jzah. skoro jaa.		00
Srednja  včerajšnja  temperatura  9*ti ,  za  0 1 n )r n il' m.
nad
ftnirSI so v Ijiibljanl:
V deželni bolnici:
Tine 12 aprila: Jera Kristan, delavka, 18 let, rak. — Jožef Kriipci, dninar,  60 let,  vnetje trebušne mrene.
dne 15. aprila 1898
skupni državni dolg v notah..... 101 gld. 90 kr
Sknpni državni dolg v »rebrn    .... 101    , 80 „
Avstrijska zlata renta....... 121   „ 40 ,
&VBtnjska krunsku renta 4°/,..... 101   „ 50 a
Ogerskii zlata renta 4%....... 121   m — ,
Jgerska kronska renta 4°/0 ..... 99   . 30 »
Vvstru-ogerske bančne del.iice     .... 921   n r
ireditne delnice......... 353   , 75 „
[jondon vista........... 120   „ 90
Sernski drž. bankovci za 100 m.\rk ... 58   „ 90 .
mark............ 11   n 77 ,
•JO frankov........... 9   „ 55 „
[talijanski bankovci......                            .   . 44   „ 75 „
Z. kr. cekini........... 5   , 66 „
Dne 14. aprila 1897.
4% drtavne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 164 gld. — kr.
Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld.    . 196   , f>0
Onnava reg. srećke 5% po 10O gld.    .   . 130   , 25 a
£emlj. obč. avstr. 4,/1°/0 zlati »ast. listi    . 99   „ —
Akcije an^lo-avstr. banke po 200 gld. .   , 155   n 50 „
Ljubljanske srečke......... 22   n 75 „
Rndolfove srečke po 10 gld...... 27   , — ,
Kreditne srečke po 100 gld...... 20.i   m — n
rramway-drust. velj. 17o gld. a. v.  .   .   . 600   , — „
Papirnati m bel j.......... 1   . 27"/4 ,
r*5
1'rotl kHMlJn in imhodu, oaobito dece, proti aaallaen|u9 boleznim v t.Klu, sclodca in inrliar|u priporoča se uaibolje (1874—19)
koroški
rimski vrelec.
Varstvena znamka. n*j boljša nani'ina vod«. OtJST Zdravilišče  in  letovišče, postaja Prevali, pošta Kotijo (Kdttellach) Koroško. -JfcJJ
Zaloga v  I.JublJmil pri H. E. Sapan-o, in Laaa* niku; v Kraaju pri F- Dolencu; v Radovljici pri O. Ilouiauun; v Trtica pii i'r. Reltharek.
Ces.kr avstrijske      državne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dni 1. oktobra 1807. leta. Odkod le LJablJaue juž. kol. Proga če« Trbia
Ob 12. tiri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec Franzenfeste, Ljnbno; čez Selzthal v Ansse, Solnngrad; čee Klein-Reifling v Stevr, Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. m-i 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno, Dunaj ; čez Selzthal v Solno-grad ; čez Amstetten na Dunai. — Ob 11. uri 50 m. dopoludn« osobni vlak v Trbiž, Pontahel Beljak, Celovec, Ljubno, Sehv thal, Dunaj. — Ob 4. ari 2 m. popoludne osoitni vlak v Trbt* Beljak, Celovec, Ljuhno; Čez Selzthal v Solnograd, Leno. Gastein, Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo Pariz; cez Rlein-Reifling v Stevr, Line, Bndejevice, Plzenj, Marijine vare, Ileb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lip-Bko, Dunaj via Amstetten. — l*roga v Nova mosta In v Kočevje. Ob 6. uri 15 m. zjutraj mešani vlak. — Ob 12. uri 55 m. popoludne mešani vlak. — Ob 6. uri 30 m zvečer mešam vlak. — Hrlkod v l.|ut»lf rano. j. k. Proga la Trklia. Ob 5. url 52 m. zjutraj osobni vlak a Dunaja via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlo vih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno grada, L i »ca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beliaka, Frau-zensfeste. — Ob 11. uri 20 ra. dopoludne osobni vlak c l)u-raia via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza. Genove Curiha, Br^genca. Inomosta, Zella ob jezeru, Lend Gasteina, Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. - Ob 4. uri f>7 m. popoludne osobni vlak a Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni v Ink z Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proita la Novega uienta lu la Koeov|n. Ob 8. uri 19 m. zjutraj mefiani vlak. — Ob 2. uri 32 m. popoludne mefiani vlak. — Ob 8. ari 35 m. zvečer mešani v'-V — Odkod ia Izubijane d. k. v Kamnik. Ob «. ari 23 na. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m, zvečer. — Frlkod v l,)ubl|auo d. k. la Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. ari 20 m. »večer. (17—84)
IANTAL od MIDT Zatre Oopala, kubebo, vsbrlsganja.
