Stev. Z04.
V Ljubljani, g Četrtek, dni S. septembra 1907.
Leto mm.
Velja po poŠti:
za teto leto naprej	K 26'—
za pol leta „	„ 13'—
za četrt leta „	„ 6 50
za en mesec „	„ 2 20
V upravniStvu: za telo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10'— za četrt leta „ „ 5-— za en meset „ „ V70
Za poSilj. na dom 20 H na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . . 8 „ V reklamnih notitah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah Jt. 2 (vhod čez
- dvorlSče nad tiskarno). — Rokopisi sp
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
UpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev, 2. —
■--Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. II pravniškega telefona Stev. 188.
Me šole
n slovenska mladež.
Le kratek čas nas še loči od 15. septembra, ko bodo učni zavodi zopet odprli svoja vrata ukaželjni mladini, ki težkega srca zapušča domače hiše, nazadnje pa vendar slovo od doma prav kmalu pozabi, ko se sestanejo tovariši s tovariši. Ne tako stariši. Matere skrbe, da sc jim deca v mestih ne izgubi, očetje pa v mislih štejejo težko zasluženi denar. ki ga bo zopet potreba, da doseže sinko svoj cilj.
Velike skrbi tarejo tiste stariše, ki imajo svoje sinove že v šolah, še večje pa one, ki nc še niso odločili, kam bi se obrnili ž njimi.
Mogoče bode kdo rekel, da temu ni tako, da ni tako težko sc odločiti, sam dati sina v šolo, kakor pa sploh v šolo ga dati. Navidezno ie to resnica.
Velika večina našega dijaštva prihaja s kmetov. Kdor pozna razmere pri nas na deželi. ve, da so po misli preprostega ljudstva samo tisti ljudje »gospodje«, ki sedijo v pisarnah. ki »cel dan nič ne delajo in vendar jedo vsak dan meso in bel kruh«. Zato smatra on sam, ubogi revež, na čegar mizi se redno kadi krompir in fižol ali nezabel.iena kaša, to g< spoao za nedosežen ideal; in če sc odloči iKjsiati sina v šolo, ne pride nobena druga v poštev, kakor gimnazija, ker vsa naša gospodu do malega prihaja lc iz latinskih šol.
Skozi drugačne očali pa pogleda oče, ko pride svojega sina v šolo vpisat. Naval, ki pred vratmi ravnateljeve pisarne vedno narašča. ga navda s tiho bojaznijo, kam bi vsa ta mladina šla; bo-li mogoče, da doseže njegov sin med toliko drugimi zaželjen prostor na solncu. ki naj plača in desetero povrne ves trud in vso skrb?
In za narod v celoti je ta skrb skoro še večje važnosti kot za posameznika, posebno še pri nas, ko spričo malega števila izobražencev ni tako lahko preboleti izgube duševnega kapitala kakor pri drugih narodih. Ako se številni Nemce brigajo za razvrstitev svojega naraščaja, koliko bolj je to treba šelc> pri nas!
Pred vsem sc moramo vendar enkrat otresti zastarelega predsodka, da je edini spas na.iti le v gimnaziji. Razmerje med številom gimnazijcev in drugih srednješolcev ic v primeri z važnostjo stanov, ki dobivajo iz teh in onih svoj naraščaj, pri nas skrajno nezdravo. Ker sili vse le v gimnazije, znamo tudi mi doživeti žalostnih časov, da z naraščajem sploh ne bomo vedeli kam. ali pa sc bodo morali zadovoljiti gojenci gimnazij s takimi mesti', ki nikakor ne odgovarjajo njihovi izobrazbi. -Posledica tega je nezadovoljnost in uničenje vsakega veselja do dela, vse energije. •
Gimnazije so pred vsem učilnice za urad-
ništvo. Nihče nc bo tajil, da je narodno urad-ništvo činitelj neprecenljive vrednosti, ki posebno v Avstriji igra še vedno veliko, če nc odločilno vlogo. Vprašati se pa moramo, kako dolgo bo to še trajalo, vprašati se pa moramo šc pred vsem, ali ic v ekonomičnem oziru koristno za nas, da vse izobraženstvo, kar ga imamo, vstopa Ic v službe, namesto, da se posveti onim stanovom, ki jih diči pred vsem samostojnost in neodvisnost.
Odkar se je ljudstvo začelo tako živo zanimati za politično življenje in se zavedati svojih pravic, da si je izvojevalo splošno in enako volivno pravico, se pomen in veljava uradništva vedno znižuje. Pokazal se bo vedno jasneje pravi značaj uradnika, ki službuje, nc pa gosopduje. Ako bomo pa imeli pri nas le odvisne izobražence, potem pa lahko kmalu napravimo svojo narodno oporoko.
Neodvisno in samostojno izobraženstvo mora postati ena najvažnejših zahtev, katero moramo doseči, veljaj karkoli. Kai nam pa more potem škodovati tuje uradništvo, ako se postavijo nasproti zavedni iu izobraženi saniostojniki ? Izobraženci te vrste pa ne prihajajo iz gimnazije (z malimi izjemami) ampak realčne, višje obrtne in trgovske šole so zavodi, ki jih mora začeti polniti naša mladina.
Šolan iu izvežban tehnik, izobražen obrtnik in trgovec so oni odločevalni faktor, ki dandanes vlada po vsem izobraženem svetu. Zakaj ne bi pri nas tudi? Lc poglejmo si Jesenice n. pr. in bližnjo okolico po Gorenjskem in vsak sc bo lahko prepričal, da ravno ta moč jc edina bila možna zanesti in utrditi nemško moč v naših krajih Kar pa jc mogoče tujcem, mora biti mogoče doseči tudi nam. Nemški poplavi more postaviti branilcu jez samo izobražen slovenski podjetnik.
Istotako je odprta pot gojencem realk itd. skoro v vse one državne službe, kakor gimnazijcem, v zasebnih službah pa prevladujejo sami. Zasebnih služb so se siccr naši ljudje ogibali, kolikor so mogli, ker ni bilo za starost zasebnih uslužbencev skrbljeno skoro nič; od sedaj naprej bo pa ta stvar vsa drugačna, kakor jc znano. Poleg tega pa zasebne tvrd-ke plačujejo svoje uslužbence, ki res kai znajo in ki so vsestransko porabili, tako dobro, da jih lahko marsikdo zavida.
Dejstvo pa, da nimamo slovenskih šol za te poklice, nas ne sme zadrževati. K.ie pa je kakšna slovenska gimnazija? In študije na gimnaziji so vendar ravno tako težke, kakor na drugih srednjih šolah. Ako sc na nemških gimnazijah ne odtuji nihče zlepa svojemu narodu, potem se tudi na realki ne bo.
Dobiček pa bomo imeli dvojen, ako se zavzamemo za realistiške šole. Ako sc bo pokazala »dejanska potreba«, ako bodo pohajali naši dijaki v obilnem številu tc vrste šol, jih bo morala vlada enkrat vendar ustanoviti; ako ne popolnoma slovenskih že od kraja, pa
vsaj sčasoma, ker ne bo veljal vedni izgovor, ua »jih ni treba«. Dosegli bomo pa neposredno še večji dobiček, če bomo imeli naraščaj, ki bo vajen stati na lastnih nogah, ki bode temelj našega »srednjega stanu«, katerega \ ažnost se dandanes povsod povdaria, katerega pa pri nas pravzaprav niti nimamo ne. Da ga dobimo, ie vredno truda.
Glavna skupščina predsednikov rokod. društev.
F r a n k f u r t, 3. sept.
Glavna skupščina predsednikov katoliških društev rokodelskih pomočnikov, ki se vrši vsako peto leto, je te dni v Frankfurtu. Udeležuje se je blizu 100 predsednikov, med njimi zastopniki društev iz Pariza, z Angleškega, iz Švice, Ogrske itd. Skupščini predseduje glavni predsednik msgr Fr. Schweitzer iz Kolina, podpredsednika sta msgr. Strobele iz rotten-burške škofije in msgr. Fr. Schiffer, prošt v Požunu. Zborovanje sc je pričelo po slovesni sv. maši. ki je bila v stolnici. Monsignor Fr. Schvveitzer sc je v svojem nagovoru predvsem spominjal umrlih predsednikov od zadnje glavne skupščine, ki jc bila v Mogonciji I. 1902. med njimi ljubljanskega predsednika, rajnega, prezaslužnega profesorja Janeza Gnjezda. Potem je prebral pozdrave, ki so došli skupščini. Kardinal Gruscha povdarja v svojem pozdravu, da bo kat. društva rokodelskih pomočnikov zopet toplo priporočil pri prihodnjem zborovanju avstrijskih škofov, kardinal Fischer iz Kolina s posebnim vese-lien pošilia blagoslov društvom rokodelskih pomočnikov, »ki se tako zvesto oklepajo sv. Cerkve, obenem pa s priznanja vredno vnemo skrbe za strokovno izobrazbo svojih članov.« Blagoslov iu pozdrave so poslali tudi drugi nemški škofje: brižinski, rottenburški, paderbornski. miinsterski. iz Rezna, Eichstat-ta itd., sklepno zborovanje pa bo počastil s svojo navzočnostjo škof iz Limberga, Doni. VVilli. — S posebnim veseljem je sprejela skupščina pozdrav 45 rokodelskih pomočnikov, ki bodo v kratkem šli k vojakom, sedaj pa delajo skupno duhovne vaje v samostanu Viersen. Silno zanimivo je bilo poročilo predsednikovo o delovanju rokodelskih društev v zadnjem času. Kolpingovih društev jc sedaj 1125 s 182.795 člani. Vsa društva imajo J47 lastnih domov. Popotnih pomočnikov sprejmejo v teku enega leta nad 100.000 in jim dajo podpore v skupni vrednosti do 70.000 K. V 514 društvih so poučni tečaii, v 75 društvih posebni strokovni oddelki. Pouk v vseh poučnih tečajih iu strokovnih oddelkih oskrbujejo brezplačno predsedniki, učitelji, itd.; vr-hutega se za strokovni pouk samo v enem letu izda do 150.000 K. V zadnjih dveh letih
jc na Nemškem naredilo 1000 pomočnikov, ki so v rokodelskih društvih, mojstrsko izkušnjo, v 550 društvih so hranilnice; I. 1904 so. pomočniki vložili do 2 milijona kron. Vlog je sedaj nad šest milijonov. — Duhovnih vaj, prirejenih nalašč za rokodelske pomočnike, se je udeležilo do sedaj 1700 društvenih članov. — Prcdsedništvo je priredilo do sedaj tudi tri praktične poučne tečaje za predsednike, in sicer v Kolinu, Monakovem iu letos v Vrati-slavi Udeležencev je bilo vsakokrat od 150 do 170; prihodnji učni tečaj bo v Avstriji.
Nadaljne točke posvetovanja se tičejo predvsem notranje organizacije društev. Zlasti obširno jc bilo posvetovanje o preuredbi načina, kako se zagotovi podpora potujočim članom. Doslej sc je namreč še tuintani pripetilo, da kako društvo ni moglo gostoljubno sprejeti potujočega rokodelskega pomočnika, ker ni imelo sredstev. Skupščina pa je danes sklenila urediti centralno blagajno, iz katere bodo dobila podporo ona društva, ki bi sicer ne mogla sprejeti potujočih pomočnikov. Vsak član ima pravico do podpore v vsakem društvu. Posvetovanja sc jutri, 4. t. m. in poju-tranjem nadaljujejo.
V glavno vodstvo .ic bil kot zastopnik za Avstrijo izvoljen kanonik dr. Fr. baron Oer v Gradcu. Ljubljano zastopa g. Alojzij Stroj.
NASPROTUJOČE VESTI O NAGODBI.
Dunaj, 4. sept. Nasproti prejšnjim vestem sc zdaj poroča, da se nagodbena pogajanja ne bodo vršila v Budimpešti, ampak na Dunaju. Rok še ni določen. Dočim ogrski listi trdijo, da se skupno z nagodbo o zvišanju doneska Ogrske k skupnim izdatkom in o bančni skupnosti ne bo obravnavalo — te vesti so od Košuta inspirirane — trdijo dunajski listi brez izjeme, da stoji avstrijsko ministrstvo neomajno slejkoprej na stališču, da se mora obenem z nagodbo sklepati tudi o zvišanju kvote in bančni skupnosti. Danes se iz Dunaja poroča, da sc glede na kvoto in banko ni doseglo šc nobeno sporazumljenje. (Čudno se potem sliši, da hočete obedve vladi pogajanja kmalu in z uspehom končati.)
Budi m p e š t a , 4. sept. VVeckerlov »Budapesti Hirlap« poroča, da se bo avstrijsko ministrstvo preosnovalo šele po sklenjeni nagodbi. Baron Beck ie mnenja, da bo s sedanjim nestrankarskim ministrstvom lažje dogotovil nagodbo.
ČEŠKE AGRARNE ZAHTEVE. - VOLIVNA REFORMA ZA DEŽELNI ZBOR.
Na agrarnem taboru pod Karlovim Ty-noiii je poslanec Kubr zahteval od češkega deželnega zbora, da se takoj uvedejo obvezne kmečke zadruge, da bi bil kmečki stan tako organiziran, kakor so drugi stanovi. Dalje zahteva splošno deželno zavarovalnico in rešitev melioračnega in regulačnega vpra-
imen,
BnsRerilllskl pes.
Roman. — Angleški spisal Conan Doy!e.
(Dalje.)
