Leto LXXTV\, ŠL si
Ljubljana, ponedeljek 3*
I94I
Cena Din
SLOfENSKI
Izhaja TBak dan  popoldne tsvsemil nedelj« te vrst a Din 2. do 100 vrst 4 Din 1.60. od 100 do 900 mt 4 Din S» večjl
vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, InaermtnJ davek posebej. — velja mesečno v Jugoslaviji Dls 14-—, sa tiwnain> Dto
»SlovensJd Narod«
UREDNIŠTVO Dt UPRAVNlsTVO LJUBLJANA. Knanjevm aTJe* it, §
Podrntnlee : MARIBOR, Ormjskl trg K.T — HOVO MS8TO, I^jubljanekm telefon it N — CELJU, celjsko uredništvo: 8troeexneyerjeva ulice 1, telefon it- 65( podružnica uprave: Kocenova uL 1. telefon St 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101« SLOVKNJ GRJLDSC, Slomškov trf ft. — Postna hranilnica v Ljubljani it. 10.351.
Premirja z Grčijo ne bo
Eden in Dill v Atenah
rajo vesti o nemškem posredovan]« v grško Italija Angleška letala bombardirala Valono, pa tudi ita
A tone, 3- marca. s. (Tteuter). S posebnim letalom sta včeraj prispela semkr.j angleški zunanji minister Eden in šef imperialnega generalnega štaba angleške vojske general sir John Dill. V njunem sprem sivu je mod drugimi letalski pod maršal Elmhurst. kakor tudi več visokih funkcionarjev angleškega vojnega in zunanjega ministrstva.
Iz dobro obveščenih virov- se je zvedelo, da ostaneta minister Eden in general Dill v Grčiji \eč dni. 2e včeraj je bil minister Eden sprejet v avdienco pri kralju Juriju,
obiskal pa je tudi grškega ministrskega predsednika Koricisa. Danes priredi predsednik vlade Koricis kosilo Edenu na čast, zvečer pa priredi angleško poslaništvo večerjo na čast svojemu šefu.
Reuterjev dopisnik javlja, da je zunanji minister Eden ob priliki svojega prihoda v Grčijo zopet podal izjavo, v kateri je poudaril, da je z razgovori, ki jih je imel v Ankari nad vse zadovoljen.
Današnji grški listi pozdravljajo prihod ministra Edena in generala Dilla ter naglasa j o soglasno, da je zaupanje Grčije v
končno zmago zaveznikov v sedanji vojni popolno. Listi poudarjajo, da žele to svoje prepričanje Grki predvsem sporočiti ministru Edenu in generalu Dillu ob njunem prihodu.
Italijanski demanti
Rim. 3. marca e. Na vodilnih mestih kategorično demant rajo vse vesti v zvezi s premirjem med Italijo in Grčijo. V teh krogih izjavljajo, da je treba te ve*it Smatrati za popolnoma neosnovane. Demontirajo s« tudi ve*ti o nemškem posredovanja v italijansko grškem Sporu. Tudi te veHi So brez podlage in ni o tem v Rimu nič znanega.
Grčija ne bo popustila
Atene, 3. marca. e. Ministrski predsednik Konicis je v posebni radijski oddaji za Ameriko izjavil med drugim:
Niti najnevarnejši dogodki na Balk~nu ne bodo preprečili, da bi Grčija popustila. Ko bo ta zmaga dosežena, bo ves svet proslavil dan osvobojenja. Tedaj bomo rudi mi s ponosom slavili zmago zdravega razuma
Nepotrjena vest
Budimpešta, 3. rairca. s (Columbia B. S.) Današnii marižarjki listi fhjav jaio ve^t. da ie grška vlada nap osua predsednika Rj»o33velta za nasvet, kai na i stori z oziram na dogodka v Bolgariji.
Operacije na bojišču
Atene. 3. marca A A. (Reuter) Snoči je bilo po atenskem radiu usadne ob javljeno, I da so grške čete izvojevale uspehe na osred-j njem bojišču in da so odbile sovražne pro-1 tinapade ter da je na so\'ražni strani bilo I mnogo izgub.
Atene, 3. marca e.   V Albaniji je blo I včeraj manj živahno kot prejšnje dni. Na posameznih odsekih fronte je bilo tooov-
sko streljan ie in prišlo je do manjših bojev med nehotnimi oddelki. Dan je bil sončen in jasen.
Okoli Tepelenija, severno od Klisure se je nričelo topovsko streljanje že zgodaj zjutraj in ie trajalo skozi ves dan Spopadli so se tudi manjši oeh >tni oddelki. Na osrednji fronti ob reki Devoli in v pogorju Ostrovici se je obojestransko artiljerija močno udejstvovala. Ob reki Skumbi ie vladala precejšnja živahn st zaradi ojačenega topovskega stralianja in bojev med pehotnimi oddelki. Pri P >i-gradcu in ob morju ie vladalo pop lnc zatišje.
Aktivnejše ie bilo letalstvo na obeh straneh Grško in angleško letals vo ie bilo na izvidniških poletih in ie bombardiralo sovražne ooložaie Sovražno letalctvo je bombardiralo prometna križišča okoli poldneva pa ponovno mesto Lerin in volni pas okoli Lerina Ceorav ie bPo "^rško protiletalsko topništvo zelo akt-vn i so ie iatliianskim bombn kom posrečilo vreči na Lerin večje število bomb
. Ameriška poročila
Atene, 3. marca. s. (A>s Pr3o.s.» Po grških uradnih informacijah so Grki izvedli včeraj aa nekem sektorju b^jišja m čan napad na utrjene sovražne postojanke. Italijani so bili pregnani s svojih položajev ter so pustih na bojišču več ujetnikov
in vojnega materiala.
Na drugem sektorju bojišča so izvedli Italijani napad na grške postojanke s pomočjo tankov. Grško protitankovsko topništvo je napad odbilo. En i tali anski tanc je bil uničen. Drug naoad so poskusile italijanske patrulje, ki pa so bile s strojniškim ognjem odbite ter so utrpele težke žrtve.
K bojem, ki so se vršili na bojišču v petek javlaio naknadno da ie ob prlilri nekega italijanKkoga napada padel poveljnik itlijanskega bataljona skupno z osmimi častniki.
Angleško letalstvo ie bombardiralo V! soboto Valono. Berat in Buzi V letalski bitki s 5 italijanskimi lovci nad Te;jele-i nijem so angleški lovci sestrelili tri so* vražna letala.
Grško vojno poročilo
Atene. 3. marca. s. (At. Ag.) Grški generalni štab javita v svojem sinočnVm 127. vojnem poročilu:
Vršili so se bo i i omejenega obseua med predstražami obeh vojak Našo topništvo ie prisililo na več ;-ektoriih sovražno topništvo k molku. Z izvvstnim ciiianiem so naši topovi zadeli in razstrelili tudi neko sovražno municijsko skladišče
Grško notranje ministrstvo iavlja, da so sovražna leta!:i v soboto noimvn•> bombardirala Lariso .
s« Bombardiranje ie trajalo eno uro. Vec tisoč ljudi, med njim >*on i:i otrok, ie bilo med oap< dom brez a4 Mšca Zaradi* bombardiranja so m a a biti ustav-liena reševalna de ; v Iskanju r*>n~sre-čencev po ruSevin -h ki iih ie r^vzročil potres palip ao sovražna l tli bemnar-dirala tudi Pi eve~o ki"- bilo p >v rojenih več žrtev med itn';ia"- ';imi voinima 1 i jetniki Prav taku je bili b >mbnrdirana Florina
Potres razdejal Liri so
Atene. 3. marca, e   (DNB)   Med DOtrc-
so-m ki ie zacic! Lari.o Fe bfla kakor to izve šest junJcoy. k; so ro rcoeili ocrom-no Škodo Nad 10.060 prebivalcev c biez strehe Porušeno ic- bilo tudi oc;tno in brzojavno posle p je O novir« -"otronh sunkih javljajo tudi :/. mesta Mi vol mu. Dva potresna sunka so ćulili tudi v Solunu.
Atene, 3 mar-:;., s (Reuter) Mesto Z.i-risso ie v :obot>, DvAres takorekoj oonol-rrma uničil.
krnsko uoiašiuo u Bolgariji
razumu z vlado v Sofiji so prišle in še prihajajo nemške čet garsko ozemlje — Anglija bo prekinila diplomatske odnos arijo in ji napovedala vojno — Turčija odločena braniti svoj
nedotakljivost
Berlin. 3. marca. AA. (D>TB). Agencija DNB sporoča: Da bi se preprečili angleški nameni, razširiti vojno na Balkana in da hi se zaščitili bolgarski interesi, so nemške čete, v sporazumu z bolgarsko vlado prekoračile bolgarsko mejo,
Berlin, 3. marca. e. (Štefani). V berlinskih odločilnih krogih izjavljajo, da hoče nemška vojska v Bolgariji predvsem ohraniti red in mir na tem področja. Nadalje izjavljajo v teh krogih, da bo Nem-čij as tališče Bolgarije do sosedov absolutno spoštovala in da bodo nemške čete v Bolgariji samo začasno ter da bo Nemčija zajamčila bolgarske življenjske interese,
Sofija, 3. marca. AA- (Štefani). V zvezd s sporazumom med nemško in bolgarsko vlado, o čemer je govoril predsednik bolgarske vlade dr. Fiiov v sobranju, se je začel in se nadaljuje prihod nemških čet na bolgarsko ozemlje. Nemške vojake so v vseh središčih države sprejeli z živahnimi in prisrčnimi mam fes taci jami. Pre-
bivalstvo je zlasti prisrčno pozdravilo nemške čete, ki so včeraj prišle v Sofijo.
Sofija, 3. marca. s. (Reuter). Včeraj so ves dan vozili skozi sofijske ulice nemški vojaški avtomobili in druga vojaška vozila. V splošnem se zdi. da zaenkrat v Sofiji ni mnogo nemškega vojaštva. Pač pa potrjujejo, da prihajajo nemške čete vedno znova v Bolgarijo ter da so bile opažene tudi že blizu turške in grške meje.
Sofija, 3. marca. s. (Columbia B. S.). Ugotovljeno je, da je nemška vojska v Bolgariji prispela že najmanj na štiri točke ob grški meji- Prav tako je prispelo nemško vojaštvo v mesto Plovdiv v bližini turške meje.
Sofija, 3. marca. e. (Europa Press). Z nemškimi oddelki, ki so včeraj prispeli v Sofijo, je prišla tudi skupina nemških novinarjev, vojnih dopisnikov, ki so se zelo zanimali za razmere v Bolgariji.
Prvi ukrepi v Turčiji
Vhod v Dardanele miniran — Vsaka ladja, Id hoče pluti skozi ožino, mora imeti posebno dovoljenje — Turška vojna mornarica v Dardanelah — Anglija in Turčija enakih misli glede vseh balkanskih in dragih vprašanj
Carigrad, 3. marca. s. (Columbia B. S.). Turško mornariško ministrstvo je izdalo snoči odlok, ki odreja; da mora odslej vsaka tuja ladja, ki hoče preplati Dardanele, imeti posebno dovoljenje turških oblasti ter mora sprejeti na krov turškega pilota, ki bo nadziral navigacijo skozi morsko ožino.
Izvedelo se je. da so turške vojne ladje položile v Dardanelah, kakor tudi v vseh dostopih do Dardanel mine. Prav tako so sedaj turške vojne ladje neprestano na straži ter opravljajo patruljne vožnje ob obeh obalah Dardanel _
V turških krogih poudarjajo, da ukrep mornariškega ministrstva ne pomeni, da hi bil promet skozi Dardanele zaprt Mon-tarifci   konvencija   namreč   določa, da
Turčija Dardanel ne sme zapreti, razen če je sama v vojni Vsekakor pa ie ukrep da je potreba za prehod skozi Dardanele posebnega dovoljenja in pilota, kakor tudi dejstvo, da so bile položene v Dardanelah mine, izrednega značaja
Carigrad, 3. marca. s. ;Heuter>. Turško vojno brodovje Je včeraj odplulo iz Carigrada v smeri proti Dtirdanelam.
Carigrad, 3. marca. e. (Europa Press). Radio Ankara javlja, da smatrajo v turških političnih krogih pristop Bolgarije k trojnemu paktu za dogodek izredne politične važnosti.
Potrebno je, da se irve kakfno nalogo imajo male države v okviru trojnega pakta. Znano je, da Japonska ni v vojnem stanju z Anglijo, Nemčija ae
vmešavala v grsko-italijanski konflikt, Madžarska in Rumunija pa dovoljujeta prehod nemških čet čez svoje ozemlje. V Turčiji zasledujejo z velik'm zanimanjem nadaljnji razvoj dogodkov.
List »Vasip« piše, da je Bolgarija pristopila k trojnemu paktu v trenutku ,ko se je javnost tega najmanj nadejala, in sicer v trenutku, ko je bolgarski poslanik v Ankari podpisal sporazum s Turčijo.
