LJubljana, nedelja 27. decembra 1931 Cena 7 Din Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Šelesi-burgova uL 3. — TeL 3492 m 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon §t 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2 — Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praha čislo 78.180. Wien št 106.241. Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Dul Uredništvo: > Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122. 3123. 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon št 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova ul. 8 Telef št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u. Današnja številka „Jutra" je zaradi božičnih praz• nikov manjša od naših običajnih nedeljskih številk, vendar pa obsega 1Z strani. Naročnike in čitatelje bomo odškodovali zopet za Novo leto, ko bo izšlo „Jutro" vnovič v zelo povečanem obsegu. Prijateljski odnošaji med Turčijo in Jugoslavijo Turški poslanik o mednarodni politiki moderne Turčije in o odnošajih svoje države do Jugoslavije Beograd, 26. decembra. M. Turški poslanik na našem dvoru Ali Hajdar beg se je vrnil te dni na svoje službeno mesto po trimesečnem bivanju v Andori. Poslanik je sprejel ob svojem povratku novinarje ter jim podal svoje vtise iz Angore. Med drugim ie dejal: »Poseti turškega zunanjega ministra so bili često povod raznih komentarjev evropskih listov, zlasti tudi jusoslovenskih. Toda znano ie, da zunanji minister Tevfik Ruždi beg vsako leto potuje v Ženevo ter se na povratku v domovino ustavlja v raznih evropskih prestolnicah; ti obiski so večinoma izraz kurtoaziie. Tako je g. Ruždi beg preteklo leto posetil v Rimu 2. Mussolinija ter mu je nato italiianski zunanji nrnister g. Grandi ta poset vrnil in se mudil nekaj dni v Angori. Tn ker smo b;!li že več let v pogajanjih z Grčijo glede ureditve naših odno-šaiev. smo bili tudi počaščeni z osebnim obiskom predsednika s. Venizeiosa. ki ie prišel z ministrom zunaniih noslov Mihalako-pulosom k nam. da podpišeta uspehe konference o dobrih sosednih odnošajih in končno likvidirata aoor. ki je že dolgo kailil odno-šaje med Turčiio in Grčijo. Tevfik Ruždl beg ie odšel preteklo leto tudi v Moskvo m Budimpešto in ie znano,, da sta mu potem Betblen in Litvinov vrnila' obiske. Pred ne-kai dnevi ie bil v Turčiji bolgarski ministrski predsednik Mušanov, ki ie vrnil obisk svojemu turškemu tovarišu. B1V> ie še več drugih obiskov ministra Tevfik Ružd* bega. Znano vam ie, da ie bil tudi v Beogradu tn ostal tamkai tri dni. Vsr ti obiski so bili manifestacija prisrčne miroliubnosti, ki je geslo turške politike od vsega preetka oblasti Mustafa Kemala paše in ki stremi za tem, da zagotovi mir tako v svoji hiš', kakor tudi v svoji okolici, t. i. predvsem na Balkanu. V času. ko se izgublja duhovno zaupanje, smo na balkanskih konferencah imeli priliko odločno na glasi ti volio in politiko zbU-žania balkanskih narodov. Tudi Turčija občuti svetovno gospodarsko krizo, toda kot poljedelska država jo dosti lažje prenaša, kakor mnoge evropske države. Zadnji čas je vlada uvedla sistem kontin-gentiranja uvoza in zavarovanja našega trgovinskega ravnotežja, kakor tudi kontrolo deviznega prometa. Zato smo uravnotežili izvoz in uvoz in zadnje mesece je bil izvoz celo večji od uvoza. V zvezi s tem smo se lotili tudi zakonske stabilizacije denarja na zlati podlagi turške lire. Republika je ustanovila novo novčanično banko, imenovano Centralno banko, ki je pripomogla k stabilizaciji denaria. V Angori ima Jugoslavija odličnega in znanega ter snlošno priljubljenega poslanika g. Ljubo Neš;ča, ki uživa vse naše zaupanie. Vsi soglašamo v mnenju, da moramo čim prei rešiti vprašnnie svoiine zemliišč turških državljanov v Jugoslaviji. To vprašanje se vleče že mnogo vrsto let, ker je prihaiala zemlja vedno pod razPčne agrarne predpise. Sedaj bomo. kakor upam. sestavili za rešitev tega problema poseben odbor, v katerem bom sodeloval tudi sam in ki bo vsestransko proučil ta problem ter poiskal nravilno rešitev v zadovolistvo Turčije in Jugoslavije. L. 1932. bo zelo pomembno za odnošaie med Jugoslavijo in Turčijo. Oho vladi bosta pričeli z reševaniejn omenjenega problema, pr tudi s pogaiani^m za konzularne konvencije v istem priiateltekem duhu. kakor jih ie turška vlada sklenila že z mnogimi sosednimi državami. Bober začetek tega plodonosnega leta ie parafiranje konvencije o ooiju, ki je bilo izvršeno pred kratkim v Angori. ko sta se naši državi dogovorili o proizvodnji op;ia za evropsko tržišče: na podlagi te konvenciie bo ustanovljen od obeh držav skupen karte1, da ostane doma dobiček, ki ie šel doslei v žepe raznih špekulantov. Prepričan sem. da se bomo tudi v drugih vprašanjih znašli pri vzajemnem delu in da bo tako mogoče obema državama rešiti še druge, večje balkanske pro-bleme.c Diplomatski konflikt med Moskvo in Prago zaradi napačne ovadbe zaupnika čeke Zaupnik sovjetske tajne policije je obdolžil češkoslovaškega diplomata, da je nagovarjal k atentatu na japonsko poslaništvo v Moskvi preiskavo, ki je dognala, da je legacijsk! svetnik v privatni družbi v razgovoru o razmerah na Daljnem vzhodu izjavil, da bi atentat proti japonskemu poslaniku v Moskvi imel velike posledice. Ugotovljeno je, da ie to izjavo slišal zaupnik čeke, ki je legacijskega svetnika napačno razumel ter jo sporočil dalje v napačni obliki. Ta zaupnik Čeke je bil aretiran. Kljub zadovoljivi pojasnitvi tega slučaja so bile v Moskvi razširjene govorice. Med drugimi se je govorilo, da ima češkoslovaška vlada očividno največji interes na tem, da pride do vojne med Japonsko in Rusijo. Tokio, 26. decembra d. Poelamffld Amgltje, Francije in Zedinjenih držarr bo posetn.M predsednika japonske vlade ter m« i»razaiM svoje vtznemiiirtjenje zaradi možnosti spopadov med japonskimi to kitajskimi četami«! v akoMoi čiinčava. Predsednik japonske •vlade je ob tej ipnMkri izjavil poslanikom, da so bile japonske operacije v Mandžuriji podivzeite izključno proti kitajskimi razbojnikom, dodal pa je, da obstaja med kitajskim/i četami ta tamošnijimi razbojniki tako majhna ramliika, da bi kitajske čete storile prav, če se prostovoljno umaknejo i.n se tako izognejo morebitnemu spopadu 1 japonskimi četami. Moskva. 26. decemlbra AA. Vest uradne agencije >Tase proučena na pripravljalni konferenci za razorožitev, ki je izd&Va tudi načrt sporazuma o tej zadevi. Glede bMžnje razorožntvene konference je izjavil da bo konferenca dogodek prvovrstnega pomena, kri bo mnogo doprinesel k uresničenju ideala miru, čeprav je gotovo, da konferenca še ne bo zadovoljila želj vsakogar. Budimpešta, 26. decembra, d. Božična številka liista »Pesti Naplo« je objavila in-tervjuv svojega praškega dopisnika s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Be-nešem, ki je odgovoril na razna vprašanja o možnosti za rešitev srednje-evToptke gospodarske krize. Dr. Beneš je dejal, da <*e ideje in priktačrae motnosti za izvedbo vsake potitlce kažejo predvsem ;n naj-ooilje v času krize. Ni težko vladati v dobrih časih. Po'itika velikih inozemskih dolgov in njihovo znižanje postavlja vse na težko prei?fcušnio. češkoslovaška, ki se je morata m se še vedno mora boritri z velikimi te-Jkočami. je ki jub vsemu dobro ohranila svoje postojanke v viharjih go-sn oda reke krize. Češkoslovaška nima velikih inozemskih do^ov. Zmanjšanje obrestne mere bo vsekfkor ugodno vnli-valo na industrijo in na trgovino, češko- slovaška bo po zasfhigti svoje oprezne gospodarske in finančne politike ra-zmeroma neprizadeta preživela krizo v političnem, socialnem in gospodarskem oziru. Dr. Beneš je nato ponovno naglašal. kar je že večkrat poudarjal, da se more srednjeevropska kriza rešiti samo z združenimi mofmi. Pogoj je, da 6e izvede ta rešitev na o:m širši podlagi, ker se more v danih okoliščinah voditi gospodarska politika samo ra daljši rok. Danes je ozračje polno velikih načrtov, ki hočejo vsi rešiti krizo na Tazne načine. Nd prav, da se prav sedaj toliko agitira s temi raznimi univerzalnimi načrti. Sedaj nam niso po-treibni ve1"'ki in grandi'ozni načrti, ker boli gotovo prinašajo rešitev sorazmerno majhnd, toda do podrobnosti izdelani načrti. Najvažnejša na'oga je, da se gospodarstvu odiprejo pota za bodoče možnosti. Odgovor na vprašan ie, kam bo dovedel ta razvoj, ni težak. Vodi k lojalnemu gospodarskemu sodelovanju gospodarsko masnih držav. Zato imaio srednjeevropska države dve nalogi. Najprej morajo iskreno pomagati druga dru«?i z dobro voljo in vza'emno lo.ialnostio. Nadalfe se ie treba sprijazniti s tem. da je rea'na podlafa za intenzivno čnsoodarslto sodelovanie ustvarjeno z okoliščinami samimi. Srednjeevropske države so v produkciji in konzu-mn navezane druga na dnM*o. Prav to dejstvo nairelcuiie novo smer. ki vodi k ustvaritvi smotrenega srednjeevropskega gospodarstva. Na vprašanje, kako bi se moglo uresničiti to smofreno gospodarstvo, je dr. Beneš odgovoril, da je to mogoče s trgovin-siViimi pogodbami, da pa je izdelava podrobnosti naloga strokovn ;akov. Za sedaj more sa.mo reči. da i« sodelovanje takega značaia mogoče. korisVio in celo potrebno ne samo v interesu dotičnih držav, temveč v interesu vse Evrooe. Ma končno vnr.ašanje. nod kakšnimi pogoji bi bilo mogoče zbližan ie Češkoslovaške in Madžarske, je dr. Beneš izjavil, da se odgovor na to vprasan ie more na iti že v tem, kar je nrej deial. Logika svetovne zgodovine veže mnoge interese vseh srednjeevropskih držav. Naravno je. da bi zbli-žanje med Berlinom. Parizom in Rimom v tem pogledu olajšalo delo. Toda prav dejstvo, ker so češkoslovaška oziroma države Male antante in Madžarska gospodarsko nujno navezane druga na drago, predstavlja jamstvo za mirno bodočnost Srednjo Evrope. Pariz, 26. dec. d. List »Liborte* je objavil brzojavko svojega dopisnika iz Budimpešte. ki pravi med dragim, da bo Madžarska, ki se nahaja med boljševizmom n* eni strani in germanskim imperijalizmom na drugi strani, v odločilnih trenutkih vedno na strani Mole antante. Velike simpatije, ki jih goji znatna večina madžarske javnosti do jugoslovenskega kralja AJe-ksandra in do jugoslovenskega naroda, so dragocen element za sodelovanje obeh narodov, do katerega ima priti. Res so tu še stara nesoglasja, toda vedno bolj se ublažujejo in ni dvorna, da bodo prej ali slej docela izginila. Mednarodna gospodarska konferenca za evropski vzhod Pariz, 26. dec. d. V francosJrili vladnih krogih se je zadnje dni mnogo govorilo o tem, da se bo morda v zvezi z reparacij-sko konferenco, ki se bo sestala meseca januarja, priredila posebna konferenca strokovnjakov za proučitev vrhodno-ervrop skega trgovinskega in finančnega vprašanja. Naloga takega sestanka pooblaščenih ekspertov vseh držav, ki so zainteresirane pri zboljšanju vzhodno-evropskega gospodarskega in finančnega položaja, bi bila izdelava sanacijskega načrta v okviru obstoječih pogodb in na podlagi praktičnih načel. Za tako konferenco se zanimajo v Parizu ne le važni industrijski sindikati, temveč tudi finančne skicnine in oolitični krogi, ki zahtevajo določitev jasnih smernic za bodoče udeistvovanje Francije r podonavskih državah. Insolventnost Nemčije Zaključne ugotovitve baselskega odbora — Oficijelen predlog za sklicanje velike mednarodne finančne konference — Odmev poročila v Nemčiji Basel, 26. decembra, d. Poročilo posebnega posvetovalnega odbora Banke za mednarodna plačila, ki je bilo podpisano tik pred božičnimi prazniki, ima štiri oddelke in razne dodatke, ki vsebujejo ugotovitev pododborov za inozemske dolgove in gospodarstvo nemških državnih železnic. Glavne ugotovitve poročila so naslednje: Inflacija je ponovno reducirala notranji nemški dolg do relativno majhnega iznosa, kar predstavlja s strogo proračunskega stališča dobiček. Nemške železnice so v jedru zdravo podjetje, ki bi pod upravo na strogi podlagi trgovskih principov moglo nuditi primeren čisti dobiček. Težkoče, v katere je zašla dnip-ov držav ra kakriSoriknli Vr>Wctor! -nr^iri VcnVa 5»Vciia pa se mora držati strogo odredb Toimgove-ga načrta. Dr. Milan Prelog f Zagreb, 26. dec. n. Na Božič je umri vse-učilišJci učenjak dr. Milan Prelog. Rodi! se je 1. 1879. v Zagrebu. Služil je 15 let v Sarajevu- Sloves njegovih znanstvenih del je šel daleč po svetu. L. 1927. je postai reden profesor na filozofski faku/lteti r Skoplju. Pogreb bo v nedeljo v Zagrebu. Namesto hrvaščine angle vv« scina Trst, 26. dec. A Italijansko m mifi-tivl n* za' prosveto je izdalo odredbo, da se iona z učiteljišča v Poreču odstraniti pouk hrvatskega jezika, ki je bil doslej obvezen predmet. Namesto hrvatskega se bo na, tem učiteljišču poučeval angleška jezik. »Piccolo« je objavil to vest z naslednjim komentarjemi: »Z velikim zadovoljstvom smo sprejeli to odredbo ministrstva ter izrekamo upanje, da nam bo angleški jezik, ki ie zares mnogo bolj važen kakor jezik naših sosedov, prinesel s Temze odmev zapadme civilizacije, kar bo vsekakor bolj v skladu z latinskim duhom Julijske Krajine. Otvoritev beograiske univerze Beograd, 26. dec. AA. Na osnovi čl. 213. splošne uredbe o univerzah je z ozirora na božične praznike univerzitetni senWit.ai'6fkrf namlrim^tal vlo <1o',pffcno tiueV mri-nrstns^mo ziiimain-Vh 7a^ev. naikair je mladina napada, tui^if polfrovsikio rKV^omri«* ter ga zaivtTipOa. Vla^a ie mon-aJa n^st.omprh; im ee n«a zahtfpi^o rai^iHfine uim»ikm i+S CHI- ločn^^im mošem. I>e«eit so aikti tiitiI-vis^ano im so io tnrdil t.«rrw¥>i+o iiz-vedfti. ITis+aivWai¥ so ln nošMaiTi mmo- mamn^pis^ain+ov v Nsn^ng, da dado p>rmfd,aiTka swri;,m »ahtovaim. Na.oVon aiVstfrčm a m' a^iim a kftitipfisMh visokih šol aahteva od Jamom o ev broTvueotVio iiHKrazmii>tenr vtsoh zase^ennh delov Mamdžm-riile. do katerih mika^ovia država nrimn nI-ka/kršmriih mraiwniih naslonov Im mositatviilla ?rorWo a^+iff^n ai+nvo volm e me^ K^+.nfeVo im Janonsko Poročevalci aimen.(SkTni'h neivo^iie do- volli nrlča. o oraorCpmim, kri je ol^^o kiltall-sfko iavtnost Ob ugotovitvi nem'0011 ženevsko rimstttucnrte. Klitarsko driiiaSttvo navada v ireiv>cv?ii simpatij, novih prijateljev -nermrn rabinu se pridiružnile taiid! enalco vireima arsrumpmtaoi.ia. V Nanltimsiu proafa-šiai;o Mandj%uiri,lo za 2000 letmo pose&t k^ta'-skera nairoda. das' bi moralri raivmo tenbra-ženol ve^iebl, da Je Mam burila od 1 1643 sr>al'«na 8 Kitajsko po drimastriiri. ki je ■vedmo liinbosumimo varova-a sa.mositoiimoisit ilm adi^ip^iino drržaivmo politično stai^š^f Mam^žnirile. Snorna d*>žeia niikolri rn! briila o^fimiVe ki+a!ske Ho-ža/ve. no ski vo^mri pa 1e celo -n(rprimisrtri.l su- vei-*>nost nacl nlo PinsPiiri, n»irf"rkit zai^ritn^a sno- mai^a se ie da snrHetii v daVnri A"7ti'M lin.hiko nositarn,!*o na n nrrai^oivain^a vročino -vvVitA-o i.r^^ooo nno? z Tscsrmi mo-d bodrrnnnlkiov 1«» ms^kio-ii^mon- ske Tr^me dor-mft',no gm?iri)V>, so rvattV s'nfhoftmo zalbrAa^s^co krik) sroije osjromme dri^fi^e. O^^i-tiCTv mo mmcm^m norananaC^ev mri- leta Im ako »o do tertafl ne nosnv^V nfiVI TfomiptrormflOT e formrnl-e, je "ncrma nelTOgriibma Strašna tragedija ugledne beograjske rodbine Sin bogatega beograjskega trgovca je ubil svojega očeta in mater, težko ranil brata ter še sebi vzel življenje Odškodnina za fccrede na Cinro Larnaca, 2«. deeemrtvra AA. .A^leSk! gniverner Je 7abte!im do čaikoino 20 km. Krij-ufo termi (je menda Sojenju zdrsnil volan te rok. avto se Je zailetel v leseno ograjo mostu to se prevrnil čez most. Avto je pokopal ipod setoorj šoferja ta ipotniiika Marstorovri^a. Šofer Ja so našlri v nezavesti ln je bltjuival kri, Maiistorovrič pa je dobiil poškodbe na nogah tn na desni strani prsi. OdpelJaJi so ju v bolnico, ktjer Je šofer D' Ao« kmato naito uonrl D' Amsov brat je dansku koncu;] na Reki kri Je odredil, nad premeMelo truplo ponesrečenega brata na Reko, k^er ga bodo pokopaM v rodbinski grobnici. S sekiro nad ljubimca Beograd, 36. decembra, p. Danes je doživel BeoaTad žaToetmo kriminalno senzacijo. V Balkanski ulici je prodajalka Štefanija Fiodnrova težko poTcodovola svojega ljubimca Davida Končaria Končar se je 2e dolgo čaoobr3l alkake škode. Tn-dii na Bledu Je trarial ie 3 do 4 sekunde in nekoliko prestrašil Blejčanet Posl. dr. Vošnjak med volilci SI ven f gradeč. 26. decemIKra. Narodni poslanec za srez Slovenjffradec, g. dr. BoCumiil Vošniak. je ored božičnimi prazniki prihitel iz Beograda, da stopi v stik s svojimi volilci. Oslasil se je v Šoštanju. Vel eniu in Slovemjgradcu. kjer je povsod »klical volilce. Id so se ori volitvah 8. novemibra tako častno odrezali V torek se je vršil v Slo-verj^radoa v Sokolskem domu prijateiisfci večer, ki je bil zelo številno obiskan Sestanek je otvoril mestni žumam, in član bans-kega sveta g. dr. Bratkovič, ki je najprisrčneie pozdravil narodnega poslanca dr. Vošnjaka in vse navzoče. Gosp. poslanec s« je zahvalil za požtvovadmost vseh onih, k'" so spozna!« važnost volitev in prmomogli k tako lenemu usnehu. Nato ie obširno poročal o novi Narodni skum^čimi. nri čemer je poudarjal, da se je sedaj nrvič no uedi-niemjaj sestala res delotvorna skumščina 306 poslancev, ki bo reševala socialna m gosmodar^ka vprašanja. Le na tej osnovi lahko priborimo naši državi lervšo bodočnost Jutgoslovensiko orijentirama nova sktmsčina je polna svežih sil. katere bo posvetila delu za namd. ki pričalcuie da bo sedaj nastala nova doba v naši zgodovini. Nova stramika lri se snuje, naj bo gonilna sila. katere se bodo oprijeli vsi iskreni .Tugoslovend! Dalje se ie g. poslanec dotaknil vprašanja prepotrebne »Kmeti jske zbornice«, ki nai pomaga pri reševanju iz sedanjega obupnega stanja našega kmeta. Navedel* ie tudi več misli, kako bi se dalo vsaj nekoliko omiliti sedanje »tanje Za obširno poročilo se ie g. poslancu zahvalil v imenu vseh g. dr. Brafkovič. Drugi dam se je vršil tudi sestanek glede organizacije nove enotne stranke. G. poslanec se je udeležil tudi »Božičnice« ki »ta jo oriredila »Kolo« in osnovna šola in na ka-fri ie bilo obdarovan ih okrog 150 otrok z obleko in obuvalom. G. poslanec ie ob-liub.il,. da pride v januar hi zopet med volilce in da bo takrat priredil veliko zborovanje. ■ • - • - • — • Naši kraji In Ob grobu Antona Porekarja Maribor, 26. decembra. Ravno na Sveti dan popoldne je legel k večnemu počitku eden naših najstarejših in najuglednejših pionirjev narodne prosvete, upokojeni nadnčitelj g. Anton Porekar, o čigar smrti smo kratko poročali v božični številki. Letos 9. avgusta smo se tega vrlega moža spomnili, ko je s petimi svojimi častiti j i-tmi tovariši praznoval na se- stanku v Laškem petdesetletnico mature na mariborskem učiteljišču. Letošnjega Bo-fiča žal ni več doživel... Rodil se je 6. maja 1845 pri Mali Nedelji kot sin zdravnika, študiral je gimnazijo, posečal v Inomostu medicinsko fakulteto, vendar je ni dovršil, temveč je leta 1881. položil maturo na mariborskem učiteljišču. Kot učitelj je služboval v Ormožu, Rogatcu, Petrovčah in na ptujski okoliški šoli. a od ieta 1888 do konca 1924, torej celih 36 let je bil nadučitelj na idiličnem Humu pri Ormožu. Vselej in povsod je bil agilen član narodnih in kulturnih društev, kier si je stekel marsikatere zasluge. Zlasti je bil pri-IjubPen zaradi svojega zvonkega čistega tenorja Pravili so mu humski slavček, a tudi šaljivi pridevek »doktor Brn« je imel. Še v svojem 77. letu je v dobri volji zapel visoki c. Na Humu je deloval v vseobčo korist m za narodovo prosvetljenost. Njegova zasluga je, da se je humska šola razširila iz d vorazrednice v tri- in pozneje v štirirazrednico. Kmetom je bil ljubezniv prijatelj ln svetovalec. Kratko: ce! ljudski odvetnik je bil. Vzgojil je mnogo generacij in številni njegovi učenci so danes umni in ugledni gospodarji, pa tudi čislani in visoko naobraženi inteligenti. Leta 1893 se je bil poročil z Angelo !z obče znane rodbine Elsbacherjeve v Laškem. V srečnem zakonu so se rodili 4 sinovi in hčerka. Vse svoje otroke je vzgojil vzorno v narodnem in naprednem duhu. fonče je trgovski poslovodja. Vladko učitelj, Angela učiteljica, Ciril zdravnik, Zmago državni uradnik. Toni pa trgovec. Za svoje velike zasluge v gospodarstvu, šolstvu, kmetijstvu in z splošni prospeh občine Hum je bil 1912 imenovan za častnega občana humskega. Cela desetletja je bil predsednik učiteljskega društva v Ormožu, ki ga je leta 1925 izvolilo za častnega člana. Odlikovan je bil z več svetinjami in redi in še pred nekaj leti ga je kralj odlikoval z visokim redom Sv. Save. Kot učitelja in vzgojitelja so pokojnega Porekarja dičile vse vrline, kot tovariša pa značaj-nost in požrtvovalna kolegiialnost Bil je kremenit mož, do jedra poštenjak, ki je tudi v času najhujšega preganjanja narodno-naprednega učiteljstva stal neomajeno v prvih borbenih vrstah. V Mariboru, kamor se je po upokojitvi (1924) preselil s solnč-nega Huma, je bil vodja in duša tamošnje-ga krožka upokojenih učiteljev. Na rednih sestankih in ob rodbinskih aH jubilejnih slavjih katerega izmed tovarišev je s svojim petjem in dobrodušnim humorjem dvigal razpoloženje in ob takih prilikah se mu je zbudila tudi pesniška žilica — pač dokaz, kako duševno čil je bil v svojih vi-sok;h letih. Udeležba pri poigrefou je bila ogromna. Na zadnji poti je Vaigega pokojnika spremljalo mnogo prijateljev tovarišev in znancev. Pogreba so se udeležili korporativno tudi okni vseh mariborskih 6efeolskih iru-štev. In zda} ga nI več. A spomin nanj, topel in hvaležen spomin na humskega slavčka Antona Porekarja bo živel še dolgo, dolgo... Danes v nedeljo ob 3* na Monte Garlo HANS ALBERS, ANA STEN, HEINZ RtiHMANN FILM ČAROBNE LEPOTE, RAZKOŠJA, TOPLEGA JUGA, OPOJNE MUZIKE, SLAGERJEV, LEPIH ŽENSK! GLASBA: R. HEVMANN Predprodaja vstopnic dnevno od 11. do pol 13. popoldne. Elitni kino Matica Telefon 31—24. Božičnica izgnanih Jesenice, 36. decembra. Na »veti večer so so zbrali v dvorani Tancarjeve restavracije na Jesenicah primorski rojaki, da prežive v skupnem krogu sveti večer. Zbralo se jih je mnogo, prišli so skoraj vsi ubogi brezdomci, kS jih je kruta usoda pregnala z rodne grude. Med krepkimi mladeniči so bili tudi starejši možje, ki so nekoč preživljali boljše čase, pa živijo sedaj med nami v pomanjkanju in trpljenju. Večino tvorijo brezipo-selni sezonski delavci, drugi pa se morajo zadovoljiti z vsakim delom in vsako plačo, da borno preživljajo sebe in svoje družine. Ker večina izmed njih nima svojih domov, niti bornih kotičkov, jim je jeseniška »Soča z marljivim predsednikom županom Zabkarjem na čelu priredila božičnico ter jim preskrbela na mize in k božičnemu drevescu vsaj nekaj tega, kar so rmeli nekoč v boljših časih doma. Gospod Zabkar je imel na vse navzoče zelo lep nagovor in je tudi recitiral nekaj Grudnovih pesmi. Pevci so ubrano zapeli narodne pesmi, ki so otožno izzvenele v sveto noč. Pohvalno moramo omeniti, da so nekateri jeseniški trgovci, gostilničarji m obrtniki v veliki meri prispevali za božičnico našim primorskim rojakom ln s tem dokazali, da kljub hud:m časom čut človekoljubja še ni zamrl. Čast. zahvala in priznanje za njihove lepe darove! Urejeno prebavo hi zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Josefove« grenčice. ker poživlja delovanie želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, vstopniuie izločevanje seči, pokre-pi presnavljanie in posveži kri. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Zadnja pot Ivana Bulca Novo mesto, 26. decembra. V torek so položili k večnemu počitku na mirenskem pokopališču moža markant-ne pojave, posestnika, gostilničarja in dolgoletnega občinskega odbornika g. Ivana Bulca V najlepši moški dobi 54 let je moral v večnost Bil je po vsej dolenjski pokrajini splošno znana osebnost, ki si je s svojim prikupnim in odkritosrčnim, nastopom znal pridobiti simpatijo vsakogar. Originalen ie bil že po svoji nošnji, posebno ga je vsepovsod spremljala njegova visoka gorjača s tremi vrhovi, simboli triglavskega pogorja, od katerih je eden bil vedno ovit s črnim florom. Kot narodnjak in gospodar je bil lahko vsakemu vzor. Razen v gospodarskem življenju se je aktivno udeleževal tudi v političnem in je seve bil vedno v prvih naprednih vrstah, v katerih je z idealno požrtvovalnostjo vztrajal do konca. Bil je soustanovitelj Sokola, kakor tudi gasilnega društva na Mirni, dolgoletni občinski odbornik, podnačelnik mesarske zadruge za novomeški okraj, agilen in vnet član Narodne odbrane in lovskega društva. Veličasten žalni -prevod ie dovoli jasno priča!, kako popularna osebnost je bil Ivan Bule in zlasti še, kako ga je cenila miren-ska dolina. Za rodbino in sorodniki so se vrstrli člani Sokola, Narodne odbrane, Lovskega društva, mnogih gasiln;h društev, občin in razni drugi zastopniki. Nenavadno velika je bila množica ljudi vseh slojev. V solnčnem zimskem dopoldnevu se ie vi! sprevod na pokopališče. Turobno so odmevale nogrebne koračnice, trepetalo ie cvetje na neštefh vencih. Pri odprtem grobu se je od pokojnika poslovil z ze'o lenimi besedami žimnik iz Podgnbra g Neubauer. saj ga ie naibolie pozna! kot n'egov sosed še iz mladostne dobe. V zadnii pozdrav Da so oddali lovski tovariši salvo. Lahka ti ljubljena domača zemlja in časten ti bodi spomin, vrli narodni mož! Smrt starega člana zelene bratovščine Jesenice, 26. decembra. Po kratiki bolezni je preminuli v torek ponoči v 81. letu starosti g. Štefan Urh, dolgoletni lovec KID na Javorniku S pokojnikom je legla v grob markantna osebnost našega kraja, poštenjak od nog do glave, priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Usoda je hotela, da je umrl baš na svoj 81. rojstni dan in v grob so ga položili natanko leto dni kasneje, ko je »Jutro« prineslo njegov življenjepis isn sliko k njegovi SOLetnici. Pogreba se je udeležilo ogromno število ljudi, prišli so številni lovci od blizu in daleč. Bodi blagemu možu ohranjen letp spomin. Hudo prizadetim preostalim na"e iskreno sožalje! BLED. V-nedeljo 27. t. m. ob 14. uri bo v Sokolskem domu na Bledu izredni občni zbor Kolektivne obrtne zadruge, dani zadruge naj se zbora udeleže v obilnem šterviiki. Radio v Vašo hišo! (D času cd tC, dec. C. /• do ŽC. ianuara 1932 prodat omet 1. Troelektronski aparat „REINARTZ" s kvalitetnimi elektronkami, akumulatorjem »Hoppecke« 18 ah z držajem, anodno baterijo »Zmaj« 90 Volt, finim zvočnikom ter antenskim materijalom za naplačilo Din 200.— ter deset mesečnih obrokov po Din 150.—. t. štirielektronski aparat „REINARTZ" z visokofrekvenčno stopnjo (elektronka z zamreženo anodo!) s kvalitetnimi elektronkami, akumulatorjem »Hoppecke« 36 ah z držajem, anodno baterijo »Zmaj« 120 Volt, prvovrstnim zvočnikom ter antenskim materijalom za naplačilo Din 300.— ter dvanajst mesečnih obrokov po Din 210.— RADIO LJUBLJANA LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 5. 60 lepih nagrad za „Jutrovo" zloženko Rofc za vpošUjanje rešitev smo podaljšali do 5. Januarja — Imena srečnih izžrebancev bomo objavili na praznik Treh kraljev 701&tnica uglednesra Blejca Bled, 25. decembra. V nedeljo, 27. t m. bo obhaja! g. Ivan Pretnar, posestnik in trgovec na Bledu, 701etnico rojstva. Je blejski domačin in je v mladosti kot najstarejši sin prevzel po očetu posestvo in trgovino. Jubilant je bil vedno vnet narodnjak in zvest naročnik naprednih listov. S svojo življenjsko družico. prijazno in d-obrotno gospo Marijo sta v srečnem zakonu vzgojila pet otrok, ki so vsi v uglednih življenjskih pozicijah ter vzgojeni v strogo narodnem duhu. Prva hči Ivanka je poročena z inž. V. Raitharekom, ki je tudi lastnik hotela »Unon« na Bledu. Hčerka Marica je poročena z odvetnikom dr. Jan. Olipom v Beogradu. Nada je omožena z dr. Jožetom DeGlerijo, hči Elica na s Klimekom na Bledu. Najmlajši sin Ivan je pri očetu. Jubilant je zaradi svoje značajnosH, prijaznosti. dobrotljivosti in vzornega gospodarstva splošno priljubljen in uživa velik ugled ne samo med Bleici, ampak tudi med okoličani. Bil je več let občinski svetovalec, nekaj časa tudi župan, nadalje odbornik Bralnega društva in odbornik Blejske posojilnice, ustanovni član Sokola na Bledu tn je tudi deloval vedno za napredek tujskega prometa. Vsi Bleici iskreno čestitamo jubilantu in mu želimo še mnogo srečnih let! LJubljana, 26. decembra. Seveda se nismo zmotili, da bo letošnja božična uganka za mlade prijatelje »Jutra« vzbudila še prav posebno veliko zanimanje, ko je našemu stricu Ma-ticu, ki ima te reči na skrbi, uspelo razpisati tako lepo število naerad. Ves svet toži o sami krizi. In za koga je to najhujše? Za mladino! Zakaj mladina ima vedno enake želje, svetle želje in nade. pa naj bo na svetu tč toldko stiske. Petdeset takih želja bo utešenih z Jetošrojo našo božično u^ankn pret-de^t finih nagrad je razpisalo »Jutro«. Ne, še več! Danes jih razpisuje že — šestdeset. Preste j mo, poglejmo ta povejmo še enkrat: za prvo nagrado daruje »Jutro« prvovrstno Lubasovo harmoniko, vredno 2400 Din, za drugo pa gramofon s štirimi ploščami, vreden 2000 Din. Za tretjo nagrado je darovala tvrdka »Jugošport« (Ljubljana, Miklošičeva cesta) gramofon s tremi ploščami, vreden 1200 dinarjev. Za nadaljnje tri nagrade je tvrdka Goreč (Ljubljana, Dunajska cesta) darovala tri pare kompletnih smuči. Potem pa je še »Jutro« darovalo pet parov kompletnih smuči in k vsakemu Obup ruskega emigranta Ljubljana, 26. decembra Na »veti večer, baS oflerog polnoči, se Je odigral pod železniškim podvozom na šmartinski cesti žalosten dogodek. Dalje časa je tam postaval mlajši človek, ki se mu je videlo, da je nekam potrt ln zmeden. Ko je prenehal korakati sem in tja, je nekaj časa obstal pod podvozom baš nasproti mitniške čuvajnice, posegel v žep, izvlekel samokres in si ga nameril v glavo. Počilo je in neznanec se je zgrudil. Na strel so takoj prihiteli neki pasantl, ki so našli neznanca vsega v krvi. Takoj Brat ne pozna več brata •. • Dva strašna primera podivjanosti — Prepira med brati, Id sta se krvavo končala Ptuj, 26. decembra. V naših krajih, kjer je toliko dobrodušnih ljudi, se v zadnjem času vršijo krvavi doeodki, ki presegajo že vse to, kar pomnijo najstarejši ljudje iz prejšnjih časov. Poleg pretepov med vinjenimi fanti, poleg prepirov med sosedi, ki večkrat krvavo končajo, so sedaj na vrsti tudi krvavi spopadi med samimi brati. Brata Anton in Ignac Fliš. sina posestnika iz Zatle pri Novi Cerkvi, sta se v sredo podala z vozom v Podlehnik. Med vožnjo sta se naenkrat začela prepirati, in sicer zaradi nekih malenkosti. Anton je med prepirom naenkrat potegnil iz žepa nož ter z njim naskočil svojega, dve leti mlajšega brata Ignaca. Bil je ves divji in prizadel mu je mnogo r~n. Brat se je od ran ves krvav zgrudil na tla. napadalec pa ^a je zopet naložil na voz ter ga nanj pritrdil z verigo. Tako ga je vozil v Podlehnik do gostilne Treo. kjer g aje vrgel na tla in začel vpričo gostov vpiti, naj pogine. Gostje so se takoj zavzeli za težko ranjenega mladeniča, ga za silo obvezali ter alarmirali podlehniške orožnike. Orožniki so poslali v Ptuj po reševalni voz, ki je krvavečega mladeniča pripeljal v bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da ima nesrečni mladenič 20 vbodHajev, od katerih jih je 15 precej nevarnih. Ignac Fliš ima levo stran lica popolnoma razrezano in bo ostal Ta vedno izkažen. Antona Flila so orožniki odvedli v zapore ptujskega sodišča. Isti dan sta se pri Sv. Bolfenku sprla brata Martin in Jožef Arnuiš, sina ta-mošnje^ posestnika. Martin je izvlekel nož in zabodel svoiega brata Jožefa v prsi. V otujski bolnici so ugotovili, da je Jožef zelo opasno ranjen, ker so načeta tudi pljuča. Razstava kanarčkov Še to nedeljo bo odprta v ljubilanskem lice ju razstava naših najboljših plemenitih kanarčkov, ki jo vsako leto ob božiču priredi Društvo za varstvo in rejo ptic pevk, da zbere sredstva za prehrano ptičkov v naših parkih čez zimo Razstavljeni so le največji umetniki pevci, ki so si priborili v torek in sredo pri tekmi kjer je nenavadno strogo sodil dunajski strokovnjak Tmstein. prva mestfa in so njih rejci zato dobili prav lepe nagrade, namreč g Josip Oneka 7.3 letošnje madič-e srebrn venec kot prehodno •lirilo. srebrn pokn1' za na;boliše votle vrv-ke in dve zlati kolajni /-a 'anske kanarčke na je kot nrvo nagrado lobi1 g Omahna Fran.ia ve! ko zilato kolajno, a za mlade kanarčke ma';o srebrno medaljo Nadalje so dobilii rejci gg. Sever Edi, Francki Alojz in Gojznikar Štefan zlate in srebrne kolajne. Golob Fran ček in Rerns Franc sta pa za svoie ptiče dobila diplomi kakor tuda vsi ostali odlikovane!. Ttfcma je pokazala, da so čistokrvni harškii kanarčki naših rejcev še vedno na višku, ki so ga doseglS lani, i čeprav pri tekmi zaardi strogosti sodnika in indisponi-ranosti niso dosegli tako večfikega števila točk Zmagovalci so na sv. dan popoldne peffi tudi v radiju, kier je krilate umetnike predstavil s kra4lc'm govorom društveni tajnk g. Joško Kelnarič. Med njihovim petjem je mala Marica v imenu svoiih npžnih nriiateljev v verzih 'jubkn prosila nt-^e zmrzujoče pod milim nebom. Razstava ie ves čas prav dobro obiskana Priporočamo, da staTŠi v njo povedejo svojo deco. saj je cisti dobiček namenjen ubogim ptičkom po naših nasadih. Odliko-vancom naše čestitke1 od teh parov pripade oo en par prvovrstnih smučarskih čevljev, a te je darovala tvrdka bratov Naglice v. ki ima v 2ireh spec. delav. smučarskih čevljev. 40 nadaljnjih nagrad predstavlja 40 zbirk po 10 izbranih knjig iz »Jutrove« mladinske knjižnice. K temu pa' je darovala Tiskovna zadruga v Ljubljani še deset krasnih mladinskih povesti, da je torej skupno ravno 60 nagrad. Že so se mnogi mladi prijatelji »Jutra« požurili z vpošiljanjem rešitev božične zloženke. V Ljubljani, Celju m Mariboru jih oddajajo v oglasnem oddelku »Jutra«, drugi pa naj rešitev vpo-šlejo po pošbi. Vsaka kuverta nai ima na levi strani zgoraj zabeleženo »zloženka«, naslov pa se glasi: -»Inseratne-mu oddelku »Jutra« v Ljubljani, Šelen-burgova ulica.« V božičnem »Jirtru« smo rekli, da morajo vse rešitve biti vposlan^ do Novega leta. Danes pa rok za vpošiljanj« rešitev podaljšujemo do dne 5. januarja 1932. Tako bodo pravočasno 'ahrvj vpo-slali rešitve tudi tisti naši maiČAi. ki žive daleč v tujini. Imena srečnih dobitnikov nagrad bomo pa objavili v »Jutru« na praznik Treh kraljev. so telefonično obvestili reševalno postajo ter so neznanca nemudoma prepeljali v splošno bolnišnico. Tam so ugotovili, da gre za 34-ietnega bivšega nočnega čuvaja Ra-busove tovarne salam v Sasvetih pri Zagrebu. ruskega emigranta Grego ri j a Sklo-cova. Nesrečnež ne more pojasniti, čemu si je hotel vzeti življenje. Ustrelil se je bil v usta in ne more govoriti. V bolnišnici str ga takoj operirali in mu odstanili kroglo, ki mu je obtičala v vratu. Stanje obupanega emigranta je še vedne kritično, kajti krogla mu je napravila v ustih in vratu hude rane. V splošno bolnišnico so na božič pripeljali tudi 26-letnega hlapca Stanka Kon-čino z Rakeka pri št. Rupertu na Dolenjskem. Fanta je brcnil konj ter mu raz-klal čeljusti. Fritz Schultz, Lucie Englisch Ralph Artur Roberts Predstave danes ob S„ % 5., 6., ^ 8. in 9. uri zvečer Zoocnt tetno JJeal ! Mi IM l>omače vesti • Nov notar v Mariboru. Kakor objavlja predsedstvo višjega deželnega sodišča, bo notar g. Jakob Kogei končal svojo službo kot notar v Šmarju 16. januarja 1932 in jo nastopa kot notar v Mariboru 18. januarja 1932. * promocija. Na medicinski fakulteti zagrebške univerze je b'l g Bogomil Roš promoviran za doktorja vsega zdravilstva. Na ljubljanski filozofski fakulteti je diplomiral iz kemije g. Marijo Foerster iz Ljubljane, čestitamo! ♦ Ostavko na državno službo je podal g. dr. Lojze Campa pri deželnem sodišču v Ljubljani. * Izpit diplomatsfco-konzularnih kandidatov. Za driplomateko-konzuLami izpit v ministrstvu vnanjih zadev se je prijavilo 12 kandidatov Izmed teh so sprejemni izpit z uspehom opravili štirje kandidati, med temi ožjn rojak Frido Pogačnik. * Srebrna poroka. Dne 23. t. m. sta obhajala v Ptuju 25 letnico zakonskega življenja g. Štvrinjar Ivan in njegova družica ea Marija. Še mnogo leti ♦ Poročila sta se g. dr. Dolfe Sehauer, sodniški pripravnik pri deželnem sodišču v Ljubljani, z gdč. Marjanco Rozmanovo iz Ljubljane. Čestitamo! ♦ Ekskurzijski odsek JUU se bo ustanovili v ponedeljek 28. t m. ob 10. na ustanovnem sestanku v sobi odsekov JUU v Ljubljani, Frančiškanska ulica. S tem se bo delovanje v JUU še povečalo, ta poglobilo, saj bo novi odsek skrbei za sredstva, da bo omogočeno nagemu učiteljstvu spoznavati našo kraljevino in sosedne države * Kmetijski pouk po radiu v prvi polovici januarja 1932. Odbor za radijska predavanja sporoča, da bodo v prvi polovici meseca januarja 1. 1932. naslednja kmetijska predavanja: v nedeljo 3. januarja ob 8. bo predaval ravnatelj inž. Lah o pomenu dobrega semena za pridelek, v četrtek 7. januarja ob 18. voditeljica gospodinjske šole s. Izabela Gosakova. kako naj gospodinja vpliva na ugodnost in udobnost v kmečki hiši (zlasti za žene in hčere) in v nedeljo 10. januarja ravnatelj mlekarske šole inž. šabec o mlekarstvu drugod in pri nas ter v četrtek 14. januarja ob 18. ravnatelj mlekarske šole inž. šabec o potih in ciljih k podvigu našega mlekarstva. ♦ Poštna direkcija v Ljubljani je prejela že od v ipol 11. Umrla je na Viču ga. Ana Stegujeva, rojema Vičičeva. Pokojmico bodo začasno položili k večnemu po&iitku danes ob 16. na viškem pokopališča, od koder jo bodo pozneje prs- peHsJd r Postajno. y Mostah pni Ljubljani je umrla ga Ivana Zorlčeva. Pogreb pokccmlce bo dan^s ob pol 16. — V Mar-kovcu je preminila ga. Marija Petrič e v a, rod on a Krašavčeva, gostiln ičarka ta posestnica. Pokojnico so ob velikem številu občinstva pokopali v četrtek na pokopališču v Podcerkvi. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše so&alje! • Dr. Just Pertot, znani zdravnik in narodni delavec v Trstu, ki je bil več mesecev po nalogu posebnega tribunala v Rimu zaprt in zaradi tega izbrisan iz imenika zdravniške zbornice v Trstu, je moral zapustiti Trst in Julijsko Krajino in se preseliti v Jugoslavijo. Naselil se je v Zagrebu, kjer sedaj ordinira v Deželičevi ul. št. 89. * Ameriški publicist Scherer v Jugoslaviji. Odlični ameriški publicist Scherer bo dne 28 t. m. predaval v Zagrebu o Japonski in Siamu (s projekcijami). O istem predmetu bo Scherer predaval tudi v Beogradu, Ljubljani in Celju. Predavatelj je več let preživel na Japonskem. V srečni, toda nežni dobi. Varujte in obnavljajte mlado moč svojih otrok, Otrok v predšolski dobit (od 1. do 8. leta). Knjiga je (pnva te vršite v naši državi. Napisana Je poljudno nnan-stvemo ta bo materam naflpriklaictaedšl paM-ročmiik. Na 273 straneh vsebuije poglavja o negi, prehrani, vragojd in razvoju otroka Seveda je trudi lepo ilustrirana. Dobite jo v vsaki knjigami, broširano ipo 33 Dta, elegantno veaano pa po 42 Din. ♦ »Vezilja«. Predeli smo mesečnik za ročno delo »Vezilja«, kd že drve ledi izhaja v Zagrebu v redakciji ge. Drage Kova^evlče-ve. Naročnina znaša četrtletno 30 Din. Na-roča ge pri uprava v Zagrebu, Samostanska ulica 2. Ito — zobna pasta najboljša. ♦ Grozna usoda siromašnega delavca. Na ždezniškn progi Zagreb—Vinkovci so v bl&žiini Lasitova našli na železniškem triru razmesarjeno moško truplo. Komisija je ugotovila, da je mrtvec identičen z 38 letnim dnevničarjem Gj-uro Vojnovicem iz Beograda, ki se je vračal k svoji rodbini v Ado, da z njo skupno praznuje božične praznike. Pri sebfi je imel svoje prihranke v znesiku 240 Din. Domneva 6e, da je Voj-novič padci iz vlaka. ♦ Prepoved zahajanja v krčme. Okrajmo sodišče v Mariboru je prepovedalo Oravcu Jo6ipu, rojenemu 1. 1886. v Zgornjem Ja-koibskem dolni, stanujočamu v Spodnjih Hlapljah, zahajati v krčme za dobo 2 let, to je od 14. novembra letos do 14. novembra 1933. Večer Jadran. Straže z revijo narodnih noš 9. januarja 1932 LJUBLJANA - UNIONSKA DVORANA Vstop ni vezan na posebna vabila. 15706 USPEŠNO NEGOVANJE OBRAZA S PRVOVRSTNIMI PREPARATI kosmetični salon Darinka Vdovič, Ljubljana, Gradišče 2. 15755 Kako postanem dober godbenik? To brezplačno knjižico pošlje tovarna glasbil MEINEL & HEROLD v Mariboru štev. 101-B vsakemu prijatelju glasbe, bodisi začetniku ali izvežbanemu. Zahtevajte knjižico takoj z navadno dopisnico! 311 COUCH ZOFE Smučarji — športniki.9 RUDOLF SEVER dobite pri tapetniku MARIJIN T B G STEV. 2. Predno'se odločite za nakup smučk, palic, vezi in drugih zimsko-sportnih predmetov zahtevajte brezplačni cenik od tvrdke {Sv&ti Savni/i JCratti tC Vezi: Seidl otroške Din 70, velike Din 85, nemško streme Din 115, Alpina Din 240. Palice: leska otr. Din 35, velike Din 45, najfin. Din 55; bambus otr. Din 45, velike Din 60, najfin. Din 85. Smučarski šali Din 25, tirolski 55; Pjaxa Din 24; volnene tavate Din 13, nogavice Din 26, rokavice Din 35; sanke otroške Din 85, velike, spredaj zavite Din 135. 15599 ♦ Vino so kradli. Peter im Amalija Kekec ter Bflderšek, rudar v pokoju, so že lami napravil v milo odtis kletnega ključa Antona Borabeka, posestnika ta vžirtkarja v Moškamjcfijh. Odtis so zanesli k mehaniku v Garišnaci ta ga prosili, da Jim napravi nov toljiuč. Tako d« trojica nemoteno hodila v vinsko kleft na Gorenskem vrh«. Od julija lani dalje de ama.no.kalo n®d drva po-lovmjaka vina Z zatdevo »e ibo sedaj batvilo ptujsko sodišče. Iz LinMfane a— Mestna elektrarna opozarda občinstvo, da jI je bilo prijavljeno v zadnjem času, da hodijo okoli kornsumemtav razne osebe, ki se ipredstavIjajo kot odposlanci, oziroma uslužibenoi mestne edekrtrame z naročili, da pregledajo, ali oe 4natailacija eletotničnlih vodov ipraivilno fevedena ald ne Mesttna eletotrarna ni za .to n.jkagar »pooblastila in je vse to neresnično. Uslnžbemoi njeni imajo legitimacije, s katerim« se tet-hiko iakažejo napram strankam. 