»Kaj pa je to? Staje za ovce?«
»Nc. to so domovja častitljivih naših pra-dedov. V predzgodovinski dobi je bilo močvirje gosto obljudeno; ker pa pozneje ni uik-do več tam stanoval, je njihova hišna oprava še dandanes prav taka, kakoršno so zapustili. To so njihovi \vigwanii brez streh. Lahko si ogledate tudi njihovo ognjišče in ležišče, če vas popelje radovednost notri.«
»Ali to jc pravo mesto! Kdaj je bilo obljudeno?«
»V novejši kameneni dobi — datum neznan.«
»Ka.i so delali ljudje tukaj?«
»Pasli so živino po teh pobočjih, potem mi se učili kositer izkopavati, ko je bronast meč izpodrinil kamenite sekire. Ali vidite globoko jamo tam v nasproti ležečem holmu? To so njihovi sledovi. Ha. našli bodete mnogo prav čudnih stvari na tem močvirju, gospod doktor! O. oprostite za trenutek! Prav gotovo je to cyklopidcs!«
Mal metulj jc prifrčal čez pot in Stapleton je takoj stekel za njim. Žal mi je bilo, da se je mala stvarica obrnila proti močvirju, ali moi novi znanec je brez pomisleka skakal izredno hitro in spretno z ruše na rušo, da je frfotala zelena mreža v zraku. Gledal sem za
njim in se čudil njegovi spretnosti, na drugi strani sem se pa bal, da bi mu zmanjkalo tal in se ne bi pogreznil v goljufivo močvirje. Kar zaslišim za seboj korake in ko se obrnem, zagledam pred sabo na ozki stezi žensko postavo. Prišla jc od one smeri, kjer je stal Merripit Housc. kakor sem sodil po dimu, ali vzpetost na močvirju jo jc popolnoma zakrivala mojim očem, dokler ni stala tik pred mano.
Nisem mogel dvomiti, da sem imel pred seboj gospodično Stapleton, o kateri sem žc prej slišal; kajti danic so bile ua močvirju naj-brže zelo redke in spominjal sem sc tudi, da sc je govorilo o njej kot lepotici. Lepotica je pa bila žena, ki je prišla k meni, prav gotovo, in sicer lepotica čisto posebne vrste. Ni si bilo mogoče misliti večje različnosti, kakor med njo in njenim bratom; Stapleton jc imel svetle lase in rjave oči, kakoršne sc vidijo vsak dan, ona pa jc bila najtemnejša brunet-ka, kar sem jih šc videl ua Angleškem vitka, velika, elegantna. Njeno ponosno, fino izklesano obličje ic bilo tako pravilno, da bi sc zdelo skoro brezizrazno, da ne bi bilo krasnih ustnic iu živahnih temnih oči. S svojo ča-rovito postavo in elegantno toaleto jc bila res nekaj popolnoma nepričakovanega na tej samotni stezi čez močvirje. Ko sem se obrnil, jc sledila z očmi svojemu bratu; nato ie pospešila korake in šla proti meni. Privzdignil sem klobuk in sem hotel izreči nekaj pojas-nujočih besedi, ali njen nagovor jc takoj obrnil moje misli na drug tir.
»Odpotujte!« je rekla. »Takoj odpotujte v London!«
Gledal sem jo debelo in od silnega osup-
njenja nisem mogel izpregovoriti besedice. Njene oči so me gledale ostro in nestrpno je zacepetala z nogo.
»Pojasnil nc moreni dati nikakih.«
Govorila je hitro z globokim glasom in čudno šepetaje.
»Za božjo voljo, storite, za kar vas prosim! Odpotujte in ne stopite nikdar več na to močvirje!«
»Ali, saj sem komaj prišel!«
»Mož, mož!« jc zaklicala. »Zakaj ne poslušate svarila, ki ie le v vaš blagor? Od-idite zopet v London! Pod vsakim pogojem odidite iz tega kraja... š-št! Tu prihaja moj brat. Ne povejte iiui ni glasu o mojem svarilu! Ali bi hoteli biti tako prijazni, da bi mi utrgali ono orhidejo tam med preslicami? Tukaj na močvirju imamo veliko orhidej; seveda ste prišli nekoliko prepozno \ letu, da bi mogli videti vse lepote našega kraja.«
Stapleton je popustil lov in ie prisopihal z razgretimi lici nazaj.
»Glej jo, Beryl!« .ic rekel in zdelo sc mi jc, da njegov pozdrav ni zvenel ravno preveč prisrčno.
»No. .lack, saj si ves razgret!«
»Da; lovil sem cvklopida. Zelo redek ie, zlasti v pozni ieseni. Škoda, da ga nisem mogel vjeti!«
Govoril jc ravnodušno, ali njegove male, bliskajoče sc oči so begale pri tem vedno od mene do deklice in nazaj.
»Sama si sc seznanila, kakor vidim.« jc nadaljeval.
»Da. Pravkar sem rekla Sir Henryju, da jc prišel nekoliko prepozno, da bi videl lepote močvirja.«
»Sii' Hcnry.iu? Za koga pa imaš gospoda tukaj?«
»Mislim, da mora biti Sir Henry Baskerville.«
»Ne, ne!« sem rekel jaz. »Jaz sem navaden meščan, toda njegov prijatelj. Mojc ime ie dr. Watson.«
Kri ji je zalila nevoljno lice in rekla je: »Kar sva govorila, jc bila torej pomota«.
»No, za razgovor si imela pa res mnogo časa,« .ic rekel njen brat s preizkušajočini pogledom.
»Govorila sem, kakor da bi dr. Watson stanoval v tem kraju, nc pa da je prišel sem samo na obisk,« je rekla. »Njemu je pač vseeno, ali jc zgodaj ali pozno za orhideje . . . Ali gotovo pojdete v. nama v Merripit Housc?«
Bilo jc le še malo poti do resne, pristne močvirske hiše, ki je bila prej last imovitega živinorejca, sedaj je bila pa v notranjosti predelana v moderno stanovanje. Sadni vrt jo jc obdajal, ali drevje jc bilo nizko in slabotno zraščeno in vse jc naredilo nekak poseben, turoben vtisek. Stari, pohabljeni služabnik v slabo stoječi livreii. ki nas je sprejel, jc bil popolnoma primeren svoji okolici.
Hiša .ic pa imela prostorne sobe, ki so bile opremljene z eleganco, po kateri sc je takoj spoznala nežna ženska roka. Pogledal sem skozi okno na neskončno, / granitnimi skalami posejano močvirje, ki se je raztezalo brez nehanja tja do horiconta, iu moral sem si misliti: kaj ie pač moglo pripeljati tega tako izobraženega moža in to lepo deklico, da sta si poiskala v tem žalostnem kraju svoj d itn?
"Kajuc. čudno doniovie? jc vprašal, kot
sanja. Nujno zahtevajo volivno reformo za deželni zbor. Hkrati z volivno zahteva tudi davčno reformo.
Slednjič grozi Kubr Nemcem: Ce ne bo deloval češki deželni zbor, tudi ne bo deloval državni zbor!
Posl. Spaček je izjavil, da agrareem ni za to, da bi spravili svojega moža v ministrstvo.
JUDJE O MLADOCEŠKI STRANKI.
Judie so na Češkem večinoma Nemci. Zdai pa vidijo, da v marsikaterem kraju bolj kaže, da so Cehi, iu zato so judje osnovali »Svaz českveh pokrokovych židu pro Ccchy a Moravu«. Seveda so judje na obeh straneh na nemški, kakor na češki — strašno narodni in napredni. Najlepše ie pa to, da oklice »pokrokovych« judov prinašajo mladočeški listi. Tako bodo judje češke liberalce ravno tako korumpirali in na nič spravili, kakor so nemške.
PROTI KONGRESU »SVOBODNE« MISLI.
Praga, 4. sept. Vse katoliške češke organizacije so sklenile prirediti 8. t. m. ob priliki mednarodnega kongresa »svobodomi-slecev« protestni shod in manifestacijo.
Slavije povodom rojstnega dneva sultana v Bosni.
Bosenski H rod. 5. septembra. Okrožna oblastva so kaznovali z globami po 100 kron vse Srbe in mohainedance, ki so praznovali sultanov rojstni dan.
OGRSKA.
Mažari in Dalmacija.
Zagreb, 4. ept. Tajnik mažarskega trgovskega muzeja dr. Havas si že več časa ubija glavo, kako bi Dalmacijo pridobil za Mažare. Nedavno je poslal na ogrski državni zbor prošnjo, naj bi se Dalmacija združila s Hrvatsko in tako tudi z deželami ogrske krone. Dr. Havas pa si je sam ogledal Dalmacijo ter v Splitu rekel nekemu časnikarju: »Mi Mažari potrebujemo morje. Dalmacija pa potrebuje Ogrske, ki bode vse dala Dalmatin-cem Minister Košut in Weckerle sta mi naročila, naj priporočam inerodajnim osebam ze-dinjenje Dalmacije z Ogrsko Dr. Weckcrle ie Hrvatom jako naklonjen, a se boji, da se odcepijo od Ogrske.« Dr. Havas je v imenu Ko-šutovem obljuboval Dalmatincem železnico preko Ogulina. Ako so Mažari za Reko žrtvovali 200 milijonov, kaj bodo šele storili za Dalmacijo! Sploh je mažarska vlada pripravljena obnoviti s Hrvati nagodbo ter jim dovoliti razne narodne koncesije. — Ni še dolgo, ko so Mažari Hrvatom vsilili na železnicah mažarski službeni jezik, a sedaj jih skomina po Dalmaciji. Zares. Košut in Weckerle tako ljubita Dalmacijo in Hrvatsko, da bi iz same ljubezni rada zadušila ves hrvaški živelj.
Senzačna vest.
Dunaj. 4. sept. »Reichspošti« se iz avtoritativne strani poroča, da se tja mero-dajnem mestu posvetujejo o izpremembi naše vojne zastave. Pridene naj se ji tudi ogrski ali pa naj se uporabi za vojno zastavo dosedanja trgovinska, kjer je ogrski grb že sedaj poleg avstrijskega. Ako se ta vest potrdi, pomeni to seveda nov korak do mažarskega povečevalnega jezika.
Ministrski svet. — Glasovi proti banu.
Budimpešta, 4. sept. 9. septembra se vrši ministrski svet. Bavil se bo poleg nagodbe tudi s hrvaškim vprašanjem in se ga bo zato udeležil tudi ban Rakodcza\. »Egy-etertes zahteva, naj se ban tako odstavi, ker je popolnoma nesposoben. On da je ovira težnjam po sporazumu.
ITALIJA.
(Demonstracije proti kardinalu tajniku. — Katoličani. — Ministrski svet.)
R i m , 4. septembra. Kakor znano, so kardinala državnega tainika v Marinu in Ca-stel Gandolfu, kjer biva na počitnicah, na-
da je bral moje misli. »In vendar se počutiva tukaj prav lepo srečna, kaj, Bervl?«
»Prav srečna,« je odgovorila, ali njene besede se niso glasile prepričevalno.
»Imel sem šolo,« je nadaljeval Stapleton, »tam gori na severu. Mehanično delo ni bilo ravno zanimivo za moža mojega duha. ali občutil sem vendar kot veliko srečo, da sem mogel občevati vsak dan z mladino, da sem izobraževal otroške duhove in jih napolnjeval s svojimi lastnimi ideali. Zalibog. nama je bila usoda sovražna. Nevarna epidemija je izbruhnila v šoli in trije dečki so nama umrli. Tega udarca zavod ni mogel prenesti in večji del mojega kapitala je bil izgubljen. Zelo me je bolelo, da nisem mogel več občevati s svojimi dečki; kljub temu pa sem bil skoro vesel svoje nesreče, kajti tu sem našel neomejen delokrog za svoje veliko zanimanje za rastlinstvo in živalstvo in moja sestra ljubi naravo prav tako, kakor jaz. Ta dolgi govor, gospod dr. Watson, sc je zato razlil na vašo glavo, ker ste tako zamišljeni gledali ven na močvirje.«
»Res sem si mislil, da je tu morda nekoliko dolgočasno, ne toliko za vas. kakor za vašo sestro.«
»O ne, jaz se nikdar ne dolgočasim!« je rekla hitro.
»Imava svoje knjige, svoje študije, imava pa tudi zanimive sosede. Dr. Mortimer je zelo učen v svoji stroki. Ubogi Sir Charles ic bil tudi izvrsten družabnik. Dobro sva ga poznala in ne morem vam povedati, kako ga pogrešava. Ali mislite, da hi ne bilo prav, če bi prišel že danes zvečer v Baskerville Hali. da bi se seznani! s Sir Henrviem?
padli. Policija je napadalce kmalu dobila. Včeraj. 3. t. m. je sodrga Merry del Vala v vozu zopet napadla in potem cel večer pred vilo demonstrirala. Kdo aranžira te napade? Neki bivši opat. Ta izobčeni opat iz Marina je nedavno v Rimu v društvenem domu liberalno-socialističnega bloka predaval. Dejal je, da cesarski in papeški Rim kmalu postane zopet prestolno mesto socialne republike. Dejal je, da je on od Boga in cerkve odpadel zato, ker je »globoko« študiral. Vse demokraške stranke naj se združijo proti vladnemu (!) teokratičnemu nasilju. — 1. t. m. se ie vršil shod dljecezanskega društva milanskih katoličanov. Udeležilo se ga je 15.000 oseb. Poslanec Mauri je poživljal krščanske demokrate na združenje proti frama-senom in socialistom. — 10. t. m. se vrše v Rimu pod predsedstvom Giolittovini ministrski svet. Šlo se bo za imenovanja v upravni svet državne železnice. Tri člane sveta imenuje namreč vlada, oziroma ministrstvo.
RUSIJA.
Brez moči.
Odesa. 4. sept. Borzni odbor je poslal dcputacijo k gubernatorju Glagolevu, da ga prosi za varstvo proti vprizoriteljem pogro-ma. Gubernator je izjavil, da so pogroma krivi .Judje sami, ker so revolucionarni; on sam da ne more ničesar storiti proti »črnim stotni-jam«, ker je brez moči. — V bolnišnicah je polno ranjenih Judov.
Goljufije.
