Leto XXI. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za Inozemstvo: 210 din), za */* leta BO din, za ‘/. leta 45 din, TRGOVSKI LIST mesečno 15 din. Tedenska v Plača ln toži se v Ljubjanl Časopis za trgovino.Industrijo, obrt In Številka 81. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. TeL 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953. Izhajaysak ponedel^ek’ sredo in petek Liubliana, sreda 27. iuliia 1938 Cena posamezni 4*SA številki din ■ in kai bo z našim centraiizmom 1 Češkoslovaška vlada se je odločila, da uporabi razčiščenje vprašanja sudetskih Nemcev tudi za to, da likvidira pretirani centralizem, ki se je v demokratični Češkoslovaški prav tako zelo razpasel ko v drugih, manj demokratičnih državah. Praška vlada bo s tem svojim sklepom samo utrdila trdnost češkoslovaške države, ker je jasno, da sicer slovaško vprašanje ne bi bilo niti primeroma tako zaostreno, kakor je danes samo zaradi pretiranega centralizma. Pri tem pa je treba poudariti, da je čsl. centralizem v mnogem oziru tudi dosegel znatne uspehe. Tako je Slovaška kljub temu centralizmu tako kulturno ko gospodarsko močno napredovala. A tudi ta napredek ni ekvivalent ne-razpoloženja, ki ga je rodil centralizem. V glavnem se je tudi čsl. centralizem izkazal kot slab. Kar pa je slabo, to je treba pokopati in samo čestitati je treba Praški vladi, da ima pogum sedaj, ko je rekla A, Teči tudi B. Kvaliteta centralizma je vedno odvisna °d uprave, ki je edini nosilec centralizma. Češkoslovaška je rmela takoj Ob svojem nastanku na razpolago zadosten in dober Uradniški kader in uprava na Češkem: ter Moravskem je bila vedno neprimerno boljša ko na Slovaškem in v deželah krone sv. Štefana. Pri nas pa ob nastanku Jugoslavije nismo imeli niti zadostnega uradniškega kadra niti ni bil v vseh pokrajinah na enaki višini. Odločal pa ni oni uradnički kader, ki je bil upravno najbolj usposobljen, temveč se je moral bolj sposoben sistem prilagoditi manj sposobnemu. Politično je bilo morda to dobro, gospodarsko pa čisto gotovo ne. Nuijna, posledica tega je bila in je morala biti, da je naš centralizem delal in še dela ovire na vseh področjih javnega in gospodarskega življenja. Vodo v morje bi nosili, če bi o tem podrobneje govorili, ker so to tako notorična dejstva, da so celo pristaši centralizma morali javno priznati, da je pri nas centralizem potreben silno temeljite reforme. V ta namen so tudi nastale naše samouprave. Toda žal so ostale te samouprave le na papirju in prazna dekoracija brez vsake resnične moči. Mislimo, da je res že čas, da tudi samoupravam, vsaj onim, ki so priznane od zakona, damo nekaj veljave in moči. Zlasti pa bi bilo to potrebno sedaj, ko se hoče dvigniti gospodarsko življenje v državi. Prazni upi ^ da bi se mogel napredek gospodarskega življenja kratkomalo r, 'klirati in odrediti iz centrale. Življenje je mnogo preveč komplicirano, da bi mogli ti diktati upoštevati vse komponente. Ena glavah teh komponent pa je dobra ^bija ljudi. Ce te dobre volje ni, Pbtein so zaman vsi predpisi in bb apatičnosti, če ne celo odporu Budi mora propasti vsak diktat. Umetnost vseh akcij za dvig gospodarskega življenja je ravno v tem, da se v ljudeh vzbudi volja za te akcije in da jih potem ljudje sami nadaljujejo kot akcije svoje volje. Takšne akcije imajo vedno uspeh, ker te se morejo opreti na vedno živo ustvarjajočo silo naroda. V tej dobri volji ljudstva je