List »Son Posta« pravi, da je bilo znano, kakšni so odnošaji med Bolgarijo in osjo in zaradi tega je pristop Bolgarije k paktu samo uresničenje tega, kar se je že davno pričelo- Vodilne osebnosti v Turčiji še nadalje uživajo zaupanje vsega naroda. Turški narod bo sledil slehmi zapovedi svoje vlade in se žrtvoval, da ohrani svojo neodvisnost
Turčija bo ostala pri svoji odločitvi
Ankara, 3. marca. e. (Havas). Vest o pristopu Bolgarije k trojnemu paktu je naredila na poučene kroge globok vtis, posebno po podpisu turško bolgarske deklaracije dne 17. februarja. Ni dvoma, da je Bolgarija že dolgo pripravljala pristop k nemški politiki. Kljub temu se smatra, da je izjava dr. Filova o stvarnih interesih Bolgarije in o pristopu k trojnemu paktu načeloma velik uspeh nemške diplomacije. Turčija bo ostala ie nadalje pri svoji odločitvi, da brani svojo neodvisnost in integriteto v primeri potrebe v skladu z zvezo med Turčijo in Anglijo, kar Je bilo svečano potrjeno v službenem obvestila, ki Je bil objavljen dne L
3. marca. s. (Reuter). Turška vlada se je sestala včeraj k seji Uradno j poročajo, da je vlada na seji razpravljala o rezultatih obiska angleškega zunanjega ministra Edena in šefa generalnega štaba Dilla v Turčiji.
Ankara, 3. marca. s. (Reuter). Turški listi is nadalje ugodno tolmačijo rezultat
obiska zunanjeg a ministra Edena in šefa generalnega štaba Dilla v TurčijL
List »Ulus« pravi, da so razgovori turških državnikov z ministrom Edenom in generalom Dillom zopet pokazali popolno soglasje stališč obeh držav, kakor tudi njuno medsebojno razumevanje. Ce pride vojna, ki je Turčija ne želi, do nas, piše list jias ne bo našla niti slabih niti nepripravljenih.
V podobnem smislu pišejo tudi drugi listi, ki vsi naglasa j o trdnost angleško-turške zveze. List »Džumhuriet« pravi, da je sedaj svet izvedel, da sta angleški im-
perij, ki ie prijel za orožje ter je odločen v ogromni toda plemeniti borbi boriti se do konca, in mlada, svobodna turška republika trdno zvezani v medsebojni pogodbi glede vseh vprašanj, ki zanimajo obe državi.
List »Iptam* pravi, da so dobri rezultati razgovorov med turškimi in angleškimi državniki zopet potrdili, da sta Anglija in Turčija zvesti medsebojni zvezi. Obe državi zavzemata isto stališče glede vseh oalkanskih vprašanj, kakor tudi vseh dru . gih vprašanj, ki ju zanimajo.
Stališče angleške vlade
do zadnjih dogodkov je kralju Borisu v
London, 3. marca s. (Reuter) Vč&raj je sprejel kralj Boris angle-kega poslanika v Sofiji RendcHa, V teku razgovora, ki se je vršil med hrupom nem:kih vojaških vozil, ki so vozila mimo kraljeve palače, je verjetno poslanik informiral bolgarskega kralja o stališču angleške vlade do dogodkov-v Bolgariji. Uradna izjava o avdienci poslanika Rendella pri kralju Borisu še ni bila objavljena, toda angleško stališče do razvoja dogodkov v Bolgariji je bilo že nrei povsem jasno.
m, jt. V
>   ♦        . * -   * .
. 'm ji
Dalje poudarjajo v angleških odločilnih krogih, da se Anglija ni želela zaplesti v vojno z Bolgarija, s katero tudi ni imela nobenega spora ter ga ni hotela niti povzročiti. Toda popotna prostovoljna pod-
sporoSl poslanik ReitdeU dveurni avdienci
reditev bolgarske vlade Nemčiji bo, kakor se zdi, sedaj neogibne povzročila. <la bo Bolgarija postala vojno področje. Toga ne obžaluje nihče bolj kakor Anglija ter pra vi prijatelji Bolgarije.
Sofija, 3. marca sl (dA. B. S.) Včerajšnja avdienca angIcUiega poslanika pri bolgarski vladi Georgca Rendella pri kralju Borisu je trajala dve uri Čeprav ni bilo o vsebini avdience izdano nobeno uradno poročilo, ae izve iz tukajšnjih dobro informiranih diplomatsk;h krogov da je sporočil poslanik Rendell kralju Bcr:su, da bodo Angleži v teku prihodnj;h 48 ur prekinili diplomatove odno^aje z Bolgarijo ter da bc prekinitvi nedvomno siledla angleška vojna napoved Bolgariji
Italijanski in nemški poslanik pri kralju Borisu
Sofija, 3. marca AA (Štefani) Kralj Boris je sprejel v posebni avdienci italijanskega in nem*3cega poslanika, s katerima je ostal v prisrčnem razgovoru
Narodno sobranje odobrilo pristop k trozvezi
Sofija, 3. marca. AA. Včeraj ob 18.50 se je sešlo narodno sobranje. Sejo je o tvoril predsednik narodnega sobranja Nikola Logofetov. V ministrskih klopeh so bili ministrski predsednik in vsi član vlade, razen zunanjega ministra Ivana Popova, ki je bolan. Galerija za javnost in novinarske lože so bile natrpane.
Preden je predsednik sobranja dal besedo predsedniku vlade Bogdanu Filovu,
je izjavil, da je sejo narodnega sobranja sklical na lastno pobudo in v soglasju z vlado. Sklicujoč se na pravilnik o delu narodnega sobranja je narodne poslance prosil, naj to zasedanje smatrajo kot SI. redno zasedanje, kar je vladina večina tudi sprejela.
Nadaljevanje na *• strani
Stran 2
>SLOVENSKI NA ROD c, ponedeljek, 3. marca mi.
Potem je Log of eto v v svojem govoru poudaril zgodovinski pomen pristopa Bolgarije k trozvezi in poleg drugega poudaril, da je Bolgarija s tem tudi formalno in pravno stopila v zveso a Nemčijo in Italijo- Takoj nato je dal besedo predsedniku vlade, ki je imel naslednji govor:
Gospodje narodni poslanci! Pod silo dogodkov, ki so se razvili v Evropi in okoli nas je nastal nov položaj, na katerega smo se morali ozirati in skleniti odgovarjajoče sklepe, da bi ohranili življenjske interese Bolgarije In bolgarskega naroda. Zavedajoč se velike odgovornosti, ki jo nosi v tem usodnem trenutku, je vlada vsestransko razmotrivala o položaju   in sklepala zlasti glede na življenjske interese Bolgarije ne oddaljujoč se od temeljne smeri naše zunanje politike, ki smo jo do sedaj izvajali in ki jo navdihuje miroljubnost našega naroda in njegova želja, da ostane svest pogodbam, ki smo jih bili sklenili s svojimi sosedi. Ti vladini sklepi se nanašajo na pristop Bolgarije k trozvezi in na vprašanje, ki je s tem v zvezi: Na dovolitev vkorakanja nemške vojske v Bolgarijo. Svečan opravek o pristoku k trozvezi je bil objavljen, kakor vam je znano 1. marca t. L na Dunaju. Predsednik vlade Filov je nato prebral zapisnik, ki je bil podpisan na Dunaju in nadaljeval:
Gospodje naredni poslanci! Da bi se pojasnilo gledanje bolgarske vlade sem na slavnostnem zasedanju na Dunaju takoj po podpisu zapisnika prebral deklaracijo. Gospodje narodni poslanci! Sprejem in pozornost, ki so jo izkazali predsedniku bolgarske vlade na Dunaju, je dokaz, o uglednem položaju, ki si ga je pridobil nai narod pod modrim vodstvom Nj. Vel kralja in želim, da tu pred narodnimi predstavniki izrazim svojo najiskrenejšo vdanost veliki Nemčiji in njegovemu vodji Adolfu Hitlerju za prisrčen sprejem in veliko pozornost, ki so jo izkazali na Dunaju predstavniku bolgarske vlade.
Gospodje narodni poslanci! Še med pogajanji o pristopu Bolgarije k trozvezi je nemška vlada od bolgarske vlade zahtevala vkorakanje nemške vojske v Bolgarijo izjavljajoč, da je njena naloga začasna in da je njen cilj ohranitev miru in zadovoljnomu na Balkanu. Nemška vlada ni od Bolgarije zahtevala nič takega, kar bi bilo v nasprotju z njeno miroljubno politiko in njenimi pogodbenimi obveznostmi s sosedi. Nasprotno, Nemčija se ozira na pogod- j be, ki jih imamo s svojimi sosedi, na pri- ' jateljstva in deklaracijo, ki je bila podpisana zadnje dni med nami in našo turško sosedo. Ta deklaracija zopet poudarja miroljubno politiko bolgarske vlade.
V takem položaju, potem ko je precenila vse okoliščine glede na prijateljstvo, ki je med Bolgarijo in Nemčijo, je bolgarska vlada sklenila, da sprejme predlog nemšfcr vlade potem, ko je dobila zagotovilo, da se bodo spoštovali zakoni in red v državi in da bodo bolgarski interesi nedotaknjeni. Po drugi strani pa je bilo bolgarski vladi do tega, da zopet poudari, da navzočnost nemške vojske pri nas ni spre-men'Ia miroljubne politike Bolgarije, ki ostane zvesta pogodbam in obvezam, ki jih je bila prevzela. Trdno je odločena, da se ne bo oddaljevala od svoje temeljne smeri in da se bo vzdržala vsakega napada in vsega, kar bi moglo privesti v nevarnost interese kogar koli.
Ko se je bolgarska vlada odločila za te sklepe, smatra v današnjem položaju, da ona najboljše služi Bolgariji, njeni bodočnosti in miru na Balkanu. Bolgarija upa. da bo njeno zadržanje dobro ocenjeno od vseh. ki objektivno gledajo na stvari in ne skozi prizmo nasprotnih interesov in želja. Bolgarija je prepričana, da bo njen sklep koristil Bolgariji in da bo naletel na pritrditev pri bolgarskem narodu.
Ko je predsednik vlade Filov prebral deklaracijo, je predsednik narodnega sobranja Logofetov dal deklaracijo na glasovanje. Parlamentarna večina jo je sprejela stoje in z vzkliki. Prihodnja seja narodnega sobranja je sklicana za danes.
Zska j |e pristopila Bolgarija k trozvezi
Sofija, 3. marca AA. Lis»t; pišejo obširno o pristopu Bolgarije k trozvezi. »Utro« objavlja članek pod naslovom »Zakaj je Bolgarija pristopila k trozvezi« in piše med drugim:
Trccsveza h kateri jc Bolgarija pristopila, je plemenita zveza, ki hoče ustvariti boljši položaj in večjo pravičnost v Evropi in v Vzhodni Aziji. Tri velike države — Nemčija. Italija in Japonska — ki imajo zgodovinske zasluge za moderno civilizacijo, hočejo in uresničujejo ta veliki cilj. Njih v trud gre v tej smeri da se zagotovi  življenjski prostor  vsakemu narodu.
»Utro« piše najprej o ciljih pogodbe in pravi, »da je naravno, da je Bolgarija pristopila k trozvezi in s rem dala mednarodni izraz svoji želji za večjo pravičnost v Evropi in na svetu. To se popolnoma strinja z njenimi življenjskimi potrebami. Zato pristop Bolgarije k rroavezi ne pomeni nikakve spremembe v njem dosedanji politiki«.
»Zora« pise med drugam: Bolgarija ni samo zaveznica Nemčije iz svetr\ne vojne. Usoda premaganih držav je bila zvezana s strašnim ponižanjem in ie silonda na silnih plačilih. 1/ teh strašnih preizkušeni »e je v Nemčiji rodil narodni socializem, t. j. organizacija dela, ki se je moške postavila proti nasilju.
»Zora« pojasnjuje nato pristop k trozvezi in pravi, da je Bolgarija prstopda k trezvezi zato, ker tri velike države napovedujejo nov. pravičen red v Evropa in mi imamo polno vero, da bodo skupno s svojimi prijatelji ta red v Evropi tudi uresničile. Na evropskem kontinentu ni armade, ki bi mogla premagati to armado zaključuje lis* svoj članek, in pravi, da je tudi Bolgarija kontinentalna država v Evropi.
Ob Črnem morju, kjer imamo svoje obrežje, je Sovjetsko zveza, ki je tudi vezana na Nemčijo v sedanjih dogodkih. Ti dVe državi nikdar ne bosta tvegali tistega, kar sta v E\ropi dosegli Bolgariia je včeraj pretrgala verige, v katere so jo povezale vojne. Sedaj je krenila na pot svoje usode, ki so jo ji zarisali bojevniki njene obnove, t. j. pot, ki jo je svetovna vojna prekinila.
Sofija. 3. marca e. (DNB) Bolgarski tisk ie popolnoma pod vtisom pristopa Bolgarije k trojnemu paktu Vladni list »Večer« piše med drugim:
S pristopom Bolgarije k trojnemu paktu je označena ena izmed največjih eta~ naše zunanje politike Ne more biti dvoma da od današnjega zgodovinskega datuma ra-
ste poiitičii pomen Bolgarije. Pristop Bolgarije k trojnemu oaictu pozdravi ia jo v
vsej državi z veliko radost i o.
Kaj pravico drugod
V Italiji l
Rim, 3. marca. AA. (DNB). »Lavoro Fa-scista izjavlja ob pristopu Bolgarije k trozvezi. da vsak angleški neuspeh predstavlja zmago osi in njene politike na bazi  protianglefike  evrooske solidarnosti.