Ber o I i n , 4. sept. Iz Peterburga se poroča, da se je izvršilo pri razdeljenju žita v krajih, kjer divja lakota, mnogo poneverjenj. Samo en posestnik, neki Hasenbeck, je pone-veril predujem 30.000 rubljev, ki jih je dobil, da bi razdelil med kmete za en milijon rubljev žita Hasenbeck je namreč razdelil mnogo manj žita in še to skrajno slabo. Vsi uradniki so v displinarni preiskavi.
KATOLIŠKO ČASNIKARSTVO V ITALIJI.
V Milanu sta izhajala dozdaj dva katoliška lista: »Osservatore Cattolico« in »Lega Lombarda«. Zdai sta se oba lista združila in izhajata kot »Unionc«. Glavni urednik jc odvetnik Meda, iako delavni voditelj zmernih »mladih«. Konservativci niso s tem zadovoljni in so osnovali nov list »Italia Cattolica«.
MACEDONIJA.
Boji med srbskimi iu bolgarskimi četami.
B e 1 g r a d , 4. septembra. Na planini Ni-kodimu so se spoprijele srbske čete s četami bolgarskega vojvode Navmova; bolgarska četa se je morala umakniti. Baje je v boju padel tudi Navniov. Pri vasi Nebrengova je turška vojska naskočila srbsko četo vojvode Josifa, ki sta mu prišla na pomoč vojvoda Trbič in Bakunjski. Boj ic bil jako hud ter je trajal cel dan; naposled so se Srbi umaknili z malimi izgubami; Turki imajo precej ranjencev in mrtvih. Na meji je turška straža ustrelila nekega srbskega vojaka.
MAROKO.
(Pohod v uporni tabor v Taddertu. — Oba sultana. — Umori.)
Pariz, 4. sept. Francozi delajo zdaj z veliko eneržijo. Kmalu bodo namreč jeli na morju razsajati jesenski viharji in armada generala Drude ne bo mogla več računati na francoske križarke. Križarke namreč ne bodo mogle več biti usidrane ob obrežju, ampak bodo morale na visoko morje, odkoder armadi na kopnem seveda ne morejo nič pomagati. General Drude bi zato rad pokončal maroški tabor pred Casablanco. Maroški tabor upornih kabilov se nahaja 12 kilometrov stran od Casablance v Taddertu. Tam taborijo med dvema vrstama gričevja v močvirju kabili. 1. t. m. je general Drude poslal poizvedovalce proti Taddertu. Čete znani Goumiers-jez-deci, ki smo jih v »Slovencu« po francoskih listih že opisali so trčile skupaj z 200 mož močno predstražo tadderskega tabora. Jez-
»Nasprotiio, gotovo ga bo zelo veselilo.«
»Potem bodite tako dobri in mu sporočite, da nameravam priti. Morda mu lahko pomagamo, da se nekoliko privadi na svojo novo okolico. Ali hočete iti z mano gori, gospod doktor, da si ogledate mojo zbirko metuljev? Mislim, da je najpopolnejša v vsej jugozapadni Angliji. Med tem bo obed pripravljen.«
Ali gnalo me je, da bi prišel zopet k Sir Henryiu. Melanholija močvirske pokrajine, smrt ubogega konja, pošastni glas, ki me je opoldne zopet spomnil na strašno povest o peklenskem psu vse to me je naredilo nekako turobnega. Potem je prišlo k vsem tem nejasnim vtiskom svarilo gospodične Staple-tonove, ki je bilo popolnoma jasno in se ni moglo nikakor napačno razumeti; govorila je s tako globoko resnobo, da je morala imeti važne vzroke za to. Odklonil sem torej kljub vsemu siljenju povabilo k obedu in sem se napotil nazaj.
Šel sem po travnati stezi, po kateri smo prišli; morala pa je biti še ena krajša pot, ki je bila nekaterim znana. Kajti predno sem dospel na cesto, sem presenečen zagledal gospodično Stapletonovo, kjer je sedela na kamnu ob stezi. V obraz jc bila zardela od dolgega teka, kar .io .ie delalo še lepšo, in roko je pritiskala na srce.
»Vso pot sem tekla, da sem vas prehitela, gospod doktor,« je rekla. »Niti klobuka si nisem utegnila dejati na glavo. Dolgo sc nc smem muditi, sicer bo brat opazil mojo odsotnost. Hotela sem vam povedati, kako žal mi je, da sem se tako neumno zmotila, da sem ! vas imela za Sir Heuryja. Prosim, pozabite
deci so predstražo s streli zdražili. Maročani so jeli zasledovati francoske jezdece, nakar je francoska pehota, skrita za aloami, začela na prodirajočega sovražnika streljati. Obenem so grmeli topovi. Maročanov je v boju padlo nebroj, na francoski strani je osem ustreljenih, med njimi 3 častniki, ranjenih je 17. Maročani so Taddert zapustili. — Medtem se plete dalje konflikt med sultanom Abd el Asi-som in nanovo proklamiranim Muley Hafi-dom. Abd el Asis in njegovi ulemi (duhovniki) so proglasili Muley Hafida za upornika. Muley Hafid pa je izdal proklamacijo. kjer označuje Francoze v Časablanci kot sovražnike. Spri se je s Francozi tudi v Mazaganu. V tem mestu namreč priznavajo zdaj za sultana Muley Hafida. Te dni pa je došlo v pristanišče za maroško dva milijona patron, katere Muley Hafid kot sultan zahteva zase. Francozi mu seveda patron nočejo izročiti. — Iz Fesa poroča »Daily Telegraph«, da so ondi umorili ministra za zunanje zadeve Abd el Krim Slimana in brata Tazzi, ki sta imela neomejen vpliv na sultana Abd el Asisa, si nabrala več milijonov premoženja in državo privedla na rob propada.
Dnevne novice.
+ Vesti o nezgodah pri vojaških vajah tendenčno izmišljene. Včeraj popoldan jc vojni minister poslancu Josipu Pogačniku poslal sledečo brzojavko: »Pogačnik, Podnart. Vesti o naporih in nesrečah tendenčno izmišljotine; prosim, da ste glede na skrb za čete popolnoma pomirjeni. Najudanejši Schonaich, feldcajgm.« — To ministrovo brzojavko potrjuje tudi uradna preiskava, o kateri se danes poroča. Preiskava ni bila lahka, ker se vse čete pomikajo dalie. Kar se tiče polka št. 17, jc na dan silnega pohoda zbolelo 42 mož, naslednji dan pa je samo 12 bilo bolnih. Umrl ali pa težko obolel ni nihče Vsi so bili takozvani »Fussmarode«, povečini rezervisti, ki niso dolge hoje navajeni in ki si nog po predpisih nc umijejo iu namažejo. vsled česar se jim napravijo na podplatih žulji, ki pa kmalu izginejo. Vesti o nezgodah pri polku št. 7 so popolnoma izmišljene. Od 14 voja ni skoro nihče zbolel Vsi poveljniki imajo strogo povelje z moštvom lepo ravnati, pazi pa naj se posebno pri takozvani »sklepni situaciji«, ko je treba, da stopijo čete v boj spočite in sveže. Pri 2. voju so vse vesti izmišljene. En sam mož je vsled solnčarice onemogel. Pri domobranskem polku št. 14 so kaznovali zgolj enega moža, ki se je neopravičeno večkrat javil za bolnega. Drugega takega slučaja ni bilo.
Mi se tega resnično veselimo. Nismo se motili, ko smo včeraj nekatere vesti označili za skrajno neverjetne. Ker pa so te vesti pohajale vse iz judovske »Neue Freie Presse« in »\Viener Allgemcine Zeitung«, je opravičen sum, da sta dva lista te vesti širila in z njimi javnost ter vse ostalo časopisje varala s skritim namenom. Kakšen namen je s tem imela »Neue Freie Presse« ni težko ugeniti, ako se pomisli, da je ta list zadnji čas kar cedil prijateljstva do nekega državnika sosednjega kraljestva. ki nas je nedavno obiskal. Saj je znano širom sveta, da »Neue Freie Presse« za vsakogar dela, kdor ji uslugo vrne.
+ Šikaniranje vojakov. Iz Velikovca se nam poroča od zanesljive strani: Napori pri vajah so res veliki. To se seveda uc da oporekati, da so neizogibni v očigled velikemu maneverskemu načrtu in potrebi, da se vaje v toliko bližajo popolnemu vojnemu stanju. v kolikor to dopuščajo mirovne razmere in oziri na vojaštvo. Toda nekateri predstojniki delajo z vojaki tako, da se jim po besedi naredb ne more blizu, dasi proti njihovemu duhu uprav brezvestno grešijo. Tako n. pr. pri 7. divizijskem topniškem polku pri 1. bateriji. Poročnik von Karabetz, vitez iz Romansthala — »Slovencu« dobro znan — je napovedal na počitniški dan vizito. To seveda sme storiti in sc tudi često dogaja, da si se bogvekako ne vjema s pojmom počitniškega dne. Vizita pri topništvu je pa prav posebno taka stvar, ki se
moje besede, ki nimaio za vas prav nikakega pomena.«
»Ali jaz iili ne morem pozabiti, gospodična Stapleton!« sem odgovoril. »Sir Hen-ryjev prijatelj sem in mnogo mi je za njegovo blaginjo. Prosim, povejte mi, zakaj ste tako nujno zahtevali, naj se Sir Henry vrne v London?«
»Ženska muha, gospod doktor! Ce me bodete bližje spoznali, bodete videli, da nisem vedno zmožna navesti vzroka svojih besed in dejanj.«
»Ne, ne! Vaš glas mi še zveni po ušesih! Vaš pogled mi še plava pred očmi! Prosim, prosim, bodite odkriti proti meni. gospodična Stapleton! Kajti odkar sem prišel sem, se mi zdi, kot bi me vedno obdajale nekake čudne sence. Življenje se mi zdi, kakor veliko grim-pensko močvirje z ncštcvilnimi zelenimi grez-mi, v katere se človek lahko vsak hip po-grezne. In nikjer vodnika, da bi nam pokazal stezo! Prosim, povejte mi. kaj pomenijo vaše besede in obljubim vam, da jih bom sporočil Sir Henryju.«
Izraz neodločnosti sc .ii jc zaznal za trenutek na obrazu; ali njene oči so že zadobilc zopet svoje mrzli blesk, ko mi je odgovorila:
»Mojc besede si mislite preveč pomembne gospod doktor. Smrt gospoda Charlesa ie mene in mojega brata zelo bridko zadela. Bili smo zelo zaupljivi iu njegov najljubši izpre-hod je bil čez močvirje do naše hiše. Zelo globoko ie čutil prokletstvo, ki je viselo nad njegovim rodom; ko je pa prišla njegova pre-žalostna smrt, tedaj se mi je zazdelo, da morda njegova bojazen, ki jc tako pogosto govoril o njei. ni popolnoma prazna. Bala sem se
s počitkom ne da v zvezo spraviti. Cel dan s« torej topničarji obleko snažili, konje prali in česali ter topove čistili. Ob 6. po povelju je vizita. Poročnik von Karabetz. vitez Roman-thalski je zapazil, da so na nekaterih oblekah madeži. Seveda so te obleke po dva leta stare, madeži bogve od kedaj že — toda vitez od Karabetza je zapovedal moštvu, ki je imelo take bluze, da mora zopet ob pol osmih nastopiti, kjer je pri električni žarnici preiskoval. To moštvo, ki je na počitniški dan ga-ralo od 7. zjutraj do 8. zvečer, pa je zjutraj seveda zopet ob 3. moralo vstati. Gospod vitez od Karabetza in Romansthala, ali se to strinja z določili službenega reglamaja Del I.?
+ Izjava. Podpisani sem bil slučajno ua shodu »mladih« v Sodražici. Ker se je spočetka povdarjala samo gospodarska stran in so se govorniki dotikali tudi občine Gore ter tudi zanjo veliko lepega obetali, sem nazadnje tudi sam izpregovoril par besedi, tičočih se razmer v naši občini. Te besede so se smatrale kot nekako priporočilo, da so me pozneje izvolili v krajni odbor Slovenske Gospodarske Stranke. Ker se je pa zadnji govornik g. A. Lavrenčič oddaljil od gospodarskega programa ter povdarjal zlasti stvari, ki se ne skladajo z mojim verskim prepričanjem, zato odločno odklanjam izvolitev članom krajnega odbora takozvane Gospodarske stranke. Slej ko prej ostanem pristaš Slovenske Ljudske Stranke, katere gospodarski, kakor verski in narodni program mi popolnoma ugaja. Gora, 1. septembra 1907. Karol Knavs.
r Trije shodi. V soboto, dne 31. avgusta zvečer ob pol 9. uri je priredilo katoliško politično društvo za idrijski okraj v Idriji v Di-dičevi dvorani javen shod, na katerem je poročal o delovanju državnega zbora poslanec Gostinčar, ki je delavcem priporočal tudi edinost v boju za zboljšanje plač. O tej stvari so govorili tudi nekateri rudarji. Shod je bil izredno dobro obiskan. Bilo je gotovo nad 250 rudarjev, ki so navdušeni zapustili po sklepu shoda zborovanje. - V nedeljo, dne 1. septembra je priredilo katoliško politično društvo za idrijski okraj dva shoda in sicer dopoludne jednega na Ledini, druzega pa popoludne na Gorah pri Idriji. Na obeh je poročal poslanec Gostinčar. Zborovalci so bili povsod navdušeni za Sloven. Ljudsko Stranko in bodo ob prvi priliki zopet odločno stali v boju na njeni strani.
+ Kmečka zveza za ribniški obraj je
zborovala pretečeno nedeljo v Ponikvah pri Dobrepoljah. Shod je bil zelo dobro obiskovan. Zanimiv je bil ta shod, ker so nastopali kot govorniki samo vaščani. Predsedoval je shodu kaj spretno tudi vaščan, kmečki mož Andrej Levstik. Govorilo se je o namenu in potrebi Kmečke zveze. Z zanimanjem so sledili udeleženci izvajanjem vaščana gosp. K. Škulja. O koristi knjižnice, s katero se vas ponaša, je govoril domačin g. J. Bambič. K besedi so se zelo oglašali še drugi zborovalci. Kaj živahen ie bil ta shod. Dokaz, da naše ljudstvo želi poduka.