realna sila in ne le platonična in zato treba s to voljo vedno računati, če se hočejo doseči uspehi. Menda pa tudi ne bomo rekli preveč, če rečemo, da so nam samouprave potrebne tudi zaradi kontrole. Izkušnja je dokazala, da centrala za učinkovito kontrolo ni sposobna. Iz tega spoznanja je en sam logični zaključek, da je treba kontrolo povečati. Najoenejša in najučinkovitejša pa je kontrola, ki bi jo izvajale samouprave, ker' bi bila to kontrola na terenu, ne pa za zeleno mizo. Zato bi bilo zelo dobro in koristno, če bi zopet enkrat obrnili svoj pogled v Prago in po zgledu Prage tudi mi pokopali svoj pretirani centralizem. Vsi politični pomisleki niso vredni niti piškavega oreha, kajti če se ne bo bala Praga dati Nemcem in Madžarom skoraj avtonomnih pravic, se tudi nam ni treba bati dati Srbom, Hrvatom in Slovencem, torej sebi samim samouprav. In v današnjem zunanje-političnem položaju je zelo nepotrebno bati se pravic, ki bi jih dali sebi. Na mariborski tabor na naipomembneišo 2 Jugoslavije Dne 14. avgusta se zbere v obdravski prestolnici narodna Slovenija, da skupno s Slovenci ob severni meji proslavi veliki dan ^Oletniee 'Jugoslavije, Nikjer ne bo ta proslava tako pomembna kakor ravno v Mariboru. Trd boj se je bil za Maribor in dolgo je bila usoda tega lepega mesta negotova. Po zaslugi generala Maj-stra in drugih zavednih borcev pa smo odločili boj z lastno silo v svojo korist. Velika zmaga, ki smo jo po osvobojenju dosegli edino v Mariboru, pač zasluži, da se je s hvaležnostjo spominja vsa Slovenija in zato je dolžnost vseh zavednih Slovencev, da pridejo dne 14. avgusta v Maribor, na veliki narodni tabor. To je tem bolj potrebno, ker so časi nanesli, da je dobro, če zopet na ves glas in pred svetom poudarimo, da je Maribor za vse večne Čase naš in da o tem ni in ne more biti ne diskusije ne razpravljanja. Znova treba poudariti, da ni proslava 201etnice Jugoslavije nikjer tako pomembna ko v Mariboru. Naš slovenski Maribor pa se je tudi pripravil, da bo vsem obiskovalcem narodnega tabora nekaj nudil. Od 6. do 15. avgusta bo veliki in že sloveči Mariborski teden. Z njim bo zvezana velika jubilejna kulturna razstava, prirejen bo impozanten sprevod, organizirana je cela vrsta drugih prireditev. Poleg tega pa nudi vsa okolica Maribora slehernemu tujcu toliko lepega in zanimivega, da se obisk Maribora v slavnostnih dneh več ko splača. Za nameček pa je železniško ministrstvo dovolilo še četrtinsko vožnjo. Kdo ne bo izrabil te izredno ugodne prilike! Zato v dneh Mariborskega tedna v Maribor, prav gotovo pa vsi 14. avgusta na največji dosedanji tabor Slovenije, na narodni tabor v Maribor! Navodila za Četrtinska vožnja za udeležence Narodnega tabora v Mariboru Kakor smo že omenili, bo vrhunec letošnjih proslav ob dvajsetletnici kraljevine Jugoslavije veliki slovenski1 narodni tabor v Mariboru, edini te vrste v Sloveniji, pa tudi največji, kar jih je bilo doslej prirejenih v naših krajih. Pričakovati je ogromne udeležbe te manifestacije državne misli ob severni meji. Prometno ministrstvo je dovolilo udeležencem tabora na vseh progah državnih železnic v naši državi četrtinsko vožnjo, ki velja od 12. do 16. avgusta. Zunanji udeleženci kupijo na odhodni postaji polovično kanto do Maribora ter železniški izkaz K 14, ki ga dajo v Mariboru na slavnostnem prostoru v parku vojašnice kralja Petra potrditi, nakar se lahko brezplačno vrnejo domov. Vsak