'Naimen teh lajžnih rOTiizonjev je povsem drug. Cenjeno občimetivo sc naipa-oša, da take reivizonje takoj naznani najrbiiojemfu stražniku, Obenem pa o tam tnudi obvestd ravmaiteCjstvo mestne elektrarne. u_ Miting Narodne Odbrane bo 3. Januarja ob pol 11. dopoldne v veliki dvorani Umiona. Mitinga se udeležita poleg narodnih poslancev to dravske banovine tudi dva zastopnika središnjega odbora Narodne Odbrane iz Beograda, in sicer njegov glavni tačnik, advoakt Uroš Bjelič Im njegov član prof. Djordjje Amdjjedč. u— Otvoritev idejnega tečaja srednježol-cev. Danes ob 11. bo v dvorani Naprednega dijaškega doma (Tomancva ulica 3) otvorjen letošnji] .idejni tečaj srednješolcev iz vse Slovenije. Tečaj bo traijal do vštetega 30. t. m. Im bo obsegal 19 raznih predavanj o socijalmih, kuilturraih /laojjonalničb im gospodarskih vprašanjoih. Med .predaiva-telji so poleg akaidemilkov odJičnd predstavniki te našega d^vmega žilvljenja. Predavanja bodo vsak dan ob 9. doip. ta ob 3. popoldne, nakar bo sledila debata fevenljiub-•ljanskiih srednješoicerv se Je do včeraj prijavilo pre/ko 80, ta sicer to MariJbora, Celja, Kranja, Novega mesta ta Kočemja. Dijakinje bodo nastanjene v >Mladiki«, dijaki pa v Akademskem kolegiju, kjer bodo fondi imeH vsi skupno hrano. Opcearjamo vse prijatelje mlaiditae na ta tečaj ter jih vabimo, da se zlasti udeleže današnje otvoritve tečaja. u— Tečaj ruskega jezika otvori ▼ začet-fen januarja prosvetni odsek Delavske zibonntice. Poleg osnovnega pouka, bo tuidi poulk s pomočjo gramofonskih plošč, da se uho tako še lažje privadi na blagozvočje in pravilno izgovorjavo ruskega jezika. Kdor se želi udeležiti ruskega tečaja jiaJ se »glasi 6. Januarja v knjižnici Delav-sike zlbornlce pri knjižničarju, od 10. do 12. •in od pol 18 do 20 zivečer. u— Vpisovanje v zasebne učne tečaje. Na novo ee otvori jo v Delavski zbornici ve černi tečaji za nemščino, računstvo ta za splošno izobrazbo Po potrebi bo todi nedeljski tečaj. Tedensko bosta po 2 nri, me sečno 40 Dta. Vpisovanje bo v sredo 30 t m. od pol 19. do pol 21. v Delavski zbornici (iz glasne veže taikoj na desno, steklena vrata). Tam dobite taidi pojasnila ta nasrvete. u— Starešinska organizacija Preporoda priredi v dneh od 27. do 30. t. m. Mejni te čajj za srednješolce. Predavali bodo odlični javni delavci ta voditelji naprednega dija-štva. Ker se bodo obravnavala vsa dame« pereča vprašanja srednješolcev in dijašfcva splo-h, opozarjamo fcuda p. n. javnost na posebni pomen tečaja. Otvoritev bo danes dopoldne ob 11. v areni Narodnega doma. Vsi, ki se zanimajo za dijaško delo, so vljudno vabljeni; za Preporodaše je udeležba obvezn a. u— Božičnica Propagandnega društva z božičnim sejmom, vse v režiji aramžerjev bo v torek, 5. januarja v Unionu, na kar že dames opozarjamo vse ljubitelje folkjore. u— V veliki dvorani na Taboru bo drevi ob 20. redna plesna vaja. _ Na Silve- strovem večeru Sokola I. na Taboru bo letos zelo bogat ta izhran spored. u— Gojenci In gojenke Christofovega učnega zavoda so darovali ob priliki rojstnega dne Nj Vel. kralja Aleksamdra L od- ROKAVICE Nappa 56- ognjene damske Miklošičeva c. 14 Ciril Ahlin Celovška c. 56 bara RK za stradajoče oitrofte Btiesefe ?5.50 Dta, ravnatelj Christotf 50 Dta to strokovni učitelj Lukež 10 Dta. u_ Prazniki tudi na policiji. N« božične praznike so imeli mir tudi na policiji. Sar mo na sveti večer sta bila pripeljana na upravo dva brezposelna delavca, doma z dežele. Oba sta bila sestradana Na policiji so jima postregli s toplo jedjo, tam sta tudi premočila, za praznike pa so jn poslali ker sta bi.a brez sredstev, domov s prisilnima potnima listama u— Tatinski drobiž. Posestnik FVanc Narnu-t, stanujoč Ob '^juibljanioi 33, je prijavil, da mu je odnesel neznan prijatelj ko košje pečenke v četrtek ponoči štiri kokoši, vredne 100 Dta. — V stanovanje posestnika Alberta Ivaniiša, stanujočesa v čer-netovi ulici 32 v šiški, se je splaizil v če trtek dopoldne neznan tat ter mu odnesel 1500 Din vredno črno suikfnjo z baržnna-stim ovratnikom. Tatvino je izvršiti najbrže kak berač. u— Pazite na kolesa! Tatovi koles tndi med mcazrriki n.ltso mirovali. Gojenec mornariške podoficirske šo'e Boris Gruden to Dravelj je prišel na bf>3!čini donust, si te-iposodil od orTa.telia 1200 Din vredno kolo in se na božič odneVal v černetovo ulico v šiško. Tam je snravil kolo v vežo hiše &t. 26, kiier pa ga je kai kimata zavohal neznan »Mkovec in se o^n al ž nrnim. En piko smoio Je imel tmdi posestnik Ivan Smerdu to gišfke, ki ura je odpe'ija.1 kolo z domačega dvorišč 3- u— Sirova preteosča. Predstaočmiiim sta srečala na Gallmsovem nabrežju dva ne znana mlada mrška sobosVIkarsikega vajenca Martina Kovlča ga nodrla na tla ta ga načela brez .povoda pretenati. Pustila sta ga šele. ko so zaradi v->irt,ia žrtve nri.hitell na pomoč ljwdje. Namadalca sta Zbežala v temo, precej poškodovani vajenec, ki je biil ranjen tudi na očesu, pa je moral iskati adravniSke pomoči. Sirova napada.«ca išče policija. Iz Ceifa (fonAo/tt epne in anodne baterije dajejo iako svetlobo, trajajt dolgo in zato so naiboli zahtevane 320 e— Božični prazniki ®o potekli v Celju v najjepšem redu tn miru. Večjih javnih prireditev ni bilo, čemur Je vzrok huda gospodarska kriza, ki jo preživljamo. Iz istega vzroka so Izostale tudi razne božičnice ta veselice v okolici, med njimi tradicionalna božičm ica gasita ega društva v Žalcu. Krasno vreme je izvabilo množice Celjanov na .priljubljene toletme točke v bližnji! celjski okolici. Po mestu so se razširile včeraj dopoldne vesti o silnem pretepu vočije .pivske družibe na sveti večer na Am-skem vrhu, kjer da je obiežal nefkdo mrtev, .kar je menda samo .izmišljotina. e_ Seja mestneda občinskega sveta celjskega ne bo v torek 29. t. m., temveč šele po novem letu. e_ Celjsko poverjenlštvo Vodnikove družbe prosi člane, da čimprej vzamejo letošnje knjige v tursiko-prometnJ pisarni (Tourist-Office) na Krekovem trigu, kjer naj Istočasno tiudl vrpaačajo članarino za prihodnje leto v znesku 20 Din. Noviim članom je na razpolago tudi še nekaj letošnjih knjig. e— Trgovol In obrtniki v Celju In okolici se opozarjajo, da .bo v torek 29. t. m. v dvofnani L nadstropja celjskega Obrtnega doma zelo važno predavanje llimančaega svetnika g. Josipa Mozetiča to Ljubljane o davku na poslovni promet, ziasti pa o novem skupnem davku. Pridite potao&tennil-no! e_ O emučarstvu Ibo predavai sredi Januarja pod okriljem zlimsko-soontnega odseka sajvttajske podružnice &PD v Celju znani ljubljanski smučar g. Gnddovec, ki bo spremljal svoje zanimivo predavanje s 100 8kioptičnimi slikami. Datum predavar nja bomo otojaviU pravočasno. e_ Mestni kino bo predvaijai danes ofo pol 17. pol 19. ta ipoi 21. In jmitri ob ipol 21. avočno fitaisko oper-eto >Lažnl soproge Iz Maribora a— Prosvetni delavci. Danes dopoldne ob 9.30 tena ZKD v spodnji dvorani Narodnega doma evoj VL redni občni zibor. Prometni minister je vsem udeležencem občnega »bora dovolil polovično vožnjo po železmdcd. Udeieženci naj ne oddajo železniških vozovnic, ki so veljajvne za brezplačni povratek na podlagi potrdila Zveze. a— Božični prazniki so minili v lepem prazničnem razpoloženju dn ob mdlem zimskem vremenu. Praznik eo Mariiborčam! slavili po večini doma, na Štefanovo po so odšli v bližnjo okolico na solnce ta dobro kapljico. Oba božična dneva so bili kinematografi polni občinstva. V Narodnem gledališču so uprizorili operetno ipremijero »Viktorija in nJem huzar« ta je bilo gledališče nabito polno. Tudi popoldanske predstave ta večerna predstava na Štefanovo &o bile dobro obiskane. Revnim otrokom je mestna otb&taa priredila lepo božičnico pod okrilj ein društva za podporo revnim učencem. Raadeliii &o podpore nad 600 otrokom. V oskrbnišnici so obdarovali siromake, socialni urad občine se je spomnil za božiič tudi ubožcev v pturskl ta moretotasfcl hiralnici. Tam sta posebna delegata zasto-paia mestno občino. a_ Gledališče uprizori danes ob 15. Zel lerjevo opereto >Tičar< ob 20. pa bo repri-za operete »Viktorija ta njen huzar« a_ Otvoritev mestne ogrevalnice. Se pred novim letom bodo na pod/Lagi 6klepa glavnega odbora pomožne akcije otvorili v suterenu druge dekliške meščanske šole v Cankarjevi uilioi ogrejevainico. Na razpolago bodo štirje prostori z dohodom preko dvorišča tz Razlagove ulice. Prostori bodo primerno urejeni, v njih bodo pripravili tudi kuhinjo, tako da bodo dobivali reveži toplo mleko, čaj in kruh. o— Pomožna akcija za siromašne sloje je našla tik pred prazniki boljši odziv. Ponovni apel mestne občine je našel dobrotnike posebno med uradniškimi krogi. Uradniki OUZD so darovali skupno nad 1500 Din. Magistrat™ nameščenci pa «o sklenili dati po 1 do 1-5 odst. od svoje plače 1. prihodnjega meseca. Tudi ostali uradniki eo pri-tkočili revežem na pomoč in nekateri izmed njih so celo sklenili, da sami obdarujejo najrevnejše. Gobovo najde zgled uradnikov posnemate e tudi med premožnejšima sloji. a— Županova zahvala. Od nepoznanega dobrotnika je sprejei župan za pomožno akcijo 1000 Din. Zupan 6e irvu na tem mestu prisrčno zahvaljuje in želi. da našel mnogo poenemakev. ker je beda tako ve-nfca. a— Nočno lekarniško službo imata ta teden Sir ako va lekarna na Aleksandrovi In Savosfova leVama na KraMa Petra trsu Tat koles pobegnil Na dan pred božičem je pobegnil oazniku nevaren t a* koles 21 letni Fmerfc ČuS Ko ga je paznik vodil k preiskovalnemu sodniku, je tat na- Kino Ljubljanski dvor Telefon 2730 Danes nov spored in sicer Vaš ljubljenec v filmu prav posebnega junaštva Otilopna Predstave ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri zvečer. Cene 4 in 6 Din. enkrat izginil, kakor da b' ?e udrd v zemljo. Cuš je bil že večkrat kaznovan in je zelo nevaren posebno kolesom. Se pred kratkim je bil v zaporu. V zadnjih dveh tednih je ukrade! 7 koles. a— Nezgoda. Davi se je ponesrečil 18-letnj pekovtfo pomočnik Ivan Vrenje o iz Krčevine S kolesom in košorn kruha je na Tomšičevi ulici padel in si zlomil desnico. Odpeljali so ga v bolnico. Iz Kranja T_ >šola ln dom«. Na tukajšnji realni gimnaziji se je ustanovilo društvo >5oia in dom«, toi bo gojilo čim ožje stike med šolo, starši ta učenci. Na prvem sestanku je bil ra voljen naslednji odbor: predsednik tovarnar g. Makso Fock, tajnik šolski une-ar vitelj g. Jakob Slapar, blagajnik profesor g. dr. Simon Dolar, odborniki: ga. Aaa Bmimerjeva, ga. FLliiipina dr. Ja-nčeva, prof. g. Adolf Ivamčič in kaplan g. Košir Josip. Društvo je nabavilo radijski aparat, kn se uporablja za predavanja. Zbirajo se še sredstva za nabavo gramofona, s katerim, se bo poglabljal pouk živih jezikov. Prijatelji, podpirajte društvo! Z Jesenic s— Najlepše božične praznike je Jeseničanom omogočil TK »Skala«, ki je oaigrai v dvorani K.PD naš planintki foim » V kraljestvu zlat o rogaPri vseh predstavah je bila prostorna dvorana zasedena do 'iraja. Poleg domačinov si je ogledalo film mr^ogo ljudstva iz vsega radovljiškega sreza TK »Skala« je s tem filmom napravil naši domovini neprecenljivo uslugo, ker je odkriJ š.rnemu svetu prelestne naravne lepote naše ožje domovine. s— Podružnica Družbe sv. Ciriia in Metoda na Savi je priredila na »veti dan popoldne v dvorani Delavskega doma božičnico za svoje malčke. Na sporedu eo bili nagovor predsednika g. Ivana Šege. deklamacije in recitacije, petje, godba, lepa igrica in obdaritev otrok Iz Tržiča g— Ekskurzija. Drjalki Kranjske tokstC-ne šole ao pod vodstvom svojega ravna* telja g. imž. Hočevarja in v spremstvu strokovnih učiteljev obiskali trži^f-co predilnico in tkalnico, ki jim je na »težaj odprla 6voja gostoijubna vrata To so redni vsakoletni gostje naše predilnice in tkalnice, ki je eno najlepše urejenih podjetij te vrste v naši državi. č— Kolodvorski most je te dneva r dan Starši in slabši. Dopustna prevozna teža se je znižala že na 120C kg, taf.tiko izdatkov. Nasproti lanskemu je man ^ za 68.473 Din. Doklade so znašale lani na državne neposredne davfce 115 odst.. sedaj 90 odst., danske trošarine pa ostanejo iste. Med teidn+ki je nrcVidenih 35 100 Din a« redarstrvo, 7150 Doa za zdravstvo^ # Jiaj je industriji potrebno v eam (kri$e ? REKLAMA! Katera reklama Je najboljša? Ustno doprinešena. Kdo jo more uspešno vršiti za Vas? ZASTOPNIK, ki Istočasno Se tudi pridobi naročila. Ce imate interes pridobiti si prvorazrednega zastopnika - prodajalca, pišite pod »J. M.c »Vest« na oglasni oddelek »Jutra«. REVMATIČNE BOLEČINE zamorete zaustaviti Brez ozira, ali so bolečine ▼ mišicah ali sklepih, SLOANOV LINEMENT jih bo odstranil. Brez vdrga-vanja — takoj prodre, greje in umiri. Ne trpite — imejte steklenico vedno pri roki. Uporabljajte SLOANOVO MAST proti revmatiz-mu, ishiasu, bolečinah v križu, bolečinam ledij, bolečinam distorzije in kontuzije in proti vsem vrstam bolezni mišičevja. Dobiva se o vseh LEKARNAH in DROGERIJAH SLOAN-ov LINIMENT odpravi bolečine, 359 22.960 Din za socijalno skrbstvo, 51.082 Din za šolstvo, 3550 Din za kmetijstvo, 8500 dinarjev za gosjx>3arstvo, 64.530 Din za upravo, 12.800 Din za javne naprave, 90 tisoč 213 Din za odpačilo dalg-ov in obrestovanje posojal, za druge stroške in izredne izdatke pa 14.112 Din. Proračun ubožne-ga sklada je 26.710 Din in bo morala občina prispevati 21.600 Din. V davčni odbor aa prihodnja tri leta so izvoljeni 3g. notar Jereb, trgovec Petek in posestnik Sutter. Občinska uprava ni mogla ugoditi prošnjam Sokola, odi boru za prireditev vinske raz-Hiave in teii ne mo~e prispevati krajevnemu odboru Rdečega križa za popravo dovozne ceste. Gasilnemu društvu pa jamči sa posojilo do 30.000 Din za nabavo cevi. Pri slučajnostih se je obravnavalo vprašanje pomožne akcije revežem in instalacija električne razsvetljave ter telefona na konjiškem kolodvoru. nj— Občni zbor konjiškega Sokola bo 16. januarja ob pol 20. v dvorani v Narod-:cem domu. češki tečaj za eokalske pripadnike se prične 13 januarja ob po! 20. istotam. Vodil bo podstarešir.a Prorazil. Opozarjamo še, da je udeležba na vseso-kolf-kem zletu v Pragi možna samo v slavnostnem kroju. Iz življenja na dežel? SV. JEDERT NAD LAŠKIM. V primerno iliuimmirani in okrašeni učilnica tukajšnje šole je priredil šentjedertskri Sokol akademijo, ki je ponovno dokazala njegovo društveno delavnost in močan razmah vn etrih sokolskih pokretašev ter lep napredek telo-vadeaih članov, naraščaja in dece. Z obširnim sporedom se je društvo z akademijo prvič predstavilo javnosti in ta ie sledila k simpatijami. priznanjem in z burnim ploskanjem posameznim točkam sporeda Spored je otvoril društvena starosta br Go ob e primernim nagovorom. Agi-lnii člani, ki so si na ta aili oni način priborili zasluge na prospehu tukajšnjega Sokola, so prejeli di.plome in pohvale. Med njimi je tudi mali Mihec, tzboren telovadec, ki je bil de-5ežen pri izvajanju telovadnih točk burnega odobravanja Največ pozornosti je bilo posvečene telovadnim točkam, prostim in skupinskim vajami članov in članic, kakor "tudi orodnim vajam na bradlji in drogu, ki so bile izvajane lepo. brezhibno. Izpričale so trud in veselje naših telovadcev, k1' 60 4o pot presenetili mars;keterega dvomljivca. Led je prebit in že to ie velik uspeh enega izmed na jmlajših 9oko'^kih društev celjske žrupe. Leno uspela akademija »e je zafoljmStfa z obdaritvijo dece. Vsem. ki eo pripomogli z darovi, iskrena zahvala' — GLEDALIŠČE UFBUAVSKA DRAMA. Začetek ob 20 Redelja, 27. ob 15.: Dve nevesti. Znižane cene. — Ob 20.: Arsene Lupin. Znižane eene. Ponedeljek, 28.: Zaprte. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob 20 Sedelja, 27. ob 15.: Madame ButterflT. Znižane cene. Izven. — Ob 20.: Grofica Marica. Znižane cene. Izven. Ponedeljek, 28.: Zaprto. Mariborsko gledališče Začetek ob 20. Nedelja, 27. ob 1-5.: Ptičar. — Ob 20.: Viktorija m njen huzar. V »peri se bo pela danes popoldne ena naj- Puccinijevih del >Madame Butterflv*. Naslovno ulogo bo pela pa Gjungienoceva Suzuki bo ga Kogojeva. Pinkerton bo Bano-vec, ameriški konzul Janko. Dirigent dr. £vara. Zvečer ob 20. pa se bo pela zopet >Grofiea Marica«, ki ie šla že več ko GO krat preko našega odra. Danes bo prvič pel ulogo Tasla Gosti č. Poleg Poličeve in Gostiča nastopita Kukčeva in Peeek. Da nam bo Janko kot komorni sluga Peni že k prinesel nekaj novega, je prav gotovo. Dirigent ka-pelnik Neffat. Cene pri obeh pridstavah zii-žane. Opereta >Dežela smehljaja?: se ponovi v torek 29. t. m. za C. Ljubljanska drama ponovi danes ob 15. izredno zabavno kmečko igro »Dve nevesti«, ob 20. pa detektivsko komedijo >Arsene Lupin«:. Obe predstavi po znižanih cenah. Božična Ljubljana Nekaj trenutkov odeti v skrivnost Človekovega rojstva povrnjeni v davno preteklost, z ncštevilnimi legendami v sebi o Bogu, ki se je počlovečil, da bi kot človek odrešil vse, smo se ljudje leta 1931. znašli v treh praznikih malo s tesnobo v srcih. Pa nič zato. — Tako nekam čudno je v nas Slovencih božič ukoreninjen, da nam skrbi polna sedanjost ni mogla vzeti veselja svete noči. Človek se j® rodil — in misel, da slavimo praznik in zimski čas, sta dala svoje, da smo se učarali v tisto sladko omamno, skrivnostno romantično stanje božične pesmi in tistih trenutkov opolnočne maše, ko človeku beže spomini veseli in žalostni in mu je to noč zdaj pa zdaj hudo in blago, da sam ne ve zakaj ... * Trgovine so zaprte. Ceste se praznijo. Sveti večer je. Povsod diši po kadilu. Mesto je tu pa tam kakor cerkev. Tega ali onega vsaj objema podoben občutek. Vesel je tega občutka in kakor fant dekletovo rožo ga skuša ohraniti tja do polnoč-nlce. Kako čudno Je kdaj pa kdaj s človekom! Z večno skrivnostjo lastnega rojstva hodi po svetu in nenehoma išče harmonHe sam s seboj in z zunanjim svetom. — Pa se zamakne v en sam neskončno majhen trenutek, ki mu Je po dir5i 'n v skladu z nro, skozi katero gre svojemu počitku naproti. Nameravamo pri Sv. Jederti grad itn teovad-nioo s primerno dvorano, kar pač sedaj najbolj pogrešamo. Ker bo to tukajšnji narodni proaveti v nemalo korist, delujeta skupno krajevni šolski odbor in Seka'. Tudi elektrifikacija tukajšnje okolice postaja zopet aktualna, ker namerava TPD razširiti svoj obrat v našem okolišu in postaviti v Sv. J oder ti transformator, s katerim bi ee lahko okoristilo tukaišruje ljudstvo. To potezo ravnate" istva TPD v Laškem pozdravljamo iz mnogih razlogov. Kočevje do bi moderno razsvetljavo V soboto 19. t. m. se je vršila zgodovinska seja kočevskega občinskega odbora pri kateri je bila končno sklenjena pogodba med mestno občino in kranjskimi deželnimi elektrarnami zakadi elektrifikacije. Po tej pogodbi bo dobilo naše mesto moderno električno napeljavo s 1. novembrom 1. 1932. Pred meseci smo že poročali o tem ve-levažnem vprašanju našega mesta, ki je gospodarsko vprašanje ne samo Kočevja, marveč vse Kočevske in dobrega dela Dolenjske sploh. Danes moremo naglasiti^ samo svoje zadovoljstvo nad tem, da niso zmagali pri tem vprašanju zasebni interesi. S sklenitvijo pogodbe je to vprašanje rešeno in prebivalstvo vsega kočevskega sreza bo v kratkem času lahko dobilo elektriko. Elektrifikacija tega, tako revnega dela Dolenjske bo podlaga za vsesplošen razvoj obrti in industrije, ki jo ti kraji najbolj pogrešajo. Za Kočevje samo je elektrifikacija toliko pomembnejša, ker je bilo mesto dosedaj preskrbljeno s skrajno slabo električno silo, ki je bila ovira pri razvoju kočevske industrije in obrti. Pogodba, ki sta jo sklenili mestna občina in KDE je za naše mesto zelo ugodna in je iz nje videti, da je sestavljena v korist našemu siromašnemu prebivalstvu. Najvažnejše je določilo pogodbe, ki pravi, da se elektrarne zavežejo preurediti omrežje v Kočevju najkasneje do 31. oktobra 1932. s katerim dnem morajo najkasneje prevzeti preskrbo Kočevja z električno energijo trofažnega toka. Elektrarne bodo v to svrho zgradile na svoje stroške daljnovod 20.000 voltov do Kočevja in v Kočevju ustrezno transformatorsko postajo in nizkonapetostno omrežje. Dosedanjo mestno elektrarno prevzamejo KDE, dočim ostanejo poslopja še vedno last mestne občine. Obenem prevzamejo elektrarne v last celotno električno omrežje v stanju, v kakršnem se nahaja. Ker bodo potrebovale elektrarne tudi stavbe dosedanje elektrarne, zlasti stanovanjsko hišo za svoje nameščence, bo mestna občina dala te elektrarnam v najem Nad vse važno je določilo, ki govori o ceni toku. Cena bo v našem mestu enaka cenam toka v območju Završnice. Pri tej ceni se gleda predvsem na obrt in industrijo, ki bosta dobivali tok mnogo ceneje. Cena tokiu za luč bo znašala za kilo-vatno uro 3.25 Din, za javno razsvetljavo 1.63 Din, za motorno silo pri 30 kilovat-nih urah mesečno po 2 Din, pri večji porabi za prvih mesečno porabljenih 100 ki-lovatnih ur po 1.75 Din, za drugih 100 kw ur po 1.40 Din, za vso ostalo uporabo pa po 1 Din. Elektrarne tudi jamčijo, da cena toku ne bo nikoli višja od današnjih cen, pri čemer služi za podlago vrednost 100 Din je enako 9.125 švicarskega franka na curiški borzi. Za naše mesto Je ta pogodba toliko važnejša, ker bo z njo rešeno tudi vpraSanje preskrbe vode. Dosedaj smo zlasti poleti mnogo trpeli zaradi pomanjkanja vode, ker stroji niso ustrezali potrebam. Sedaj bodo elektrarne preuredile črpalki pri vodovodu na trofazni pogon, preskrbele bodo elektromotorje, avtomate, montirale vodovod do črpaljk, izvršile sklopljenje motorjev in črpaljik in vse druge naprave, a vse to za pavšaim znesek 55.000 Din, ki ga za-lože elektrarne brezobrestno. Vsa vodovodna naprava pa bo ostala še nadalje v lasti mestne občine. Dodatno k pogodbi Je bilo sklenjeno, da se tej elektrifikaciji priključi tudi še prva kočevska vas Mahovnik, in to najkasneje eno leto za Kočevjem. Važno je tudi, da bodo elektrarne preuredile na svoje stroške obstoječo cestno razsvetljavo v dosedanjem obsegu. _: ........ m—aa—aa-ama^^ Zimsko sinja noč. Okna hiš so razsvetljena. Tu pa Je skozi nezastrte šipe videti razsvetljeno božično drevesce. V cesto vpadajo zvonki otroški glasovi. Bož'čna pesem ustavi samotnemu človeku korak. Posluhne, ln na tihem kmalu sam poje: Sveta noč, blažena not — ★ A!1 vse ni tako Idilično. Tz marsikatere hiše se sliši vsakdanji krčmarski trušč. hreščeče pesmi, vpitje pokanje zamaškov, trkanje s kozarci, zvenčanje razbitega stekla sikajoče sovraštvo in smeh opitih mladih — nežnih grl. ★ Kavarne so prazne. — Le ta pa tam moti praznoto gost — ki nima ne doma ne znancev. Le on dela s svojo žalostno za-mišljenostjo družbo tistim, ki praznika nikoli nimajo: st reža jem. V črnih oblekah, molčeči, stoje in čakajo — da Jih reši druga popolnočna ura. Tudi v nvh je sveta noč. — Pokopana Je — v službi--- ★ Ponekod v mestu so visoke hiSe, M imajo dolge vrste visokih, jarko razsvetljenih oken. Za temi okni so velike dvorane, na sredi stoji božično drevo okoli njega so dolge vrste belo pogrnjenih miz, za temi mizami sedi sto. dve sto, tri sto ljudi. Božičnica je. Bogati imajo božičnice doma. Kočevsko mestno gospodarstvo Kočevje, 26. decembra. V soboto 19. t. m. se je vršila v mestni občinski posvetovalnici proračunska razprava pod vodstvom župana Ivornega svetnika g. Mak&a Kostanjevca. Kočevska mestna občina ima pri sklepanju 6vojega letnega proračuna vedno velke težave. Ena največjih je ta, da mora vsako leto vzeti v poštev sanaioijo svojega denarnega zavoda. Kakor je znano, je prišla Mestna hranilnica pred leti v denarne težkoče. Pod novim županom se je priče.a energična akcija za saniranje zavoda. Poleg najetja posojila se je obveza e mestna občina, da prispeva letno 400.000 Din, dočim prispevata v isto svrho tudi mestna vodarna in elektrarna in mestna premoženjska uprava, vsaka po 300.000 Din. Zaradi teh vsot se vsaikokraCi proračun kočevske mestne občine zviša za 700.000 Din, odesno »-kupno 6 premoženjsko upravo za en milijon dinarjev. Ta vsota je velikansko breme, ki visi nad kočevskimi davkoplačevalci, oziroma nad vsemi mestnimi prebivalci. Letošnji proračun je za 150.000 Dm manjši kakor lanski in znaša 1,841.591.40 dinarjev. Izdatki so uravnovešeni z dohodki Da je prišlo do proračunskega kritja, je morala tudi naša občina uvesti 100 odst. občimi-fco doklado. Poleg tega ie morava občina uvesti posebno dekado na alkohol, ki znaša za vsakih 100 litrov vina 200 Din, za 100 1 piva 100 Din in 15 Din za 1 1 žganja. Občinska davščina pri klavni živimi se je zvišala po kosu cd dosedanjih 30 Din na 60 Din. Letošnji proračun je uvedel še novo davščino na električni tok, ki ga ne producira mestna elektrarna in ki znaša 10 par pri kiiiovatni url Proračun mes>.ne vodarne im elektrarne maša 674 972 Din in je tudi uravnovešen. Od lan! kega je manjši za 60.000 Din. Ob tej priliki moramo omeniti, da jc postavka za v udar i no absolutno previsoka. Znaša namreč 6 Din za kuilvčni meter. Menda je voda v Kočevju najdražja v vsej dravski banovini. Ta postavka je hudo breme za naše delavstvo in uradništvo. Laže je s postavko tokovine, ki je izenačena z vo-darino, ker 6e elektrike siromašna sloji v tolika meri ne poslmnijejo. Proračun krajevnega uibotžnega zaklada mastne občine znaša 84.000 Din v izdatkih, v dohoiTcflh pa 13.000 Din. Primanjkljaj, ki znaša 70.500 Din. se je vnesel v rednii proračun mesene csbčine. Občinska uprava stane letno 280.125 dinarjev, kair je za naše razmere velika štev-ilka. Šolstvo na6 stane letno 166.024 dinarjev; od tega gre 6amo za osnovno šolo 133.624.40 Din. Vefika postavka je določena za ga.si.Vvko društvo, Id bo dob?'o letos 23 600 Din, dočim vsa druga društva skupaj 2500 Din. Majihna pa je postavka, ki je določena za dvrig tujskega prometa; znaša le 2500 Din. Naše mesto bi moralo biti aktivnejše baš v pogiledu propagande za tujski promet. V proračunu za L 1932 nS postavke za brezposelne in za podpore vsem, ki se znajdejo v bedi in pomanjkanju. Zato bi bilo dobro, da bi sc vsaj znesek, ki je določen za nepredvidene izdatke (35.000 dinarjev), porabil v pomoč brezposelnim Na proračuneioi 6eii je priSo tudi do važnega sklepa, da se ukine redareka služba v mestu in da te posle prevzame kočevska orožmška postaja. Dosedanji nastav-ljenci se bodo uporabili kot uradniki, oziroma služitelji. Uvedena bo samo služba nočnega čuvaja. Po prečitanju proračuna je bila otvorjena debata, v katero so posegali vsi občinski odborniki. Videti je bilo, da je t>ii proračun že večkrat na posvetovalnih sejah pregledan in predebetiran. Nato je prešel mestni župan k glasovanju, pri katerem je bili sprejet proračun za L 1932. v celoti proti trem glasovom. Bogat In dober pridelek do-sežete z uporabo nitrefosfcczle* tftuše Tu, za temi mizami pa so brezdomci, so begunci, so brezposelni mladeniči, mladenke, starci in starke, ki večerjajo in ki bodo obdarovani. Malo žalostno Je vse to na sveti večer. Žalostno je bilo pri »Levu«, kjer je imelo božičnico ste primorskih brezposelnih beguncev, ki jim jo je priredilo delavsko prosvetno in podporno društvo »Tabo r«. Takih božičnic je bilo več. Ali prav ta je omembe zlasti vredna. Zakaj mladina, člani in članice društva »Tabor« so z lastno pridnostjo, po raznih nabiralnih akcijah in s svojim delom dali sto ljudem prijeten večer, da so vsaj za nekaj trenutkov bili pomaknjeni stran od svojih mračnih misli na tisti del svoje slovenske zemlje, ki je že trinajst let odtrgan od domače gTude. Večerja Je bila nenavadno tiha. Časih nI bilo slišati niti vilic ne porcelana. Po vsej dvorani je vladalo le neko zamolklo govorjenje, ki bi si rado dalo duška — a v njej je bil sveti večer brezdomca. Vendar v poteku noči, ko so rahlo za-zvenčali kozarci, se je vesele le razgibalo. — Na oder je stopil podpredsednik društva »Soče« g. Sancin, ki je z lepo zasnovanim govorom pozdravil vse navzočne goste, se spomnil bratov ob Soči in Jadranskem morlu in še! med viharnim navdušenjem spet na svoj prostor. Sledile so razne recitacije in pesmi. Veselje pa je zaživelo. ko so ob desetih prišli mandolinisti »Tabora«. Z godbo je bil večer rešen. Ob- SOE0L Sokolstvo in šport Ljonbljairuski »Spomni list« je nedavno prinesel v članku »Sokolstvo in šport« med drugimi nepravilnimi trditvami tudi to, da »pod učinkom mednarodnih telovadnih tekem dovoljuje savezno načelništvo v nove i š e m času vedno nove koncesije tudi lahki atletiki. Konzervativnost m nekdanja nepristopnost proti lahki atletiki se je na mednarodnem telovadnem torišču že neko-likokrat prebridko maščevala nad tehničnim vodstvom Sokola, da bi vodstvo moglo to prezreti in da ne bi izvajalo iz tega logičnega nauka.« Človek, ki pozna zgodovino telovadibe v SokoLstvu, se mora tem trditvam prav od srca smejati, ker pa je vprav v tem velika večina ljudi docela nepoučena, med njimi tudi pisec gornjega članka, prinašamo v naslednjem nekaj podatkov, ki naj dokažejo nepravilnost trditve v »Športnem listu«. Nekatere panoge takozvane Lahke atletike je Sokolstvo gojilo od početka, torej od L 1862 in to marljivo gojilo. Te panoge so bili zlasti: tek, v raznih oblikah, luča-nje kamna in skoki. Tako so n. pr. hrvaški Sokoli v Zagrebu tekmovali 1. 18&5, poleg običajnega orodja še v skoku v višino (najboljši skok 165 om) in v skoku v daljino (čez 5 m) (Glej »Sokola« iz 1. 1885). Skakali so bržčas, kakor tedaj navadno, z desko; vzlic temu sta oba uspeha (če že moramo vsak uspeh meriti) zelo dobra; tudi še za danes. Pri 2. slovenskem vsesok. zletu L 1904 v Ljubljani so bile poleg orodja predpisane za tekme vrst še tele lahkoatletske panoge: skok v daljino, skok v višino in tek na 100 y. Tekmovalni red je bil že tedaj v bistvu tak, kapkršmega imamo ie danes; torej v bistvu sodoben. Takrat je slovensko sokolstvo »sililo« k uvedbi »lahke atletike« zgolj ljubezen do koristne vsestranske vadbe in trezen preudarek. Drugega ni moglo biti, ker k mednarodnim telovadnim tekmam slovenski Sokoli takrat še niso hodili a prva »-konkurenca« to se pravi, prvi športni k hib (kolikor nam je znano) v Sloveniji. se je ustanovil šele L 1908. To je bil dijaški ldub »Hermes«, ki pa je ?ojiI zgolj nogomet Prvi splošni klub v Sloveniji je zrastel šele 1. 1911 z »Ilirijo«. Kolikor vemo, se ta takoj s početka ni bavil z lahko atletiko, temveč je ž njo začel kolikor toliko smotreno šele ti>k pred vojno. Vobče smo pri sokolski telovadbi, kar pomnim, radi skakali in tekal1, res, da ne za svetovne mere in ne na tekmovaliSčiih, ki bi bila do pičice prilagojena »mednarodnim predpisom«. Te^a tudi ne potrebujemo za svoje namene, vsaj ne vedino. S tistimi mednarodnim! tdfcmaimt je pa v resnici tako-le: vprav Sokolstvo fe bito vedno tisto, ki ie z vsemi silami delalo za uvedbo lahke afeHke r>ri medn^rodnih tekmah. ker m moglo m »raelo dopustiti, da bi bili *okol«ski vrhunski telovadci postali na orodju čnecijalizovani Športniki. Priza-devanie ie bilo usme^no. Vorav naši jugoslovanski medn-ar^dni tekmovalci so se prav v lahki atletiki !ti v plavanju skoraj vedno n*Mlo dfhro nrirvravtt*1«! v rvo «51^ ta^l-fh ir-p tv« }vr~i'*T?t. tcro^Th fn Vonii*! z ročaii f8 mor«! Tn**? r*roc+^ in en te- ivftcVoV "pt Vcvni-a t-t/^07. a ta po!ne t».:,V#» m<->r<»! pfft^^flti £ m v S cnV.. Trre- Ure* -t^O ko krotfln t o!>emfl rekama 10-V>m V« ter 700 m v 1! in dveh petinah sek.! razi so se nasmejali. Vrstila se je pesem za pesmijo. Do polnoči. Ponovno je treba omeniti požrtvovalno delo društva »Tabor«, ki je s svojo podporno akcijo že marsikoga rešilo vsaj za nekaj časa najhujše bede. — Tudi to pot je bilo z obleko in z denarjem obdarovanih nekaj najbolj potrebnih pribežnikov lz Italije Poleg tega pa so v Koleziji uredili zasilno zavetišče, ki nudi s svoiimi enai-stimi posteljami beguncem prvo pomoč. To zavetišče deluje že dober mesec dni. — In »Taboru« gre za to socialno delo vsa čast. Na božičnict so bili poleg drugih odličnih dam in gospodov navzočni tudi odbori raznih primorskih društev, posebno še članice Kluba Primork z mamko Mašo Gromovo. ★ Tako Je potekala sveta noč ponekod žalostno, ponekod veselo ali pa tiho, kakor Je bilo pač s človekom. Je pa res, da tiste stare. Idilične božične romantike pri nas ni več. Pa tudi drugod po svetu je ni več. Mesta so se raz-»•asla. dobila nevsem novo življenje, iz katerega veje hlad in Je skrb v nlem gospodar bol za vsaVdanji kruh velika mi-eel. ki fzriva prastare običaje, kt izriva velike zgodovinske dosrod>e. — V tem pa lo **C>1 rrt, i * r*a >Trv*r "Tleti mm ie bi! pree»i mrzel. Oblačno. Pram^k ie minil ves tih in miren, celo tramvaifV! vozovi so bili nek*m prazni. Neznansko bolj pa se je oživel sv. Štefan. 2e zjutraj se je prebudila LJubljana v in to vse v enem dnevu. Kaj lahko se pripeti, da je izmed 14 disciplin ena ali več, ki jih tekmovalec ne obvlada dovršeno. To je treba vedno z nova naglašatd. ker ljudje iz neznanja radi zahtevajo tudi nemogoče. Naša tekmovalna »lahka atletika« je to rej v Sloveniji stara malone 30 let in jo je Sokolstvo imelo blizu 10 let pret, predno se je začel prvi športni klub v Sloveniji ž njo pečati. J. S. Kmetijski vestnik Muskatni sflvanec, renski rizling in beli burgnndec Med noveišfmii žlahtnimi trtami zavzemajo glede dobrote glavno me*+o rmiškat-ni silvanec. renski ali mali rizling in beli bnrr«undec. Po okusu se ceni točasno najbolj mifškatni silvancc, toda le, dokler je še mlad. potem renski rizling in naposled bmrndec. Njihova dobrota glede arome fe p« zeV> odvisna od lege in zemlje in od d okorelost i. Dočim dado iste sorte v njim prikladni legi ;n zemlji pri pooolni dozoritvi močno, polno, povsem ubrano (harmonično) vino z jako razvitim Kukejem. dado ▼ ne-prifkladra legi in zemlji z nezadostnim solnčnim obsevanjem vino s komaj čutečim Hokejem brez vsakega pravega 1-zra-za. Če ne dozorijo dobro, pa prevladuje tudi v njih kislina in zato ne d-osež-ejo za-žeHenib cen: smatraio se kot navadna namizna vina. Te kakor tudi dr^e fine vrste. na primer tranrinec rulandrc. italijanski rizling, navadni silvainec sadimo rn rx>-mmmijemo sicer v vseh vinorodnih krajih dravske banovine, toda največ in glede arome najbolj razvita vina najdemo na št« iersikem. Kar se aTome nwiWcflite&nesu£V.<*tet-ea in slišna unuškatoa vina v še mladem stanju spravimo v promet m k on •zamiramo. Nasprotno p« vert!« m druga bdkertin« vina, kakor na primer rizling. beM burgum-dec, traminec. rulandec. Aroma teh viia, ako ga imajo že v nroštnem spanju dobro razvitega, ostane tudi v bodoče fn se x dozoritvijo vina vedno bolje razvije. Vendar morajo priti tndi taka vina v steklenice, čim so za poln i eni e »teklenic godna, to fe čez 2 — 3 leta. da oh-rsniio do nadaljnje starosti v»o svojo dobroto, osobito svoi b"jket kajti s storžieim v *orf;h se Hudi pri teh vinih buket postopno znvnjišatie. Letošnja vfma nam v veliki meri nudilo to ugodnost. Imamo namreč mnogo takih finih, močnib in zeV> buketaiJi vin. kakršnih že dolgo vrsto let ni bilo fn ffh morda dolgo let več ne bo. Zato ne bo nikomur žal, če se preskrbi že seda i z gotovo množino takega vina. zlasti dokler je ?e tako poceni, ter ga skrbno stara za steklenice. Te sorte W g!ede na n ffliovo Ivalfte*^ še bolj pommoževali. toda razen tega, da zahtevajo najboljše fn nafsoVičnef-še lege, tudi le malo ali srednje rodijo v primeri * dro^imi navadnimi sortami, zaradi česar fe dohodek iz vinograda, žaljenega s takimi trtami, zelo odvisen od vinske cene. Zato pa so cene za taka sortna vina vedno mnogo višie od cen navadnih sort ker se vcer nridobivanfe takih vin nikakor no izplača. Pri letošnjem letniku je pa tudi v tem oziru izjema, saj so nsdi cene najboljšim vinom izredno nizke, čemur so pač krive slabe gosipodarske in denarne razmere. Nepravo pojmovanje pri nakupovanja finih vin z izrednimi vrlinami kažejo mnogi kupci s tem, da ne znajo ali da nočejo pripoznati in ločiti vina od vina. Grč. solncu. Tudi ni bilo posebnega mraza, da ni čudno, če so jo mahnili vsi ljubljanski vozniki, prevozniki, izvoščki, kar jih je še, sploh vsi oni, ki imajo opravka s konjički, volički in drugo živinico, v Štepanjo vas, da pri maši pomolijo za zdravje svoie živine. se oddolže pri »ofru« in se nato pozabavajo v prijetnih štepanjskih gostilnah. Tam so kuhali, pekli in cvrli še ponoči ia ni odšel iz štepanje vasi nihče ne lačen, ne žejen. Veselje je trajalo od zgodnjega jutra do pozne nočL Tudi drugam so Jo na današnji prazrik ubrali Ljubljančani. Zopet so se namenili proti St. Vidu, kamor se zdaj potegnejo lahko s tramvajem ali avtobusi, jo ucvrH na Posavje, kjer ne manjka prijeta-'h go-stilnic, ter se porazdelili po ostali okolici. Nastopil je predpustai čas. 2e takoj prvi dan se je znašlo tudi v Ljubljani pred oltarjem nekaj parov. Prazniki minevajo. Vrnili se bodo smučarji. turisti, izletniki Pa bomo spet odstopili od potic, kjer Jih Je še kaj, ter sa lotili vsakdanjega kruha. Ta tekne najbolje. Samo, da je. Ali ste že naročnik <» slovenske ileastrovane te« denske revije ..življjenie In svet41? i ■. i ii .i. tu i.iit . « ■ i, »- « t, ,n i Monan, n mo nrai kom ipi ooij izrazito, groteskno. Dober t maski in mestoma t igri j« bM g. Grom kot Jajčnik Ni pa bil docela gogoljski. Posrečene uric sta ustvarila g. Modven in Harastovič kot Ajnu&dn in ževakin. dočim je zašel g. BLai kot PodJjeskinov preveč t karikaturo. V. K. Primorje : Železničar 6:1 (2:1) Primorfe: Jamčigaj-Svetic I, HassJ (Jug ir>-Pi*ek II, Jug n fPišek D, Pišek I (Golob)-Trakov« d. Erman. Svetic H, Ju« L, TJtžič Železničar fZaigrebV: Filko-Koprivmjak. Sknabar-K/uzman, KainMrra, Heskv (Jelinek) Keršanc Krizimam, Jelimek fLukež), Sor-mam Stivar. Za božične prazni^ce, ki letos zavzemalo kar tri dmri. sta Iliri ia in Primorje povabila na gostovanje zagrebške Železničarje. Včeraj, na Štefanovo, so igrali z gosti Primorja rti. dame« bodo pa gostom za part-neria Iliri iani Zelezmičarjn ieralo Se oelo vrsto let močno vlogo v za^reb5kem nogometu. V Zagrebu je sicer težko preriji se nad famofc-no trojico Gradjanski. HaSk. Comcordija. vendar »o splošno zmairoi tesni rezultati, ki so jih nrav ta moštva doseg-vla v prvenstvenih borbah z Železmičarii. M ts a t trikrat so posegli v razvoj dogodkov tako, da so soodločevati o vrstnem redu v tabeli. čeprav se v saan vrh niso mogli pre-riti. Glavna odlHea fcn hkrati nitbrcva moč. je filavost in trda borbenost. Svojega pro+iv-nika ne prejemajo z rokavicami. v borbi 90 odporn? m vrtraiafo do konca. Razpolagajo s kolikor toliko solidnim nogometnim znanjem, poznajo se sledovi zagrebške V*le v celoti na je moštvu videri. da bi rado nekaj dalo. česar ne »more. V včeraišmjem moštvu ni bilo niti ene moči. ki bi se posebno odražala v svoji okolici, ali ki bi se odiVVovala s posebnimi sposobnostmi ^e naiboli se ie tnwl.i1 Kan+iira. da bi smravil igro v nekak sistem, toda če ni povs-em a»r>el. ni toliko niegova krivda, kot zasluga nasprotnega napadalne*** trija ki mru je bil nadmocen protfivnlk. V ostalem so h<»lfi moral' posvečati glavno pozornost defenzivni i-gri tako da jim je bo-,re maV> preosta?a1o za podporo namadu Zaradi tega je vedino z nova nastajala vr zel med sik rs im i,m a formac??.ama. sredine ■poli so se skozi velik del igre polastili balf? Primoria ki so imeli tako priliko nemoteno loviti odboine udarce nasprotne obrambe in nenehnima podp;rat? svoj napad. V<>rmd Železmičariev je dobro in slabo nrrodrira.l v nolju. v kazenskem prostoru pa le z mmotfokrat nerazumljivim in nepotrebnim oklevanjem zamudil nekatero pri-Bcn m dosego uspeha. K vrsemnt raznw'aga moštvo s r»ač novprečno obrambo, v kateri je n."ibol?ši vratar: ta ie i1? močnelse kot v svoi'"Ji zadmMh nastopih. je še marsikaj v moš>f-v»». kar bo treba v^adiH Se nekatero vrzel i-wv*r>o1m?ti z boljšo močjo. V primeri s svojim nasiprotmikom. k.? le bil bolj il' rman i izenačena celota, je bilo mo-Stvo Primoria k»r se da hpterogeno Poje« močnih igralcev so bili novn>rečn? in tudi 5:bVi V obrambi je zaenkrat najmoč-ne?«i Svetic. m?rem nreud^ren in zeV» koristen nogometa? N'vo mora vil. V Kalfib nii bilo S^TrMČa. in to se ie močno pozna lo vsa? v obrambi TV-f^flurivno ie >5r naibolj zadovoHil mlaiši Pi-Žek ki bi bil rrboren half. če bi posve^ad malo več nozoirnosti konstruktivnemu delu V dnwiftm nolčasu ie wtra:1 desnega Jialfa mali Golob, ki ač vse nad!kri.T'eval Juig T z netMTiorno po5irtvova;1mostio. Tigra levo rvezo m bailfa. uis+varia zrele siitnaci-je im braoi v lastmem kazmslkem T>rostoni. v »adiniem Kipu ima pa Se na razsnolago <}ovot'' moči za zaHiiuSno bomibo. v«ekaVooč. k? se bo 5e razviila v na-io naib^'i5o levo »vero. S^mo en nasvet: svoje razbrzdale errver^ie in faraisike s+rasti n,al malo kroti! TTr5i^ ie bil nrodoren kot neiVdai Sr-erie ie deHI ?oge. kakor je name«lo dniKir>. včas.ib p« tudi ne. Po dalKem nresiled.Vn {e Wa1 v moštvu zvezo z^et Prmrin, ki ie trenotmo na i^nr>uad. n-acvid Primoria ie zoffv^t živabmo in nevamo ob-®tr^"eval rvroHvin :.Wwa vrata. i^ra ie močno tnnela zaradi onol»kfh itat. J^ivo srebro se ie novzirvelo aa nar s+o-(pini nad n^To, im ?e se !» Siorem^^a tw vr"im« v blato. T ''ko le bi Vi ob- ivlada+i telesa, obvladati 5o«o ?e te?je. Tako r*ač nista mo vršiti -m z«VIi«tč; 7 n«iTiihram'i?iw> bomtbo. 2 : f> za P Kmalu nMo Ima TTr?ič krasno hr*>i""n*5i Vi io pokvari. T**r* s.redi r>o"a TTr5ič v ofsiidii dobi len ^red1«5ek tm ffn po5li« ▼ oi»t. V V min letna kombinacija »ostov ki to £zVryrW-i Sornrvom 7f»»5*+ev. napadi P. notfim na nreide- fo 7,. v of«rwzivo. iz Vaitere l.zbHejo ▼ 4. nrbriH kot Premoč 2. trala Se par min.. potem nrodor P po levem loriia (of»?de) T Mi? treHi 3 . 1 „ p TrtJoS^Kv« nrebaU bol? na doma- če. V T5 min T™'Vovič kot. hoda iorta frr v polje V na«d»dm?em tremortrn Jo Rrmam. k? k) elegamtmo nremese. TTrSi-č je na tv^tii in potrese v čeVfč mre-lo 4 • I w p Tomet |e ^ m n«Va? nnimit ▼ ofennrM. V ?4 min nrivleče TTrW nase .1n>i »iiinf v Vot. V naslednjih minutah »i pribori 2. Se dva ko- ta, potem pa ponehava njegov« odiponnost. Lrra se večinoma na polovici gostov. Er-man se prerije v ospredje in postavi z lepim strelom koračni rezultat, 6 : 1 trn. P. Rezultat je sicer malo visoko izražen, toda zmaga domačega moštva vseskozi zaslužena. Sodil je g Deržaj zelo prizanesljivo. Na vsak način bi bil moral preprečiti, č igrači nekam nenežno objemi jej o in božajo! Ofsidi mu tudi delajo preglavico. Malo več energije ne bi škodovalo! * Ostale nogometne tekme Zagreb. Včeraj se je vršila prva tekma med Gradjanskim in Haškom za pokal, ki ga bo pridobil klub, ki bo v dveh tekmah, torej v 180 minutah zabil več golov. Včeraj je zmagal Gradjanski z 2:0 (2:0). Rezultat pa ni docela realen, ker je bil Hašk enakovreden nasprotnik. Gradjanskemu je pripomogla do zmage njegova prodornost takoj po začetku igre. Danes se vrši re-vanžna tekma med obema Kluboma. Dunaj: Rapid je za božične prazn'ke priredil turnir štirih klubov. Današnji rezultati so bHi: Slovan : Rapid 2:2 (2:0), Hakoak : Nemzeti 4:2 (3:1), Rapid Hakoah 12:1 (6: 1), Slovan : Nemzeti 5:1 (4:1). Danes se turnir zaključi Razpis tečaja za smiiske učitelje SPD Osrednji odbor Slov. planinskega društva razpisuje tečaj za smučarske učitelje od 13. do 24. 1. 1932 na Krvavcu. Tečaja se lahko udeleži vsak član SPD ali druge turistovske organizacije, ki je dober letni turist in iz-vežban smučar. Namen tečaja je, izvežbati lastni kader smučarskih učiteljev za alpki-sko tehniko in uvedbo enotnega učnega načrta za tečaje in sistema smučanja po Bil-geriju. Vsak udeleženec se obveze v svojih podružnich držati letno 1 tečaj za smučanje in organizirati zimsko turistiko. Vsak udeleženec mora imeti kompletno turisfcov-siko moremo, smuči širine 7 om naprej. dereze. Bezard kompas veliki model, zemljevid 1 : 2"».000 Kamnik in lavinsko vrvico. Po tečaju bo praktični in teoretični izmit r>red tričlansko komisijo katero bo določil osrednji odlbor SPD. Udeležene? tečaja, ki bodo položili izpit s prav dobrim usme-hom. bodo dobili smričevala. da so pooblaščeni voditi v »voiih podružnicah v okrili« SPD al? drugega nlairmskega društva alnin-ske tečaie. Ostali bodo morali izo?* ponoviti. Vsaka podružnica nai prijav? na?kasme-je do 1. L 19^2 Osrednjemu odboru SPT> v Liuhliami člane, ki so pripravljeni tečaj obiskovati ŠAH Smttfartlrn predavan le na Jetenirofo V sredo zvečer je predava*! v SoVrvfckem domni na Jesenicah g. imž. Jamko Janša o smu3k? tehniki, o alir*«rVi vožnji, o mažah in vrst.oh sme«a. Predavanja se je udeležijo nad 60 ori?a+el?ev bel'*** siporta k? so z veliVim zanimanjem sledili zanimivim izva ?am jem. Smučarski odsek nodruintce SPD v Kranfckl ttori priredi danes promagandno trening tekmo na 14 km dolgi a%*ski progi težiega zma^^ia. žrebanje ob H.30 v hotelu »Razor« Start točno ob 14. »Na Pod-lesu*, cil? istotam. Brez prii^vmime im brez nagrad. Prijave sprejemajo do danes opoldne. Go^ieva »Zenitpvrc v mariborskem blišča Maribor, 26. decembra. Riuski humor ni nikol? samo zdrav?e. Na js? je na videz 5e tako lcrotak. človeka vedino nekoliko vznemiri in mu ne da, da b? se nakrohotal nrav od srca Pri demonskem N. V Gogol ju pa se sprošča zagre n?enowt v famitastično groteskne privede res ničniooiH. Tm človeku se ob njegovi umetmo-sti irsi'? vipraSamje: Vo1:kšn«i je morala b1"'*!? v Go<»oliu vera v dobroto človeka ko|iV5mfl niegova no lenori. da mogel po- staviti takšno ogledalo svoji dobi: da se je lahko vsakdo 7mia1 v tej «ta1eiri?i ma-VvTTv^sffon^ke bam^lmocti tn je F.vroma za-gliv^oila prvič nremri^^almo tntel^eno vsn t*'ebVost im rutibilo«*«- klavrnih dmš. T-n to v »?»nit-vi«r nič mami Vot v »Revi^oriu«. V srvo?ib Vomediiah ie tvrevre«! riodol? v gla-vmem Sarže iz frarncosVe Vom»diie. toda vc<»bimia ?'im ?e b?1a nova domača — drastično re*l:«ti>čno cli.Vnm' rirsV zn^ča?? Tm tako 5?ve o«eb(» niftgovib komedi? nittvM Se v norčavi burki, na poJ v realistični zina ča^H. Za tfl žamr so s? mockovskr HrvVifntk? it^tva/rifi lastem re?'i®Vi «t!oc». T T«<+«1 i»1e-di^Vn tiniVo so noživT^li s tw*i' obli en o r»s'-boV>5ko-re<»?i«+?