Mniftuo in oprasnišfvo:
Maribor, Korošice ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti Wih dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113,
Št. 86.
naročnina listo:
Celo leto		. 12	K
Pol leta		. 6	K
četrt leta		. 3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K_
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Maribor, dne 29. julija 1910.
Letnik II.
Pozdravljeni!
V soboto dne 30. in v nedelfo dne 31. L m. bodo zbrani ,v Brežicah katoliško-narodni abiturijenti raznih naših, srednjih šol. Drugokrat se zbere cvet naše najmlajše inteligence na zelenem Stajerju. Radostnega srca kličemo našim najmlajšim sobojevnikom iskren : Pozdravljeni!
Ko so ,pričeli naši prvobojevniki preganjati liberalno temo,, je bilo njihovo delo najbolj otežkočeno, ker niso imeli pri svetni inteligenci skoro nobene zaslombe. Vsa naša inteligenca je bila prepojena s svobodomiselnimi frazami, J ter je bila zadovoljna, da ji je omogočilo, hinavsko slogaštvo in edinjaštvo vdajati se popolni brezbrižnosti in kaznjivemu brezdelju.
Splošna reakcija, ki jo je povzročilo materialistično in brezidejno, ter v konfuznostih se zgubljajoče svobodomiselstvo, je ugodno vplivala nav kulturni razvoj pri nas Slovencih. (Ta protiodpor je pri nas Še pospeševalo vedno bolj jasno uvidevanje vseh pošteno- in treznomislečih, da nas bo, slogaška otrpne-lost, ki je bila pa de iakto samo liberalna propaganda, priigrala konečno v popolni narodni, gospodarski in ( moralni1 propad. Ki minilo dolgov, let in že smo imeli lepo razvito dijaško gibanje. Vsi resni, od prave ljubezni do domovine prežeti, ter delaljubni elementi so se otresli liberalnega varuštva^ ter so korajžno in krepko stopili na plan. Ni jih motilo preziranje, ne porogljivo zasmehovanje, ne surovi napadi, ampak odločno in samozavestno ' so šli po začrtani poti naprej, svojim vzvišenim ciljem nasproti.
Gotovo je še marsikomu f v ’ prijetnem spominu prvi sestanek katoliško-narodnih abiifurijentov v Ljutomeru, Zbralo se je, lepo Število navdušenih fantov, ki so z globoko zamišljenimi referati in s krasno vs-pelo ljudsko veselico dokumentirali, da ne frazarijo, ampak delajo, A pri tem ni ostalo,
V theh letih, ki so minula od takrat, je naše gibanje med dijaštvom krepko napredovalo, Vied tem, ko so bili v Ljutomeru skoro še sami gimnazijski abiturijenti, se je sedaj naše gibanje raztegnilo na vsakovrtsne srednješolske zavode. Absolventi gimna-
zij, realk in učiteljišč se bodo zbrali v Brežicah. V mladeniškem navdušenju si bosta stisnila roke v pozdrav Primorec od bajno-krasne Adrije ' in naš Šta-jerc iz vinorodnih goric, vsa Širna Slovenija bo zastopana.
Samo nekoliko ur bo zbran ta mladi cvet, a te ure bodo ostale vsem v neizbrisnem spominu. Naši najmlajši 'bojevniki na polju narodne in verske pro-buje ljudstva se bodo spoznali, se navdušili za, skupne ideje, ter si začrtali nadaljno pot. Potem se bodo sicer razšli, a ostali bodo za vedno združeni po duhu in misli.
Pozdravljeni, mladi prijatelji, [ na zelenem Štajerskem ! Naj bi urice, ki jih boste preživeli med nami, (obrodile mnogo ponosnih sadov I in ljubih spominov.
Pozdravljeni pa tudi kakor sobojevniki! Zapustili ste ozke srednješolske zidove in pred vami se odpira širni svet. Ne bojimo se za vas! Sodobne razmere zahtevajo, da si človek že na srednji šoli jasno zariše bodočo pot. Najtežje in najbolj nevarne krize imate že po večini vse za sabo, V tem oziru bo potrebno samo Š6 neprestano izpopolnjevanje in poglob-Ijenje. Caka vas pa mnogo dela na zunaj. Na vseh koncih in krajih nam primanjkuje delavcev. V znar menju dela pozdravljeni!
Večkrat se, čudimo vspehom socialdemokratične organizacije in agitacije. Neštetokrat občudujemo živahno delo rudeee internacionale, ki jo razvija med delavstvom, a vedno pozabimo na pripomočke, s katerimi to dosega. Socialna demokracija ! ima, v svoji politični! in strokovni organizaciji veliko nastavljenih moči, ki se brigajo samo za politično in strokovno delo, kar pri drugih strankah skoro nikjer, ne najdemo. V Nemčiji ima na primer socialna demokracija celo armado strokovno-strankarskih uradnikov in ’ agita-torjev. Kako je naraščanje socialdemokratičnih organizacij v tesni zvezi [ s pomnoženjem uradnikov je razvidno iz sledečih številk:
Pri strokovnih organizacijah in delavskih tajništvih je bilo leta 1902 nastavljenih 442, i leta 1905
623, leta 1907 1144 in leta 1909,' 1569 uradnikov in
agitatorjev.
Posebnih strankinih nastavljen cev,r je bilo leta 1902 1, leta 1905 17, leta 1907 58, leta 1909 pa že 86, Urednikov in sotrudnikov socialdemokratičnih listov je bilo leta 1902 162, leta 1909 pa že 321. Poslovodij pri različnih konsumnih in gospodarskih društvih je bilo leta 1902 87, leta 1909 326, Knjigovodij, in konto-ristov leta 1902 14, leta 1909 pa 81. Skupno je imela socialdemokratična politična’ in nepolitična organizacija v Nemčiji leta 1902 406, leta 1905 1038, leta 1907 1797 in leta 1909 že 2383 nastavljencev. Letos je to število že prekoračilo 2500. 'Ce še prištejemo ^se v. socialdemokratičnem smislu delujoče tajnike raznih bolniških blagajn, ki izvršujejo pri stranki skoro najbolj živahno politično in organizatorieno agitacijo, potem dobimo ' silen agitatoričen aparat,f ki pač mora pri raznih prilikah nekaj izdati.
In pri nas? Boljše je, da molčimo, ker vsaka beseda bi nam bila v sramoto. To dejstvo nas mora vzdramiti, iz naše dosedanje letargije. Res je sicer, da nam primanjkuje primernih. orgatnizatorienih delavcev, f res je tudi, da so razmere pri nas bolj malenkostne 1 in nimamo ' na razpolago, ( skoro nikakih sredstev, a vse to nas ne sme oplašiti! Požrtvovalno in smotreno, na podlagi praktičnih izkušenj započeto delo mora roditi vspehe.
Marsikdo bo mogoče neverjetno zmajal z glavo in skeptično, zafrknil naš idealizem, a to nas nič ne iritira. Potreba časa prenujno kliče po strokovni organizaciji delavstva, da bi bili naši pozivi samo pra-zno besedičenje. Kakor je pa sigurno, da se organizacija mora zvršiti, f tako je tudi gotovo, da bodo to izpeljali naši nasprotniki, ako mi pravočasno ne začnemo.
Tudi v Nemčiji enkrat ni bplo nobene soeialde-mokratične organizacije in razvile so se pod težavnejšimi razmerami in pod hujšim pritiskom, kakor pa vlada pri nas. ;Tudi v Nemčiji ni bilo v začetku nobenih sredstev in le, malo organizatorjev, in vendar imamo sedaj tako impozantno armado. Skoro izključno samo. vzbujena stanovska zavednost in požrtvovalnost je vstvarila to mogočno organizacijo. Listi poročajo, * da so znašali dohodki: socialdemokratične stranke na Nemškem samo v mesecu juniju tega leta
200.000	K. lAkoravno so med temi dohodki nekateri zelo dvomljivi, ter dunajska „Reichspost“ kar, direktno trdi, da socialdemokracija sprejema denar tudi od kapitalistov, katerim velja baje njen boj, in je od teh
200.000	K ( daroval 50.000 K neki industrijalec, je
Učimo se ©d nasprotnikov*
Kuharica in policaj.
Iz angleščine.
Pal|e,1
Sepno tri važna vprašanja so ji stavili:
1,	(potem ko so ji pokazali nož). „Ali ste sedaj videli ta nož v posesti svojega moža?“
„Nikdar! “
„Ali ste kaj vedeli o njem?“
„Prav ničesar!“
2,	„Ali ste vi ali vaš mož zaprli spalne sobe, ko ste se vrnili iz gledišča?“ /
„Ne!“
„Alj ste morebiti vi sami pozneje zaprli sobna ,vrat3,?*
„Nel“
3,	„Ali morete navesti karkoli, iz česar bi se moglo sklepati, da ste umorili svojega moža v mesečnem stanju?“
„Ničesar drugega kakor to, ■ da se takrat nisem prav zavedala, in da mi je omenjena knjiga za-mogla vdati to misel.“
Nato so Šle ostale priče iz sodne dvorane. Potem se je razpravljalo o poročilih duhovnika.
Mrs. Zebedaeus je bila vprašana,» ali se je kaj neprijetnega zgodilo med njo in, Mr. Delucom.
„Da!“
Povedala je, da jo je ustavil Mr. Deluc samo na stopnicah in se drznil priznati ji svojo ljubezen; Sel je celo tako daleč v svojem žaljenju, da je skuhal poljubiti jo.
Ona pa ga je zaradi tega bila po obrazu in mu rekla, da pove svojemu možu, kakor hjitro se kaj sličnega še enkrat prigodi.
Deluc se je ljutil, ker ga je zelo bila po obrazu in je grozil:
„Obžalovali boste še to dejanje 1“
Po dovršenem posvetovanju n na prošnjo našega nadzornika se je sklenilo, (Mr. Delucu ničesar omeniti o izpovedbi Mrs. Ziebedaeus.
Ko so bile priče nazaj v| dvorano poklicane, je izpovedal isto kakor nadzorniku. 'Najjo so ga vprašali, ali mu je kaj znano o nožu. Gledal ga je, ne da bi se na njegovem obrazu prikazalo najmanjše znamenje njegove krivde, in prisegel je, da’ noža do o-nega trenutka nikdar ni videl.
Preiskava se je zopet končala in Še; vedno se ni našlo ničesar.
Toda skrbno smo pazili na Mr. Deluca. Naša naslednja najloga je obstojala v tem'v (da poskusimo, ako bi bilo mogoče ' spraviti ga: ( v zvezo z nakupom noža.
Toda zdelo se je, kakor da neka posebnaj usoda vodi celo zadevo, kajti tudi tu nismo zadobili posebnega vspeha1. Seveda,1 je bilo lahko najti tvorni-čarja, ki je naredil nož v Sheffieldu, po tovarniškem znamenju,, ki se je nahajalo na njem.
Toda oni so izdelovali tisoče in tisoče takih nožev in jih oddali raznim prodajalcem po celem Angleškem, da ne omenimo inozemstva.,
Da pa najdemo osebo,( ki Je naredila nepopolni napis na njem, bi morali, ker nismo vedeli, kje in od koga je bil nož kupljen, takorekoč iskati iglo v kopici sena, kakor pravi pregovor.
Naš zadnji pripomoček je bil, Uda damo nož z napisom navzgor fotografijami in pošlJaSti slike vsaki policijski postaji celega kraljestva.
Obenem pa smo tudi Še računali na Mr. Deluca, in smo poizvedovali o njegovem prejšnjem življenju,, ako bi moglij izvedeti, ali sta se on in umorjeni poznala, in ali sta kedaj imela kak prepir ali kaj takega radi kake ženske.
Vendar vsi naši napori so bili zaman. Zdelo se nam je sicer, da je Mr, Deluc, lahkomfseljno živel in občeval v slabi družbi, toda vedno se je bilj obnašal tako, da se mu z nobeno postavo ni moglo prav do živega.
Mož more biti pokvarjen vlačugiar, zamore, f o-psovati žensko, in ji v prvi bolečini, katere mu prizadeva1 razbiti, obraz, celo groziti, toda, iz vsega tega ne sledi, da je v nočni tišini umoril moža one žene.
Ko smo bili vnovič pozvani, f da podamo svoje poročilo, (hismo mogli podati nikakoršinah nadaljnih dokazov.
Razpošiljatev fotografije nam ni omogočila, da izvemo lastnika, noža in si raztolmačimo nedogotpv-ljeni napis.
Ubogi Mrs. Zebedaeus se je dovolilo, da, odide k svojim prijateljem in znancem, po,fern ko je izrecno obljubila, da se takoj zopet vrne, ako se jo pozove.
Časniki so za,čeli pisati, koliko morilcev uide in vodi celo policijo za nos.
Državna oblast je razpisala nagrado sto funtov za sporočilo*; na podlagi katerega bi se moglo najti zločinca. Toda dnevi, tedni so minevali in nikdo se ni oglasil za nagrado.
Naš nadzornik ni bil mož, ki hi)tro obupa. Začela so se nova poizvedovanja in preiskovanja. Naši napori pa niso imeli vspeha, in tako je bila, stvar pri koncu, kolikor se tiče porcije in občinstva.
Umor ubogega ' mladega moža kje kakor ■! tako mnogo drugih neodkritih umorov kmalu izginil iz javne pozornosti.
vendar brezdvomno, da social demokratično delavstvo žrtvuje zelo veliko za svojo organizacijo.
Posnemajmo! Otresimo se malodušnosti in pojdimo na delo! Delavstvo na Spodnjem štajerskem je po nekod silno zatirano. V Dravski dolini vladajo po nekod naravnost suženjske razmere. Za bore plačo 30—40 krajcarjev je ubogi delavec izročen na milost in nemilost svojim izsesalcem. Pojdimo med te trpine, razložimo jim krivice, M jih prenašajo, vzbudimo jim zavest, 'da smo vsi ljudje enaki, f vzdramimo njihov stanovski ponos, ki gotovo tli v kakem kotičku, opozorimo jih na združenje, ki daje posamezniku silo in moč, širimo njihovo obzorje in počasi bo šlo. Poskrbimo, t da bo naše delavstvo izobraženo in zavedno, potem bodo organizacije same nastale, ker bo delavstvo radevolje nekaj žrtvovale v zavesti, da je samopomoč. predpogoj za zboljšanje stanovskih razmer.