V življenju Bolgarije in v okviru Dogodbe treh sil se začenja novo razdobje Pristop Bolgarije k trozvezi čred vsem svetem potrjuje upanje mladih narodov, ki so se bili obvezali osvoboditi Evropo izpod angleške oblasti in njenega izkoriščanja. Bolgarija prevzema obveznost. *i Jo bo gotovo izpolnila popolnoma.
Na Madžarskem:
Budimpešta, 3. marca AA. (MTT). Madžarski listi obširno    komentirajo pristop
Bolgarije k trozvezi Listi zlasti poudarjajo simpatije in madžarsko prijateljstvo do Bolgarije. Paudarjaio velik nomen tega dogodka in smatrajo, da bodo posledice bolgarske odločitve usodno volivale na mir v južno vzhodni Evropi
»Pester Llvod« nravi, da pristop Bolgarije k trozvezi ustvarja na Balkanu nov položaj. List pravi, da utesne ta dr>godek imeti velike oosledice za bodočnost Evrope in dodaia. da so Bolgariji odločitev narekovali njeni interesi Na koncu članka list oravi, da Madžarska k? le prva pristopila v .rozvezi oozdravlia novega člana kot starega prijatelja ;n zaveznika.
»Nemzeti Ujszak« poudarja, da madžarsko javno mnenje z velikim zadovoli-stvom sprejema odločitev Bolgarije Poudarja, da ie Bolgarija vedno vcdila politiko miru in da ie niena odločitev navdihnjena z istimi razlogi.
V Rumumji :
Bukarešta, 3. marca. e. Rumunska 1av-nost je sprejela pristop Bolgarije k troj-
nemu paktu z volilom zadovol j stvem. V
političnih krogih pravijo, da bo zdaj omogočena obnova tradicionalnega oriiateii-stva med Bolgarijo in Rumunijo.
Glede položaja smatrajo rumunski po-liitčni krogi, da bo nemška vojska v Bolgariji izvedla tako stroge varnostne ukrepe, da bodo sleherni angleški poskusa onemogočeni. Številni nemški oddelki in letala neprestano prihajajo v Bolgariio. Preko Bukarešte je priletelo veliko število nemških bombnikov, ki so leteli v južni smeri v Bolgarijo.
V Španiji:
Madrid, 3. marce, AA. (DNB). >Information es« pišejo, da je pristop Bolgarije k trozvezi in vstop Bolgarije v nov red naraven proces za vse, razen za Angleže. List pravi, da ie nekdo prišel nrenozno in da se dogodki vrstijo v orel določeni smer!. List dodaja, da ie dunajska pogodba nova zmaga realne politike.
List »Alcazar« pravi, da ie pomen pristopa Bolgarije k trozvezi tol'ko večji, ker je preje London grozil List smatra, d3 mora biti Angleže strah zaradi nemških polit čnih zrnag in misli da je ugled osi narasel in da so padli v vodo vsi angleški upi v Evropi.
V Ameriki:
New York 3. marca. e. Reuter javlja: PristoD Bolgarije k trojnemu paktu je to tudi eden od znakov, ki napovedujejo
pomladanski vdor.
Moskva brez komentarja
Moskva, 3. marca, s, (Ass Press) Do sinoči sovjetski radio in Usti niso objavili
vesti c prihodu nemške vojske v Bolgariji. Davi oa objavlja »Pravda« naslednjo kratko brzojavko iz Berlina: Nemški poročevalski urad poroča iz Sofiie. da 1e nemška vo Iskri v soglasiu z bolgarsko vlado stopila na t eri tori i Boleariie. Isto vest ie posnel  davi tudi sovjetski radio
KtiSra v angleški posesti
Zasedle so jc po tritedenskem obleganju francoske čete Angleško prodiranje proti Kerenu in Gondarn
London, 3. marca s. (Reuter) Glavni stan generala de Gaullea javlja v posebnem komunikeju, da so svobodne francoske čete v soboto zjutraj po obleganju, ki je trajalo tri tedne, zavzele oazo Kufro v Južni Libiji.
Napad so izvedle svcbodnr francoske čete iz Čadskega ozemlja in iz Kameruna pod poveljstvom poiko«vnikj Lec'erca Ob priliki zavzetja Kufre je bilo zajetih okoli 1000 italijanskih vojakov kakor tudi mnogo vojnega materiala.
Zelenica Kufra je služila Italijanom kot važna vmesna letalska postaj* med Italijo in Abesinijo. Kufra pa je važna tudi kot sedež verskega poglavarja muslimanske sekte Senusd. Vojaške operacije proti Kufri so bile izredno težavne, ker je c-aza okoli 1000 km oddaljena od Cadskega jezera ter je ozemlje vmes povsem neobljudena puščava.
Kairo. 3. marca * (Reuter) Z bojišča ▼ Eritreji  poročajo, da  je angleška kolona,
ki prodira s severa, zasedla važen gcr.ski prelaz pred Kerenom Angleški bombn iki so bombardirali železniško porogo Keren-A srn ara.
V Abesiniji so angleške čete znova napredovale proti Gondaru. Abesinski patrioti, ki oblegajo važno postojanko Burie v Godžamu, pa so prizadeli težke izgube italijanski vojski, ki se je skušala iz obleganega mesta prebiti skozi abes.nske postojanke.
Iz Italijanske Somalije javlja včerajšnje; službeno poročilo samo, da se operacije v vseh  smereh  razvijajo ugodno.
Prevoz italijanskih ujetnikov v Indijo
Bombay, 3. marca a (Reuter) Semkaj je
prispelo včeraj iz Egipta zopet 2300 italijanskih vojnih ujetnikov, med njimi šest generalov. Vsi bodo internirani v ujerniskih taboriščih v Indiji.
Angleži bombardirali
invazijske luke
Včeraj podnevi so angleška letala obiskala razne točke ob nemški in nSaozemski obali
London, 3. marca s (Reuter) Letalsko ministrstvo javlja: Letala obalnega poveljstva so izvedla včeraj podnevi napad na razne točke ob nemški in nizozemski obali. Najprej so bombniki popoldne napadli letališče Hamstede na Nizozemskem. Bombe so med drugim zadele velik hangar in druga poslopja. Več bomb je padlo v neposredno bližino sovražnih letal na letališču, ter je bilo najmanj eno izmed njih poškodovano.
Drugi napad je bil izvršen na letališče na otoku Bcrkumu. Tu so angleška letala najprej s strojnicami napadla postojanke protiletalskega topništva, nakar so sele odvrgle bombe.
Tretji napad je biA usmerjen na prtetani-šče Ha rl in gen na Nizozemskem. Bombe so zadele razne pristani9ke naprave, zaradi nizkih oblakov pa rezultat napadov nI bilo mogoče točno ugotoviti. Vsa angleška letala so se vrnila z vseh teh pcletov.
Nemški napadi na Anglijo
London, 3. marca & (Reuter) Letalsko in notranje nunistrstvo javljata v današnjem jutranjem komunikeju:
Sovražna letalska aktivnost na Anglijo je bila ponoči omejena na kratek čas po nastopu teme. Glavni napad je veljal nekemu mestu v jtržnozapadni Angliji, kjer je bila povzročena škoda na hišah ter je bilo tudi nekaj človeških žrtev. V prvem dela noči je bilo vrženih nekaj bomb tudi na vzhodno Anglijo. Povzročena škoda tam pa je majhna in resnejših človeških žrtev ni bilo.
London, 3. marca a (Reuter) Sovražna letala so snoči izvedla kratek toda močan napad na neko mesto v južnovzhodni Angliji. Več hiš je bilo v mestu poškodovanih. Iz drugih delov države je malo poročil o letalskih napadih tekom noč\
Roosevelt pripravlja vojni kabinet
New York, 3. marca e. Kakor javljajo »New York Times«, namerava predsednik Rocsevelt takoj po izglasovanju zakona o pomoči in posojanju vojnega materiala, sestaviti vojni kabinet, ki te bo imenoval obrambni kabinet.
V tem kabinetu, ki bo pristojen srn reševanje vseh vprašanj obrambe, bodo zunanji minister Hull. vojni mhtivter Knox in mornariški minister Stimsrn
Predsednik Roosevelt bo pritegnil v kabinet najbrž tudi predsednika odbora srn obo-
roževanje Knutsena, ki bo hnel posvetovalno funkcijo. Priprave za ustanovitev obrambnega kabineta so že izvedene.
Izid plebiscita
Bukarešta, 3. marca AA. (Štefani) Po prvih poročilih je pri včerajšnjem plebiscitu general Antonescn dobil od rumunskega ljudstvi: potrdilo za svoje dosedanje delovanje. Za Antoneseovo politiko fe glasovalo 1,163.095 oseb, proti pa fe bilo oddanih 1515 glasov,
Bukarešta, 3. marca a (Ass. Press) Uradno poročajo, da bo odslej Bukarešta vsako noč zatemnjena za 10 ur. Isti predpis velja tudi za druga rumunska mesta.
Pozitivni odgovor Francije Japonski
Vichj, 3. marca AA. (DNB) V poučenih krogih v Vichvju pravijo, da je francoska nota Japonski kot odgovor na pobudo posredovanja tako stilizirana, da omogoča nadaljevanje pogajanj in mirno rešitev spora. Smatra se, da je francoska vlada pozitivno odgovorila, čeprav so še nekatera vprašanja, o katerih bi se Francija želela pogajati.
Tokio, 3. marca AA. (DNB) Današnji »Tokio Niči Niči« objavi ia poročlo iz Ha-noja, v katerem stoji:
Glavni guverner v Indokini je objavil uradno poročilo, v katerem pobija vrsto neresnic, ki se v enem delu tujega tiska širijo o položaju v Indokini
Guverner se v svojem poročim v prvi vrati izreka proti neresničnim trditvam, da so v Indokini tudi pristaši bivšega generala de Gaullea. Vse to se širi zato, da bi se pogajanja zavlekla in da bi pristaši generala de Gaullea dobili čas za poseg.
Poročilo tudi pravi, da se je treba zavedati, da Indokina kot cele ta ni samostojna država in zato ne more prinašati sklepov v svojem imenu. Končna odločitev v vseh vprašanjih pripada edino francoski vladi.
PRAV ZATO
— Vedno, kadar te pogledam, moram nehote pomisliti na lepega filmskega igral ca Ram ona Novarra.
— Saj mu vendar nisem prav nič podoben.
— Prav zato misđirn nanj.
Konec zime
ljubljena, S. mara Ker je bila včeraj ie prav pomladna dalja, smemo računati, da je konec ki je bila letos dovolj prizanesljiv«, je bil marec se zelo mrzel m bilo je mnogo snega. Pa tudi prva polovica aprila je bila nenavadno mrzla, tako da je dan srn dnem bila slana.
Tako lepih nedelj, kakršna je bila včerajšnja, je v Ldublajni le nekaj na leto, a dveh zaporednih dni s tako prijetnim vremenom navadno nI. Ljubljana je bila včeraj popol-
un
bfn pri plnrrtff^ prireditvi, so uživah ■oboe na periferiji. Začela ae je že prava sezona Metov. Včeraj Js pa bil tudi že prvi kolesa i iM dan,
Najbri marca ne bo toplejšega dne od vosrajenjega. Tako nebeško ni solne e grelo že pol leta. Vendar pa ni bilo tako vroče, kakor so nekateri ugotavljali, češ, da je buo že 30° na solnou. Toplote narnreČ ne meriti tako, da hi postavili toplo-na solnce; toplomer ae na solne u raz-greje mnogo bolj kakor zrak ob njem ter svojo temperaturo, a ne topol te zraka..
Tudi trafikante je prizadela draginja
Včeraj so trafikanti na svojem rednem letnem občnem zbora opozorili Javnost na težave svojega eksistenčnega boja
Ljubljana, 3. marca Ni še popolne jasnosti, ali je treba trafikante uvrstiti med trgovce ali jim priznati, da so samostojen stan; toda povsem jasno
je, da se morajo za svoje pravice zavzemati eamL V obrtnih in trgovskih strokah so predpisana obvezna združenja, trafikanti pa imajo samo svojo prostovoljno organizacijo, v Sloveniji »Združenje trafikantov za dravsko banovino v Ljubljani«. Ta organizacija je sekcija zveze, ki ima sedež v Beogradu, a je v svojem delovanju samostojna. Včerajšnjega občnega zbora združenja so se udeležili razen številnih ljubljanskih članov zastopniki podružnic iz Maribora, Jesenic, Kamnika, Logatca in Kranja, Zborovanje je bilo v dvorani hotela »Metropol«.