čmo '-tfro. oodirrrto z števUl-n?imi? empiričnim? domi«leki. ne ramema-rja-?o? nri tem nodi^rtamn osmovo ?<»re — gro-t.e«(Vmi učinek V' rz krohota nad Vlfl^omortifio človešVe dmSe. Ma.riborpiVo re?!ii se ?e v marsičem rav-n«.la no nfb ?e xtehi g. režiserju Toma-Sičtt v ne mailo za*'"'i<*o. p .j tt * ?e netd'1" len nrimrter re?i wsVe- g« truda, da se nr?Va?e delo v fim veči: nrrW>r,o«*; ^ Vntfllror 'e v na??b razmer«h *nlob rrw»oče d« *e do«e*e Hm teonA?*<» novezwmost med« "b^>?me igre ?m nodmbma 'zde^-nrvsrt v tfovomi ?m mimičn' lori. Tn taVo ?e bf e»»'n.tin; ■*>+?« 'o \ (111 fin o rtvrč n«W»V^mo Go«ne Z»Vp«B1rn«re A"*" Pam-t<»!>» trnom rvvn Im l»«w» TolnVnH-nv* FV" 1<| ?Va «ta iwtrerm1e le n«dHrri1?evaJ ta večer « r^rMr^rmr) V le s *vo V> nariomeino l^zdnl^no ' to not n' mnrto.1 n^ov xtm.HL Svojo vlogo, Id Je od vseh tvajbo^j Ureiufe dr. MIlan Vidmar Turnir akademskega Šahovskega kluba V Ljubljani Je zaključen. Milan Vidmar ml. si je priboril prvo nagrado. Štirinajst točk od možnih petnajstih je lep rezudtat. Tem bolj, ker je bil ta mladi turnir dobro zaseden. Dolgo časa Je g. L. GatorovSek uspešno tekmoval za prvo nagrado. Razume se, da je ob koncu zavedno riskiral vse, da Se doseže nevarnega tn srečnejšega svojega konkurenta. Skoda, da Je v tem zanimivem našem turnirju Z. Rupnik popolnoma popustil. Turnirji akademskega Šahovskega kluba morajo postati vsakoletne prireditve. Mladina bo poživila naS šah. Mladina ga bo Sirila. Mladina bo skrbela za to, da v Ljubljani organizirani šah ne propade popolnoma. Mislim, da bo mladina tudi državnemu Šahovskemu savezu dala novo življenje. Zelo ga Je potreben. Saj komaj Se životari. Po lepih začetkih taternacijonalnega uveljavljanja našega šaha, ki Jih Je dosegla privatna inicijativa na slovenskih tleh, mora savez energično nadaljevati. Naj vsaj priredi korespondenčni turnir, po možnosti mednaroden, ki bi bfl dosegljiv z razmeroma majhnimi materialnimi žrtvami. NaSl akademski mladini pa gre na vsak način pohvala. Pravkar končani turnir je lepo uspel In pokazal Je, da se kulti vira v akademskih krogih resen, dober šah. V prvem kolu blejskega turnirja Je mladi Sved Stoltz naletel na svetovnega prvaka, dr. Aljehlna. Slabo Je naletel. Veliki moister ga Je podrl brez pomembnih težav. Zanimivo partijo. Igrano z veliko energijo, v živem napadu, rad prinašam našim šahlstom. Bell: G. Stoltz Cm i: dr. A. Aljehin 1. e2—e4 --- Tako pokvarjena Je mladina! 1 .------e7—eS 2. Sgl—f3 Sb8—c6 S. Lfl—b5 a7—a6 4. LbS—a4 07—d« Moderna obramba španske partije, ki Jo A-ljehin rad igra. 5. d 2—d4 ? --- Starejšim mojstrom napaka! 5 .--- 6. La4—to8 7. Sf3 X d4 8. Lb3—d5 --- Bell ne sme vzeti kmeta. Na 8. DdlXd4 sledi namreč 8.---c7—c5, 9. Dd4— d5, Lc8—e6, 10. Dd5—c6+, Le6—d7, 11. Dc6—d5, c5—c4 in beli zgufoi figuro. Iz tega vzroka peta poteza belega ni bila dobra. Vendar pa bi tu beli lahko igral gambit 8. c2—c3 , ki obeta napad. 8 .------Ta8—b8 9. LdO—c6+ Lc8—d7 10. Lc6Xd7+ Dd8Xd7 11. DdlXd4 --- Stoltz si je vendarle zopet priboril kmeta. Toda prepustiti Je moral naapro 'Vu bolJBl razvoj figur. 11 .------SgS—f8 12. Sbl—c3 Lf8—e7 13. 0—0 0—0 14. Lcl—d3 Tf8—e8 15. Dd4—dS --- Medla poteza. Stoltz ima očividno velik respekt pred orjaškim svojim nasprotnikom. 15 .------b5—M 16. ScS—e2 Dd7—c6 Crnd že napada! 17. f2—f3 ? --— Take poteze so vedno sumljive. V konkretnem primeru Je točka e3 oslabljena Bolje Je bilo Se2—g3. Aljehin opa-si tako.i slabost na eS in s vso svojo energijo vrže svoj napad tja. 17 .------d5! 18. e4Xd5 Sf6Xd5 19. Tal—cl --- Beli namerava c2—e4. 19. -----Le7- t6 20. o2—c4 Do6—e6-f ToSka ©3 Je že cerodana! 21. Tfl—ffl Sd5_e« 22. b2—t>3 TbS—d6 \raiT)aid se vali kataw lavdna! 23. LdflXe3 Te«xe8 24. Dd3_jca it IJt&—h4l Prrti dlrefetai udar! žalostno, toda potreibno. N« 26. So2—gl hI sledtto: 25.---Te3_c3 26. Dc2— bi, Td8_02 te črni hI bM gospodar porai- oMe. S«. Shfi—«3 h7—b6! Zadnji aaakok! 37. SgS—M Dd7X0*+ Za&eteft fcikjvfclaoUSa! 3«. De2xg4 h6X»4+ 3S. Kh3xr4 Td4X«4-f 40. Kig4Xg6 K€8_^7! Cm1 grozi sedaj 41.___f7_ffi 4J. Tflxf6. Te4_e6+ 43. RgS_f4, Rg7Xf5 Protii ted grotojd ni otar&nube. Zato se je SrtoMa -ndaL zelo dobro znana b7—b5 Sc6Xd4 e5Xd4 TeSXff3! Lh4—®5 Tf3xtt+ Dc6_o6+ 25 .--- 26. Tel—fl 27. K®1—62 Hrado Je! 27--- 2«. mxi« 29. Ks2—hS To je seveda že začetek konca Zanimivo pa je, kalko Aljehte s armretao roko okroSaraa nesre&neiga nbežne^a kraJda 29 .------Lg6—e3 30. Tf2—-fl TdS_M!! Crnd groof Td6—h6-f ki Dc6—«2. Kralj, M bi M moral amakroiM M «4. namreč ne bi sonej TurtJ trdinrtave na hS, ker U mm dama taAcol na h3 daia mat. 31. Se2— mesto si delita Gabrovšek Ludvik tn Preinfalk. Gabrovškov edini smoter pri vsaki partiji je zmaga, seveda ga to večkrat privede do poraza. Končal je turnir brez remija s tremi zgubljenimi partijami. Isto število točk z dvema porazoma in dvema remijema je dosegel Preinfalk. V javnosti malo znan si je kot vesten udeleženec internih turnirjev v »Preporodu« pridobil precejšnje teoretično znanje in tudi zadosti turnirske rutine. Igral je zelo rad na napad, katerega je zlasti lepo izpeljal s šorii-jem in Zupanom. Njegov placement je res uspeh zanj in se bo v prihodnjem turnirju moral boriti, da si mesto obdržL Po dveh točkah presledka sledita kot zadnja nagrajena Sorli z 10 točkami in Gabrovšek Julij z 9 in pol točkami. Od prvega bi glede na njegove uspehe v brzih turnirjih pričakovali več; ima pa to napako, da precenjuje svoj napad. Id večkrat nima konkretne podlage. Tri zgubljene partije (s Krulcem, z Gabrov-škom Ludvikom in s Sikoškom) so dokaz temu. V prihodnjem turnirju bo svoje mesto brez dvoma zboljšaL Gabrovšek Julij se le prve tri četrtine turnirja nepričakovano dobro drža! in s tem dokazal znaten napredek od zadnjega turnirja za prvenstvo Ljubljane, kjer se Je boril za tretjino točk. V zadniih kolih je slično kakor brat precej popustil Prvi med nenagrajenlml se Je plasira! Sl-košek. Otvoritev bi srednjo igro obvlada zelo dobro, težke napake pa dela v končnici. Cim bo izpolnil znanje v tem delu Igre, bo postal eden najmočnejših igralcev med akademiki. Za nJim prideta skupno Asejev in Ruipnik Zdenko. Dočim Je za teoretsko malo podkovanega Asejeva zavzeto mesto usneh, pomeni za Rupnika Izrazit neuspeh. Ni-sra je spravila lz ravnotežja že v prvem kolu po nesreči Izgubljena partija s Preln-falkom. Po nadaljnjem porazu z Vidmarjem Je navidez normalno igral, toda brez prave volje zlasti pri Rupniku ne more biti uspeha. Od ostalih omenimo le Cibica in Zidana. Cibic se je proti koncu stalno boljšal, zato njegove moči ne smemo istovetiti z doseženim mestom. Zidan pa je od vseh najbolj čutil pomanjkanje treninga in zato nI čuda; če so ga prehitel' mlajši, zlasti ker so šli z večlim ognjem v boj. Ne bo odveč, če poudarimo, da pomen furniria ni izčman s tem. da le dal prvaka ■iniverze za 1931-32, ampak da je mnogo Tloblji. Turnir le prvič združil vse Hubllan-ske akademike, ki jfh zanima šah. Ustvaril !e s tem podlago za ustanovitev akadem-sVeo šahovskega kluba. Da se je turnir v redu vršil in končal, se ?e treba nredvsem zahvaliti nniv. prof. dr M?lanu Vidmarju, ki le s nrotektoratom dal nriredUvl primerno obeležle. dal?e g. Pfel-ferlu. ki ?e skrbno vod?l tnmlr. Lena hvala, tird? kra'evnermi odboru JAK ln redakcMam l?ubl?ansk'h dnevnikov, k? so prispevale znatne zneske v nagradni fond. --i k Stenografija nri nas in drugod Pouk stenografije je obvezen pri mas na trgovskih šolah, toda na drugih srednjih Šolah b? dt;ia1ri najbrž že zdavnaj ne ve-deflii več. da 9n"oih obstoj?, če ne bi neka-« ter? idealni nrofesori? v interesu diinS^va to«ton? nmtčeval? slovensko stenografijo. Ne ho tore? od ve?, fe nodatno faratek pregled -»tenografskoga gibanja pn nas wi druffod. Bolgarija Je afta-vfla 15. novembra 1.1. SO le+nkv) obstoia bolgamoVe st(nkurtochrrft« oa vsej črn. Sistem Stol-ze-Schrey bije obupen boj za obataivek. Sohrey sam je 2ad"nji pa je ie zmagal r Ameriki. Vprav neverjeten napredek tega kurzivno-ge^.xretričneJa sistema nam najbolj predočuje dejstvo, da izhaja Gregg Writer v 301.000 izvodih. In Jugoslavija: Hrvaituko irteno-gTafeko društvo v ZagTebu izdaja edino stenografsko g'asilo v Jugoslaviji »Steno-grafa«. Mesečnik ima zaradi svoje tsteno-grafirane priloge prav lepo število naročnikov iz vrst dijaštva na trgovskih šoah. Ce bi bili hrvaška m srbska stenografija istovetni, bi ®e to število »eveda še izdatno pomnožilo. Urednik, prof Dragič. Za* greb, izbira okrog lista maloštevilno družbo »tenag-rafov-teoretikov. Mod tem ko naklemo v vseh letnikih tudfi 6!oveii-Jr skora >d« V prerožna^h bai-vaih. Po najnovejših ve«teh dobimo Wirw enortno svetovno stemoigmafsko odruArnje. Comitč imterri.at?onart .se je razpel isto-easmo se ie ustanovilo novo drti-S^vo da doseže zed;njenje do«edi*j oara-lelnii« mednarodnih stenorrraf«kib Icon^e^ov Cfrflnco-skertfl proti prem.ananim država m V Ce se nrične torej svitafr' v mednaro,brh omga-ni.zaci?a.h. note-m smemo u>na>H da bo tudi r»ri nas d-nma km^l-u zmrači* i*vk1 goslovenskih stenografov. amo Izvleček It ppoeramcT Nedelja, 27. decembra. LJUBLJANA 8: Zadružništvo. — 9.30? Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko pr©-davanje. — 10.30: Belokranjske pr.povedk«, — 11: Salonski kvintet. — 12: Cas, poročila, .plošče. — 15: Poročila dr. Vebra o rezultatih 6vojega predavanja. — 15.15: Dekliška ura. — 16.30: Belokranjske pripovedke. — 17: Igra. — 20: Leharieva operetna ura. — 21: Valčkova ura. — 22: Napoved 6asa m poročita. — 22.15: Akademski Jonnr - jaza. BEOGRAD 12.30: Koncert rado - ork©-stra. — 16: Narodna elasba. — 20: Narodni napevi. — 20.30: Mešan program. — 21.20: Lahka godba orkestra. — 22: Poročila. — Godba za ples. — ZAGREB 11.30: Koncert na ploščah. — 17: Plesna glasba. — 20.30: Orkestralen koncert. — 22: Godba aa pl9S. — PRAGA 19: Godba na pihala — 20: Pevski koncert — 22.20: Godba za ples. — BRNO 19: Koncert iz Prage. — 20: PravljiS-na komedija. — 22.20: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Orkestralen in pevski koncert. — 20.15: Koncert orkestra in solistov. — 22.10: Pevski in klavirski koncert. — 23: Godba za .ples. — DUNAJ 10 Zborovski koncert. — 11: Dunajsk' simfonični orkester. — 13.05: Koncert ork«&tra mandolin. — 15.30: Godba na pihala. — 17l Plošče. — 18.25: Koncert na dveh klaviriffi. — 19.05: Variete za orkester. — 21.05: Koncert kvarteta. — 22.20: Ciganska eodba Lz Budimpešte. — BERLIN 20: Mešan program. — 22.30: Godba za p'es. — K0NTGS-BERG 15.35: Koncert otroškega pevskega zbora. — 16: Orkestralen koncert. — 18.30t Pesmi In legende. — 20: Voiaška godba. — 22.20: Plesna glasba iz Berlina. — MOffL-ACKER 16: Prenos koncerta iz Wiesbadna. — 18.20: Klavirski koncert — 19.30: KoniV n?ce — 20.30: Veselo'gra. — 21.50: Parodije na klavirju. — 22.40: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 12.15: Orkestralen koncert — 17: Lahka glasba. — 19.50: Koncertni večer. — 22.20: Koncert ciganske kapele. — RIM 16.40: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20: PloSče. — 21: Koncert lahke glasbe in veseloigra. Tiger v letalu Svojevrsten doživljaj je imel pred dnevi krotilec, ki se je bil vkrcal v letalo, da se popeJje s svojim tigrom lz Ostenda v London. Ko je letel aeroplan nad Rokavskim prelivom, je tiger razbil stene svoje kletke ter udri v salon kjer sta sedela tigrov strežaj In Se neki potnik živaJ je napadla krotilca In potnika Oba sta Imela težko In nevarno delo. preden sta žival ukrotila. V boju s človekoma 1e tiger raztrgal krotilcu vso obleko z života In ga tudi na več mestih okial v roko Sledrjlč se Je krotilcu le posrečile zver spraviti r kletko tn rediti letalo, sebe, sopotnika ia pilota. Leiift«* na nlsma znamke proti tuberkulozne lige! Država je ponovno vrnila Narodni banki 180 milijonov V najnovejšem izkazu Narodne banke od 22. t m. je zabeležena važna sprememba ▼ pogledu začasnega posojila, ki pa je letos dajeLa gLavna državna blagajna pri Narodni banki. Država je namreč odplačala za povračilo tega začasnega dolga nadaljnjih 180 mili ionov Din, tako da se je dolg zmanjšal že na 95 milijonov Din. Kakor znano. ima država, odnosno glavna državna blagajna po zakonu o Narodni banki pravco. da v svrho olajšanja rednega plačevanja obveznosti najame pri Narodni banki začasno brezobrestno posojilo do 600 miliionov Din, ki ga pa mora vrniti do 31. deretubra vsakega leta. Namen tega kredita je ta. da se državi omogočijo denarna sredstva v času. ko so davčni dohodki zaradi sezonskih vplivov slabši. Na račun tega kredita je naša slavna državna blagajna najela v juliju 330, v avgustu 140 in v oktobru 30 milijonov Din, vsega torej 500 milijonov. S tem denarjem si je oomagala v času. ko so biti, kakor vsako leto, državni dohodki slabi (pred vnovče-njem letine) in ko so bile za financiranje žitnega rež'ma potrebne znatne vsote. Kakor drugega leta, se je tudi letos v jesenskih mesecih dotok državnih dohodkov izboljšal,^ :ia drugi strani pa je z restrinkcijami v državnih izdatkih po izpadku nemških reparacij pr šlo naše finančno gospodarstvo zopet v ravnotežje. Iz sredstev 300milijonskega poselila v francoskih frankih je država sredi novembra odplačala prvih 150 milijonov Din. v drugi polovici novembra pa deloma iz tekočih dohodkov nadaljnjih 75 miliionov, tako da je ostalo na tem računu še 275 milijonov. V najnovejšem izkazu pa vid:mo ponovno znatno odplačilo od 180 milijonov, tako da ostane le še 9o milijonov, ki pa jih bo država vrnila brez dvoma še do konca meseca Pn tem pa je najzanimivejše to. da Je država, po spremembah izkaza Narodne banke odeč. ta znesek odplačala iz lastnih tekočih sredstev, kajti iz stanja posameznih postavk Izkaza ne vidimo, da bi država v ta namen porabila kak drugi denar; njeno ciobroimetje pri banki se je navzlic transak- ciji zmanjšalo komaj za 21.3 na 61.8 milijona Din. S tem v zvezj je treba tudi upoštevati, da žitni režim danes ne zahteva več nikakih denarnih sredstev od države, kajti produkcijski presežek v pšenici je že odkupljen; nasorotno pa prinaša postopno vnovčenje nakupljenih zalog pšenice za domači kon-sum in za izvoz Privilieirani izvozni družbi in žitnemu fondu znatneiša sredstva, ki se še povečajo zaradi dohodkov od doplaol za domači konsum pšenice (doplačilo znaša za december 80 Din pri stotu). Zdi se, da ie prišel čas, ko ie Privilegirani izvozni družbi mogoče vrniti državi denarna sredstva, ki jih je v začetku žitne kampanje morala država dati družb' na razpolago za nakup pšenice od prod učen tov. Ostale postavke izkaza Narodne banke ne kažeio večjih sprememb. Podlaga v zlatu in devizah je za malenkost nazadovala, in sicer za 23.7 na 20I35.8 mili iona Din. Menični port-feli se ie znova nekoliko povečal (za 19.5 milijona) in ie dosegel 1912 milijonov Din, povečala pa so se tudi lomb*rdna posoda (za 11.3). Na drugi strani vidimo zmanjšanje obtoka bankovcev za 82 na 5047 miliionov Din. Ker so se tudi obveznosti na po-(ž;rovne vloge) zmanjšale za 93.5 na 496.7 milijona Din. ie skupna vsota obtoka in obveznosti na poka?., za katero ie potrebno kritje, padla za 275 na 5544 miliionov in se ie zaradi te^a nav-rTv zmani«aniu podlage odstotno kriti* zbnjišalo Kritje v rlatu in devizah se je namreč dvirnilo od 36 9 na 27.6*/». kritje r samem zlatu pa od 30.7 na 31.7*/.. Stanie od 22. L m. je bilo naslednje (v miliioirh Din; ▼ okleoanh razffike nasproti stanin od 15. t. m.): aktiva: podlaga 2085.8 (— 23.7), od tedmeri davek po prijava samo, ako se prepriča da so računi verodostojni in da so sestavljeni po redno vodenih trgovskih knjigah. V crvoji nezaupljivosti odrejajo davčne uprave v takih primerih skoro praviloma vp<»uled v poslovne knjige. V ta namen stavijo davčnim zavezancem pozive, naj pristanejo na vpogled v knjige V primeru, da davčni zavezanec odreče vpogled, ga brez nadaljnjega zadenejo kontumačne po-siodhce. ki obstoje v tem. da mu sme davc-331 odbor odmeriti davek po svobodnem preudarku Na ta način si lahko davčna uprava pri vsakem še tako poštenem davkoplačevalcu pridobi pravico, da mu odmeri davek po 6vojah pripomočkih, n« oz: raje se na prijavo, če davčni zavezanec odreče vpogled. Vendar v teh primerih, če davčni zavezanec odreče vpogled, večinoma ne gre za to. da davčni zavezanec »mm v redu svojih knjig, odnosno da je dohodlke napačno prijavil, ampak največkrat le za to, da 6e ogne neprijetnostim, zvezanim s pregledovanjem knjig, ki da jejo preveč vpogleda tudi v zasebne premoženjske razmere, kar večini davkoplačevalcev ni ljubo, zato mnogi raje riskarajo višje davke, samo da to preprečijo. Pa tudi takrat, kadar davkoplačevalec Erista-ne na vpogled, nima to boljšega učin-a Pri tej priliki ima aicer pravico, da si izposluj-e ugotovitev o ko! nos ti, bi so važne ui presojo verodostojnosti poslovnih knsio in da poda na zapisnik pojasnila, ki so potrebna, vendar pa presoja davčni odbor verodostojnost predloženih knjig povsem samostojno in docela po prostem preudarku, ne da bi imel davčni zavezanec priliko, da zazna za razloge, iz katerih odreka davčni odbor njegovim knjigami dokazno moč. S temi določi H je davčni zakon t nasprotju z veljavnim trgovinskim zakonom, ki nudi knjigovodstvu, če je v redu vodeno. v zvezi z zaslišanjem prid, Usti na mi rn zaslišanjem strank itd dokaz za trditev. V davčnem postopanju nimajo knjige te dokazne moči, odnosno jim more davčni odbor odredi verodojstojnost, ne da bi navedel za to tudi razloge Tako je docela razumljivo, da se večina vpogledov v poslovne knjige ponesreči ravno zaradi tega, ker davčnii zavezanec nima priiMke, da ovrže pomisleke proti pravilnosti njegovih poslovnih knjig. Davčni odbor sme po zakonu o neposrednih davkih priznati za verodostojne samo one posovne knjige, ka se v redu vodijo, t. j. na način, ki omogoča sestavo začetnega in končnega iven-tarja pn enostavnem in bilance ter računa izgube in dobička pri d vos ta vnem knjigovodstvu Pri nas ▼ naših pmlSkah so le redki trgovci in obrtnika, ki sestavljajo vsako leto inventar. Največkrat zalogo samo povprečno ocenijo ali pa jo celo ne upoštevajo, ker se vrednost zalog praviloma ne menjava, zaradi česar inventura nima bistvenega vpfcva na poslovni uspeh. Pri tem pa to ravnanje ni niti v nasprotju s tr- 1 govin6lcim zakonom, ki v § 29. izrecno na- j vaja, da pri trgovcih, ki imajo zalogo, ffi- " je imventkanje bi bilk) po vrsti posla vsako leto nemogoče (kakor pri ga'aniteriji. že-leznini itd.) zadostuje, ako natančno im-ventirajo samo vssfco drugo leto. Taike olajšave davčnii zakon ne pozna, dasi pravilnik sam priznava, da so le redilai oni podjetniki m trgovci, ki pravilno knjigo vodstveno in v en tarizirajo svojo imovino, Pretežna večina pač pravilno vpisuje in vknjižoije prejemke in izdatke svojega Obrata, nima pa take inventure, kaikršno zahteva davčni zakon Zato je potrebno, da se davčni zakon v tem pogledu prilagodi razmeram večine davkoplačevalcev. Pri vpogledih v poslovne knjige za odmero pridobniine obstoje potem ta-kem v škodo davkoplačevalcev trije nedostatld. Prvi nedostatek obstoja v tem. da Fe dav-kop'ačevail>cu, ko vloži po poslovnih knji- gah sestavljeno bilanco, ne mii imajo prav in nam mimogrede odgovarjajo tudi Da vprašanja, zakaj dobiva v književni arketi češka proza tako malo glasov. Tudi gledališče hrepeni po aktualni igri. To, kar nam daje. razodeva vse mogoče dra-matske odnose, samo teh ne, ki gibljejo vas same. Dramatiki očividno ne marajo povedati obvezne besede o ljudeh sedanjosti, in sicer o danes najtipičnejših ljudeh. In če si že izvolijo takle predmet, imaš zopet vtisk, da rajši poganjajo svojo dramatičnost kjerkoli po časovni periferiji, samo da se izognejo žgoči in riskantni sredini. Hilbert rešuje sodobne probleme z mistiko »Dvojčkov*, Langer nas tolaži v igri »Angeli med nami« (je bila minule dni uprizorjena v Pragi. Op. ured. »Jutra«), da nikakor ni tako hudo; res da je na svetu vse polno hudega, vendar je to zlo samo plod razmer, medtem ko so ljudje bodisi angeli, ki sum o izvršujejo svoje božje poslanstvo, bodisi ljudi o dobrega srca. ki vse zlo premagujejo z ljubeznijo. In vendar je celotna dramatska napetost našega časa baš v obupnem boju zoper zlobo, ki ne izhaja iz nikakih abstraktnih razmer, marveč ima svoje trdne korenine v človeškem koristoljnbju, v nekulturnosti in egoizmu, ki s cinično prekrižanimi rokami stoji pred gospodarskim Ln moralnim razkrojem, skrbeč samo za svojo moč in svojo malho. On-dan sem predaval v majhnem medu, kjer so pravkar zbirali za brezposelne, ki jih je tam skoraj več nego zaposlenih. Povedali so mi, da je bogat trgovec - milijonar dal v ta sociialni namen nič več nič manj kot — 2 Kč. Take reči ne bi smele priti samo v liste, marveč bi se bile morale pojaviti tudi v literaturi in na odru. Ne kot demagoško sredstvo, marveč kot drastična in celo mtv numentalna slika današnje človeške duše.