Izjava.
V štev. 160 „Narodnega Dnevnika“ z dne 18. julija t., 1. se dopisnik iz Slov. Bistrice.' v javnem vprašanju / do gospoda Petra Novaka pritožuje, da stavbeni računi pri hotelu sAvstrija še vedno niso čisto v redu in za javnost, ter trdi, da slovenjebistriška sedaj klerikalna posojilnica močno trpi vsled konkurence v okolici in da se gre za njeno dobro ime.
Nismo poklicani, ■ da bi Ščitili ugled ! in dobro ime gospoda1 Petra Novaka, ' ker to prav lahko sam stori, toda ker se v dotični notici napada posojilnica v Slov, Bistrici, z očividnim namenom, da bi se njen dosedajni delokrog omejil ' in njen ugled izpodkopaval, smatramo za svojo dolžnost, da ta napad zavrnemo v obrambo slovenjebistriške posojilnice.
Kar se tiče stavbenega računa pri hotelu Avstrija, ve vsakdo, 1 da se taka stavba ne izgotovi v enem letu. in da se v tem razmerju tudi računi razdelijo na posamezne stavbene dobe, Posojilnična stavba hotel Avstrija se je začela graditi leta 1907, in se je istega leta pod streho spravila, Ker ni bilo mogoče, da bi se bilo oddalo prezidan j e starega posojil-ničnega poslopja Narodnega doma v novo stavbo kakemu podjetniku, se je to delo izvršilo v lastni režiji posojilnice, in je za stavbeno gradivo v prvi vrsti poskrbel gospod Peter Novak, Računi za stavbeni materijal, kakor tudi za delo pa so se plačevali Še-le po vidiranju nadzornika, ki ga je stavbeni odsek za to določil. (Izključeno je torej, ! da bi se kak vinar za gradivo plačal, ( ki bi se ne bilo porabilo za posojilni ono stavbo.
Izdelovanje hotela Avstrija, kateri se je dodelal leta 1908, kakor tudi zidanje stranskih za oskrbovanje hotela potrebnih poslopij, se je izročilo po odobrenem proračunu posameznim obrtnikom, od katerih pa niso vsi že leta 1908, in tudi Še ne lanskega leta računa predložili posojilnici, ker je bilo, kakor je pri takih stavbah neizogibno, nekaj več dela, f kakor je bilo prvotno namenjeno, Vsled tega so se v računski sklep posojilnice za letto 1908 ih 1909 le tisti računi sprejeli, ki so bili v teh letih poravnani.
Po dovršeni stavbi je bilo treba Še marsikaj popraviti in dopolniti, inventar nabaviti itd. Tudi gledališki oder in k temu potrebna pristavba se je še-le v tekočem letu omislila in se še sedaj izdeluje. Pri vsem tem pa se je delo pri stavbi zaviralo po sosedu Juriju Jagodiču, ki je vsa mogoča sredstva uporabljal, da bi začrtano stavbo onemogočil,' ali vsaj zavlekel, pri čem so mu šli gotovi slovenjebistriški činitelji vrlo na roko.
Ker je posojilnica zakonito r obvezana k javnemu polaganju računov, so v smislu par. 85 zadružnih pravil računi vsako leto z vsemi prilogami raz-
" Samo ena brezpomembna oseba je bila tako bedasta, da je skušala v svojih prostih urah rešiti to vprašanje: keđo je umoril Zebedaja?
Čutil je, da se more visoko povspeti v policijski službi, ako ima v tej stvari vspeli, kjer njso starejši in izkušenejši možje dosegli ničesar, in on se je trdovratno držal svoje male častihlepnosti, akoravno so ga vsi zasmehovali.
Prav po domače povedano:	Jaz sem1 bil tfsti
mož.
V,
Proti svoji volji sem postal nehvaležen pri svoji povesti.
Kajti bili ste dve osebi, katerima se ni zdel tako smešen moj sklep,, da na svojo roko zasledujem celo stvar.
Ena je bila Miss Mybus, druga 1 pa kuharica Priscilla Thurlby.
Kar se najprvo tiče Miss Mybus, je bila zelo nevoljna zaradi nevspehov policije. Bila je mala, živahna, svitlooka ženica, ki je vedno svoje mnenje odkrito povedala,
„(To se tudi mene tiče“, je rekla, hkajti ako se spomnim eno ali dve leti anzaj, mi prideta na misel dva slučaja,, ko so našli v Londonu osebe umorjene, in niso nikdar zasledili zločfincev. ;T.ucU jaz sem oseba in vprašam, ali se ne more kedaj meni kaj takega prigoifiti? Vi ste vrl dečko, in vaša kri in vaša' vztrajnost se mi dopadala. Pridite sem, < kolikokrat se vam zdi prav, in ako bi vam kedo napravljal sitnosti in vas ne hotel spustiti v hišo, recite, da greste mene obiskal Se nekaj! 'Jaz nimam nobenegaj opravila in imam glavo na pravem mestu; tu v mojih so-
položeni v posojilnični uradnici vsakemu zadružniku v pregled, in bi se bil tudi dopisnik ,„Nar. Dnevn.“ lahko prepričal, če bi se bil k temu potrudil, da so vsi stavbeni izdatki, ki so v računskem sklepu zabilježeni, obloženi s saldiranimi računi. Konečni stavbeni račun pa se iz spredaj navedenih razlogov Še ni mogel sestaviti, in se bo to zgodilo, kakor hitro bodo vsi računi predloženi in poravnani.
V katerem oziru bi torej stavbeni računi ne bili čisto v redu ali za javnost ji?),, je dopisnik pozabil povedati.
S posebnim povdarkom pa se nazivlja v notici „Narodnega Dnevnika“ slovenjebistriška posojilnica „sedaj klerikalna“ posojilnica, 'Iz’ kakega vzroka? Baš radi tega, ker je naznanila svoj izstop iz celjske Zadružne zveze! Nazori vodstva slovenjebistriške posojilnice se niso v ničemur spremenili, ter stremi isto za lem, da ostane delovanje posojilnice vedno v soglasju z mišljenjem kmečkega prebivalstva, Ce pa je posojilnica se odločila k temu koraku, se morajo iskati vzroki za to v novem tiru, v katerem se nahaja sedaj celjska Zadružna zveza, in v katerem ne daje več naši posojilnici zadostne zaslombe v njenem daljnem razcvitanju. Da pa slovenjebistriška posojilnica vedno krepkejša postaja, in da nikakor ne trpi „na konkurenci v okolici“, kakor se trdi od neznanega (?) dopisnika, kaže dejstvo, da je v, pretečenem letu pr-vokrat izkazala nad eden milijon prometa.
Za posojilnico v Slovenski Bistrici:
Dr. Lemež, načelnik.
Dr. I, VoŠnjak, predsednik nadzorstva.
Nemško gospodarstvo pri spodnještajerskih okrajnih zastopih.
Slov. Bistrica, 28, julija.
Volilna doba našega okrajnega zastopa je že meseca majnika t. 1. potekla, toda nič Še ni' slišati, da bi se za nove volitve vršile kake priprave. Od okrajnega glavarstva mariborskega se Še dosedaj ni dalo nikako naročilo za ses-tavljenje novega volilnega imenika. Vse spi spanje pravičnega in tako tudi slovenjebistriški okrajni zasfop.
Meseca aprila t. 1. je bil sklican občni zbor, da bi se odobril letni račun okrajne blagajne za pretečeno leto, in se rešilo nekaj drugih važnih predmetov. Toda zborovanje se ni moglo vršiti, ker ni prišlo zadostno število članov, in tako visi cela stvar Še do današnjega dne. Nastala je v nemški večini zastopa popolna brezbrižnost za okrajne zadeve, posebno med zunanjimi člani, in večkrat se zgodi, da še okrajni odbor slovenjebistriški1 zaradi nesklepčnosti ne more imeti seje.
Vse je s sedanjim vodstvom nezadovoljno. Saj pa itudi ni čuda. Gospodarstvo je popolnoma zavoženo, okraj je crez glavo zadolžen. Diktaturi Stiger— Wiesthaler—Versolatti se mora vse ukloniti. Kdor bi si upal svoje lastno mnenje imeti,, tega usoda je zapečatena, Ali naj ima Še kdo potem veselje do dela, če mu je tudi blagor okraja na srcu?
Dokler je bila okrajna hranilnica pod vodstvom okrajnega zastopa, je Še Šlo, ker se je čisti dobiček hranilnice porabljal za okrajne potrebščine. Toda okrajne hranilnice ni več. Vsled novih pravil, katera so se napravila po kopitu kranjske hranilnice, je ista postala samostojen f nemško-nacionalen denarni zavod, v katerem ima odločujočo besedo gospodujoča klika v Slov. Bistrici; okraj ne dobiva od te hranil-
bah vidim vsakogar, ki prihaja v hišo, in vsakogar, ki izhaja. Dajte mi svoj naslov; morebiti utegnem izvedeti kaj ugodnega za vas!“
Toda; prfi najboljši volji se Miss Mybus ni posrečilo mi pomagati. •
Izmed obeh omenjenih se mi je zdela Priscijlla Thurlby večje koristi in važnosti zame. Pred vsem je bila zvita in delavna,, in je znala obvladati svoje nakane, ker se ji ni posrečilo dobiti drugo službo.
Predno je odšla r iz domačega kraja, ( ji je dal župnik njene fare pismeno spričevalo. r katerega podam tukaj v prepisu.
Glasi še:
„Rade volje priporočam Miss Priselilo Thurlby za vsako pošteno službo»' katero more sprejeti. Njeni stariši so slabotni in staif, ki so morali pred kratkim doživeti izgubo enega dela : svojih dohodkov, in morajo vzdrževati še eno mlajšo hči. Ker noče biti svojim starišem v nadlego, se poda Pifis-eilla v London, da dobi kako domačo službo in porabi svoje plaeclo za' podporo svojih stariipev. Vse to govori zanjo. Mnogo let že poznam celo družino in jaz le obžalujem,! da pri meni ni' prostega mesta., da bi ga ponudil temu izvrstnemu dekletu.
H,. Derrington, žup.
Ko sem prečrtali te vrstice, t semtž mogel brez vseh pomislekov prositi Priscillo, da mi pomaga pri obnovljenju poizvedovanj in preiskovanj, da. dosežem vspeh.
(Meni se je zdelo, da niso dovolj skrbno preiskali obnašanje in ravnanje ljudi v hiši Mrsij Erosca-pel. Tekom svojih preiskovanj sem vprašal Priscillo, ako mi more karkoli povedati;,’ iz Česar bi se moglo
nice ne vinarja več, dasiravno mora še naprej jamčiti za njeno upravo.
Prvo delo ( novega liranilničnega ravnateljstva je bil sklep, da se je postavilo novo hranilnično poslopje. Toda ne vprašajte, kako izgleda. Tujci kakor domačini se začudeno povprašujejo, kdo je postavil tako ; kolobocijo poslopij, j katera so gole karikature srednjeveškega nemškega stavbenega sloga. Nekateri pravijo, da so si bistriški purgarji postavili pro-testantovsko cerkev za tiste protestante, katerih sploh ni; hudomušneji pa celo trdijo, da se bodo tam producirali potomci svetovnoznanih Abderitov,
Toliko pa je gotovo, da nova hranilnična poslopja ne bodo mestu v okras in to. tem manj, ker jih je stavbeni vodja Versolatti pustil obkoliti z lesenim plotom; ravno tako malo se bode obrestoval >— niti z 1% — porabljeni kapital za stavbo.
Pri tem pa bi še vprašali visoko c. kr, namest-nijo v Gradcu, kdo je dal denar za teka poslopja, katera stanejo okroglih 200.000 K, Kolikor nam je znano, znaša rezervni fond hranilnice jedva 90.000 kron, ki pa ima v prvi vrsti služiti za pokritje slučajne izgube, Ali je dovoljeno, da se za tako stavbo porabljajo hranilne vloge vlagateljev?
Opozorili bi naše poslance, da bi se s 'temi kričečimi razmerami { pri nemški hranilnici slovenjebistriški nekoliko bolj seznanili, da ne pride okraj v preveliko škodo.
Od slavnega okrajnega glavarstva mariborskega pa pričakujemo, da bode nemudoma razpisalo nove volitve za naš okrajni zastop in s tem dalo volil-cem priliko, da si izvolijo zastopnike svojega zaupa-nja.katferi bodo napravili konec [ sedanjemu nevzdrž-ljivemu gospodarstvu.
Politični pregled.
'Kako se postopa s Celil na Nižje-Avstrijskem.
Obšina PoŠtorna na Nižje-Avstjrijskem ob češki meji ima češkega župana in tudi močno večino v občinskem zastopu, Nemci, ki so najprvo povzročili, da se je zaprla češka šola, hočejo sedaj razpustiti iz ničevega vzroka češki občinski odbor.
Vlada hoče na zahtevo Nemcev postaviti mesto češkega župana nemškega občinskega komisarja ter razpisati nove občinske volitve, za katere ' bi se po ogrskem in nemškem vzorcu priredili uradni volilni imeniki.
Cehi ob jezikovni meji, bojujejo enak boj kot mi obmejni Slovenci, Nemci so povsod, enaki!
Boji med Arabci in Francozi.
Na meji Tunisa in ’Tripolisa je prišlo med turškimi Arabci in francoskimi četami do hudih bojev. Padlo je na obeh straneh več sto bojevnikov. Pri Massini je prišlo baje ravno tako do krvavih spopadov med turškimi in francoskimi četami. Na turški strani so padli trije vojaki. Izgube Francozov so tudi znatne, vendar še ne natančno znane.
Avstrija in Turčija.
„Sabah“ razpravlja o vesti, da se imata v kratkem sestati minister zunanjih del grof Aehrenthal in veliki vezir, ter pravi, da je iskrena) želja Osmanov, da bi se utrdile politiške in gospodarske vezi z Av-stro-Ogrsko, Tozadevna prizadevanja obeh vlad bi' bila še bolj pospeševana s sestankom obeh državnikov.