+ Družba sv. Cirila in Metoda. Na vprašanja od raznih strani, kaj so storili duhovniki. katere so pri skupščini Ciril in Metodove družbe izvolili šc v odbor, priobčujemo izjavo, katero je šentpeterski župnik g. Ivan Pavlič poslal glavnemu odboru, ko mu jc vrnil dekret, s katerim je bil imenovan nadzornikom. Izjava se glasi: »Se vrača (namreč dekret) s pripombo, da podpisani kot duhovnik ne more sprejeti zopetne izvolitve v nadzorstvo družbe sv. Cirila in Metoda, ker se je pri letošnji veliki skupščini povdarjalo, da naj si duhovniki zapomnijo, da so to družbo že drugi vzeli v roke in da se duhovniki pri nji več ne potrebujejo. Glavno vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda jc pa to odobrilo z dejstvom, da je dotičnika (ki je to govoril) še celo kandidiralo v glavno vodstvo. - Franc Pavlič, župnik šentpeterski.«
-I- Okrožnica slabe vesti. Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda« razpošilja svojim podružnicam okrožnico, v kateri se drzne reči. da »brez strankarstva druži narodne sile«
torej, ker hoče zopet nekdo iz njegovega rodu tu stanovati, in čutila sem dolžnost, da ga posvarim pred pretečo nevarnostjo. Drugega nisem nameravala s svojimi besedami.«
»Ali v čem obstoja nevarnost?«
»Poznate-li povest o onem psu?«
»V take neumnosti ne verujem!«
»Jaz pa! Ce imate kaj vpliva na Sir Hen-ry.ia, tedaj ga spravite proč iz kraja, ki je bil vedno usodepoln njegovemu rodu. Svet je velik. Zakaj hoče živeti v ravno tako nevarnem kraju?«
»Ravno zato, ker je kraj nevaren! To je Sir Henryjeva narava. liojim se, da ga na nikak način ne bom mogel pripraviti, da bi odšel, če ne poveste kaj določnejšega.«
»Kaj določnejšega sploh ne morem povedati, ker ničesar ne vem.«
Še nekaj bi vas rad vprašal, gospodična Stapleton. Ce ste nameravali s svojimi prvimi besedami, ki ste jih govorili, le tako nedoločno svarilo, zakaj ste se pa tako bali. da bi vaš brat česa ne zvedel? V vašem svarilu pačili ničesar, česar bi ne smel zvedeti 011 ali kak drug človek.«
»Mojemu bratu jc mnogo na tem, da kdo stanuje v Baskerville Hali; 011 misli, da to mnogo koristi našim močvirskim prebivalcem. Bil bi zelo hud, če bi zvedel, da sem rekla kaj, kar bi dalo Sir Henryju povod, da bi odšel . . . Ali storila sem svojo dolžnost in ničesar več nočem reči. Sedaj moram domov; sicer opazi on, da me ni doma in l>o sumil, da sem govorila z vami. Z Bogom!«
Obrnila se je in v nekaj minutah je zginila za granitnimi skalami. Jaz pa sem nadaljeval svojo pot v Baskerville Hali in srce mi je bilo polno nedoločne bojazni..
in očita, da so napadi na vodstvo brez stvarne podlage. To se pravi naravnost norčevati se (X) zadnii občni skupščini. Strankarsko vodstvo nima našega zaupanja in si ga bo še manj pridobilo s takimi okrožnicami, v katerih se izjavlja tako drzna neresnica. Slaba vest sili vodstvo do takih izjav, namestu da bi se priznala krivda in popravila.
+ V svobodomiselne škripce je prišel praški občinski svet zaradi framasonskega shoda »svobodne misli«. Framasoni se niso sramovali javno prositi občinski svet za gostoljubno pogoščenje, vse praške ulice so po-lepili s svojimi plakati in vabili kakor v cirkus k udeležbi. Vsak udeležnik mora plačati pet kron, in »Slov. Narod«, ki vedno »klerikalce« zmerja, da delajo s svojimi prireditvami velikanske dobičke, bi imel lepo priložnost, da se bavi s tem, »svobodomiselnim kšeftom«. Občinski svet praški, ki mu nepre-nehamo pihajo na dušo, kakšna velika čast je to, če zboruje v Pragi mednarodni kongres, si je pomagal iz zadrege tako: Pozdravi do-šle goste samo obskurni svetnik Filip, in sicer le kot tujce, občinski svet pa da v ta namen 1000 K. Malo. a še to preveč za tako družbo. Noben srednješolski profesor se ni prijavil; storili so to po dogovoru, ker jim stvar ne diši; zato pa pridejo zastopniki svobodomiselnega učiteljstva.
+ Umrl je danes velcčastiti gosp- Frančišek Sal. Grivec, zlatomašnik v Lahovičah v 82. letu svoje starosti. Z veliko potrpežljivostjo je prenašal hude bolečine svoje bolezni, ki je trajala nad dve leti. Povsod, kjer so ga poznali, posebno v Leskovcu, kjer je služboval 26 let (do I. 1893) in v Lahovičah, kjer je preživel svoja zadnja leta, ga bodo gotovo ohranili v najblažjem spominu. Naj počiva v miru! Pogreb bo v soboto ob pol 10. uri dopoldne.
+ Katoliško slovensko izobraževalno ih podporno društvo v Mengšu vabi k slavnosti desetletnice in otvoritvi »Društvenega doma«, ki se vrši na Mali Šmaren, dne 8. septembra leta 1907. Pri slavnosti sodelujejo: domači tamburaški in pevski zbor, mengeška godba in drugi pevski zbori. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. — Spored: V soboto, dne 7. septembra: Ob 8. uri zvečer: Mirozov z godbo po Mengšu, V nedeljo, dne 8. septembra, I.:l. Ob pol 9. uri dopoldne: Sprejem gostov na kolodvoru v Jaršah. Vsa druga društva se sprejemajo na določenih krajih. 2. Odhod s kolodvora z godbo v »Društveni dom«. 3. Ob aU 10. uri: Odhod vseh društev z zastavami v farno cerkev. 4. Ob 10. uri: Sv. maša s cerkvenim govorom. 5. Ob 11. uri: Odhod društev nazaj v »Društveni dom«. 6. Blagoslov »Društvenega doma«. 7. Slavnostni govor. 8. Ob 12. uri: Skupen obed v gostilniških prostorih »Pri Jelenu«. — Pri obedu svirajo tamburaši. — II. Ob 3. uri popoldne: Predstava v »Društvenem domu« s sledečim sporedom: 1. Prolog, govori Iv. Rode. 2. Sv. Elizabeta, grofinja turinška. Igra v petih dejanjih. — Vstopnina: Sedeži 1. vrste 1 K,
II.	vrste 80 vin., stojišča 40 vin. Dohodki te igre se porabijo v pokritje stroškov za novi oder. Preplačila se hvaležno sprejmejo. —
III.	Ob pol 5. uri popoldne: Velika ljudska veselica na vrtu »Društvenega doma«. Spored: 1. Filip Fmcršič: Pozdravljam te, Ljubljana bela, koračnica. Svira godba. 2. M. Far-kaš: Sokolska. Udarja tamburaški zbor. 3. P. H. Sattner: Opomin k petju. Poje meš. z\xy. 4. Viktor Parma: Pozdrav Gorenjski, valček. Svira godba. S. V. G. Brož: Banovac. Udarja tamburaški zbor. 6. Iv. Rus: I. venček narodnih pesmi. Poje mešani zbor. 7. Razni govori, petje itd. itd. 8. Srečolov z bogatimi dobitki, šaljiva pošta. Šaljiva licitacija. Koriandoli-korzo. V mraku zažiganje umetalnih ognjev in raznih novih raketov. Splošna prosta zabava. Vstop prost.
+ Duhovska vest z Goriškega. C. g. I. Milanič pride iz Dol. Tribuše kot kurat v Ro-če; v Dol. Tribušo pride g. kaplan Sok iz Cerkna kot provizor; kot kaplan v Cerkno pride g. I. Kos od Sv. Lucije.
+ Spremembe v frančiškanski provin-ciji. Tozadevno včerajšnjo notico nam jc v toliko popraviti, da P. Krizostoin Wester pride na Sv. Goro. P. Gvido Rant jc imenovan za lektorja bogoslovja v Kamniku.
4 »Prosveta« in priporočilne tablice. Usiljiva liberalna »Prosveta« je založila nekake priporočilne tablice, ki naj bi kazale patentirane narodnosti nekaterih trgovcev. »Prosveta« je bila tista, katere člani so delali najskrajnejšo liberalno politiko na občnem zboru »Družbe sv. Cirila in Metoda«, zato bodo »Prosvetine« priporočilne tablicc v izložbenih oknih smatrali naši somišljeniki za nepriporočilna. Reklama od strankarsko liberalne »Prosvete« jc presneto malo priporočilna, zato bomo v kratkem objavili imena vseh trgovcev, ki se poslužujejo »Prosvetinega« priporočila.
—	Tifus v Postojni. V zadnjem času ui obolelo 25 oseb, ampak je le par novih slučajev. Novi slučaji niso vsled nalezljivosti, ampak še vedno vsled vode. Kakor kaže stanje bolezni zadnjega časa, bo tifus kmalu omejen. Oba gg. zdravnika sta potrebna oddiha, ker v času epidemije — brez vsake tuje pomoči
nista imela niti ure počitka.
Krščansko delavsko društvo sc jc ustanovilo v Spljetu.
Gibanje za splošno volivno pravico v Dalmačji. Preteklo nedeljo je bil v Spljetu ljudski shod za splošno volivno pravico. Spre-icla se je v tem smislu resolucija, ki se odpošlje na deželni zbor.
—	Sinova umorila očeta. Orožniki so prijeli oba sinova krčmarja Radušiča v Vrabcu, ker ju sumijo, da sta umorila svojega očeta, ki se je nameraval zopet oženiti.
Bralno društvo v Naklem priredi 8. t. m. veseloigro »Lumpacu Vagabund« s petjem iu sodelovanjem domače godbe.
—	Shod notarjev. Jutri sc prične na Dunaju shod notarjev iz Nemške in Avstrije. Obravnavalo se bode zlasti o uradnem občevanju med obema državama in o ustanovitvi stalnega odseka notarskih zvez.
—	Čebelarski shod v Horjulu se je vršil v nedeljo 1. t. m. v šoli. Udeležba je bila prav povoljna. Predaval je gosp. Ant. Likozar o umnem čebelarstvu v obče, o ozimovanju, o pitanju spomladi in o kupčiji čebel. Odgovarjal je tudi na mnoga mu stavljena vprašanja. Gospod župnik se je predavatelju zahvalil za toli poučno in zanimivo predavanje z željo, da bi se s tem začelo novo življenje med tukajšnjimi čebelarji. Zanimivo ie tudi, da se je za shod najbolj zanimal 82-letni starček Matija Pečovnik iz Zaklanca. Cebelari že 70 let. Čast mu!
—	Čebelarski shod v Gor. Tuhinju se vrši v nedeljo, dne 15 septembra ob 3. uri popoludne v šoli. Predaval bo .gosp. Anton Likozar, nadučitelj iz Ljubljane.
—	Shod čebelarjev v Metliki »Slovensko osrednje čebelarsko društvo« priredi v Metliki 8. t. m. ob 9. uri dopoludne v šolskih prostorih setanek čebelarjev. Predaval bode nadučitelj Anton Likozar
—	Slovensko šolstvo v Trstu. Slovenska petrazredna ljudska šola v Trstu dobi vzporednico prvemu razredu, v sredini mesta pa se otvori nova slovenska deška in dekliška šola kot podružnica prve. Za enkrat se otvo-rita prva razreda.
Stavka lesu h delavcev. Iznova so začeli stavkati v Brodu ob Savi lesni delavci; oblasti so zahtevale vojaško pomoč. Zahtevajo, da se odpuste trije uradniki, a nobeden delavec.
—	Vsled opeklin umrla. V Daruvaru je v kuhinji pripravljala soproga dr. Fischerja kosilo, ko se jej je naenkrat vnelo krilo. Gospa se je ustrašila ter bežala čez dvorišče in v teku plamen še bolj netila. Prihiteli so sosedje, ki so goreča obleko pogasili, a žal prepozno, ker so bile opekline prevelike. Mlada gospa je morala v starosti 36 let umreti.
—	Vedno več somov se pojavlja okoli Pulja, torej v morju, kjer dozdaj še ni bilo dosti te nevarne zalege. Bilo bi potrebno, da se napravi gonja na to žival, ki je zlasti kopa-jočim se v veliko nevarnost.
»Odstrigli1, oh, so mf peruti!« Mlada mesarja Pepe Hrovat in Ciril Bajžl iz Kamne Gorice pri Kropi sta jo hotela popihati čez morje v obljubljeno deželo. Na nesrečo pa jim je podrl lepe načrte oče Nace, ki ju jc dohitel na postaji Dobrava, ko se je vlak ravno začel pomikati. Nepričakovano je stopil oče s sprevodnikom v kupe, kjer sta sedela ubež-na ptička, jima voščil dobro iutro in ju radovedno vprašal, kam mislita napraviti prijetni »izlet«. Fantoma to vprašanje ni bilo posebno všeč. Še bolj .iu je vznemiril očetov glas: »Pepček. kje imaš denar?« Pepček ic hitro odštel 100 srebrnjakov. Ciril pa ni bil prav pri volji, da bi odložil prijetno srebrno breme iu šele Pepčkove prošnje so mu omehčale trdo, praktično srce ter mu olajšale žep za 100 goldinarjev. Toda oče še ui bil zadovoljen in je zahteval od sina šc ostali denar, češ, da še ni prodal krave, da bi mu mogel dati toliko denarja. Pepčku se je oče smilil in vrnil mu je še ostalih 50 goldinarjev. Na postaji Bohinjska Bistrica jc oče izstopil, poklical seboj fanta ter ju peljal skesanega srca nazaj v blaženo domovino. Če bi bila fanta Italijana, gotovo bi zapela tisto: »Non an-dremo in America!« . . .
