128. številk«.
Ljubljana, v sredo 8. junija 1898.
XXXI. leto.
banja vsak dan »vefor, iumli nedeljo in pravnike, ter valja po polti prejem an ia avstro-ogerske detel« aa tm leto 16 gld., ta pol leta 8 gld., sa Četrt leta 4 gld., za jeden 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brea poitljanja na dom aa vse leto 18 gld., ia četrt leta 8 gld. 80 kr. aa jedan meaee 1 ald. 10 kr. Za pošiljanje na dom račana se po 10 kr. na meaee, po 80 kr. aa Četrt lata. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina enate. — Na naročbe, brea istodobne vpofiiljatve naročnine, se n« ozira. Za oananila platoje aa od Itiristoune petit-vrste po 6 kr., če ae oananilo jedenkrat tiska, po 6 kr., fte aa dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se iavoll (rankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravniltvo je na Kongresnem trga st. 12. D p ravnil t vn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila, t. J. vae administrativne st»ari.
Telefon 61.
Zaradi praznika Sv. Reš njega Teleaa iziđe prihodnji list v petek, dne 10. junija 1888.
t Državni zbor.
Dan 7. junija utegne postati zgodovinskega pomena, kajti že sedaj ni dvomiti, da je ta dan umrla poslanska zbornica in zajedno ž njo tudi avstrijski parlamentarizem, da se je ta dan začelo vladanje absolutizma.
Ta katastrofa je bila neizogibna tisti trenutek, ko se je v seji klubovih načelnikov pokazalo, da nemške stranke ne pritrdi Milevvakega predloga, naj se za re&itev buđgetnega provizorija in dragih važnih, zadnje dni predloženih načrtov priredb posebne seje. Nemci so na to zahtevo kategorično odgovorili : Dokler se ne prekličejo jezikovne naredbe — ne! S tem je bila odločena usoda parlamenta ia parlamentarizma.
Vlada je bila na to pripravljena. Zadnje dni so se vrstile seje ministerskega sveta druga za drugo, grof Thun je imel dolga posvetovanja z \o-ditelji desnice in dolge avdijence pri cesarju, in ni vzroka misliti, da bi to ne bilo veljalo odločbam vlade za bližnjo prihodnjost. Vlada se je bila prepričala, da so jalovi vsi njeni poskusi, doseči redno funkcijo ni ran je parlamenta, da je ž njim nemogoče delovati, ker niti najvažnejših predlog neče rešiti, in zato je bila prisiljena, se končno odločiti kaj stori.
Njen sklep naznanjajo besede parlamentovega predsednika, da bo prihodnja seja — v torek, dne 14. t. m., kar pomeni, da poslanska zbornica vsaj tekom letošnjega leta ne bo imela nobene seje več, da se zasedanje že tekom prihodnjih dnij odgodi ali pa zaključi, ako še vlada drž. zbora iz ozirov na jubilejske slavnosti neče razpustiti.
Sedanji parlament je mrtev, in dr. K rama f, ki je imel zadnji besedo v včerajšnji seji, je dobro označil vzroke njegove smrti, rekši: Sedanja kriza, ki pretresa Avstrijo, ni samo kriza, nastala vsled jezikovnih naredb, ampak je zlo, ki razjeda stebre države. Parlament je mrtev, in tisti, ki so ga ubili, so bili Nemci in nihče drugi.  Parlament je mrtev,
ker se je popolnoma uničil princip vsakega parlamentarizma, ker v njem ne vlada več princip večine, ampak ker gospoduje in zapoveduje v njem manjšina, a ne s sredstvi razuma, ampak z nasilstvom.
A dr. Kramar je samo pojasnil vzroke parlamentov« smrti, nagrobnega govora pa ni govoril on, nagrobni govor je parlamentu govoril Wolf, ki je z nečuveno predrznostjo razvil zastavo revolucije. Mej hrupnim odobravanjem nemških poslancev je Wolf zanramovul slavnost cesarjeve vladarske petdesetletnice, vzpodbujal Nemce na revolucijo in klical na pomoč Nemčijo. Ta govor je bolj ko vse drugo oznanjal, da je bila odločilna ura, da so Nemci spoznali, da je napočil trenotek, ko svoj boj iz parlamenta preoesd* na ulico.
Gosta tema zakriva bodočnost, in brezamiselno je vsako ugibanje o tem, kaj se zgodi, kaj ima priti- Morda se zjasni, morda pa nam prinesejo prihodnji dnevi strašnih viharjev, takih, kakršnih smo zadnjič videli 1. 1848. Kaj bo z nami Slovenci, to nam morda razodene skupna izjava desnice, ki naj v kratkem izide. Zanašati pa se ne smemo na nikogar, na nobene besede in obljube, ampak jedino samo nase.
V 1 Jubilant, 8. junija. Drž. zbor Dodatno k našemu včerajšnemu brzojavnemu poročilu o — bajeposlednji letošnji-državnozborski seji bodi omenjena še komedija, katero je uprizoril nacijonalec Girstmavr, ki je prinesel vsem svojim somišljenikom velik šop pla-vic, da odičijo — kakor razlaga .Grazer Tagblatt" — „als Begiiissung der aufgelTuten Gemeindever-trelung der Stadt Graz" svoja junaška prsa. Za Wolfom je govoril (najprej slovensko, po'em nemško) poslanec dr. Žitnik, ki je povdarjal, da so vsi jeziki jednakopravni ter je zavračal neumo trditev, da zatirajo Slovani Nemce. Prav nasprotno je resnica. V zbornici je stranka, ki se ne more imenovati avstrijska, ker hoče napraviti iz Avstrije nemško satrapijo; ta stranka z veleizdajskimi tendencami upliva, žal, na večino drugih nemških strank. Izborno je govoril dr. Kramar. Najprej je o°me-sil surovaka Gloeknerja ter zavrnil prof. Pferscheja,
dokazujoč, daje praški župan dr. Podli pny storil vedno izvrstno svojo dolžnost. Dr. K rama F je nato izjavil, da 14 milijonov Slovanov ne dovoli n i k d a c in nikoli nemškega državnega ježka. Govornik je kon h Utiral, da je parlament mrtev, ker ga je ubila nemška manjšina ne s sredstvi uma, nego s silo. Končno je zagotavljal, da Slovani Nemcev ne sovražijo, nego zahtevajo samo pravico za vsako narodno manjšino. Teh 14 milijonov Slovanov, ki zahtevajo, da se nenaravni centralizem mora odstraniti, bode stalo na strani bodočega avstrijskega državnika, ki nastopi to pot, in upamo, da na korist in blagoslov vsem narodom. Govorniku so priredili Čebi, Poljaki in Jugoslovani prisrčne ovacije, Nemci pa so ga psovali na prav barabske načine. Zatem je izjavil dr. Fuchs, da z ozirom na negativni izid konference klub načelnikov ne more predložiti zbornici nobenega programa za parlamentarna delovanje. Ko je še Wolf preklical svoje žaljive besede proti Dasz^nskemu, in koje Schonerer in-terpeliral ministerskega predsednika, kdaj misli odstraniti bosenski polk iz Gradca in sploh iz Cislit« vanije ter so poslanci Povše, R o b i č in tovariši interpelirali radi vrtov, katere uničuje trtna uš, je sporočil predsednik, da bode prihodnja seja še-Ie 14. t m.
Konferenca načelnikov klubov je ostala brezuspešna. Parlamentarna komisija desnice je sklenila, da se naj začne prvo čitanje vseh vladnih predlogov; predlog, da bi se budgetni provizorij izmej predlogov izločil, je komisija zavrnila. Po seji parlamentarne komisije so se sešli načelniki vseh klubov in zvez. Vlade ni zastopal nihče. Na poziv predsednika Fncbsa, naj povedu načelniki sklepe svojih klubov, je izjavil prof. Kaiser imenom levice, da opozicijske stranke ne bodo glasovale za večerne seje s posebnim programom ter za čitanje vladnih predlogov, ker bi bilo to kršenje opravilnika, čegar § IG. določa, da se započeta razprava o kakem predmetu ne sme pretrgati. Treba torej razpravo o jezikovnih predlogih završiti; potem pridejo na prsto predlogi, da se minitterstvo obtoži. Ti predlogi so že na dnevnem redu in se torej morajo obravnavati.   Za tem  pa pridejo  na  vrsto nujni
LISTEK.
Matilda.
Spisal Iv. G rad ar. . . . Srce me zaboli, Matilda, kadar te poljubim. Že zdaj je tvoj obraz bled in prozoren in le malokdaj ae zasveti pod to mehko kožo kaplja krvi; že zdaj se prikazujejo na tvojih ustnicah sledovi uve-nelosti in le časih zatrepeče na teh krasnih valntah polna rudečica. Zdi se mi, da poljubljam obraz mr-ličev, Matilda! . . . Koliko dnij še? — in tvoje sklenjene mrzle roke se bodo oklepale svetega razpela in venec iz belih rož bodo ovili krog tvojega cela! ...
Kadar sem prišel k njima na posete, sedela je mati moje ljubice v visokem, starinskem naslanjaču, zakopana v blazinicah, s sključenim hrbtom in gu-bave, koščene roke so bile naslonjene na ročaje. Pila je lipov čaj in molila rožni venec. Vzdramila se je le časih za hip, pogledala z nezadovoljnimi, sivimi očmi krog sebe in opomnila nekaj povsem tujega in nepričakovanega, kakor da ae pogovarja s dušami davno umrlih oseb.
Midva z Matildo pa sva slonela ob oknu in najina lica so se skoro dotikala. Zastor je bil od-
grnjen in videlo se je daleč po vsi lepi krajini. Tam na zahodu, tam v rudečem solnčnem prahu se je svetil gozd, kakor posejan z rubini; visoko nad belimi poslopji, pod goro se je dvigal stolp, obit z zlatimi pločami; nebo je plavalo nad nama kot jasno, tiho morje; a tam spodaj so šumeli črni hrasti in pod njihovimi debli so se raztezale vedno širje in dalje nedoločne sence. Sanjalo je tam doli in šepetalo ; to je bila temna voda, ki se je valila v lenih, širokih valovih prav mimo najinega okna.
BKaj se ti zdi, kaj je na oni strani, tam v solnčnem prahn ? Tu pri nas ni nikdar take svetlobe ... Jaz mislim, če bi stopila tja, postalo bi tudi ondi hipoma vse temno in strašno.*
„ .Zakaj misliš tako?""
„ Česar se dotaknem, zdi se mi, da izgubi v tistem trenotka vso lepoto. Rožo denem na prsa, pa uvene . . . Ali je to samo na mojih očeh, ali je morda v resnici tako? — Glej, senca je prišla do stolpa ..."
Matilda se je nagnila nižje in njen obraz se je pritisnil k mojemu. Spreletelo me je mrzlo po vsem telesu; njeno lice je bilo hladno in njene oči se gledale vprašujoče in prestrašeno.
„ Ah, da bi se moglo daleč . . . daleč . . . daleč ! Ali vidiš ono gorko, rudečo svetlobo ? . . . Kaktr
da zahaja vse življenje, in da ne pride solnce nikdar več."
Poznalo se je iz njenega glasa, kako se je mučila dolge noči, brez spanja, s potnim obrazom in z naporno dihajočimi prsimi. Čutila je, da se ji bliža nekaj strašnega, a ona se je odvračala in zatiskala trepalnice.
O mrtvih deževnih dneh, kadar ni bilo vse naokrog ničesar druzega, kakor siva, dolgočasna megla, — ali o solnčnem zahodu, kadar bo pričele stopati od neba velike, tihe sence, — postali so njeni pogledi vznemirjeni, in govorila je zmedeno in hitro, kakor da sanja v vročici. Ne mogla bi si razlagati svojega strahu, a v srcu ga je čutila vedno jasneje.
O smrti ni govorila nikdar in zdi se mi, da tudi mislila ni nanjo. Kadar sem jo videl, kako se je oklepala življenja in solnca z vsemi svojimi željami, — kako je iskala nervozno svetlih žarkov in glasnega veselja, da bi se ubranila svoje nejasne slutnje, — zdela se mi je podobna metulju, ki frfota z onemoglimi krili krog iazcvele rože, opaja se v njenem vonju in umira v zadnji razkošni pijanosti . . .
A iaz te ljubim, Matilda I Ne v sentimentalnih besedah, ki sem jih govoril časih o krasnem večeru, ko sem te pritiskal k sebi, ti ljubica noja, — lo
predlogi, ker tako smht«Ta opravilni k. Posl. Wolf je izjavil, da so vse nemške opozicijske stranka sklenile, ustavljati aa parlamentarnemu delovanju, dokler niso odpravljene jezikovne naredbe. Dr. G ro s s je dokazoval, da so dvojne seje z dvema dnevnima redoma nedopustne. Ako bi se vendarle odredil«, ponovo se lanski prizori. Ker se ni oglasil nihče već, je predsednik jedva 10 minot trajajočo sejo zaključil. Po tem izidu konference načelnikov klubov je parlament obsojen se za več tednov v brezdelje. Opozicijonalne stranke ne puste, da bi se obravnavali najnujnejši in splošno najkoristnejši predlogi. Vlada bo torej bržčas že v kratkem parlament odgodila. Desn ca je brez vsake moči. Zato pa se je pri zaupni seji v poljskem klubu sprožila misel, da se sestavi nova večina brez Čehov. Kakor poroda „Kurjer Lvovski4, ju izjavilo več od-Ičnih poljskih poslancev, da odlože svoje mandate, ako bi poljski klub pustil Čehe na c-dilu.