Občni zbor je vodil namestu dosedanjega predsednika, ki je med letom izgubil trafiko in s tem tudi pravico do članstva, tajnik Pr. Presa to tudi podal predsedniško poročilo. —
Združenje je polnih 10 let posvečalo največ naporov prizadevanju, da bi monopolska prodaja dovolila trafikantom večjo provizijo pri prodaji tobačnih izdelkov. Zahtevali so, naj bi provizijo zvišali od 5 na 8%. Pred letom je bila provizija zvišana za l^o- To je seveda premalo, zlasti, ker je med tem silno narasla draginja. Razumljivo je, da so trafikanti upravičeni zahtevati ponovno zvišanje provizije že zaradi velike podražitve življenjskih potrebščin med letom. Lani se je podražil tobak In tudi pridelovalci tobaka prejemajo zdaj več za svoj pridelek, le trafikanti so pozabljeni, kakor da morajo biti zadovoljni s skromnim zaslužkom, ki včasih ne krije niti režije,
Lani je minila 5-letna zakupna doba zakupnikov glavnih zalog tobaka. Vsak zakupnik glavne zaloge ima tudi pravico prodajati tobak na drobno. Doslej se je pogosto dogajalo, da so zakupnih obdržali svoje trafike, četudi niso vzeli več v zakup glavne zaloge. Tako so se zelo širile trafike, ki jih je marsikje kljub predpisom po pravilniku o prodaji mcnopolskega blaga, že zdavnaj preveč. Mimogrede naj omenimo, da je v Sloveniji okrog 3000 trafik in v sami Ljubljani približno 150. V vsej državi je okrog 30.000 trafik v (v dravski banovini 10m/c). Lani je delalo združenju precej preglavic vprašanje zaupnikov glavnih zalog, ker so hoteli vsi stari založniki obdržati trafike, a seveda so se tudi novi zakupniki potegovali za pravico prodaje tobaka na drobno. Ko so novi zakupniki prevzeli glavne zaloge, je bil še monopolski inspektorat v Zagrebu, zato so bile podeljene zopet nove trafike. Združenje se je pritožilo na monopolsko upravo. Rešitev jih ni zadovoljila, zato so se ponovno pritožili. Zdaj je še nekaj trafik, ki so bile podeljene proti predpisom, a upajo, da bo monopolska uprava ugodila upravičenim pritožbam. Zdaj je monopolski inspektorat v Ljubljani in poslej se ne bodo več dogajale taksne nepravilnosti pri podeljevanju trafik.
Trafikanti trpe veliko škodo zaradi skrivne prodaje eksportnih cigaret. Kljub vsem zatrdilom, da teh cigaret m več v prometu, je tihotapstvo zelo razširjeno, zlasti v Mariboru. Kakor je poročal zastopnik mariborske podružnice, pritožbe ostanejo navadno brez vsakega učinka. Eksportne cigarete prodajajo nekateri ljudje, ki bi morali glede na svojo službo bolje varovati svoje dostojanstvo. Trafikanti sami ne morejo prijemati prodajalcev eksportnih cigaret, a drugi se nihče ne zgane.
Združenje šteje 576 članov, članstvo je z izjemo neke podružnice, zavedno. Lani je združenje organiziralo ekskurzijo v Vrbovsko, da so si trafikanti ogledali tovarno vžigalic. — Med drugimi številnimi težavami, ki so lani še posebej prizadele trafikante, je tajnik omenil tudi uvedbo minimalnih mezd za uslužbence večjih trafik. Trafike so bile kratkomalo uvrščene med trgovske obrate v tem pogledu, da je OUZD proglasil njihove nameščence za trgovske. Pač pa Imajo posamezni trafikanti pravico, da se pritožijo v spornih primerih.
Končno je tajnik poročal še o delovanju kreditne zadruge trafikantov. Zadruga je bila ustanovljena pred tremi leti s skromnim kapitalom zavednejših trafikantov, že zdaj se je zelo dobro izkazalo, da je zadruga, ki pomaga revnejšim trafikantom, izredno koristna ter potrebna ustanova. I^i-ni je bilo podeljenih že 35.000 din posojil.
Vsa poročila z blagajniškim vred (blagajniško poročilo izkazuje mal prebitek) so bila soglasno odobrena. — Soglasno je bil izvoljen tudi novi odbor: J. Novak, J. Kladnik, Fr. Trebušak, V. Jerman, L. Su-štaršič, J. Pohar, I. Ahčin. M.Novak, A. Hafner, F. Pečar,  š. Košak in Fr. Preža.
Načeta so bila še razna važna vprašanja. Ostra kritika je bila izrečena proti tistim netovariškim trafikantom, ki pri sramotno nizki proviziji prodaje kolekov (2%) nudijo odjemalcem iz konkurenčnih nagibov še poseben popust. Kako naj trafikanti po tem takem dosežejo zvišanje provizije? — V razpravi se je izkazalo, da je prenizka tudi provizija pri poštnih vred-notnicah in vžigalicah, ne le pri kolkih In tobačnih izdelkih. Žalostno je, da je prodaja kolkov kljub izredno nizki proviziji še obdavčena. Zaradi zamudnega pošiljanja kolkov na deželo iz Ljubljane so zelo prizadeti zlasti mariborski trafikanti. Čakati morajo po 5 dni, preden dobe kolke Iz Ljubljane in med tem jim leži kapital, ki ga že tako zelo pogrešajo, mrtev. Trafian-ti v Ljubljani so zelo prizadeti zaradi tega. ker se je razpasla navada, da nekateri podeželski trgovci poravnavajo svoje račune
delno s kolki, ki jth nosijo seboj. Tako se zmanjšuje prodaja kolkov v Ljubi jac — Končno je prišlo v razpravo vpTasanje nedeljskega počitka v trafikah. Sklenili so, da bodo to zadevo podrobno obravnali na posebnem sestanku prizadetih trafikantov.
Ob zaključku sta bili sprejeti dve resoluciji. Prva je bila poslana na upravo državnih monopolov, druga pa poštno min strstvo. V prvi zahtevajo zvišanje provizije za prodajo tobačnih izdelkov in kolkov. Dalje je treba spremeniti pravilnik o prodaji monopolskega blaga glede delokroga trafik. Določiti je treba disciplinski postopek ter uvesti stroge kazni za tiste, ki prodajajo kolke po hišah in dajejo posebna popuste. Pri podeljevanju trafik je treba upoštevati tudi združenje trafikantov. Bivšim založnikom tobaka je treba odvzeti trafike. Prodajo eksportnih cigaret Je tref 1 povsem odpraviti. — V drugi resoluciji zahtevajo zvišanje provizije za prodajo znamk. Ta provizija je ostala nespremenjena že 20 let ter bi bilo zdaj spričo draginje neobhodno potrebno ugoditi tej zahtevi trafikantov. Dalje je treba trafikante oprostiti plačevanja takse za nabavno knjižico. — Lepilo znamk je treba izboljšati, ker Je tako slabo, da so znamke pogosto težko uporabljive. — Poslali bodo tudi zahtevo po zvišanju provizije »Jugosl. društvu žižtcac.
f%e( etnlca
KOLEDAR
Dane«: Ponedeljek, 3. marca: Kiuiigunda
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Moste: Pesem  pomladi  in Maria Antoinetta
Kino Šiška: Ljubezen Tatjane Potrovne Razstava slikarjev Kralja, Godca in Lukovica v Obersnelovl galeriji na Gosposvet-s ki cesti
DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Bahovec. Kongresni trg 12 in Nada Ko-motar, Vič — Tržaška cesta 48.
»Ali je to mogoče?* se boste vprašali. Verjemite nam, da je, če ne se lahko prepričate tu pri nas, na prelepem Brdu.
Pa poslušajte! Pted dne\ri nas obišče kakor običajno okrog 12. poštar viške pošte in nas preseneti z novico, da nas bo odslej obiskoval vsak teden samo enkrat, ker sta morala dva uslužbenca na orožne vaje in On sam ne zmore velikega okoliša viške pošte! Ne bomo kritizirali stališča poštarja, ki se nam zdi povsem razumljivo. Pač pa bi vprašal poštno ravnateljstvo, če res nima človeka, ki bi ga poslalo v pomoč na Vič, ali pa bi najelo nekoga kakor se je to zgodilo lani Poisod smo potisnjeni neka mob stran in sedaj se nas je »usmilila« še pošta.
Cesto na Brdo, ki je bila že neštetokrat predmet kritike, so nam pričeli pred dnevi z »veliko naglico* čistiti debelega blate. Radovedni smo, s čim nam bodo to blato nadomestili in če bo delo gotovo do jesenskega deževja. In sedaj smo še toliko »napredo\'aIi<x, da homo lahko enkrat na teden čitali šest dni stare časopise in da bomo v primeru pismenega obvestila smrti kakega sorodnika prišli vsaj na sedmino. Vidite, vse to se doživi in dogaja na Brdu, in Brdo, da vam na uho p©\\?mo, je v objemu velike Ljubljane!
Toliko v vednost vsem, ki »o tako »nesrečni«, da ne žive na prelepem Brdu.
Prizadeti z Brda
Živahno nedeljsko vrvenje
Lubliana. S marca.
Razen v Planico in v druge lepe kof:Čk^ naše Gorenjske je včerajšnja prelepa nedelja izvabila na stotine izletnikov iz mesta tudi na vse druge strani. Navzlic iutr, njemu hladu so krenili številni Izletniki v Polhovgrajske hribe, kjer so v gostih trumah naskakovali priljubljeno Sv. Katarino. Drugi so pohiteli po cesti proti Polhovemu gradcu. k;'er so M povzpeli na goro Sv. Lovrenca ali na še prtsojnejši črmi vrh. od koder so jo mahnili po grebenih proti Poljanski dolini ali naravnost do Škofje Loke. Na šmarni gori se je včerai kar trlo ljudi. Mnogo izletnikov je bilo tudi v prijazni Rašici nad Oameljnami. od koder vodi gozdna pot na Dobeno in nazaj v dolino do kolodvora v Trzinu.
Dolge vrste Izletnikov «0 se pomikal^ po potih, ki vodijo mimo Sv. Lenarta nn bližnje zasavske griče, od koder so s^1 mnogi obrnili proti Dolenjski tja do Višnja gore, spet drugi pa proti Litiji. Z iutrnjim vlakom se je odpeljalo več sto Izletnikov na Dolenjsko. Tudi proti Kamniku je pohitelo veliko Ljubljnr.čanov V ljubl.-'anski okolici je bilo na vseh certah mnogo pešcev, še več pp kolesarjev
tiorzna noročšla
Curih. 3. marca Beograd 10 — Pariz 7.40. London 16.80. New York 431 — Bruselj 69. — . Milan 2170. Madrid *0 — Amsterdam 229.— Berlin 172.50 Stockholm 102.575. Oslo 98.50. Kopenhagen 83 50 So-fiia 425.— Lisabona 1726 Budinvocšta 85— Atenea 300— Carigrad ^37 50 Bukarešta 212 50 Helsinafor.-, 373 -- Buenos Aires 101.—
»SLOVENSKI  NAROD«,   ponedeljek, 3. marca 1941.
Stran 3
ZADRUŽNA HRANILNICA - LJUBLJANA
Dalmatinova ulica b
daje posojila
na vknjižbo in osebno poroštvo — sprejema hranilne vloge
DNEVNE VESTI
— Uredba o popisu v^eh zalog pšenice.
To uredbo nap-vedujeio že deli časa in
zdaj je končno sprejeta na vseh nr^stolnih mestih. Pripraviti je na še teba podrobne predpise o izvajanju uredbe. Sele. ko bodo po te i uredbi popisane vse zaloge pšenice, bo definitivno določeno, koliko pridelka si bodo smeli pridelovalci pridržati.
* — Nadzorstvo nad izvorom stavbnega le^a nepotrebni? Stalna delesjaciii le?ne-Sa rrosp darstva se ie obrnila na pristojna mesta z zahtevo, na i bi izlr>ci:i stavbni les iz popisa lesu. cigar izvor spada pod nadzorstvo. Lesni trsove: d kazuieio. da so v naši državi velike zalose stsvbnesa lesa neprodano ter da ie zato treba dovoliti svoboden izvoz.
— Nadzorstvo nad uvozom avtomobilov. motocikl»v in koles. Ravnateljstvo za zunanjo trgovino pripravila predpis o nadzorstvu nad uvozom vseh vrst avtomobilov, rnotociklov. koles in nadomestnih delov.
— Začetek trgovinskih pciraianj med našo in italijansko delegacijo.    Dene; so
se sestali naši in italijanski zastopniki Jugos'.ov. italijanskega ffosDodar.=ke£a odbora v Rimu. Naši delegaciji načeiuje no-močnik trgovinskega ministra dr. S. Obra do vi ć.
— 850 ton parafina iz Rumunije. Kmalu bomo prejeli iz Rumunije 850 ton parafina, ki ga potrebujejo naše obrtne in industrijske stroke. Lahko bomo uvozili še več parafina- Ni še določeno po kakšnem ključu bo parafin razdeljen med banovino Hrvatsko in drugimi banovinami.
— Maksimiranje cene modre galice. Na pristojnih mestih sklepajo o maksimira-nju cene modre galice. Cene bodo maksimirane v soglasju mod uradom za nadzorstvo nad cenami, orgnnom ministrstva za prehrano in trgovinskim ministrstvom. Cene bodo maksimirane v vsej državi, tudi v banovini Hrvatski.
— Poskusna setev riža v okolici Slavonskega Broda. Zasejati nameravajo riž na površini treh oralov na poplavnem ozemlju. Čez tri mesece bodo že lahko ocenili poizkus.
— Ozimina dobro kaže. Po podatkih, ki
jih zbira kmetijsko ministrstvo, lahko sklej irno, da ozimina dobro kaže- Prav tako so zadovoljni z rezultati ukrepov, da bi bilo obdelane čim več rodovitne zemlje.
