Stev. 131 TRST, četrtek 12. maja 1910. Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA iđl ob nedeljah In praznikih ob 5., ca ponedeljkih oh t. zjutraj. Peeamične ite*. se prodajajo po 3 nvd. (6 stot.) v mnogih bobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kraaju, St. Petr«, Prstojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolmina. Ajdov-iSini, Dornbergu itd. Zastarele št«T. p« 5 »tč. (10 stot.). J«LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T Širokosti 1 ioione. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S »t. mir., j^mrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po •iO st. mm. Za ogla>e v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka M. Lastnik konaorcij lista „Edinost**. - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ■ ■ • Giorgio Gaiatti štev. 18. -........ PoItao-hranllnRnl ra?un 51. 841652. TELEFON St. 11-57. 5RZ0Jfi\JNE UESTI. Potovanje cesarjevo v Bosno. SARAJEVO 11. V Brodu bo pričakoval cesarja deželni poglavar general Varešanin s civilnim adlatusom baronom Benko in sarajevskim zbornim poveljnikom FML. Auffenbergom, nadalje brodski mestni svet ter razne deputacije in korporacije. Cesar se ustavi v Brodu dve uri, nato odpotuje v Sarajevo, kamor dospe ob 12. uri opoludne. Cesar odpotoval v Budimpešto. DUNAJ 11. Cesar je ob 3 20 popoludne odpotoval v Budimpešto. BUDIMPEŠTA 11. Cesar je ob 7 50 dospel semkaj in je bil vsprejet z navdušenimi ovacijami. Finančni odsek. DUNAJ 11. Vladni zastopnik, sekcijski načelnik Bernatzky se je izjavil glede davka na žganje proti predlogu posl. Renneija, da bi ^e odpravilo kontingent, izdelovalno in eksportno bonifikacijo, da bi se s tem dosegli večji dohodki za državo. Predlog je nev-sprejemljiv, ker je v to potrebno dovoljenje Ogrske, a tega bržkone ne bo za dobiti. Naravnost samomorilno pa bi bilo, ko bi hotela ravno Avstrija odpraviti eksportne bonifikacije, mej tem ko jih konkurenčne države zvišujejo. Kar se tiče vinskega davka, je isti zelo potreben podpore. Vlada misli temu zlo odpomoči z enako obtežit-vijo davčnih obvezancev in znižanjem davčne postavke. Proračunski odsek. DUNAJ 11. Proračunski odsek je vsprejel proračun ministerstva za deželno brambo in je pričel razpravljati proračun ministerstva za javna dela. Turčija in krečansko vprašanje. DUNAJ 11. „Mittags-Zeitung" poroča iz Carigrada: Vest, da je krečanska narodna skupščina prisegla zvestobo grškemu kralju, ie silno ogorčilo tukajšnje vladne kroge. Minister za unanje stvari je energično protestiral pri krečanskih zaščitnih vlastih proti kršenju suverenih pravic Turčije v Kaneji. Flota je baje prejela povelje, naj bo pripravljena, da odpluje v Sredozemsko morje. Veliki vezir je imel razgovor z grškim odposlancem. Porta hoče energično varovati svoje pravice. Nadškof dr. Stadler v Rimu. SARAJEVO 11. Nadškof dr. Josip Stadler je včeraj odpotoval v Rim, odkoder se poda v Veliki Lošinj, kjer ostane več dni. Nadškof se do 13. junija — dne ko bo otvorjen bosanski deželni zbor — povrne v Sarajevo. Nadškof motivira svoje potovanje običajnim posetom pri papežu, ali ni sumnje, da je pravi razlog njegovemu potovanju .spor, ki je nastal med njim in frančiškani. Čudno se zdi, da ne bo nadškofa v Sarajevu, ko pride tja cesar. Kazenska razprava proti Hofrichterju. DUNAJ 11. „Mittags-Zeitung" piše, da je sedaj določeno, da se proces proti Hofrichterju prične 18. oziroma 19. t. m. Parlamentarne volitve na Francoskem. PARIZ 10. Doslej je bilo izvoljenih 591 poslancev, izmed teh jih pripada 248 radikal-cem in socijalnim radikalcem, 93 republikan- cem levice, 29 neodvisnim socijalistom, 71 konservativcem, 59 progresistom in 17 nacionalistom. Republikanci so pridobili 11 mandatov, združeni socijalisti 19, nacijonalisti enega. SPREMEMBA NA ANGLEŠKEM PRESTOLU. ' LONDON 11. Pokojni kralj Edvard je bil pri raznih društvih zavarovan na življenje in sicer na svoto 20 milijonov. LONDON 11. Ministerski predsednik Asquith je sporočil spodnji zbornici, da zbornico odgodi od 17. t. m. do 8. junija. Angleški poslanik pri cesarju Franu Josipu. DUNAJ 11. Cesar je danes predpoludne vsprejel v posebni avdijenci angleškega poslanika Cartwrighta. Poslanik se je cesarju zahvalil za sožalnico povodom smrti kralja Edvarda. Proglas kralja Jurja na armado. LONDON 11. Kralj Jurij je izdal na armado proglas, sličen onemu, ki ga je izdal na floto. V proglasu je izjavil, da bo z največo skrbjo čuval, da bo armada pripravljena ter da se zanaša na nje tradicijo-nelno lojaliteto in udanost. Edvardova ulica v Berolinu. BEROLIN 10. Mestno zastopstvo je sklenilo, da krsti eno ulic na ime: Ulica kralja Edvarda. Finski deželni zbor bo razpuščen? MAGDEBURG 11. „Magdebur. Zeitung" poroča iz Petrograda, da se bo izreden ministerski svet pod predsedstvom carjevim bavil z finskim vprašanjem. Sedaj je baje gotovo, da bo finski deželni zbor razpuščen. Zrakoplovstvo. BUDIMPEŠTA 11. Za letalno tekmovanje, ki se bo vršilo med 5. in 15. junijem t. 1. se je zglasilo mnogo nemških aviatikov, mej temi Behrend z lastno strojno konstrukcijo, Hensteinbeck z graderoplanom, Avstrijec Etrrich z dvema strojema, Poljak War-chalolovvski. Razun Paul hana, Lathama, Far-mana in Rongiera sta se zglasila za letalno tekmovanje tudi Francoza Effilov in baronica Delaroche. Na ogrskih državnih železnicah se bo izdajalo znižane vozne listke, kjer bo uračunana tudi vstopnina za letalno tekmovanje. Oblak se je utrgal. GAYA (Moravsko) 11. Sinoči ob 6. uri se je tukaj utrgal oblak. Voda potoka Stu-pava je narasla za dva metra in je poplavila gozdove in travnike. V Gayi je voda tako narasla, da so morali sprazniti nekoliko hiš. Sedanje stanje vode je nespremenjeno. Potres. NEW-YORK 11. Iz San Domingo poročajo, da je bil tamkaj danes ob 3. uri zjutraj močan potres. DUNAJ 11. Meteorologični zavod poroča, da je bilo ob 9. uri 17 minut zvečer čuti lahek valovit štiri minute trajajoč potres v smeri od severa proti jugu. Požar. LVOV 11. Listi poročajo, da mesto Przemyslany že od zjutraj gori, en mestni del je že popolnoma pogorel, zgorelo je tudi več javnih poslopij. Ogenj se z veliko naglico razširja in ugrožava tudi više ležeči mestni del. Na brzojavno prošnjo je lvovski magistrat s posebnim vlakom poslal v Pr-zemyslany oddelek mestnih gasilcev. BUDIMPEŠTA 11. V vasi Felroszte je nastal požar, ki je ugrožaval vso občino, po dolgem trudu se je gasilcem posrečilo omejiti požar. Pogorelo je 19 hiš s postranskimi poslopji, 40 rodbin je brez strehe, en otrok se je zadušil, trije so pa zgoreli. LVOV 11. V Przmyslanyh je doslej pogorelo 200 hiš, državna poslopja so ostala nepoškodovana. 2000 oseb je brez kruha in strehe. Ustaja v Albaniji. SOLUN 11. Vojni minister Mahmud ŠefKet paša je sklenil osnovati v Verisoviču stalno posadko 8 batalijonov, v drugih šestih albanskih mestih pa posadke po 4 ba-talijone._______ Sinaia 11. Popoludne je dospel semkaj švedski kralj. _________ Iz živinozdravniške šote na Dunaju. (Dopis z Dunaja,) Visokošolski odbor združenega dijaštva brez razlike narodnosti nam poroča, da je položaj veterinarjev na živinozdravniški visoki šoli še vedno prav žalosten. Rektor in profesorski kolegij sicer prav pridno delujeta za zboljšanje razmer. Pred dvemi leti je bilo obljubljeno od merodajne strani, da bo novo visokošolsko poslopje dozidano že 1. 