Položaj na Avstrijskem in inozemstvo. Ker slikajo nekateri zunanji in tudi avstrijski, zlasti Schoiererjanski listi položaj na Avstrijskem za jako nevaren ter pr povedujejo,  da izgublja naša država vsled notranjih zmešnjav ugled v inozemstvu, oglasila seje„Agramer  Zeitungas člankom, v katerem raslega mnenje tujih diplomatov glede Avstrije. Dopisaiku „Agr. Zfg-e"   je dejal neimenovan diplomat, da časopisi težavnost položaja precej pretiravajo.   Ako je p:i sedanjih razmerah kaka institucija v nevarnosti ali celo pr*d katastrofo, ni to niti avstrijska država, niti avstro-ogerska monarhija, ampak samo avstrijski parlamentarizem.   Ta je res dogospudaril ter je brez rešitve ia izgubljen. Časopisi trdijo, da treba vladi  samo  jezikovne naredbe odpraviti,  in  pari ament  bo zop^t delaven.   To je zmota, kajU potem bi Čehi delali prav tako premeteno  in   hrupno  opozicijo,   kakor sedaj Nemci. Menjale bi se torej le uloge, situvacja pa bi ostala is'a. Kaj sledi iz tega? Da ni m ižno s tem parlamentom ničesar storiti.   Parlament je izgubljen — toda Avstrija ni odvisna od tega parlamenta; obstajala bo z drug m parlamentom, ali, če pride do skrajnosti, nekaj časa tudi brez parlamenta.   Tako mi-s'i, je d^jal neimenovani  diplomah,  večina mojih kolegov.   A vstro-O^erska  ni v naših  očeh v svoji mejnar:dni poziciji niti  najmanj slabša.  Izmej za-Vdzn kov trozveze ne pride nikomur na um,  da bi smatral zavezništvo z Avstro-Ogersko sedaj za manje vvedno,   ker nekateri  radikalni nemški  poslanci ne pnstd parlamentu delati. R izmerje z Rusijo se vsled strankarske agitacije Nemcev ni prav nič skalilo. Da je zavezništvo Avstro-Ogerske velike vrednosti, dokazuje pa najbolj to, da se baš sedaj poganja zanje praktična Anglija — seveda brez uspeha. Naša mouarhija  ne zamenja  svoje  zveze z  Nemčija in Italijo in svojega  dobrega s oglašanj a z  Rusijo s problematično  podporo Anglije.   Grof Golucbovski ostane tradicijam in sam sebi zvest. Dejstvo pa je, da se za  prijateljstvo Avstro-O^erske baš sedaj vlasci bolj kakor klaj prej poganjajo, ter da kričanje Sebdaererja, \Volf* in drugih radikalcev ni stališču naše države v inozemstvu prav nič škodilo.
Špansko-ameriška vojna.  V soboto zvečer so Amerikanci  vnovič   bombardirali   utrdbe okoli
v p- ... ...   pisanih v krasnem,   patetičnem slogu in
posejanih 8 parfamiranimi   verzi, —  ne  v vročih poljubih in objemih nisi mogla videti moje ljubezni. Moja ljubezen je bila skrita globoko v srcu, grenka in trpljenja polna: — ljubezen človeka, zaljubljenega v mrzel  raramirnat  k«p,  kakor je bil zaljubljen Henrik H »m ne, naš ljubljeni Žid . ..
Oprosti, Matilda,  da zakrivam svoj obraz z masko tradicijonalne ljubezni, polne predpotopnih besed.   Kadar skinem to težko masko,  izlilo se bo is mojih oć j toliko vročih solz, da ne bo treba zalivati tvojega groba, Matilda! ... A zdaj so te solze še globoko skrite .... nagni se k meni in ljubi
me ! . . .
To so stari papirji, kakor se lahko pozna iz sentimentalnega sloga in visokolete'ih izrazov. Črnilo je obledelo in robovi so začeli rumeneti . . .
Ah da! Na Matildinem grobu raste trava, — visoka trava, pomešana z osatom. Ni ga bilo, da bi zalival rožam na gomili in moje solze eo se posušile izvanredno hitro . . .
Moja današnja ljubica ima polna, rudeča ustna in oči črne in žive, kakor sam satan,
ime ji je Ninetta.
Sastisgs. Napravili sicer nisi velike škode, a do* segli svoj namen, da so izvedeli natanko skoraj sa vsa forte, kjs so skriti. Bombardement as je vršil baje i radi toga, kar so izkrcali Amerikanci pri Punta Cabrera 500O vcjtkov. Da so mogli ti brez nadlegovanja Špancev fta kopao, so motile ameriška lađi je forte. Ameriška ekspslicij* se združi s 3O0 O možmi insurgentov, ki so v gorah pod poveljstvom Gar-cie tik Punta Cibrara. Kako zmagoviti ao Amerikanci, dokazuje izjava Mac Kinleja, ki je dejal, samo ie dveh zmag je treba pri Santiagu in na Porroriku, in potem bo zopet mir. Vprašanja js le, skoAmerikanci te dve zmagi tako kmalu dosežejo, kakor si domišljujejo!
Dopisi.
Is Krškega, 7. junija.  O slovenskem po-
sojilništvu bo je že veliko govorilo. Ne govorilo se še ni dovolj, !e pisalo sa je veliko o njem;  z besedo, z živo besedo so se pa slovenski posojilničarji še vse premalo   pred  slovenskim  svetom oglašali. Res   sklicujejo   posamezne   slovenske posojilnice vsako leto svoje u ie na občni  zbor,   toda na teh se razpravljajo le suhe gospodarske zadeve vsake posamezne posojilnice.  Večje  zanimivosti je vsako leto   občni zbor   „ Zveze  slovenskih   posojilnic" v Celji. Toda tudi ta shod  slovenskih posojilničarjev ni tako živahen, kakor bi bilo želeti,   ker se skli-cu|e šele n.ivadno po zimi.   Srše  važnosti  bi bli lahko sčasoma tudi obrni zbori  „ Zveze kranjskih posojilnic" in   „Gospod trske zveze".   Tudi   ob'ni zbori „Centralne   posojilnice  slovenske"   niso bili do zdaj mnogobrojno obiskani, ker se niso vršili v večjem m sta in ob ugodnejšem času   Vse teokol-ščine in to, da bi se vzbudilo prt slo ensk'h poso-jilmčirjih večje  zanimanje za vse skupne zadeve slovenskega posojilništva   napotilo je ca letošnjem občnem zboru   „Centralno  posojilnico slovensko", da skliče leta 1898. v vnčje mesto Se drug občni zbor, ki bi bil nskakošen splošen shod slovenskih posojilničarjev, ali prvi veliki zbor slovenskega posojilu, štva. Na tem shoda b  se prvič v večji družbi razpravljalo o načelih  in   organizaciji slovanskega posojilništva, kajti marsikaj še ni jasno in dognano v zavodih našega denarnega in zadružnega gospodarstva.   V pretres kažu   zoora vzeti Ra.tf-usenova an ^chulze-Drdlitscheva nadela in odobriti kaže naš slovenski  posojilniški  zistem. Prerešetati kaže na j ivnem shodu   z  jedna  strani   prednosti, z druge strani pa neugodnosti zakona z dne 1. janija 1889. Posebno   temeljito   bi  bilo   potreba pretresti načrt novega zadružnega zakona. Kazalo bi morda kazati na napačnosti in škodljive določbe,  ki se nahajajo v pravil/h nekaterih posojilnic. Govoriti bi utegnili zabiti   tudi  še   o   knjigovodstva  naših posojilnic. Glede organizacije  posameznih   posojilnic in njih razmerja do sosednih sester,   bi s* znabiti sprožil predlo/?, kje kaže še posrj Inice snovati  in kje jih ne kaže; k j SI je več posojdnic skupno v enem kraju ali blizu skupaj v eoem okraja, bi se utegnilo na-svetovati,   kako bi se one združile a'i približevale, oziroma svoj delokrog tako odmerile,  da bi se ne spodtikale jedna nad  delovanjem  druge. Največje važnosti pa je  organizacija   tistih   društev, katera so vz«'a v svoje varstvo  posamezne  slovenske po solilnice. Ta društva, oziroma zadrug* so: 1.) „Zveza slovenskih posojilnic* (v Celji), 2. „Zveza kranjskih posojilnic", 3.) „Gospodarska zveza"   (obe v Ljubljani) in 4)   BCentralna   posojilnica  slovenska" (v Krškem1. Ker so pravila prvih dveh  društev taka, d* lahko sega jedno  društvo v delokrog druzega, treba bi bilo v tej zadevi mirno in rodoljubno besedo spregovoriti, da se ne b  niti jednemn društva krivica godila, marveč n^svetovati,   kako bi se za-jamčil vsem obstanek in kako naj bi se ta društva s „Centralno posojilnico4* vred mej seboj podpirala in sporazumno podpore dajala vsem slovenskim posojilnicam in zadrugam m. pr. na ta  način, da bi izdajala Bku.no svoj  časnik, prirejala učne tečaje itd. Na t*m shodu bi so sploh nič ne podiralo, nikogar sumnic": lo, nič ne politikovalo.   Shod  naj bi marveč zidal in  družil ter  v  veliki  meri in z jasno ter slovesno besedo pospeševal  narodno gospodarstvo po Slovenskem, kolikor se ono razodeva v slovenskih  pcsojilnicih in drugih gospodarskih zadrugah.   Ves shod naj bi imel v resnici slovesen obraz. Na tem shoda bi se namreč tudi o tem posvetovali, kako bi   slovensko posojilništvo  v svoji skupnosti praznovalo  letos   SOletni  jubilej našega presvetlega cesarja. V tej zadevi niso namreč do zdaj naše  posojilnice  mogle Se  ničesar ukreniti; nekatere so še preslab ttne, druge pa so že v narodne namenn veliko žrtvovale  „Centralna posilnica slovenska" torej namerava sklicati prvi  shod slo venskih posojilničarjev, in to v belo Ljubljano prve dui meseca avgusta. Predno pa stori  potrebne korake  v to  svrho, mora  vender  v  smislu sklepa ob "nega zbora za mnenje poprašati prvič svoje za družnice,, drugič pa tudi vse ostale naše posojilnice. Naj nam ono poročati blagovole:   Ali žele takov shod? Ali naj  se  skliče v Ljubljano?   Kdaj? S kakšnim dnevnim redom ? Koliko zastopnikov uteg noj o odpodati? Itd.
Iz obiinskega svttm lls*JMita|sY.
V Ljsbijasi, 7. jnnija.
Seje, katari js predsedoval in pas Hribar, se js udeležilo 22 občinskih svetnikov. Overova-teljsnsa zapisnika sta bila imenovana obe. svetnika Hribar in P 1 a n t a n.
Župan Hribar je naznanil, da js cesarsko rodbino zadela velika nesreča Umrl js nadvojvoda Leopold, katerega bo zlasti armada težko pogrešala. Župan je v imenn mesta izrazil na pristojnem mestu sožalje na tej izgubi ter prosil, nsj se temu pritrdi. (Se sgodi.) Ker so obč. svetniki vstali ras sedeže, se njih izraz sožalja zapiše v zapisnik današnje seje.
Župan Hribar je potem naznanil, da ja v smislu dobljenega naročila odposlal prošnjo, naj se zgradba justične palače še letos začne. Župan je tudi osebno na Dunaju vprašal, kako je s stvarjo, in tam izvedel, da ni druzega sadržka, kakor da načrti še niso vsi pregledani. Pri tej priliki se je prepričal, da načrti nikakor ne zadostujejo, in obljubilo se mu je, da se prenareds. Ker bi se letos itak ne moglo dosti več narediti, je bolje, da se začne z zgradbo prihodnje leto.
Dalje je župan Hribar naznanil, da js železniškemu ministra priporočal ljubljansko kolodvorsko vprašanje in prosil, naj čim preje skliče mešano komisijo, katera se ima o njem izreči. Minister je obljubil stvar pospešiti in je že danes odgovoril, da vzame vloženo spomenico v pretres, komisije pa da ne more prej sklicati, dokler se prizadete železnice ne zjedinijo glede projekta, p. upanja ni, da bi bilo možno pridobiti jih za tako drag in obsežen projekt, kakor ga naevetuje spomenica.
Nadalje je župan povabil obč. svetnike, naj se udeleže procesij sv. H. Telesa, občneg« zbora gasilnega društva in občnega zbora kranjsko-pr. -morskega gozdnega društva dne 21. t. m., kateri bo slovesen, ker je Ž njim zdrnženo predavanje o cesarjevi petdesetletnici, ter naznanil, da še ni dobil odgovora od arhitekta Baumana, kateremu se je ponudila naprava regu lačnega načrta za svet za jnžno in državno železnico, vsled česar je prosil dovoljenja, da sme v tej zadevi stopiti v dogovor z arhitektom Fabianijem.
Obč. svet. Pavlin je toplo priporočal ta županov nasvet, povdarjaje, da je arhitekt Fabiani jako nadarjen, kar so mu prav v zadnjem čaan priznavali tudi dunajski listi in kar je izpričala tuđi njegova generalna sk ca regulacijskega načrta za Ljubljano. Ker mu je Ljubljana dobro znana, bo načrt laglje napravil, kakor vsakdo drugi.
Obč. svet je pritrdil županovemu predlogu, na kar je župan še naznanil, da je naprosil višjega poštnega in brzojavnega ravnatelja v Trsta, naj izposluje, da dobita poštni ekspediciii I. in II. v Ljubljani mesto sedanjih samonemških pečatov dvojezična in se je poštno ravnateljstvo v tej stvari že obrnilo na trgovinsko ministerstvo.