udeleženec, ki uporablja vlak, mora imeti tudi taborsko knjižico (din 2'—) in taborski jubilejni znak (din 2‘—). S taborsko knjižico in jubilejnim znakom ima vsak udeleženec, tudi oni, ki ni prišel v Maribor z vlakom, prost vstop na vise taborske prireditve. Taborsko knjižico in znak prejme vsak udeleženec od svoje organizacije ali od krajevnega pripravljalnega odbora, pri katerih se mora takoj javiti. Sprevod k Narodnemu taboru Na Narodni tabor bomo šli v mogočnem sprevodu. Na določenih zbirališčih se bomo zbrali1 po organizacijah in po skupinah stanov. Poleg raznih organizacij, ki nastopajo v sprevodu, bo gotovo vzbudil pozornost nastop raznih stanovskih skupin kot obrtniške skupine, delavske skupine in kmečke skupine. Vsaka skupina pripravlja in organizira svojevrsten nastop, kakršnih Slovenci še nismo videli. Tako bo n. pr. kmečka skupina pokazala delo v štirih letnih časih. Na koncu skupine bo pa velika prleška svatba. Vse skupine bodo imele narodne noše in bo zato slikovitost še večja. Ves sprevod k narodnemu taboru naj vriska od veselja, ker naš narodni praznik je velik praznik domovinske ljubezni! Prehrana in prenočišča Odbor za proslavo 201eitnice Ju goslavije v Mariboru ima svoj poseben odsek za prenočišče in prehrano, predvsem za oskrbo skupnega prenočišča in skupne prehrane. Radi lažje drn hitrejše ureditve skupnega prenočišča in skupne prehrane, so posamezne organizacije prevzele to skrb za svoje članstvo. Posamezne organizacije se naj zato točno ravnajo po navodilih, ki jih prejmejo od svojih central. Udeleženci izven organizacij se naj prijavijo za prenočišče pri občinskem pripravljalnem odboru, kateremu ‘bo potem glavni odbor za proslavo 201etnice Jugoslavije v Mariboru poslal nakaznice za prenočišča, ki jih bo oskrbel po šolah proti pristojbini po din 2'—. Prehrana bo urejena na enak način. Posamezne centrale sestavijo seznam svojih članov, ki reflek-tirajo na skupno prehrano, in te sezname bodo dostavili našemu glavnemu odboru. Udeleženci izven organizacij pa se naj prijavijo radi prehrane pri svojih občinskih pripravljalnih odborih, ki nam tudi pošljejo take prijave za skupno prehrano. Vsa prehrana v Mariboru bo pripravljena po kontroliranih cenah, ki bodo označene na vidnih tarifnih tabelah, po gostilniških lokalih. Odbor za proslavo 201etnice Jugoslavije v Mariboru. Gospodarstvo Francije v primeru Država ima popolno oblast nad gospodarstvom »Prager Tagblatt« objavlja pod gornjim naslovom naslednji dopis svojega pariškega dopisnika: Tik pred obiskom angleške kraljevske dvojice je francoska vlada dokončala že 15 let razpravljani zakon o organizaciji naroda v primeru vojne ter zakon tudi objavila v »Journal Officielu«. Pomen tega zakona ni v nob,enem razmerju z molkom, s katerim je bil sprejet od javnosti in tiska. Vojno-gospodarski ukrepi, ki jih predvideva zakon, segajo silno daleč. Ustvarjajo podlago za skoraj totalno izročitev vodstva gospodarstva državi ter ne stopijo v veljavo šele v primeru vojne ali po proglasitvi vojnega stanja, temveč izhajajo iz načela temeljite priprav ve že v mirnih časih. Tako se mo- bilizirajo vsi državljani, stari nad 18 let, kot gospodarske potence na način, ki je primeren njih lastnostim in sposobnostim. Morejo se začasno in trajno »rekvirirati«, ne da bi imeli pravico na drugo odškodnino kot mezdo in plačo v običajni višini. Da se ta rekvizici-ja pripravi, morajo že sedaj vsi nad 