— Pri'sdcnska opera v Zagrebu. V soboto zvečer je uprizorila zagrebška opera na časi dresdenski Respighlevo opero »Plamen . člani dresdenske opere so se zelo laskavo izrazili o uprizoritvi. Zagrebškim igralcem so navdušeno ploskali. Glavni kapelnik dresdenske opere Schroditer je
ravnatelju zagrebške opere prof. Stražnickemu, da si boljše uprizoritve opere sploh ne more misliti.
— Znižana voznina za umetnine na raz-stavj v Ljubljani. Prem -tno ministrstvo je
dovolilo znižano voznino za slike in skulptore, ki bodo od 23. t. m. do 20. aprila razstavljene v Ljubljani.
— ".»dražitev mesa in masti v Zagrebu, V soboto so h;le v Zagrebu uveljavljene nove cene mesa, slanine in masti v Zagrebu. Zdaj je govedina I. vrste po 20 do 25 din kilogram. Svinjina je po 26 do 30 d:n kg, Janina po 29 din in svinjska mast po 30 din.
— Kako   je   z   uvozem   kakava. Uvoz
kak?.va je čedalje bolj oviran. Zaloge so majhno in najbi-ž bo treba uvesti racioni-ranje. V sredo bo v ravnateljstvu za zu-nanjo trgovino sklicana konferenca za-stopnikov prizadetih industrijskih strok, predvsem pa s tovarnarji čokolade.
— Po-aj.vnji o irikupu avtomobilskih pneAt.ia; i k. PrejSnja meseca je naša država uvozila [z Francije okrog 2200 avtomobilskih pnevmatik v zameno za celu-i<"7o. Zdaj se pogajajo še o uvozu 2000 pnevmatik, prav tako proti kompenzaciji, a tu .: zs drugo bin^o. ne le za celulozo.
— R izpis 7đn \ mj " mest. Okrožni urad 7a zavarovanje delavcev v Ljubljani razj mesto pogodbenih zdravnikov v
Slin ji, Beltincih. Strigovi, Fari pri Kočevju, eno mesto zdravnika uradnika 1. plačilne stopu je za splošno prakso v Mariboru in rnr> mesto travnika uradnika za higieno dola m poklicnih bolezni v LjubljanL Rok za vlaganje prošenj je do 22. marca t. I.
— »X°vi Toti lisr« je izšel. Dobile ga pov^d, kjer so prodajali starega. 13—M
— zri ve pretepov. V trnovskem mestnem ekraja so snoči neznani napadli 43-letnega mizarskega pomočnika Ivana Št rublja iz Ljubljane in ga hudo poškodovali po glavi. — Na Vodovodni cesti, blizu gi-amožne jame, je neznan nasilnež po-z:to ponoči napaoiel domov vračajočega se delavca Franca šturma in ga s palico poškodoval na glavi in na obrazu- — V bolnico so davi prepeljali tudi orožniškega po "narednika Antona Vrača iz Dol. Logatca, ki so ga na službenem obhodu blizu Logatca napadli pijani fantje in ga pretepli.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno in spremenljivo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Kumboru in Dubrovniku 17. v Sarajevu in Splitu 16, v Zagrebu in Beogradu 15. v Ljubljani 13.2, na Visu 13, na R-bu 12. v Mariboru 11. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.6. temperatura je znašala 6.5. v Mariboru 2.0. v Zagrebu —2. v Sarajevu —L v Beogradu in na Visu 5. v Kumboru in Dubrovniku 4, v Splitu in na Rabu 7.
— Dekle je ustreli. Vuzenica je pod vtisom razburljivega dogodka, ki se je pripetil v soboto opoldne. Marko Tejzl se je potegoval za Zagmaistrovo Julijano, ki se ga je pa začela zadnje čase izogibati. V soboto jo je obiskal in ji očital, da mu jo pisala nesramno pismo. Najprej se je oglasil pri materi, a od nje se je poslovil navidez pomirjen, toda kmalu potem je napadel dekle, ustrelil nekajkrat na njo In pobegnil v bližnji gozd. Ljudje so mislili, da se je sam sodil, a ker ga v gozdu niso našli, sklepajo, da jc pobegnil čez mejo. Dekle so prepeljali v slovenjgraško bolnico.
Vprašanje je, ali ji bodo mogli rešiti življenje.
— V župnišču je kradel. V župnišče v Dolu pri Ljubljani je prišel oni dan mlajši neznanec in sicer v trenutku, ko je bil župnik LrovSin odsoten, kuharica pa je imela opravka zunaj Priliko je neznanec takoj izrabil, hitro je stopil v bodo In ukradel iz omare 1800 din. zlat križec ln dva srebrna obeska s podobo sv. Antona. Po tatvini je hotel tat brž pobegniti, a je zunaj naletel na kuharico, ki jo je poprosil za miloščino. Tatvina Je bila opažena Šele kasneje in je tat res srečno odnesel pete. Orožniki so ugotovili, da je ukradel denar in dragocenosti neki Lojze Horvat, brezposelni delavec, doma iz okolice Ljutomera, ki so ga ljudje spoznali po tem, ker se med hojo močno ziblje.
— Vlom v Zalogu pri Komendi. Tudi po okolici Komende so vlomi in tatvine na dnevnem redu. Orožniki so nedavno aretirali In odvedli v zapore tri znane rokomav-he, v njihov rajon pa prihajajo vedno novi potepuhi, nevarni tuji lastnini. Sredi preteklega tedna je bilo vlomljeno v trgovino Franca Kregarja v Zalogu. Vlomilci so ponoči vdrli skozi okno in v trgovini vse pi brskali in premetali. Slednjič so odnesli precej gotovine, ki so jo našli v predalih, za nameček pa še 20 klobčičev belega sukanca in večjo zalogo keksov, čokolade in drugih jestvin.
— Okraden v vlaku. Med vožnjo z vlakom od škofje Loke do Kranja je bila oni dan ukradena trgovskemu potniku Francu Fersterju iz Zagreba atovka, v kateri je imel veliko naročilno knjigo, osebno legitimacijo, več drugih knjig, prepis obrtnega lista, povečevalno steklo in nekaj toaletnih potrebščin.
Iz LJubljane
—lj Smrt zaslužnega naprednega m°*a. V Mostah je v soboto po kratki bolezni za vedno zatisnil oči upokojeni železniški uradnik g, Matej Seme, ki smo se ga lani spominjali ob njegovi 751etnicL Blagi pokojnik je nad 50 let deloval za naSo narodno in napredno stvar- Od mladih nog je bil vnet narodnjak in Jugoslovan Med svoje prve borce ga je štela JNS in je bil dolga leta član meščanskega občinskega odbora. Deloval je vedno pošteno in v korist meščanske občine in bil dolgo tudi njen župan, ki je užival vsesplošno zaupanje. Njegovega županovanja se bodo Mo-ščani vedno radi spominjali. Pogreb plemenitega pokojnika bo jutri ob 16. z žal, kapelica sv. Andreja, na rx>kopališče k Sv. Križu. Mateju šemetu bodi ohranjen blag spomin, žalujoči soprogi, sinu, hčerkam in številnemu sorodstvu pa naše n^jiskrenej-še sežalje!
—lj Slovenski izvajajoči umetni*! bodo nastopili na korist Društva prijateljev* Golnika na dobrodelni akademiji v petek dne 14. t. m. v veliki Filharmonični dvorani na Kongresnem trgu. Akademija bo pod visokim pokroviteljstvom ge. banice dr. Natlačenove in na sporedu bodo recitacije, prizor, klavirske in violinske solistične točke, komorni orkester in solo-iplesi. Natančni spored bomo javili. Danes opozarjamo na to prireditev, za katero se bodo dobile vstopnice od 8. t. m- dalje v knjigami Glasbene Matice. 171—n
—lj Jubilej Hinka Nučiča. Na povabilo Narodnega gledališča v Ljubljani bo praznoval slovenski režiser in igralec H. Nu-čič v sredo 12. marca tudi v Ljubljani svoj jubilej 401etnega gledališkega dela. Nastopil bo z Viko Podgorsko v Begovl-Čevi drami v Brez tretjega«. Na ta jubilej naše občinstvo že danes opozarjamo.
—Ij S°kol M0«**« vabi vse brate in sestre, da se udeleže pogreba umrlega dolgoletnega, zvestega člana, brata Mateja šemeta, bivšega moščanskega župana. Pogreb bo v torek iz 2;al ob 16. Zbirališče pred kapelo sv. Andreja na Žalah četrt ure pred pogrebom v civilu z znakom
—lj Cirilmet°d°va rx>da*uznica v Mostah vabi svoje članstvo, da se udeleži pogreba preminulega člana Mateja Semeta, bivšega župana moščanskega in podpornika naše družbe. Pogreb bo v torek ob 16. uri iz kapele sv. Andreja na Žalah.
—lj Akademsko starešinsko drugrv« »Jadran« v Ljubljani bo imelo svoj redni letni občni zbor v ponedeljek čine 10. marca t-1. s pri četkom ob 19.30 z običajnim dnevnim redom, v prostorih društva mženjer-jev v Ljubljani, Kongresni trg 1-DL nadstropje. Odbor.
—lj V zgodovini našega pevskega življenja, je najbolj markantna oseba Janez Za-vršan. Malo kdo nastopa tako vztrajno, uspešno in s tolikim ponosom, kakor bas on. Glasbeni Matici je zvest skoro 50 let in ni zamudil nobene pevske vaje, še manj pa pevskega nastopa. Enako vesten m požrtvovalen je bil, ko mu je dodelil Hubad solistični part, kakor takrat, ko ga je postavil za voditelja prvega basa v pevskem zboru. 50 let udejstvovanja v pevskih zborih je prav gotovo pomemben dogodek, zato je prav, če se ob tej priliki naši pevski prijatelji spomnijo svojega odličnega člana, Janeza Završana Zato bo v soboto dne S. t. m. v dvorani trgovskega doma Zavr-šanov večer, h kateremu so vabljeni vsi brez razlike', ki ga ljubijo in spoštujejo. Podrobnosti slede. 171—n
—lj TJpukojen0 učiteljstvo bo imelo redni mesečni sestanek v četrtek, 6. t- m. ob 16. pri Novem svetu v Ljubi jam.
—lj Društvo Mali g^p°e»r v Ljubljani priredi dre vi ob 19.30 v viški ljudski soli predavanje o vzornem malem gospodarstvu. Predaval bo tajnik Jože Ahcan. Vabljeni zlasti mali gospodarji z Viča ta okolice.
—lj Udruženje četni kov, pododbor Ljubljana, poziva svoje članstvo dravske banovine, da se zanesljivo udeleži občnega zbora, ki bo v nedeljo 9. t. m. ob 10. dopoldne v gostilni >Mrak«, Cesta 29. oktobra štev. 4.
—lj O vzgoji sadnih šp*lirjev bo predaval g. Fr. Kafol sad. inspektor banske uprave, v četrtek 6. t. m. ob pol 20. v deški ljudski soM v Spodnji SUkL
—U  V vrtnarskem tečaju za lastnike
malih vrtov, ki g*a prireja Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana I. se prične v torek 4. t. m. tretji del tega tečaja, posvečen gojitvi cvetic na malem vrtu s predavanjem ravnatelja Mesenih vrtov g. Josipa Lapa o »Pripravi zemlje «a cvetič-ne nasade in o izboru in gojitvi eno- in dvoletnih cvetic na malem vrtu^. Pričetek točno ob 19. v kemijski dvorani I. državne realne gimnazije v Vegovi ulici. Skioptične slike. Vstop prost.
—lj Uprava električne cestne irlernice v Ljublj mi ne more več sprejemati nobenih novih prošenj za službe, ker so vsa službena mesta zasedena.
—lj Poskusen samomor. Včeraj popoldne so bili reševalci klicani v neko hišo na Sv. Petra cesti, kjer so naložili težko poškodovano na avto 32ietno Šoferjevo ženo Tončko P. Tončka si je v trenutni duševni zmedenosti z britvijo prerezala vrat. V bolnici so ugotovili, da si k sreči ni ranila
žile odvodnice in bo ostala pri življenju.
—lj Nesnaga pred Kolodvorom. Pred kolodvorom smo dobili lepo tramvajsko čakalnico, prvo v Ljubljani in menda tucu zadnjo. Dovolj je lepa, da se nam ie ni treba sramovati pred gosti, ki jc zagledajo čim vstopijo v naše mesto. Toda zdi se, da nam vseeno ni mnogo za ugled mesta V čakalnici je dan za dnem pravo smetišče. Na umazanih, blatnih klopen posedajo ljudje, južinajo, mečejo masten papir po tleh in pljuvajo kakor za stavo. Podzemeljski del čakalnice, ki je namenjen za javno stranišče, še ni odprt ln zato menda ne premoremo nobenega pometača, da bi nekajkrat na dan odstranil najbolj kričečo nesnago. Ce pa že ni pometača, bi biJo umestno, da bi namestili nekaj košev za odpadke, čeprav je vpra sanje, ali pri nas ljudje vedo, čemu so takšni koši. Doslej so preizkušali na njih svojo moč in v parkih so polomili skoraj vse, kolikor jih je pa ostalo, Jih je moralo mestno vrtnarstvo spraviti na varno.