—	Drzni napadi v Trslu. Ob belem dnevu se je na trgu sv. Ivana v Trstu približal neki Tereziji Pikič mlad človek, ki je na žensko položil kakor v šali roko in jo vprašal: »Kako je kaj, Marijuca ? Ko ga je žena hotela ozmerjati, kai io ustavlja, ji je neznanec hotel iz roke iztrgati denarnico. Ker se je pa ženska branila, — vse to se jc godilo ob 4. uri popoldne! — jo je začel biti s pestmi. Nato .ic prišel policaj in neznanca aretiral. Neznanec se piše Hermenegild Makuš in je star 19 let.
—	Jadransko morje. Ravnatelj tržaškega astronomskega opazovališča prof. F. Mazelle je objavil v zadnji »Oesterr. Rundschau« zanimivo študijo o Jadranskem morju. Posnemamo poglavitne stvari. Srednja globokost Jadranskega morja znaša 240 metrov, okoli Brindisi in Valone se nahajajo globočine nad 800, v tržaškem zalivu 20, v reškem 60 do 70 metrov. Kar se tiče morske temperature, je Jadransko morje na vzhodni obali mrzlejše kot na zahodni. Ako ima morje poleti na površini 23 do 25 centigradov, je v globočini 60 metrov za 10 gradov mrzlejše. V večjih globinah jc narastek mrzline manjši, na vsakih 100 metrov za 2 centigrada. Nasprotno pa jc po zimi globina toplejša kot površina. Konstantna je temperatura le v nekaterih podmorskih žrelih, globokih 1000 metrov, znaša namreč od 12 do 13 centigradov. Pozimi, pomladi in jeseni ic morje toplejše kot obdajajoči ga zrak. Jadransko morje še nikoli ni zle-denclo, izvzemši mrtvo močvirsko vodovje v beneških lagunah, ki večkrat pozimi nalahko zmrzne. Leta 1904 ie tudi lagune v Gradcžu pokrila ledena plast. V Trstu jc takrat temperatura znašala 9. Solna množina narašča v Jadranskem morju od severozahoda do jugovzhoda. Morski toki sc tvorijo v južnih glo-bitfali od 1645 metrov (najgloblja brczdiui) ter se od tukaj skupno z drugimi vzroki kot plimsko in osekno gibanje dvakrat na dan razširjajo od jugovzhoda proti severozahodu s hitrostjo 60 kilometrov v uri. Višina plime znaša v Draču 02 ni, v Trstu, kjer ic najvišja, 08 m nad normalno višino. Kar se tiče vetrov. vzdiga morsko površje najbolj jug. ki jc leta 1895. pognal morje za 32 centimetrov nad tržaško obrežje. to'jc 137 m nad normalo. Prozorno ic morje najbolj tam, kjer ic zelo solnato in kadar jc toplo, vidi sc skozi površino do 41 metrov globoko.
Snežilo ie včeraj popoldne na Gorenjskem. Pobelil le sneg celo nižje vrhove.
—	Nova šolska zgradba. Za novo šolsko poslopje v Javorju, okraj Litija, se vrši krajevni ogled 9. t. m. ob. 10. uri dopoludne.
Organizacija trgovskih sotruduikov.
Deželna vlada je potrdila pravila »Društva slovenskih trgovskih uslužbencev v Kranju.«
—	Rojenih ie bilo v drugem četrtletju na Kranjskem 4134. umrlo pa jih je 3088, za je-tiko 590.
Državno podporo v znesku 4000 K je dovolilo poljedelsko ministrstvo c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani za pokončavanje trt-nih škodljivcev izvzemši trtno uš.
Kuharica v ognju. Kuharici rudniškega zdravnika g. dr. Emila Papeža je eksplodirala steklenica špirita, ki je stala v bližini ognja. Nakrat je bila v ognju vsa obleka kuharicc, ki je kriče letela v doktorjevo ordinacijsko sobo. Doktor je le s težavo zadušil ogenj. Kuharica ima nevarne opekline.
k Slovensko šolo na Strmcu nameravajo v kratkem otvoriti.
Nekaj prav izvrstnih kniig navaja danes »Katoliška Bukvama« v svojih književnih poročilih (glej rubriko »Književnost in umetnost«). Oziralo se je pri tem samo na knjige, katere so bile v raznih strokovnih listih priporočene kot najizbornejše svoje vrste. Znamenita so tudi nekatera zgodovinska dela, katera navaja inserat označene tvrdke.
Štajerske novice.
š Občni zbor zveze duhovnikov se je
vršil včeraj v Poličanah ob mnogobrojni udeležbi članov. Kompromisna pravila so bila enoglasno sprejeta. To poročilo smo prejeli že včeraj brzojavno, vendar prepozno za včerajšnji list.
š Uradniška imenovanja. Nemški listi zopet kriče, da hoče vlada s slovenskimi uradniki posloveniti urade na Spodnjem Štajerskem. Občinski zastopi v Ptuju, Celju, Cmu-reku, Lipnici in Brežicah so že odposlali dolge pritožbe raznim nemškim poslancem in trem ministrom. Ali so neslani ti ljudje!
š Umor radi pravde. Posestnik Anton Lah iz Zagorja pri Ponikvi je imel s svojima sosedoma, posestnikoma Martinom Korošcem in Matijo Ribičem, pravdo ter jo je tudi dobil. Seveda sta zmaganca Lahu takoj prisegla maščevanje; 31. m m. jc odšel Lah na sodnijo, a vrnil se ni. Zena se je začela bati za njegovo življenje ter mu šla naproti, a na cesti jc dobila le možev klobuk iu palico. Napravila je takoj ovadbo na orožništvo. ki jc Laha dobilo umirajočega v nekem gozdu ob okrajni cesti. Poleg njega, ki je. ne da bi se zavedel, kmalu potem umrl, so našli še popolnoma krvav krepelec, s katerim so Lahu razbili črepinjo, vrhutega pa mu zadali šc deset ran z nožem. Sum se je obrnil takoj na Korošca in Ribiča, ki sta svojo krivdo že priznala.
š Slovenski otroški vrtec v Gaberju sc v
kratkem otvori.
š Prememba posesti. Hišo trgovca g. Milana Hočevarja v Celju ie kupil g. Ra-kuseh.
š Poljedelska razstava na Štajerskem.
Štajerska kmetijska družba priredi 1. 1910 poljedelsko razstavo v Ljubnem na Zgornjem Štajerskem.
š Strah pred vojaškimi vajami. Ko je v
ponedeljek jezdil odelek huzarjev čez dravski most v Mariboru, jc skočil nenadoma neki liuzar s konja čez ograjo v vodo in se vtopil. Imel je najbrže strah pred vojaškimi vajami.
ljubljanske novice.
lj Imenovanje. Na mesto na lastno prošnjo vpokojenega policijskega oficijala pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani gospoda Jožefa Švajgerja je imenovan okrajni stražmojster deželnega orožniškega poveljništva v Ljubljani g. Franc Fink policijskim kancelistom pri deželnem predsedništvu v Ljubljani.
lj Dva človekoljuba. Sinočnji »Slov Narod« se jc pod tem zglavjem strastno zagnal v gg. dr. Stojca in dr. Robido, ter jima očital, da nista hotela nekega na ulici povoženega dečka niti preiskati niti mu nista hotela priskočiti na pomoč. Deček je bil seveda ves krvav in s krvjo oblit. ljudske pesti so sc seveda proti obema zdravnikoma-brezsrčneže-ma ogorčenja dvigale itd. — prav v navadnem žargonu krvavih »Narodovih« podlistkov. Naša stvar ni braniti omenjenih dveh gospodov, ali vendar zanimalo nas ie izvedeti. koliko jc zopet nalagal »Narod« svojo omejeno inteligentno čitatcljstvo, ki bi bilo seveda tudi tako.i pripravljeno verjeti nc vemo kako budalost. čc bi jo napisal korupni »Slov. Narod«. Izvedeli smo o stvari sledeče: pred par dnevi stra prišla okrog tretje ure popol. dr. Robida in dr. Stoje po Miklošičevi cesti, ter se hotela na križišču Ic-te in Dalmatinove ceste razstati. Kakih 50 korakov od nju je stala gruča ljudi, od katerih je nekaj gospodov poklicalo zdravnika, češ. da je deček povožen, in da ima bržčaS izpahnjeno roko. Oba zdravnika sta dečka preiskala in oba konsta-tirala, da jc roka zlomljena. Poleg tega jc imel deček par prask na obrazu. Ker ie bil avizi-ran rešilni voz, sta velela, naj dečka, ki ie radi strahu bil bled iu je ihtel. polože, ali po-sade na bližnji travnik. V tem je preteklo par minut, in ker so se nabirale vedno nove gruče, sc je odločil dr. Stoje v to, da je dal otroka prepeljati na svoje stanovanje, kjer jc ostal na divanu toliko časa, da jc prišel poni rešilni voz! To je resnica, vse ostalo jc seveda navadna »Narodova« izmišljotina in laž. Zdravnika sta storila svo.io dolžnost, in celo več kot svojo dolžnost. Slučaja seveda, ki sodi v bolnico, ne bosta po cesti v veselje radovednega občinstva s primernimi komedijami in v Ljubljani tako zelo priljubljenim »pflanzom« izkoriščala, ker nista niti kaka
»fajerbera« niti ne liberalca. Liberalen doktor ljubljanski bi pod pokroviteljstvom »Narodovim« kajpa o te.n izrednem slučaji še prihodnjo nedeljo po znanih uzorcih tudi takoj napravil kako posebno — predavanje. Tako so nam poročale povsem nepristranske priče, ki so se zgražale, ko so kot svedoki čitali sinočnji gentlemenski napad v glasilu slovenske — inteligence
lj Oklofutani Malovrh. »Slovenski Narod« skoro vsak dan napada tukajšnja zdravnika dr. Stojca in dr. Robido. Ti osebni napadi se studijo žc vsem dostojnim ljudem. O enem takih grdih in lažnjivih napadov poročamo v zgorajšnji notici. Danes opoludne je srečal g. dr. Stoje »Narodovega« urednika Miroslava Malovrha v Šelenburgovih ulicah. G. dr. Stoje je pokazal Miroslavu Malovrhu popravek na včerajšnje »Narodove« laži in vprašal, ako hoče popravek dobesedno priobčiti. Malovrh ni storil tega. kar bi storil vsak dostojen človek in ni hotel popraviti krivice. Odgovoril je kratkomalo, da popravka ne priobči. Dr. Stoje je vprašal Miroslava Malovrha čc morda ne verjame, kar je on, dr. Stoje, zapisal v popravku. Miroslav Malovrh je imel uečuveno predrznost, da je odgovoril: »Ne verjamem!« V tem trenotku je dr. Stoje s plo-skvo roke priložil Miroslavu Malovrhu tako krepko zaušnico, da jc oklofutanemu Malovrhu odletel klobuk v bližnjo vežo. Malovrh jc takoj čutil položaj in ni niti najmanj poizkusil reagirati. Ponižno je pobral klobuk in potem, kakor delajo vsi natepeni liberalci, pričel kričati po policiji. Oklofutani Malovrh je junaško tekel po policaja raj dr. Stojca aretirata iu peljeta na rotovž. Policaja sta Miroslava Malovrha sumljivo pogledala kot starega znanca in dr. Stojca seve nista aretirala. Mnogoštevilno občinstvo je imelo veliko zabavo, ko je gledalo, kako je Malovrh okolu policajev od bolečin plesal kakor muha v močniku. Tako včerajšnji apel Miroslava Malovrha na dr. Stojčevo »človekoljubnost« ni bil zastonj in deležen je bil brezplačne nekrvave dr. Stojčeve operacije, po kateri je očividno s svojimi raznovrstnimi osebnimi napadi že več tednov hrepenel.
Brez penzije in vseh denarnih redstev je odpustila uprava narodnega gledišča v Pragi g. R. Ineinana, ki je tako obolel, da najbrže ne bo mogel več igrati. Ker še ni 7 let v Pragi, nima pravice do penzije in je zdaj brez vsega. Časopisje ostro obsoja to nečloveško postopanje s priljubljenim igravcetn.
lj Umrla sta strojevodja Južne železnice zelo priljubljeni kolega gospod Podkrajšek za tifusom in strojevodja Ljubljančan g. Vičič, ki jc služil v Liencu na Tirolskem in je v svojem domačem kra.in iskal zdravja.
lj Črevljarska zadruga v Ljubljani vabi k občnemu zboru, ki bode dne 8. septembra t. 1. ob drugi uri popoldan v gostilni g. Zabu-kovca Breg št. 1.
lj Imenitno zdravniško vizitacijo so imeli včeraj rezervisti domobranskega pešpolka. Zdravniško vizito je namestu polkovnega zdravnika opravljal — narednik! Rezervisti so se muzali ob narednikovih zdravniških znanostih in marsikdo si je mislil, da živi v kaki gledališke burki. Pa ne, da bi se polkovni zdravnik na tak način iztrebil pogleda na izmučene vojake in bi jih tako ne bilo treba odpuščati domov, ako se zdravniška preiskava prepusti — naredniku V slavo naše armade je sicer, da imamo tako silno vešče narednike in namestu njih opravljajo zdravniške vizite, vendar bi opozarjali nierodajne kroge, naj se kaj takega več ne zgodi in naj se s takimi vi-zitacijami ne smešijo.
lj Umrl je v Ljubljani na- Kongresnem trgu št 8 g Feliks Šašelj. dvorni svetnik
lj Semenj. Dne 4. t. m. je bilo na tedenski sejm prignanih 262 konj in volov, 105 krav in telet, skupaj 367 glav. Kupčija je bila pri goveji živini kakor tudi pri konjih srednja, ker je prišlo vsled slabega vremena le malo kupcev.