18 let stari državljani prijaviti' svoje stanovanje in poklic pristojni upravni oblasti. Za državljane zavezniških ali nevtralnih držav se bodo izdali še v mirnem času potrebni predpisi, ki bodo uredili njih stališče tako proti oblastem njih domovine ko tudi proti francoskim oblastem glede njih uporabnosti v primeru vojne. Prav tako so predvideni posebni predpisi za tujce, ki bi se prijavili francoskim oblastem prostovoljno. Z ozirom na veliko število v Franciji živečih tujcev in beguncev niso ta dopolnilna določila brez pomena. Na polju mobilizacije materialnih vrednot določa zakon zlasti zagotovitev za deželno obrambo potrebnih stvarnih dajatev, in sicer v največjem obsegu. Zakon predvideva v ta namen že v mirnem času sklenitev dobavnih pogodb, a tudi rekvizicijo, če se pogodba ne bi mogla skleniti. Poleg tega so določeni za druge kategorije stvarnih uslužnosti tudi pridobitni pogoji. Načelno je vsak dobiček izključen. Za zasedbo ali uporabo zemljišč se plača odškodnina v obliki dbrestovanja investiranega kapitala z ozirom na obrestno mero državnih posojil ali obrestne mere za lombardna posojila Francoske banke. Za zasego deželnih pridelkov so določene povprečne cene na podlagi povprečnih cen v zadnjih petih letih pred proglasitvijo mobilizacije. Na industrijske izdelke ali na službo trgovine more država poseči v gospodarstvo še mnogo bolj radikalno. Predpisi zakona določajo, da pridejo podjetja, ki delajo samo za državo pod državno nadzorstvo. Odškodnina se plača prizadetim osebam samo v višini običajnih mezd in plač. Za investirani kapital se plačujejo samo obresti, kakor je bilo že preje navedeno. Vendar se pa prizna še posebna pristojbina za obrabo naprav. Dobavne pogodbe se morajo skleniti na podlagi povprečnih cen v času polletja pred proglasitvijo mobilizacije. Končno je dopustna splošna rekvizicija za lastnino vsake vrste, materialne ali duhovne prirode ko tudi zasedba industrijskih in trgovinskih podjetij po državi. Vsa poizvedovanja in vsi podatki se morajo zbrati že v mirnih časih. Zagotovitvi oseb in stvari za primer vojne slede ukrepi za vojaško gospodarsko organizacijo države. Reglementacija različnih gospodarskih panog se podreja določenim 'ministrstvom, ki avtoritativno odločajo. Vsa transportna podjetja se centralizirajo ter podrejajo povelju enega samega ministra. Isto velja za vsa podjetja, ki prenašajo vesti. Eno ministrstvo tudi ima vso odgovornost za pripravo ter razdelitev delovnih moči. Zato se bo ministrstvu dodal poseben organizem. Priprava in izvedba vseh potrebnih finančnih ukrepov je prepuščena finančnemu ministru, ki tudi določa pogoje za nakup blaga ter za plačila v tujini. Končno ima ministrski svet kot celota generalna pooblastila za urejanje vsega notranjega in zunanjega blagovnega prometa, cirkulacije, kopičenja zalog, potrošnje in racioniranja konsuma, skratka za vse ukrepe, ki se mu zde potrebni. To je na kratko jedro vojaško-gospodarske organizacije države, ki se izvede po zakonu v primeru vojne in katere zadnji namen je, da mobilizira prav vse sile naroda, če bi izbruhnila vojna. Dohodki italijanskega monopola Italijanski avtonomni državni monopoli so imeli lani naslednje dohodke: od prodaje tobaka in tobačnih izdelkov v državi 3,046 proti 8,306 milijonom v 1. 