« Pisec poziva pisatelje, da pokažejo »vsaj malo resničnega in strastnega zanimanja za človeško usodo.? Ponavljamo, da njegove misli veljajo tudi za slovensko književnost. Tudi pri nas se pisatelji najrajši gibljejo na periferiji sedobn'h vprašanj, če se že ne zatekajo v polpreteklost in preteklost. Zares, lepše je sanjariti netro opazovati trde, včasih zoprne gube sedanjosti. Toda literatura ne sme biti samo narkoza, ki naj nas uspava in stori neobčutljive ali vsaj manj občutljive za zlo časa, ki je v nas ali okoli nas; ne, književnost bodi v večji meri zdravilo nego omama in uteha. Seveda to ne pomeni: tendenca za vsako ceno. Ne tendenca, temveč življenje. človeška usoda v našem času, ki je izmed vseh časov za nas vendarle najvažnejši, poleg tega pa ideje in problemi, ki gibljejo dobo. To naj nam daje sodoben pisatelj. Kajpak, idejnost ga ne oprošča zanemarjenosti in ohlapnosti v formi in ne opravičuje slabega pisanja. Kdor ne zna umetniško pisati, naj svoie ideie in »tendenco« razlaga v obliki časniških člankov: Gorkij svetuje celo mladim boliševiškim pisateliem, ki pišejo po »socijalnem naročilu«, da el pridobi io vešč'no pisanja, virtuoznost v tehniki. ki naj jo doseže vsak resničen umetnik. Da pa to priporočilo sploh ni naslovljeno na pisce brez talenta, je menda dovolj jasno. — Jugoslovenska antologija v nemščini ( Jngoslavische Anthologie. Dichter und Erzahler. Heransgegeben von Katha-rina A. Jovanovits. 1932. Rascher & Cie, A. G. Verlag, Ziirich.) Za letošnji božiič je izšla v Švici, obljubljeni deželi Ljubomira Nenadoviča in tolikih drugih srbskih pisateljev, prva nemška antologija jugoslovenskih pesnikov in pisateljev. Knjiga je. to moramo takoj priznati, po literarni vrednosti kakor po opremi, dostojna reprezentanca jugoslovenskega imena tn duha v inozemstvu. Obsega 812 strani velike osmerke in je opremljena s slikami na posebnih prilogah. Poleg portretov so tu re-producirani nekateri pokrajinski motivi, odnosno značilni primeri srbske srednjeveške arhitekture. Uvod je nanisal vseufcliški profesor dr. Pavle Popovi«, kratek predgovor izdajat eljiea, pagovor pa švicarski književnik Hermann Hiltbrunner. ki ie dejavno sodeloval pri prevajanju za ta cvetober iz jugoslovenskega slovstva. Prevodi so razdeljeni v dva dela: v vezano in nevezano besedo. Vsak del uvajajo primeri iz narodnega pesništva, posneti pretežno po Vukovib zbirkah. Narodno prozo zaključujejo pregovori. Posebno mesto zavzemata na preliodu nar. poezije v umetno pesništvo odlomek iz ~iap:sa. ki ga je leta 1399. uvezla z zlatom kneginja Jefimija m ki predstavlja enega najstarejših srbskih tekstov. Izmed pesnikov so v tej zbvrki zastopani (številka v oklepaju pove število pesmi) Pe-tar - Petrovič - Njegoš (2), France Prešeren (2), Ivan Mažuranič (1), Petar Preradovič (S), Branko Radičevič (2). Gjura .Takšič (1), •Tovan Jovanovič - Zmaj (2). Simon Gregor-fif (2), Anton Aškerc (1). Vojislav Ilič (2), Ante Tresič - Pavičič (1), Aleksa šantič (2), Mileta Jakšič (1), Jovan Dučič (2), Svetislav Stefanovič (1). Vladimir Vidrič (1), Dragu tin Domjanič (1), Milan Rakič (2), Vladimir Nazor (2), Drasotin Kette (1), Oton Župančič (2). Josip Murn - Aleksandrov (2), Danica Markovič (1). Veliko Petrovič (2). Sibe Mihci č (t), Mirko Konslijn (1), Milutin Boji« (1), Anica Savič f2), Ranko Mladenovič (1). Desanka Maksimovie (t), Gustav Ivrk-lec (1), Božidar Kovačevič (2). Prozo zastopajo Liudevit Vuličevič. Laza K. Lazarevič. Simo Matavulj, Keaver Šander Gjalski, Stevan Sremac, Janko, Veselinovii, Di-nko Šimunovič. Svetozar Goro v i č, Ivan Cankar, Rorisav Stankovič, Mrliča Jankovič, Ljubomir Nenadovič. Božidar Kneževič, Bogdan Popovič in episkop Nikolaj Velimirovič. Največjo zaslugo za to antologijo ima gospa Katarina A Jovanovits, v Švici naturn-hzirana Srbkinja, ki je hotela ž njo koristiti svoji domovini in obenem poglobiti duhovne vezi med njo in svojo drugo domovino, svobodno Švico. Gospa Jovanovičeva je antologijo pripravila, prevedla največji del pesmi in proze, preskrbela uglednega založnika in sploh dala knjigi pečat svojega okusa, svojih simpatij in svojega znanja. Njen plemeniti trud je vreden vse hvale, tem bolj, ker se izdajateljica ni zadovoljila z golo rodoljubno koncepcijo take antologije. Čeprav je ta moment zelo vidno poudarila, marveč je skušala pokazati tudi evropsko pojmovano kvaliteto naše literature. Načelno stran obravnavata prof. Popovič, ki je spregovoril tudi o tradicijonailnih stikih med nemško in srbsko literaturo in pa Hermann Hiltbrunner. Slednji je najbolj konkretno označil namen in značaj jugoslovenske antologije: pokazali svojske strani naše duhovne kulture, naš izvirni narijonalni izraz. »Če čitam jugoslovensko prozo,« piše švicarski književnik, »me ne zanima, kje je bdla pre- koračena nacijonalna meja in kaj b! lahko dala kot donesek svetovni literaturi . . marveč mi vzbuja zanimanie baš nasprotno* tisto svojevrstno, neprimerljivo, samorodno, enkratno v nji . . .< Sestavljati antologijo, k! naj na par sto straneh da najbistvenejše, kar označuje neko književnost, je sila težavna in nehvaležna naloga. Vedno se lahko upravičeno prigovarja, da je to ali ono odveč, tega ali onega pa ni. tudi antologiji ge. Jovanovičeve bi z lahkoto našteli vrsto takih šibkih mest. Treba si je samo ogledati razmerje med posameznimi literaturami v okviru jugoslovenske književnosti. Pokaže nam preočitno prevladovanje onega dela, ki je sestavlialki najbližji po srcu in po znanju. Toda to je v današnjih razmerah skoraj še neizogibno. Tudi razmerje med udeležbo posameznih pesnikov ni pravilno Prav tako bi kdo drug izbral 73 antologijo vse knj drugega, mnogo bolj značilnega i za pesn;ke i za narod. Slovenska proza ie neprimerno slabo zastopana. In še več takih in podobnih prigovorov bi lahko nanizali. Toda — nič ni lažje nego »raztrgati« neko antologijo. Mi tega ne maramo. ker slutimo za delom ge. Jovanovičeve mnogo tople ljubezni, očitne sposobnosti in brez dvoma dobre volje. Vrh tega ji moramo priznati prevajalsko veščino, kakršne ne najdeš pri vsakem prevajalcu iz jugoslovenske kni:ževno»ti. Novo, morda razširjeno izdanje te antologije utegne biti popolnejše: to. kar so Nemci zdai dobili, je že zadostno, da si pridobijo jasnejše poime o samoniklo-sti jugoslovenskega tvornega duha. Naposled se ustavimo ob prevodih iz slovenske literature. Prešeren je zastonan s »Povodniim možem« v dobri prepesnitvi ge. Jovanovičeve in s sonetom »Življenje ječa« v prevodu Edvarda Samhaberja. Prva kitica »Povodnjega moža« slove: Der Ljubljanerinnen Schonheft war "weit bekannt Aber ?eh5ner sls Urška war keine im Land. \Varen auch alle Schonen geliebt und ver- ehrt — E« war keine, wie Urška, so vielbegehrt. Und wie der schon3te der Steme der Mor- genstern, So war UTŠka uber allen, schgn, hoch und fern. Gregorčiča kaže samo delni prevod »Soče«, ki mu manjka baš najznačilnejši, vizi-zonarni del. vrh tega je prevedena ne posebno značilna pesem iz cikla »»Z grobov« Prevajalec je Franc Selak. Aškerčeva Muza ni pokazala v pesmi »Na Kale - Mejdan« posebno izrazitih vrlin, Ketteja predstavlja »Zimska idila«, Zupančiča pa ena pesem iz »Cez plan« in znana »Tiho prihaja mrak« iz »Samogovorov«. Županfčevi pesmi je lepo prelil v nemščino H. Hiltbrunner. Dokaj dobro je karakteriziran Murn-Aleksandrov z dvema pesmima. Pri Srbih se razvojna Unija nadaljuje prav v povojno poezijo, pri nas pa se pn Murnu pretrga. Kakor že omenjeno, zastopa našo prozo samo Ivan Cankar s črticama »Sneg« in s petim poglavjem iz cikla »MoJe življenje«. Pri Srbih sta zastopana tudi esej (Bogdan Popovič) in filozofski aforizmi (Božidar Kneževič). pri ostalih pa pogrešamo celo pesniška imena, ki ne bi smela izostati. A propos „Obrazn:kov..." Iz vrst naših mladih knjževnikov smo prejeli naslednje pismo: Ne da bi hotel posegati v področje gledališkega krit:ka tega lista in še manj, da bi si lastil funkcijo moralnega varuha naše kulture, se mi zdi. da je povsem ponesrečeni javni nastop »Obraznikov« zadostni razlog, da naslovim na prizadete naslove nekaj načelnih vprašanj, ne da bi se dotikal osebne krivde, oziroma odgovornosti posameznikov iz trojice prirediteljev. Zaradi jas. 10ti ugotavljam še na tem mestu, da se s poročilom gosp. prof. F. Koblarja v »Slovencu« (z dne 23. t. m.) ne strinjam, ker vidim v prireditvi ponesrečen, nezrel, dasi morda še tako idealno zamišljen eksperiment Vprašanja pa so ta-le: 1.) Kakšno stališče zavzema zastojx?tvo A»torske - centrale (če ima ta centrala res pooblastilo, da zastopa v naši državi avtorjeve pravice) do takega samolastnega po-tvarjanja RaTnalovega dela? Kako je mogoče, ida je po sprejetju avtorskega zakona Rayuelov »Grob neznanega junaka r že vdru-g;č na Slovenskem žrtev nepietetnega početja? Prepričan sem, da je avtor po svoji uvidevnosti storil vse, kar se mu je zdek> potrebno, da se delo doslovno uprizori po njegovi zamisli. V tem prepričanju ne potrjujejo predstave pariškega Odeonn. ki so dosegle izredno umetniško višino. Torej bi ne b'lo niti prej g. B. Kreftu, še manj pa to pot g. Bojanu Stupici treba preurejati, oziroma »izpopolnjevati« dela. Kadar dola kdo pisatelju tako silo kakor se je zgodilo v primeru uprizoritve »Vojne in miru«, ne zavedajoč se, da je to barbarizem, potem pač m drugega sredstva za varstvo umetniške svo-jine — nego avtorski zakon! 2.) Kako opravičuje uprava Narodnega gledališča dejstvo, da daje svoj oder na razpolago tako nekritičnim ljudem? Mislim, da ni ena zadnjih dolžnostn takega zavoda, da varuje svoj ugled tudi s tem, da razfikuje najemnika od najemnika in da varuje čistost tist h tal, po katerih so potvarjali naši na|-resnejši poklicni umetniki? Nikjer in nikoli nisem sl šal. da bi si n. pr. uprave kakih francoskih, čeških, nemških in drugih državnih gledališč gmotno 'Pomagale v času krize tako, da bi pobirale najemnino od kogar si bodi. Uprave takih reprezentativnih narodnih gledališč (in čas je. da se naša uprava zave uloge ljubljanskega teatra!) takih remosroS'h poskusom na svojih tleh ne dopuščajo, ker vedo, da vpliva tudi čistost ozračja in ugled poslopja, v precejšnji men na psiho gledališkega občinstva. 3.) Al*' ima Dramatično društvo še ^a razpolago štipendije za naraščaj takega kova, medtem ko se naši kvalificirani gledališki narašča in'ki brez upan ja trudi jo, da bi si priborili primerne podpore za strokovno Izpopolnjevanje svojega že izpričanega znanja) V ugodnih primerih odpravljajo namreč te kompetente le s tolažilnimi miloščinami! Prepričan sem torej, da se gorenja vprašanja takšne narave, da zapozneli »Obrazni-k'< gotovo ne bi doživeli takega poraza, ko bi bila o pravem času temeH'to razčiščena. Alfonz Gspan. Iz zagrebške kulturne kronike Hrv. pevsko društvo »Zagreb« Je priredilo koncert sodobne hrvatske vokalne glasbe neodvisnih avtorjev. Gre za avtorje, ki niso člani Udruženja jugo^ovenskih avtorjev (UJMA), zato si svoje tantijeme pobirajo sami. To je njih edina »negativnost«. Pri vsem tem je res čudno, če najdemo med njimi — Lisinskega. — »Zagreb« je pel skladbe Žgan ca, Špoljarja, Grgoševiča. Totha, Matza in Krnica. Zbor je vodil J. B. Krnic Izvajanje je bilo prav muzikalno in je prineslo domačim avtorjem mnogo slave in uspeha. V salonu Ulrieh je razstavil svoje dela Viktor Šipek, po rodu iz Donji Stubice. šolal se je v Zagrebu, v Monakovem in v Italiji. V Zagrebu je priredil že več kolektivnih razstav. Poglavitna značilnost njegovega slikanja je to. da pretežno goji krajinarstvo s sižeji rz Hrv. Zagorja, koder stalno potuje in išče novih motivov. Šipek ume zadeti ton zagonskega pejsaža kakor redko kdo. zato so njegove slike prav priliubliene. Tudi Joso Bužan je razstavil svoie slike iz ljudskega življenja, in porirete. Bužan je znan mojster tega žanra. Njegove ciganke pred gramofonom ali na telefonu so dela, ki uživajo največjo popularnost V operi sta gostovala poljska pevca Anton Golombiowski in Eugeniusz Mossakowskl. o katerih smo pisal: že povodom njunesa koncerta. Nastopila sta v »Tosci«, kjer je zlasti drugi (baritonisl) dosegel prav časten uspeh. Sezona tik pred božičem *e Je zn^ela razvijati s s;lnim razmahom in ga skoraj ni bilo dne brez muzikalne prireditve. Kolo teh prireditev so otvorili »Zagrebački ma-drigaPstik, ki so se to pot posvetili stari poljski cerkveni glasbi (Szamotul, Gorczv-cki) in skladbnm lužiških Srbov (Kocdr. Krawc. Pilk). V plemenitem komorno-glas-benem tonu so umeli izvajalci dokazati, (la so popolnoma kos nalogam, ki so si jih zastavili. Mladi domači violinist Frie Prnto se ni pokazal preveč srečno. Njegovo igranje je še do dobrega v razvoju in mu bo treba še izdatnega učenja, da bo dosegel neko stopnjo umetnosti in sicer ne samo v tehničnem, marveč zlasti tudi v muzikalnem pogledu. Proslave ob priliki 100-letnice rojstva Ivana pl. Zajca se nadaljujejo. To pot se jim Je priključila državna glasbena akademija. Pod taktirko Andre Mitroviea je bil prirejen orkestralni koncert z Zajčevimi deli (Ouvertura, Simfonija e-mol, Davidov nsalm), ki so jih izvajali orkester, zbor ln štirje solisti. Tudi ta koncert je bil dostojna proslava Zajčeve veličine. Domača pevka Milica Priča je po dovr-šitvi svojih študij na Dunaju in v Parizu priredila matinejo rn pokazala svoj lepi tn veliki glasovni materijaL Manjka ji le še poslednja politura. V proslavo 17. decembra Je zagrebška žu-pa jugoslov pevske zveze »StrossmaJer« priredila slavnosten vokalni koncert, na katerem je nastopilo šest pevskih zborov m skupni moški zbor te župe. Najserioznejši vtisk je napravil nastop »Lisinskega« pod vodstvom dirigenta Milana Sachsa. • V Matom kazaMštu so Izvajali Rudolfa Matza »Božično pričo«. To prikupno delo odlikujejo mnoge vrline. Skladatelj je vešče in uspešno uporabil najpopularnejše božične naipeve m iim dal v okusni in nevsiljivi ob-de&avi poseben pomen. Občinstvo je sprejelo to delo prav simpatično in navdušeno. Nekatere mrtve točke seene in glasbe bodo gotovo izpuščene pri nadaljnjih uprizoritvah. Največji umetnostni dogodek teh dni ln obenem vse sezone je izvedba Wagnerjevih »Mojstrov pevcev«. Bila je glasbeno povsem izenačena in zaokrožena predstava, ki Je v vsaki podrobnosti in v celoti stala na najvišjem umetniškem nivoju. Bila je ena izmed onih prireditev, pri katerih kritik rad odloži pero in se nemoteno vdaja umetniškemu užitku. »Mojstri-pevci« so res mojstrska izvedba naše opere in zaključni slavospev ne velja samo pesniku in čevliarju Hansu Sachsu, marveč tudi dirigentu Milanu Sachsu. Premiera komedije Momčila Miloševiča »Jub:lei< ni pokazala posebnega uspeha te novitete. Ob priliki 200-letnice roistva velikega francoskega klasika Pierra Avguština Caro-na de Beaumarchaisa bo gledališče uprizon-!o njegovo komedijo »Figarova ženitevt, ki je pri nas že dolgo niso izvajali. Prihodnia premiera v naši drami ho najnovejše delo poljske pisateljice Sofije Nal-kowske »Dan njegove vrnitve*. Za prv° dni januarja nam obetajo premi-iero klasične Eurinidove tragedije »Alke-slisc v lloffmannsthalovi prireditvi. Žiga Hirschlcr. Razstava literarnega dela češkoslov.-jugoslovenskih delavcev-jubilantov v Pragi. V ponedeljek, dne 28. t m. se bo v praškem Narodnem muzeju otvorila razstava literarnega dela petorice češkoslovaško-jugoslovenskih delavcev, ki so minule dni praznovali svoj književni jubilej in sicer: Jana Hudca (75 let), ing. Jos. Zd. Rau-šarja (70 let), Frana Govekaria (60 let), Ivana Laha (50 let) in Boža Lovriča (50 let) Razstavo je uredil član kuratoriia Stross-maverjeve jugoslovenske knjižnice urednik I K. Strakaty. prireditel.iici pa sta Stross-mayerieva knjižnica in knjižnica Narodnega muzeja. Pri oficielni otvoritvi te prikupne počastitve književnikov, ki so zastavili svoje pero za idejo duhovne vzajemnosti med Cehi in Jugosloveni, bodo zbrani vsi praški prijatelji Jugosiovenov. »Rlječ« prenehala izhajati. V pravkar tz- išli božični številki naznanja uredništvo znane novinske revije »Riječ«, da iz teh-nično-materijelnih razlogov preneha izhajati. Božična številka je poslednja, dokler ne bodo razmere omogočile obnovitve revije. »'Riječ« ie bila dobro urejevan, živ revijalni tednik, odločna glasnica jugoslov. misft v Zagrebu. Za njo bo v zagrebškem tisku ostala vrzel. Mariborski koledar trn L 1932. Tud! letos je izdala Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru svoj koledar, ki je — po zaslugi očitne kulturne zavesti njenega odbora — obenem nekak mariborski almanah povsem seroznega značaja. Poleg poročil, ki zanimajo predvsem člane, najdiš v tem koledarju razpravo Franja Baša »Kulture v Mariboru v začetku 19. stoletja«, ki podaja zanimivo sliko takratnega mesta m njegove bližnje okolice. Prav tako zanimiv in znanstveno pomemben materijal je obdelal Janko Glaser v razpravi »Pregled man-borskega časopisja do prevrata«. Nadaljnji tehten donesek je članek generala Maistra »Stavke (štrajki) železničarjev ob prevratu v območju Maribora«, pač zopet poglavje iz napovedanega spisa o prevratu na Slov. Štajerskem, ki ga pripravlja general Maister. — Fran Škof je prispeval dmgi del svoje, v lanskem koledarju začete razprave o naši hrani. Vrh tega najdeš v Koledarju dve pesmi Janka Samca (»Prekmurje« in »Mesto v večerni uri«) ter več epigramov Dizme m S?.tyra, med njimi so dva ali trije posebno sočni. »Iz zbranih spisof Jurčka Frnikule« je edina reč, ki moti: zdi se nam, da takle malce prisiljen ali posiljen humor ne spada v soseščino prej omenjenih spisov. Vsekako pa je nabavljalna zadruga tudi letos koristila kulturi, ko je hotela koristiti sebi. Razstava Modic - Slapernik, ki Je bfla otvorjena 1. t m. v sejni dvorani Celjske mestne hranilnice, daje dokaj zanimiv primer dveh razn:h stmj r slikarstvu. Slapernik. ki je izležil dva olja in nekaj akvarelov ter pastelov, se predstavlja kot odločen impresionist. Posebno fin je v akvarelu. Njegovi akvareli, n. pr. Kranjska gora, dolenjski motiv ter Monakovsko predmestje, slikani elegantno in z elanom. Kljub temn, da so mu barve vse bolj srivkaste in diskret-ae, so zelo sveže, zrak čist, skoro opran. Sploh pa se vidi lahka in sigurna roka v vseh njegovih delih. Lepo platno je tudi njegova »Kranjska gora v jutru«, ki res daje impresiio svežega planinskega jutra. Njegova »Kamniška Bistrica« je presladka. — M ml i r se kaže v prvi vrsti kot figuralist, dočim je v pokrajinah s'abši. Dobre stvari so njegov Kristus, Tihožitje llippeastruin (olie) ki je zelo skrbno izdelano in dobro v barvah. Nabol^e stvari pa so »Tužbalica«, za katero je škoda, dn ni večjega fonnata, in »Ples«, kjer je efektno podano gibanje in svetlobni efekti. Dobro in skrbno risani z pravilno anatomijo 60 njegovi akti (en pa-stel, pa dva akvarela). Samo preveč je iz-ložil, kar včasih škoduje kvaliteti, drugače pa je dober risar, polaga mnogo na jasne forme in čvrsto, zbito kompozicijo. Oba umetnika imata bodočnost ter j;ma želimo uspeh, publiki pa priporočamo, naj si ogleda to razstavo. »Zvonček«. V decemberski Številk! mladinskega mesečnika »Zvonček« so objavljeni med drugim zanimivim gradivom prispevki dr. V. Koruna. Manice Romanove, Zdravka Ocvirka, Saše Šantla, V. B. Ra-doša, V. Bitenca, dr. Romana Savnika, Fr. Ločniškarja, Marije Grošljeve, Maksa Sam-sa. F. Osendowskega, Marijane Zeljeznove-Kokalj L dr. Številka je obilno ilustrirana. Spomina zgodovinarja Ljubljane, prof. Ivana Vrhovca se namerava oddolžiti Muzejsko društvo v Ljubljani. Kakor smo Izvedeli, pripravlja za 301etnico njegove smrti v septembru 1. 1932. slovesno odkritje spominske plošče v vestibulu humanistične gimnazije. Ob tej priliki bo izdalo, če bolo dopuščala sredstva., življenjepis, bibliografijo in korespondenco Ivana Vrhovca. To knjigo pripravlja njegov dolgoletni prijatelj in sodelavec pri raziskavanju ljubljanske preteklosti, gosp. župnik Ivan Vrhovn:k. Ta cin pijetete do zaslužnega zgodovinarja našega mesta bo ljubljanska javnost nedvomno pozdravila s simpatijo, mestna občina pa naj bi Muzeiskemu društvu olajšala izdan ie omenjene knjige. Mož. ki ie s toldko vnemo raziskaval ljubljansko zgodovino, ie gotovo vreden, da mn domače mesto pokaže vsaj v tej obliki svojo hvaležnost. Pajki Znani zagrebški filozof dr. Vladimir Dvornikovič je napisal v »Novostih« članek o nekih tipih današnje družbe, ki jih dobro označuje s skupnim imenom »pajki« Pajek — to je človek, ki svojemu bratu — človeku v nepriliki in bedi ne pomaga, marveč ga še izsesava in izceja gmotno in moralno, gospodarsko in finančno, lukrativno in karijersko, naposled pa celo fizično, da potem hladnokrvno vrže na cesto votlo in posušeno lupino bivšega človeka Vse to dela na tako stvarno pajčji način in s tolikšno zahrbt-nostjo, krvoločnostjo in spretnostjo, da js pravo čudo prirode. če najvišje bitje takih živi ni takoj u\Tstilo v zoologijo med arachonoideje (t. j. pajke), marveč med anthropoideje (t. }. v človeško vrsto). Kajpak, dr. Dvornikovič se dobro zaveda, da se pri tem tipiziran ju izvestnih ljudi, ki jih v današnjem času ni malo. godi krivica — ne ljudem, marveč pajkom. Zakaj »pajek je nema in čisto instinktivna živalca, res da hudo zoprna, vendar pa tega sama ni niti malo kriva, ker je ustvarjena tako, da druge živi izsesava; drugače ne more živeti in se hraniti. Pajek, ki ne bi razpenjal mrež, lovil in izsesaval s\K>jih žrtev, bi bil abnormalnost, mon-struoznost prirode. A kakšna monstruoznost fe člowk, ki dela baš isto, pa ni pajek? Ali je tudi on priroda, ali pa jc le moralna pokveka? Odkod pajčia duša v človeku? Saj je človek vendar le človek, že po tem, ker ima v sebi poseben moralni organ! Dr. Dvornikovič v svojem članku bistro razčlenia to pajkovo duše\most nekaterih ljudi v človeški družbi Prav za prav podaja celo moralno zoologijo človeških pajkov. Zakaj teh pajkov ni samo ena zvrst. Najbolj razširjeni so čJo\>eški pajki med poslo\'nimi ljudmi. Nekateri med nfi-mi uboge nameščence tem bolj izsesavajo, čim bedneiši je njihov gmotni položaj (velika rodbina, nizka plača, večen strah pred brezposelnostjo) in čim bolj mehki so po s^^ji naturi. Znana je čudovita pre-finjenost takih-le človeških parkov in Dvornikovič je to zahrbtno zoološko zvrst v človeški moralni psihologiji opisal docela točno. Žal da se tak-!e Hovek — pajek zaradi tega ne bo spoznal in stresel rrred svojo odurno človeško — pajčjo podobo. Pravijo, da ie vsega kriva »razredna borba«. Dvornikovič to zanikuje, zavedajoč se stare izkušnje, da se največje revolucije ne dotikajo človeške neumnosti, omejenosti, zlobnosti. »V vseh razredih, vzdolž in povprek, tudi sredi samih »izkoriščanih razredov«, begajo socijalni pajkL Kmet takisto skuša včasih izsesati kmeta, višje avanziran delavec nižjega in manj svobodnega delavca, meščan meščana l t. d. To so medrazrednt ali internorazredni poja\n. Psihološki opazovalec današnja komplicirane družbe se ne da zapeljati od pre\'eč preproste Mesrxove formule o »izkoriščanem« in »izkorfščuročem« razredu. Človek je po svoji strukturi v osnovi i.rfi in samo razni življenjski in socialni pogoji povzročajo, da prihaja bolj do izraza zdaj ta. zdaj ona stran. Posebna vrsta ljudi — pafkov 90 odero-hi, in v teh gospodarsko tako trdih časih je treba skrbno bedeti, da ne pademo v njihove mreže. Nadaljnja posebna zvrst človeških pajkov so zvodniki, ki izsesavajo mlada dekleta. Osobite zvrst človeških paiko\' se nadalje kaže v dnnašntih zapletenih stanovanjskih od noša jih. Potem so v tej moralni zoologiji dokaj znani in danes razširjeni seksualni pajki, ki odpravljajo siromašna tn poštena dekleta, češ, če ne marate... no, potem nimam za vas službe. Znfem slovč kariferistični pajki L t. d. Zbirka je precejšnja. Karpak, ljudje se tolažijo, češ, takšno je življenje, to je človeško! Toda res je ln ostane, pravi filozof Dvornikovič, da je to nizkotne in odurno. Morda v teh božičnih dneh ne bo odveč, če se zamislimo v človeške pa tke trt se spomnimo, da smo vzlic krščanstvo, tehničnemu napredku i. t. d. v socfafnf srčni kulturi še daleč, daleč zadaj — nekateri med nami še, kakor lepo dokazuje D\*omikovič, spadajo celo v zocAogijo. V teh dneh se zavedajmo, da je nesmrtni Kant v s\D;em moralnem kategoričnem, imperativu za vse čase tako-'e formulirat človekovo najv:šio nravr.o dolžnost: »Delaj tako, da ti bo člo<\>ek, najsi bo v tvoji lastni osebi ali v osebi drugega, vedno tudi smoter, nikdar pa samo sredstvo k cilju.