—11 Popravila precizijskih ur izvršuje F Čuden. Prešernova uL 1. Nakup zlata in srebra. 37-n
—lj NA VSAKO MIZO LAŠKO PIVO:
—lj Tatvine. Na glavnem kolodvoru je nekdo ukradel Ivanu K. iz žepa suknjiča listnico, v kateri je imel dokumente in nekaj nad 3030 din. — Kurjač na banski upravi Franc Mulej je prijavil, da mu je bila oni dan ukradena iz kleti poleg peči 700 din vredna, srebrna moška ura, znamke j-Anker« z verižico. — Ani Zavez na Glincah pa je nekdo odnesel 5 X 5 m veliko sejmarsko plahto, vredno 800 din.
—lj Spet dve ukradeni kolesi. Mesarju Antonu Kastelicu je tat odpeljal 600 din vredno, črno pleskano moško kolo. znamk-»Ekscelsior« z evid. št 2-191 959 izpred hiše št. 6 v Selenburgovl ulici. — Izpred neke trgovine na Tyrševi cesti pa je tat odpeljal 500 din vredno kolo znamke Champion Ivanu Klobučarju iz Medvod, ko se je pripeljal v Ljubljano po opravkih
»Carmen« s Karlov cevo kn
Zelo lepa predstava v splošnem in uspel debut nadarjene domačinke
Nase eled^lašče
DRAMA
Začetek ob 20 uri
Ponedeljek. S. marca: zaprto Torek, 4. marca: Krog s kredo. Red B Sreda. 5. marca: Ugrabljene Sabinke. Red A
*
V proslavo 40-letnice umetniškega dela Hinka Nučiča, bivšega člana naše drame, sedanjega člana prvaka in režiserja zagrebškega Narodnega gledališča, bosta odigrala jubilant in njegova soproga prvakinja istega gledališča. Vika Podgoraka, Begovičevo dramo: »Brez tretjega«. Proslava tega odličnega in vsestransko zaslužnega umetnika bo 12. marca v drami. Na ta večer že danes opozarjamo.
OPERA
Začetek ob 20. uri
Ponedeljek. 3. marca: zaprto Torek, 4. marca: Vesele žene wlndsorske. Red torek
Postani in ostani član V o đ nt h a v e družbe!
Ljubljana. 3. marca
Dr. Dan. Svara je upravičeno lahko ponosen na svojo novo uprizoritev Bizetove Carmen pri nas že od 1896 izredno priljubljene in prav zato tudd že dovolj prepete opere. Dve nositeljici naslovne partije sta nam prav posebno ostali v spominu: Anka Hcrvatova, fenomenalna zagrebška in kasneje nemška umetnica, pa Vilma Thier-rvjeva, ki jo je pač na našem odru največkrat pela in je zlasti z njeno kreacijo ostala nepozabna,
Z Elzo Karl^včevo pa smo dobili novo, resnično pevski, igralski in osebno zopet posebno močno učinkovito Carmen, ki navdušuje in privlačuje tudi najbolj kritične poslušalce, ki so opero poslušali že mnogokrat ,a s Kari o vč evo tako znano glasbeno umetnino uživajo kakor novost. Zato je bilo v soboto zvečer naše operno gledališče nabito polno, in je žela Karlovčeva s svojo doživljano in kakor prirojeno ulo-go ponovno velik umetniški uspeh in v družbi odličnega Jcseja, Francla ob raznih točkah izzvala iskrene posebne aplavze.
Vobt^e je bila švara-Debevčeva predstava »Carmen« zopet prav dobra in lepa, pevski ln igralski, zborovski, baletno in orkestralno polno zadovoljiva ter se je publika po pre stavi in še v nedeljo tudi meni po telefonu izražala s priznanji, ki dokazujejo, da so poslušalci doživljali s prav posebno radostjo operni večer nevsak-danske kvalitete.
Veliko zanimanje pa je tudi vzbujalo ^ebutiranje domače, vidno v širokih mestnih krogih znane In cenjene mlade pevke, gospe Manje Sibinovič MleJnikove, izvrstne gojenke veleugledne ljubljanske pevske pedagoginje ge. Jeanette Foedranspergove. Nastopila je prvič v partiji Micaele in polno uspela. Izzvala je celo priznanje na odprtem odru.
Njen celotni pojav je prav prikupen, dasi je kajpak njeno nastopanje začetniško. še negotovo in nesproščeno. Glasovni material je sam po sebi prav dober in lep, čeprav še ne velik in voluminozen. Toda razvojni pogoji glasu so ji dani in se s pevsko rutino njen glas lahko še dokaj razvije in razširi Po značaju stremi ta prijetni glas v mlacociramatsko smer. v sebi ima manj lirike ni več zasnutkov dramatike, šolan dosti solidno. Ima glas tendenco v prostor, dasi se še zaustavlja na mehkem nebu. Zato mu je barva dovolj lasna, dihanje pravilno in fraziranje ugodno. Vendar potrebuje prav njena dihalna tehnika še mnogo treninga, da se ji prepona ojači in dih poveča. S tem se tznebi včasih za spoznanje premočnega tremo-liranja in mestoma rahlega distoniranja. Gibanje po odru ji je kot začetnici še trdo, igralska koncentracija premajhna, čustveno izražanje še ne toplo in zadržano Vendar je bil njen nastep v celoti zelo simpatičen, zunanje ljubek in vsa pojava kot cvetni pepek. ki sicer še ne omamlja, toda vzbuja privlačnost prav zato. ker nosi v sebi mladost, resnobno stremljenje ter dobre na^e.
KarlcvČeva in Franci sta za svoji ogromni, igralski in pevski utrudljivi in sijajno izvajani partiji prejela zopet pošteno zaslužena šopka  Tak šopek bi zaslužila tudi
ga. Mlejnikova za svojo urnetniSko-ambi-cljo, vzgledno marljiv est in sposobnost. Vsak mlad talent zasluži vzpodbude in priznanja.
Toda če začetnika, čigar uspeh je še neznan in dvom en, zasujejo prijatelji in sorodniki kar s celo goro cvetja vpričo zrelili umetnikov prvih partij, je to samo smešno, netaktno in naravnost mučno.
že enkrat sem dejal: Če že hočete na-klanjati našim cvetličarjem nekako zimsko pomoč z nakupovanjem nešte\ilnih šopkov in kešar, je to socialno popolnoma prav. Ali izročajte cvetličje debutantom izključno v garderobah ln za zaatorjem: le to je spodobno in pametno! Drugače izzivate odpor. r*r. G.
Iz Celja
—c Premestitve v orožnlški službi. Vodja orožniške postaje F. Rehar je premeščen iz Celja. Za vodjo orožniške postaje v Žalcu je imenovan Alojz Letig Iz štor. Dosedanji vodja orožniške postaje v Žalcu je premeščen v čtere.
—c Tragična smrt pri smučanju. Ko se je posestnikov sin Stanko Legvart lz Za-vrha smučal blizu doma, je treščil v sklad drv. da mu je zmečkalo prsni koš. Legvart je na mestu izdihnil.
—c Tujski promet, umrljivost in brca poseinost. V mesecu februarju je obiskalo Celje 1371 tujcev (1288 Jugoslovanov in 83 inozemcev) nasproti 1177 v letošnjem januarju in 1044 v lanskem februarju. V preteklem mesecu je umrlo v Celju 28 oseh ir sicer 9 v mestu ln 19 v javni bolnici. Pri celjski borzi dela se je od 21. do 28. februarja na novo prijavilo 75 brescosel-nih. delo je bilo ponujeno za 17 ose^, posredovanj je bilo 10, odpotovalo ;e 9. odpadlo pa 91 brezposelnih. Dne 1. t. m. je ostalo v evidenci 1490 brezposelnih (1218 moških ln 280 žensk) nasproti 1533 (1257 moškim ln 276 ženskam) dne 20. februarja. Delo dobijo 4 hlapci. 1 Žagar, 7 kmečkih dekel, 6 kuharic, med njimi 1 hotelska, 6 služkinj in 2 prstrežnicl.
—c V celjski bolnici je umrla 77-Wna dninarica Frančiška Horvatova s Polzele.
—c Gori! V soboto okrog 19. se je vnei kozolec inž. Ježovnka v Arji vasi pri Fr-trovčah. Kmalu je bilo vse poslopje v plamenih. Domačini so začeli takoj reševati vozove in gospodarsko orodje lz gorečega poslopja. Kmalu so prispeli gasilci iz Arjc vasi, Žalca. Levca ln Griž. Gasilcem je uspelo omejiti požar in obvaro\*ati sosedna poslopja. Požar je povzročil zelo veliko škodo. Ogenj je bil oči vidno podtaknjen. Prebivalstvo spodnje Savinjske doline ja zaradi številnih požarov v zadnjih mesorih zelo razburjeno.
—c O skrivnostih tehničnih prohleiuo\ bo predaval drcvi ob 20. na ljudskem vseučilišču unlv. prof. dr. Milan Vidmar iz Ljubljane. Predavnje bo zelo poučno in zanimivo.
—c Koncert tenorista Slavka Lukmana
bo v soboto 8. t. m. ob 20. v celjskem gle-dališču. Sodelovala bo recltatorka ga. Zora Jugcva.
ZAHVALA
Najiskrenejše sq zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov in vsem, ki ste spremili našega ljubega očeta, gospoda
IVANA KAUČIČA
hčerke in sinovi
MALI OGLA
Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave oeseda aln 1*—
davek posebej, znamko  — Popustov za maie oglase ae priznamo '.a plamene odgovore glede malih oglasov je o-eDa priložit.
POUK
Seseda 50 par. Davek poseoe, Naimamš« znesek *J.— cun
Strojepisni pouk
(desetprstni ssltem)
Večerni tečaji, oddelki od &7. io 8. in od V28. do 9. ure zve-5er za začetnike in izvežbance. Tečaji od 1 do 4 mesecev. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 3. marca. — Šolnina lajnižja. Največja strojepisnica s 60 pisalnimi stroji raznih sl-§temov. — Vpisovanje dnevno. CJhristofov učni zavod. Domobranska c. 15, tel. 43-82. 559
ČEVLJE
v modi in kvaliteti dobite v trgovini »EDO« Prešernova 48. 14. T.
OGLAŠUJTE
male oglase ▼
„Slov. Narodu44
ker so najcenejši
Otomane
imamo zopet v veliki izbiri na zalogi po zelo konkurenčni ceni
TAPETNIŠTVO
E. ZAKRAJSEK
Miklošičeva 34
POHIŠTVO
Vsakovrstne stole po Utiram oprave p le tem stole vsa popravila najcenejše. Zorman, Breg 14. 442
KLIŠEJE
• INO - .
PREMOG
trboveljski orez prahu ter bukova drva Vam dobavi najhitreje PUTRICH, Dolenjska 6 tel. 48-55. 596
POCENIPKODAJA
suha drva m prvovrsten premog F. VERTAĆNIK, Jenkova ul. 7. 556
^   'OKS•DRVA
4W n»ir irtvrk f)n.«.pne) »a1mani$i m^s^M 1 — din
a ud)
l. POGAČNIF
iOIIOKJCfc:\ A 5 — Tr.L. 20-oi; Postrezoa orezniooa
Beseda 50 par. Davek posebej NaimftniAt znesek *»— diD
ZAVRŽEN DENAR REŠITE,
če nam prodate staro železje, kovine, gumo, steklenice itd Najbolje plača s-METALIA«. Gosposvetska 16, tel. 32-88.
489
AVTO
mali, tovorni, okoli 2 toni nosilnosti, znamke > Chevrolet« ali »Forde z dobrimi gumami kupim. Dragotin Krsnik, Ja-strebarsko, Hrvatska. 581
CVETLIČNI MED
sortiran, kupite vedno najceneje v MEDARN1 Ljubljana, židovska uL 6. 10. T.
ROŽNATA LICA
napravi dekletom redno uživanje zdravilne in krepilne »AMBROŽEVE MEDICE« Pristno dobite le v MEDARNI, Ljubljana, Židovska 6.    13. T.
PRODAM MOTOR
Horex. vožen 4.500 km. dobro ohranjen, za 1400 din. Slapar Angela, Trata, pošta Vače. 594
MIZARSKEGA POMOČNIKA
ti furnirano delo — sprejme umetno mizarstvo M. Rakuša, Zg. Polskava pri Mariboru.
588
DVA MIZARJA
dobro izvežbana za stavbna aela, vojaščine prosta, sprejmem takoj. Prednost ima popolnoma zmožen za obdelovanje lesa na raznovrstnih strojih. M. Gogala, strojno mizarstvo na Bledu. 584
3^seoa 60 par   Devek po^poej Maimaniši tnpfefc * Ud
UPOKOJENCI
gcst'lničarji in trgovci! Prodam posestvo tik glavne ceste blizu kolodvora, na prekrasnem položaju. Lepa zidana hiša, gospodarsko poslopje, 2 orala sa-donosnika, vrta in njive. Cena 96.000 din. Ivan Zagradišn'k, Poljčane, Lušečka 7. 593
GRADBENI INŽENIR
ali inženir-arhitekt, dobi takoj zaposlitev. — Pogoji: prvovrsten risar in tušer. dober praktikant za projekte visokih gradenj, obvladanje gradbenih predračunov. — Starost do trideset let. — Naslov v upravi ^Slovenskega Naroda«.