1911., a dosedaj še niti prostor ni določen, kjer naj bi stala nova šola. Nadalje se je dijaš-tvu po stavki 1. 1908 obljubila takojšna preosnova zastarelega učnega reda, ki ovira vsaki napredek veterinarske vede. Tudi glede tega se do danes še ni ničesar zgodilo. Te itak že neznosne razmere dijaštva pa so še poostrile krivične zahteve po uve-denju pomožnih živinozdravnikov. Nad 30 let se je borilo dijaštvo, da odpravi vojaške „kuršmide", kar se mu je tudi pred dvemi leti posrečilo, ker je vojaška oblast uvidela zastarelost te svoje inštitucije. Sedaj pa hočejo gotovi ljudje iz zgolj strankarsko-po-litičnih vzrokov uvesti iste mazače še v nekoliko slabši obliki za živinorejce ter jim zakonito zasigurati njihov delokrog. To zahtevo pa smatrajo veterinarji za napad na njihov stan in kratenje njihovih pravic, na drugi strani pa za največjo nevar-' nost za živinorejo in za ogromni narodni kapital, ki je investiran v domači živini. Do istega prepričanja je prišla, sicer po dolgem času tudi avstrijska vlada ter je po zatrdilu sekcijskega šefa pl. Zaleskega obljubila izkazati živinozdravnikom pravičnost in priznanje hvaležnosti za pozdigo živinoreje. Sedaj pa se hoče akademično izobraženega živino-zdravnika prisiliti, da bi tekmoval z ljudmi brez vsake kvalifikacije, ki bi zajemali svojo strokovno izobrazbo v štirimesečnih kurzih. Pa ne da bi bil to že prvi znak hvaležnosti ? ! Ker je nevarnost, da te težnje pridejo v državni zbornici na razgovor in da prodro, so veterinarji, opirajoči se na živinozdrav-nike in na sve druge, ki uvidevajo njihove upravičene zahteve, zastavili vse sile, da PODLISTEK. preprečijo vsak tozadevni zakon. Trd bo boj, toda zmaga bo na naši strani! * * * Dne 9. maja 1910 je zborovalo slušateljstvo živinozdravniške visoke šole na Dunaju in vsprejelo enoglasno v prisotnosti rektorjevi in profesorskega zbora sledeče resolucije: Slušateljstvo odločno protestira Jproti uvedenju pomožnih živinozdravnikov, 1. ker se ne sklada z akademično častjo in naobrazbo živinozdravnikov, da bi konkurirali z ljudmi, ki nimajo nobene predizo-brazbe in absolutno nikašnega dovoljnega znanja in da bi jih taki ljudje nadomestovali; 2. ker preti na ta način največja nevarnost razvoju veterinarske vede; 3. ker bi trpelo škodo v živini investirano ogromno narodno premoženje in bi druge države najbrž vsled nezadostnih vete-rinarmh razmer v Avstriji zaprle svoje meje izvozu živine iz Avstrije; 4. ker ne pripušča njihov akademični poklic, da bi se identificiral s koncesijo-nirano obrtjo ; 5. zahteva, da se čim prej reši stvar nove visoke šole, učnega reda in nedostatnih škandaloznih razmer na sedanji visoki šoli. Radi tega nujno apelira slušateljstvo na vse živinozdravnike v Avstriji, da se zavedajo svoje akad. časti in kolegijalnih dolžnosti do naraščaja ter zastavijo vse moči, da preprečijo tozadeven zakon. Poskus zastrupljenja po Hofrichterjavem uzoru. V zadnjem času nismo ničesar poročali o aferi poskušanega zastrupljenja g. Hamerlitz v Logatcu, ker smo mislili, da se utegne kmalo izkazati, da so vsi aretovani nedolžni. Kot glavni osumljenec je bi' are-I tiran Fran Hladnik, trgovec t Trstu, sin g.e 1 Hamerlitz iz prvega zakona. Minolo soboto i pa so ga izpustili iz preiskovalnega zapora j deželne sodnije v Ljubljani. Kakor se je pa ! pripeljal minoli pondeljek z vlakom v Trst so ga že čakali detektivi na postaji in takoj zopet aretirali. To aretacijo se pojasnjuje s tem, da se je mej tem javil v Trstu agent Ivan Pia-! centini, ki da je prepisal Hladniku neko | pismo, katerega pa ni razumel. To je ba|e ! ono pismo, s katerim so bile ; poslane go-spej Hamerlitz strupene krogljice. Hladnik taji, da bi to bilo ono pismo, dočim vstraja agent pri svoji trditvi. Umeje se, da se naše človeško čustvo protivi misli, da bi se našel človek, ki bi bil v stanu poslati svoji lastni materi smrtonosni strup; ta čin gotovo ni nič manje grozen, kakor Hofrichterjev čin, da po vseh naših pojmih, ki jih imamo o dolžnostih otrok napram starišem, je ta čin še groz-neji. Baš zato smo se držali dosedaj v re-servi, ker nismo hoteli vreči prenagljeno senco na človeka, ki je morda popolnoma nedolžen. Sedaj pa smo smatrali za dolžnost kronistov, da zabeležimo fakta, a nadejamo se, da se konečno ipak še izkaže, da je grozen sum neutemeljen. Razstava istrskih Italijanov. Cenjeni čitatelj si utegne misliti, da pride po gornjem naslovu kaka zafrkacija ali kaj sličnega, gotovo pa nič resnega ne. Ce je čitatelj tega mnenja, mu tega navsezadnje niti ne jemljem za zlo, ker si mi pod istrskimi Italijani po vseh politiških pajacadah, ki so jih že napravili in jih še delajo, predstavljamo vedno neke zelo smešne figure, ki bi se izborno podajali kakor karikaturne slike v kakih „Fliegendih", j „Meggendorferjih", „Simplicissimih" in ki bi za spremembo lahko tudi nadomestili kakega prelata v rimskem „Asino". Vendar, če sem dal temu sestavku naslov: „Razstava istrskih Italijanov", bodi povedano takoj, da si pod tem naslovom ne mislim nič smešnega, ampak nekaj povsem resnega. Ta razstava je namreč nekaj resnega, kar treba naravnost priznati in brez ovinkov. A da sem si izbral gornji naslov, je enostavno zato, ker so to razstavo priredili istrski Italijani sami, a zato naj tudi nosijo sami toliko hvalo, kolikor grajo. Odločil sem se bil včeraj, da se od- peljem v Koper ter si ogledam vso stvar in priznati moram, da sem videl več, nego sem pričakoval. Ni bil moj namen, da si ogledam razstavo temeljito in podrobno; za to ne bi zadoščalo par uric. Hotel pa sem si vso stvar ogledati, da dobim neko splošno sliko vse prireditve. Brez ozira na razdelitev, ki jo je napravil razstavni odbor in brez ozira na oddelke v razstavi, bi jaz delil razstavo v tri dele in sicer v: Pomorski oddelek, ki nima takorekoč nič istrskega. Razstavljeni so tu modeli raznih parnikov, ladij itd., ki so vse, samo ne istrski proizvodi. Ribiški oddelek ima pretežno istrsko lice, zato pa tudi ta oddelek ne nudi nič posebnega, pač pa dokazuje ravno ta oddelek, da je ravno ribištvo, ki bi moralo biti vendar istrska specijaliteta, na jako n:i z k i stopinji. Športni oddelek nima poleg pokrajinskih slik skoro nič istrskega. Nekatere izvenistrske tvrdke so razstavile tu razno orožje, kolesa, avtomobile itd. Domače tvrdke tu sploh niso zastopane. Societa alpina delle Giulie je razstavila razne kapnike in žuželke iz različnih kraških podzemskih jam. Med drugimi je en tak kapnik iz jame v Trebiciano. V agrarnem oddelku je razstavljenih mnogo različnih vin; to je pa tudi vse, kar je v tem oddelku res istrskega in interesantnega. Da razna umetna gnojila, ki so tu razstavljena, nimajo nič istrskega, bo bržkone priznaval tudi razstavni odbor. Bogastvo razstavljenih vin