Na to sta bila prečitana in odobrena zapisnika zsdojih dveh sej, pri kateri priliki je župan Hribar naznanil, da se je naprava rastlinjaka oddala Žtbkarju, hodnik na Poljanah pa da se začne v kratkem delati.
Nadinžener Duffe1 je potem poročal o uravnavi Valvazorjevega trga pri Mavrerjevi in Auers-pergovi hiši. Ker je Mavrer po regulacijskem nivelu zgradil svojo hišo a prodajalne ne more porabiti, dokler ni regulacija izvršena je poročevalec predlagal, naj se za regulacijo dovoli 556 gld. 60 kr. iz blagajničnih preostankov in  naj se takoj izvrši.
Obč. svet. Pavlin je vprašal, na kateri način se je določil nivel, ker ga obč. svet še ni določil, na kar je poročevalec Duffe pojasnil, da ae regulira samo spodnji del trga, za kateri je obč. 8vet določil nivel takrat, ko je sklenil znižati Gospodsko ulico za 30 cm, katerega nivela sa je Mavrer pri svoji hiši držal.
Obč. svet je sprejel poročevalčev predlog. Nadinžener Duffe" je poročal o oddaji slikarskih del v novi hiši meščanskega zaklada. Podani sta bili dve ponudbi. Slikarski konsorcij Lipovšek, Baraga, Perdan in Perko je zali t o val ,rJ2G8 gld., »Stare pa 2801 gld. Poročevalec je predlagal, naj se oddajo dela najcenejema ponudniku F. Staretu.
Obč. svet. Len če je naznanil, da bi konsorcij prevzel delo za isto ceno, kakor Stare in predlagal, naj se delo odda konsorciju , zajedno pa prosil župana, naj naroči stavbenemu uradu, naj z oddajo del počaka, da se izreče obč. svet.
Župan Hribar je pojasnil, da se dela nikdar prej ne oddajajo, dokler se ne izreče obč. svet, da pa je bilo radi polaganja tal v Mavrjevi prodajalni potrebno stene s prvo barvo preslikati, ker bi bo sicer tla ne bila mogla položiti, a to delo se je naročilo tistemu, ki je stavil najcenejšo ponudbo.
Obč. svetniki P r e d o v i č , dr. S t a r e in M a 1 I y so priporočili, naj se dela oddajo F. Sta-retu, ker je v vsakem oziru kos svoji nalogi in ker bi sicer ofertne  obravnave  postale nepotrebne.
ObČ. svet je odklonil Lenčetov predlog in sprejel cdsekov predlog.
Nadinžener Duffe je poročal o oddaji pečar-skih del v hiši meščanskega zaklada. Došle so štiri ponudbe in so zahtevali: Večaj 2088 gld., Vidic & Comp. 3379 gld., Drelse 3120 gld. in Uran 4G20 gld.
Dalje v prilogi.
Prilog« »Slovenščino Narodu" St. 128, dn6 8. junija 1898.
Poročevalec je predlagal, naj ae odda delo Vidicu £ Gonp. aa 3379 gld — Sprejeto.
Iniener Ciuha je poročal o napravi ograje pri topntčaraki vojašnici, glede katere je obč. svet sklenil, da je sidane stebre podreti. Predlagal je, naj se podere le vsak drogi steber
Obč. svet. Pavlin je izjavil, da mu stvar tudi sedaj še ne ugaja in dodatno predlagal, naj ae narede stebri v surovem zidi, skladi pa naj se ■ cementom zamaiejo, obč. svet. Tnrk je priporočal poročevalčev predlog, ker Uniondrnžba zasluži obzire, obč. svet Velkavrh pa je podpira) Pav-linov predlog.
Obč. svet je sprejel poročevalčev predlog in dodatni predlog obč. svet. Pavlina.
ObČ. svet. dr. Požar je poročal o županovem dopisa v zadevi proslave stoletnice rojstnega dne Frana Palackega v Pragi. Župan je predlagal, naj se mesto odzove povabilu na slavnost v dokaz solidarnosti a Čehi, ker priredi slavnost praški obC svet in ker se je Praga vedno pokazala kot dobra sestra Ljubljane. Poročevalec je označil veliki pomen Palackega za češki narod in nag'ašujoč, da je bil goreč Avstrijec, predlagal, naj obč. hv» t odpošlje k slavnosti tri odposlance, župana Hribarja podžupana dr. vit. Bleivveisa in obč. svet dr. Tavčarja. — Sprejeto.
Obč. svet. S vete k je poročal o prošnji Am-brožičevih sirot za pogrebni prispevek po materi in za preskrbnino nedoletni Andrijeni Ambrožič in je predlagal, naj se tej dovoli preskrbmne letnih 176 gld. do polnoletnosti, prošnja za pogrebni prispevek pa naj se odkloni. — Sprejeto.
Obč. svet. dr. Tavčar je poročal o vknji že nju služnosti na oni del Kerna, ki je last Šer-čevih dedičev. Kern je bil nekdaj v rokah jednega lastnika, a pozneje se je razdelil na dva dela. Na polovici, ki je last Dobrletove rodbine, je vkojižena servituta, da sme občina spuščati vodo na travnik in sekati led od Sv. Martina do Svečnice, na drugi polovici, ki je last dedičev Elizabete Šerčeve, pa ta služnodt ni vknjižena, kar se je moglo zgoditi pri prepisu le vsled pomote. Mesto izvršuje svoje pra vice faktično neprestano in mirno, a ker je za vse slučaje treba, da se servituta spravi v javno knjigo, naj s magistrata naroči, stopiti v dogovor z dediči Elizabeta Šerčeve, a če bi ti ne dovolili vpisa služnosti, naj se privoli že sedaj, da nastopi mesto pravdno pot. — Sprejeto.
Obč. svet. dr. Krisper je poročal o dopisu graškega trgovskega gremija zaradi pnmnožitve brzov lakov na južni železnici in je predlagal, ker sedanji brzovlaki nikakor ne zadostujejo, naj se pošlje primerna peticija na vodstvo južne železnice, na železniško ministerstvo in železniški svet. = Sprejeto.
Obč. svet. Svete k je poročal o škontraciji mestne blagajne in je predlagal, naj se vzame poročilo na znanje in naj se naroči magistrata, naj prouči vprašanje o zavarovanju mestnih doklad, ker se je pri Škontraciji izkazalo, da blagajna ne vodi posebnega računa o mestnih dokladah na direktne davke — Sprejeto.
Obč. svet. Senekovičje poročal o računskem sklepu mestnega zaklada za I. 18'.i7. Denarno gibanje pri mestni blagajni je bilo I. 1897. takole: Dohodkov je bilo 649 805 gld. 99% kr., izdatkov 638 897 gld. 24 kr., blagajnične gotovine pa je bili 81. decembra 10.908 gld. 75'/, kr. Redni dohodki za I. 1897. so bili po proračunu, kateri je odobril obč. svet, nastavljeni na 323 397 gld , glasom računskega sklepa pa so znašali 499.019 gld. 35 kr. in so bili torej za 175.622 gld. 35 kr. višji kakor jih je kazal proračun. V tej vrsti se nahajajo nekateri prejemniki, ki so prav za prav prehajal nega pomena. Tako svota 3125 gld. 9 kr., ki je skupilo za prodana zemljišča. Ta svota je bila tekom leta naložena v hranilnic, in ee pozneje nahaja mej troški. Dalje svota 155 026 gld. 10 kr. ki izvira od tod, da se je iz hranilne knjižice št. 17954 dvignil znesek 5520 gld. 21 kr., ki je bil namenjen za napravo parne kurjave v magistralnem poslopju in iz raznih hranilnih knjižic ob raznih časih dvignil znesek 150 105 gld. 89 kr, s Čimer so se po potrebi proti 4% obrestovanju zalagali regulačni zaklad, meščanski bolniški zaklad in tudi mestni zaklad, ako ni imel d- volj gotovine. Prva teh svot se je porabila za izplačilo parne kurjave, druga se je mej letom zopet naložila v mestni hranilnici. Pravi uspeh je bil to roj — po odbitju zneska 158.751 gld. 19 kr. — pri rednih dohodkih proti proračunu ugodnejši za 10.871 gld. 16 Ur, Ugodnejši dohodki, kakor so bili nastavljeni v proračunu, so bili pri upravi mestne imovine za 3<J03 gld. 80»/> kr., pri mestnih davščinah (20% doklada za 10.156 gld. 60 kr, gostaščina za 1324 gld. 77 kr., tržna pristojbina za 1033 gld. 76 kr., pasji davek za 443 gld), pri skupilo za drevesa in cvetlice podturnske graščine za 1119 gld 57 kr., pri mestnem vodovodu za 2500 gld., pri ogledovanju mrličev za 75 gld. 50 kr.. pri ukovini za 424 gld. 50 kr., pri višji dekliški šoli za 827 gld. 56 kr., pri nastanitvi vojaštva za 1048 gl. 53% kr. in pri raznoterostih za 428 gld. 60 kr. Manjši dohodki, kakor so bili proračunjeni, so bili pri upravi v obče za 729 gld. 40 kr., pri skupila za materijal za 233 gld. 25 kr, pri posebnih mestnih prikladah za 4634 gld., pri najemščini od poslopij in zemljišč podturnske graščine za 326 gld.
28 kr., pri povračilu vojaštva in dež. odbora za 66 gld. in pri raznih prejemkih za 30 gld. 72 kr.. Izredni dohodki so znašali 52 gld. 42  kr. ter ob stoje iz povračil dveh nradnikov od njim izročenih denarnih zalog. Aktivni zaostanki so koncem 1. 1897. znašali   pri rubriki rednih dohodkov 33448 gld. 75 Vi   kr.,  v  rubriki   prehajalnih   dohodkov pa 29.333 gld. 97 kr, skupaj torej 62.782 gld. 72% kr, deloma tndi zategadelj, ker se dežela De zmeni za povračilo doplačil k najemščinam za stalna vojaška stanovanja, tako da znašajo ta že 2527 gld. 38 kr. — Redni troški so bili proračunjeni na 233.119 gl, a so znašali 439.188 gld. 7  kr., torej  so b'U za 206.069 gld. 7 kr. višji, kakor je bilo proračunano. Da se more dejanski uspeh primerjati s proračunom, treba je od izdatkov odšteti nekatere postavke v skupnem znesku 203 807 gld. 89  kr,  ki so vsi naloženi v mestni hranilnici   in   so  torej faktični troški znašali 235.380 gld. 18 kr. ter so bili le za 2261 gld. 18 kr. večji, kakor so bili proračunani. Več kakor je bilo proračunano se je izdalo za ceste, ulice itd  za  6579  gld   37  kr. in za šolstvo za 1202 gld. 4% kr., manj pa se je izdalo pri upravi v obče za 4550 gld. 93% kr.,  pri  upravi mestne imovine za 519 gld. 70'/, kr., za zdravstvena zadeve za 394 gld. 59 kr, za vojaško nastanitev za 4   gld.   75   kr.   in  pri  raznoterostih  za   68 gld. 36Vi kr- »kupaj za 5538  gld.   23Vi   kr. Najbolj se je   proračun   prekoračil   pri   troških   za ceste. To prekoračenje   je    bilo    provzročeno   po večji porabi   materijala   in   po   dokaj   večjih mezdah za   delavce.   Prihranki   izvirajo od  tod ker niso bila vsa službena mesta popolnjena. Izredna potrebščina je bila proračnnana na 86 540 gld., porabilo se je pa 58.596 gld. 79%  kr, torej se je prihranilo 32.943 gld.  20%  kr.   Ti   prihranki izvirajo odtod, da se nekatera dela ali sploh niso izvršila, ker niso bila nujno potrebna, ali pa  koncem leta še niso bila izgotovljena.   Kredit za zadnje vrste dela   je   naložen  v mestni   hranilnici   in znaša 22.899 gld. 24 kr.   Končni uspeh lanskega leta je ta, da je mestna blagajna imela 31. dec  1897. I. 61.512 gld.  75Vi   kr.  razpoložljivega denarja. S tem denarjem bi ee lahko izvršila vsa dela, na katera se je pri proračunu ozir jemalo, poplačajo se lahko vsi pasivni zaostanki pri redni potrebščini in preostaja potem še svota okroglih 10.000 gld. Računski sklep kaže, da je bil proračun sestavljen pravilno in na reelni podlagi, da se je z mestnim denarjem   ali.   praviloejše   povedano,   z denarjem davkoplačevalcev   gospodarilo previdno   in dobro. Kdor kaj nasprotnega trdi, stori to le ali iz neved -nosti,  ki  se mu pač  Iabko  odpušča, ali pa zgolj iz zlobnosti.  Zlobnih jezikov pa je  povsod zadosti in jih menda tudi nikdar ne bo zmanjkalo. Računskemu sklepu mestnega zaklada je mestni magistrat pridejal tudi inventar o imovini mestnega zaklada Glavni pregled premoženja kaže aktiv 765.665 gld. 1 kr. in pasiv 326.594 gld. 82% kr- cista aktiva so torej znašala 31. decembra 1897. 1. 439.070 gld. 18% kr. in se je premoženje tekom  1897. 1. zvišalo za 79.501 gld. 88% kr.  Poročevalec je predlagal:  1) Računski sklep in inventar se odobrita; 2) Mestnemu magistratu se naroči, da glede aktivnih zastankov prehajalnega  naslova vse potrebno stori, da se kmalu poplačajo in sicer posebej  a) da se zopet obrne do dežel, odbora v zadevi  doplačil k najemščini za vojaška stanovanja; b) da v podrobnem izkazu teh zastankov navedene evote med do tične dolžnike razdeli in iztirja.