Nemške občine
ne pripuste na semnje slovanskih prodajalcev. Ni še-dolgo tega, ko so v, Klosterneuburgu prepovedali slo-
sklepati, da je bila hišina v zvezi z Mr. Delucom, Ni mi hotela odgovoriti na to,
„S tem bi mogla osumničiti nedolžno osebo“, je rekle,, '„vrhu tega sem bila le malo časa skupaj v službi z deklico.“
„Spali ste z njo v isti sobi“, sem opomnil, „in rad) tega vam je bilo mogoče opazovati njeno obnašanje njasproti najemnikom. (Ako se bi vas vprašalo pri sodni obravnavi, kar vas jaz sedaj vprašam, bi kot poštene, ženska gotovo odgovorili.“
Na te besede se je podala: Povedala mi je gotove stvari, ki so pokazale Mr. Deluca in celo ze,de-vo v novi luči.
Z ozirom na ta izjave sem se lotil dela. Vsled dela redne službe je stvar le počasi napredovala, toda s pomočjo Priselile sem varno in gotovo šel proti svojemu cilju.
Poleg tega sem bil Še drugače navezan na lepo kuharico Mrs, Eroscapel. Priznati moram tako ali, lako prej ali slej, in storim ravno tako lahko tudi zdaj. Po njej sem takrat prvič zvedel, kaj je ljubezen, in ko sem jo vprašal, ako hoče postati moja žena, ni rekla ne. Priznati moram, da je postala nekoliko žalostna in mi odgovorila:
„Kako moreta tako revna človeka kakor midva: kedaj upati, da se poročiva?“
Jaz sem ji pa odgovoril:
„Ne bode dolgo,, ko bodem jaz prijel) za konec niti, katerega moj gospod nadzornik ni mogel najtL In ko se to zgodi, potem mi bode lahko mogoče, poročiti se s teboj, draga moja!“
Pri naslednjem sestanku sva govorila o njeniK Stariših. Sedaj sem bil njen zaročenec.
{Dalje prihodnjič,)	.,
ganskim trgovcem postaviti na sejmišču stojnice. Zdaj je tudi občinski svet v Kromerižu sklenil, da dovoli samo nemškim trgovcem in obrtnikom ob. tržnih dnevih prodajati. Na podlagi tega sklepa so, na zadnjem letnem semnju prepovedali v Kromerižu češkim trgovcem prodajanje. Kar je dovoljeno; Nemcem, je tudi nam dovoljeno. Znano je namreč, da hodijo na naše semnje kaj radi razni nemški Židi — in popolnoma u-mestno bi bilo, če bi se naši občinski sveti ravnali po vzgledu nemških občin.
Bosanski sabor.
Bosanski sabor je dne 28, julija razpravljal o proračunu. Na vrsti so bile postavke za uk in bogočastje.
Sekcijski šef Pittner je omenil,, iđa se bo vlada vedno držala sklepa odsekovega, da se ne podpira z 'deželnimi sredstvi nobene Šole, kjer se ne poučuje v srbo-hrvaškem jeziku.
Besedo je povzel tudi nadškof dr. Stadler ter odločno protestiral proti temu, )da bi se knezoškofij-skim učnim zavodom odtegniila podpora. ‘Zavzemal se je tudi za podporo frančiškanskim šolam. Med Stadlerjevim govorom so Srbi in moslemini demonstrativno zapustili sejo.
Občinski svet v Sarajevu
se je razšel. Vse stranke zahtevajo, da vlada predloži v saboru nov mestni statut in voMlni red za mesto Sarajevo.
Dokler se to ne zgodi, ne sprejme noben član mestnega sveta svojega mesta. Upravo mesta bo vodil začasno vladni komisar.
Ogrsko „vitežtvo.“
Ofgrski državni zbor f ima sedaj dan za dnem seje. Grof Khuen hoče s svojo ve rji n o spraviti vsaj najnujnejše, stvari pod streho.
Vse se vrši popolnoma mehanično in ni skoro nükakega zanimanja, Samo včasih si poslanci opozicije in večine radi osebnih napadov skočijo nekoliko v lase.
Potem pride navadno do „slavnoznanih“ ogrs-skih častnih afer in dvobojev, pri katerih se pa navadno nobenemu ne zgodi nobena nesreča.
V	seji od dne 28, t. m. sta se sporekla poslanca Nagy in Gortvail. Popoldne s|tia se že dvobojevala. Orožje so bile pištole, a nesreče ni bilo nobene. Nagy ni nič zadel, Gortvailu se pa sploh ni sprožilo..
Kronanje kneza Nikole črnogorskega.
Iz Cetinja poročajo:
Knez Nikola se bo dal po proglasitvi Crnego-re za kraljestvo kronati. ' Kronanje se bo vršilo leta 1911, vendar pa mesto kronanja še ni določeno.
Kakor se govori, je dobil črnogorski poslanik v Carigradu nalog,, naj izposluje pri turški vladi dovoljenje, da se sme kronanje izvršiti! v Gračanici na Kosovem polju, v cerkvi, kjer so srbski borci pred zgodovinsko bitko sprejeli obhajilo, Crnogorci se nar dejajo, da turška vlada ne bo odrekla tirjanega dovoljenja.
V	tem slučaju bodo kneza Nikolo kronali: patriarh karlovški, metropolit)' črnogorski, metropolit mostarski in vladika zadrski,
Ta vest je, v svojem zadnjem delu f tako ' fantastična, da se niti trenotek ne more misliti, da bi bila1 resnična.
Živela slovenska Pesnica!
Se ni dolgo, da je prišla obmejna občina St. Jakob t slovenske roke in že zopet dobimo raz> Teseljifo Test, da se je tudi Pesnica zopet vrnila t naročje zavedne Slovenije.
Pri včerajšnji volitvi dne 28. jnlija je zmagala naša katoliško-narodna kmečka stranka v III. in II. razredn z vsemi kandidati, v I. razredu je dobila oba namestnika.
Nepopisno veselje nas navdaja, ko bilježimo to vest i Naša ogrožena meja se vzorno drži! Vsem izvoljenim in volilcem, vsem agitatorjem, posebno pa gg. Supaničn in Sekoln, naše občudovanje in krepki: fcivio!
Raznoterosti.
Duhovniške spremembe. Častiti gospod kaplan Jožef Kranjc je prestavljen, iz Hoč v Žetale, čast. gospod kaplan Konrad Šeško pride od Sv.1 Križa tik Slatine v Hoče, častiti gospod kaplan Alojzij Leben iz Hoč v Slivnico pri Celju, na njegovo mesto prfide novomašnik Janko Baznik; častiti gospod kaplan A. Lovrec iz Št. Jurija ob Ščavnici v Ljutomer I.; častiti gospod kaplan Blaž Dvoršak iz Slivnice, pri Celju v Št. Jurij ob juž. žel.; častiti gospod kaplan P. Žagar iz Šmartna v Rožni dolini v Mozirje; častiti gospod kaplan, Alojzij Zamuda iz Vranskega v Št. Peter pri Radgoni; častiti gospod Anton Penič iz Žetal k Sv, Križu pri Slatini; častiti gospod kaplan Janez Širec iz Leskovca na Vransko; na novo nastavljeni'so: ! č. g. Ivan Žagar v Šmartno na Pohorju, č. g. Martin Erhatič v Št. Jurij na Ščavnisi,, č. g. {Anton Lasbaher v Dramlje, Č. g. Janez Geratič v Pilštanj, č, g. Marko Škofič v Zreče.
Odlikovanje. Cesar je podelil višjemu sodnij-skemu oficialu Alojziju KoroŠecu v Kozjem zlati zar služni križec. ‘Gospod Korošec je prestavljen v Rogatec.
Osebna vest. Dr. Lončarič, urednik „Hrvatstva“, je imenovan za ravnatelja zagrebškega zavoda za sirote.
Poroka. V grajski kapelici na Pragarskem je bila poročena gospica Tereza Glančnik, hčerka raj-’ nega slovenskega jprvoboritelja dr. Jerneja Glančni-ka, odvetnika v Mariboru, z gosp. K. Reiser, c. in' kr. pomorskim poročnikom, sinom bivšega ■ župana mariborskega.
Nedeljski počitek v lekarnah. C, kr. namestništvo v Gradcu je določbe glecle nedeljskega počitka v lekarnah v toliko spremenilo, da bo v krajih, kjer se nahaja več kot ena lekarna,, vsako ne'deljo pri ravnem številu lekarn polovica istih od 1. ure popoldne v nedeljo do pondeljka do 7. ure zjutraj zaprtih, pri neravnem številu lekarn se pa mora držati novih določil manjši del lekarn. Menjavanje glede nedeljskega počitka 1 se uravna koncem < decembra ' vsakega leta.
Kako delajo. V „Grazer Tagblattu“ je priobčena notica, v kateri se prosi, podpore za dve ubogi ženski, ki živite sekaj v nekem slovenskem trgu na Spodnjem Štajerskem. „Tagblatt“ pravi: „Ženski ste tem bolj potrebni podpore, ker ste nemškega mišljenja, in ker s,te tudi pri neki zelo važni volitvi oddali za Nemce glasove.“ Ce ste dotični ženski res ubogi in podpore potrebni, mi proti podpori kot ‘taki seveda nimamo ničesar, saj se vsakemu ! ubogemu človeku more pomagati, če je prišel v nesrečo, ne glede na to, aJji je tega ali onega političnega mišljenja. Pač pa je nesramna židovska germanska predrznost, da delajo Nemci to iz zgolj nacionalne reklame. Slovenci, 1 vzemite si za zgled nase nasprotnike. Za dva ženska glasa, ki so si ju bridobiji, so tako nepopisno veseli, da od samega veselja poskakujejo, kakor norčki. Darovalcempošiljajo že kar naprej svoj „treudeutschen Heilgruß,“ Med Slovenci pa živi mnogo do-služenih rodoljubov, ki so nekdaj bili marljivi delavci slovenskega naroda, pa so opešali ali drugače prišli v nesrečo, in se noben živ krst ne zmeni več za nje.. Med tem ko Slovenci spijo, pa nasprotniki mar-. Ijivo delujejo za svoje germanske namene.
Zrakoplovstvo. Znani graški zrakoplovec Renner gradi s svojima sinovoma poleg zrakoplova tudi letalni stroj, kateri bode v kratkem izgotovljen. Po Gradcu so razširjene govorice, da namerava Renner meseca avgusta s svojim zrakoplovom napraviti polet iz Gradca v Iši, ter se tam pokloniti cesarju., Iz IŠla poleti potem na Dunaj k lovski razstavi. Koliko je na vesti resničnega, ne vemo. Renner Ima večje posestvo v Windorfu pri Gradcu, kjer se bavi s sinovi samo z zrakoplovnimi poizkusi.
Angleški časnikarji v Dalmaciji. Po Dalmaciji potujejo Wickham Sead, dopisnik; „(Timesa, gospica dr. Luise Neupauer, ins gospa Clemence Rose, dopisnica londonskega lista „Morning Post“. V četrtek so si v, spremstvu urednika „Narodnega Lista“, Kisiča, ogledali Obrovac, Novigrad in Posedar. Povsod so jih sprejeli z znano slovansko gostoljubnostjo, kar je napravilo na Angleže, nad vse ugoden vtis. Angleži obiščejo Še Šibenik, Trogir in Split.
Nove jubilejne poštne znamke. Povodom 801et-nice cesarjeve se bodo izdale nove jubilejne znamke, v vrednosti od 1 vin. do 10 K. 'Znamke (bodo imele zgornji in spodnji rob za 4 mm daljši. V sredini gornjega roba bo letnica 1830, na spodnjem pa 1910. Te znamke se bodo izdale dne 18. avgusta t. 1. ter se bodo dobivale pri vseh poštnih uradih. ‘Svojo vrednost bodo te znamke ohranile1 \ do dne 81, decembra tega leta.
Smrkavost vojaških konj. :V Galiciji se je med vojaškimi konji pojavila, bolezen smrkavost. Mnogo konj so morali zaklati. Kužna bolezem se najbolj širi med konji v Prcemyslu, Jaroslavu, Grodeku in drugih vshodno-galiških mestih. Posledica pkuženja vojaških konj je, da se konjenica in tudi velik del pehote ne bo mogla udeležiti letošnjih cesarskih vojaških vaj.
Kmetijska podružnica v Šmarju pri Jelšah vabi na poučno zborovanje, ki se vrši v nedeljo, dne 7. avgusta 1.1. v Vugovi gostilni pri Grobelnem. Pri zborovanju govori razun strokovnega učitelja Zidanšeka tudi znani steber in „kronpretendent“ liberalne Zadružne zveze v Celju, 'Miloš Štibler. —- Somišljeniki, pozor!
Ob žegnanju z nožem. Pod tem naslovom prinaša Plojev list vest o nekem i tepežu pri Spodnji Sv. Kungoti ter konservativno hinavski pristavlja: „Ce bi bili tako zlobni kakor uredniki „Slovenskega Gospodarja“, ibi lahko trdili, da je tega pretepa krivo čitanje „Slovenskega Gospodarja“ in „Straže“, ker sta edino ta dva lista v omenjeni župniji zelo razširjena.“ V trenotku, ko vrže blato na nasprotnika, pa se hvali nedolžnega! Fe j!
Ploj -Cokan. Saj ni bilo drugače; mogoče, nego da bo tudi Plojev list',‘ki je o liberalnem napadu na Žebota molčal, izrabil Cokanovo smrt v Vrbju pri Žalcu proti naši stranki, seveda ha bolj prikrit, hinavski način. Zato se v dotičnem članku delijo; na vse strani dobri nauki, ampak nazadnje pride seveda Cokanova smrt. Pravi eksempel za hinavstvo pa postavlja list v besedah, v katerih zavija pisec svoje oči ter milo toži, da v nekaterih krajih vsled hujskanje na shodih ter v listih med političnim nasprotnikom ne bomo več varni življej^.*^es je, toda posebno tam,
kjer Plojevi agenti dajejo velikodušno za pijačo, da ložje nahujskajo pivce proti drugače mislečim. Zadnji volilni boj in shodi plojaške stranke so nam ta dokaz doprinesli.