v tem oddelku odgovarja sicer popolnoma dejanskemu stanju dežele, ki je po ogromni večini vinorodna dežela, a po drugi strani dokazuje ravno ta oddelek, da je dežela v agrarnem oziru popolnoma zanemarjena. O mlekarstvu, sadjarstvu, vrtnarstvu itd. ni skoro duha ne sluha. V oddelku strojev so zastopane najrazličneje zunanje tvrdke in dežele, a da med temi ni Istre, ni treba še posebej omenjati. Zanimiv je obrtni oddelek. V tem oddelku so častno zastopani domači obrtniki. (Seveda mislim vedno na Italijane). V didaktičnem oddelku pa so me naravnost presenetila nekatera krasna ročna dela učenk ljudskih in meščanskih šol. Zgodovinsko-umetniški oddelek je tudi zelo zanimiv in razmeroma bogat, 'i o velja toliko glede razstavljenih cerkvenih umetnin, kolikor glede razstavljenih slik izza beneške dobe. Moderna u po d o b 1 j a j o č a umetnost pa je zelo slabo zastopana. Plastika, izvzemši par neznatnih del, sploh ni zastopana, a tudi slik je razmeroma le malo in pri teh prevladuje skoro brez izjeme secesijonistiški duh, ki je sicer res najmodernejši, s katerim se pa ne more sprijazniti človek, ki še ni popolnoma blaziran ; pa tudi temu bo ugajala secesijo-nistiška slika le, ker je to moderno. Splošen utis, ki ga je napravila razstava na mene, je ta, da se istrskim Italijanom te razstave ni treba ravno sramovati. Ipak dokazuje ta razstava, da so istrski Italijani dosedaj znali prav malo izrabiti napredek na polju moderne tehnike, da o kaki industriji v deželi ni skoro duha ne sluha in da sta glavni panogi, ki bi bili lahko vir blagostanja za vse prebivalstvo, to je ribištvo in kmetijstvo, skoro popolnoma zanemarjeni. Res lepa je razstava v zgodovinskem in obrtnem oddelku, h kateremu lahko prištejemo tudi razstavljena ročna dela. Koprska razstava potrjuje le to, kar je „Edinost" že sto in stokrat trdila, da puščajo naši Italijani, mej tem ko sanjajo o neki minuli slavi, da se okoriščajo drugi od modernih pridobitev ; specijelno razstavljene moderne slike pa dokazujejo, da so oni pač prevzeli od moderne dobe vse, ka^nosi slabega, dočim so pustili vse, kar je bilo dobro, da je šlo mimo njih. Zato vidimo na rastavi pač moderno secesijo, ne vidimo pa tam onih modernih pridobitev, ki bi bile v stanu zboljšati materijalni položaj ljudstva. Bolj na kratko bi se dalo to povedati z besedami: Koprska razstava dokazuje, da istrski Italijani nimajo nikakega smisla za praktične potrebe življenja! Niko N i n i č. Bira-t II. Bivši minister Prašek o češki politiki. Bivši minister Prašek se je v nekem svojem govoru, ki ga je imel te dni, zelo nepovoljno izrazil o sedanji češki politiki. Rekel je, da so Čehi napravili veliko napako, ker so odbili ponujane tri ministerske portfelje v Bienerthov kabinet. Vsled tega so Bienerthu zelo olajšali položaj. Govoril je tudi o položaju v „Slov. Enoti" in je ojstro napadal češke r a d i k a I c e, ker so oni vsiicdar povzročali v „S. E." razdore. Prašek smatra za narodno potrebo vseh Slovanov, da se „Slov. Enota" ohrani. Dnevne novice. Govorice o zaroki nadvojvode Karla Frana Josipa. Iz Berolina poročajo, da se letošnje poletje nadvojvoda Karol Fran Josip, ki je sedaj star 23 let. zaroči z romunsko princesinjo Elizabeto, najstarejo hčerjo romunskega prestolonaslednika, ki izpolni dne 16. oktobra svoje 16. leto. Princesinja je kakor nje bratje in sestre pravoslavne vere. — Govorice o zaroki nadvojvode se na kompetentnih dunajskih mestih odločno de-m en tuje. Ustoličenje novega djakovskega škofa. Iz Zagreba poročajo, da bo :Jnovo-imenovani škof djakovski dr. Ivan Krapac slovesno ustoličen dne 29. junija, na praznik sv. Petra in Pavla. 12.000 židovskih rodbin izgnanih. „Voss. Zeitung" poroča iz Varšave, da bo od tamkaj izgnanih 12.000 židovskih rodbin. Vse tozadevne prošnje je generalni guverner Trepov baje odklonil. Parlamentarne volitve na Francoskem so prinesle socijalnim demokratom (združenim socijalistom) 22 novih mandatov. Medtem, ko so jih imeli v prejšnji zbornici 54 poslancev, jih imajo sedaj 76. Cesar Viljem odpotuje še ta mesec na Sicilijo. Tako poroča „Tribuna". Kongres ruskih pisateljev in novinarjev je sklenil ustanoviti „Vserusko zvezo pisateljev in novinarjev". O Rooseveltovi akciji za svetovni mir pišejo angleški listi različno. Liberalni tisk pozdravlja Rooseveltova prizadevanja in njegov govor v Kristijaniji, med tem ko pravi konservativno (imperijalistično) časopisje, da je predlog Rooseveltov za ustanovitev svetovne mirovne lige — fantastičen. V sedanji svetovni situaciji je za vsaki narod najboljše, če zaupa le samemu sebi. Zopet velika nesreča na istrski železnici. Kanfanar 11. t. m. Danes zjutraj ob 5 uri in pol se je zgodila pri vlaku št. 312 pred postajo Vodnjan (pri Puli) velika nesreča. Ogibalni čuvaj je namreč zabil zapreti zatvomice in dva voza sta hotela peljati črez železnico, kar je pridrdral vlak z veliko brzino. Ker se te zatvornice nahajajo ravno na ovinku, ni mogel strojevodja tega pravočasno zapaziti. Na prvem vozu sta sedela 17-letna žena in njen soprog, na drugem vozu pa mati prve. Vlak je zadel v prvi voz ter ga razrušil. Voznika je vrglo v stran ter ga smrtno ranilo, medtem ko je soproga prišla pod vlak ter bila razmesarjena in na mestu mrtva. Mati, ki je sedela na drugem vozu, je le lahko ranjena. Ranjeni voznik je bil takoj prepeljan v bolnišnico v Pulo, a umrl je približno čez eno uro. Krivdo se bode seveda zvračalo na ogibalnega čuvaja. Znano pa je, da je ta čuvaj jako marljiv, kakoršnih je malo. Krivda je zopet na železniški upravi, ki varčuje, kjer ni potrebno, in stavlja s tem življenje in imetje v veliko nevarnost. Da-si je od železniškega ministerstva povelje, da ne sme nikak uslužbenec vršiti službe več nego 18 ur zaporedoma in da mora imeti na to najmanje 6 ur počitka, vršil je ta čuvaj vsaki dan službo od 5 ure zjutraj do 12 zvečer. Da se v petih urah človek ne more povoljno odpočiti, je jasno. Kako naj bo človek po peturnem ali še krajšem počitku sposoben za službo?! V Vodnjanu je en edin ogibalni čuvaj, ki oskrbuje službo na obeh koncih postaje. Že več let sem zahteva g. postajena-čelnik še drugega čuvaja, ali brezvspešno. Sedaj pa bo seveda moral čuvaj odgovarjati za nesrečo, katere ne bi bil nikdar zakrivil, ako bi imel vsaj toliko počitka, kakor ie vsakemu človeku potrebno, in ako bi j železniško ravnateljstvo upoštevalo označeni nalog c. kr. želez, ministerstva. Domače vesti. Smrtna kosa. Nista minola še dva meseca, odkar smo položili v prezgodnji grob jednega najboljih naših narodnih Bar-kovljanov: posestnika Jurja Martelanca. In že zopet je smrtna kosa posegla v to pošteno slovensko hišo. Predsinoči ob 7 in pol uri je po daljšem bolehanju v cvetju let izdihnil sin pokojnega Jurja — Andrej Martelanc, a po dobrih treh urah — ob polunoči — mu je sledilo še dete, 6 mesečna hčerka Danica. Kdo ne bi imel najglobljega sočutja s toli kruto zadeto rodbino?! A, koliko gorja za vdovo in mater, topečo se v neizmerni žalosti ob mrtvaškem odru, na »EDINOST« št. 131. V Trstu, dne 12. maja 1910 