« Jos. Ribičič, Mihe« in Jako«. V založbi Mladinske Matice v Ljubljani je izšla svojevrstna mladinska knjiga znanega pisatelja Josipa Ribičiča, spis, ki po svoji obliki nama primere v naši mladinski književnosti. Posamezne besede vmes v tekstu bo nadomeščene z majhnimi risbami; tako mora mlad čitatelj pri čitaniu intenzivneje nego sicer osredotočati svojo pozornost na stavek. Nekateri, v tej knjigi zbrani sestavki so izšli že prej v »Našem rodu« in marsikatera bistra glavica je že imela veselje ž njimi. Vsekako je Ribici če va knjiga zanimiva Ln, kakor mislimo, koristna novost v naši, sicer malo preveč enolični mladinski književnosti in jo zato prijx>ročamo. Gostovanje Moisija v Beogradu. V marca bo v naši prestolnici gostovali 6loveči igrale« Aleksander Moisi s svojo družino. Gostjo bodo dajali neki komad Bernarda Shawa. Nove domače premijere v Beogradu. Za konec t m. pripravlja beograjska drama domačo noviteto, komedijo Momčila Miloševi-ča »Jubilej«. Novo dramatsko delo je po sodbi poznavalcev dobra satira na današnje vso prepogosto in naravnost že smešno praznovanje jubilejev. — V začetku januarja se bo v istem gledališču uprizorila nova drama Dušana S. Nikolajeviča »Večna koprena«. O iern spisu smo poročali že pred meseci v m-terviewu našega beograjskega sotrudnika S gosp. Nikolajevičem. Neizčrpni Lehar. Franc Lebar je spisal novo opereto z naslovom »Lep je svete Uprizorila se bo v dunajskem »Theater an dac Wienc • INC-JinflUEN au-i-sotoM mm m LJ UKLJQNQ Levstikova ulica na Vrtači Ur a nOVO leto chdarulie svoje miljence s H3. 321a nultvnttn peres©tn Spomin je dolgotrajen, ker ustvarja Penkata zlato nalivno pero zadovolj' stvo. Zahtevajte ob priliki nakupa samo Penkala izdelke z zaščitno znamko. •novrstne Knpgoveške potreDščme platno, usnje, marmor papir, zlato, sn-kiuiec itd. Vam nudim po najnižjih cenah NA DEBELO; NA DROBNO i A. JANEŽ1Č LJUBLJANA, FLORJANSKA ULICA Lepa kredenca jardiniera z zrcalom, umivalnik, radio in omara radi selitve prav poceni na prodaj. Schrev, Gledališka ul. 12-1., med 11.—12. in 4.—5. uro. ruzaon IŠČEM s 150 — 200 tisoč gotovine. Podjetje je staro in dobro vpeljano in izredno rentabilno. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Redek slučaj«. 15789 Lovske flobertl, brovning pištole, lovske in ribiške potrebščine 350a F. K. KAIS£R, puškar Ljubljana, Kongresni trg 9. Postani in ostani dlan VodniMove družbe! 275 za odeje in v tablah najboljša ln najcenejša Zahtevajte vzorce ln cenik. TOVARNA VATE Maribor. Dravska 15 Kosam za eno številko manjše čevlje BENZIN 630 670 dvakrat rafiniran na sodčke po kg Din lahek tranzito kg V sodih kupca 10 para ceneje. IVAN PENIČ B. B. ZAGREB 14300 rs?? Naša nadvse ljubljena mama, stara mama in tašča, gospa llfl j&šg '■'h I I MM mggt je v petek, dne 25. t. m. ob 3. zjutraj, previdena s sv. zakramenti nenadoma preminula. Pogreb nepozabne bo v nedeljo 27. t. m. ob 4. popoldne od hiše žalosti Vič-Glince cesta VEL št. 3, na pokopališče na Viču, kjer bo začasno položena zaradi poznejšega prevoza v Postojno k večnemu počitku. Vič-Glince, dne 26. decembra 1931. • OLGA JORDAN roj. STEGU, MILAN STEGU, otroci; FRANC JORDAN, zet; ZORA STEGU, roj. KAUCIČ, sinaha; FRANCI in MARLEN JORDAN, MILENA in ANITA STEGU, vnuki. DNEVNO SVEŽE PRftlENA VCAVA j-VODNiKOV TRG ST.S.-» ▼endar »o mj ttd-ctral, odkar kopi jem vsak 4a.n noge t topli vodi, ki »eim prej t ngej raatotpil žlic« sv. Roka soli- Nogo mi postanejo tako ozke, lepe, a jnoja boja lahna-elastiina. Dobiva w v vsaki lekarni jo dr/ngeriji, gla-v-ai depot xa Slovenijo j« Efroganija Greigoric, Ljubljana, iuU pri pri gl. iastopnikn: Dr-oge-rija »Nada« V. Gabrič, Soboti«* — telefon 6-37. žlahtne kanarčke denreich, v Istim fine pevce znamenite Larške mojstrske šole Mark 6 -> višje. Predpevce, pare za »lerne, kletke, itrmo, ptičja dravila. Velezammlv cenik i dragocenimi navodili pošlje brezplačno Grosszucht Hey-Bad Suderode 150. Harx. Če se ne bojite slišati resnico, potem dovolite, da vam jo |az povem. Gotova dejstva iz vaše preteklosti in pri-hodnjosti, financijelne možnosti in druge zaupne zadeve vam razkrije astrologija, ta najstarejša veda zgodovine. Vaše izglede v življenju o sreči v zakonu, vaše prijatelje in sovražnike, uspehe v podjetjih in špekulacijah, dedščine, in mnoga druga važna vprašanja vam zamore razrešiti ta velika astrološka veda Dovolite, da vam svobodno prorokujem pozornost vzbujajoča dejstva, ki popolnoma spremene ^ tok vašega življenja in ^ vam prineso uspehe, srečo in karijero mesto obupa in nezgod, ki vam sedaj groze. Vašo astrologično razlago vam napišem obširno v priprostem jeziku in ne bo obsegala več ko dve cele strani. Navedite brezpogojno svoj rojstni datum, ime in naslov v razločnem, lastnoročnem pisanju. Obenem lahko pošljete 20 Din v znamkah (ne v kovanem denarju) za povračilo poštnine ln stroškov za pisanje. Naslovite svoje pismo na profesorja ROXROY-a Dept. 3506B, Emma-straat 42 Den Haag (Holandska). Pisemski porto Din 3.—. N. B. Prof. Roxroy ne razume Jugoslo-venskih jezikov in obžaluje, da zamore odgovoriti samo v nemškem (ali če želite v angleškem ali francoskem )• jeziku. 15693 Pozor! Pozor! Vas mučijo. Mene so 30 let. Mnogo sem se trudil, da bi jih odpravil. Slednjič se mi je posrečilo sestaviti tinkturo „SULFJODAL" Danes i™«™ zdrave noge. Hočete ozdraviti Vaše noge, roke? Tedaj naročite še danes mojo zajamčeno tinkturo »SULFJODALc. Steklenica 20 Din, predplačilo), na povzetje 30 Din, prosto poštnine se dobi ali pošlje: R. COTie LJUBLJANA VIL, Kamniška ulica 10a. 15743 TVRDKA JAKOB FLIGL dediči KLEPARSTVO IN VODOVODNA INŠTALACIJA LJUBLJANA, Gregorčičeva ulica štev. 5 Telefon 33—53 — Rimska cesta 2 se priporoča cenjenemu občinstvu — za popravka kopalnih peči, izdelavo kopalnih banj, bakrenih kotličev za štedilnike itd. Dalje izvršujemo vsa v stroko spadajoča popravila solidno in ceno. Najkulant-nejša postrežba. Odgovarjajoči materijah Oglejte »1 naše RADIO aparate * vdelanim močnim zvočnikom, s priključkom na mrežo, za izmenični tok 110, 125, 150, 220 volt in enakosmer-nl tok 150 volt. Omare iz ameriškega orehovega lesa, zelo lepo izdelani in prvovrstna kvaliteta. Zcevnl aparat kompl. Scevni aparat kompL 4eevni aparat kompL Din 1.880.— Din 1.980.— Din 3.300.— Ugodni plačilni pogoji. H. SUTTNER LJUBLJANA 5 Dunajska cesta 1 b,H. Prva specijalna mehanična delavnica popravila šivalnih strojev, specijalnih za strojev vseh sistemov, pletilnib in pisalnih strojev. Postrežba točna, delo garantirano in 20 % ceneje kakor pri nestrokovnjakih. EMIL KLOBCAVER, specijalni mehanik LJUBLJANA, Sv. Petra 47 264 PROTI NAHCDU deluje takoj. ZDRAVNIŠKO PRIPOROČENO Dobi se v vseh lekarnah. Oglasi v „Jutru" imajo siguren uspeh' Prostovoljno gasilno društvo Šmartno ob Dreti naznanja, da je njegov dolgoletni član in tajnik, gospod 15827 E 531/31—11. gsf-12 šolski upravitelj dne 26. decembra t. L ob pol 3. popoldne po dolgi mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika bo v ponedeljek ob pol 11. iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče Ohranimo mu trajen spomin. Šmartno ob Dreti, dne 26. decembra 1931. ■ ■..■■ .i,- • . -r/ -■ 'uf'. v *„ • ■. ražbeni oklic« Dne 12. februarja 1932, dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Borovec, vi. št. 58. Cenilna vrednost 107.160 Din. — Najmanjši ponudek 63.107 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelju, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Kočevju, dne 16. decembra 1931. Nudim po najnižjih cenah na drobno in debelo in. sicer: čisto svinjsko mast, suho slanino (špeh), gnjat (šunke) zavite brez kosti, zadnje s kostjo, špeh z mesom (Kaiserfleisch), Hamburger špeh in suhi svinjski kare. — Cenik na zahtevo brezplačen. — Obenem iščem agilnega zastopnika za to stroko, za celo Slovenijo. 15268 PUTNIK MILIVOJ Bela Crkva Zahvala 0(b nepričakovano nagli in zato tem bridkejši Izgubi našega nad vse ljubljenega soproga, očeta in deda, gosp. Vinka Juga izrekamo tem potom vsem. ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, vsem, ki so mu prinesli cvetja ter nam v tolažbo doprinesli toliko iskrenega sočutja — najtoplejšo zahva'lo. Maribor - Loče - Warszawa - Graz. 15820 Rodbini JUG-KRŽIC Bg. Potrti in žalostni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je umrla po kratki in težki bolezni naša predobra in vzorna mama, stara mama, gospa PETRIČ MARIJA roj. Krašovec gostilničarka in posestnica Pogreb nepozabne nam mame se je vršil v četrtek, dne 24. t. m. ob uri popoldne na pokopališče v Podcerkev. Pokojno mamo priporočamo vsem, ki so jo poznali, v blag spomin! 15826 Markovee — BellmaJen, dne 25. decembra 1931. Ivan, Ladislav, Franc, sinovi, in ostalo sorodstvo. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša dobra mama, sitara mama in teta. gospa dne 25. decembra ob ^ 2. popoldne po dolgi mučni bolezni mirno Bogu vdano umrla. Pogreb nepozabne pokoj niče bo v nedeljo ob 4. uri popoldne od doma na Zaloški cesti št. 8. na pokopališče k Sv. Križu. r ^ MOSTE, dne 26. decembra 1931. J ŽALUJOČI OSTALI lz življenja in sveta Kitajski dijaki zahtevajo vojno napoved Kralj Aleksander L v Parizu Kralja Aleksandra pozdravlja častna četa francoske vojske v palači držav, predsednika Umetni pravi diamanti Epohalen izum berlinskega kemika >ekenra berlinskemu kemiku, dr. Geor-gu Senftnerju, se je posrečilo izdelovati sintetične diamante v velikosti in dovršenosti, ki ju doslej še ni zmogla nobena metoda. Odkar ima človeštvo svojo zgodovino, so ljudje skušali pridelovati zlato in dragulje po umetni poti. Pruski kralj je n. pr. na Pavji otok pri Pctsdamu interniral učenjaka Runkla, da bi izumil izdelovanje zlata Po dolgih poskusih je Runkel izumil vsaj rdeče stekle tako zvano rubinasto steklo. Toda šele moderni tehniki je mogoče uresničevati vsaj delno starodavni sen po bogastvu hiepečega človeštva. Dr. Senftner nikakor ni izumitelj umetnega izdelovanja diamantov, ker so bili že drugi, desetletja pred njim pionirji v tem področju. Francoz Moissau in kemik Haasling sta že izdelovala mikroskopične majhne diamante. Dr Senftner je delo svojih predhodnikov le izpopolnil, tako da so njegovi kamni, kakor rečeno, neprimerno večji in popolnejši. V čem ob3toji njegov izum? Zadnje skrivnosti nemški kemik seveda ne more izdati, vendar se je napram nekemu novinarju, ki ga je te dni obiskal, izjavil naslednje: »Izum obstoji v koncentraciji mikrosko-pičnih malih diamantnih kristalov Prve poskuse sem izvršil v svojem stanovanju, a sem moral na gospoda.*jevo zahtevo demontirati svoje aparate. To ni čudno, kei sem moral uporabljati posebne vode za tok visoke napetosti, ki so neugodno učinkovali na svetlobno omrežje. Nadaljeval sem svoj eposkuse v Stettinu in tam sc ee mi posrečili prvi kamni. Za poskuse sem rabil 200 do S00 g železa ali olivina. To je zemlja, v kateri se v naravi najdejo diamanti. Maso sem dal v posebni posodi v električno peč, ki proizvaja potrebne visoke temperature. Pri nekako 3000 stop. se prične masa talitL čim postane tekoča, ji primešam ogljika v podobi ogljenih palic — saj diamanti so vendar najčistejše oglje oz ogljik. Cez ure se stalijo tudi te palice. Sedaj se prične procedura, ki koncentrira male diamante v večje diamante. Raztaljena masa se otrdi, posoda pride v vodno kopel ali pa se ohladi s tekočim zrakom. Ogljikovi kristali so mehanično še vedno vezani na rudo oz. rudnino vendar pa so že pravi diamantni kristali Dragulj moram mehanično ali s kislino Izločiti od tuje snovi. Doslej pridobljene kamne sem dal preiskati po sodnem izvedencu in ta je izjavil, da v vseh ozirih ustrezajo pravim kamnom. Ce jih sežgeš, ne ostane za njimi ničesar, ker se spremenijo v ogljikovo kislino.« Dr. Senftner za sedaj nima trdnega načrta. Njegova zasebna sredstva so požrli dolgoletni poskusi Ostajata samo dve poti. Ali bo našel finančnike, ki bodo njegov izum izkoristili, ali pa mu odkupijo patent finančni magnati — to so v prvi vrsti holandski lastniki diamantnih polj — in ga skrbno zaprejo v omaro, kajti v njihovem interesu ne bi bilo, da bi diamantna polja čez noč izoubila vso svojo vrednost. Tudi druga rešitev je mogoča, kakor dokazuje primer z Izumom nelomljivega stekla. Dr. Senftner sam je pripravljen pogajati se najprvo z magnati diamantnih polj ... Dvojčka Brata William in James Doyle v Teksasu ■ta najstarejša dvojčka v Ameriki. Navzlic visoki starosti sta še zmerom čvrsta in zatrjujeta, da bosta še dolgo živela, ker sta pridno uživala jajca in še marljivejše — plesala! Ameriški banditi ugrabil! milijonarko Ta New Torka poročajo, da so neznani banditi odvedli ženo znanega milijonarja Donellyja, ki se je bila odpeljala s svojim zamorskim vozačem na sprehod. Zahtevali so od nje 75.000 dolarjev odkupnine in so ji zapretili, da ji bodo, če ne bo denarja o pravem času na določenem mestu, iztaknili oči. Po najnovejših vesteh pa so banditi hčer klavirskega tvorničarja Do-nellyja izpustili brez zahtevanega denarja. Značilno je ,da so vesti o tej odvedbi prišle v javnost po privatni informaciji in da ni rodbina ugrabljenke nič poročala policiji. StnuŠe! Smučarske drese kroji po meri iz nenad-kriljivega lodna najceneje tvrdka Drago Schtvab, Ljubljana Katastrofa v vatikanski knjižnici Obubožan je poljskega kmeta Kakor poročajo a Varšave, Je poljski kmet v podobni krizi kakor kmet v srednji Evropi vobče. Zadnje čase so padle cene tako nizko, da se prodajajo konji neverjetno pod ceno. V Galiciji in v šleziji ni mogoče prodati najboljšega konja za več nego 300 Din. Kmetje so primorani prodajati živali tudi po tej ceni, ker je bila letina za seno zelo slaba in se je klaja na sploh zelo podražila. Mali kmet ne more več pridelovati preživil za živino, zato sadi še krompir in seje zrnje za lastno potrebo. Prezadolženost je tudi na Poljskem ogromna, za splošen položaj pa je značilno, da je neki kmet pred kratkim utopil svojega prašiča v ribniku iz jeze, ker so mu ponudili zanj samo 300 Din. Varšavska »Gazeta Handlova« poroča celo o primeru, da je prišel na sejem v Kalušin kmetič s starejšim kijusetom. Kupci so mu nudili zanj borih 200 Din. Cena se m« je zdela tako nizka, da je rajši obrnil kupčiji hrbet in se vrnil domov. Kakor naš kmet, je tudi poijski kmet brez sredstev in zato ni čudno, da se je slika poljske vasi v zadniem času popolnoma spremenila. Ljudje nimajo niti najnujnejših sredstev za življenje ln si ne morejo privoščiti niti svečave, tako da je poljska vas zdaj po zimi od popoldneva do Jutranje zore zavita v globoko temo. Film in šport Med renoviranjem vatikanske knjižnice se je zgodila velika nesreča. Marmornate »loSče so predrle tri nadstropja in ubile pet oseb, med njimi mladega ravnatelja tnjižnice. Levo: dragocena galerija v knjižnici. Desno: Belvedersko dvorišče, kamor go padle razvaline. Douglas Fairbanks kot smučar ▼ St, Moritzu Kitajski dijaki so priredili v Nankingu velike demonstracije in so zahtevali od vlade, naj napove Japonski vojno. Kakor znano, je prišlo med demonstracijami do krvavih nemirov. Dijaki so deloma razdejali vladno poslopje in druge javne zgradbe, tJgrabljanje otrok v Hollywoodu Filmi v resničnem življenju Man-ian Parker jeva je bilia mična, majhna deklica. Štela je šeie 12 let Nekega dne je izginila... G. Parker se je obrnil seveda takoj na policijo za pomoč. Spočetka ni mogel vedeti, da4i se je mjegova mala hčerka samo izgubila, ali pa so jo odvedli rooarji. Prešli so dnevi, polni 9trahu. Potem je firejela Parkerjeva družina poziv po tele-onu. Malo Marian drže izsiljevalci skrito. Ce plača Parker 1500 Din, jo dobi klico nazaj. Na to se je g. Parker seveda ponovno podal na policijo, ki pa nri imela najmanjšega pojma, kje naj bi otroka naša. in mu tudi ničesar ni mogla obljubiti. Končno se je nesrečni oče odločil, da plača zahtevano odkupnino — bolje tako, nego da bi zločince razdražil in bi njegovemu otroku storili kaj hudega. Plačal je Otroika je dobili nazaj. V vreS — zadavljenega in razkosanega .. Zločinca, ki je to storil, eo kmalu nato prijela. Da bi zvedela natančno resnico, so uporaMi neke metode, bi se jih ameriška potki ja rada poslužuje in ki so znane pod imenom »tretja stopnja«. Zločinca obdelujejo s pestmi, škornji, gumijevka- Spansko božično presenečenje Na španskem se vrši za vsak božič velika loterija z glavnim dobitkom 15 milijonov pezet Skoraj ni Španca, ki bi ne imel vsaj ene srečke. Že dan pred žrebanjem pridejo mnogi v Madrid in prenoče kar na prostem. Letos so prodali za 160 milijonov pezet srečk. Novo pleme Na pobudo ameriškega sociologa Bdvi-na Embreeja si ameriški učenjaki prizadevajo, da bi našli ime za novo raso, katero je prof. Embree čisto jasno opredelil ter Jo imenuje »rjavo pleme«. Po Flmbre-ejevi razdelitvi imamo zdaj naslednja plemena: Avstralce, Črnce, Bušmane, Američane, Mongole, Malajce, Papuance, Kav-kazijce ta Rjavce. Novo pleme šteje doslej 12 milijonov ljudi ter se rekrutira iz oseb, v katerih se križajo belokožci z Indijanci to črnci. Barva kože tega plemena je nadahnjeno rjava in se ne najde pri nobenem plemenu na svetu. Stroški posredovanja v mandžurskem sponi Kakor poročajo iz ženeve, znašajo stroški pariškega zasedanja Društva narodov zaradi mandžurskega spora približno 150.000 Švicarskih frankov. Približno tretjino te vsote nosi Francija, ki je poleg vsega drugega dala na razpolago za zborovanje prostore vnanjega ministrstva, razsvetljavo in kurjavo. Ostanek stroškov bo moralo poravnati Društvo narodov, kar pomeni zanj v sedanji gospodarski krizi prav neprijeten izdatek. Zoro voda proti osivelosti las. Osiveli lasje dobijo prejšnjo naravno barvo. Uporablja se že mnogo let in je tedaj Zak zaščitena preizkušena. Navodila na steklenici. — Steklenica 35 Din. Poštnina posebej. Pošilja po povzetju ZORA VODA — I. OREL Zagreb, Pavla Kadiča ul. 32. 