Savinjska .dekleta, ki so se udeležila petrovskega ustanovnega shoda Savinjskega okrožja zveze slovenskih deklet, prav prostaško napada veledostojni celjski „Narodni List“. „Narodni List“ pravi dobesedno, da so proti večeru v gostilni v enomer turobno vikale in krikale: „Njega, njega ni, njega od nikoder, ni!“ Dekleta, na tako nesramnost je samo en odgovor: Proč z liberalnimi listi!
Našim poslancem! Kakor, izvemo, je liberalni agitator Miloš Stiebler plačan od poljedelskega ministrstva, ter bi moral vršiti nepristransko službo zadružnega potovalnega učitelja. Ce je to res, potem je pač sveta dolžnost naših poslancev, storiti vse korake, da vlada ne bo plačevala liberalni stranki njenih agitatorjev. Ta bi bila lepa, da bi morali davkoplačevalci take Miloše vzdrževati!
Našim izobraževalnim društvom. 'Več { naših društev še dosedaj ni vplačalo letne, udnine S. K. S.' Z. Dotična društva opozarjamo, da dolžno letnino v, kratkem vposljejo zvezi. Manjkajo.jnam od nekaterih* društev tudi Še letnji Statistični podatki. Prosimo gospode voditelje društev, ‘ da dotjične vprašalne pole takoj izpolnijo in nam jih vpošlj(ejo, da imamo 'tako celotni pregled o; delovanju in stanju naše izobraževalne organizacije.
Predrznost nemškutarskegat učitejLja. Celovški „Mir“1 prinaša sledeč, za naše razmere značilen dopis: Neka deklica se je predrznila pisati v domači nalogi datum slovensko. Ko je nemškutarski učitelj to zapazil, napravil je cele litanije graj. Med drugimi se je izrabil, da dotična šola ni slovenska — to je sicer res — in zategadelj se ne sme slovensko govoriti, fše manj pa slovensko pisati. Akoravno otrokom vedno pripoveduje o staronemških bogovih, se vendar ni! priljubil šolarjem. Pač vedo, da so to same basni. Ravnotako jim pridiguje o Nemčiji, o Bis-marku, o protestantizmu itd. Kakšne namene ima pri ‘tem, je paq jasno. Glaven namen je, oropati slovenske otroke maternega jezika in s silo ubiti [ v njih glave blaženo nemščino, potem pa polagoma narediti ugodna tla; za protestantizem. Pač lepo postopanje! Stariši! Pomislite, kaka kravica se godi vam in vašim otrokom. Ne verjemite učiteljem nemčurjem vsega, kar vam lažejo,, ne poslušajte njih! puhle govorice, in ko pride primeren čas, požurite se, da dobimo slovenske šole in slovenske učitelje.
Pruske marke za ' podpiranje nemštva v Avstriji. Društvo za podpiranje nemštva v tujini* v Be-rolinu je ravnokar izdalo svoje letno poročilo. Iz tega razvidimo, da je to društvo pred vsem podpiralo nemštvo v Avstijiji. 88.2% vseh podpor, katere je izdalo društvo za podpiranje Nemcev v tujini) jje prišlo v Avstro-Ogrsko. Posebno na Češko so poslali velike svote denarja, namreč 82.342' mark, pa tudi slovenske dežele so bile deležne nemških mark. {Nenavadno skrb je posvetilo to društvo nemštvu naj Južnem Tirolskem, kamor se je poslalo v preteklem letu 13.378 mark. Društvo vzdržuje nemške, šole v Italiji, Rusiji, Rumuniji, Bolgariji ih Bosn|. Porodilo napredki in daj je posebno1 v 'Avstriji doseglo kar najlepše vspehe.
Nova določba za kaznjence. Dosedaj se v Avstriji preiskovalni zapor ni vračunal kaznjencem za odsluženje kazni. V drugih državah, na p himer na Ogrskem, se preiskovalni zapor zaračuni kaznjencu. Justično mirVistrstvo je sedaj za novi ka/zenski zakonik pripravilo določbo, da se bo odslej' tudi V Avstriji čas, katerega je presedel kaznjenec v preiskovalnem zaporu, pri kazni zaračunil.
Dr. Kalana je, kakor slišimo, zelo sram, ker se je tako dal potegniti od liberalnih kričačev ' in Je šel na pogreb „narodne žrtve v Vrbje. Hud je, tudi na liberalne generale, ki se niso bolje informirali in so ga poslali na Cokanov grob,; ki ga niso izkopali „klerikalci“,: ampak naravna bolezen. Da so ga tako osmešili, tega ne more „žalujoči“ dr. Kalan pozabiti.
Falotstvo. Zopet piše neka liberalna propalica v „Narodnem Dnevniku“ od 28. t. m., da so se „klerikalci“ v, Gradcu pogodili na Judeževe groše. Seveda manjka podpisov in dokazov. Zopet vprašamo celjske liberalne falote, naj nam s svojim podpisom odgovorijo, kdo je kaj dobil, koliko je dobil in zakaj je dobil. Govorite vendar enkrat odkrito, i saj vam je s tem dana prilika, da ubijete par vam neljubih oseb. Dokler samo sumničite, igrate vlogo, popolnoma navadnih, propalih, obcestnih falotov.
„Slov. Narodu“ njegova blamaža glede Masa-ryka ne da miru, in v svoji neumnosti hudobno blebeće, da „slovenske stranke niso dosegle od lanskega julija do letošnjega ođgođenja* obsolutno ničesar“, ä ne pove, da je bil zadnji boj v, prvi vrsti namenjen zabranitvi novih krivic, in pri tem je slovenska opozicija sijajno zmagala. Znoreli liberalni klevetniki so v Celju in v Ljubljani popolnoma enaki..
Neki1 pod; sedanjo toploto trpeči A. Ž. se je spravil v „Narodnem Dnevniku“ od 28. t. m. nad premoženje „duhovnikov, menihovi in nun“. V svoji bolestni zagamanosti meče okrog sebe z milijoni kakor liberalen urednik s psovkami. Svetujemo mu, naj^ se spravi nad, premoženje raznih' liberalnihfmagnatarjev, dohtarjev in kramarjev ter raznih židovskih baronov, ki so internacionalnemu liberalizmu tako blizu, bo na njegovo okuženo domišljijo ugodno uplivalo. Pri teh izkoriščevalcih ljudstva bodo Številke veliko večje.
Krščansko-socialna stranka ua .Hrvaškem. „Grazer Volksblati“ od dne 29. t. m. porofp^^ovo-dom združitve čiste stranke prava s lirvaškd* stranko bosta prenehali obe glasili združenih strank. Na mesto teh listov bo, začel izhajati nov krščansko-so-cialen dnevnik, imenovan „Hrvaška država.“ Nova stranka bo pri prihodnjih saborskih volitvvli, ki se bodo vršile po novem volilnem redu, postavila lastne kandidate in bo gotovo, v večini okrajev, ki pripadajo dosedaj koaliciji, zmagala. Novi stranki bo načeloval najbrž dr. Horvat. Nove volitve v hrvaški sabor se bodo vršile v bližnjem času, ( ker. je deželna vlada dala vsem županom nalog, da morajo biti do
4.	septembra volilni imeniki, sestavljeni | in sicer po volilnem redu, ki ga je sabor v zadnjem zasedanju sprejel. Volilni imeniki se morajo takoj v svrho reklamacij razpoložiti v občinskih pisarnah v javni, v-pogled.
Za WahrimuidoiB žaluje celjsko liberalno glasilo od dne 27. julija. Sedaj, ko so vsi nacionalni Nemci, razun par dunajskih šmokov veseli, da so se odkrižali Wahrmunda, ki je navaden, sebičen, političen komedijant brez vsake temeljitosti in zmožnosti, pride smešni „Dnevnik“ in plaka za n jam. Vidi se, da postaja toplo in to vpliva na možgane.
Poslanec Ivaniševič izstopil iz Hrvaške stranke, Iz Zadra se poroča, 1 da je poslanec đon Franc Ivaniševič izstopil iz Hrvaške stranke ter vstopil v novo ustanovljeno ' hrvaško krščansko-socialno stranko. Kakor se čuje, bo Ivaniševič prevzel vodstvo novega strankinega dnevnika.
Velik izlet vseh čeških Orlov bo dne 18. in 14. avgusta v Kromerižu.
Kje je surovost? Radi Cokanove smrti, ki je dobil od nekega lanta, katerega je /napadel, nekoliko poškodb, a ni radi tega, ampak radi bolezni popolnoma naravne smrti umrl, kakor uradno trdi državno pravdništvo, so liberalci .slikali v vseh barvah „klerikalno surovost“. Laž ima kratke noge, in to obrekovanje je bilo kmalu krepko zavrnjeno. Kje je pa surovost v resnici doma, priča naslednji dogodek:
V bližini Petrovč sta se pred kratkim ovekovečila dva Sokoliča s posebno korajžo. Dasiravno brata po krvi, sta se vendar tako ljubila, da sta začela e-den drugemu dajati občutne batine. Konec, koncev je bil, da je dobil eden od njiju občuten sunek z nožem. Junaškemu bratu je sodišče v priznanje zaslug dovolilo brezplačno stanovanje.
Blamaža. Ljubljanski „Slov. Narod“ se je silno blamiral. Kakor smo zadnjič poročali, se, je z vso vnemo zavzel za Masarykove intrige. To je bilo pa vendar nekoliko prehudo za ljubljanske Vseslovane, in „Slovenski Narod“ od včeraj, 28, t. m., mora krepko preklicevati. V daljši notici mora zatajiti svojega ljubljenca in celo govoriti o „neodpustljivem in krivičnem“ postopanju Masarykovem, ki „je udaril sam sebe po Ustih“. Da«, da, liberalni uredniki brez blamaž ne morejo živeti.
Minister Ritt v Bohinju. Deželna zveza za tujski promet v Ljubljani nam poroča, da pride prve dni avgusta minister javnih del, Avgust Ritt, zi rodbino na daljše bivanje y Bohinjsko Bistrico, ter se bode naselil v Grand hotelu „Triglav“, kjer je jako lična dependenca vila „Bogomila“ pripravljena. Po sedanjih izvestjih ima minister tudi namen, ustaviti se nekaj dni na Bledu. Ta novica se bode na Bledu in v Bohinju pozdravila s tem večjim veseljem, ker je minister tudi glavni še! državne organizacije za tujski promet, kateri dolguje tudi naš slovenski jug veliko zahvalo. Želeti je, da najde minister v teh divnih gorenjskih krajih prijeten odpočitek in blagodejni mir. Želeti pa je tudi, da vzame seboj najboljše vtise o razvoju tujskega prometa na našem jugu.
Sentjljski dom. Kakor se nam poroča, se otvoritev Šentiljskega doma radi nekih zaprek pri izgoto-vitvi ne vrši 14. avgusta.
Štajersko.
Mariborske novice.
Iz sodne dvorane. V četrtek dne 21. julija ( je sedel na zatožni klopi Friderik Fekonja! obtožen radi tatvine. Friderik Fekonja je šede 20 let star, rojen v Brengovi, župnija Sv. Anton v Slov. goricah, ter je bival zadnji čas v Göstingu nad Gradcem. Zaradi tatvine je sedaj ponovno kaznovan, ter je dne 27, maja t. 1. jhkradel trgovskemu slugi Avg. Mun-terju v Gradcu kolo, vredno 90 K., ter se je peljal z njim v Maribor, misleč ga zastaviti, kar se mu pa ni posrečilo, jlz Maribora se je peljal zato dalje v Brengovo k svojemu očmu Tomažu Borko, ( pri katerem se je, ker je našel hišo zaprto, skozi podstrešje priplazil v hišo in tam ukradel 36 K denarja in pa nekaj jedil, že pred dvemi leti je na isti način svojemu očmu ukradel 20 K, kar se pa takrat! ni naznanilo sodniji, Z denarjem, ki, ga je ukradel, se je peljal Fekonja zopet v Gradec, kjer se je nekaj dni o-krog klatil in zopet ukradel nekaj podrobnosti Janezu Wippl. Za vsa ta njegova dela in skrb mu je sodnija prisodila sedaj 6 mesecev varnega zavetja.
Mariborski protestantje postajajo dan za dnevom drznejši. Najprvo zahtevajo Lutrovo ulico v bližini stolne cerkve in škofijske palače, a v soboto dne
30.	julija hočejo napraviti velik rumel prbti boromej-ski encikliki. Na vr;t pivovarne Götz skUcujA'Guštdv Adolfverein za soboto dne 30. julija zvečer Ob 8., uri protestno zborovanje, mariborskih lutroveev in svobo-
domiselnih Nemcev. Veliki rodeči lepaki naznanjajo mariborskim radovednežem, da bodo govorili na tem. zborovanju: pastor Mahnert, dr, Ursin in ljubljanski 'ateist pastor dr. Hegemann. Krika bo veliko, druge nesreče, menda ne.
Maribor. Mihael Cernejšek iz Ptuja, ki bi moral presedeti štirimesečno ječo, jo je srečno popihal. Mariborsko ,e. kr. okrožno sodišče je izdalo za njim tiralnico.
Maribor. Beračenje protestantov za nove zvonove v lutriš-cerkvi presega vse meje dostojnosti. Nabiralci nadlegujejo pri tem beračenju tudi katoličane s pretvezo, da se gre za „Kristusovo cerkev.“ — Neki monter Löwenstein je v protestantovski cerkvi odprl puščico in odnesel drobiž. — Protikatelpki drz-neži, so nabili na mariborske katoliške cerkve in hiše vse polno svojih rudečih lepakov 1 za shod proti papeževi encikliki, 'Celo cerkvena vrata pri baziliki Matere Milosti in na samostanu so prelepili z lepaki. Protestantovsko izzivanje!