katerem je ležita soprog in dete! Res kruto je posegla smrtna kosa v to rodbino. „Gorica" je priobčila v svoji številki z dne 10. maja t. 1. v posebni prilogi izkaz podpor, ki jih je dovolil deželni zbor v zasedanju od 7. decembra 1909 do 17. fe-bruarija 1910. Zaključek, ki ga izvaja „Gorica" iz tega izkaza, prirejenega ad usum delphini, je ta, da bi bila dobila slovenska stran okolu 50.000 K več nego italijanska stran. Na podlagi tega umetno zveriženega rezultata poziva „Gorica" deželna poslanca dr. Gustava Gregorina ter Andreja Ga-; berščeka, naj se informirata na pristojnem i mestu ter naj prekličeta „krivo mnenje" o I delovanju deželnega zbora, katero da sta 'širila po deželi na shodih in v svojih glasi-|lih. „Gorica" zaključuje ta poziv tako-le: : Le pogumno! Resnici pomagati do zmage 1služi vsakemu v čast. Motiti se je lahko. Ali v zmoti ostati, ko je ta dokazana, ni dovoljeno. To še najmanj deželnima poslancema, katerih delovanje je podvrženo — javni sodbi. Zato le pogumno v deželni urad ! Mi se popolnoma strinjamo s tem poslednjim apelom „Gorice" ter upamo, da bo „Gorica" tako poštena, da bo priznala svojo „zmoto" (?), ko jej bomo dokazali na podlagi od nje priobčenega uradnega izkaza in drugih podatkov, da so njeni zaključki kriti ter da je v istini dobila italijanska stran v zadnjem zasedanju goriškega deželnega zbora mnogo več nego slovenska stran. Ta dokaz ne izostane. To bodi povedano „Gorici" že danes. Za sedaj pa pozivamo „Gorico", naj nam odgovori na vprašanje, zakaj je izpustila v svojem izkazu soštevanje K 100.000, dovoljenih za železniško progo Gorica-Črvinjan, in zakaj izkazuje dovoljene stalne letne podpore tako kakor da bi to bile le za eno leto dovoljene podpore. Take letne stalne podpore, katerih je bilo dovoljnih za italijansko stran, kolikor smo se mogli prepričati v naglici za okolo 7000 K več, nego slovenski strani, se mora kapitalizirati, kajti ni vse eno, ako se dovoli kam podporo za eno leto, ali pa za vedno. Prosimo torej „Gorico" nujno, da nam da ti dve pojasnili, na kar ne bomo odlašali s svojim odgovorom. Besedo ima Gorica"! Iz finančne službe. Podoficijal Josip Vodopivec je imenovan finančnim kan-celiskom v XI. činovnem razredu. Umirovljen je na lastno prošnjo major Konstantin Slubzakowski bosansko-hercegov-L- ega pešpolka št. 4. Novi poveljnik 55. pehotne brigade. P edvčeraj je dospel v Trst novoimenovani »veljnik 55. pehotne brigade GM Henrik vit. .raus-ElisIago. C. in kr. vojna mornarica. Vojna la-dija „Taurus" je 8. t. m. priplula v Sebasto-pol, kjer ostane tri dni. — Na Iadiji vse zdravo. Bivši ravnatelj državne železnice v Trstu, dvorni svetnik Avgust vit. Ruff, ki je bil nedavno umirovljen, je predvčeraj definitivno ostavil naše mesto in se preselil v Sol-nograd. Členi svobodne zveze za državno-znanstveno izobrazbo so se včeraj _ ob 7.30 s parnikom „Pelagosa" podali v Skedenj, kjer so si ogledali plavže, stiskalnico olja, tvornico linolea in tehniški zavod. Radi slabega vremena je izostal izlet v Gradež in Sesljan. Zato so se gostje s „Pelagoso" odpeljali v Portorose, kjer so si ogledali zdravilišče in soline. Od tamkaj so se gostje odpeljali v Koper, kjer so si ogledali razstavo. Ob 8.30 zvečer so se vrnili v Trst. Danes si gostje ogledajo še druge zanimivosti, a za popoludne ob 4.30 so od župana povabljeni v vilo Revoltella pri „Lovcu", nakar se v kočijah odpeljejo na Opčino. Povrnejo se pa v mesto z električno železnico. Popoludne si morda ogledajo tudi novo palačo „Kredita". Malenkostni prepiri. Prejeli smo pod gornjim naslovom : Prepogosto moramo čitati v „Edinosti" in tudi v drugih slovenskih listih članke ali dopise, ki so jim predmetom malenkostni boji med brati. Posebno hudo je, da se ti često malenkostni boji ne morejo odpraviti tako hitro, kakor bi bilo želeti v korist obeh prepirajočih se strani, a pred vsem na korist skupnosti. Herpelje-Kozina, ali Kozina-Herpelje n. pr. sta dve naši vasi, ki se že dlje časa prepirati za — prvenstvo ! Tudi drugi kraji imajo svoje domače prepire, a so toliko previdni, da perejo svoje malenkosti doma in jih ne obešajo na zvon javnosti. Tudi se v drugih krajih ublažuje tiste vrsti sovražtvo med sosedi, ki nima nikacega druzega opravičenja, nego tradicijo. V imenovanih dveh vaseh pa se oblike tega malenkostnega boja še poojstru-jejo bolj in bolj! Tudi v tržaški okolici smo imeli sličnih j „bojev". Vas je nastopala proti vasi — del va*i proti drugemu delu vasi — sosed proti sosedu. Prišli pa so moderni časi in prišli so novi ljudje, ki so te nesmiselne boje ublažili, ako ne celo odpravili popolnoma. Danes se naši okoličani obiskujejo navskrižno in vidijo eden v drugem le brata — soseda. Tudj sovraštvo med okoličani in „fo-rešti" „Čufarji" itd. se polagoma izgublja in nekdanje zasmehovanje postaja redkeje in redkeje. To je prav. Mi, ki imamo na vseh ' koncih in krajih milijone drugorodnih sovražnikov, ne smemo sovražiti bratov-sose-dov, ki čutijo in delajo z nami! Tudi ne smemo biti ozkosrčni. Kaka nesreča bi bila, recimo, za eno ali drugo vas, ko bi se združila s sosednjo in bi, recimo, tudi žrtvovala svoje več ali manje zgodovinsko ime ?! Da! Ko bi sosednja vas bila drugorodna, v rokah sovražnika — potem bi imeli vzroka postavljati se v bran. Svojedobno so tržaški Italijani, videči napredek okoličanov, ponudili tem zadnjim upravno samostojnost, kar so pa naši prednamci svoji slepoti eno-slavno odklonili. — Danes bi okoličani radi vsprejeli, kar so njihovi očetje odklonili, ali mestna gospoda ne sliši več .na to stran ! Recimo, da bi imeli v okolici samostojna županstva, občine, nahajal bi se danes Trst po velikem delu pod okoličanskimi občinami ! Naše tržaške razmere se ne dajo lahko primerjati razmeram na deželi, a naše mnenje je, da bi na deželi ugledne osebe prav lahko uplivale in delovale na to, da se ublaži bratomorne boje med sosedi in da se posveča vse svoje sile na korist obmejnim bratom, ki bijejo neprestane boje za-se, m v namen, da obvarujejo zaledje bratom, ki žive lepo na miru (ali bi vsaj lahko živeli !) — v natranjosti naših zemlja. Združite se, popustite vsaki nekoliko in mir zavlada med vami. S tem podaste lep izgled ostalim bratom in si okrepite svoje moči, ki jih lahko porabite za kaj bolj koristnega, nego je malenkosten boj, ki ga bijete brez vsake koristi za-se, za sosede in za našo narodno stvar! Te vrstice nam je narekovala ljubezen do prepirajočih se bratov in ljubezen do domovine. Zato upamo, da se nas ne bo krivo sodilo. Posestnikom vinogradov. — C. k. finančno ravnateljstvo nam je doposlalo: Vsi posestniki vinogradov, ležečih v kraju tržaškega vžitninskega davka, se poživljajo, da naznanijo dotične vinograde najpozneje do 15. julija t. 1. na c. kr. finančnem nad-zorništvu v Trstu, ulica Stazione štev. 8 III. nad., in to v smislu § 57 določil zakona, zadevajočega, užitninski davek za Trst in okolico. Prijaviti treba katastralno občino, v kateri se nahaja vinograd, kakor tudi parcelno štev.; dalje, prostore, v katerih se bo izdeloval mošt