Brezplačna pojedina polžev
v sredo 5. t. m. ob 7. uri zvečer
v GOSTILNI »PRI LOVCU«
Rimska — Bleivveisova cesta, telefon 46-95
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, S. mira 1M.
51
Nov svetovni in nov jugosl o venski rekord v Planici
Novo zmagoslavje plarrilke skakalnice In Rudi Gering je skočil 118, Novšak lO*, Fl
Fiiritgar pa loi m
Planica, 3. marca Sedma planiška prireditev je za nami Kakor z vsemi dosedanjimi, so imeli prireditelji tudi z letošujo srećo. V soboto je sicer pihal j u groza, p a cinik toda čez noč se je zopet zjasnilo, in včeraj je bil krasen dan. eden najlepših v letošnji zimi. Planica se je že zarana kopala v solncu, ki je od ure do ure močneje pripekalo, tako. da je bila v opoldanskih urah prava vročina. Vreme je bilo kot nalašč za polete. Opoldne je sicer tu pa tam potegnil rahel vetrič in je se kazalo, da bo za popoldanske skoke malo nevarnejSe, če bo veter močnejši, a k sreči se je ozračje zopet pomirilo tako. da so bili skoki v redu zaključeni.
Radi Gering
Novi rekordi
Dani bo bili torej vsi pogoji za smuške polete in tako je bil včeraj v Planici dosežen nov svetovni rekord, ki je bil kar šest-rat po vrsti prekoračen, obenem smo pa dobili nov jugoslovenski rekord, ki je bil tudi dvakrat prekoračen. Junaki včerajšnjih prireditev so bili mladi Nemec Rudi Gering:, ki se je s svojimi 118 metri približal za las kritični točki skakalnice, na kateri so možni skoki največ do 120 m, in pa naša Rudi Finžgar in Albin Novšak, ki sta skočila na 101 odnosno na 103 m Prvič se je zgodilo, da so šli J u gosi oveni preko 100 m. Led je torej prebit, počasi se bližamo mednarodnemu razredu in ni daleč čas. ko ga bomo dosegli. Seveda bo pa treba še mnogo sistematičnega treninga, še več poguma in pa — omogočiti je treba našim telcmovalcem primerno eksistenco, da jim ne bo treba skrbeti za vsakdanji kruh in da bodo imeli dovolj časa za trening.
Včerajšnji uspehi na mamutski skakalnici so znova potrdili njen sloves, da je res edinstvena in najboljša na svetu. Doživeli smio novo zmagoslavje našega sporta, saj bodo presenetljivi uspehi v Planici odjeknili po vsem svetu in nasprotniki Planice — kolikor jih je še bodo kmalu morali umolkni tL
Na tisoče gledalcev
Planica je nudila včeraj zopet veličastno sliko. Zasneženi gorski velikani so se kopali v zlatih sončnih žarkih. Pod skakalnico se je zbralo več tisoč gledalcev.
Med odličnimi gosti so bil na častni tribuni zastopnik Nj. Vel. kralja komandant dravske divisije general Štefanovič, zastopnik vojnega ministra generalštabni major Komarčcvič, zastopnik bana načelnik dr. Filip Orel, okrožni vodja Kutschera lz Beljaka, jugosiovenski konzul iz Celovca stojkovič, komandant planinske brigade brigadni general Lukič, zastopnik štaba za utrjevanje general Opačič, upokojeni admiral Priča, zastopnik ZPZ in SSZ ravnatelj dr. Ciril Pavlin.
Na sodniškem stolpu pa so bili zbrani odlični športni funkcionarji z neumornim I i jnikom US Planica g. Joso Gorčem, na čigar ramenih je poleg ing. Bloudka slonelo skoraj vse tehnično in organlzatorno celo ter naš stari znanec Ing. BUdstein iz Avstrije, ki je bil hkrati kot vodja nemške ekipe sodnik. Tu je bilo tudi mnogo novinarjev.
8 Nemcev in 9 naših
PTlreditev se je pričela ob 11.45. Prijavljenih je bilo 17 skakalcev, od teh 8 Nemcev in 9 naših. Skakali so po vrstnem redu tako, kakor objavljamo skupne rezultate. Za dopoldne sta bila določena po
dva skoka za nekakšno interno konkurenco, za popoldne pa poleti in rekordni konkurenčni poleti. Ker pa je solnce silno pripekalo in sproti mehčalo nalet, je bilo takoj jasno, da druga napovedana serija skokov ne bo mogoča. V prvem skoku tudi niso bile dosežene pomembne daljave. Tako je Novšak dosegel komaj 67 m, Nemec Palme 87, isto njegov rojak Klopfer, nafl Zupan je na 75 m padel, Lahr je potegnil na 91 m, najdaljša skoka pa sta dosegla Kraus in Gering s 94 m Od naših pa Prihodek. Id je obstal na 81 m. H611 je forsiraj daljavo in je moral pri 98 m v sneg. Nekoliko se je potolkel in zaradi tega pozneje ni več skakal. Ostali naši so šli komaj preko 70 m, večinoma s padcem, razen Finžgarja, ki je ostal na 71 m.
Popoldanski skoki
Popoldanski skoki se niso začeli preveč srečno. Nalet na skakalnici se je strdil in brzina skakalcev se je silno povečala ter se stopnjevala od poleta do poleta tako, da so pri zadnjih konkurenčnih poletih pri-brzeli na most s tako brzino, da ji je bil lahko kos le povsem rutin i ran skakač. Za večino naših skakačev je bila ta brzina prehuda preizkušnja in po seriji nesrečnih padcev, ki pa k sreči razen enega, ne bodo imeli težjih posledic, so že pri tretjem skoku razen Finžgarja in Novšaka vsi ostali odstopili.
Nesrečni padec
Pri drugem skoku sta bili doseženi dve večji daljavi. Novšak se je pognal na 86 m, Palme na 91, isto Klopfer. Zupan pa je padel na 78 m in potem odstopil. Schnei-denbach, ki najlepše pristaja, je srečno izvozil 84 m, Lahr se je pognal na 95, a Kraus je bil prvi, ki je šel preko 100 m. V krasnem stilu je obstal na 101. Potem je sledil nesrečni padec Razingerja. Mladi simpatični Jeseničan, ki ni izrazit skakač, a naš najboljši tekmovalec za kombinacijo je prejšnji dan starta! v Mojstrani na prireditvi GZSP na 18 km, kjer je bil drugi. Naravno, da mu je teh 18 km še ležalo v nogah in gotovo je precenjeval svoje moči ko je tvegal skok z mamutske skakalnice, že pri odskoku z mosta smo videli v njegovi krčeviti drži ter skoraj prekrižanlh
Albin Novšak
smučkah, da bo to usoden padec Res je
po 73 m nesrečno odletel ta pozneje so ugotovili, da si je zlomil nogo. To je prvi tak primer na planiški skakalnici, ki pa naj bo hkrati resno svarilo, da taki poleti niso šala. še drugi Nemec je dosegel 100 m, bil je Mair, ki je obstal točno na 100 m. med tem ko se je Mežik s 87 m povaljal po strmini. Potem je prišel Zalokar. Takoj z mosta je šel v prehud predklon, v zraku je imel Čudno držo, tudi smučke niso bile v redu in bali smo se najhujšega: res je priletel na srtmino tako nerodno, da so se mu smučke skoraj zapičile v sneg,
potem ga je vrglo na glavo in napravil je se trikrat pravcati salto mortale po strmini. Padec se je zdel grozen in se je fant sprva onesvestil. Prepeljali so ga v
ambulanto — takoj za iztekom je bila reševalna postaja — kjer so pa zdravniki ugotovili, da ni hujšega. Pozneje se je že
lahko postavil na noge. Nedog je obstal na 80 m, Pribošek pa je padel pri 56 m. Ftažgar je srečno izvozu 81 m z dotikom. Gering pa je za 4 m zboljšal prejšnji rezultat. Obstal je na 98 m.
Najzanimivejši poleti
Sledila je serija najzanimivejših poletov. Bilo je kar pet skokov nad 100 m, enkrat je bil Bradlov rekord na 107 m izenačen, poprej pa še s 108 m prekoračen. Novšak je šel na 93 m povsem sigurno in v lepem slogu, Palme na 103. Schneidenbach na 85 m, Lahr na 107 Kraus na 105 Mair na 99, Finžgar pa kot prvi na 101. kar je bil nov jugosiovenski rekord. Sicer se je rahlo dotaknil, a srečno je izvozil. Gering je pa kar za celih 10 m podaljšal svoj skok, obstal je na 108 m in že dosegel nov svetovni rekord.
Med občinstvom je zavladalo silno navdušenje Vodstvo tekmovanja je že hotelo polete zaključiti, toda na željo inž. Bild-steina in Nemcev so se nadaljevali. Rezultati so bili naravnost senzacionalni. Vseh osem skakačev, med temi 7 Nemcev, se je pognalo nad 100 ni. Spet je bil petkrat prekoračen svetovni rekord. Novšak je prekosil Finžgarja, skočil je 103 m z rahlim dotikom. Palme se »e pognal rta 109. Klopfer na 103, Schnpidenbaeh na 101, Lahr na 111. Kraus celo na 112. To je bil sploh najlepši skok dneva. Nazadnje pa je Gering obstal na 118. kar se je še pred leti  zdelo utopija.
Rezultati
Novšak 67, 86. 93. 103 (z rahlim dotikom)
dov jugosiovenski rekord Palme 87, 91, 103, 109 s padcem Klopfer 87 (padec), 101, 103 Zupan 75 m 78, obakrat s padcem Schneidenbach 84. 84, 85, 100, 101 Lahr 91, 95, 107, 111
Kraus 94 in 101, obakrat s padcem, 105, 112
Razinger 69, 72 padec in zlom noge
HoD 98 s padcem
Lahr 87. 100. 99. 109 z dotikom
Mežik 71. 87 s padcem
Zalokar 76
Nedog 66 s padcem. 80 Pribošek 81, 56 s padcem Flnzgar 71, 81 z dotikom, 101 Gering 94. 98, 108. 118 nov svetovni rekord v Planici
47 skokov, 14 padcev
Vseh skokov je bilo 47. in sicer dva nad 50. trije nad 70, osem nad 80, sedem nad 90, trinajst nad 100 m, 14 pa je bilo pad-
Vsi nemški skakači brez izjeme so pokazali veliko tehnično in stilno znanje. V zraku so ležali povsem sigurno in izborno so obvladali svoje telo. Videli smo, da ne gredo takoj pn odskoku z mosta' v hud predklon. Nemci imajo za seboj temeljito solo, saj imajo stalno na razpolago norveške trenerje in v Garmisch Pa rt en -klrchnu je skakalnica z vzpenjačo vred 3 al! 4 mesece za treninge odprta. Ko bomo imeli ml tako idealne razmere, bodo naši skakači dosegli inozemske. Poleg tega so Nemci tudi izvrstni pri doskoku in vsi pravi mojstri v smuku,
Nafi večinoma Se niso zreli
Nafti skakači z izjemo Novšaka in Finžgarja se niso zreli za tako veliko skakalnico. Sicer je res, da so med tednom pri treningu razmeroma dobro skakali ln pokazali solidno znanje, a v nedeljo je večina morda zaradi treme, morda pa zaradi prevelike brzine odpovedala. Naša stilno zaostajajo, večina je šla prekmalu v predklon in posledica je bila, da so se kotalili po snegu, se bo treba vežbanja najprej na malih in srednjih skakalnicah, ki jim imamo hvala bogu dovolj na razpolago.
Nekaj splošnih besed.
Tako velike prireditve kakor so bile včerajšnje skakalne tekme v Planici zahtevajo tudi dobro organizacijo. Prireditelji sami zaslužijo v tem pogledu vse priznanje. Isto velja za delo, ki ga je opravil naš Putnik. Mnogo truda, časa in požrtvovalnosti je bilo treba, da smo dobili športno prireditev, na katero smo po pravici lahko ponosni.
Zal pa glede železniškega presneta ni bilo vse tako. kakor bi moralo biti. že s
prvim jutranjim vlakom so bile velike težave. Garnitura je bila predolga sa tako
progo kakor je Gorenjska in posledice niso izostale. Drugi posebni vlak bi bdi moral odpeljati iz Ljubljane ob sedmih, odpeljal
je pa seie ob osmih. Zakaj ae je ustavil na vseh postajah celo v Mednem, Retecah in žabnici, res ne vemo. Potrebe ni bilo prav nobene. Zadostovalo bi bilo, če bi se bil ustavil v Skorji Loki. Kranju in na Jesenicah. Tako je pa že itak mnogo pre-
velika Mimuria Se bolj —MSH tn Tlak js
srečno privodi v Planico ob 11.15. Seveda
so morali prireditelji čakati i prt četkom tekem m tako so se pričele komaj ob 11.30.
Sneg je bil ta čas te močno zmehčan, tekni« so morali prekiniti in tako je bil ves vzpored postavljen na glave*. \  V • * 14^ M
hm
Horoskop za tekoči teden
od j. do 0. marca 1941 glede na planetne tranzite s položajem Sonca ob rojstvu
Ljubljana 3. marca Rojeni med 21. januarjem in 19. februarjem v Vodnarju: Običajni resni potek vsakdanjega življenja, kakor v zadnjih tednih. V teku marca se še lahko z berete in se pripravite na kritične dneve v prvi polovici aprila, ki jih utegne povzročiti opozicija med Marsom  in Plutom.