Obč. svet je vse predloge soglasno sprejel in izrekel na predlog župana Hribarja poročevalcu obč. svet Senekoviču toplo zahvalo za temeljito poročilo.
Obč. svet SenekoviČ je poročal o računskem sklepu nbožnega zaklada. Ta zaklad je imel 30.087 gld, 03 kr. dohodkov in 3212 gld. 11 kr. aktivnit> zaostankov, v primeri s proračunom so bdi d hodki za 2856 gld. 70% kr. ugodnejši. Troški so znašali 30.087 gld. 3 kr, in je poleg njih še 2170 gld. 27 kr. pasivnih zaostankov, primeri s preračunom so troški prekoračili proračunano svoto za 3149 gld. 99 kr. Bilanca izkazuje aktiv 261 574 gld. 83 kr., pasi v 2386 gld. 49 kr., torej so znašala čista aktiva 259 188 gld. 34 kr in se je premoŽenje zvišalo za 1064 gld. 89% kr. Poročevalec je predlagal, naj se računski sklep in bilanca odobrita. — Sprejeto.
Obč. svet. Senekovič je poročal o računskem sklepu meščansko-bolniškega zaklada Dohodki ho znašali 187.982 gld. 23 kr.. troški 183.821 gld. 50% kr in je bilo torej 4160 gld. 72Vi kr. prebitka. Bilanca kaže aktiv 172.337 gld. 18% kr in pasiv 75.007 gld. 12 kr., torej čistih aktiv 97 330 gld. 0% kr. Premoženje se je tekom I. 1897. zvišalo za 40 038 gld. 6% kr. Poročevalec je predlagal, naj se računski sklep in bilanca odobrita. — Sprejeto.
Obč. svet. Senekovič je poročal o računskem sklepu ustanovnega zaklada. Dohodkov je bilo 16.504 gld. 19 kr, troškov pa 14.658 gld. 95 kr, torej 1845 gld. 24 kr. prebitka. Inventar izkazuje, da je imela mestna občina koncem 1. 1897. v svoji oskrbi 43 nstanov, katerih normalna vrednost je znašala 206 643 gld. 54 kr, efektivna vrednost pa 226.709 gld. 85 kr. Poročevalec je predlagal, naj se računski sklep in inventar odobrita. — Sprejeto.
Obč. svet. Senekovičje poročal o računskem sklepu loterijskega posojila za I. 1897. in predlagal, naj se odobre: glavna bilanca z aktivi 1,603.250 gld. 38 kr. in s pasivi 1 635 154 gld. V, kr., torej s nedostatkom 81.903 gld. 62% kr.; računski sklep in bilanca amortizačnega zaklada, ki izkazuje dne 31. decembra 1897. premoženje tega zaklada 181.401 gld. 68 kr; račun o dobičku in izgubi z dokazanim dobičkom 14.240 gld. 07% kr.
— Sprejeto.
Obč svet. Senekovič je poročal o računskem sklepu potresnega zaklada. Knjigovodstvo je poročalo magistratu, da je bil ta račun, kakor vsi drugi, razgrnen 14 dnij na vpogled, da se je zanj zanimal le neki Dzimski, ki pa ni o njem navedel nobene opazke. Poročevalec je predlagal, naj se računski sklep potresnega zaklada, glasom katerega je znašalo konec 1897. I, premoženje 31.565 gld. 13 kr., odobri in naj se odpiše za cenitev škode pri cerkvah sv. Jakoba, sv. Petra, srca Jezusa in v Trnovem predujemno izdana svota 628 gld. 6 kr.
— Sprejeto.
Obč. svet. Senekovič je poročal o računskem sklepu 3% posojilnega zaklada. Mestna občina je prejela posojila 266.666 gld. Hišnim posestnikom se je do konca 1897. 1 izplačalo 75.674 gld., premoženje znaša 272.345 gld. 20 kr. Poročevalec je predlagal, naj se računski sklep odobri. — Sprejeto.
Odč. svet. Žužek je poročal o ponudbi Ivane pl. Zhubrove za odkup stavbišča pare. št. 195/5 kat. obč. Kapucinsko predmestje, za katero ponuja 8 gld. za štirijaški seženj, na katero pa tudi reflek tuje južna železnica in je predlagal, na se ponudba začasno odkloni. — Sprejeto.
Obč. svet. Len če je poročal o prošnji magi-stratnih začasnih slug za podporo za obleko in je predlagal, naj se prošnja odkloni. — Sprejeto,
Obč. svet. Len če je poročal o prošnji mestnega stražniškega vodje Ivana Ižanca za nakup zdravilne vode in je predlagal, naj se prošnji ugodi z dostavkom, da sme trošek znašati 42 gld. — Sprejeto.
Obč. svet. Lenče je poročal o prošnji mestnega policijskega komisarja za nakup uradnega bi-ciklja in je predlagal, naj se prošnja odkloni. — Sprejeto.
Župan Hribar je na to zaključil javno sejo in odredil tajno sejo.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 8 junija.
— (Osobna vest) Občinski svet ljubljanski imenoval je v sinočni tajni seji dičnega našega pesnika gospoda Antona Aškerca mestnim arhivarjem.
— (Za vseučilišče v Ljubljani.) Občinski odbor v Teharjib pri Celju je sklenil v svoji zadnji seji, poslati na državni zbor prošnjo za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani.
— (Shod vseh slovenskih velikosolcev in abiturijentov v Ljubljani) se vrši 12., 13. in 14. avgusta t. 1. Glavni točki zborovanja: Slovensko vseučilišče v Ljubljani in občedijaška organizacija mej počitnicami. Predsednik pripravljalnega odbora: g. stud. phil. Jožef Reisner, Dunaj VIII., Lederergasse 20, 1. 5.
— (Radogoj ) Mnogokrat smo gg. vseučili-ščnike opozarjali , da naj svojim prošnjam za podp re pndevajo natančni naslov sicer, ni mogoče poslati dotične rešitve in prilog. — Opozarjamo na ta nedostatek Še jedenkrat z dostavkom, da se prošnje brez natančnega naslova ne bodo odpošiljale, ampak ostanejo pri društvenem tajniku.
— (Izlet v Medvode) priredi Ij ubijan-ki „Sokol" v nedeljo, dne 12. t. m. popoludne. Zbirališče je v telovadnici v „ Narodnem Uftmu", od koder odkorakajo Sokoli peš ob pol 2. uri. Ako se ta poskus manjših popoludanskih izletov obnese dobro, namerava odbor prirediti tekom poletja še več takih malih izletov. Podrobnosti se naznanijo prihodnjič.
— („ SI o vensko planinsko  društvo0) še
jedenkrat opozarja na društven' izlet, katerega priredi v nedeljo 12. t. m. na Gorjance. Odhod iz Ljubljane v soboto, 11. t m., ob 6 uri 30 min. zvečer V Novem mestu je prenočišče. V nedeljo zjutraj ob 4. uri 15 min. se bo za izletnike brala sv. maša. Odhod iz Novega mesta ob 5. uri. Prihod na Gorjance ob 8. uri Na vrhu pri S.. Geri je skupno kosile Povrat iz Novega mesta ob 4. uri 56 min. popoludne, prihod v Ljubljano ob 8. uri 35 min. zvečer. Kdor se hoče izleta udeležiti, naznani naj to odboru „Slov. plan. društva" najkasneje do 9. t. m. zvečer ustmeno ali pismeno.
— (Slov. delavsko pevako društvo .Slavec*) priredi v nedeljo, dne 12. junija t. 1 , veliko ljudsko veselico na KoBler:evem vrtu s prijaznim sodelovanjem gosp. M. Benčana iz Celja. Razpored: I. Petju: Pod vodstvom društvenega pevovodje gosp. H. Benišeka. 1. A. B. TovaČovskv: „Žene mrak se", zbor 2 a) „Slovo", narodna, har-monizoval A. Foerster b) .Bom šel na planince", narodna, harmonizoval J. Čerin.   c) M. 1. Glinka:
„Ura", zbor.   3. Iv. pl. Zuje:   „More", simfonična , glasbena slika za moški zbor z orkestrom.    3  Iv, -pl. Zajc: „Večer na Savi", zbor   li. Zanimivi telo- j vadski in atletski nastopi, izvaja g. M Benčan in llleten deček iz Celja. 111. Godba svira 12 koma dov.  IV. Kegljanje na dobitke bode v četrt«k, dne 9. junija, in v nedeljo, dne  12. junija, vsakokrat od 9. ure zjutraj do 10. cre zvečer. Dobitki: 1. dobitek 12 kron  2, dobitek 8 kron, 3. dobitek 6 kron, 4. dobitek 4 krone, 5. dobitek 2 kroni,  6. dobitek 4 krone za največ serij. 7. šaljivi dobitek  za naj večkrat vseh devet. Serija treh lučajev velja 10 kr. Zvečer v mraku 8'jajeu umetalen  ogenj.    Po končanem razporedu: Prosta zabava. Začetek ob 4. uri popoludne. Vstopnina za osebo 20 kr., častiti podporni členi so vstopnine presti.   Za slučaj neugodnega vremena vršila se bode veselica v nedeljo, dne 19. junija t. 1.
— (Pevsko društvo „Ljubljana") priredi dne 10. julija 1H98. velik vrten koncert s sodelovanjem vojaške godbe na vrtu pri „V irantu". Naredna društva ljubljanska prosijo se tem potom, da prirejajoč svoje veselice upoštevajo ta dan.
— (Pevski zbor „Glasbene Matice") ima danes, v sredo, ob 8. uri zvečer izredno pevsko vajo za mešan zbor.
— (Izpred porotnega sodišča ) Včeraj vršila se je obravn-va proti 30 let staremu Ivanu Met-uitzn, bivšemu računskemu asistentu pri okrajni bolniški blagajni ljubljanski, zaradi hudodelstva po-neverjenja Leta 1892. postal je Metnitz asistent pri bolniški blagajni, a ker je bil blagajnik večkrat odsoten, dal je obtožencu ustmeno pooblastilo, da sme od strank vplačane svote prejemati in vkoji-ževati. To zaupanje pa je Metnitz v škodo blagaj uice in pooblastitelja zlorabil. Že leta 1896. se je dognalo, da je odtoženec izneveril do 600 goldinarjev. Zavezal se je, to svoto povrniti blagajni v mesečnih obrokih po 5 gld. in ostal je še nadalje v službi. A nadaljeval je tudi izneverjenje. Končno bil je dne 4 februvarja letos mestnemu magistratu ovaden ia aretovan. Zved^nci so dognali, da znaša svofa, katero je prejel obdolženec za blagaj mco od raznih strank ter jo obdržal za-se, skupaj 1785 gld. 31 kr. Obdolženec je v preiskavi kakor tudi pri obravnavi izueverjenje sicer priznal, misli pa, da je po zvfdencih dognana svota previsoka. Ker so okrajne bolniške blagajne zavodi javnega prava, tožilo je državno pravdništvo Metnitza, da si je kot uradnik okrajne bolniške blagajne prilastil iznev«Tjeno svoto. Pri obravnavi pa se je dognalo, da Metnitz nikdar ni dobil pooblastila niti od odbora, niti od načelnika, da sme sprejemati in v k nji zevati denar in da je bil za ta posel določen le blagajnik, ki je s svojo kavcijo jamčil za vsako oškodovanje blagajničnega imetka. Zagovornik ob- i tožencev je torej povdarjal, da Metnitz kot uradnik | m prav za prav blagajni ničesar izneveril, ampak le blagajniku, ki ga je pooblastil, da sme spreje mati denar Temu nazoru pritrdili so tudi porotniki, ki so vprašanje glede krivde soglasno zanikali. Metnitz bil je vsled tega od obtožbe oproščen.
— Meteor o logić o   mesečno poročilo.) Minoli  mesec   veliki  traven   bil  je sicer moker, a zato precej topel. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopinjah: ob  sedmih zjutraj 11 "5°, ob dveh popoldne 19 0°, ob  devetih zvečer 13 7°, tako da  znaša  srednja  zračna temperatura tega meseca 14 7°, za 0 8° nad normalom. — Opazovanja na  tlakomeru dado   povprek   732 23 mm kot srednji zračni tlak tega meseca, za 38 mm pod normalom.   —   Deževnih dnij bilo je 18,   padlo je pa vsega skupaj 88 7 mm dežja. — Prvi trije dnevi bili so zelo topli in  prijetni,  dne 2. je kazal toplomer 26 0° (največ); ker je pa po noči na 4. deževalo, in sicer ob močnem zahodnem  vetru, ohladilo se je vreme nekoliko in  nebo se je za delj časa pre vleklo   Deževalo je potem večkrat, večinoma po noči, in če je bil jeden dm suh, sledila sta mu dva mokra, toda dež je bil pohleven in rastlinstvu jako ugoden* j  tudi temperatura si je kmalu opomogla, tako da s) bili poljedelci z vremenom zelo zadovrljni. Dne 12. je zračn- tiak padel do 7233 mm (najnižje),   pa  je  zopet hitro  naraščal ter dosegal 15. zjutraj 739 7 mm (najvišje);  to jutro je bilo megleno in hladno,  temperatura je znašttla le 3*1° (najmanj), vender megla je že ob 8. uri izginila in naredila prostor krasnemu dnevu. S tem se začenja doba deveterih toplih dnij, ki so bili večinoma suhi; bil je to najlepši čas celega meseca in najbrž tudi celega leta. Močni zahodni in jugozahodni veter, k je   pihal cd  20. naprej,  pokvaril je  lepo vremei kajti od  24. začenši   pa tje do zadnega velikega, travna je vsak dan deževalo,  toda ne preobilno; 28. je padlo  10 2  mm  dežja   (največ), binkoštni prazniki, katerih  se  je marsikdo veselil,   niso bili prijazni,  v   ponedeljek   popoldne   se je  vlila nad Ljubljano močna  ploha, ki je  trajala blizo jedno uro, bliskalo je in grmelo,  tudi nekaj drobne toče je padlo vmes; zadnji dan meseca, binkoštni torek, bil je zopet suh in prijeten.  —  Po vsem tedaj je bil ta mesec jako ugoden, temperatura se je izvrstno držala,  pohleven in topel dežtk je pridno namakal zemljo  ter  opiral  cvetje  in  rastlinje škodljivega mrčesa,  vetrovi so  marljivo  pihali,  sušili, čistili zrak in preganjali temne oblake;  polje in travniki ao v najlepšem stanu, tudi sadovnjaki obetajo obilnega sadu.