1936. Vrednost izvoženega tobaka se* je povečala od 42 na '52, soli pa od 0,55 na 1,80 milijona lir. Stran 2. mmamnammamamgmma Pocenitev kruha v Mariboru Združenje pekovskih mojstrov v I Mariboru je imelo te dni sestanek, katerega so se udeležili tudi zastopniki pekovskih združenj iz Celja in Ljubljane. Na dnevnem redu je bil porazgovor o krušnih cenah. Debate so se zlasti udeležili gg. Kovačič, Feiertag in Horvat iz Maribora, Zadravec iz Celja ter (Prizad) je izdala naslednje ob-Jklegušar in Požar iz Ljubljane. Po vestilo o ugodnostih za izvoz ja-- daljši razpravi so mariborski peki bol k: Od skupnega kontingenta za leto 1938./39. v višini 1700 vago Prazadove premi/e za izvoz svežega sadia v Nemiiio Po 25 din za 100 kg po 10 dinariev za Privilegirana izvozna družba sklenili na podlagi ljubljanske | kalkulacije znižati cene kruhu. Odslej tehta kos belega kruha po I nov svežih jabolk za izvoz v Nem-4'— din 83 dkg, in polbelega 93 čijo (Altreich), torej brez Avstri-dekagramov, črnega pa 95 dkg. je, se dovoljuje najprej izkorišča-Hlebčki in štruce po din 2'— te- nje kvote 600 vagonov jabolk v htajo pri belem kruhu 41‘5, pol- razsutem stanju za čas od 1. avgu-belem pa 46'5 dkg. To je v zadnjih sta do 30. septembra, treh mesecih že četrta sprememba Pravico do tega izvoza imajo krušnih cen, ki je posledica valo- vsi pooblaščeni izvozniki, ki so zaregistrirani pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v smislu uredbe o kontroli sadja in sadnih izdelkov za izvoz. Vsaka pošiljka mora imeti uradno jugoslovansko fitopatološko po- vanja cen na žitnem trgu. Bata je začel izdelovati tudi škatle Po načelu, da izdeluje vse sam, je začel Bata izdelovati tudi škatle I trdilo, iz katerega se vidi: 1. da za čevlje. Izdeluje jih seveda na so jabolka iz popolnoma zdravega debelo, ker pri tujih velekapitali- sadovnjaka in da v njegovi okolici stičnih podjetjih gre vse na de-110 km daleč ni sadne uši San ibelo. Jose; 2. da je pregledano sadje V Batini kartonaži v Borovem I zdravo in da ni napadeno od uši se sedaj izdeluje že po 35.000 ška- San Josč. tel na dan. Poleg tega pa se iz- Nemški fitopatološki pregled bo delujejo še škatle za kavčukasto v naslednjih postajah: Bodenbach, obutev. Teh škatel pa se izdela | Libau, Mittelwalde, Oderburg, 20.000 na dan. Tako se sistem Bata lepo do-1 polnjuje. Passau, Reichenhall in Salzburg. Na novi nemški meji bo fitopatološki pregled šele kasneje Najprej so občutili ta sistem I organiziran, izdelovalci čevljev, potem ubogi Prodaje se morejo zaključiti na čevljarski mojstri, ki so poprav- naslednje načine: 1. franko Boden-ljali čevlje, nato so prišli na vrsto bach, Libau, Mittelwalde, Oder-izdelovaloi nogavic, popravljalci berg in Reichenhall. 2. franko ju-nogavic, izdelovalci kavčukastih goslovansko-nemška meja. 3. fran-izdelkov 'in sedaj so na vrsti še ko madžarsko-nemška meja. Pri kartonaže. Še dolgo pa ni dosežen prodajah na zadnja dva načina se Izvozniki so dolžni, da zahtevajo te tiskovine šele po prodaji pooblaščenemu nemškemu uvozniku in sicer pred samo ekspedicijo blaga, neuporabljene tiskovine pa morajo vrniti najkasneje v osmih dneh, da bi se mogle dati te po potrebi drugim izvoznikom na razpolago. Določila za izvoz svežih češpelj Privilegirana izvozna družba je dosegla kontingent za izvoz svežih češpelj v Nemčijo (Altreich) brez Avstrije v skupni vrednosti 700.000 RM ali po količini 35.000 metrskih stotov. Izvoz je omogočen z znižanjem uvozne carine na RM 10. Ta znižana carina stopi v veljavo dne 1. avgusta 1938. Pravico udeležbe