ali vino iz pridelanega grozdja ; poleg tega se morajo naznaniti shrambe in posode, v katerih se bo hranil izdelek, bodi mošt, bodi vino. Ob jednem se mora naznaniti tudi bo-li izdelek za domačo rabo, ali pa za izvoz iz tržaškega užitninskega okraja. Trgovskim pomočnikom ! Kakor naznanjeno, se bo v nedeljo ob 10. uri pred-poludne vršil v restavraciji „Balkan" sestanek, na katerem bomo razpravljali o ustanovitvi strokovnega društva slov. trg. pomočnikov in uslužbencev v podobnih strokah. Skrajni čas je že, da začnemo tudi mi enkrat delati in se organizirati. Mnogo svojih bratov smo že zgubili, preveč že se jih je potopilo v morju tujinstva, samo zaradi tega, ker nimamo svoje organizacije. Z vsemi moči delajo sovragi na to, da bi nas ugonobili, nas popolnoma uničili. Koliko naših bratov so že izvabili v svojo sredo, jim iztrgali iz telesa slovenski čuteče srce in napravili iz njih naše najhujše, nam najbolj škodljive sovražnike ! Napeti moramo vse svoje moči, da jih — kolikor je to sploh še možno — privabimo nazaj v naš tabor. Res, prava sramota za nas slov. trg. pomočnike tukaj v Trstu je, da si nismo dosedaj — ko se vsi stanovi organizirajo — ustvarili nobenega strokovnega društva, med tem ko imajo celo Nemci že tu sovje strokovno društvo, namreč podružnico nemško - nacijonalnega društva „Anker". A koliko več je nas Slovencev! Ali v to društvo love tudi Slovence, kjer vsevprek germanizujejo in jim vcepljajo nemškega duha. V Beljaku na Koroškem, kjer sem bil nameščen poprej, ima goriomenjeno nemško društvo tudi svojo podružnico, ki šteje okrog 100 členov, med temi je najmanje (čujte!) 90 Slovencev, piši devetdeset, a vsi ti so izgubljeni, zastrupljeni! In da jim gre to ponemčevalno delo čim bolj izpod rok, so ustanovili še poseben oddelek za. učence (Lehrlingsabteilung). Čim je dečko vstopil v ta oddelek, je izgubljen za svoj narod, čeprav niti še nemški ne zna. Take namene ima tudi tržaška podružnica društva „Anker". Da preprečimo to nevarnost, se mo-lmo združiti v svojo slovensko organizacijo toliko v obrambo svojih stanovskih interesov, kolikor tudi naše slovenske narodnosti. Združimo se/ podajmo si roke v skupno delo! Na svidenje v nedeljo! A. B. Za Slovence ob jezikovni meji na Goriškem. Razočarani ter z obžalovanjem moramo konstatovati, da so se bili oglasili edino le trije gospodje na naš tozadevni poziv z dne 28/IV. t. I. in prinesli prečitane časopise vratarici v „Narodnem domu". Čudimo se temu dejstvu, ko se vendar lahko ponašamo, da ravno mi Tržani vemo, kaj je narodni boj ob naših mejah, da je ravno nam znano, kako neobhedno je, da se vzbuja z dobrim čtivom vse naše ljuds,tvo. Sredstvo, ki smo je nasvetovali, bi imelo izvrsten vspeh, a dotične gospode ne bi stal niti novčiča ! — Ponovno poživljamo in prosimo naše zavedne čitatelje in čitateljice, naj bi zbirali vse slovenske prečitane časopise ter jih oddajali vratarici v „Narodnem domu", v Barkovljah pa g.ci Rafaeli Mar-telančevi, da jih potem pošljemo našim pre-potrebnim bratom na goriško-italijansko mejo. Upamo sedaj na gotov vspeh — saj bo le čast za vsakega, ki nam ugodi! C. M. plačilni listki v rest. „Balkan". Prejeli smo Ob priliki zadnjega izleta Ljubljančanov se je dogodila neprijetna afera, ki je po raznih tistih vzdignila mnogo prahu, a to po zmoti ali pa vsled nesporazum-ljenja. Že poleg običajnega števila plačilih listkov, ki jih je prejel natakar v petek, je dobil za nedeljski izlet še izredno 500 listkov. Ker sem bil v istem času, kakor omenjeni g. Ljubljančan, v restavraciji, moram konštatirati, da sem videl povsod računati natakarja na C. M. p. listke. Iz tega sledi, da se je vsa afera izvršila le pomotoma. Ako pa je prišlo potem do incidenta med njim in restavraterjem, je to pač pripisovati okolnosti, da je bil g. St. oni večer „slabo" razpoložen..........Gost. (Op. ured. Gospodu Št. je ime tega dopisnika na razpolago v našem uredništvu.) Odlikovana narodna gostilna. Znana gostilna „Al Ginnasio" g. Hinko Kosiča v ulici Squero novo 7 je dobila od glavnega vodstva družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani diplomo za v nabiralniku nabranih 200 Kron. — Čast gostom in lastniku. Izlet „Kola" v Vipavo. Ozirom na izlet, ki ga priredi pevsko društvo „Kolo" na binkoštno nedeljo v Vipavo, opozarjamo : da se odpelje društvo z vlakom državne železnice ob 5 uri 50 zjutraj do Štanjela; in od tu na vozeh v Vipavo; da odhaja z državnega kolodvora br-zovlak ob 7 uri 30 m, ki ima zvezo v Prvačini z železnico na Vipavo, kar je važno za one, ki bi prvi vlak zakasnili ; da so vozovi že naročeni toliko za društvo, kolikor za one goste, ki so se prijavili ; da je društvo za slučaj lepega vremena naročilo iz previdnosti nekaj več prostorov na vozeh in naj se oni, ki si hoče zagotoviti tak prostor, zglasi pri vratarici „Nar. doma" do sobote zvečer (6. ure). Dalje opozarjamo, da je to povsem svoboden izlet, brez vsacega določenega oficijelnega programa. Zato tudi ni določen nikak vspored za pevsko zabavo, ki se bo vršila popoludne v prostorih gosp. župana Petrovčiča. Ravno zato pa, ker taka svoboda v gibanju pomenja prijetno udobnost za izletnika, ki se hoče svobodno zabavati, in ker že izlet v tem pomladnem času v lepo vipavsko dolino sam na sebi zagotovlja najlepšega užitka, vabimo tudi nedruštve-nike, naj se pridružijo našemu skromnemu, a vendar zaslužnemu „Kolu". Zbirka avstrijskih osnovnih zakonov in deželnih volilnih redov. Društvo „Pravnik" je izdalo in založilo VII. zvezek avstrijskih zakonov v slovenskem prevodu. Ta zvezek obsega : državne osnovne zakone in druge ustavne in upravne zakone z odločbami najvišjih sodnih dvorov, ter spremenjene deželne rede in deželne volilne rede. Zbral in uredil Štefan Lapajne, c. kr. okrajni glavar v p. v Ljubljani. Taka zbirka državnih osnovnih in drugih ustavnih in upravnih zakonov, ministrskih naredeb ter judikatov najvišjih sodnih dvorov poleg deželnih redov in deželnih volilnih redov je bila čim dalje potrebnejša in sicer ne samo za pravnike, osobito za upravna in avtonomna oblastva, ampak tudi splošno za vse one kroge, ki stoje v političnem življenju in se bavijo z upravnim pravom. Posebno pa bo ta zbirka tudi dobro došla cerkvenim oblastvom in županstvom, kajti ta zbirka vsebuje tudi interkonfesijo-nalni zakon iz leta 1868, zakon o uredbi vnanjih pravnih razmer katoliške cerkve iz leta 1874, zakon o uredbi prispevkov za katoliško bogočastje iz leta 1874, zakon o priznanju verskih družb iz leta 1874, in deželni konkurenčni zakon za vzdrževanje katoliških cerkva in duhovniških poslopij. Obsega pa tudi ta zbirka domovinska zakona iz leta 1813 in 1896, kakor tudi volilne rede za deželne zbore slovenskih pokrajin. V tej zbirki pa je konečno zbranih nad 600 judikatov vrhovnih sodišč v najvažnejših in spornih slučajih upravne ali sodnijske prakse. Knjiga ima isto priročno obliko, kakor dosedaj od „Pravnika" izdane zbirke zakonov, obsega 30 pol, ter stane vezana 6 K. Dobiva se pri društvu „Pravnik" in v knjigotržnicah. Koncert v Puli. Na