— (Noj t Klndskega menažeriji) je poginil, in ko so njtgov želodec razparali, našli so v njem k< se starega železa, žeblje in zlat uhan z bri-Ijanti. Uhan viel je bil noj v Gradci neki dami, katera je Kludskega tožila zaradi odškodnine in je bil ta baje tudi obsojen, da mora odškodovati toži-teljico. Naglo smrt nojevo pa je provzročil „tičafajl", kateri je bil požrešni noj pogoltnil in se mu je bil zaril v jetra Noj kupil se je za ljubljanski muzej.
— (.Kopitarjev hram".) Opozarjamo na novo kavarno in restavracijo »Kopitarjev hram" v Ba hov revi hiši za staro bolnico, katero je otvoril gosp. I. Kramar.
— (Umrl) je v Praprečah po dolgi in mučni bolezni jorist gosp. Ivan Capuder v starosti 27 let Bodi ljubeznivemu in nadarjenemu možu prijazen spomin 1
— (Naglo umrl) je včeraj popoludne Andrej V i r a n t, posestnik v Crni vasi. Pomagal je pri soseda vzdigovati kozolec in je sedeč na „kontra-pezi" najedenkr-fc se zgrudil na tla in obležal mrtev. Zadela ga je kap.
— (Subvencija) Poljsko ministerstvo je kmetijski podružnici v Novem mestu dovolilo 250 gl. za napravo amen&ke trtnice.
— (Iz Zagorja ob Savi) se nam piše: Vest, da priredi slavni pevski zbor »Glasbene Matice' svoj letošnji večji izlet v našo romantiško dolino, obudila je mej vsem ljudstvom največje zanimanje in veselje Tudi nam se bo toraj podala prilika, občudovati dovršeno petje najodličnejšega slovenskega zbora, in ob tem krasnem petju se navdušiti vnovič za sveto domovino slovensko. Vsa naša narodna društva, osobito „Sokol", „11 ralno društvo" in „Katoliško delavsko društvo" tekmujejo v tem, da bi vrlim pevcem, ki na tak vzvišen način širijo slovensko idejo do skrajnih mej domač h, in vsem ljubim gostom iz slovenske pre stolnice, napravili čas, katerega bodo preživeli mej nami, mej brati svojimi, čim naj prijetnejšim. Kličemo jim toraj: Na veselo svidenje I
— (Premovanje konj) Premovanje konj vršilo se bode letos na Kranjskem naslednje dni: 23. avgusta v Bohinju, 24. avgusta v Lescah, 25 avgusta v Kranju, 26. avgusta v Kamniku, 29. avgusta na Vrhniki, 30- avgusta v Rbnici, 3.   septembra   v   Trebnjem   in   5.  septembra v
Jerneju.
— (Osobna vest) Državni pravdnik pri mariborskem okrožnem sodišču g. dr. Avgust Nemanitsch je poklican na službovanje pri najvišjem sodišču na Dunaju.
— („Triglav" v Celji ) Iz Celja se nam piše 5. junija: Izlet „Triglavanovu v Celje se j« imenitno oboesel. Vse mu je bilo ugodno, vreme in celo celjski — »ob. ki je imel velik r-spekt pred našimi akademiki. Opoludne je bil v „Narodnem domu" banket, katerega se je udeleždo razun gospodov vseučiiiščni-kov precej tukajšnjih rodoljubov in dam. Knčegazda g. dr Sernec je pozdravil z lepimi besedami naše ljubljence, naš ponos: naše akademike in ž njimi došle Hrvate, Srbe in Čehe. Ognjevito je govoril g. dr. Dečko, v imenu „Sokola" je nazdravljal g. dr. Brenčič; napival je gg. akademikom tudi g. Hribar. Odzdravljali so naši gospodje vseošdiščiki, Hrvati, Srbi in Čehi . . . Zvečer pa je bil koncert, katerega se je udeležila ogromna množica narodnega občinstva iz mesta in iz okolice ter iz bližnjth trgov. O koncertu samem Vam ne morem pisati, ker nisem muzikalen, storilo Vam bo to gotovo kako strokov-njaško perft. Rečem samo to, da je vsp^l presijajno ! Vsaka točka se je morala ponavljati in pleskanja ni bilo konca. Naš akademiški orkester pa se sme producirati pred najkritičnejšim občinstvom makari na Dnnaji. Dirigent g. stad. jur. Ipavic se je izkazal pravega mojstra. Proti koncu programa so podarile in pripel« cel|ske Slovenke zastavi „Trigavanov" krasen svilen trak in pri tej priliki je deklamovala gdčna Kamila Baševa Aškerčev „ Pozdrav" v verzih, ki ga je prinesla „Domovina". Celjski rodoljubi pa so poklonili „Triglavu" poseben, umetno izdelan drog za r rakove, ker na zastavi sami že nimajo več prostora ti darovi iz domovine. Tu je zopet duhovito in prepričevalno govoril g. dr. Dečko ... Po programu se je razvila prosta zabava in ples. Da-ne-t pa so izleteli vrli „Triglavani" v Šoštanj. Moje poročilo je samo začasno in splošno. Pričakujemo pa, da Vam kak veščak in strokovnjak napiše obširno in temeljito poročilo zlasti o koncerta, pri katerem smo občudovali samospeve gg. dra Bele Stuheca in pa drda Viktorja Zupana. Ta koncert zasluži posebnega poročila. S tem koncertom s > „Tr-glavani" sijajno dokazali, da se poleg svojih studij pečajo tudi z umetnostmi, dokazali so, da jih obrs-koje, kdor bi rekel, da slovenski akademiki izven kolegij samo — popivajo itd Dostavljam še, da sta bila navzoča oba naša velika komponista: brata Gustav in Benjamin Ipavic. Upamo, da ostane kaj čistega dobička za Prešernov monument. Živio „Triglav" !
— (Nemška šola ▼ slovenski  vasi.) Od
Drave se nam piše: V Pekrah smo z veliko težavo naredili konec šnlvereinski natezalnici. Naš deželni šolski svet je na to sklenil, da ustanovi on jedno-razrednico v Pekrah, dasi tam Nemcev niti ni. Radovedni smo, kaj store naši poslanci. Nič bi ne škodovalo, ko bi se ganili, saj vender sami vidijo,
da je nastala velika nezadovoljnost mej slovenskimi volilci, katera se v prvi vrsti ohrača proti vodstvu v Mariboru, v drugi vrsti pa proti njim samim.
— (Kaj pa to?) .Domovina" piše: Doeedaj se je pri celjskem 87. pešpolku izkazalo, da je 2% do 3% vojakov občevalni jezik nemški. To pa menda na Danaji ne ugaja. Zahtevalo se je, da se vsakemu vojaku, ki le nekaj nemško govori, vpiše nemški kot občevalni jezik. Tako so baje izkazali celih 45°/0 vojakov z nemškim občevalnim jezikom! Kaj nameravajo s tem? Čemu manjšati število slovanskih vojakov? Bi li radi naredili z naum popolnoma slovenskim polkom tako, kakor s celovškim in ga spremenili v nemškega? Državni poslanci, kje ste? Se bode li kdo ganil, da se za preči tako postopanje ali pa bodete pustdi, da nas žive pokopljejo?
— (Narodna čitalnica v Ptnji) priredi v nedeljo dne 12. juoija t. 1. v „Narodnem domu" gledališko igro „Na Osojah", ljudski igrokaz v 5 dejanjih. Po predstavi prosta zabava, pri kateri sodeluje tamburaški zbor. Začetek točno ob */a8. nri zvečer. Vstopnina 30 kr. za osebo.
— (Vesela in pomenljiva zmaga.) Iz Rožne doline na Koroškem se nam piše: Ze dolgo sem ni bito tacega veselja v naši dolini, ki se zove sicer rožna, a za nas Slovence je z bodečim t njeni posuta. V žalostnem položaju se nahajajo Slovenci v tej dolini, čeravno tvorijo ogromno večino prebivalstva, vendar razven prijaznega Št. Jakoba, tega pravcatega otoka v nemškutarskem močvirju, nimajo ničesar, še manj pa smejo prositi, ker su jim vse kratko malo odbije. Z*to poskušajo Slovenci v tej dobi že precej časa svojo srečo najprej pri občin skih volitvah, katerih izid večkrat kaj prijetno ali neprijetno vpliva na nje. Tako so se udeležili tudi 6. t. m. občinskih volitev v Št. Janžu. Dosedanji župan Krasnig je menda po volji celovškemu okraj nemu glavarju Mac Nevinu, ki se na vso moč trudi,
t da bi  obdržal  nemškutarske postojanke v svojem okolišu iu jih morda še razširil. Strastno „ljubezen" goji  ta  glavar   proti vzornemu  rodoljnbu Martinu Štihu, ki je pred Krasnigom dolgo vrsto let župa noval v popolno zadovoljnost ondotnih vaščanov. Proti  njemu   je  bil  Mac  Nevin  uprizoril močno gonjo, tako da se mu je končno posrečilo, ga od-j stramti. Ali človek obrača, Bog pa obrne! Zaupanje, i katero je vžival toli preganjani Martin Stih, ni se ; dalo iztrgati   poštenim slovenskim kmetom  iz src, in v dokaz temu so ga včeraj zopet izvolili v občinski svet.   In še več!   Izvoljeni so bili v tretjem ; in  tudi v drugem  razredu od slovenske stranke i predlagani kandidatje, tako, da imajo sedaj Slo-I venci v tem občinskem svetu večino.   Kot ko-| misar je bil  navzoč  sam celovški okrajni glavar ' Mac  Nevin,  misleč,  da  bode  to kaj pomag ilo k i zmagi nemškutarskih privržencev.  Ali tudi njegove lepe, a zapeljive oči niso mogle premotiti neustra-! šenih slovenskih volitcev.   Čast in slava jim! Sloji venski kmetje so se zopet lahko prepričali, na ka-| teri strani naj pričakujejo pomoči.   Nasprotniki, z agitatorjem Krasnigom na čela, so letali kakor divji ! okrog; ponujali in obetali so zdaj temu zdaj onemu ! zlate gradove, a posledica je bila, da bo doživeli tako sramoten   poraz.   Nihče izmed njih ni pričakoval tako žalostnega izida volitev, najmanj pa celovški okrajni glavar Mac Nevin. Tudi njemu velja zaušnica kakor njegovim pristašem. Po vsem Rožu se je bliskoma  raznsla vesela novica o slovenski zmagi v Št. Janžu, in povsod je zavladalo   v elo-j vensko čutečih srcih močno navdušenje, nasprotno ! pa se je nasprotnikov   polastila  silna poparjenost.
— (Iz oerkve nas podel) V .Edinosti" čitamo: Za drugimi cerkvami tržaškimi, v katerih se mora umikati slovensko bogosluženje pred laškim nekrščanskim, cerkvi katoliški sovražnim in v svojih končnih ciljih tudi protidržavnim in protidinas-tiškim fanatizmom — za drugimi cerkvami je prišla sedaj na vrsto cerkev sv. Antona novega. Kolikor
! se spominjajo  naši  najstareji ljudje,  ki  bivajo že I pol stoletja v tem mestu, darovala se je v tej cerkvi vsaki praznik za naše ljudstvo velika slovenska peta sv.  maša z izpostavljenim Najsvetejšim.   Tako je bilo od davnih  časov do — zadnje  Binkoštne ne-\ delje.   S tem dnem se je odpravila ta peta maša, ! a v pretvezo se je porabila trditev, da so pevci na I tej maši slabo peli. Mar menijo res cerkvene oblasti, j da s tem večnim umikanjem potolažijo jezo svojih j laških sovražnikov?!   Kakor  vemo   mi,   tako bi j mogle vedeti tudi cerkvene oblasti po tolikih skuš-! njah, da naši in   njihovi   nasprotniki ne odstopajo j nikdar od svojih načel v svoji narodni in cerkveni t politiki. Varajo se cerkvene oblasti, ako menijo, da i z  ust rezanjem   laški   nestrpnosti   uli vajo   vodo v ; zubelj.   Kaj še!   Ne vode, ampak olje ulivate v j ogenj — in zapomnite si, da bodete morali odgovar-: jati tudi Vi — in morda v prvi  vrsti Vi — ko bode naraščajoči znbelj jel lizati ogrodje svete ustanove, poverjene Vašemu varstvu 1
— (Dr. Janko Čakanić,) umirovljeni prnfsor zagrebškega vseučilišča je včeraj po kratki bolezni v Zagreba umrl. Dosegel je starost 50 let. Pokojuik je polovico svojega znatnega premoženja zapustil „Matici Hrvatski", polovico pa akademinki meusi.