19 Spomenik ustvaritelju božične pesmi V cerkvi v Oberndorfu pri Salzburgu so postavili plastiko v spomin pesniku »Svete noči« župniku J. Mohru in skladatelju pesmi, organistu Fr. Gruberju. Pesem je nastala leta 1821, mi, s katerimi ga tepejo po grlu... Tako so zvedela, da je zločinec osunifl nesrečnega očeta, da ga hoče za vratno peljati policiji v roke. Zato je sklenil otroka umoriti in »statuirati efksempek, da bi prestrašil druge 6tarše, ki jim je hotei n* podoben način izsiliti denar. Ljudje, ki 6e bavijo v A merici s takšnim izsiljevanjem, so po navadi poživi njeni inostrani zločinci, ki jim je uspelo na kakršenkoli način vtihotapiti ee v zedinjene države. Med zločinoi predstavljajo razred zase, ki dela na lasten račun s svojo posebno tehniko. Zberejo si svoje žrtve z veliko skrbnostjo in delajo s peklensko zvitostjo. Najboljši dokaz za to je v tem, da so doslej prijeli le malokaterega. Odkupnine, ki jih zahtevajo, plačujejo ljudje najčešče točno dn hitro, kajti vedo, kad jih čaka v drugačnem primeru. Ce pa zločinci ugrabijo odraslega človeka, jim stvar ni tako Lahka, kajita na otrocih vise ljudje običajno bolj nego na odraslih. Vendar je izumil nefld chioaSd zločinec — večina izsiljevalcev prebiva ▼ Cbicagu, — brat zloglasnega mednarodnega lopova po imenu »Rdeči Mac Langhlin« nov »sistem«, ka mu je prinesel velike dobičke. Začel je s tem, da je ugrabi teden dni po poroki ženo nekega mladega milijona/rja. Zahteval je zanjo 200.000 dolarjev. Oče mladega moža, ki b!i moral plačati odkupnino, je menil, da bi zločinec privolil v kakšna pogajanja za njeno zmanjšanje. Zadevno obvesti lo je poslal neznanemu izsiljevalcu po domenjenem kanalu. Dan nato je prejel mladi mož paket, v katerem je ležal pasji bič s težkimi jermeni. Na biču pa je bil pritrjen listek z obvestilom, da bo ugrabljenka bičana po pet mirni* vsak dan, dokler ugrabitelj ne prejme odkupnine, za kr.tero sc ne meni pogajati Drugi teden bd se bičanje podaljšalo na 10 minut, odkupnina pa bi se zvišala na 250.000 dolarjev. Milijonarjev sin je nato ves ii sebe zagrozil očetu, da izvrši samomor, če nc plača zahtevane vsote. To se je zgodiflo in mlada žena se j« vrnila Enkrat jo je bili zločinec že pretepel r ostailem se ji ni bilo zgodilo nič hujšega. V teku 7 mesecev ©o se izvršili v Fiinoi-su štirje podobni primeri. Končno so zločinci dočakali svojo kazen — a ne po zaslugi policije, temveč s pomočjo najetih morilcev. Mož ene izmed ugrabljenih žen je najel nekoliko poklicnih morilcev — v Ameriki eksistira tudi ta vrsta zločincev — plačal jim je ogromne vsote, da bi rz-sledili ugrabitelje in jih usmrtili. Tolpa Langhlma jc izgubila moža za možem. Končno so morilci ujela njega samega v njegovem stanovanju, odvedli eo ga m samotno mesto in ga prevrtali 6 kroglami. Pozneje so našli truplo v nekem kanadu, strašno razmesarjeno Ko so ugrabili Yocuma, nekega bankirja, )e njegova žena takoj izplačala zahtevano vsoto 50.000 dolarjev. Policije ni miti obvestila o tem ropu, obvestila jo jc Seie potem, ko se je bankir vrnil živ in zdTav! Zločince so odkrili. Letala, bombe in strojne puške so stopile v akcijo. Dva zločinca so prijeli, drugi »o padli v boju. Vnukinja Marv Piokfordove. Gwya Pick-ford, vnuik znamenitega filmskega ravnatelja Caria Laemuleja in otroci zvezdnika Harolda Llovda so v Hol1ywoodu pod stalnim nadzorstvom oboroženih detektivov. Toda ugrabitve eo v Hollvrvoodu kakor v Zedinjenih državah na dnevnem redu. Iz uredniškega koša Kobilca. V nekem tukajšnjem listu smo brali naslednji oglas: »Tajnica — zaupno mesto! Mlajša dama, ne preko 23 let, ia dobre družine, razborita, hitra stenograf-ka to tipkarica, s srebrno čistim glasom, ki se zna smejati skozi telefon, pridna, za stalno mesto, se išče za takoj.« To niso majhne zahteve! Vsak dan ena Stezni aparat za nove dame PUPEAVILNICA ZA e PISALNE, RAČUNSKE IN RAZMNOŽEVALNE STROJE, BLAGAJNE, GRAMOFONE IN FOTOAPARATE SE PRIPOROČA:. LUDV. BARAGA Ljubljana ŠELENBURGOVA UL. 6 TELEFON 29—80 Cene malim oglasom Zenitve tn dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Din 1— Po Din 1.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa, kam*. »Auto-motcn, »Kapital*, »V najem«. »Posest«. »Lokali«, »Stanovanja odda«. »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor s pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za Zo c^opcr vsako besedo 50 par Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din T.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro, ali za dajanje naslova. K si ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali .za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za oesedo, je Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu, obenem z naročilom. Nov poklic M dame is gospode z Opremo »troj negi ple-tijstva na iomn. Za j-ainčen zaslužek ca. 1500 Din na mesec — ter iKlviemomo izgo tovljeno blago, plača mo mezde ta pletenjr in dobavljam« u pre delavanje prejo. Pišite po gratis prospekte še danes na domaio p!e tarsko industrijo št. 9 Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva nlica it. 2. S81 Službo dobi Kavarn, plačilnega natakarja Borejmem takoj. Oferte s prepisi spri e vaj in sliko j>od Šifro »Plačilni nata far« aa podružnico Jntra v Maribora. 59695-1 Fino kuharico sa-nosfcojno sprejmem k 4 oe^ham v Kranju. Ponudb? K pr^nisl »pričeval na og! oddelek »Jutra« pod šifro »Kranj«. 50660-1 Dekle pridno im polteno, vajeno hipnih ded. sprejmem v pomoč pri gospodinjstvu. Več j>o dogovora. Na®l-wv pove oglasiti oddelek »Jutra«. 590(36-1 Agente proda falce. potnike, upokojence sprejmem. Dnevni taslužek ICO D;;; Marmor Ca industrija. Komenskega clica 17. 383-1 Varuhinjo k trem: 3. 4 in 6 let starim »trok om spre Jm-em ta koj Prednost z znanjem feivanta Vesel. Ljubljana. il;kl«4iieva ceste, štev ;9 59560-1 Gdč. aH gospodu nudim l-epo eksistenco — vodstvo filiialke t lepem gorerjekem letovišča. Po trebna kavcija 15.000 Din. Pomidbe na r>g-!as. oddelek »Ju-tra« pod »15.000«. 59541-1 Fiksum ln provizijo cvdimo p>tnikom u obisk Drivatnib strank ta Ljub tja no ln okolico ter vso dravsko banovino la.mann taktijrno blago. Ponudbe Ga »glasni »ddelek »Jutra« pod Iifro »Fiksum in pro vizije« 58668-5 Mlada gospodična solidna, vajena vsakovrstnih »trark. te3r službo v zajtrkovalnic: slaščičarni, delifcatesi. mlekarni, pekarni trafiki Nastopi takoj al; pozneje. Ponudbe sa oglasa, oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva iu solidna« 59673-2 Knjigovodstvenl strokovnjak ■a priporoča za revizijo fo vpeljavo knjiffov,Klstev ter sestavo bilane vseb vrat obratov. proti zmernemu honorarju. — Ponndbe na oglas. oddelek »Jutra« |>od šifr«i »Bi-lanca« 59535-2 Ženska srednjih let, skrbna štesia, vešča vseh dinjakih dol. želi gospodinje, kjerkoli, pi lahko z novim Ponudbe na naslov: Rodič. Novo mesto, teljska 3. far T>O- glOSpO- sluf.bo Nasto-letom. Marija Kapi 59652-2 Trgovski pome ""Hi dober prodajalec mešane stroke, vojaščine prost, želi nameščanje na Gorenjskem ali štajeps&em. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Marijiv«. 59665-2 Dekle pridno in pošteno, želi službe kot za^etnlta ra-takarlca. Nastopi s 15. januarjem. Naslov v cgl. oddel. »Jutra«. 59S10-2 Izurjena šivilja gre šivat na dom po 20 Din dnevno Ponudbe pod šifro »o£>i7« na cglasn; od delek »Jutra«. 59655-3 Agente za prodajo Jedilnega pribora. galanterije ln konzumnlh predmetov proti proviziji ln potnim dljetam takoj »prejmem. Solventnlm trgovcem dam blago na cilj aH v komisijo. Samo resne oferte bomo vpoštevall. Sapira Joaiu, Dunalska c 36. 59571-3 500 Din tedensko plačam« osebam, ki imajo mnogo poznanstva! Per-*ons. Ljubljana, poštni predal 307 Znamko za odgovor! 257 »Buick« avtomobil krasno ohranjen takoj na prodaj Istotam se prroda plinska peč Ponndbe oa oglas oddelek •Jntra« pod šifro »Dgod no« t«. 59370-10 De Soto netsedeien ia-i>ri avtom« bil. letošnji m-odel. skora • nov. po nizki ceni napro iaj. _ Informacij* daje •Desa« družba z o. (. v Liubljani. Danaiska e. 34. r„ l„fr,n '<»405 10 Camernikova šoferska šola Ljubil ana, Dnna]ska c. 36 Jngo Aoto) .elefoD 2236 Prva oblastveno koncesijo niraua Prospekt lfi zastonj — oišits ponj! 251 Edgar Rice BurroughS: Tarzan, kralj dzumtr 71 Na visoki planoti, kjer so živele opice, Je bilo majhno jezero. Tu se Je zgodilo, da Je Tarzan prvikrat zagledal svoj obraz. Kar prestrašil se je! Rdečica ga je oblila, ko je primerjal svoje lice in golo telo 8 podobo svojega srečnejšega brata. Nemščino angleSčino, francoščino, lt»-Iranščino in klavir poučuje dipl. učiteljica v Kolodvorski ulici lfl, pritličje. 59676-4 Učite se tujm Jezikov v So« za Jezike Gosposka ul. 4.1. V Januarju novi tečaji. Pouk posameznikov vsak čas. Prvovrsten poceni iicuk. Otroške skupine 59579-4 Kooeesioniraai OFERSKA $OLA Oojko Pioenbacher LJubljana, Gosposvetska 12 — Zahtevajte informacije 57164 4 Tihega družabnika s kapitalom 200—300.000 Din iščem za dobro vpe Ijaao trgovino v mestu. Sigurnost zajamčena. Po nudbe, na oglasni oddele« »Jutra« pod »Ster-. 4831«. 50601-16 Družabnika s potrebnim kapitalom išče veščak — tujec, specijalist v pletilni in tkaini stroki, ki tudi že poseduje lep.") io popolnoma urejeno tovarno. Tozadevne d-opise na oglasiai oddelek »Jutra« pod šifro »Družabnik«. 59534-16 domaČi izdelki Z modernimi kartotekami delaš hitreje in ceneje »KARTOTEKA« Ljubljana Šelenburgova ul. 6/1 relefon S3-38. 897/5 Opalograf kwpi J. J*re, Murska Soboto. 59662-7 Vsakovrstno zlzzo t>o najvišjih cenah kupujt F Čuden. Ljubljana. Pre SemoTa alica 1. 827."I Prazne vreče od soli. 50 kg vsebine, .»opolnoma cele in čiste oprane, bret lukenj ln krp kupuje po D;n 2.6r> komad franko Karlovse »Promet« veletrgovina vsaknvrstnr robe. Eri.est Eisler Kar 'ovac. Telefon 67 Brzoiav Promet 366 7 Jabolka p« najnižji ~,eni raipožilj« Peter Šetina. Radeče 231-7 Gostiln. Inventar kupim. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »rnventar«. 59553 7 Hrastove sode od 150—3001 kupimo. Ponudbe ia oglasni od delek »Jutra« pod šifro »Sod« 59395-7 Prodam Kartoteka v knjigi za celotno knjigovodstvo. tt0>va krasim garnitura po-uaai naprodaj. Naslov' v oglasnem oddoliu »Jutra« 59700-6 Risalno mizo patentno. aJcoTaj mrvo ugodno prodam ali zame njam. Naslon t oglasnem oddeLkn »Jutra«. 59701-6 Pečica »gaSpeirčerk« iHo poceni na prodaj. Naslov pove o-gla«. oddelei »Jutra«. 58675-6 Premog ?n drva prodaja Jezeršek. Vodmai 200 Premoe, drva, koks prodaj« Vinko Podobnik. Tria ška cesta 16. tel. 33-13 Žimo za modroce od najceneiie do najfinejše po tvorniških cenah proda ja Rudolf Sever, Ljnbliana Mwijia tr« 4U 2. Puhasto perje čisto, čoba-no. kg po 48 Din, druga vrsta k^ po 36 Din. čisto belo gosje ke po 130 Din in čisti puh kg po 250 Din razpošilja po poštnem povzetju L. iBrozovIč, Zagreb. Ilica S2. 22-6 National reg. blagajno 900.99.99 za 6 prodajalcev proda L. Žitnik. LJubljana, Kolodvorska 26 (dvorišče). 5S588-6 Ajdovega medu 300 kg po 12 Din. od 5 do 50 kg po povzetju po šilja Simon Kovačič. Kn kava, pošta JaSinc.i pri Ptuju. 50636-6 5 različnih san! 3 z lestvami, oblike za oravljivčka. 2 oblike ko leselina 2 pokriti kočiji t prav dobrem stanju in nor športni-lovskj voz ter kompletne stelaže s pre dali in pulte za manjše špecerijsko trgovino proda Mihael Vojska kovač — Rodica pri Domžalah. 59250-6 Pohištvo7 Več spalnic rz trdega lesa (črešn]>ve, hrastove) lepo »zdelane ter moderne (š.perane) iz orehove korenine in cvetličnega jelena., po zelo nizkih cenah nudi Josip An-dlovic. Škofljica. 59686-12 #100 postelj,- , m. samce ali samite,. *, raznih barvah za vsako sprejem liif-o ceno odproda mizarskvo Aiibert v Zg. Šiški pri remizi. 38Vt?/TR Oblačila Ski - dres mt«JM. temnoplarv, da.m-ska veijkost H, proda Golob, Breg Štev. 20/111. 590S4-13 Plašče za zdravnike iaP»rante tvnvc* itd. j« piče u natakar)«, pekt-mesarje, kuharje sorod ne obrti, izdeluje po mer lajbnijše C. I. Hamann « Ljubljani. Mestni tr» št P 1S mimmmm Stanovanje 2 painketiranih sob. kuhinje in pritiklin. po možnosti s koipalnieo išče zakonski par brez otrok ra februar v sredini mesta, na TaJ)oru aH v Šiški. — Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »StaMvanje 77«. 59674-21 Dragocenosti Srebrne krone staro zlato In srebro Kupuje Rafinerija dragih kovin Ljubljana ilirska ulica 36 vhod 13 Vldovdanske ceste Dn gostilni Možlna, 10 vsakovrs*no zlato kupuje do najvišjih eenah Černe - juvelir Ljubljana. VVolfm-a nlica S 77 Pozor! Pozor; Redka prilika! Prodam a!! «m»niam trgovsko hišo na Dolenjskem v lepem ^morod nem kraju Poslopje Je tiS banovlnsk? far- ne cerkve, šote, občine in drugih uradov. Cbstoll iz trgovskega ioV"a:a z opremo, skladlšeeia. dveh kuhinj s štedilnik >ma ln 5 stanov, sob. Poleg Ivš" se nahaja nov betonski vol.itak, drvarnic*, zele-BjadnJ vrt ln ijlva ter lepa stavbna parčka. V Istem poslopiu se nahala udi drž po*-ta JI Poslopje je priprirno trr?c. 'i i gostilno. ^ t P< Varilo itd. — Cena Je Din 90.000.—. Potreben kapital 45.000 Din. drupo p-> dogovoru Hiša je na-prodal ta proste roke. ke? se lastnik nahaja stalno v Inozemstvu. Hišo se -udi zamenja / ringo v ali Izven bližine Ljub-llane. ki se po vrednosti doplača. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 59640 20 Večie posestvo s travniki, goadoori tn njivami takoj prod« Štefan Celoifvga, Brea t tirnic« pri Uuilion. 5069-^30 Posestvo v dobrem stan m, prip-s-v-no ia gostilno in trgovino pol nre od Sv. Lenarta » Sv. Trojice v Slov. goricah. po dogovoru proda Jantrz Divjak. Zg. ?/erjav-ci št. 28. po-šta Sv. Lenart v Slov. goricah. 59594-30 Krasno posestvo v čzmeri 80 oralov, s krasnim gospodarskim porioo-j-em. lastno vodno moč o 40 konjskih sil, z vsv«ni«. Pon« be na ogl. odd »jutra*" pod »Hiša 250.000«. 59136-20 Stavbni prostor eca 20.000 m». na lepem, soisčnem. id^nem kraju v vf^.jeim industrij mesta na Goirenj&kem prodam. — Tozadevne ponudbe pod šifro »Redka prilika 166« na ogl astri oddelek Jutra. »533- «0 Vino-vermut i»5flne'Si po Din 20 trter prif>oroča M. R a v t a r , Ljubljana, Stari trg Št. 19 59581-18 Za praznike zelenka 140 cj cvička samo 12 Din t gostilni »Beli Kranjec«. Kajfež. Flori'an vtiifv> dobro id-očo. zaradi drniin-skih razmer prodam ali od-dam v n«'eim. Nasloiv pove oglasni ©ddciek »Jutra«. 59661-18 SIfoneriio « oMIrmm obratnim kro spom vsemi stroji »tekle-nieaml. zaboji itd prodam aH oddani ▼ iMiem vsled irezapoelervostii Dopise na >elas oddelek »Jutra« pod »Sifooerij*«. »379-19 Prvovrstno restavj acljo *&!« dobro idočo, v Ofentru mosta ta-Loj oddam pod zcLo ugodnimi pogoji. Po nudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Kejen«. 59456-19 Gostilno dobroidočo, aa prometnem kraju v Mariboru. bVan koroškega kolodvora in nasproti deJavnic^ držav nih železnic prodam. Informacije: Anton Hoste — Siritajjeva ul. 7, Maribor. 59167-19 Dolgoletno mesarijo s popolnoma moderno opremljenim lokalom, na najprometnejši tiOčki v najlepšem letovišču Gorenjske. z dvt-uia 2tl minut oddaljenima podružnicama radi bolezni oddam. Zraven lepo družinsko stanovanje. g*i«podarsko poslopje ln prvovrstna ledenica. Naslov t oglasnem oddel. »Jutra«. 50287-19 Hišo z vrtom hleivoo in kTavo oddam ▼ najem. — Informacije daje T a u f e r Vemo, učitelj v Litiji. 50658417 Poslovne lokale v t. nadstrop.ra takoj od dam v najem. Vprašati oa Dunajski cesti štev. 29. 50634-17 Trsrovskl lokal v sredini me»ta ▼ Slove-JI blizu Ljubljane oddam z novim letom v najem — po dosp"vorn rudi stanova nje Ponudbe na oirla«n' oddelek »Jutra« pod šifro »Prometen kraj«. 50400-17 Gostilno s posestvom ali brea nJega. n« deželi, poceni oddam v najem. Naslov t ogl. odd. »Jutra«. 59476-17 Zdraviliški dom na Bledu oddam ▼ podnajrtn za do-t>0 i—8 lei. Informacije v botcla Jekl« na Bledu. 59249-17 mmms Kislo zelje novo. prvovrstno rezano, in cele glavice za sarmu. v sodčkih v vsaki mnočini po najniiji ceni. po nam čilo lobavlia Gustav Er klavec. Kodeljev« št. 10. Ljubljana Telefon št 2591 r- Hrastov;!1 hlodo 50 m' v poljubni dolžini, premer 15—30 cm gladke in ravne — kakor tudi 8000 2 m lat 35 io SO X 46 cm — ter 10 kg pe5ek diviibhmšek prodam Proga Maribor — Preval j«. Cen« ugodna Naslov oove ogl. oddelek »Jutra«. 50664-15 Prvovrsten les poren Wci. »elo n?oden zs eksporti'ranje. večje množine prodam. Naslov v og-l oddolku »Jutra«. 59667-lo Orehov les prvovrsrten. po najvišji ceni ktrpuje parna iasra Jane* Vindiš P tu i Dijakinjo sprejmem v vso oskrbo tn dobro varstvo. Naslov v »glasnem oddelku »Jutra« Stanovanje 3 sob. kopalnice in kuhinje oddam x janaarj«alnioe. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 60o97^J3 Dvosob. stanovanie oddam t Stepanji vasi lil— « 99693-31 Dvosob. stanovanie s kuhinjo tn pritiklinami. parket, elektrika in vooo vod »ddam takoj ali poznaj« v Rožni doiiini. cesta X/8 — Pod rožnik. 59670-21 Enosob. stanovanie oddam 2 oaebama na Glin-ooh, cesta IX/14a. 59690-21 Stanovanje 8 aH 1 parke tirane »obe. z balkonom vse pod enim ključem, oddam v Trnovem — Jdo-rSkova alica M. 94. 56677-21 Stanovanje 2 »ob. kabineta in pritiklin oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 50679-al Sobo na Goe^vonvetski eeetl oddam ž gospodičnama ali dijakinjama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 59699-23 Lepo sobo oddam boljšemu gospodu ali zakunenma na Mikiloši če vi cesti. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 50672-23 Opremljeno sobo oddam znJconskemu paru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 59678-23 2 solidna gospoda sprejmem na stanovanje na Poljanski cesti 54/11-29 59554-23 Prazno sobo majhno, s separatnim vhodom takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 50550-23 Opremljeno sobo oddam solidnemu gospodu s 1. Januarjem. Poseben vhod. Elektrika. Pred škofijo 20/131. 59612-23 Opremljeno sobico oddam • 1. januarjem v bližini giavnega kolodvora — Maistrova 14. 59387-23 Sobo s hrano oddam takoj S ovebama. — Restavracija »Soča«. Sv Petra cesta 8. 50192-23 Izgubljeno Nalivno pero amerilka-nsko, najnovejše, i 3 zlatimi obročki, je bilo izgubljeno od Smartinske ceste do Selenburgove ul. Najditedj naj isto proti nagradi odda v og-laisnem oddelku »Jutra«. 50660-28 Simbol! Vesele praznike in srečno novo leto. Moji bodo žalostni. Poljubi jan. 50690-34 Samostojna gdč. v stalni službi, želi znanja z bolj&im gospodom srednjih let. v svrho raz vedrila v dolgih zimskih večerih. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Soba 6«. 596S2-24 Nemiiu sudbinu žalim iskreno.' Sv« najbolje želi Vam Va£e Siro-če. Jeste pročitali 15/XI? 59703-24 »Viola« Pi«mo in kartico prejel. Kedaj prideš? Poljnbe — 59702-24 Veliki Amor Dvignite p.snio v Oglasnem oddelku »Jutra«. 59650-24 Starejša w>r dična premožna, izobražena, lepega značaja, želi spoznati aktivnega državnega urad nika z istimi lastnostmi, v starosti od 45 let naprej. Dopise aa oglasni oddelei »Jutra« pod »Tihožit.ie«. 596M-24 Trgovec star 27 l«t, lepe zunanjosti, t lepem kTaju Slovenije, z veliko in dobro idoAo tr govino, leli tnanja z gospodično. k5 ima trgovsko šolo ali s trg. caobrazho. Denar postranska stvar. — Dopise s sliko na oglasni oddelek »Jutra« ▼ Ljubljani pod »Silvestrov večer«. • 50658-34 Gnezdo! Poaalbljeni. pretirani, H p« Te vkljirb temu te redno ljubi. Ti ieli ▼ novem letu maogo, mmogv »re6e. — T. 69659-24 poh ker Nevesti _.iiltTO ne dela skrbi — _er vi, da bo pri mizar stra Albert Cerne t Zg. f>iški (pri remiii) dobila izvrstno ia prav poceni [►ohištvol S85/24 Gospodična t službi, ki ima pravico do pokojninske odpravnine, išče znanja z boljšim, nad 40 let starim gospodom. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Služba 40«. 50681-25 Častnik k a/petan. akademik, rimo- katolik, zeJo dobro ritu iran, star 33 let, ieli v svrho ienitve, tem. sedaj ne več neobičajnim potom -■poznati SJo^enko. popolno damo. dobrega srca. či«t< preteklosti in 8 primernim premoženjem. — Di.skrec.ija ■"a^tna zadeva. Cemiene dopise prosi pod značko »Fa tum 1932« na oglasni oddelek »Jutra«. 59668-25 Drž. člnovntk sa dobrom plaftom. vlasti tam stanom i imetkom. krščanin. 35 goddna staj. trai: poznanstvo a »vrhu ženidbe. Kako sn ma ma terijalne prilike lotee. ni-je nri do miroia, uslovi ■ni dobra domač'ca. mila iskrena »opruga OtbD.tne ponude a« potpunoo! adre »om pod »Sigurna buduč nost 914« na oglasni odd. »Jutra«. 50254-35 Udovlca 38 god i na stara neaa-vfo na iz dobre obitelji. kr ščanka. vzvratna domači \a sa znatnim mirazom I lijepom opreniiom telo ia se ndaje. Ne tražim bogastvo, nego karakter nog. vrijednog snpruga koji > Ml jat** ao laboratorija m. a outviDT. Prara Vriovrc. XIII. Bnaka U. T. Pott pred U. Vabi te g. Vinko Bans, lastnik. 15804 Pristna dalmatinska in štajerska vina od 10 Din naprej toS delikatesa in vinotoč, Cankarjevo nabrežje 5. Čez ulico 1 Din ceneje. 376 Za pofelone prigodom nastupajučih Božičnih praznika učiničete najbolji izbor i najviše obradovati svakog pušača ako mu poklonite kolekcija luksuznih cigareta ill cigara koje je Uprava državnih monopola, naro čito za tu zgodu u velikim količinama pustila u prodaju. Kolekcije cigareta i cigara, u specijal-nim luksuzno opremljenim kutijama može-te dobiti u svakoj boljoj prodavnici duva-na, a u manjim mestima kod zakupca ve-likoprodaje duvana po ceni od Dinara 74.— za kolekciju luksuznih cigareta, Dinara 42 za putnu kolekciju cigareta, Dinara 180.— za veliku kolekciju cigara, a Dinara 100.— za malu kolekciju cigara. AFRANA ŠIVALNI STROJI na dolgoročna odplačila samo pri G. HoIIander k. d., Zagreb, Martičeva uL 4 (poleg Borze). Sprejmemo še nekoliko sposobnih zastopnikov. 15340 Garantirana konstrnkcija! Din 1300.— Prostor ca posteljnina. FRANC JAGER tapetništvo Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 29 priporoča svoje najmodernejše fotelje vseh vrst, modroce, otomane, žimo, zložljive postelje, patentne divane itd. 6856 Najmodernejša oblika! M Din 1300.- aM. kovrstne vrvice. — Pred-tlskarija, entlanje, pllsi-ranje, montiranje blazin, torbic itd. Tvornica harmonijev in ptaninov po najmodernejši konstrukciji. Uglašuje, popravlja, zamenjuje, prenavlja. Izdeluje tudi strune za klavirje, berde, klaviature itd. NIZKE CENE! Društvom popust! — Oddaja tudi na obroke. Večletna garancija IVAN KACIN, LJUBLJANA TABOR 6. ZAHTEVAJTE CENIKE! 15794 PERJE koko&ie, p ur je. goste, naravno in ■ strojem čiščeno, dobavlja t vsaki množini E. VAJDA, CAKOVEC i- rr? ^- Telefon številka 59, 4, 3, 60 Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jrh prejeli povodom prerane smrti našega dobrega soproga in očeta, gospoda Martina (Drhovnife gostilničarja v Kamniku se tem potom najtoplcje zahvaljujemo. — Posebno zahvalo smo dolžni g. č. p. Matevžu Vidmarju in č. g. dekanu Riharju za tolažilne obiske, gg. zdravnikoma dr. Matjašiču in dr. Sossovi za požrtvovalno skrb za časa bolezni, čč. sestram usmiijenkam, pevskemu društvu »Solidarnost« za genljivo poslovilno petje, kakor tudi vsem darovalcem vencev in cvetja, ter vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji potu KAMiNIK, dne 26. decembra 1931. 1598$ ŽALUJOČA RODBINA Urejuje Davorin Ravljen, Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf JRibnikar. Za Narodno tiskarno d. d. hot tiskaroai;^ Frano Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. .Vsi s Ljubljani.