Rojeni med 20. februarjem in 20. maT-cem v Ribah: Precej dolgo je trajala doba napredka in harmonije, v sredini tega meseca pa se začno resnejši dnevi, posebno za rojene med 10. in 20. marcem, ker bodo pod vplivom opozicije med Soncem in Neptunom-
Rojeni med 21. marcem in 20. aprilom v Ovnu: Marsova kvadratura ograža zlasti rojene v prvi polovici znamenja. Ognite se sleherni možnosti za konflikte z drugimi in bodite previdni pri delu z nevarnim orodjem ter čuvajte tudi svoje zdrav-je-
Bojenj med 21. a.pril°m in 21. majem v Biku: Uživate blagodejni Marsov trigon, ki vas močno vzpodbuja v vsem delovanju. Prijazna je tudi Venera, ki poživlja ljubezensko in družabne življenje. Usodna pa utegne biti piva polovica aprila!
Rojeni med 22. majem In 21. junijem v DvojcNh- Precej kritična doba za uspehe v družbi in v poslovnih zadevali. Ogroženo je tudri zdravje
Rojeni med 22. junijem in 22. julijem v Raku: Srečni dnevi za uspehe v vsakdanjem  poslovnem življenju. Ognite se pa
možnosti za pravdanje in bodite previdni pri ravnanju z ostrimi predmeti.
Rojeni med 23. julijem in 23. avjai^t^m v Levu: V splošnem nekoliko bolje1. Rojene še v juliju zavaja konjunkcija Pluta 1 rojstnim Soncem v vsakovrstne zablode. Utrjeni in resni značaji najdejo seveda pravilen izhod. Kritične dni napoveduje opozicija Marsu in Pluta, ki bo v prvi polovici aprila.
Rojeni med 24. avgustom in 23 M*pU<a»» brom v Devici: v splošnem poslabšanje v vseh zadevah, vendar tudi vzpodbuda za odpor po trigonih iz znamenja Rib. Trdo pridobljeni uspehi
Rojeni med 24. sCptcmbrom i„ •„>;*. °kto-brom v Tehtnici: Nevarnost za konflikte zaradi Marsove kvadrature. Ne sklepajte važnih pogodb z ljudmi, ki so rojeni v Ovnu ali Raku.
R°jeni med 24. oktobr°ni in 23. novembrom v Škorpijonu: y prvi polovici aprila bo hujše, za zdaj pa lahko Izkoristite kakorkoli zelo blagodejne učinke Sonca, Venere in Merkurja, in sicer v ljubezenskeni in poklicnem življenju.
Rojeni med 24. nov«*mbronl m *»2 decembrom v Slrelco: Predvsem pazite na svoje zdravje, nadalje skušajte ostati v dobrega in harmoničnem razmerju do prijateljev in do nadrejenih, končno pazite tudi na to, da ne izgubite finančnega ravnovesja.
Rojeni med 23. đVct-nibrom in 21. januarjem v Kozorogu, Dober te»:on za ob aj-ne opravke. Bolni bodo okrevali, ■dravini pa preti nenadno obolenje. B. K.
Iz Zagorja
— Predstave »TJježa« v soboto in nedeljo, ki jo je France Golob prav posrečeno izrežiral in ji scen eri jo po osnutkih g. Vala Bratine napravil prav efektno Janez Kopriva, je obakrat skoraj napolnila dvorano in žela salve smeha kakor povsod, kjer so jo uprizorili. Osrednji akterji, profesor Lazič (Herman Požun) z izvrstno masko, njegova žena Marija (Ivanka Ule), uradnik glavne kontrole Sušič (Jože Kalan) s svojim otroškim vozičkom, dalje imenitne Arsdčeva (Zofka Juvančič), 2i-vanovičeva (Minka šulin) in čeprav prvič na deskah, vendar izredno prikupna in brez treme Spasičeva (Breda Kol ene) ter še ostali in ostale so se brez izjeme potrudili in nas vseskozi zabavali. Omeniti je treba še študenta gangsterja Zareta (Lev Adamič) in babico Kovaljevsko (Marija Juvančič. tudi prvič na naših deskah), ki sta oba podala svoj tip, posebno Zare, ta. v filmskem slogu. Komedije nedeljska publika morda ni povsem razumela in se je smejala na najbolj tragičnih mestih, medtem ko je nušidevske satirične finese gladko prezrla, toda glavno je bilo pač, da so vsi le prišli na svoj račun, že pa je dramska družina pridno na delu in nam
bo 16. marca postregla z veliko veseli ^Vesela božja pot y režiji Janeza Koprive in pri kateri bo sodelovalo nad petdeset oseb, med njimi mnogi novi. Sceno-rija enajstih slik da Ee sama po sebi slutiti, da bo to poseben dogodek na našem odru.
— Pustovanje je razgibalo VSO dolin >. Po stari šegi so >o dolinci zbra^ v gostilnah, kjer so igrale harmonike, in m\ C dovali revijo mask. ki so bile letos | številne, med njimi nekatere ne samo originalne, temveč kar razkošne. Red in mir ni bil nikjer kaljen, pač pa sta se D njega dne prlzibala v otroški vrtec t
ške šole dva malčka, ki so ju oplli v neki gostilni, da je postaln enemu v razreda slabo in je bruhal. Poj iv je Vreden obsodbe ter nazorno kaže, kje je kril v. da šola ne more biti vzrok onih Številnih obtožb, ki so bile za inje čase izrečene na račun našega šolstva sploh.
— »Veselo h<:7..j«> pot« pripravlja dramska družina aokolakega društva za 15. in 16. marec. Izre<ln<> zabavaš veseloigra s pevskimi vložki, obsegajoča emjst slik. je še povsod žela mn^o odobravanja. Ni.sto-pilo bo nad 50 oseb. Režija je v spretnih rokah Janeza Koprive.
f
Globoko potrti naznanjamo, da nas je zapustil po kratki bolezni, previden s tolažili svete vere. dne 1. marca 1941 ob 19.30 uri naš nepozabni, dobri soprog, oče, stari oče. brat, stric in tast, gospod
Matej seme
železniški uradnik v p. in posestnik
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 4. marca ob 16. uri z Žal -kapelice sv. Andreja — na pokopališče k Sv. Križu.
Sveta maša zadušnica se bo brala v cerkvi Sv, družine v Mivstah v sredo 5. marca ob 7. uri zjutraj.
LJUBLJANA — LITIJA — PETROVGRAD — CELJE. 3. marca 1941
ANA — soproga: MIROSLAV — sin; ANICA, LIDIJA. MINKA — hčere FANI, roj. BIZOVICAR — snaha; KARL RANO, JOŽE KOBILICA, IVO HABIC — zetje; NADA — vnukinja; DUŠAN, SAŠA, ZDENKO — vnuki; ANA DREMELJ — sestra; JAKOB SEME — brat, in osLaJo
sorodstvo.
A. E. Fielding
56
€ma mačka
Roman
Potem je Alison obmolknila in njena sestra je povedala Pointerju, da je bil sir Henry v njeno veliko presenečenje položil za njo deset tisoč funtov v vrednostnih papirjih v safe nekega znanega denarnega zavoda. V pismu ji je poslal ključek od safa in jo prosil, naj o tem darilu molči. Samo njena sestra je lahko vedela to. Beatrice je prečitala Pointerju pismo, ki ji ga e bil pisal Henrv o tem darilu. Iz pisma je bilo razvidne, kako zelo je bil sir Henry zaljubljen v Beatrico. Iz pisma se je dalo sklepati, da bi se ne bil nikoli odločil zapustiti jo ali končati si življenje.
Pointer je pismo vrnil. Po kratkem molku jo je vprašal:
— Ali smem vprašati, kakšni so vasi načrti zdaj?
— Oditi hočem odtod. — je odgovorila utrujeno, — kam daleč ... zelo daleč, drugače pa nimam nobenih načrtov.
Njen razgovor Je zvenel resno in iskreno. Pointer je pričakoval nekaj drugega. Mislil je, da bo ome-
nila izglede na drugo ženitev. Sestri sta izmenjali pogled poln ljubezni in razumevanja. Alison je sedla k sestri in jo prijela za roko, potem se je pa ozrla na višjega inšpektorja,
— Sklenila sem povedati vam vse, —: je đejala nekoliko razburjeno. — Bojim se... ne verjamem tega, toda bojim se, da je moj oče umoril sira Henrv j a Batchelora,
— Zakaj ? — je vprašal Pointer po kratkem molku. Hotel je pomagati gospodični Gaskellovi, da bi lažje povedala to, kar ji je bilo gotovo zelo težko povedati.
— Zato, ker se je mislil poročiti z mojo sestro. Moj oče po mojem mnenju ni bil povsem zdrav. Po tisti nesreči, ki ga je zadela, ko mu je umrl najboljši prijatelj na operacijski mizi, se mu je omraeil um. O tem sem prepričana- — Alison je pogledala višjemu inšpektorju naravnost v oči. — Njegovih dejanj bi ne smeli presojati tako, kakor dejanja zdravega človeka. Mislim, da bi bil prej zmožen zastrupiti sira Henrvja nego dovoliti, da bi se oženil z Beatrico in ji nudil udobno domače ognjišče. Sovražil je naju strašno, prav tako kakor je sovražil zadnje leto svojega zakonskega življenja najino mater. — N "ene ustne so drgetale, potem so se pa umirile. Beatrice ii ie krepko stisnila roka.
Obe sta vroče ljubili svojo mater.
— Zakaj sta pa še vedno stanovali pri njem? — je vprašal Pointer.
— Bil je blazen, — je odgovorila Alison s tihim glasom, — in vzrok, zakaj se mu je omraeil um,
je bil zelo tragičen. Nikoli nisva imeli denarja, da bi se osamosvojili; sicer je nama pa vedno onemogočil vsak poskus osvoboditi se od njega.
— Če bi bil res zmožen zastrupiti sira Henrvja, od kod naj bi vzel strup?
Alison mu je povedala o omarici s strupi. — Tu je seznam strupov, spravljenih v omarici. Vidite, med njimi je tudi ciankalij.
Pointer je prikimal. Izrazil je začudenje nad tem, da omarice s strupi ni bilo v seznamu, ki mu ga je dala na razpolago policija,
— Odrpla sem jo takoj po očetovi smrti in našla v nji ta-le seznam. — Odprla je omaro in vzela iz nje skodelico.
Povedal mu je, kaj se je bilo zgodilo tistega popoldne in kako se je Phvllis vrnila iz Broadbendsa, da bi preprečila, da bi ne popila mleka, ki je bilo p# njenem mnenju zastrupljeno.
— Poklicala sem vas, da bi vam povedala vsaj o tem mleku. Ko je pa moj oče tako nenadoma umrl. sem sklenila povedati vam vse. Ne mogla bi vam povedati tega, če bi bil še živ, ker bi mu pretila nevarnost, da bi ga zaprli. Vedeli sva, da nama preti nevarnost od njegove strani v primeru, če bi imeli možnost in če bi sklenili preseliti se od njega. Zato mu nisva hoteli povedati, da je Beatrice zaročena s sirom Henry;em.
Pointer je stopil k omari in si natančno ogledal rob police, na kateri je stala skodelica,
— Tu so sledovi krvi in šop dlake. — Prijel je s kleščicami dlako in jo položil pod mikroskop.
— To je hermelinova dlaka, — je dejal in pogledal na mizo, kjer je ležala hermelinova kožica. Na tleh je ležal prt, na katerem so bili sledovi krvi in lur-melinove dlake.
— Začel je na tem delati danes, toda čutil se je preveč bolnega, da bi mogel delo nadaljevati. Mislim, da so bili na njegovih prstih in laseh še sledovi krvi in dlake, ko je zaslišal od spodaj pogovor, iz katerega je sklepal, da se nameravam poročiti s Keithom Hudsonom. Prepričana sem, da izvirajo ti sledovi od njega.
Pointer je še enkrat pazljivo pregledal omaro in opazil na ključu podobne sledove. Potem je pa šel pregledat Gaskellovo truplo. Ni pa našel na nobeni roki sledov krvi in hermelinove dlake. Tisti, ki je zjutraj odpiral omaro in jemal iz nje skodelico, je moral imeti prej v rokah zdaj na tleh ležeči okrvavljeni prt.
Pointer se je vračal v Broadbends globoko zamišljen. Tam je v svoje pomirjen je zvedel, da se Mary Hughesova še ni vrnila iz mesta, kamor je bila odšla po opravkih. Postalo ji je slabo in morala je ostati pri prijateljici. Po tem obvestilu je Pointer govoril z enim svojih agentov. Zvedel pa ni nič važnega, Keith Hudson je naročil svojemu zasebnemu detektivu, naj poišče pogrešano oporoko. O Farrantu je zvedel, da je prebil večino časa s tem, da je govoril z Mary Hughesovo. Detektiv mu ni mogel ničesar povedati o tem. da bi se bila ladv Baileveva in Keith Hudson sprla, saj sta bila še vedno na izletu z avtomobilom.
Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran //
Za opravo in inse ratni del lista Oton Christof // Vsi
v Ljubljani