— (Raspisane službe) Mesto drž pravd-nika v Ljnhljani, eventuvalno mesto drž. pravd-nika ali njegovega substituta pri kakem drugem sodišču v okrožji viš. drž. pravdništva v Gradcu. Prešnje do 1 f>. junija z dokazi znanja oheb dež. jezikov. — V ženski kaznilnici v Begunjah mesto nadzornika v X čin. razredu, prost« m stanovanjem, s letno doklado 82 gld za kurjavo in razsvetljavo. Prosilci, zmožni obeh dež. jezikov, morajo napraviti izpit o upravni alnžbi c. kr. kaznilnic. Prosti flta event. tudi v drugih kaznilnicah mesti uradni kov v XI in X čin. razredu. Prošnje do 1 4. j n n. pri C. kr. viš. drž. pravdništvu v Gradcu. — Na trirazrednici v Kneza k u III. učno mesto s plačo IV. razreda. Prošnje do 1 0. j u n i j a pri oar. Aol svetu v Postojni. — Na štirirazrednici v Dol. L o gat.cn III , event. IV. učno mesto s plačo IV. razreda. Prošnje do 12. junija pri okr. sol. svetu v Logatcu.
* (Pasičeva žena.) Vodja srb. rad. stranke. Pasi d je obsojen na 9 mesečno ječo. .Tagespost" poroča, da se je radi te obsodbe hotela njegova mlada soproga usmrtiti. Komur so znana pisma Milana in Garašanina, ki sta očitala drug drugeiuu, da sta dala v jemali svoje nasprotnike pomoriti, bo obupanost Pasičeve nesrečne soproge razumel.
* (Tragedija dijaka.) Pred kratkim se je ustrelil na Dunaji 42 Jet stari dijak A Groeger. Posečal je celih 20 let. medicinsko fakulteto ter bil jako mar Ijiv; izpustil ni n ti jednega predavanja. Živel je solidno ter se pridno učil, a izpita venđer ni naredil nobenega; polotila se gaje namreč vsakokrat tobka „trema-, da je p vsem napačno odgovarjal. Slednjič mu je oče odtegnil vsako podporo; znanci so nesrečnega Groegerja nekaj časa podpirali, u kmalu se je začela iznova beda. Duševno in telesno uni čenega je vzel neki prijatelj k sebi. Sedaj je začel Groeger zopet študirati; toia ko mu je prijatelj odsvetoval, češ, da itak izpita ne naredi, se je z revolverjem usmrtil.
* (Prekanjen berač.) Nedavno je hodil po dunajski okoici ves pohabljen berač, kateri se je vsakomur zelo smilil. Hodil je po bergljah, glava, roka in vrat so bili obezani. Policijskemu nadzor roku pa se je zdel ta pohabljenec sumljiv, in dal ga je aretovati. Potem mu je počasi z uprav zdravniško ročnostjo začel odvzemati oveze; berač je upil ter se zvijal v neznosnih bolečinah. Toda ko so ga redarji oprostili neštevilmh ovez, stal je pred njimi povsem zdrav, močan 2Gleten hlapec, Anton Hauser, katerega so potem seveda izročili sodišču.
* (Na dirkališču zblaznel.) Pri zadnji konjski dirki v Freidenau pri Dunaju je stavil mlad mož iz najboljših krogov ogromne svote, a nit jedenkrat ni došel s svojimi konji prvi na cdj. Mož je bil strašno vznemirjen. Ko je stavil pri zadnjem dirkanji zopet na svojega konja jako veliko svoto ter iznova propadel, je — zblaznel.
* (Potdeaet let s kroglo v glavi) Alfred Bellos, trgovec v Promontoro, nosi še iz vojske 1 1848 kroglo v glavi. Vsled tega ne vidi na levo oko, ne sliši na levo uho in ne more na levi strani jesti. V kratkem hočejo baje z Rontgenovimi žarki pogledati, na katerem mestu je krogla.
* (Madjarski igralci v Londona V svesti si svojega velikega znanja in umetnosti, se je zbrala letos madjarfka igralska družba ter je šla v London gostovat V začetku je občinstvo iz radoved nosti napolnilo parkrat gledališče, potem pa je bilo čim dalje bolj slabo obiskano, in končno so igrali madjarski umetniki pred — prazno hišo Voditelj jim je odtegnil plačo, za katero so se pogodili, in tako so bili izpostavljeni bedi ter so bili primorani obrniti se za p.moč ondotnega avstro-ogerskega konzula.
* (Štiri osebe obglavili.) Iz Berolina se poroča: V Duisburgu so bili te dni obglavljeni Graadt, Santer in Smitz, ker eo usmrtili premo garja Scbule. Žena te žrtve, ki je morilce v to na-linjakala, da bi potem laglje ž njimi živela v prt -grešnji zvezi, je bila tudi usmrtena. Umor so izvršili dne 7. februvarja 1. I. in so bdi vsi štirje k smrti obsojeni. Zagovornik je zahteval drugo pravdo, a tudi pri drugi pravdi so bili k emrti obsojeni. Krvnik Reull je najprvo odsekal glave moškim, nazadnje ženski.
* (Prvi vlak ▼ vzhodni Afriki) Britska Uganda železnica se je začela pred kratkim redno voziti in sicer vozi od Kilindi do Voia štirikrat na teden. Vlak prevozi sedaj jedva 20 kilometrov v j*dni uri, a s čusom se bode popravil ta nedostatek. Vsa vožnja stane v I. razredu 38, v II. 19 in v tretjem 3 50 kron.
* (Svojo soprogo tožil) je neki posestnik v Severni Ameriki, ker se ni hotela drugič poročiti ž njim. Pred kakimi desetimi leti se je ta posestnik poročil z lepo, še jako mlado ženo. Čez dve leti pa je ona izjavila, da ne more več živeti pri nem vsled njegovega neznosnega značaja. Ločila se je torej od njega ter se poročila s starim, a jako bogatim gospodom, kateri jej je svojo hvaležnost a tem ns j lepše izkazal, da je že tri mesece po poroki umrl ter jej zapustil vse svoje ogromno pre-
moženje. Ko se je vdovin prvi soprog čez več let sešel z njo, zaljubil se je zopet v njo in še bolj v njeno premoženje ter jo zasnubil. Žh; a je bila zadovoljna. Toda na dan poroke je čakal ženia zaman svoje bivše in bodoče soproge — pustila ga je na cedilu To ga je tako razjarilo, da jo je radi prelomljene obljube zakona tožil, in bogata vdova je res morala izplačati svojemu nekdanjemu soprogu svotico 10.000 dolarjev. Vdova pa se je potem vendar le še v tretjič omožiia z možem, ki je bil lep, bogat in močan.
Darila i
Zahvala Slavna posojilnica „Ljubljanske okolice" je darovala „Narodni šoli" tudi letos znesek 10 gold za nakup eolskega bluga revmm selnkim šolam. Za ta blagodušm dar se ji podpisana v imenu odbora „Narodne šole" naj topleje zahvaljujeta. — Ljubljana, dne 7. junija 1898. — A. Razinger. Jus. C e p u d e r.
Telefonična in brzojavna poročila
Dunaj 8. junija.    Ker  so  se nemške opozici'onalue   stranke   izrekle   proti rešitvi vsake vladne predloge, je parlamentarna komisija desnice sklenila, razglasiti posebno izjavo, katera naj se smatra kot manifest cele desnice. Parlamentarna komisija je izvolila poseben odsek, v katerem   so  poslanci   grof Dzieduszvcki, grof Palffy, dr. Kram; f. P ovše in Kar Ion, kateremu je naročila, sestaviti ta manifest in ga razglasiti.   Ta odsek je imel danes dopoldne  pno sejo in  bo še popoldne nada Ijeval svoje posvetovanje  Manifest se raz ^lasi prihodnjo sredo, kateri dan se po sedanjih dispozicijah tudi odgodi zasedanje poslanske zbornice. V tem manifestu se  pojasni tudi   politična situ v acij a.
Dunaj 8 junija. Včerajšnji strastni na padi Wolfovi na nemško katoliško ijudsko stranko in na tridentsktga knezcšttrfa Valussja so provzroMi, da se je stranka zopet t-sneje oklenila dtsn ce. Klub je izvolil Dipauhja načelnikom in poslal v parlamentarno komisijo desnice poslanca dr. K a t h r e i n a na mesti. Zsliiogerja.
Dunaj 8. .junija. Časopisje ra?nasa naj raznovrstne} še vesti.   Jedni  listi poročajo, da vlada drž. zbor  takoj   razpusti, drugi da za sedanje zaključi, jedni, daj*   nastala min titer-ska kriza  in  da  je Tbun že podal demisijo, drugi da je Barnreither odstopil.   Doslej še ni nobeno teh poročil utemeljeno.  Popolnoma neresnična je tudi vest  „Kurijera Lwowskega", da se osnuje poljsko nemška zveza.
Dunaj 8. junija. Vodja ntmškoliberalmh veleposestnikov je sklical izvrševalni odbor svoje stranke na dan 12. t. m  v Prago.
Praga 8   junja   „Narodni List)" javljajo, da  se je slovenski  poslanec grof A 1 fred Co r o n i n i odpovedal državnozborskemu mandatu.
Brno 8. junija.  Moravski Čehi prirede v nedeljo  v Brnu  veliko mauifestacijo proti sklepom brnskega obč.  z« stopa  glede čeških visokih šol na Moravi.   Manifestacije se ude leži tudi praški župan Podlipny.
Rim 8. junija. Listi javljajo, da skliče vlada poslansko zbornico u* dan 15. t. m.
London  8. junija.   O predvčerajšnjih bojih pri Santjagu so došla iz ameriških in iz španskih virov obširna poro čila, katera pa m kakor ne soglašajo. Admiral Ceriera je poročni, da bo Amerikanci bombardirali utrdbe pri S»nt jagu, da pa jim niso dosti škode naredili, dalje da so streljali na špansko  ladjo „Rema Mer cedes", katera je poskusila razstreliti potopljeno ladjo „Merrimac", ada so jo samo lahko po škodovali. Amerikanci pa poročajo, d-i so do segli popolno zmago, da so skoro vse utrdbe razdrli in ladjo „ Rt ina Mercedes" t>iko poško dovali, da ni več za rabo.  Tudi poročajo, da so s pomočjo ustašev izkrcali v bliž ni Santjaga večje krdelo vojakov in več velikih topov, tako da bodo mogli Santjsgo tudi s kopnega ns pasti.
London 8. junija. Iz Washingtona se poroča, da je Mac Kin!ey predlagal minister stvu, naj se začne stroga preiskava glede vzrokov, vsled katerih je zastala vsa mobilizacija in da je od drž. tajnika Algera zahteval v tem oziru zadostnih pojasnil.
Za preblv&loe mest, uradnike Itd. Proti tež-retp.m prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neohho ino potrebno domaće zdravilo pristni ,,Moll-uv tteiillitz-pra4ek", ker upliva aa prebavljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen tu topilen učinek. Škatljica velja l gld. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLI, c in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekar-aab na deželi je izrtc.no zahtevati .Ml) I Ji o v preparat, ea-enamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj kot 2 skatljici se ne pošljeta. I   (5—8)
Iz iirtMlaiejura lista.
iBvralln«* tali ekHeknllrae ilrailie: Zemljiftče vlo*. itev. <t>, kat. ob6. Cerkovska v-s, cenjeno 3130 gld., dne 11. junija v Logatca.
Ponestvo vlož. Stev. 61, 93 in 97 v Hriba, cenjeno 871 gld. 10 kr., 3 gld. tiO kr. in 9 gld. 40 kr., dne 16. junija v Ko^evji.
Zemljišče vlož. Stev. 164 kat. obč. Sv. Gregor, cenjeno 6tiO gld., dne 16. junija v Velikih Lasičah.
Oil«li*|a lovu. Občinski lov v občinah: 1.) Božakovo, Drafiiče, Ćresnovec, Lokvica, M t h ka. Podzemelj, Radovica, Semič in Suhor se bode oddal po dražbi dne 13. junija t. 1. v občinski pisarni v Metliki j 2) AdleSiče, Staritrg, Ćeplane, Črnomelj, Dobliče, Gnblje. Talčivrh, Petro, avas, Planina, Vini vrh, Kot, Dol in Uoljna Podgora dne 30. junija t. 1. ▼ Črnomlju pri c. kr. okrajnem glavarstvu in sicer vselej ob 9. uri zjutraj za čas ud 1. julija 18H8 do 30. junija 1903 v najem.
Umrfti no v R^jiil»lj»nl:
Dne 4. junija: Terezija Lešnjak, Šivilja, 26 let, Dunajska cesta 6t. 7, jetika.
Dne f). jumja: Ana Mihelič, gostilničarjeva hči, l1 ., leta Cerkvene ulice fit. i?I, črevesni katar.
Dne 6. junija : Ivana Bedenk, tov. delavka, 85 let, Hranilnična cesta St. »>, jetika. — Viktorija Mole, pekova hči, 2 meseca, Karlovska cesta st. 22, vnetje drev.
V hiralnici:
Dne 6, junija: Marija ŽnidarSič, perica. 48 let, rak.
Dne 6. junija: Franca Jerman, kaižarjeva hči, 24 let,
boajastj
V deželni bolnici: Dne 2 junija : Matija SterniSa delavec, 6  let, pljučnica. Dne 8, junija: Ana Mali, delavčeva žena, 31 let, vnetje trebušne mrene.
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 806*9 m.