Mariborski mestni očetje so se pri občinski seji dne 27. julija hudo, skregali med seboj. Župan dr. Schmiederer je naznanil, da je ministrstvo zavrglo odlok namestništva, s katerim se občini Studenci ne dovoljuje tedenskih sejmov. Občinski svetniki se bojijo, da bo sedaj vsled teh sejmov v Studencih mesto Maribor oškodovano. — Občinski svetnik, ponemčeni Ceh Havliček, je nato ostro napadel nekatere tovariše zaradi znane gledališke afere. Prišlo je do ostre kontroverze, konec katere je bil izstop Havlička in Bernharda iz gledališkega odseka.
Slovenske narodne barve razburjajo mariborske nemškutarske trgovce in komije. V neko tukajšnjo trgovino je prišel neki mariborski nemškutarski trgovec, ki! ge postal silno nervozen,, ko je. opazil slovenske vžigalice. Ali vas slovenski denar nič ne razburja?
Mariborski Nemci j n nemčurji, ki imajo le par pedi zemlje na, Pesnici so romali včeraj vsi na volišče za posilinemške kandidate. ^Vrnili so se z dolgimi nosovi nazaj v Maribor.
Namišljena dedščina. Kamnoseški pomočnik J. Scheligo iz Gradca, ki je bil v delu pri Götzu je od točilca žganja Janeza Flečkerja izvabil 55 kron denarja s pretvezo, da je po svojem stricu podedoval
120.000	K, Na Isti način je osleparil tudi gospodinjo, pri kateri je stanoval, Izročili so ga sodišču.
Celjske novice.
Celje. Poročil se je v nedeljo, dne 24. julija v farni cerkvi na Jesenicah gosp, Iv. Radej, veleposestnik in trgovec v Celju z gospico Marico Zoretovo z Jesenic na Gorenjskem.
Celje. Pred tukajšnjim sodiščem je bila dne 23. t. m. na dva meseca težke ječe obsojena delavka Marija Rajer iz Trbovlj, ker je dne 10. t, m, v Dolu pri Hrastniku v Močivnikovi gostilni tako razbijala, da jo je moral orožnik aretirati. — Ker se je zoperstavljal orožnikom je bil dne 23. t. m. pred tem sodiščem obsojen na osem mesecev (ttežke ječe neki potepuh Janez Kralj iz Štor pri Celju.
Celje. Pri 501etnici, oziroma zlati maši mil. g. opata Franca Ogradi se bode sledeče popevalo. V soboto zvečer za podoknico tri pesmi slovenskih skladateljev. Pojejo nekateri gospodje iz raznih društev in pevci orglarske šole.. V nedeljo pri vhodu „pesem zlatomašniku“, priredil K. Bervar. Pri slovesni sv. maši se bo izvajala slovesna (jubilejna) maša, vglas-bil Jos. Gruber op. 105. Poje mešan zbor 40 pevcev s spremljavo orgelj in orkestra tukajšnje mestne godbe. Kot vloga pa se poje: „O quam suavis est,“ s spremljavo Štirih pozaven; zložil Ig. Mitterer, koral, ponovi vatikanski izdaji. — Popoldne pa bodo slovesne litanije Srca Jezusovega, vglasbil Angelik Hribar.
Celjska policija se je naučila slovenski. To je najnovejši čudež zadnjih dni. Ko so se vrnili štajerski slovenski romarji v torek, dne 26, julija ob 5. uri popoldne v Celje, so svetovnoznani celjski policaji znali vsi od kraja slovenski govoriti na celjskem kolodvoru. Prijazni so bili pa tako s potniki, da zaslužijo kolajne. Naši romarji so sicer mirno prenesli poli-cajske „prijaznosti“, a zahteva naša ostane: Celjska policija ,se mora podržaviti.
Ptujske novice.
Ptuj. Dravski most je bil te dni precej poškodovan po nekem lesnem splavu. Vsled tega je splavarjenje mimo Ptuja po Dravi za toliko časa, da se poškodba popravi, ustavljeno.
Ptuj. Brodar Franc Kranjc pri Sv. Martinu pri Vurbergu 1 je našel dne 22. t. m. na levem dravskem bregu priplavljeno moško truplo, ki' je bilo že čisto razjedeno. Truplo je dolgo 175 cm. Nesrečnež je star približno 20 do 30 let, Agnosciralo se ga še do sedaj ni.
Drugi kraji.
Romanje iz Posavja na Brezje. Romarski vlak od Brežic naprej je dne 26 %, m. pripeljal 600 romarjev h Mariji Pomagaj. Pridigovali so čč. gg, župnik Pernat, kaplana Tratnik in Božiček, in za sklep na blejskem otoku gospod Špindler. Od najlepšega vremena spremljano romanje je bilo udeležencem pravo duhovno in telesno razvedrilo, tako da so se radostnega srca dne 27. t. m. zvečer / vračali ■ iz - romanja 'domov, .
-.to.' Pesnica. Dasiravno zadnji čas ves nemški tar tilbnr z velikansko silo deluje na to, da bi si čim prej podjarmil slovenske občine med Mariborom in Spiel-feldom, vendar nič ne doseže. Vse slovensko ljudstvo v teh krajih se je strnilo v boj proti narodnemu nasprotniku. Zmaga slovenskih mož v Pesnici dne 28. julija je velevažna za nas. Naši možje so stali trdni kot skala. Izvoljeni so v III, razredu z 50, do 48. glasovi za odbornike: Jančič Franc, Herič Alojz, Sekol Ivan in Sekol Franc; za namestnika: Vertnik A. in Cep Rudolf. — V II. razredu s 15. do 13. glasovi: Vlasak Matej, Toplak Valentin, Tuš Janez in Supa-nič Leopold; za namestnike: Šauperl K. in Kraner Ignacij. — V I. razredu so zmagali s 5. glasovi proti 4 slovenskim Nemci (?!?): Pile, Jager, Fleischhacker in Fuschl. Namestnika sta Slovenca Polančič Ivan in Potrč Ivan. — Slava zavednim našim pristašem v slovenski Pesnici!;
Devica Marija v Puščavi. Miha: Hej! Slišiš, Jože? Ali greš v nedeljo popoldne z menoj v planino čakat divjega petelina, ki se že dalje časa okrog potika in skriva? — Jože: No, kaj pa ti pride na misel ravno sedaj ta petelin! Ali ne veš, da se vrši v nedeljo dne 31. julija r popoldne v Puščavi, pravzaprav v Činžatu, v gostilni gospoda Josipa Brezone-lija - velika ljudska slavnost f v korist obmejnim Slovencem? — Miha: Ne, tega pa še nisem nikjer slišal praviti, — Jože: Ne? No, potem pa ti moram že jaz natančneje razložiti. Puščavski fantje in dekleta nastopijo na odru z dvema zanimivima igrama in pevci bodo tudi jnekaj lepega zapeli. Pa to še ni vse. Kar je največje pozornosti vredno, je to, da se ustanovi ta dan tudi podružnica „Slovenske Straže“ za župniji Sv. Lovrenc in Puščava v obrambo proti šul-ferajnu in Südmarki, ki je baje tudi tukaj že vtaknila svoje kremplje vmes, ter pride govorit gospod dr. Leskovar iz Maribora, <— Miha: Gromska toča! Oe je pa temu tako, potem pa se naj le raje veseli petelin v planini svoje prostosti, kakor da bi jaz zanemarjal svoje narodne dolžnosti. Trdno ti obljubim, da se vidiva že ob 5. uri popoldne v (igralnem kozolcu, kjer se nama bo gotovo prijetneje godilo, kakor pa v strmi planini. — Jože: Me veseli, dragi prijatelj, da si tako dobrodušen in bratoljuben. Torej na veselo svidenje!
Sv. Jurij ob juž. žel. Posestniku Antonu Koželju v Stopčah je dne 22. t. m. popoldne pogorela hiša in gospodarsko poslopje. Škode je brez 1500 kron, ki je le deloma krita z zavarovalnino. Sumi se, da je zažgal slaboumni posestnik Mihael Cmok, katerega je videla posestnica bežati od goreče hiše.
Slov. Bistrica. Nameravana mladeniška igra in ustanovitev „Slovenske Straže“ se ne bo vršila dne 31, julija, ampak pozneje. Zdaj se pripravimo, da gospode dijake dne 15. avgusta v našem mestu prijazno sprejmemo in z obilno udeležbo njihovo prireditev počastimo.
Sv. Jakob v Slov. gor. Naši „Stajerčevi“ junaki še vedno ne morejo preboleti hudega poraza pri zadnjih občinskih volitvah. Zvijajo se na vse načine, samo občine Še. ne dajo radi jz rok.i Najbolj huda sta oba kandidata za županski stollec 'Sant'! ! in Ferkov Kori. Z Reinjinigerjevo pomočjo se; je skrpucal neki rekurz zoper izvršene volitve, ki bode Še vsaj za nekaj trenutkov podaljšal! življenje umirajočemu nem-škutarstvu. „Stajerc“1 je pri nas bil nekdaj zelo razširjen, imel je blizu 100 naročnikov, A ljudje so spoznali lažnjivo pisavo lista in so se mu skoraj vsi izneverili. Le nekaj štajerčijjhnskih revčekov se še le skriva po šentjakobskih koti h w Pač pa ima naše ljudstvo naročene „Stražo“ in „Slovenskega Gospodarja.“ — Vinogradi kažejo po nekod zelo slabo, Posebno tisti vinogradniki,1 kj so zamudili f pravočasno ! Škropljenje, ne bodo imeli dobre vinske letine. Sadja tudi ne bo mnogo. Seno pa so nam večkrat' poplavili nalivi. Toča nas je že tudi enkrat občutno obiskala v enem delu župnije. — Nekaj st ariše v jz Hlapja, Paćenika, Somarta in Lilaškega vrhaf pošilja svoje o-troke v šulvereinsko Šolo na Sladki vrh ( vi sosednji cmureškii župniji./Slovenski stariši, ne pomagajte narodnemu i nasprotniku, .vzgojevati zopet 'jpovih nemškutarjev!
Iz Pohorja. Lepa Ribnica je pri občinskih volitvah padla. Dozdaj so imeli Slovenci večino, od zdaj jo bodo pa imeli posilinemci. Nekateri so prišli — svesti si zmage — izzivat s plavicami. Že se govori, ka-ko bodo odpravili slovenski napis na občinski hiši, slovensko uradovanje itd, K tej zmagi pi malo pripomogel neki nesramni dopis v „Narodnem Listu“. Ni lepo, ako taki, ki se med Slovence prištevajo, pomagajo nasprotnikom do zmage. — 'Zbobnali so od vseh strani volilce iz Gradca, Maribora, Sv. Antona itd., ter na tihem agitirali, drugi se pa niso tega nadjali.
Vodranci. Najpred konstatiramo, da je gospod dr. Ploj vsiljiv politik. To dokažemo. Dr. Ploj je hotel vsiliti svojo „Neslogo“ našemu prvoboritelju gospodu Jožefu Munda. Ta se je z energičnim postopanjem, odkrižal vsiljivega dr. Ploja. Gospod dr. Ploj! Tako vas je priprost, neuk In pa značajen kmet pognal v kozji rog. Vi ste začeli vsiljevati tudi nekemu drugemu kmetu v Vodrancili' svojo „Neslogo.“ Poslali ste mu jo že dvakrat in mu pišete: ' ako jo obdrži tretjikrat, bode jo moral plačati. Pa je ne bo plačal. Kmet je toliko prebrisan, da se vas je obranil. Ako mu še četrtokrat pošljete, jo vam bo zopet vrnil in vas bo imenoval političnega vsiljivca. jSte ' razu-meli ? Boste, gospod dr. Ploj, že kmalu odjenjali!?
. I* Menine planine. Ker se je že drug zgovorni letoviščar na Menini oglasil, poiskal sem si blažena
samote na nasprotnem griču. C e bi se me z onim zamenjalo, bi pri političnih frajlieah ( ljubljanskih gol prišel v zamero ter zaslužil metlo, šopke ,pa bi' ödtie-sli celjski abiturijentje, 1 ki so zadnjič svirali',>!i pidi, igrali in plesali v čast sv. Cirilu ter vabili na to pobožnost tudi mene. Pa bom raje počakal, da nas po-setijo katoliški akademiki, da se bo videlo, da dijak in liberalec ni treba biti identično. Veliko so zamudile one krščanske obitelji, katerih sinovi-dijaki so pionirji protikrŠčanskega svobodomiselstva. Niti enega dijaka nimamo, ki bi si upal pokazati krščansko prepričanje. Gornjegrajčani, ki ste katoličani, a imate liberalne časnike, > pomislite kam plove mladina, ki sreba iz njih mržnjo do katoliške stvari.
Brežice. Opozarjamo vso bližnjo in daljno okolico na veselico, ki jo v nedeljo dne 81, %, m. ob 545. uri popoldne prirede slovenski katoliški narodni abi-turijenti in abiturijentiinje v Narodnem domu v Brežicah, Na sporedu je. igra „Deseti brat“, petje in ko-mers. Vstopnina k igri in koncertu po 1.60 K, 1 K, 60 in 30 v, h komerzu prosta, Poidite prav mnogoštevilno !
Sv. Benedikt v«, Slov. gor. V pondeljek dne 25. julija se je doigrala tukaj izredno žalostna tragedija. 211et. M. Rožman se je pripeljala od Sv, Trojice in pila na česte ( pred gostilno gospoda Fekonja vino, v katerem je bil arzenik (strup). Med bruhanjem je došla k Sv., Trojici, kjer je po večurnih težkih mukah umrla. Poklicani zdravnik 'f gospod dr. Kraigher je, mogel le konstatirati težko zastrupljenje f po zavžitju velike množice arzenika. Osumljena zakonska Fekonja sta bila Še isto noč pripeljana v preiskovalni zapor pri Sv. Lenartu. V sredo popoldan je obducirala komisija iz Maribora (ali ni bližje. Sv. Trojice nobenih zdravnikov, da morajo klicati oddaljene iz mesta Maribora, ' s čemur narastejo stroški f na večkratni znesek! opomba uredništva.) 'mrtvo truplo zastrupljene, fei je potrdila izjavo gospoda dr. Kraigherja. Vso nadaljno postopanje v tej zadevi' je prevzelo c. kr. okrožno sodišče v Mariboru.