binkoštno nedeljo 15. t. m. obeta postati lepa manifestacija vzajemnosti primorskih Slovencev in Hrvatov. „Pevsko in glazbeno društvo" v Gorici opravi s tem koncertom lepo kulturno delo, ker zanese na skrajni jug našega Primoija iskro čuta in ljubezni za glasbeno umetnost, V Trstu., dne 12. maia 1910 »EDINOST« št. 131 Stran 111 ki naj se razplamti v žareč ogenj med Hrvati in Slovenci mesta Pula. Pričakovati je, da dober vspeh tega koncerta vspodbudi tamošnje naše brate, da si ustanove lastno ognjišče — glasbeno društvo, ki naj sistematično goji našo krasno slovansko pesem in glasbo sploh. Zato je le želeti, da se vsi Slovani v Pulji sestanejo na binkoštno nedeljo na koncert „Pevskega in glasbenega društva" v Narodnem domu. Gotovo pridejo vsi Slovenci in Hrvati, a ne izostane tudi mnogoštevilna kolonija bratov Čehov, teh priznano najvnetejsih častilcev glasbene umetnosti med Slovani. — V nedeljo vsi na koncert! Binkoštna veselica v Postojnski jami. Posebni vlak odhaja binkoštni ponedeljek, dne 16 maja iz Ljubljane ob 10. uri dopoludne, iz Trsta ob 8*40, z Reke ob 8-30, iz Kormina ob 8 in iz Pile ob T10 zjutraj. — Med veselico v jami, ki se bo vršila ob vsakem vremenu, bo koncertirala razun jamske godbe tudi polnoštevilna mestna godba iz Pule. V jami bo uradovala c. k. jamska pošta in vsem tam oddanim razglednicam se pritisne pečat jamske pošte ter se razpošljejo naravnost od tam v vse dele sveta. — Vstopnina v slavnostno električno razsvetljeno jamo znaša samo 2 K za osebo, vsako nadaljno znižanje vstopnine je popolnoma izključeno. Veselica prične ob 3. uri popol. Jubflejne znamke izda poštna uprava o priliki cesarjevega 80 letnega rojstnega dne. Nagradjeni zdravniki. Včeraj je ravnateljstvo državnih železnic deveterim zdravnikom, ki so pomagali povodom železniške nesreče pri Miljah na reševanju ponesrečencev, poslalo pismo, v katerem se zahvaljuje za njihovo pomoč ter je ob enem nakazalo vsakemu 150 K nagrade. Tržaška maia kronika. Nagla smrt. Josipini Schubert, star 67 let, stanujoči v ulici Luigi di Palestrina je včeraj zjutraj prišlo slabo in je kmalu potem izdihnila. Pozvani zdravnik z rešilne postaje je zamogel konstatirati le smrt. V mestno bolnišnico je bil vsprejet včeraj zidar Just Stare iz Barkovelj, ki si je mej delom zlomil levo roko. Tatvine. Včeraj je bil aretiran brezposelni težak Peter Vile, star 22 let, iz Pirana, ki je iz nekega voza vkradel gnjat v vrednosti 21 kron. — Na parniku Ragusee „Lokrum" je bila med potjo iz Spuža v Dubrovnik vkradena iz zaprtega predala srebrna posoda velike starinske vrednosti. Ob prihodu je bil aretiran tat, kurjač Simon Gesson iz Zadra. Loterijske številke, izžrebane dne 11. maja: Lvov 51 75 57 53 64 Praga 9 33 25 28 45 Koledar in vreme. — Danes: Pan-kracij muč. — Jutri: Servacij škof. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -j- 14° Cels. — Vreme včeraj: dež. Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno in deževno. Hladni vetrovi. Zmerna vročina. V začetku slabo, potom polagoma bolje. Društvene vesti. „Klub dram. dil. na Prošeku" vabi na važno sejo, ki bo danes v četertek v društvenih prostorih ob 9. uri zvečer. Raz-dele se uloge za igro „Miklova Zala". — V tej krasni igri sodeluje nad štirideset oseb. — Vabljeni so vsi člani obojega spola. Dramatično društvo v Trstu. Vse gg. odbornike uljudno vabim, da bi se blagovolili udeležiti današnje odborove seje ob 8. uri zvečer v društveni pisarni. — Prosim, točno in zanesljivo. Podpredsednik. Sezona predstav Št. Jakobške Čitalnice se približuje koncu in za zadnje predstave pripravlja Čitalnica nekaj novega, kar bo nudilo izrednega užitka. Podrobnosti za sedaj zamolčimo, opozarjamo pa, da bo Čitalnici mogoče to uresničiti le, če jo bo si. občinstvo podpiralo. V nedeljo vprizori Čitalnica v „Narodnem domu" pri sv. Ivanu najbolj priljubljeno nar. igro s petjem „Rokovnjači" in upamo, da poseti si. občinstvo to predstavo v velikem številu. Po predstavi bo ples do polunoči. * * * Št Jakobška Čitalnica vabi gg. pevce ■ in pevke k današnji pevski vaji, ki se vrši j od 8 ure zvečer do 10. Pevsko in bralno društvo „Zastava" j v Lonjerju vabi najuljudneje zavedne Slo- j vence. Tržačane in okoličane, k svoji vrtni] veselici, katera se bo vršila dne 15. majaj na vrtu gostilne „Pri Županu". Na vsporedu je : petje, igra in ples. Začetek ob 4. uri popoludne. Sodelovala bo domača godba, j Ples bo v prostorih „Konsumnega društva". V slučaju slabega vremena se vrši veselica prihodnjo nedeljo. I. redni občni zbor akad. društva „Slovenije" bo v petek, dne 13. t. m. ob| 7 in pol zvečer. Lokal: I. TrOtter ,„Zum Magistrat" Souterrain. Vspored: 1. Čitanje j zapisnika. 2. Čitanje zapis. obč. zbora ^Adrije" in „Tabora". 3. Poročilo odborovo. 4. Poročilo knjižničarja, blagajnika in preglednikov. 5. Poročilo vseučiliškega odseka. 6. Poročilo eksekutive in nadomestne volitve v eksek. 7. Eventualija. Vesti iz Goriške* Razpisan je natečaj za podelitev cestarske službe v Reki v stavbenem okraju Tolminskem. Telovadno društvo „Sokol" v Mirnu, priredi na Binkoštni ponedeljek javen nastop združen z ljudsko slavnostjo. To je drugi letošnji izlet, na katerega pošljejo nova društva svoje vrste. Navzočnost ljudstva pa naj sodi, v koliko so napredovale v letu. Nastopi tudi Ijudošolski naraščaj na prostih vajah s praprorci „Sokola" iz Mirna in Bilj. Vabljena so tudi tržaška društva. Kar se navadno na Binkoštni ponedeljek prirejajo izleti, upati je, da zleti marsikatero bratsko društvo ta dan v Miren da s tem poveča slavnost ter pokaže svoje simpatije do Mirenskega Sokola, ki je tudi potreben gmotne podpore. H koncu še omenjamo, da se nudi izletnikom s takozvanega grada jako lep razgled na Julijske in Beneške Alpe, Brda, Goriško okolico in furlansko planjavo. Na zdar ! Bralno in pevsko društvo „Draga" v Tevčah pri Ajdovščini priredi dne 22. maja svojo prvo veselico v zvezi s plesom. Odbor „Trgovsko in obrtnega društva" v Gorici konstituiral se je v petkovi seji kakor sledi : Predsednik: g. Anton Jakončič, podpredsednik : g. Ivan Kravos, tajnik: g. Aurel Bisail, blagajnik: g. Josip Kutin, gospodar: g. Anton Cernigoj, odbornika: gg. Andrej Gabršček in Albert Tušar, namestnika: gg. Josip Kerševani in Josip Ivančič. Društveni urad se bo nahajal tudi na dalje v ulici sv. Ivana št 7 in je odprt razun nedelj in praznikov vsaki dan od 9. — 12. in od 2.