v tem izvozu imajo vsi pooblaščeni izvozniki sadja, ki so zaregistrirani pri Zavodu za pospeševanje zunanje trv govine v smislu uredbe o kontroli sadja in sadnih izdelkov, namenjenih za izvoz. Vsaki pošiljki mora biti priložen predlog za potrdilo o uvozu na nemško carinsko ozemlje. Izvoznik mora izpolniti in podpisati predlog za takšno carinsko potrdilo na tiskovini, ki mu jo bo dal Prizad na razpolago. konec razvoja. morajo transporti napotiti na staro Res odličen sistem, ki jemlje nemško carinsko območje skozi eni produkcijski panogi za drugo I Passau ali Salzburg zaradi iitopa posel! Trgovinski odnošaji med Nemčijo in U. S. A. tološkega pregleda. Poleg tega mora imeti vsaka sadna pošiljka izvozno dovolilo Prizada ter njegov predlog za nemško potrdilo o uvoznem ocari- Nemški gospodarski krogi so njenju precej v skrbeh zaradi nove trgo- Izvozniki so dolžni zaprositi iz-vinske pogodbe med Vel. Briitani- vozna dovoljenja in tiskovine ne-jo in U. S. A., ki bo najbrže kma- posredno pred samo odpošiljatvijo ln sklenjena. Če pride do te po- blaga. Neizkoriščene tiskovine se godbe, ko še Nemčija nima nove morajo brez poziva vrniti najkas-pogodbe z U. S. A., potem je ver- neje v osmih dneh, da bi se mogle jetno, da bo dobila Vel. Britanija po potrebi dati drugim izvozni-ugodnosti za mnoge predmete, ki kom na razpolago. Izvozniki ne jih sedaj izvaža v Ameriko Nem-1 morejo dobiti novih izvoznih do-čija. Nemška vlada je zato pri- voljenj, dokler ne dokažejo, da so pravi j ena skleniti pogodbo z wa-1 preje prejeta dovoljenja že upora-jshingtonsko vlado, ki bi tudi bila bili. Trgovske in zadružne organi-za pogodbo na podlagi klavzule zacije, po katerih deli Privilegira-največje ugodnosti. Nemčija bi1 ho- 11 a izvozna družba izvozna dovo-tela z novo 'pogodbo zmanjšati pa- ljenja, morajo najstrože postopati sivnost svoje trgovinske bilance z po teh predpisih proti svojim čla-U. S. A. Nemčija tem bolj potre- nom, poleg tega pa so dolžne, da buje pogodbo z U. S. A., ker je pošiljajo Pnizadu duplikate o upo-prišla v konflikt z Brazilijo in bi rabljenih izvoznih dovoljenjih, in mogla nabavljati bombaž namesto) 9icer najmanj enkrat na mesec da se more voditi potrebna evi denca o sadnem izvozu. Dolžnost vrnitve duplikata velja tudi za izvoznike, ki dobe direktno pri Prizadu srvoja dovoljenja. Izvozniki, ki ne bi izpolnjevali tu nave v Braziliji v U. S. A. Pogoji za dajanje premij Politične vesti Zaradi obiska kap. Wiedemanna v Londonu ter Hitlerjevih predlogov je potisnjeno vprašanje sudetskih Nemcev spet v ospredje. To je razvidno tudi iz tega, ker se je angleška vlada odločila, da pošlje v Prago bivšega gospodarskega ministra Runcimana, ki naj svetuje V svrho pospeševanja izvoza V ^e,?1 vPra®ar^u' svežega sadja iz Jugoslavije v ska vlada je zadovoljna, da pride minister Runciman, ker je preprl- Nemčijo razpisuje Privilegirana čana, da se bo v Pragi lahko pre izvozna družba izvozne premije po pričal o dobri volji praške vlade. 25 din za vsakih 100 kg jabolk, Kakor sledi iz raznih izjav češko-, j. . slovaških politikov, je praška vlada po 25 din za vsakih 100 kg grozdja I pripravljena, da likvidira pretirani in po 10 din za vsakih 100 kg sve- centralizem in da čim bolj ustreže žih češpelj, in sicer po naslednjih željam sudetskih Nemcev. Seveda pogojih: pa ne more dovoliti nikakih kon-, „ . ... cesij na škodo svoje suverenosti. 