Novacerkev pri Celju. V nedeljo dne 24. julija se je vršil v Vizjakovi gostilni ples. Ko so se vračali nekateri fantje iz Novecerkve domov, so prileteli za njimi brata Viktor in Jožef Javornik ter J.. Flis. Pri tepežu je dobil Jožef Javornik od posestnikovega sina Mihaela Dokler z nožem smrten sunek. Tudi Viktor Javornik je dobil težke poškodbe z nožem. Dok-lerja, ki ima močne rane na glavi in po telesu, so« «izročili okrožni sodniji v Celju.
Gradec. V noči od sobote na nedeljo in od nedelje do pondeljka,I se je tukaj Izvršilo zopet nebroj pobojev in drugih lumparij. V bližini1 Prankerjeve u-lice je v soboto ponoči okoli 11. ure brez vsega povoda napadla roparska tolpa, ( obstoječa iz kakih 10 —12 moških, ali bolje rečeno anarhistov, ■' dva želez-* niška uslužbenca. Enega izmed njih so vrgli na tla irr ga z nožmi obdelovali. 'Anarhisti so jo potem brez vsega sledu popihali. — V Jožefovi ulici se je v soboto zvečer pogovarjal neki delavec s svojo zaročenko mažarski. Mimoidoči delavec Jožef Reisenzahn ga je • pozval, naj govori nemški. 'Prišlo je 'do prepira. Reisenzahn je udaril mažarskega delavca s steklenico po glavi ter mu vsled tega ,prizadjal težko in globoko rano. ' Pri Leonhardovi mitnici so se v nedeljo ponoči sprli tri moški, kar je povzročilo nazadnje pretep, [Nekega Mihaela Leskija so pri lem zabodli globoko v pljuča, vsled Česar je izgubil veliko krvi. Z rešilnim vozom so ga prepeljali v graško bolnišnico. >— Pri tvrdki pohištva R. Kollhdorfer in F. Raji na Frančiškanskem trgu je v nedelje zvečer u-lomil neki tat v prodajalno ter odnesel iz blagajne o-koli 950K. Tatu, so videli pri njegovem delu, pa jo je ravno med tem popihal, ko so hiteli po pomoč.
Koroško.
Dobrlavas. Nova maša. Letos se odlikuje zlasti Podjunska dolina po razmeroma velikem številu novih maš. Izmed 5 koroških Sjlovencev, ki pojo letos nove maše, so 4 Podjunčani. ’Tudi našo faro’ je doletela letos ta redka čast, da smo mogli v nedeljo dne 24. julija pozdraviti domačina častitega gospoda Prana Vastelna kot novomašnika. Vsled slabega vremena ni prihitelo toliko ljudstva, kakor je to navada po Slovenskem, * posebno na Koroškem, te vseeno je bila velika dobrolska cerkev okrog 10. ure, ko se je začela slavnost, že natlačeno polna,. Pridigal je župnih fekooijanski častiti gospod Viinko Poljanec, ki je v vznesenih besedah orisal težavno službo duhovnika, zlasti slovenskega, duhovnika na Koroškem. Po svetem opravilu smo se zbrali v nalašč zato napravljeni in zelo okusno okrašeni uti ob kolodvorski restavraciji gospe Vedenikove. Ne samo obra,zi gostov so se razjasnili pri rujnem vihcu, lampak tudi nebo se je popoldne zopet prijazno nasmejalo. Ne smemo pozabiti tudi vrlih dobrolskih pevcev, H so s svojimi res izbranimi in vseskozi dobro izvežbanimi glasovi veliko pripomogli k občnemu razvedrilu. (V pondeljek, na dan svetega Jakoba, je opravil novomašnik svojo drugo sveto mašo v podružni cerkvici rojstne vasice, v Lovankah, nakar je povabil ostale gošte na svoj rojstni dom,, kjer so bili v lepo pripravljenem Skednju dobro pogoščeni. Mi pa želimo vrlemu rojaku, ki pride sedaj za kaplana na Prevalje, v novem stanu mnogo srečnih in vspehov polnih dni. sd - si «
Koprivna. Po neutrudljivem prizadevanju ( častitega gospoda župnika f Ivana Hojnika i smo ’ začeli
popravljati podružno cerkev svete Ane, ki obeta postati zelo,lepa) in zanimiva, /'zlasti ' ker nameravamo postaviti tudi lurško kapelico,,1 skozi ka|ero bo tekla voda. — Sicer pri nas nič ni novega, samo jagod je toliko, da je vse rudeče.
Kotlje. ,|V nedeljo dne 24, t. m.( je pel pri nas novo sv. mašo častiti gospod Vinko Razgoršek, kojega stariši so doma iz Pake na Štajerskem. Redka slovesnost je bila nova maša in sploh edina,' «kakor se spominjajo najstarejši farani, Vreme je motilo slovesnost, kajti drugače bi bilo prispelo veliko več ljudstva, Visok maj so postavili vrli Kotuljei, Pridigoval je novomašniku I častiti gospod dr. Lamberg Ehrlich, knezoškofijski dvorni kaplan v Celovcu. Obed se je vršil v Ledinekovi gostilni. Drugi dan je bil izlet v Sele na Štajerskem, nato pa je pogostil častiti gosp. Razgoršek Še ostale goste na svojem domu.
Za „Slov. Stražo“ so nabrale družice na novi maši častitega gospoda Fr. Vastlna v Dobrlivasi 40 K 40 vin. Živele!
Celovec. Novo izdelovalnico cerkvenega| orodja in posode oVvori v Celovcu slovenski f rojak Albin Klešnik.
Dobrlavas. Podružnicp „Slovenske Straže“ so ustanovili v Dobrlivasi dne 10. julija. Podružnica šteje že 80 Članov.
V	Pliberku imamo Navodni dom,;' a postrežba je skoraj «izključno nemška. [Merodajne osebe naj, to sramoto popravijo!
V	St. Lenartu pri Sedmihi studencih r je bil v nedeljo teden slovesno inštaliran, častiti gospod Andrej Sadjak,! prejšnji meseni kaplan v Celovcu, za župnika. Ljudstvo je veselo, da je dobilo vnetega slovenskega duhovnika,
Koritnjaka ali po nemško Steinbiera se na Koroškem proizvaja, še 450 hi. Svoje; dni je v celovški okolici skoraj vsak kmet varil' koritnjak,' sedaj (pa ječmen prodajo in kupujejo Špirit, ki ga namešanega z vodo nudijo poslom in delavcem kot „hajst.“ Poslanec Einspieler se je svoječasno trudili da bi povzdignil varitev koritnjaka, a brezvspešno.
Velikovec. Umrla je dne 16. t. m,« prfi Sv. Neži pri Velikovcu gospa Marija Podgorc, po domače Maj-ričeva mati. Pokojnica je bila mati častitega gospoda msgr. Valentina, Podgorca, f kateremu izrekamo item potom naše iskreno sožalje.
Nakup. Kumrovo kislo vodo v Tolstem vrhu, ki je bila last gospoda J. Nawratila, vpokojenega železniškega uradnpka v Lipniofi «na Štajerskem, so kupili za 18.000. K gospodje: Anton Pesek, učitelj v Narodni Šoli f v St. Rupertu j pri Velikovcu, dr. Vinko Hudelist, zdravnik v Velikovcu,, ter dr, Ferd. Müller, odvetnik v Celovcu.; Umen j eni gospodje ( nameravajo podjetje povečati in bodo proizvajali vodo v vse slovenske dežele.
Primorsko.
Vandalizem 20001etnih kulturonoscev. Pred kratkim se je preselil iz Pulja v Poreč hrvaški «odvetnik gospod dr. Ivan Zuccon, ki je obenem deželni odbornik istrski. Nad vratmi stanovanja je pritrdil tablo z napisom'- „Odvjetnik dr. I. Cuceon — Avvo-cato“, — PoreŠke ultra-italijanaše je ta nedolžna tabla tako bodla v oči, da so jo ponoči popolnoma razbili in zamazali. G. dr, Zuccon je ta vandaličen Čin 20001etnih kulturonoscev ovadil naj pristojnem mestu, zahtevajoč od občine povrnitev stroškov, ter izsleditev in kaznovanje storilcev.
K imenovanju tržaškega Škofa. Z ozirom na vesti, da bo imenovan tržaškim Škofom nemški rektor „Anime“ v Rimu, pravi „Gorica“, da je glasom njenih informacij sedaj edini resni kandidat mons. Francesco Gastelliz, Katehet na ženskem učiteljišču in vodja centralnega bogoslovnega semenišča v Gorici.
Iz koperske „razstave“. «Z velikim pompom so istrski italijanaši otvorili s 1, majem takozvano „istrsko deželno razstavo“ v Kopru. Otvoritvene slavnosti se je udeležil c. Kr, namestniK princ Hohenlohe in seKcijsKa načelniKa v poljedelskem in trgovinskem ministrstvu. Pozneje je „razstavo“ obisKal oficielno finančni in poljedelski minister. — A vsi ti visoki obiski niso zamogli te mizerne razstave dvigniti do Kake veljave, temveč predstavlja, prej ko slej: j pravo mizerijo istrskega italijanaštva. — Italijani so hoteli s prezirom odstraniti Slovane odi (Sodelovanja na razstavi, kar se jim je tudi posrečilo. Ali s Slovani, so odstranili tudi večino v deželi: slovansko ljudstvo. Danes je poleg beneških levov — razstava prazna, in le redek je človek, ki se izgubi tja notri, kajti govori se že med Italijani samimi., da je Škoda, odriniti kronico za to žalostno mizerijo. No, na nečem so prireditelji te razstave vendar-le bogati, namreč na: velikanskem deficitu, kateri jim dela sive glave, in ki se od dne do dne množi, — Gotovo je že danes, da bo to z ošabnostjo in pompom otvorjeno podjetje končalo z groznim financielnim in moralnim krahom.
Narodno-obrambno delo.
Za „Slov. Stražo“ nam je poslal g. Cvahte večje število obrabljenih znamk. Hvala!
• n Sildmarka na lovu. Poročali smo, kako je neki Seherbaum iz Heba na Češkem lazil po spodnještajerskih' mestih in trgih ter lovil na posebnih shodih
obrtnike za Südmarko. Sedaj se je podal na Koroško . in prireja zopet tam za obrtnike in rokodelce posebna organizator jčne shode. Zadnjo nedeljo, dne 24. julija je imel ta r Südmarkin agent zborovanje v Borovljah, ter je objjuboval vsakojake podpore tistim, kise vdinjajo pri Südmarki, Slovensko ljudstvo; pazi na to, kdo izmed tistih, ki mu ti nosiš denar, se vdinja pri tem društvu.
Šolski otroci tea Südmarko. Učenke šestega razreda' mestnega dekliškega liceja v Gradcu so zložile ob koncu Šolskega leta 41 kron 50 v za Südmarko. Seveda so nemški listi sedaj polni slavospevov za te mlade nemške junakinje. Lep duh mora vladati v nemških šolah* da že mlade učenke delujejo, s takim vsenemškim ognjem za Südmarko. Kak vriše bi nastal, ako bi na primer gojenci kakega slovenskega zavoda nabirali za „Slovensko Stražo“! Ogenj in pa žveplo bi letelo na profesorje in nemški svet bi vedel za nekaj novih «— panslavistov.
Požarne hrambe na Nemškem prirejajo velike slavnosti na korist Schulvereinu. V nekem vabilu na tako Slavnost se glasi: Mi, ki smo poklicani, da gasimo goreče hiše, moramo pomagati gasiti tudi goreči plamen slovanske nevarnosti, ki preti našim bratom na jezikovnih mejjah južnoavstrijskih. !Res, na tako visoki Stadiji še Nemci niso nikdar pritsirali o-svojevalno in napadalno delo kot zadnji čas. Vidijo, da se slovensko ljudstvo brani, snuje obrambna društva, zatorej pa hitijo, kolikor se da, da bi nas ugonobili čim prej. Celo ognjegasce! vprežejo v šulver-einski jarem. Kaj pa slovenske požarne brambe?
Češka Matica Školska. Češko šolsko obrambnot društvo Matica Školska ’ izkazuje (za leto 1909 velik napredek. Dohodkov ' je imelo društvo,«' v letu 1909 1,402.219 K, izdatkov pa 1,216,172 K, preostanek znaša 186.046 K. Matica Školska je darovala 14.000 K za dunajsko Komenskega društvo in 10,000 za češko šolsko društvo v Poljski ’(Mravi, Matica razvija svoje delovanje najbolj na Severnem Češkem, Od 570 Šol, ki jih vzdržuje Matica Školska, jih je 50 na Češkem, 12 na1 Moravskem in 8 v Sleziji. Otroških vrtcev lima društvo 87 na Češkem, 18 na Moravskem in 4 v Sleziji. 'Skupno obiskuje ' družbine zavode na Češkem 8744, na Moravskem 2438 in v Sleziji 1976 o«ttrok. Letni proračun za 1910 izkazuje 1,445.000 K izdatkov. — Na delo za našo „Slov, Stražo.“
Strankarstvo. V Celju ima Ciril-Metodarija a-genturo za Štajersko, koje vodja je Ivan PrekorŠek. Da bi pokazal svoje nadstrankarstvo,,( udeležil se je izrecno kot odposlanec liberalne stranke Cokanovega pogreba v Žalcu, Si je treba zapomniti za slučaj, ako bi Še vendar bil kdo tako naiven in trdil,1 da je Ciril-Metodarija zgolj narodna.
Aksiom. Liberalna Štajerska stranka, ki se rekrutira iz rojenih Slovencev, je razglasila v svojem oficielnem glasilu „Narodni Dnevnik“ z dne 23, jul. za narodno-obrambno delo to-le« načelo:	„Izgredi s
stališča dostojnosti niso manj obsojanja vredni, če so naperjeni proti nemškutarjem,; mesto,' proti' lastnim bratom in rojakom.“ S temi progr amatiičninf. besedami ošteva omenjeni list rodoljuba, ki je imel veliko bojev z nemštvom,1 Katere je vse srečno izvojeval, Človek lastnim očem več ne verjame,f če čita v slovenskem listu besede, Ki jih more zapisati le narodni izdajica.