Ozdravi iztok v 48 urah. — Posebno I učinkujoč pri mehurskih boleznih I in povzroči sčisčenje najbolj <r~~ f kalne vode   Kot Jamstvo (/."„D/j
ima vsak toboloeo ime     v__J
Zaloga, 8, rua Vivienna, Parit
in v glavnih lekarnah Avstro-Ogrske.
ZalivalaLe
Globoko ginjenega srca izrekam tem potom v svojem in vseh sorodnikov imenu naiiskrenejSo zahvalo za mnogobrojne i/.raze tolažilnega in presrčuega sočutja povodom smrti nepozabljivega strijca, gospoda cesarskega svetnika
dr. Jerneja Zupanca.
Posebna zahvala bodi izrečena slavnemu drufitvn „Sokol" in njega starosti g. dr. Tavčarju ter vsem onim, ki so izkazali pokojniku zadnjo čast, zlasti Nj preVBVistnoati gospodu dežel, predsedniku V. baronu Heinu, gospodu deželne soduije predsedniku A. Lcvičniku gospodu deželnemu glavarju 0. Detell, gospodu županu I. Hribarja, slavni notarski komori in nje predsednika gospodn I G o gol i, slavni odvetniški zbornici in nje predsed niku gospodu dr. 1. P f e tle t e r j u , slavni trgovinam zbornici in nje predsed niku gospoda I. Perdanu. dalje slavni „Slovenski Matici*' in nje predsedniku gospodn Franu Levcu. slavni „Kranjski hranilnici" in nje predsedniku gospoda Jos. Lnckmannu, slavni .Narodni Čitalnici' in nje predsednikn go-■poda podžupanu dr. Karoln vit. BleiweisnTrst eniftkemu, slavni županiji Selce, vaem pokojnikovim starim prijateljem sosebno rodbinam Fran Ks. Souvan. Ferdinand So u van in M. Treun ter sploh vsem dostojanstvenikom in prijateljem, vsem darovalcem premnogih krasnih vencev ter vsem gospodom in damam, kateri so preljubega pokojnika spremili k poslednjemu večnemu počitku.
V Ljubljani, dne 14. aprila 1898.
(577)
Urban Zupanec
Motel MPri slotm^s
Jutri v soboto 16. aprila ob 9. uri dopoludne
se bode
prvikrat nastavilo
izvirno plzensko
(meščanska pivovarna v Plznu).
Vsi prijatelji Plzenca bo uljudno vabljeni. Z velespofitovanjem
Cjrts.l>irije3l I'V<>li«-li (578) reetavrater-
s patentom proti z mrzli ni
priporoča tvrdka
R. A. Smekal
■v č'oohii,
katere izključno sama izde-ljuje, Te brlmfcalulce a patentom proti imri* lini v iimjIiu|mI alml n« prfuiriufju. Dalje priporoča cevi, paaovo. čelado, buie<l|ake stroje itd. itd (208-9)
Podružnica s       A. Smekal v Zagrebu.
St. 2792.
(576—1)
Na podlagi sklepa deželnega zbora kranjskega z dne 21. f«bruvarja 1>9S letH razpisuje pcdpisaui deželni odbor Jedilo llttfinovo Kfs BOO Hjlfll*^ katera se ima podeliti najmanj za jedno leto doktorju vsega zdravilstva, ki bi s-* botel izobraziti v psihiatriji. Dotičnik pa bi se moral zavezati, da se j o izvežbanju posveti zdravniški službi v deželni blaznici na Studencu.
Prosilci za to nstanovo morajo biti vešči slovenskega in nemškega jezika ter naj svoje s krstnim listom in z drugimi spričevali podprte prošnje
do lO. maja C. 1.
pošlje-jo podpisanemu dež* nem u odbora.
Od deželnega odbora kranjskega Q9*
v Ljubljani, de 8. aprila 1898.
L. Geni-jevo tani in sgecijalitetno gledališče
v Lat termami oveni ti revo redu. Danes v petek 15. aprila
ob H. url sveeers
velik briljanten
High-Life-večer
s posebno izbranim, odličnim
vzporedom. Nastop vseh umetnikov-speci-jabstov prve vrste.
H koncu:    Doživljali all-kar|a v Flreaejab. Originalne prikazni duhov in pošasti j.
(574—1)   Xj. Geni.
(889-
Kozi potrebne mastne snovi dovajajoč, prepre-cu e Doorlngovo milo i lovo, da se koža ne zgrbanfii, ne vsuti in ne napenja, ohrani torej lepoto obraza, lepo polt in obrani koti mladostno svetost in nežnost.
V bj ubijani prodaiajo na debelo; Avgust Aaer, A u lun KriHper, in Vaso Petrini«.
tieneraluo  zastopstvo : A. Mt srh & ('»., Duiiuj I., Lugeck 8.
iaMi
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne*.