Junij 1 __	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	|> a 2 &M	Vetrovi	Nebo	<9 m d tj T. C-	2 § S« >
7	9. avstef	787*8	160	hI. szah.	oblačno		
8.	7. tjntraj	738 6	14 0	si svzh	oblačno		41
rt	2. popol.	737 1	25-1	sr. jvzh.	del. obl.		
Srednja včerajšnja temperatura 17 9", za l'P nad lormalom,
dr^ 7. junija '898
49/, državne srečke iz 1. lHf>4 po 950 gld. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld. DunHVa reg. srečke 5°0 po 100 gld.    . . iemlj. obČ. avstr. 4I/„0;U zleti zast. listi \kcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . .
Ljubljanske srečke.........22
Rudolfove srečke po 10 gld......27
Kreditne srečke po 100 gld......200
rramway-drust. velj. 17<» gld. a. v. . Papirnati rubelj........
163 gld. 50 kr.
193 129 98 157
f>25 1
25 85 70
10 „ 50 . 27»/« ,
Zahvala.
Za vse dokaze, osebno in pismeno izraženega sočutja mej boleznijo, ob smrti in pogrebu nase ljubljene sestre, svakinje in tete, gospodične
Režike Lešnjakove
izrekamo tem potom vsi-m sorodnikom, prijateljem in znancem ter darovalcem vencev najsrčnejšo zahvalo.
Ljubljana, 8. junija 1898.
03) Lešnjak- Železnikov!.
$rorno vit i i i tri/a
in bratski „na %dar" gospodu „ctoška" a razvedrilo f $odi vesel in ost rajaj o bojni
v
<907> Bolnarji. Razpis službe.
Pevsko društvo 9,LJubl|»um*k razpisuje službo
društvenega sluge
a primerno letno plačo (po dogovoru). Ta služba je prijetna in donasa lep postranski zaslužek.
Prošnje   je  olofiti pri podpisanem odboru do dne 26. J u ulj m ISO«. (894 — 1)
Odbor pevskega društva „Ljubljana".
Anton Trstenjak, Sfnkao Anale,
predsednik. tajnik.
Ces. kr avstrijske      državne železnice.
Izvod iz voznega reda
TiljiTtn od dno 1. Junija 1898. lat*. Odhod I a L.)nt»IJ*n« jnž. kol. Proia ««« Trfcli
Ob 12. ari h m. po noći osobni »lak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzenfeste. Ljnbno; čez Selzthal v Ansse, Solnograd; Ces Klein-RatfJag v Steyr, Line, na Danaj via Amstetten. — Ob 7. nri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec. Franzensfeste. Ljubno. Dnnaj; ftez Selzthal v Sol m grad j Čez Klein-Reifiing v Line. Bndejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri fio m. dopolndre osobni  vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljnbno, Selzthal, Dnnaj. — Ob 4. nri 2 m. popoludne osohni vlak v Trbiž Beljak, Celovec, Linbno; čez Selzthal v Solnograd, Lene - Gastain, Zeli ob j«"*™.   Inomoat, Bregenc,   Curih, Genavo Pariz; čez Klem-RL*ifling v Steyr, Line, Bndejevice, Plzenj Marijine vare, Heb. Kraucove vare, Karlove vare, Prago. Lipsko, Dunaj via AmHtetten. - Ob 7 uri lf» min. zvečer osebni vlak vLe*ct*-Bled. Polog t-ga vsako nortHjo in praznik ob f>. uri 39 m. popoludne v Lesce-Bled. — 1'rona v Sov« me>»tf» 1*  v sHo-*c>vjc.   Meiani vlati: Ob 6. uri 15 m. zjutraj, ob 12. ari ft5 m.  popoludne, ob 6. ari 30 bo. zvečer — l*rJtao«i v I.|ul»l|i«n<>  j, k.   1'mgH   Is Trblii*.   Ob  5. url 4d m. sjatraj osobni   vlak z Dnnaji   via Amstetten, iz Lipskega, Pra^e,  Francovih varov,   Karlevih  varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solro-jrada, Linca. Stevra, Ansseea, Ljnbna, Celovca, Bel<aka. Franuensfestc. — 0l> 7. nri 55 min. zjutraj osebni vlak  iz Lesec-Bleda. — Ob 11. nri   17 m. dopolnilne osobni vlak   z Dtnaia via AmBtetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra. Pariza. Oeneve  Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina Ljnbna, Celovca, Linca, Potj-tabla. — Ob 4  nri 57 m. popoln dne osobni vlak z Dunaja, Ljnbna,   Selzthala,   Beljaka. Celovca,  Franzensfeste, Pon tabla — Ob 9. uri li m zvečer osobni vlnk z Dunaja, Lipska, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, H ba. Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljnbna, Beljaka, Celovca Pontabla. Polfg tega vsako redeljo in pra/.nik ob tt. uri 5> rn, vlak iz Lesc-Bleda. — I*tok« '» N'«*«-«« mt>nt» lu Iz Ko«ev|a> Mešani   vlaki: Ob 8. uri  19 m. zjutraj,  ob 2. nri 32 m, popoludne in <b 8. nri 35 m. zvečer. — Otlhotl Is I.(ubij m n«- d. k v KHiniiik. Ob i. uri 23 m. zjutraj, ob 2. ari 5 m. popolodne, ob H. uri 60 (C in ob 10. uri 2o min. zvečer, poslednji vlak samo  ob nedeljah in praznikih. — Prlftsod v l.|ubl|ano d. k. Iz KmuiuIIkm. Ob 6. uri 56 m. zju traj, ob   11   uri  Hm. dopoludne, ob 6. ar    lo m.   in ob iJ. uri 55 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. ' (17—128)
Mlad trgovski pomočnik
dobro izurjen v špecerijski arrnki. želi sedanjo slažbo premeniti v Ljubljani ali v drugem mestu.
Ponudbe se prosijo pod al. upravniatvn „SIov. Naroda". (90t>—l)
Le na Gledališki stolbi 3 nasproti „Tonhalle".
Setalne palice
1 komad fina (-ivi-rl-palica....... IS novč.
1      ,,        .,   zakrivljena Metalna |»nll<-u   .   . i*» „
1      „        „ „ „ „   tonuo »O „
1      „     |»allcn z« lirlholasce..... 28 „
Stavbišče na prodaj.
Na Dunajski cesti, nasproti hotela »Bavarski dvor41, poleg predilnice ležečo stavbisče se parcelirano
Ve« v A. KnlUovI pisarni ta prodajo po-f »stev, JnrAlOOT trg ▼ LJubljani. (852—3)
čudovito po ceni.
(897 — 1)
Le na Gledališki stolbi 3 nasproti „Tonhalle".
Kava S
5 kilo po poŠti, franko, carine in stroškov prosta, na vsako postno postajo, proti povzetji.
Rlo, najfinejša..........5 kg. gld. 5 60
Manto-. ■ Jijtinejaa                                      5   „ „ 6-80
,,       izredno fina, Ia......5   „ „ 6'—
Javo, naravno zelena, najfinejša ....   5  f, „ 6*40
Itlalabar, izredno fina.......5 „ 7'—
Menndoo, ftasg* okusa......5  „ „
Zlata Javo, najfinejša.......5   „ „ d'60
1'ortorleo, isrftdno fina......5  „ „ 890
Cnba, debelozru;ista. najfinejša ....   5   „ ,, il'JO
Moren, pristno aruhaka, najfinejša .   .   .   5   „ „ 9*30
Namlano olje, 5 litrov najboljšega olja    .   . „ 320
n           »*    &          dobrega olja .... „ 280
(901 — 1)
trgovec v Trata.
Niklasa Rudholzerja
urar in optični zavod Mestni trg št. 8
Ljubljani.
4 gld. — kr. naprej.
Niklaste cilii derremontoir nre od . Srebrne cilinderremontoir-nre od . Srebrne damske cilinder-renvmtoir-
ure s Biebrnim pokrovom od . . 7 „ — ,, „ Srebrne remontoir-ure na sidro od 10 ,, — „ „ Srebrn« remoutotr-ure s 3. srebrnim
pokrovom od............10 50  ,, ,,
Zlatic d.i'nske reinontoir-ure od . . 14 „ 50 ,, „ Zlate retnontoir-nre za gospode od 28 — „ Zlate n montoirure za gospode z
dvojnim pokrovom od . . . . . 38 ,, — ,, „ Ure na nihalo v skrinjici svetli in temni 9 — ,, „ Ure na Dihalo v skrinjici  svetli in
temni z bitjem ur od ...... 13  ,,    — ,,
Ure na nihalo z bitjem cetrtink od   27   „    —  „ ,,
Budilke od.............. 2  „    — „
,,Schwarzwalder" z bitjem pol urod    3   „     —  „ „
0+gT Za dobro blago ln za dala se Jamol.
Popravila se bitro, dobro in po ceni  izvršujejo v lastni prodajalnici.
Za morebitne potrebščine se najbolje priporoča
z velespoštovanjem (608 — 6)
Franc Karol Rudholzer.
Dobavitelj kontrolnih ar za o. kr. avstro-ogersko vlado, aa Bosno ln Hercegovino.
Uradno dovoljena
(896)
i. najstarejia posredovalnica stanovanj ii tlilei
G. FLUX
Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni
priporoča p. n. gospodi mla|ie in starejšo kuharico za vse, (prva KoroSica) varčne, brhke, nrne, Čedne, skromne, a spričevali; spretne perfektno alilao, is-
k n Seno in praktično s letnimi spričevali (gre tndi it Ljubljane). Iiee se otrofalk (isnčen klinčsvničar ali kovač) s 40 gld. pisca in vse prosto; kotli a* k posamičnemu gospodu v Gorico, hl«»«Mkl deeek poleg njega s 12 gld. place; navadna natakarica na Bled; nčenka sa me-Sano trgovino na Dolenjskem, jako dobro mesto i. t. d.
Prodaje.
Rila ▼ ljubljanskem prsdmestjl, dobro ohranjena k gospodarskim poslopjem, vrtom in 2 orali stavbiSČa, posebno pripravna za gostilno, mesarijo ali fiakarijo se takoj proda zaradi rodbinskih razmer. Več v A. Knliaevl posredovalni pisarni na Jurčičevem trgu v LJubljani.
Tam so tudi sa prodajo zabeležene: kila na Bledu; kila v Mengliu, za letovišče posebno pripravni; kila v mestu in tudi posestva na deželi. (848-3)
ki sna dobro montirati in voditi nadzorstvo v delavnici, »e- vsprefme v tovarni mm IIm v
Mlihljttlll, (863—5)
S 1. oktobrom 1.1. odda se v najem
v prijaznem kraji bllau IJiililJnii«, v kateri je goatiliin in protlafalulca. Odda se ali vsa hiša, ali pa tudi aamo apodnji del. HiSa je eventa-
valno tudi na prodaf. (877_2)
Kje? pove upravništvo „Slov. Naroda".
Velika prodaja vina!
Gra^insko lastništvo Dubrova posta Hra-piuake Toplice odd<t najceneje okola
10OO hektolitrov
belih vin lastnega pridelka od letnikov 1890 — 1897.
P. n. vinski trgovci in gostilničarji se na to prodajo posebno opozarjajo s pripombo, da ne utegnejo kmalu zopet imeti prilike, da si nabavijo po tako nizkih cenah tako dobrih, čistih in nepona-rejenih vin. — Ako se odvzame najmanj 6 hektol. se postavi kupljeno vino franko na železniško postajo Veliko Terirovlate. (904-1)
Drugu pojasnila daj« graščinsko lastništvo Dubrova, pošta Krapinske Toplico, Hrvatska.
C
c
£( T9TiAfa>CinVI iT
C
i
DRAWVtta|.
zdravnik za ženske bolezni ordinuje od SV*.—3l/t< ure popol. vsaki dan
Vegove ulice št. 2, v „Zvezdi"
(LavrenČiĆeva hiSa). (893—i)
Kuncesijoniran po vis. c. kr. ministerstvu z odredbo z dn6 7. maja 1894, flt. 5373.
Severno-nemSki
Lloyd
v Bremenu.
Brzoparnlike vožnje v Newyork:
Iz Bremena ob torkih in sobotah.
Iz Southamptona ozir. Gber-booraja ob srt-dah in nedeljah. Iz Gonove oziroma Neapolja via Gibraltar 2-3krat mesečno
Bremen-Sav. Amerika. V Nawyork.
Bremen-luž. Amerika.
V Montevldeo.
Bremen - Avstralija. V Adelaldo.
Molbonrne, (325—21) 8ydney.
Bremen-Iztočna Azija, v Kino.
Prekomorska vožnfs v Nowyork
6—7 dnij.
[iNTajboljša in najcenejša potovalna prilika.
Generalno ravnateljstvo v Ljubljani: □ đ.T7-€iica. Tavčar.
S
Na graščini Rade I ca
pri Bučki na Dolenjskem
9 s© preda ©3e@3.i300 oral S
e »
5
za posekati. 5
VprnSanjn naj se pošiljajo (849—3) ^
*     upraviteljstvn graščine Radelca »
Sali pa lastniku 2? Karolu Kauschcgg-u v Ljubljani. S od«««««««««««««««««««««««««
hrastovega, borovega in smerekovega gozda
Vsaka deseti srečka dom.
Loterija jubilejske umetniške razstave.
300000 sresk. Duinij I8O8.        30.000 dobitkov.
Žrebanje bode na Dunaju gotovo dne 12. julija 1898.
Glavni dobitki kron
20000, lOOOO, 8000,6000
i, t. d. vr.