Ii Na c. kr. II. državni gimnaziji se prične šolsko leto 1907/08 šele prvi ali drugi teden meseca oktobra, ker so sc vsled mizarske stavke zakasnila stavbinska dela v novem šolskem poslopju. Kdaj se bo vpisavalo in kdaj se bodo vršile vzprejemne, ponavljalne in dodatne izkušnje, objavimo pozneje.
Ii Duhovnih vaj za učiteljice se udeležuje 42 gospodičen. Vodi jih g. p. Hayek iz J. S.
Telefonska ln brzojavna poročila.
DRUŠTVO KRŠČANSKOMISLEČIH UČITELJEV V GORICI USTANOVLJENO.
Cio r i c a , S. septembra. Danes se je tu ustanovilo društvo krščansko mislečih učiteljev. Na ustanovni shod je prišlo vse tukajšnje liberalno učiteljstvo z namenom shod motiti. Ko so vsled krepkega odpora naših uvideli da ne morejo nikogar terorizirati so se vsi odstranili! Predsedoval je shodu nadučitelj Ahram. govorili so pa Likar, Ruspia, deželni poslanec Grča, dr. Pavletič, Koec, Švara in državni poslanec Jaklič. Shod se je razvil zelo živahno, navdušenje veliko, že zdaj je vstopilo v društvo 50 članov
DEMISIJE V POSTOJNI.
Postojna, 5. septembra. Zupan dr. Pikel je demisljoniral. odbor najbrže stori tudi isto.
ITALIJANSKI OGLEDUHI PRI AVSTRIJSKIH CESARSKIH VAJAH.
Ve I i k o v e c . 5. septembra. Resnična je vest, da je bil tu aretiran neki italijanski ogle-diih, drugi oglediih ie pa ušel.
NOVI VOLIVNI RED ZA GORIŠKO SANKCIJONIRAN.
Gorica. S. septembra. Nov volivni red za goriški deželni zbor, sprejet v zadniem
Prva domača slovenska pivovarna H„ luerjevih dedičev
Utttano*ij«n» let« 1854.	v Ljubljani, Wolfove ulice itev. IS
Stev. telefona 2i5).
MBH m
~ priporoča slavnemu občinstvu In spoštovanim gostilničarjem svoje
mm o jp i w o w p o d e I
s b e p
'a' j«
itek ICBliCtt
zasedanju dež. zbora goriškega, .ie zadobil cesarsko potrjenje.
ITALIJANSKI KONZUL V TRSTU.
R i m, 5. sept. Semkaj ie došlo uradno poročilo italijanskega konzula v Trstu, ki poroča, da je bil tu napaden italijanski podkon-/iil. da pa je Izključen namen napadalcev žaliti njegovo osebo kot zastopnika Italije.
GLAGOLSKO VPRAŠANJE V DALMACIJI
Rim, 5. septembra Zatrja se, da je Vatikan sklenil, da z ozirom na posebne poli-tiške razmere v Dalmaciji ne bo silil na to, da se izvede njega zadnji dekret glede na omejitev glagolice. Italijanski listi so vsled tega čisto iz sebe.
P u I j, 5 septembra. Tukajšnji »Omni-bus« v posebnem članku stavi biskupa Mahniča, ki je s svojo avdijeuco v Rimu napravil preobrat na korist glagolici.
OBRAVNAVA PROTI RUSINSK1M DIJAKOM.
D u n a j, 5. septembra. Danes bode v pravdi proti ruslnskim dijakom končano za-slišavanje prič. Jutri se skoro gotovo razglasi obsodba, Nekatere priče so danes agnoscirale nekaj obtožencev kot udeležence pri kravalih.
ZOPET DVE ŽELEZNIŠKI NESREČI.
L v o v, 5. sept. Pri Kurabusu je skočil s tira osebni vlak. Osem oseb je bilo ubitih, 20 je več ali manj ranjenih. Šest voz je popolnoma razbitih. Strojnik in kurjač sta mrtva, nekemu stotniku in nekemu infanteristu so bile odtrgane noge, ko sta hotela skočiti skozi okno. Železniški vozovi so se prevrnili in za-grebli pod seboi žrtve.
G o r 1 i t z , 5. septembra. Pri Landesliutu je skočil s tira tovorni vlak. Štiri osebe so ranjene, več vozov je razbitih.
JAPONSKI ADMIRAL PREKO LJUBLJANE.
Trst, 5. septembra. Japonski admiral Juin, ki je danes zjutraj prip'.ul s svojo eskad-ro v Trst, se poda 8. t. m preko Ljubljane na Dunaj na avdijenco k cesarju.
V BLAZNICI RAZTRGANI PSIHIATER.
Peterburg, 5. septembra. Psihiatra dr. Kaplana je pozvala vlada, naj gre pomirit v blaznici zaprte revolucionarne arestante. Dr. Kaplan je b'l pri svojem opravku v blaznici umorjen in v pravem pomenu besede raztrgan na kose.
ENCIKLIKA.
R i m, 5. sept. »Giornale d' Italia« poroča, da bo Pij X. izdal v kratkem važno encikliko, kjer bo povdarjal, da bo zasledoval dalje svojo pot v bran pravovernosti, brez omahova-nia, neomahljiv v načelih, mil pa v načinu.
ZLOCINSTVA ŠTRAJKOVCEV V AN T-VVERPNU.
A n t w e r p e n, 5. sept. Štrajkovci so polili s petrolejem les v skladiščih in ga zažgali. Razvil se je velikanski ogenj, 18 skladišč ie zgorelo in še druga poslopja. Štrajkovci so z revolverji streljali na angleške delavce, ki ne štrajkajo. Policija je na štrajkovce streljala in jih .10 zaprla.
A n t w e r p e n, 5. sept. O polunoči je na dveh novih mestih izbruhnil požar. V lesnih skladiščeh še vedno divja požar. Do sedai ie že škode štiri milijone.
TAJNOSTEN UMOR V BENETKAH.
B c n e t k e. 5. sept. Tu je neki Rus, ki se izdaja za grofa Navninova iz Orla ustrelil grofa Kamrovskega, ruskega odličnjalka, ki biva v Benetkah. Navninov ie nato zbežal iu gondolieru, ki ga ie peljal na kolodvor, podaril 400 lir. Navninova so zaprli v Veroni. Baje ie izključen politični umor, ampak ie vzrok umora neka ženska.
MAROKO. Zadnji boj.
Casablanca. S. sept. O boju I. t. m. prinašajo francoski listi zanimive podrobnosti. Videti ie, da je general Drude pravi kolonijal-ni vojak, brezobziren in lokav. Najbolj je de-
lovalo topništvo, ki je izstrelilo 573 krogelj.
»Matin« pravi. da ie boi izzval Drude. Na i francoski strani je ubit med drugimi adjutant j Prevost.
Novi sultan.
Kolin, 5. sept. »Kolnische Zeitung« poroča, da novi sultan Muley Hafid ne namerava korakati proti Casablanci, ampak proti Fesu. Muley Hafid si pridobiva na jugu vedno več pristašev. Samo guverner v Mogadoriu se še ni Izjavil zanj.
Ministrski svet.
Pariz, 5. sept. »Libre Parole« poroča, da se je včerajšnji ministrski svet bavil z alternatfvo Muley Hafida, ki je generalu Drude sledeče sporočil: Ako francoska vlada pri-pozna njega za sultana, nai Ima Drude prosto roko, da napravi v Casablanci red, v nasprotnem slučaju bo Hafid proglasil sveto vojsko. Ministrski svet ie sklenil vprašati velevlasti za mnenje, Drudu pa poslati velika ojačenja.
KOLERA NA RUSKEM.
Peterburg, 5. septembra. Kolera se vedno bolj širi. Včeraj se je pojavilo 13 novih slučajev.
ROjOŽRl
templjev vrelec
je osveževalna pijača, ki učinkuje izredno dietetiško in se v tem oziru izborno razlikuje od vseh drugih mineralnih voda. 1704 t—1
Iščem za takoj
pomočnika
:a mesarsko obrt
iz poštene hiše.
Ivan Zrimec, gostil;iSirsar'
Bled 56.
Potrtega srca naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moj preblagi stric, velečastiti gospod
Frančišek Sal. Grivec
zlatomašnik
po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 82. letu svoje starosti danes ob 2. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo v soboto, 7. septembra, ob pol 10. uri dopoldne v Lahovičah.
Preblagega pokojnika priporočam v pobožno molitev. V Lahovičah pri Cerkljah, 5. septembra 1007.
Dr. Frančišek Ks. Grivec.
1990
1988 2—1
Pošten, vsestr. zanesljiv kmet.
mladenič
vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, išče kako zaupno služho pri večjfm gospodarstvu. Šel bi tudi za gozdarskega praktikanta. Pismene ponudbe pod ^Mladenič-' poste re-stante Vrba, Koroško.	1991 2-1
Naznanilo.*)
Naznanjam, da nisem bil nikdar v službi pri A. Kališu, najemniku štev. 11. in 13. v Zvonarskih ulicah, marveč sem obrt za plakatiranje od njega kupil in vsak mesec pošteno plačeval dogovorjene obroke po 60 K.
Ako A. KALIŠ ne potrdi, sem primo-ran imenovati ga lažnjivca in obrekovalca.
Porabo desk mi je odpovedal le iz osebnega sovraštva.	1992 i—i
________F. PERDAN.
') Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Vajenca
Išče večja trgovina z mešanim blagom na Dolenjskem.
Ponudbe pod St.lOG na mniitvo .Slovenca'.
1989 10—1
Harmonij
se nov, se radi preselitve poceni proda!
Več se izve na Dolenjski cesti 8. 1995 3—1
Učenke
za šivanje se takoj sprejmejo pri
T. POGAČNIK, Pred škofijo štev. 21 1996 3-i 11. nadstropje.
I KLOBASE
i
domače, krvave, riževe in mesene, kakor ™ tudi letošnji mošt, je dobiti v ne- % deljo, dne 8. septembra, edinole " v gostilni
I
| Ludvika Kotnika na Opekarski cesti štev, 26. |
Istotam se točijo izborna naravna vina, za kar se jamči, in se postreže z vsakovrstnimi mrzlimi in gorkimi jedili. Cene primerne, postrežba točna. Na razpolago je velik senčnat, sadni vrt.
Za obilen obisk se priporoča
Ludvik Kotnik, gostilničar.
Naznanilo
• i • •
Podpisana usojata si slav. občinstvu vljudno
naznaniti, da se njuna
pisarna za sprejemanje lepakov naročila za snaženie stanovanj,
Josip Ferenčak,
trgovec v Brežicah
1986 2-1
tudi s strojem Vacuum Cleaner, nahaja v
naznanja slavnemu občinstvu, da je
eo
Gospodski ulici st. 3.
prevzel trgovino gosp. Josipa Zevnika
z dnem I. avgusta t. I.; priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega manutakturnega in špecerijskega blaga, porcelana, stekla, usnja i. t. d. po najnižjih cenah, jamči za zanesljivo dobro blago in za točno postrežbo, ter se priporoča za mnogobrojni obisk.
Na razpolago za plakatovanje je 70 desk na najživahnejših prostorih v mestu. Za točno in vestno izvršilo po zmernih cenah jamčita in se priporočata za mnogobrojna
i	7J Ji ? J Ji r^ ?J	71 ?i 'i ^ i ^ Ji f naroČila
in
in
in in in
IN IN iN
in in
iN iN
1984 2 - 1
Motelič PeterPerdan Fran
r>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii)iiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitttiiiu(iiii*i(iiiifiiiiiii(iiiiiiiiiiiTffiiitiiiiiiiii(i(iiiiiiiiiiiti(tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Cesarske vole no Koroškem.
Cesar na Koroškem.
Cesarja so slovesno sprejeli v sv. Mihaelu pri Ljubim, v Ikežnh, kjer sta se mu poleg cstalili vladnih in komunalnih oblasti predstavila deželni predsednik baron Hein in okrajni glavar šentviški baron Ott, ki sta se potem v dvornem vlaku cesarjevem peljala nazaj proti Celovcu. V Št. Vidu na Glini so cesarja na kolodvoru sprejeli nadvojvodje Franc Ferdinand, Karol Franc Jožef, šef generalnega štaba C. Hotzendorf, vsi službe prosti generali maneverskega nadvodstva, štabni in nad-častniki, dvanajst županov sodnega okrožja šentviškega, sedem županov okrožja svin-škega, duhovščina iz St. Vida in okrožja, uradništvo itd. Vršil se je običajni nagovor in odgovor cesarjev. V dvorni vlak sta se potem vsedla tudi nadvojvoda Franc Ferdinand in šef generalnega štaba. Ob 4. uri 15 minut je došel vlak v bogato okrašeni Celovec. Tu je cesarja pozdravil deželni glavar grof Goes v imenu prebivalstva koroškega. Izrazil je nado, da se bo s časom posrečilo združiti vse moči v miru za skupno kulturno in gospodarsko delo. Cesar je odgovoril: »Veseli me. da morem sprejeti zagotovilo neomajne zvestobe prebivalstva moje vojvo-dine Koroške. Iz srca želim, da bi započeti kulturni iu gospodarski napredek, predvsem nove železniške proge, Koroško približal mednarodnemu prometu in deželi prinesel tiajno blagostanje. Naj bi mirno sodelovanje vseh prebivalcev te dežele, za katere hočem zvesto skrbeti, prineslo srečno bodočnost.« Zupan Neuner je cesarja pozdravil v imenu mesta, nakar je cesar odgovoril po običaju, povdarjajoč napredek Celovca. Nato se je cesar odpeljal v glavni kvartir, od množice navdušeno pozdravljen.
Cez Ljubelj.