Cesarjevo 801etnico f bodo Nemci slavili s tem, da nabirajo r prispevKe za svoja narodno-obrambna društva. Slovenci, mi pa se spominjajmo «ob tej prili-Ki „Slov. Straže.“
Iz «nasprotnega tabora. 'Nemška, ( Šulferajnska šola v Sevnici ob Savi ima dne. 31. julija' običajno šolsko slavnost. — Nemški Šulferein dela z mrzlično naglico, da bi čim več slovenskih otrok v Sevnici in bližnjem Posavju ponemčil. ^Šulferein bi bil rad to nepotrebno Šolo obesil deželi v javno oskrb, a odločni nastop naših mož in poslancev je to zabranil. — Šulferein bo povečal nemško šolo v Hrastniku v štiri-razrednico. — V Ptuju se vrši prihodnjo nedeljo koncert, čegar čisti dobiček pripadekSüdmarki. — Naši narodni nasprotnjiki so marljivo na delu; delujmo tudi mi za „Slov, Stražo.“
Ali smo v letu 1910, ali 1913.
Profesor David Lyon, ravnatelj znanstvenega muzeja, spojenega z velikim amerikanskim vseučiliščem v Harvardu, trdi, da živimo, v letu 1913, in ne v letu 1910.
Trdi namreč/ f da je kralj Herod umrl leta 750 po rimskem Štetju, a ne kakor je splošno mnenje lete. 753. Ker pa se je rodil Kristus leto pred Herodovo smrtjo, torej leta 749 od z grajenja Rima, bi se morala začeti naša števna doba od tega časa.
Profesor Lyon navaja za svojo trditev sledeče dokaze:
Najnovejše preiskave so dognale, da je vladal Arhilej, sin Herodov, do leta 795, obenem se pa tudi ve, da je vladal devet let* iz Česar se mora sklepati, da je (zasedel prestol leta 750.
Kakor znano, je Herod razdelil na smrtni postelji svoje kraljestvo med svoja dva sinova.
Dognano pa je, da je Antipas,, drugi sin Herodov, vladal do leta 792, in našli so se dokumenti, ki dokazujejo, da je vladal 42 let.
To je, bil torej dokaz, da se je Kristus rodil 1. 749 in da j,19,1 živimo danes v letu 1913, Sn ne pa v; letu 1910v
Tako poroča angleška „Daily Mail.“
Narodno gospodarstvo.
Svinjski sejem na Dunaju, dne 26. julija 1910, Na današnjem sejmu je bilo 500 alpskih svinj in 1452 ogrskih svinj veö kakor na zadnjem sejmu. Plačevale so se ogrske dobro pitane od 117—120 vin., ogrske na pol pitane od 106—116 vin., ogrske lahke in stare od 94—104 vin., alpske od 116—132 vin, kg žive teže. ^Kupčija z alpskimi svinjami je bila (živahna ter so o-stale cene, kakor prejšnji teden, v, nekaterih slučajih so se plačevale za 2 vin. dražje. — Ogrske dobro pitane svinje so se zaradi večje množine plačevale za 4—6 vin. ceneje.
Cene živini. Sejem v Mariboru dne 27. julija 1910. Prignalo se je 209 /volov, 6 bikov, 424 krav in 15 komadov mlade živine; skupaj 654 komadov. — Cene so bile kakor na zadnjem sejmu. Posebno dojne krave in dobro pitani voli so bili dragi, dočim je cena pri slabejši vrsti volov padla za 1—2 K. Plačevalo se je za dobro pitane vole od 78 do 80 K, za na pol pitane /vole od 60—70 K, za slabejše od 62—64 K,, za .vole, kateri so namenjeni za pitanje od 58—60 K; za dobro pitane krave od 62—64 K, zai na pol debele od 58—60 K, za slabe od 40—44 K; za dobro pitane bike od 58—60 K; za dojne krave od 60—62 K 100 kg žive teže. Za teleta 1 K do 1 K 10 vin. kg žive teže.
Sejem na D u n a j u dne 25. julija 1910. Na sejmu je bilo 8409 volov, 621 bikov, 871 krav in 452 bivolov, skupaj 5353 komadov.. — Plačevalo se je za dobro pitane vole od 94—104 K, za naj 'pol pitane od 82—92 K, za slabejše od 74—80 K; za dobro pitane bike od 92—96 K, za na pol pitane in slabejše od 78— 80 K; za dobro pitane krave od 78—86 K, za srednje in slabejše od 70—77 K; za jako slabo živino od 46—62 K 100 kg žive teže. — Tendenca; Na današnjem sejmu je bilo za 267 komadov manj kakor na zadnjem. — Kupčija z biki je bila jako živahna; bilo je 143 bikov manj, kakor zadnjič, ter so se za 2 K dražje plačevali. — Kupčija z dobro pitano živino je bila malo mrtva, cena je padla pri dobro pitani živini za 1—2 K, pri na pol pitani za 1 K, pri slabejši živini so bile cene, kakor na zadnjem sejmu. — Neprodanih je ostalo 60 komadov. V inozemstvo se je prodalo 1817 komadov.
Graška trgovska in obrtna zbornica proti zahtevam kmečkega ljudstva. 'Že dolgo časa zahteva naše ljudstvo na deže.li, j da se dosedanje stroge določbe pri; izvrševanju tesarskih, mizarskih, zidarskih, čevljarskih in drugih rokodelskih obrti spremene v toliko, da ne bi bilo treba pri vseh teh obrtih imeti rokodelske koncesije. Dovolj bi na primer bilo, če bi bilo določeno, da mora biti pri novih stavbah koncc-sionirani mojster, A sedaj se pogosto pripeti, da zasledujejo orožniki tesarja, ki je le par dni popravljal pri kmetu svinjake ali stesal kako bruno, Enako se zgodi zidarjem, mizarjem, Čevljarjem in vsem drugim obrtnikom. Ce se dokaže, da rokodelec ni delal „pod mojstrom“,, doleti navadno občutna kazen ne samo rokodelca, ampak tudi kmeta. Po nekod, posebno v bližini novejših koncesioniranih mojstrov, so nastale v tem oziru naravnost' kričeče ih nevzdržne razmere. Le pol dneva je treba posameznemu rokodelcu delati brez dovoljenja mojstrovega pri kakem kmetu, že lazijo za njim in delodajalcem orožniki. Na raznih shodih Slovenske kmečke zveze so posestniki in rokodelci že sami izražali napram poslancem želje, naj se določila obrtne postave za deželo tako spremene, da pri manjših delih in pri raznih popravilih ne bo treba najemati koncesioniranih mojstrov. Naši poslanci so to občo kmečko zahtevo na 1 pristojnem mestu predložili in pričakovati je, da se vsaj deloma ugodi kmečkim in rokodelskim zahtevam. To pa je dalo povod graški trgovsko-obrtni zbornici, da je v svoji seji dne 24. julija protestirala proti našim zahtevam. Kakor iz nekakega kljubovalnega namena se je, sklenilo ustanoviti še več, novih mojstrskih zadrug, r ki ' bodo imele namen zabraniti po gosti kontroli izvrševanje tesarskega dela na kmetih. Kmetje in rokodelci, ponovite svoje zahteve!
Uvoz žita v Avstrijo. V, času od 17. do 23. julija se je uvozilo v Avstrijo 1944 pleterskih stotov pšenice, 223 q rži, 294 q ovsa /in 7824, met stotov koruze.
Krompir v Nemčiji. V; Nemčiji se je toliko povpraševalo po krompirju, da se je uvedlo uvažanje na najširši podlagi, Le iz Italije je okoli polovice meseca julija Šlo 70—80 in Čez vagonov, polnih zgodnjega krompirja. Poleg tega je prihajal krompir v Nemčijo tudi iz Alžira, Malte in z Ogrskega. Cene, ki so bile Izrednq visoke, so vs|ed množine precej padle in padajo Še vedno, ker naraščajo ponudbe od dne do dne.
Kako kaže na splošno sadno drevje in trta v avstrijskih kronoyinah. Iz poročila c. kr. poljedel. ministrstva. — Sadno drevje., Abnoramlno vreme, ki je j3.“0 junija meseca, je vplivalo zelo slabo na razno sadje. Dolgotrajno, posameznim vročim dnem sledeče deževje je povzročilo odpadanje sadja in pospešilo obenem razvoj nastopivših epidemičnih rastlinskih bo-lezni. Iz vseh kronovin so pa tudi došla mnogotera poročila ° hudi toči.. Istanje jablan, ki so spomladi obilo zarodi!e, se ni na splošno nič poslabšalo, vsled tega se je nadejati, ,da bo tega| sadja) po nekod do-vdj. Tozadevna slednja poročila Iz nemškega Južnega Tirolskega se glase sedaj pela ugodnejše,, nego ona prejšnjega meseca. Izmed vsega sadja se je nadejati, da bo v večini krajev, iz katerih dohajiajo poročila, edino le jabolk mnogo več, kakor jih je bilo
lani; hruške kažejo mnogo slabše od, (jablan. Češpelj, marelic in breskev, katerih že spočetka ni ostalo kaj mnogo na drevju, je na splošnq mnogo odpadlo-. In vsled vlažnega vremena so šle češplje v raznih krajih v rožiče,'' posebno pa v posameznih okrajih na Češkem, in prav tako so močno trpele breskve vsled krtovičenja listja. iJagodatega sadja, sei jev pridelalo doslej prav obilo; trpele pa so vsled mokrote najbolj jagode. Ker je bilo vreme, ko so oljke cvetele, večinoma po vsej Istri in Dalmaciji 'lepo, za,tto se je nadejati dobre oljčne letine, — Vinogradi. V severnih vinorodnih krajih,' pred vsem pa na Nižje-Avstrijskem in Moravskem, kažejo sedaj trte slabše nego v prejšnjem mesecu. Vzrok temu je izredno neugodno, večinoma vlažno vreme, katero je zadrževalo trto v razevjitanju. Posamezen zarod se je ali osul ali pa je bil prav dolgo izpostavljen grozdnemu molju, ki se je pojavil letos v izrednih množicah. V obeh slučajih se je mnogo cvetja osulo in ostali, so na trfah rahli, neznatni grozdeki. Vsled vlažnega vremena se je tudi peronospora ' močno razvila' in ker je pogostoma deževalo, se niso zamogle trte pravočasno poškropiti. Ker je tekom meseca že zopet na mnogih krajih padala toča in se je bati, da nastopi drugi rod grozdnega molja (kiseljak) v jeseni še hujše. In še več grozdja pokvari, zato se v severnih (vinorodnih krajih (izvzemši Češka,) iza sedaj ni nadejati dobre trgatve. Vinogradi v južnih krajih; kažejo mnogo boljše, vendar pa je škodovala tudi tem močna strupena trtna rosa, tako da se v posameznih! pokrajinah, koder se ni moglo trt pravočasno poškropiti, ni nadejati posebne trgatve. Grozdna plesen se doslej ni posebno vspešno zadirala. Preobilna vlaga v drugi polovici meseca je škodovala cepljenkam v trtnicah i,n na stalnem mestu; f cepičev! poganjkih dozore bržkone slabo, ker jih je napadla po več mesjUlh peronospora. Zatiranje trtnih škodljivcev in drugih del je precej zaostalo radi deževja v večini vinorodnih krajev. In vsled tega so vinogradi tudi močno zaraščeni s plevelom, a tudi galično-apnena zmes ni, mogla obviseti in prisušiti se na listju in grozdju. Grozdje je letos glede razvoja gotovo za 14, dni zaostalo proti prejšnjim letom in ker nastopajo različne trtne bolezni, se letošnja Vinska letina ne bode bogve kako dobro obnesla.
Književnost in umetnost.
Krasne razglednice. Znana, tvrdka Goričar in Leskovšek v, Celju je založila; serijo, razglednic Savinjskih planin, ki bodo gotovo ugodno, vplivale na povzdigo tujskega prometa. Na razglednicah so te-le zanimivosti iz Savinjskih planin:	Koča na Kamni-
škem sedlu v Planjavi, Frischaufov dom na Okrešlju z Ojstrico in Planjavo, Kocbekova koca, Igla, slap pod Rinko, Razglednice so izdelane prav lično ter delajo vso Čast narodni tvrdki,; Dobivajo se pri založnikih Goričar in Leskovšek v Celju in tudi drugih papirnih trgovinah. Preprodajalci imajo zdaten popust, na drobno stane komad ,10 vin. Ker se prodajajo razglednice v korist „Slovenskega planinskega društva“, je želeti in pričakovati, da naše občinstvo, posebno turisti, pridno segajo po njih.
„Slovenski Učitelj.“ Štev,, 7—8. Letnik XI.. — Vsebina: Spomini z dunajskega tečaja za pouk; slaboumnih. (Učiteljica Anica Lebar. Dalje,) i— Djakov-ski tečaj, — Kateheza o delovanju Sv. Duha a apostolih in v nas., (Za višje razrede ljudskih šol, sestavil A, C.) — Uporaba skioptikona v naših šolah. (Predaval I c. kr. okrajni Šolski nadzornik Ljudevit Stiasny.) — Verske vaje in Šola. — Nemški pouk v ljudski šoli. j S posebnim ozirom na Sehreiner-Bez-jakove nemške vadnice. Konferenčno poročilo c. kr. učitelja J. Novaka.) — Oberammergau in. pasijonske igre, Učiteljski poklic. — Pismena vprašanja iz krščanskega nauka. — Sovražniki naše mladine. (Načrt za predavanje pri sestankih .učiteljstva in sitiari-šev.)) — Razglednica kot učilo. — Katehetski vestnik: Katehetsko gibanje. Zgledi, uporabni pri kate-hezL Vzgojni utrinki, — Učiteljski vestnjik: Zborovanja. — Raznoterosti.
„Naš Dom.“ Leto K, zvezek 15, Vsebina: Mladinska izobrazba: Izobrazba volje. Nekaj za vojaške novince. (— Zabava: Mladenič iz Nise (konec),, Oj zeleni baldahin. Na tujem. Pozdrav samote. Deva zala. Naš dom. — Kaj je novega po svetu? Orli: Mariborski Orel, Zveza telovadnih odsekov. St. Jur ob Taboru. — Dekliški vrtec: Šivilja in mladenke. Kaj ti pravijo cvetlice? Dobra gospodinja.