—5. ure, kjer je društveni uradnik g. Greg Šubic na razpolago za delo in za nasvete posebno njim, ki želijo pomoči v davčnih in pristojbinskih zade-vah. — ____ Vesti iz Istre. Junaški čin orožnika. Iz Pule nam pišejo: „Edinost" je že sporočila o eksploziji, ki se je dogodila tedni v tukajšnjem arzenalu. Ko je v zalogi začelo goreti, seje nahajal v bližini orožniški stražmojster Er-nest Filipič. Videč veliko nevarnost — vedel je, da je v zalogi mnogo benzina — je Filipič brez pomisleka skočil v zalogo In začel sode benzina ven valiti. Ali, komaj je izvlekel drugi sod, že se je začulo strašen pok in res je smatrati za pravo čudo, da ni pal na licu mesta kakor žrtev. Vendar je bil med vsemi, ki so se nahajali tam, najbolj vžgan od velikega ognja. Ožgan je po hrbtu in na glavi, vendar pravijo zdravniki, da rane nise smrtno nevarne. Tukajšnji listi hvalijo Filipča, ker je ob nevarnosti za svoje lastno življenje zabranil veliko večo katastrofo. Tudi mi mu čestitamo na junaškem činu. Iz Spodnje Škofije. Pevsko-bralno in godbeno društvo „Istrski Grmič" priredi v nedeljo dne 15. maja narodno veselico na dvorišču gosp. Ivana Božiča. Na veselici sodelujejo iz prijaznozti bratska društva: „Narodna čitalnica" iz Dekani z mešanim in moškim pevskim zborom, „Domovina" iz Ospa, „Slovanski dom" od Sv. Barbare-Elerji in „Slovenija" iz Sr. Škofije. Nekatera društva iz Trsta in okolice bodo zastopana po odposlanstvih. Začetek ob 4.30 popoludne. NB. V slučaju slebega vremena se bo vršiia veselica na binkoštni ponedeljek; in ako bi tudi tega dne bilo vreme skrajno neugodno, se veselica odloži na nedeljo 22. maja t. 1. Druge slovenske de ele. Nadomestna državnozborska volitev v okrajih Gornjigrad, Šoštanj, Marnberg in Slovenjigradec se bo vsled smrti državnega poslanca Ježovnika vršila dne 4. julija. Vodovje na Kranjskem narašča. — Vsled večdnevnega deževja je začelo na Kranjskem vodovje naglo naraščati in je ponekod tudi že prestopilo bregove. Gospodarstvo. Ustredn& banka učastinny spolok (Osrednja banka delniška družba) v Budim-pešsti je postala nekako središče, v katerem se koncentrujejo razne finančne opcracije slovaških, rumunskih, srbsko-hrvatskih, l-n-sansko-hercegovskih in črnogorskih zavodo . tako, da se opaža že sedaj nekako finančn ravnotežje med omenjenimi deželami. P. i navedenih denarnih zavodih, ki jih je že nad 200, si je banka že v tem kratkem času svojega poslovanja pridobila popolno zaupanje in priznanje in to vsled kulance, ki jo izkazuje napram svojim spojencem, ker ji je omogočeno gladko in zadovoljivo, brez velikih stroškov in manipulacij izvajati iz glavnega denarnega središča vsakovrstne posle. Poskušna bilanca za prvo četrtletje obstanka zavoda je nepričakovano ugodna in smemo z ozirom na vspehe prvih Štirih mesecev pričakovati brez dvomov tudi po Podpisani si šteje t čast naznaniti slavnemu občinstvu, da je odprl v ulici Carlo Ghega 11, Telefon 15-67 IZKLJUČNO ZALOGO VINA konstantnih vrst belega, rdečega, navadnega in tinega iz „Istltuto Agrnrio Provinclnle deli' Istrin" (Deželnega istrskega kmetijskega zavoda) odlikovanega s častnimi diplomi, zlatimi in srebrnimi svetinjami na razstavah v Trstu leta 1882, Bolcanu 1886, Dunaju 1890 in 1898, Milanu 1894, Ulmu 1900, Turinu 1902 itd. itd. s Pod direktnim in stalnim nadzorstvom : tehničnih organov zavoda. 1 J Razun tega ima v izključni zalogi vina Istrskega zavoda „EN0P0LI0 ISTRIANO u uknjižene zadruge z omejeno zavezo producentov vina v Istri. ------- — Prodaja na debelo in drobno. - - Postrežba na dom v sodčkih in tudi v buteljkah, O. FBSTI. Hranilnico In posojilnico v Trebfah ff . .. . L. .. fl reg. zadruga z neomejeno zavezo j \/ Dajejl! S6 000310 DlClKll vabi na j • občni zbor ki se bo Tršil v četrtek, 26. maja t. L ob uri pop. v dvorani „Gospodarskega društva". Dnevni red: zaloga dvokoles :: in šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke. TRST, Via Scorzeria štev. 12 V. Osvaldella ; Ob nedeljah In praznikih odprto do 4. popolnd. ■■■■■^■^■.HMMBaBii^Bani 1) Poročilo načelstva. !Pozor ! M. LEVI Pozor! 2) Potrjenje letn. zaključka za leto 1909. Trit - ul. Ombrelle 6, III. nad, - Trst 3) Volitev načelstva in nadzorstva. i Kupuje rabljeno pohl&tvo, po nošene obleke In 4) Poročilo O izvršeni reviziji. šivalno stroje. Fisati dopisnico. Pride sam na rtom 5) Slučajnosti. K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. Ako bo ne udeleži zadostno število članov, vrši se drugi občni zbor ravno isti dan in z istim dnevnim redom pol ure pozneje ne glede na število članov. Tem potom naznanja se tudi, da je „Hranilnica in posojilnica" razširila svoj delokrog na Padriče in Gropado. Radi tega se vabi g. posestnike iz zgoraj navedenih vasi, da se udeleže cbčnega zbora v čim večem številu. Allo cittfi d! Ulenno ?■ zobozdravnik Prenočišče ulica Vienna štev. 8 blizu južn. kolodvora je na novo urejeno. Sobe od K 1*50 dalje, sobe z dvema posteljama. Za gosp. trgovske potovalce posebne cene. | — I — UMETNI ZOBJE Plombiranje sobov Izdiranje iobov brez vsake bolečine V. Tuscher koncesij, zobni tehnik - TRST " ulica deli Caserma it 13. II, n. ich diem AileinechfirBafaM A. Chlerry balzam (postavno obvarovan) = Pristen samo z NUNO kot varstveno znamko. Učinkuje proti želodčnim krčem, napetju, slabemu prebavljanju, kašlju, piju finim in prsnim boleznim, zagrljenju itd. — Cisti rane, ublažuje bolesti, 1 j malih ali 6 dvojnih steklenic, ali pa velika poaebna steklenica K 5. Lekarnarja Antona TMerry pristno mazilo iz VRTNIC (CENTIFOL1UM) zanesljivo učinkuje pri otekli iah, ranitvah, vnetjih, 2 lončka K 3 60. Nuslovlja se na lekarno : A. THIERRY, PREGRADA pri ROGATCU : D«bl " v ■»'""»h- Dobiva se v lekarni ZANETTI, Trst, Piazza Goldoni Engros, fco, MELL, drogist. variioS Prosimo spoštovana gospodinja, ne zahtevajte pri nakupu kar na kratko zavitek ali zabojček ^ cikorije ^ temveč določeno znamko: „Franck" da imate zagotovilo za vedno jednako in najboljšo kakovost- — Pazile pri tem na te varstvene znamke in podpis, kajti naše zamotanje se v jednakih barvah, papiiju in z podobnim natisom ponareja. IV 6tran ►EDINOST« št. 131. V Trstu, dne 12. maja 1910 OTEL BAl,KAK 70 sob. »!e*tr. razsvetljava, lift, kapeiji CF,;TS ZMB2NE. co J. KOGL. HOTEL fR.AL.KAN ■/-imun Miii polnoma zadovoljivega konečnega vspeha. energično, če hočemo v svoji gospodarski fihapl Pfi^n"rpip Trst' ulica i40™3«11« Va5nn nnnm imnin v I T. stavbeni in um£t- je padlo precej snega. Skoda je v nekaterih krajih velika. Listnica uredništ- a. Gosp. A. P. S a n c i n, Boljunec. Potrjujemo, da niste vi avtor dopisa iz Boljunca v „Edinosti od 6. t. m. Meblovana soba ee odda z eno &li dvema posteljama s 1. junijem. Via Lorenzo Giberti St. 6, I. n. 808 Važno oporo imajo v Ustfedni banki po sebno trgovske tvrdke, ki so v trgovski zvezi z drugo polovico države, ker jim je omogočeno svoje stike na podlagi stalne kontrole tamkajšnjih razmer primerno uravnati in razširiti. V bančnih in trgovskih stvareh se je možno obračati zaupljivim potom na ravnateljstvo omenjenega zavoda. Moderna doba. Vsak dan, vsak tre-notek nas nauči kaj novega, prinaša nam vspehe raziskovanja učenjakov, iznajditeljev, spoznavamo nove snovi, nove stroje, nove načine izdelovanja, vsak dan se nam množe izkušnje. Na podlagi starih izkušenj in novih izumov se vedno izpreminja naša okolica, zdaj počasi, zdaj spet bolj hitro. Kjer so stale hišice naših prednikov, stoje danes moderno urejene in udobne ve- . , , . like palače, kjer je prej delala slabotna člo- Sprejmejo S9 takOj Trn^^Sta'-' veška roka, tam se danes vrte mogočni dion st, 24, stroji, ki delajo bolj natančno in bolj po- n .j ceni. Človeško roko nadomešča parna vodna UOOo $8 _ in električna sila. I2nc*ilnn na račun išče popolnoma zanesljiva b pomočjo novih naprav se človek UUO«.IIHU oseba Ponudbe na upravo EdinoBti brani povodnji, bliska in ognja, proti kate- ped „Gostilna"._ &-3 rim ni imel prej nobene moči. Prenaša silo Mpž^ j nflQRl>H urfidD'k gospod čno ve- deročih gorskih rek stotine kilometrov daleč JJUofiLU, Ierrškega ali italij:-n- s pomočjo električne žice. Kako je velika n. **ter* DaJ podučevaia v s oven- . .