4. t. m. ob 12. ponoči bo 28. divizija III. zbora forcirala ljubeljski prelaz (1360 m). Ker bo najbrž deževalo, bo prehod izredno naporen. Vzlic temu jc razpoloženje med vojaštvom izvrstno in je le neznatna peščica bolnih. — Pozneje se poroča: Tete (glava) 28. divizije se nahaja pri Bornovi koči (1050 metrov). Ob 2. ponoči bo forcirala prelaz. Vreme je strašno. Moštvo zelo trpi.
Cesarske vaje.
Celovec, 4. septembra. O cesarskih vajah nc dohaja več poročil, ker morajo dispozicije za posamezne oddelke ostati tajne. Kar sc izve, to izvedo lokavi reporterji na svojo roko ali pa poroča prebivalstvo samo, kar vidi in sliši. Poizvedovavna oddelka obeh armad že tupatam trčita skupaj. Neka za nadaljuj razvoj operacij pomembna epizoda se je odigrala pri mostu pri Hallenburgu. 14. ar-madni zbor jc namreč poslal k mostu dve lovski stotniji, en strojnopuškinj oddelek in eno pionirsko stotnijo s poveljem, da ta za pri-korakanje nasprotne armade iz Ljubelja sem tako važni prehod uničijo in se potem na severnem obrežju nastanijo, da preprečijo novo zgraditev mostu. S pomočjo pontonov se je ves ta oddelek peljal po Dravi nizdol, pregnal stotnijo nasprotnikovo, ki jc imela s seboj dve strojni puški in ob mostu stražila, pionirji so pa nato markirali, da je most, skozi katerega pelje cesta, zažgan, železniški most pa razgnan z ekrasitom. Ako pride nasprotna armada, bo morala ondi vsaj pet ur čakati, da markira za popravo mostov potrebni čas. Seveda se bo morala boriti pri tem z nasprotnikovimi oddelki. Vreme ic neugodno, večje hitke se bodo vršile šele jutri.
Italijanski vohun?
Blizu Velikovca ie orožništvo zaprlo italijanskega častnika, ker meni, da ic vohun. Legitimacij in listin nima s seljoj nobenih.
OKinfre volitve v Kostanjevici.
Občinske volitve so končane. Zmago so odločili v III. iu II. razredu: pijača, neztiačaj-nost, terorizem in volivne sleparije, v I. razredu pa nemškutarski, protiljudski birokrati-zcin. Zmago so odločili elementi, s katerimi poštenjak ne sede k mizi. Polovnjaki vina so se potočili za zavedne volivce, tako da so ti zavedni volivci že med volitvijo v III. razredu postajali nezavedni in si izbirali ležišče v cestnem prahu. Globočnikovc glasovnice bile so legitimacija za prosto vino in prosto vožnjo. Po cestah ju razpotjih so plačani in neplačani agitatorji lovili volivce Ljudske Stranke in jim ponujali golaž in druge dobrote. Celo dame boljših rodbin smo videli med agitatorji. Kržišnik Franci je vpil s praga svoje gostilne: »Le notri pojte, boste zastonj jedli in pili«. Pri Lavoslavu sc je potočilo mnogo polovnjakov vina, stržilo se je zanj malo. Dr. Rudi je lastnoročno vodil zavedne volivce k Bučarju. Nadporočniku Colariču. ki jc bil tudi med letošnjimi volitvami rlučajno na dopustu, pripovedoval je na dan volitve dr. Rudi, da je sluštno«, ker je golaž zastonj. Klofutal ali
ob tla metal ni ta dan dr. Rudi, ki je znan kot izboren družabnik, nikogar. Cestnemu nadzorniku g. Moserju pravil je župan že pred volitvami, da bo letos malo jerebic, če nc bo šel volit. In občinski tajnik mu je pravil, da se mu bode odpovedalo stanovanje v občinski liiši, če ne bo šel volil za Globočnika. Cestni nadzornik je šel volit in je volil devet odbornikov Globočnikovc stranke, kot desetega pa g. Otmar Severja. In župan mu je tretji dan po volitvi prepovedal lov. Med agitatorji za Globočnika se ie odlikoval Fran Gregorič, gostilničar v Krškem. Pehal se je po cestah in gostilnah za zavednimi volivci. Liberalnim strankam po mestih in deželi ga priporočamo kot cenenega agitatorja. Lavoslav in Johann sta za svojo čast krvavela; pa da bi jima čast vsaj ne ušla. Zgodilo se je med volitvami toliko nepostavnosti, da deželna vlada pač ne bode mogla milostno spregledati vseh teh volivnih sleparij. Okrajna posojilnica ima svojo pisarno poleg volivne dvorane. V tej pisarni sta na dan volitev Lavoslav in pa paša občinski tajnik uradovala, da jc bilo veselje. Pisala sta pooblastila iu pa iz nezavednih volivcev vstvarjala zavedne. Lavoslav si pač misli, da si je pridobil poleg čitalnice še jedno dobro molzno kravico, namreč okrajno posojilnico. Morda ima prav. Ce le ne bodo vsi pristaši Ljudske Stranke odtegnili svojih simpatij denarnemu zavodu, ki se smatra za agi-tatorsko sredstvo propadajoče nemškutarsko-liberalne stranke. Kaj pa če bi si zastopniki Ljudske Stranke ustanovili svojo lastno posojilnico? Povoda k temu imajo baš sedaj dovolj, ko se ie postavila okrajna posojilnica na izključno strankarsko stališče. Značilen za kakovost našega uradništva je imenik odbornikov I. rezreda. Prvi je davkar Achtschin. Poznajo ga davčni uradniki cele Kranjske. Slovenski je pozabil že davno. Vdovec jc v najboljših letih in zadnji čas mu gleda izzivajoče iz zunanjega žepa suknjiča (v notranjem žepu ima seveda »Tagespost«) »Slovenski Narod«. Morda namerava vloviti nekaj lepih tisočakov, ki so začasno še v posesti narodne vdove. Edini odločno narodni uradnik, ki ga premore Kostanjevica, ni našel milosti pri županu Johannu, da bi ga dekretiral za občinskega odbornika. To sta pa Johann in Lavoslav pri zadnjih občinskih volitvah lahko izpoznala, če sta hotela, da je bila ta volitev zadnja volitev v Kostanjevici, pri kateri ni zmagala ljudska stranka.
Slučaj „Drzymola".
(Dopis »Slovencu«.)
Krakov, 30. avg. 1907.
Daleč jc prišla pruska birokracija na pruskem Poljskem. Za prihodnje leto se pripravlja posebna razlastitvena postava, glasom katere bi se šiloma razlastili Poljaki. Slučaj, ki je temu podoben, se je zgodil nedavno na Poznanjskem poljskemu kmetu Drzymali.
Kmet Drzymala si je hotel zgraditi na svojem posestvu hišico. Prosil ie seveda policijo za stavbeno dovoljenje. Policija mu pa stavbenega dovoljenja ni hotela dati. Kakor poročajo vsi nemški centrumovi listi in poljski »Dzienik Berlinski«, dovoljenja zato ui dobil, ker je glasom neke čisto nove naredbe sedaj stavbeno dovoljenje odvisno od naseljevavne komisije, ki pa Poljakom načeloma nc da takega dovoljenja.
Kaj je nato napravil kmet Drzymaki? Šel je in si je kupil ciganski voz. Opremil ga jc nekoliko, spravil vanj svojo šaro, ga postavil na svoje zemljišče in se z ženo in otroci v n jem nastanil. Živino ima itak spravljeno v starem hlevu. Prišla je policija, komisija, orožniki in sodnija, gledali so ciganski voz Drzymale in zmajevali so z glavami. »Nichts zu machen« — so dejali konečno, kajti ne morejo Poljaku prepovedati postaviti na lastno zemljišče ciganski voz iu v njem stanovati.
Sveti birokracij jc to pot napravil res nekaj imenitnega. Ce bi ne bilo tako zelo žalostno, bilo bi smešno.
Angleško-rufta pogodba.
(Daily News — Daily Chronicle. — Morning Post, — Standard. — Daily Telegraph.)
London, 4. sept. Besedilo angleško-ruske pogodbe šc ni objavljeno, ali ima že zdaj to smolo, da glasilom vladajoče liberalne stranke angleške ne ugaja. Pravijo namreč, da se taka demokraška država, kakoršna je Anglija ne more vezati z avtokraško Rusijo. »Daily Ne\vs« pri tem obravnava tudi neko načelno važno vprašanje. Izvaja namreč, da bo sklep angleško-ruske pogodbe dal večini v parlamentu povod načeti problem, kako uvesti parlamentarno kontrolo nad poslovanjem ministra za zunanje posle. Seveda nekaka garancija. da minister za zunanje posle nc za-vozi, je to, da so za njegove ukrepe odgovorni tudi ostali ministri. Je tudi nekaj vprašanj, kakor n. pr. razmerje z Nemčijo, ki so tako kočljiva, da se o njih v parlamentu ne more obravnavati. Druga vprašanja, kakor n pr. Makedonija in Egipt, večino parlamenta ne
zanimajo. Drugače pa zveza z Rusijo, Seveda je težka kontrola nad zunanjimi posli, ker bi se tu moralo o vsem molčati. Ustanoviti bi se moral poseben odbor za zunanje zadeve. — »Daily Chronicle «se boji, da ne bi Rusija pogodbo v. Anglijo izrabljala v svoje politične in finančne namene; očita ministrstvu, da je postopalo tajno in parlamentu ni razodelo svojih namer. Drugače konservativni opozicijski listi, ki v tem slučaju vlado podpirajo. »Morning Post« piše, da je sporazum med Angleško in Rusijo v Aziji ugoden, ker se s tem ustvari zveza proti Nemčiji, ki hoče v Evropi prevzeti hegemonijo. »Standard« in »Dai!y Telegraph« sta reservirana. Prvi piše, da angleška pogodba nikakor ni naperjena proti Nemčiji, ker med Anglijo in Rusijo ni nobenih političnih in kulturnih vezi, ki bi v tem oziru zagotavljale skupno postopanje. Pogodba se res nanaša zgolj na Indijo in Perzijo. Drugače »Daily Telegraph«, ki jc o stvareh po navadi dobro informiran. Trdi namreč, da se angle-ško-ruska pogodba nanaša na stvari, ki se dotikajo tudi nemških interesov. Sestanek med nemškim cesarjem iu carjem v Svincmiinde na eni, sestanek med angleškim kraljem iu nemškim cesarjem v WilheImshohe ua drugi strani je baje imel namen, se o tem pobotati. V pogodbi se u. pr. gre za bagdadsko železnico, ki je za Nemčijo velikega pomena. Kdo bo imel prav? Najbrž ima ruskoangleška pogodba kakšne tajne določbe, ki nikdar nc bodo objavljenjc. Dejstvo je. da nemška javnost te pogodbe ne sprejema z veliko simpatijo.
Književna poročala.
Scliiff, Dr. VValter, Oesterreichs Agrarpolitik
seit der Grundentlastung, 2 dela, K 1680, Schinzl, Jos., Seelsorglichcs VVirken iu den Indiistrieorteu der Gegemvart. Ein Beitrag zur Pastoraltheologie, K 2 40. Kraus, Dr. Ed., Aus unseren Tagen. Fiinf-hundert Zeitungsberichte f ti r Rcdner imd Schriftsteller. K 360. Kralik, Kulturfragen. Der Kulturstudien vierte
Sammlung. K 3 60. Pesch, Tilmann, S. J. Die grossen VVeltriitsel. Philosophie der Natur. I. Band: Philoso-phisehe Naturerklarung. K 12'—, cleg. vez. K 15-—.
—	II. Band: Naturphilosophische Weltauffas-ung. Broš. K 9 60, eleg. vez. K 1260
Liencrt, Der moderne Redner. Eine Einfiih-rung in die Redekunst, nebst einer knrzen Geschichte der Beredsamkeit und einer Saiumlung vollstandigcr Reden aus neue-ster Zeit. K 3 84. VVasmann, Die moderne Biologie und die Ent-\vikliingsthcorie, III. vermehrte Auflage. K 960.
Foerster, Dr. Fr. YV., Jiigendlehre. Ein
Bucli fiir Elteru, Lelirer und Geistliche, vez K 7 20.
Giirtler, Vollstiindige Katecheseu fiir das erste Schuljahr. Mit cinem Anhange, IV. ver-besserte Auflage, vez. K 3 40. Apologetische Vortrage. lierausgegeben vom Volksverein fiir das kathoiische Deutsch-land. I. zv. K 1'20.
—	II. zv. K 180.
E nig, Dr. Prof., Apologetische Kanzel-Vor-triige. 1.: Die gottl. Offenbarung. K 360. Bessmer, Jul. S. J., Storuiigen itn Seeleri-
leben. II. vermehrte Auflage. K 432. Bessmer, Jul. S. J., Die Grundlagen der Seelenstorungen. K 3 30.
Stlngeder, Fr., Das Gesetz der zwei Tafeln.
Predigten iiber die zehn Gebote Gottes. K 2 20.
Mercier, I)., — Habrich L., Psycliologie. I.
Band: Das organisehe und das sinuliche Lcben. Broš. K 7 20, vez. K 840. — II. Band: Das verstžindige oder verniinfti-
ge Lcben. Broš. K 7 20, vez. K 8 40. Meschler, Das Leben unseres Herrn Jesu Christi, des Sohnes Gottes, iu Betrachtun-gen. 5. Auflage, 2 zvezka, K 9—, vez. K 13-20.
„Katoliika Bukvama" v Ljubljani.