Branislav Nušič ustanovi svoj list. IzBelgrada poročajo, da namerava znani dramatik in humorist Branislav Nušič ustanoviti svoj list. Novi list se bo Imenoval „Male Novine.“ Nušič je eden ' izmed najpriljubljenejših srbskih' piscev, zato je vest, da ustanovi svoj list, ' izzvala splošno zadovoljnost,; to tem bolj, ker je Nušič popolnoma opustil delovanje na književnem polju, odkar je, stopil v upravo Savičeve opere.
Cas. IV. letnik. Zvezek 7 in 8, Vsebina: Historični Jezus. Franc Terseglav, — Slovansko prar vo. Dr. J. Adlešič. ■— Nekaj (literarnega. Vjenceslav Bele. — Moderne slovenske klasične drame in tragedije. Profesor Adolf Robida, — D slovenski narodni glasbi. Profesor D. Beranič — Iz Kastelčeve zapuščine. Ivan Grafenauer. Nove knjige: Zlata knjiga slovenskih Orlov. Slovanska, apostola. Jahrbuch
der Zeit- und Kulturgeschichte. KirchengieseMcMli-che Apologie. — Listek: Naša liberalna doba. Nekaj o Bleiweisu. Foersterjevo delo „Avktoriteta in svoboda.“ — j„Cas“ izhaja po desetkrat na leto. Naročnina: 5 K, za dijake 3 K. Za člane Leonove družbe je naročnina plačana z letamo, Lefaina rednih članov 10 K, letnina bodpornih članov 6 K. Naročnino spre< jema Leonova družba v Ljubljani.
Koliko je Slovanov?
Povodom sofijskega kongresa je izdal češki pro-< fesor Ljubov /Niederle knjigo „Slovanski svet, zemljepisni m statisticky obraz současneho slovanstva.“ Pisatelj je eden najboljših poznavalcev slovanstva in njegove razprave o slovanskih starinah so si pridobile v učenem svetu dober, glas,
V omenjeni knjigi razpravlja Niederle ' o ' slovanskih narodih,v podaje o vsakem kratek opfs zgodovinskega razvoja, meje zemflljep^sneiga naseljem ja, in podatke o številu prebivalstva ter druge statistične podatke, ki karaktertzirajo pojedine narode.
Pisatelj pričenja | svojo/ razpravo te ruskim narodom, ki ga deli na Veli kor use (okoli 59 milijonov), na Maloruse (okoli 28i, milijonov) in Beloruse (okoli 6 milijonov), h skupno Šteje ruski narod 94 milijonov.
Profesor Niederle je naštel 17,664.350 Poljakov, ali poljski listi trdijo^ da je to premajhno število, češ, da jih je po poljskih pisateljih 21 milijonov. Po pisateljevi stafistiki je bilo Poljakov koncem leta 1900: v Rusiji 8,400.000, vi Avstro-Ogrski 4.259(5 50, v Nemčiji 3,450.000, v ostajlih evropskih državah. 55.000,) v Ameriki pa 1,500.000.
Cehe in Sjlovake r smatra pisatelj! za en narod in; jih ceni, na 9,500.000 skupno s Cehi v Rusiji, ' o-stali Evropi in Ameriki; v Avstriji jih je 5,955.397, v Nemčiji 115,000, na Ogrskem je 2,019.641 Slovakov in
50.000	Cehov, v Ameriki 800.000, v Rusiji 56,000 in v ostali Evropi 20,000.
Slovencev je okoli .1 % milijona, in sicer y. Av-sjtfriji 1,192.780,; na| Ogrskem in Hrvaškem 102,000, v Itajiji 35.000, v Ameriki 100,000.
Srbov in Hrvatov je po Niederlu okoli 8 in pol milijonov in sicer: v Avstriji 711.382, na (Ogrskem in Hrvaškem 2,839.016, v Bosni in Hercegovini 1,700.009, v Crnigori 250,000, v kraljevini Srbiji 2,29(8.551, v Stari Srbiji in Makedoniji 300,000, v Albaniji 100,000, v Ameriki 300.000. Iz tega splošnega števila je po računu Niederle j a 2 in pol mil. Hrvatov in okoli 6 milijonov Srbov, Vidi se na prvi pogled, da ta račun ni točen, kar se tiče Hrvatov,, ker je po uradni statistiki, ki ni nikakor ugodna Hrvatom, število Hrvatov čez 3 milijone.
Bolgarov šteje( okoli 5 milijonov, in sicer v sami Bolgarski 2,855.379, v Maeedoniji 1,200,000, v drugih turških pokrajinah 600.000, v Rumunski 90.000, v Rusiji 180.000.
Lužiških Srbov je po njegovem računu f okoli
150.000.
Vseh Slovanov skupaj je 136 mijlijonov. Ker se pa letno množijo za 1.4 odstotkov,! je danes to število Slovanov naraslo na okoli 160 mil.
Po veri pripadajo Slovani katoliški, pravoslavni in, mohamedanski veri (v Bosni in Hercegovini). Katoliš/ki' cerkvi pripadajo Poljaki, Cehi, Hrvati in Slovenci, k pravoslavni cerkvi Rusi, Bolgari in Srbi. Pravoslavnih Slovanov je 99 milijonov, katoliških 31 milijonov.
Večina Slovanov se ba.Vii ■ s poljedelstvom, in sicer Rusov 93%, Poljakov 65%„ Cehov 43%.
Analfabetov je največ med Rusi 77%, a najmanje med Cehi 6.23%. Analfabetov je nadalje med Srbi 74%, Bolgari 71%, Hrvati 74%, Poljaki 4JJ%, Slovenci 23%.
Najboljše množijo Rusi in Poljaki in sicer 1.4 %. Ako bo slovansko prebivalstvo tako naraščalo v bodoče, b'i utegnilo v dveh desetletjih doseči 200 milijonov.
Razgled po svetu.
Koliko nese loterija državi ? Leta 1909 i se je stavilo v loterijo 96,748.150krat in sicer 36,867.151 K. Povprečno odpade torej ’na eno stavbo 38 vinarjev. V razmerju s prebivalstvom po stanju 31. decembra
1908	(27,995.896 dušjt je prišlo na eno glavo 3.5 stav v vrednosti ,1.31 K. Zadelo se je v loteriji 1,351.766-krat v skupni vrednosti 20,206.094 K, Dočim pride na 100 glav le 1.4 dobitkov, (obsega vrednost dobitkov 54,8% od vseh stav. Ako zmanjšamo znesek stav za znesek dobitkov, dobimo čiste dohodke 16,661.057 K, ki pa seveda niso enaki čistemu dobičku) iz j loterijskega monopola. Odšteti se namreč morajo Še upravni stroški, ki so bili! za, leto 1909 proračunjeni na 2,215.150 K, torej znaša cis.tii dobiček iz loterije leta
1909	14,445.907 K. V tem letu Je bilo 3100 loterijskih kolektur. Ako primerjamo dohodke prejšnjih let z navedenimi dohodki, vidimo le malo sprememb, da je pomen loterije za prebivalstvo kakor tudi za finančno gospodarstvo države že več let skoraj nespremenjen.-
Listnica uredništva.
Sv. Bolfenk pri 8rediS£n: Prosimo, radi bolezni vendar ne moremo.
Proda se
jako lepa novozidana
vila,
s 4 stanovalnimi sobami, prostornim vrtom, malo njiveo in sadonosnikom v prav lepem mesteca na Spodnjem Štajerskem pod ugodnimi pogoji. Naslov pri upravništvu „Straže“.	99
Tovarniška zaloga j
vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih pa- 2 trebščin, trgovskih knjig na debelo in drobno pri
Goričar & Leskovšek, Celje
Graška Klica štev. 7.
Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov po novih pred->:	piših. — Zaloga vseh tiskovin za urade.	>;
Tage
za vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake druge vrste za gospodarske in obrtniške namene iz-delnje ter priporoča po mizkih cenah
Jos. Kalab,
tovarna za vage,
Brno, Menice Moravsko.
80
Slovenska obrt.
Gostilna v Gradcu
se s hišo, koncesijo in vsem inventarjem zaradi družinskih razmer takoj proda Malo naplačilo. Kupci se naj obrnejo na naslov: Gaberšek, glavna pošta, poste restante Gradec.	96
xxxxxxxxxx Ölradne — =zavitke
priporoča
Tiskarna sv. Cirila
v Mariboru.
Nikoli več
ne Shodom menjal mila, od-kar rabim Bergmanovo Steckenpferd-lilijino milo (znamka Steckenpferd) od Bergmanns & Co., Teäin na Labi, ker je to milo najbolj učinkujoče od vseh drugih zdravilnih mil zoper pege; pospešuje tudi, da ostane polt sveža in lepa. Komad stene 80 vin. in se <fobi v vseh lekarnah, drožerijah itd.
Somišljeniki, po gostilnah, pri trgovcih in obrtnikih zahtevajte naš list.
M vela zalega čevljev v Celja,
priporoča p. n. občinstvu najfinejše in najcenejše čevlje za gospode, dame in otroke.
Originalni amerikanski čevlji
za gospode in damo. Velika izbera čevljev za telovadbo, tenis in dr.	97
Slovenska trgovina
z modnim in manufakturnim blagom ter krojaškimi potrebščinami - - -
J. N. Šoštarič, Maribor
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Z odličnim spoštovanjem
Stefan Strašek.
Gostilna
s prodajo tobaka, zalogo kolekov in mesarijo se da v najem ob veliki cesti pri farni cerkvi. Gostilna je na dobrem glasu. Več pove upravništvo „straže“.	98
JCXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
samo Glavni trg štev. 19
priporoča p. n. občinstvu svojo veliko zalogo svakovrsmega najnovejšega in najmodnejšega blaga iz samo prvih in najboljših tovarn.
Postrežba .točna in stroga solidna. :: ::
Izvrstne m v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emails, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Kolosens-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Za obmejne Slovence!
Od vsakih 1000 K, za katere se kdo zavaruje za življenje pri meni, odstopim 4 K na me od-:. padajoče provizije, za obmejne Slovence. ::
Franc Pograjc, glavni zastopnik „Vzajemne zavarovalnice“, Maribor, Fabrikgasse 21. Sprejemam zavarovanja proti ognjn pod najugodnejšimi pogoji.	42
Umetni zavod za slikanje na steklo
Maks Tušek : Ljubljana
Sv. Petra nasip št. 7
se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom za izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v to stro-*	ko spadajoča dela po najnižji ceni.
Jfftčrfe In proračune na razpolago.
Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, koncesionirani vodovodni instalater
Ivan Rebek, C5Ü5
Poljska ulica št. 14.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tuđi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., štedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izde lujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brttoken-uvagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno ______in solidno, vse po zmernih cenah.
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“.
Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba dnstrijska zadruga Celje"
Edino narodno kamno-
Stavbena in nmetna kamnoseška ::: obrt s strojnim obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih del: kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kamenov in cementa. :::	Specialna delavnica in podobarski atelje za nmetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, krepilnih in krstnih ::: kamnov itd. ::: Brušenje, pnliranje in struganje ::: kamena s stroji. :::
1 ...			 ...	
seško podjetje v CELJU.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih Spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoniranih ::: rodbinskih grobišč (raker).:
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali cementnim :::	tlakom.	•
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih :::	vrst v vseh oblikah.
Popravljanje spomenikov, udela-:::	vanje napisov v iste. ::'
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljcan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljon Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
lia debelo!;
Me drobno1
Pripprača se
■ edina narodna fr kovina J
H galanterijskega, norimberškega in modnega blaga, kakor gg
y	tudi igrač'	M
m priča & kramar v ^elju m
HEB
fj na veglu draške« in S€r@štte
Vsak pove:
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: na-V dne po 4°/0, proti 3 mesečni odpovedi po 41/,. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti'po 43/4%, na vknjižbo sploh po 5°/0, na vknjižbo in poroštvo po 57»°/p in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
pojasnila se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.—5. popoldne.	6
'osoJlInlM Ima tudi na ragpolarro domače hranilne nabiralnih.«.
Ta pa je za me!
Ker se samo z njim krepčam, Vedno zdrav želod’c imami
Najioijši želodčni liker!
Sladki in grenki.
Ljudska kakovost	liter K
Kabinetna kakovost	„ „ 4’80.
Naslov za naročila; „FLORIAN“, Ljubljana.
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
Marna s?. Cirila y Maribora.
J¥JL&im GOSJPODMJVJJLM
'priporocujemo priznano najboljši pridatek za kavo '„ZA G REB bKl pravi FIIANCK“ s kavnim mlinčkom, kot izvrstni domači izdelek.	52


tovarniško znamko
Svoji k svojim!
Urar, očalar m zlatar
M'Bureš
Maribor
Tsfiethefova eesta 39
perd kolodvorom,priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ur i. t. d. po najnižji ceni.
P ramnfnriA s slovenskimi ploščami, čistim in
vT 1 dl J1 UlUIJc jasnim glasom iz najboljših tovarn.
10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
priporocujemo
kot priznano
s/, žagan Y1655,1:101
*1 pridatek / d za kavo/
Edina staj. narodna steklarska trgovini
na debelo in na drobno
Franc Strupi s Celje
Graška cesta'
priporoča, po najnižjih cenah svojo bogate zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Frevrzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah.
♦«♦♦♦♦♦s*#«*» !la|s®lidnejša in teina postrežb®.
r
Cerkveni In sobni slikar in pleskar
Franjo Horvat
W*Q XXXXX Restavracija XXXX*
Narodni dom
fll A RIB O R, Hasinso^asse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke!
Slovenci!Podpirajte svoje somišljenike!
v
mm
U
11 i
josoiilmca v

registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Založnik in izdajatelj: Konzorcij aStraž»“.
Odgovorni urednik: Fran Bakovič.
Tisk tiakarne iv. Cirila v Maribora.