Srečke po SO kr.,  10 srečk po f» gld., poštnina in zaznamek
dobitkov 10 kr. (861—3) priporoča in razpošilja tudi proti povzetji ansaka
loterijska pisarna zadruge tvarjajočih umetnikov dunajskih
Dunaj, Kunstlerhaus, I., Lothringerstr. 9.
Kuponi In pisemske znamke se vzprejetnajo v plačilo. _Na_IQ erečk z zaporednimi številkami pripade dobitek.
468
IstirtcMega, dobrega
morskega pomočnika
vzprejme takoj (878—3
Anton Murovec, urar v Radovljici.
V Vintgar!
K Binkostmm praznikom sa zopet olvorl
restavracija v Vintgarju.
Za dobro postrežbo je skrbljeno.
S priporočilom
(831—7) Xa,3r_ JŽj*cLrr3Ler.
Starosla no žveplano kopališče | na Hrvatskem
železniška postaja
pošla in brzojar
ob zagorski železnici (Zagreb Čakovec).
Analiza po dvornem svetniku profesorjn dr. L u d -wigu I. 1894. 58° 0 vreč vrelec, Žvepljeno mahovje, nedosegljivo v Bvojem delovanji pri misicnl skrnlni in koatenini v členkih, boleznih v zgiMh in otrpnenju po vnetlci in zlomlenju kosti, prottnu, živčnih boleznin, boleznih v kolki itd , ženskih boleznih, poltnih in tajnih boleznih, kroničnih boleznih oolstij, znehurnem kataru, akrcfeljnih, angleški bolezni, kovnih ditkrazljah. n. pr. zaitrupljenjn po živem areb-u ali svinca i. t. d
Pitno zdravljenjeBLftSfe&t
in v črevih, pri zlati iill itd. itd.
Elektrika. — Masaža.
ZraviliAče z vsem komfortem, celo leto odprto • sezona traja od 1. maja do 1. oktobra Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi izleti. Stalna zdraviška godba, katero oskrbujejo člani orkestra zagrebške kr. opere
Plesne zabave, koncerti itd.
Na postaji Varaždinske toplice pričakuj.- sleherni dan omnibus goste. Tudi bo na razpolago posebni vozovi in se je zaradi istih prej obrniti na oskrbnifitvo kouališ a.
Zdravniška pojaanila daje kopališki rdmvnik doktor A. Longhino. — Prospekte in brošure razpošilja zastonj in poštnine prosto
(5*5-8) oskrbniitvo kopališča.
Urarska kupčija
▼ večjem mesta, dobro vpeljana, um radi bolezni takoj In cesto proda«. (902—1)
NzrIov bo izve  pri n pravni št vu tega lista.
▼ najboljšem stanu,  s stalno vodno silo, se radi opustitve trgovine
ceno in ugodno proda ali odda v najem. "Vfl
Naturfneja pojasnila pri tvrdki Millichich v Petrinji (Hrvatska). (892-i)
notarski uradnik
se takoj vzprejme pri (899—1)
Dr. F. Vok-U, e. kr. notarja v Ljubljani.
Razpis službe.
Neka tuzemaka, jako snana drtiiba za zavarovanja proti nezgodam ln za obveznost namerava
nastaviti pod agodnimi pogoji
nadzornika za
za deželo.
Dobro ime in obsežno znanstvo pri prebivalstvu t mestu in na deželi neobhodno potrebno. Strokovna izurjenost ni ravno potrebna, ako je dotićnik aicer o«obno soo-aoben. — Ponudbe pod W. D. 2340 Rudolfa Mone na Duoaji (886—3)
Za spomlad in stavbeno dobo!
Vse kar treba, pri kmetijstvu, popravljanju in zidanju hiš.
Oralu, hrane, lopate, motili e, krampe, vile, vsakovrstne žage, pile, lonci železoliti in plošče-vm;i>ti , nagrobni krili, različna nilzaraka, le«
shtnUh, kljueavni-carska,   kovnisku la
iiHnjarNka orodja. Štedilniki, pe.l, ko* vauo in valjano ae-leso, vsakovrstno ko-biu|Mku orodfe, ko-van|a sa okna, vrata la cele hliie. Želeaul-Nke   61 ne   za oboke,
Zaradi opustitve trgovine
oblastveno dovoljena     (603—23)
popolna razprodaja
vsakovrstne železnine
po tovarniških cenah ►
Najlepša prilika goBp. trgovcem vsakovrstno železnino najceneje si naročiti.
Andr. Druškovič
želesarija, Mestni trg1 št. 9/10.
cement, 6 to rje za nI rope, dratrnee iu rimi, vsakovrstne tehtnice« vsakovrstna plo-NCevinu: uiezluiraata, pakfouaata, bakrena, rluknita, bela lu črnu in pncliikaua. Tremlie za vodo In guojiileo; zvetllke za vozove; različna kovan|a za kočije. Kljuoalulce, me-
■injiaale kljuke, pante iu iapalie, pletene   omare  In pipe
za pivo itd itd. itd.
Več kakor 1000 najlepših vzorčen svilenega blaga pošljem čast. damam radon oljno na izbero
na  dom. Z odličnim velespoMovanjem
Menrih Menda
(780-8)        Ljubljana, Mestni trg 17.
bieiklov!
Najboljše vrste kolesa
tu- ln Inozemskih tovarn (Peugeot, Brenna-bor, Liglet Cycle „American" in dr.) priporočata
podpisanoa
po kolikor mogoče nizkih cenah.
BV" Vsa v to Btroko spadajoča popravilu se
bodo točno, solidno in po oeni izvrševala. Cenike razpošiljala na zaHtevo.
Z v des posto van jem
(309—17)
Bohinec & Majcen
Dunajska cesta št. 5. Istotam tudi mehanična delavnica.
Naš zastopnik t Bodolfovem je g. J. Medved.
50kT.za4žrBliaaia.lZml»Jiinesec-G™teM00,O00S25.0OOta||j
f\     v . i        i    1. žrcban|ct 2S. junija iKft*.
Srećke jubilejske razstave » ♦»>»■*•■
*    _   ' I lil. žrebanje: 15. »eplembra 1*9H.
837—b)   CL   SO   HPi j iv. £rcbaii|e: 22. oktobra 1S»8.
priporoma T. O. ILvE-£^~ST :E !K. ToarLlca tt UJuLToljan.!.
Zdravilišče Toplice
Ilolcnj*IVc' železnice po Nitij«* Mraza.
Akratoterma t 28 — 31° K. je posebno za pitje in kopanje pripravna in uspešno delujoča pri protinu trganja, lsclilaa. novralgljl, kožnih in ženskih boleznih. Kopalni baslni ln poroelanove banje. Udobno opravljene ■obe za tujce, igralne ln družbinake sobe V najbližji okolici senčnata sprehajališča ln lgrallsoa.
Dobra in cenena restavracija.
Stv.ona ocl 1. 111:» j.i do 1. oKlobrii.
Prospekte in razjasnila pošilja zastonj
^5^7—7) kopališka uprava.
s patentom proti zmrzlini
priporoča tvrdka
R. A. Smekal
v Čecliu,
katere izključno sama izde-ljuje, Te hrizKalulce M patentom proti ziurz* liul v imjliu|*l zinil ue prt-uirzuejo. Dalje priporoča cevi, paMove, čelade, kmett|Hke atrofe itd. itd (908-17)
Podružnica s R. A. Smekal v Zagrebu.
06
3800
Lepo suho stanovanje
2 Bobi, kuhinja i. t. d , »o odda po ceni od mfeeca »VKtiMta t. I. (895—1)
111\ TCni o limiti centi £t. IO.
(884—3)
Prodajalka
za trgovino z mešanim blagom in
pisateljica za loterijsko kolekturo
i*-»č;«^itt'.
Ponudbe s*' prosi upravnižtvn „SIov. Naroda".
Tarst. znamka: Sidro
LfflIMENT CAPSIGIGOMP.
iz Rlchter-Jeve lekarne v Pragi priznano Izborno, bolečine tolažeoe mazilo;
po 40 kr.t 70 kr. in 1 gld. »e dobiva v vseh lekarnah.
Zahtevati naj se blagovoli to jltiutt — 38)
splošno priljubljeno domače zdravilo
vedno le v izvirnih  Mtekleiiieah « našo varstveno znamko „Sidro1"  iz  R t-liter jeve lekarne in sprejme naj se il opreznosti   le take steklenice kot prifdne, ki imajo to varst. znamko.
RichterJpva lekarna pri zlatem levu v Pragi.
m
► ► > ► ► > ► > ►
►
Notar dr. Badaj v Mariboru
išče za avojo piaarno
koncipijenta*
Vzprejme tudi v zapuščinskih obravnavah izurjenega uradnika. (885—3
Zclravišče
Krapinsko Toplice
od zagorjanske železniške postaje ., Zabok-Krapinske-Toplice'' oddaljene za jedno uro vožnje, so odpr'e od 1. aprila do konca oktobra. 30° do 35° R gorke akratotsrme, ki eminentno uplivaio proti protinu, mišični in členakl revml, in njih posledičnim boleznim, pri iskii, nevralgljl, kožnih bolesnih in ranah, kronični Brightijevi bolezni, otrpnenjn, kro ničnem materničnem vnetja, sksndata parinterinalmn vezin. Velike tatinske, polne, separatae kopeli, kopeljl v mra-mornatih banjah in tušne kopelji, izvrstno urejene potilnice (sudariji), masata, elektrika, sved. zdravilna gimnastika. Priležna stanovanja Dobre in ne dray« gostilne; stalna topli-ka godba. Obširni senčni sprehodi itd Od 1. maja vozijo slednji dan oranibusi v Zabok in Polčane. Kopal ski zdravnik dr. Ed. M-ii — lirosure se dobe v vseh knjigarnah. Prospekte in poročila pošilja
(62i-io) kopališko ravnateljstvo.
Do 1. Junija ln od 1. septembra stanovanjske tarifa 25, znižana.
Jutri četrtek, 9. junija
v Caf6-Restavrantu MAYR
zadnji nastop (90fi> slovita virtuozinje na citrah
Začetek ob 1 ,8. url.      Vstopnina 30 novč.
Pri podiranju stare bolnico jo na prodaj
strešni stol.
Več se  iive* v koniptoarjil  g> Filipa NiipaiMi^ n, Rimska cesta ftt. 13. (8(39-3)
,898—1)
Prima rij
D*- E. Šlajmer
odpotuje
od II junija do 16. julija.
Častitim odjemalcem piva!
P. n.
Usojamo si Vam uljudno naznaniti, da smo §>rl<lot>ili od goapoda Odo l*auinaer-Ja
zalogo piva
r^st ^Taarije Terezije cesti št. £2
ter bodemo tnkaj svoje povsod na dobrem glasu znane
češke izdelke piva
v sodčkih in steklenicah
po glede izvrstne kakovosti nlaki eenl razpečavali.
Ob jednem pripomnimo, da gospod Otlu 1'aininer ostane v naši službi kot voditelj zaloge ter bode naša skupna težnja, ločno in poSleno ostreči
zahtevam častitih odjemalcev.
V prijetni nude,i. da nas blagovolite razveseliti z naročili,  priporoča se
z velespostovanjem
kneza Adolfa Josipa Sctaraberoa Binarna ? Protivim
V Ljubljani, dne •_>.'). maja 1898.
(822- 6)
Redka prilika za izredno ugoden nakup!
Usojam si velečastitemu p. n. občinstvu uljudno naznanjati, da bodem vso svojo zalogo blaga, to je
j uvele, zlatnino in srebrnino
mej tem najzadnje novosti, od dne II. maja naprej prodajal po lastni kupni ceni in tudi pod njo.
Veleapofitovanjem
(753—9)
juvelir v Ljubljani.
0^0^ 4^s^    ^Hs^    ^BO^    ^^0^ ^^B^ ^^OV ^^0^    ^SO^ ^^S9 ^^s^ ^^B^ ^SO^ O^S^ ^^BV 9^S^    ^^S^ ^^B^ ^BO^ ^BO^ ^^0^ ^^s^ ^BP^ ^^S^ ^^B^ ^^B^ ^^B^ ^BO^ ^BO^ ^^a^ ^SO^ ^BO^ ^BO^ ^^oV^B^ ^BO^ ^^B^ ^sS^ ^^B^ ^^a^ ^B0^ ^BO^ ^BO^ ^BO^ ^
■m
Svoji k svojim!
i
■m 1
-» 1
W
-m
m
■m
■oL__....... _ ..................._____________.......____ .
Kavarna z restavracijo. "^S^1
Dovoljujem si slavnemu obči ne t ta, osobito narodnim društvom in cenjenim p. n. gostom svoje prejšnje kavarne in gostilne na Dunajski cesti uljndno naznnnjati, da sem ©"tTrorll
na posestvu Češkovih dedičev, v Bafiovčevi hiši, za staro bolnico
novo kavarno, združeno z restavracijo
#p£ttirj#T bran'
opremljeno z vso udobnostjo in električno razsvetljavo.
Imel bodem vedno na razpolago najboljšo kavo, čaje, čokolade, rasne fine likerje, dalje pristna vina in vedno sveže pivo.   Postresal bodem z ukusninii mrzlimi in gorkinil jedili po zmernih cenah.
Računaj« fi na to, da spoštovani rojaki ne pozabijo mene, koji sem vedno in povsod stal v narodnih  vrstah, ob jubujem to< no in solidno postrežbo ter beležim, proseč za obilen obisk, ,.. .
2 odličnim spoštovanjem
Jožef Kramar
kavarnar ln gostilničar v Bahovčevi hiši, sa staro bolnico.
(900—1)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne-.
84
80
D6D