« ... , . ' „ . . . ekem lezik-u I onudbe rod „Poste sestante". R M pr. tudi razlika med prometom po zeleznici GIJa.na pošu F " osie Ie"ame ' danes in med nekdanjim prometom osamosvojitvi kaj napredovati. Razne vesti.__ na Tirolskem ves dan snežilo. Po vsej'deželi j 2Q (|Q 50 K HI! đflU ZD^lUZl 16, stavbeni in umet LLca.1 nrzar. Izvršuje vsakovrstne specijalitete za no-t-anje in zunarje Lredbe v stanovanjih, pisarnah itd. ne zelo zmerne. Priporoča se vsem Slovanom 755 Proda se Štev. 36. 4 (X) trs-ik 2 :n pol metra vifekih po jako n zki etni v u] ci Ft-1 neto 807 __804 poba z dvema posteljama v ulici Fabio Severr> 12, HI. n. 802 Proda se m mea neKaannm prometom z vozovi! In če pogledamo zdravništvo, vidimo, nem dn-fitvu v Bojanu kako velike dobrote nam tudi tu prinašajo »■ • skoro vsak dan vspehi te znanosti. v najem jepo zemljišče v bi žini rojanske cerkve. Več se porzve v Konsum- 798 se odda lepa meblovana soba v bližini gla ne pošte. Uina Car ti do ri 800 Hiša s % N&jboljš TELEFON 1743 rtr Kb doblv&aje p Jen« kave "'^TVTfltflT Iflgf lil Na obroke! "SDg OellKfl izfcera Na obroke! »zgotovljen. oblek za gospode in manuf. biagi -----p® jako zmernih cenah ——— JAKOB PUB1NSKY, Trst, Barriera 34, II. n. Korakati moramo z dobo, prisiljeni smo štev. 9. lil., 8._ izkoriščati nove stvari, nove naprave. Saj i onS| nrililf*) nebo" f človeštvo vsak dan raste in vsak dan več pnhi\3 Zd ,,pfcKc . p0pol- potrebuje. Neopravičeno je obtičati na sta- DOma opravljeno pekarijo se proda ali da v najem rih uredbah in nemogoče je vedno se držati C^tS* EL^^re^o^S^; Starin Stvari. in jma vodovod Podrobnosti pri lastniku J. P r e t- Le tisti človek in le tisti narod res na- n a r j n. trgovcu na Bledu _665 preduje, ki je tako moder, da zna pametno j nraHmlf® trgovsko naobraže- izrabiti nove uredbe in nove stvari. niicucyd ui cuiiind negaj veščega sio- Tako je tudi V industriji. Tu skuša in- ve°Bfce in nemške korespondence, sprejme vtčja če __ dustrijalec prekositi industrijalca, skuša priti t0Ta™ *"nfflSSh-IBladT gospod. , , ... -v * . ' . , brez prakse. Ponudbe pod „ URADNIK- na Inser«tni i-r na podlagi dozdanjih izkušenj z izdelkom, oddelek Edino-ti < pod št. 657) «57 liki odgovarja vse.n zahtevam časa, da bi — ,,, -,— -—— pi kar najbolje zadovoljil odjemalce in tako ^^^^ r KAM. .UAlM - TtiS J i & prekosil svojo konkurenco. Kolikor moder- neje je urejeno izdelovanje, toliko boljši je seveda tudi izdelek sam. In zato ni niti res, niti utemeljeno, če danes konkurenca n. pr. raznaša mnenje, da recimo „Kolinska cikorija" zato ni tako dobra, kakor konkurenčni izdelki, ker je nova. Kolinska tovarna v Ljubljani, ki je kar najmoderneje urejena, ki ni prav nič štedila na svoji notranji uredbi, da bi bili njeni izdelki popolni na podlagi najnovejših izkušenj, ki izrablja le surovine najboljše kakovosti pod nadzorstvom najboljših strokovnjakov, nikakor ne razglaša izdelovalne metode za nekako čudovito tajnost, kakor to dela konkurenca; kajti danes je kemična znanost tako napredovala, da t. zv. „tajnosti" v izdelovanju cikorije lahko nazovemo čisto navadno reklamno frazo, seveda reklamno frazo prav dvomljive vrednosti, čisto navadno bajko, ki naj vpliva na nestrokovnjake in jim sugerira nekaj, česar ni. Kolinska tovarna, ki dokazuje mogočni razvoj slovanske industrije, je domače podjetje ; v nji so razun dveh Čehov zaposleni sami Slovenci, ki dokazujejo s tem, da je slovenski delavec zmožen za najboljša dela, in zato je žaljiva trditev konkurence, da zato tovarna ne more izdelovati dobrega blaga, ker slovensko delavstvo ni dobro. Na izberi delavstva tovarna seveda skrbno gleda na to, da ima le zanesljive in res zmožne delavne moči, ker le na ta način lahko njeni izdelki v današnjem težkem konkurenčnem boju prekašajo tuje konkurenčne izdelke. Zato opozarjamo našo javnost na to podjetje in je kar najtopleje priporočamo, kajti prepričani smo, da s tem, da je podpiramo, podpiramo svoje ljudi in pospešujemo svojo industrijo proti tuji industriji, ki se more opirati le na staro navado, iz katere vleče dobiček in izrablja naš narod. Če je tudi res, da je stara navada železna srajca, smo pa vendar-le prepričani, da je ne-le možno to železno srajco sleči, temveč, da to tudi moramo že enkrat storiti to prav lahko mat b.-ez razlike stanu, kdor ec želi baviti a prodajo dovoljenih srečk trajne vreanesti. Provizija in na.rada sta ve'lka a uiarljiTe o>ebe dobivajo a *aaoD tndi .stalno plačo. Hrvatske ali srb.-ke ponudbe naj ne poiiljajo na : Administracija . Sene Foftnna" Budimpešta 7., Borse, Postfecii 78. ANTON mehanik, zapriseženi zveS nec TRST. Carlo Goidonijev trg štev. 11 iME Mftifils„Pncil -'»r-* • r va^trircih i^fio. i. pro-aa gra- c '.-.-cl..»•!•■.. 'rsft-ir r ra loćiti pivo * I-J •-'■'.! "/lic* s; f ...:*T.janJa i- • »ro.ifcv. kf.:«; u otoko'er itd V: •sto«-.:.- pplpačkiTV nn tcvs? csnah. ProtiDlslnn slanine: In: tiellkates ————— s bnffetoECL —-- B&rtolič & Plessing — Trst uiica Sadila 22 (vogal u! ce S. 6'orgio 5) Pito Prtber, u'ežano iD Ka serjevo. Špansta vica iz The Continental JBrdega Company. - Dezertnn vica bfl» in lu^eča iz kleti princa Lichtensteina v Feldsl-uigu in grofa Lsntierija v Vipavi, Vsaki dan kuhtnK g)jjat, Sianjeiska gnjat in raznovrstne slanine. Sveže surovo maslo iz planin in Izbran str. Velikanski : dohod : za : novo sezono ■i Lastna kro-jačnica. : Delo so-:: lidno. TRST ^ T. L^. Carflnccj 32 \ (vogal Santorio) Brizdalnke raznih vzorcev. - Popravki z naj- • večjo natanjčnostjo in jamstvom se S izvršujejo v mehanični delavnici g inštalacij kakor tudi vode in plina | 6« Slmilch k A. Boschin I Trst, Via Rosselli 5, Telefon 133, rini. 17 Kdo azđelufi ti aleanfon KONKURZ^A MAS4 RSACCARi & PROSS se je odločila k popolni likvidaciji in prodaji na drobno vsega obstoječega blaga, to je SUKNA ZA MOŠKE angl., franc. in domačega. jpr TRST, Via Bl£?gcani0* šiev. 9, TUST CENE ZMERNE. ni TELEFON 16-83 a? E E « a> — >o ® o cr> g IITa obroke g Uelika zaloga izdelanih oblek za moške in otroke. Bogat izbor vseh vrst platna z* perilo in rjuhe, garniture za mizo in posteljo itd. Adclf KOM, ul. S. Glojflfin! 15,1 n. zraven „BUF ET AUTOMATICO" POZ R! Skladišče ni v pri ii-6jo, ampak v prvem nadstropju. POZ3R ! Skladišč.) ni v prit i-čju, ampak v prvsm nadstropju. prt-Iiminirune in pror. č. n- črte putom ;:kc jsV.e družba z. o. z. za ?idarje hiš Iz betso z železom DISS & Comp. Ulica f:ella Borsa 3 (Tergesteo) Telef. 11-61 ^ wsar:.- mmr n -m tj $ I r t i \ 1 t M ti li moSkega in ženskega blagm, ki »a rakupićili tekom sv. sooe, prodajam,