^Sveže
gamsovo meso
Rilo po 10 vinarjev se doSi od 10. do 13. f. m. proti taRojšnjem naročilu pri cfanRo ŠrašeR, v dlamniRu, (9orenjsRo. 198;{ ,_t
Išče se priden, pošten in pobožen
HLAPEC
bodisi mladenič, bodisi vdovec, za župnika v Istri. Imel bi na skrbi kravo in konja. Plačilo po dogovoru. Več pove iz prijaznosti upravn. ..Slovenca". 1987 8—1
GOSTILNA
v ljubljanski okolici se odda
na račun stranki, ki bi imel mož tudi kako obrt ali postranski zaslužek, ali kaki šivilji ali vdovi. Naslov pove upravništvo lista. 19*17 2—1
Katoliška Tiskoma
priporoCa runorrataa
ior v i z i t n i o e v
90 Bloki M*.
posestvo <
K Z gostilno
l994 ! se prod3.
Vpraša se v zalojl Gdss, Šiška,
C. kr.
pnv.
240 12—3
občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trsta
ustanovljena 1831. 1. Jamstveni zakladi znašajo nad 300 milijonov kron.
poslovni izkaz zavarovalnega oddelka za življenje:
Vložilo se je ponudb . . za zavarovano vsoto . . lzgotovljenih je bilo polic za zavarovano vsoto . . Naznanjene škode znašajo
meseca avgusta 1907 [ od I. jan. 1907
1354 10,576.00156 1117
9,074.686-30 1,068 10358
12746 KI07.754 304 39
11025 K 96,853 624 25 K 6,291.02255
RžJ
Slavnemu p. n. občinstvu v Ljubljani in na deželi si usojam javiti, da sem si nabavil najnovejši	164) 24-6
voz za prevažanje pohištva
i za selitve in razne druge vožnje ?e™nhainižiih
ter se
poročam
Konečno priporočani -nrn-mnO'^ ITI (\w ,er beležim
svojo zalogo jJlDLLLUgCL 111 Ui V velespoštovanjem
MARTIN LAMPERT, Ljubljana, Kolodvorske ulioe.
Podružnica 1 v Spljetu. s	UuMjanslia kreditna banka v Ljubljani, »m m ste«, z::: obrestuje MT vloge na knjiiioe in v tekočem rafiunu od dne vloge do O	Podružnica s v Celovcu. 1
Delniška glavnioai 1 1 K 2.000.000. 1 1	j -------- . .. .-r-»--———r- . —----—— ane vzoiga po \m Rentni davek plača banka sama. Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno zavezo Triglav« po kron 500 -, 1.000—, 5.000 — in 10.000 —.	1 Rezervni fond 1 1 1 1 K 200.000. 1 1 1
1947 3-2
fl\ladenič
v starosti 20—24 let, zmožen slov. in nemškega jezika ter izvežban tudi v vrtnarskih poslih, se sprejme takoj kot
grajski sluga.
Plača K 40. prosto stanovanje, kurjava in svečava, ter ob prisotnosti gospode tudi prosta hrana.
Prošnje na upravo graščine barona Borna pri Sv. Ani na Gorenjskem.
Poifen, priden, ročen
19.9 9
mesarski pomočnik
kafer! se na razsekavanje dobro razume, kakor tudi pri teletih In pre-Sičih vsega dela vajen
se sprejme s 1. oktobrom.
Kje, pove \z prijaznosti upravništvo _tega Usta._
Zelo dobro vpeljana
žganjekuharija
v bližini Ljubljane, z mnogo odjemalci se radi rodbinskih razmer takoj ugodno proda. Denarja je potreba 12 — 20.000 fl. Ponudbe pod »Priložnost 2 2 4" na upravo „Slovenca". 1838
Hlad moshi
19tl 3-3
ki je prost vojaščine in zna lepo in čitljiv pisati se sprejme
u c. Kr. tobačno tovarno u Ljubljani = kot pisar. —
S8	SBS8S8S	ffi!	m	SSE	«8	SBB8	m	H>
z 1, 2 ali 3 sobami s pripadki v novo zgrajenih hišah na Selu pri Ljubljani blizu elek trične postaje se oddajo v najem takoj ali za pozneje.	1S99
Več se poizve pri E. Predoviču, Ambrožev trg.
1977 3-2 Vsega dobro vajena
kuharica
sredne starosti želi nastopiti v službo vjkakemu župnišču do 15. septembra. Naslov Kuharica Postrestante Bled.
Več dijakov
se sprejme na stanovanje in hraro 'pri Ani Merješič, Krojaške ulice št. I (Ljubljana). Stanovanje je zračno, hrana dobra in tečna. Dijaki so pod strogim nadzorstvom. 1840 8—8
ME«KI VAJENEC
ki bi imeLveselje do mesarske obrti, pošten in priden, se sprejme. Kje, pove iz prijaznosti upravništvo tega lista.	1968 3
Tunn kr
[pasar in izdelovalen cerkvenega! orodja in posode
S SS81
se priporoča velečast. cerkvenim predstojništvom v obilna naročila ter si usoja naznaniti, da se nahaja njegova
delavnica
odslej na
Elizabeta! cesti
blizu samostana oo. Jezuitov in nasproti Joželinuma. 5*6 3
1
888888
IMBIB-. 88086808
Geschichtsforscliungen, Band. Laibach 1882/3. 250.
_____________________________f
............................................................................................................................lili.....tlllllll...................
I Katoliška Bukvama I | = v Ljubljani=j
| je sprejela s 1. septembrom t. 1. sledeča dela 1 v komisijsko zalogo:
>1 Wolf » Cigale, Deutsch slovenisches \Vorterbuch. Laibach 1860. | 2 zvezka. XIII-(-2012 strani. Znižana cena, broš. K 5—, | vez v '/, usnje K 10 —.
Wolf - Pleteršnik, Slcvensko-nemški slovar. Ljubljana 1894/5. i XVI -f 883 -[- 998 + IX strani, 2 zvezka. Znižana cena, | broš. K 16 —, v l/» usnjatih vezavah K 22-—.
Verhovec, I. Professor, Die wohllObl. landesfiirstl. Haupt- I stadt Laibach. Kulturhistorische Bilder aus Laibachs Ver- | gangenheit. Laibach 1886. Mit 1 Plane der Stadt Laibach vom § J. 1745. — 213 strani. K 2 50. Izborno kulturno-zgodovinsko | delo, do sedaj še malo znano, ker je izšlo v samozaložbi pi- | sateljevi.
Verhovec, I. profesor, Dve predavanji o ljubljanskih poko- I pališčih. Ljubljana 1901. 23 strani, K —60.	-
Vrhovec, I. Professor, Die Pest in Laibach. Nach Archivalien | des Laibacher Stadtarchives. Laibach 1899. — 33 strani. K—'60. | j — Der schvvctbische Chronist Burghardt Zink und eine interessante | Schule zu Reifnitz in Unterkrain. Laibach 1900. — 16 strani. I K-"60.	|
l Schumi, Fr., Urkunden- und Regestenbucli des Herzoglums Krain. i l. Band. 777-1200. Laibach 1882/3. — 210 strani. Znižana I |	cena. K 250.	I
I — II. Band. 1200—1269. Laibach 1884 u. 7, — 470 strani. Z n i ža n a I cena. K 250.	|
= Schumi, Fr., Archiv ftir Heimatkunde.
Quellen, Urkunden und Regesten. I. VIII+338 strani. Znižana cena. K | — 11. Band. Laibach 1884 u. 7. 111-f 393 strani. Znižana cena. K 2-50. i Kos, dr. Fr., Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku.
I. knjiga (1.501-800).Ljubljana, 1903. LXXX-|-416 strani. K 8 —. ; — II. knjiga (I. 801—1000). Ljubljana, 1906. LXXX1V + 514 strani. K 10'—. | Sveto pismo stare in nove zaveze z razlaganjem poleg nemškiga, etc. Ljubljana, 1856/7 6 zvezkov. Znižana cena K 12 —, vezano K 22"—.
I Kržišnik, Jos., Zgodovina horjulske fare. Ljubljana, 1898. — 1	237 strani. K 160.
i Lavrenčič, Zgodovina cerkljanske fare. Ljubljana, 1890. — 160 str. 1	K 160.
i Lavtižar, Jos., Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica. 1	Ljubljana, 1897. - 148 strani, karton. K P60.
i — Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj. Ljubljana 1901. — 312 strani. 1	K 2 50.
I — Zgodovina župnij v dekaniji Kranj. I. zv.: Kranj. Ljubljana, 1898.— 1	50 strani. K - 60.
i — Med romanskimi narodi. Spomini iz Italije, Španije, Francije in Švice. 1	Ljubljana, 1901. — 211 strani. K - 80.
= Novak, Jos., Zgodovina brezoviške župnije. Ljubljana, 1907. — 1	226 strani. K 2 —.
i lferbajs, Anton župnik, Zgodovina kamnogoriške fare. — 1	K -"80.
| Žun, Valent, Osebna dohodnina. Četrto poglavje zakona z dne 25. okt. 1896, štev. 220 drž. zak., o neposrednih osebnih davkih s pojasnili etc. in raznimi vzorci. Kranj, 1905. — 1	104 strani. K 1 20.
i Volčič, župnik, Zgodovina Šmarješke fare na Dolenjskem. 1887. — 1	K 1-50.
| Mitterrutzner • Malovrh, Slovani v iztočni Puslriški dolini na =	Tirolskem. — K — 60.
i Radics, Maria Theresia und das Land Krain 1740 — 1780. — 1881. K 1-40.
1 Dalje priporočamo:
Leposlovna knjižnica:
1. zvezek: Bourget, Razporoka, Roman. K 2'—, eleg. vez K 3'- . i U. zvezek: Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povest. — Stepnjak, Hiša ob
Volgi. K 1-20, eleg. vez. K 2 20. 1 III. zvezek: Prus (Alex Glovvacki), Straža. Povest. K2 40, eleg. vez. K3 40. | IV. zvezek: Dostojevski-Levstik, Ponižani in razžaljeni. Roman. K 3'-, eleg. vez. K 4 20.
Ljudska knjižnioa:
I 1. zvezek: Znamenje štirih. Londonska povest. K —-60' | 2. zvezek: Dostal, Darovana. Zgodovinska povesi iz dobe slovanskih
apostolov. K — 60. | 3. zvezek: Sienkievvicz. Jernač Zmagovač. Povest. — Aclileilner, Med plazovi. K —'60.
I 5. zvezek: Šenoa, Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz \	leta 1573. K 160.
| 6. zvezek: Linžgar, Gozdarjev sin. Povest. K —'20. | 1. in 2. zvezek, vezan v platno, K 1'80. — 3. in 6. zve/.ek, vezan v platno, K f40.
I Medved, Ant., Poezije. Ljubljana, 1906. 262 slrani. K 3 80, eleg. vez. K 5 —.
I Silvin Sardenko, Roma. Poezije. Ljubljana, 1906. 116 strani.
K 2 —, eleg. vezan K 3 20. 1 Šašelj, Iv., Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada 1. Ljubljana, 1906. VIII + 332 strani. K 2-.
Ker je knjigarna svoje dosedanje prodajalniške prostore zelo raz-|	širila in krasno uredila, ter zalogo v vsakem oziru izpopolnila, ima polj	sebno knjige slovenskega knjigotržtva, dalje učne knjige za vse šole, kakor |	tudi drugojezične knjige vselt strok vedno na razpolago; knjige, ki se v |	knjigotržtvu nič več ne dobijo, so na prodaj po nizkih cenah v obsežnem =	antikvarijatu, ki jc zdruien s knjigarno. Antikvarjatski katalog je na raz-=	polago; splošen imenik slovenskih knjig pa je v tisku in se bode na =	zahtevo razpošiljal s 1. oktobrom t. I. brezplačno. Naročila, ki nam doj-=	dejo pred tem dnevom, si zabiljeiimo.
Katoliška Bukvama v Ljubljani
= i
s.;
I
■ = i
Proda se takoj dobro ohranjena
špecerijska oprava.
Naslov pove upravništvo „Slovenca".
1953 3 -3
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljli kakovosti slavnemu p. n. občinstvu ti preč. duhovščini
JOSIP VIDMAR
===== v Ljubljani ===== Pred škofijo štev. 19. — Stari trg Ster. 4.
Prešernove ulice štev. 4. t« m-m m Popravila točno fin oono. m
Zanesljiv in trezen starejši
oskrbnik
ki se na kmetijstvo in knjigovodstvo dobro razume, zna ravnati s stroji in je zmožen slovenskega in nemškega jezika, dobi takoj na večjem posestvu službo. Več pove upravništvo „Slovenca".	1958 4-4
v
Fran Svigelj iz Brega, posta Borovnica, kupi 600 metrov železniških starih, a vendar dobro ohranjenih 5 ctm. visokih (šine)
tračnic
ter
2 vagona
za les voziti. Kdor bi imel, naj se pismeno obrne do gori imenovanega.
Kupim tudi dobro ohranjen
dinamo
1978 50 od do 70 svetilk. 3_2
Išče se
strojni
• v
1931 3-3
Reflektantje naj se osebno predstavijo pri predstojniStvu c. kr. tobačne tovarne v Ljubljani.
Z1830 Naprodaj sta 12-fi^^
Križeua pota 7
eden 95 cm visok velja 65 gld., aH drugi 150 cm „ „ 200 „
pri Francu Tomanu, pozlatarju in podobarju
v Ljubljani, Valvazorjev trg I.
Pekarija
v novo zgrajeni hiši na Selu, občina Moste, blizu nove kemične tovarne se takoj odda.
Več se poizve pri E. Predoviču, Ambrožev trg št. 7.	i9oo
, nMiiMMiiiiiiMniiiiinnnnniinMiniiMMMiiiMMiMuniiuuiMHiiinMinuHiinimMinmiMiiniiiiiiiiKiHiuiiimiiumMnimunmiiiiiMiliiič
Mlgti
-VINO-
Iv. Zachner v Brežicah
štev. 30 prodaja svoja vina s sromeljskih goric, ru-deče po 22 in 23, belo po 23 in 24 kr. liter. Kupci naj se izvolijo sami potruditi k poskušnji, ker se vzorci ne pošiljajo. 1441 6—6