1. Sadje se mora izvoziti na- Nemci dobro izkoriščajo napetost l.nnn/v rv/s, rvrvr# A11L Dnifin rl n I ____— 1 1: A 1 n 4« tančno po pogojih Prizada. v zunanjem političnem položaju. 2. Izvoznik se mora zavezati, da ko poudarjajo, da je samo od rešitve sudetskega vprašanja odvisno, če pride do sporazuma med Angli- ne bo v Nemčiji prodajal blaga po • v< • • i i • • 11*1! LC iuv uvz ola/i aziiuiiA tiitžVL zx.rrun mzji ceni, kakor pa jo je odobril I jQ jn Nemčijo in s tem do zagoto- Priizad. 3. Izvoznik se mora zavezaiti, da vitve evropskega miru. Napoveduje se nov prihod kap. ne bo dovoljeval kupcu nikakih Wiedemanna v London Kakor se- , ... daj poročajo angleški- listi, je kap. popustov na cenu, razen bomfi-1 \viedemann ob svojem prvem obi-kacij, ki so bile po razsodišču ali sku predložil te Hitlerjeve predlo-po rednem sodišču razsojene ter ge: 1. Vprašanje sudetskih Nem-da bo vsako reklamacijo kupca S™‘nafS takoj prijavil Privilegiram izvozni sklene nenapadalni pakt, kakršen družbi, je bil sklenjen med Nemčijo tn 4. Izvoznik mora Privilegirani Poljsko. 3. Sklene naj se angleško- izvozni družbi načelno priznati nei^ško prijateljstvo. 4. Pridobe naj ..... . K , . se tudi druge države, da prlstopi- pravico, da izterja njegove fakture j0 k angleško-nemškemu sporazu- in da na ta način kontrolira, če mu, zlasti vse države, ki meje na je blago prodal po določeni ceni. Nemčijo, torej predvsem Francija, Kdor prekrši Meri k.U pogoj Privilegirane izvozne družbe, iz- evropskih držav, da bi se zopet za- gubi pravico do premij, bodisi na čela prosperiteta v Evropi. 6. Nem- one za jabolka ali za drugo sadje čija je pripravljena pogajati se o ter more biti poleg tega tudi izključen trajno ali samo začasno] iz kontingentiranega izvoza Nemčijo. Nazadovanie našega Trgovinska bilanca letos v I. polletju pasivna za 258 miliionov din letu 1930.,'dočirn smo za letom 1929. I jem izjavo, ki jo je francoski tisk . . ...I takoj objavil na uvodnem mestu. vedno zaostali za 1700 milijo-1 NUnister Hore Belisha je izjavil, omejitvi oboroževanja. Min. predsednik Chamberlain je podal v spodnji zbornici daljšo izjavo o zun. političnem položaju. Najprej je govoril o misiji lorda Runcimana, ki bo pomenila veliko dejanje za mir, če se bo posrečila. Nato je govoril še o Španiji, glede katere se politika londonske vlade ni prav nič spremenila. Glede dogodkov na Daljnem vzhodu pa je dejal, da bo vlada pazila, da, ne bodo trpeli angleški interesi. Angleški vojni minister Hore Belisha je pred svojim odhodom iz Pariza podal francoskim novinar- Zboljšanje gospodarskega položaja v U. S. A. Po vesteh »Manchester Guardia-. . na« se je v zadnjih tednih znatno dene P°g°ie> kodo lzK^bi i pravi- " - 1 orv /In X/V nn./inl to eoHo 111D1A TVT* 1 co, da še nadalje sodelujejo pri izvozu sadja v Nemčijo. . Predpisi za izvoz grozdja Letni' kontingent za izvoz sveže- popravil gospodarski položaj v Združenih državah Sev. Amerike. V trgovini se opaža večja prodaja, znatno pa so se povečala tudi hipotekarna posojila zaradi večje stavbene delavnosti. Zaradi ga grozdja iz Jugoslavije v Nem-ugodne žetve pa pričakuje tudi I 7 Doma ii posuti na z manufakturnim blagom, Ma- nje putike. Nočemo, da bi se na ribor. našem morju potapljal® ladje ko 214. Likar Ivan, Ljubljana — v drugih morjih. Mokronoška tovarna usnja, druž- Nato je prešel na notranjo poli-ba z o. z., tovarna usnja, Mokronog, tiko ter zlasti naglasil, da je v vka,- 915