Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via San Daniele, 88 Tel. 56033 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm
MATAJUR
GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI
Sped. in abb. post. Il gruppo
NAROČNINA: Za Italijo: polletna 600 lir -letna 1000 lir - Za inozemstvo: polletna 800 lir - letna 1500 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 50 lir
Leto XVIII - N. 1 (360)
Udine, 15. januar 1967
v
Izhaja vsakih 15 dni
TREBA JE ZAUSTAVITI BEG NAŠIH LJUDI Z DOMA V TUJINO
EMIGRANTI BENEŠKE SLOVENIJE IN DOLINE REZIJE SI ŽELIJO DELA NA DOMAČIH TLEH
Veseli in pomembni shodi v Čedadu, Tipani, Podbonescu, Fojdi in drugod po Beneški Sloveniji - Posebno prijetno srečanje emigrantov iz Nadiške doline na sedežu prosvetnega društva “ Ivan Trinko „ , kjer sta prisotne pozdravila poslanec Loris Fortuna in deželni svetovalec Angeli Giobatta
Ansambel “ Beneški fantje „ Antona Birtiča iz Ljubljane žel mnogo uspeha
Emigranti Beneške Slovenije in doline Rezije so se tudi letos v velikem številu povrnili domov — in pokazali s svojim povratkom živo navezanost na domačo grudo, ki jih videla roditi se, rasti in postajati odrasle — da so preživeli med svojimi najdražjimi božične in novoletne praznike. Nekateri so prišli domov tudi zato, in sicer gradbeni delavci, katerih je iz naših krajev največ, ker je nastopila « mrtva sezona » in so dela na odprtem zaradi mraza za nekaj mesecev ustavljena.
Vsem tem delavcem — katere
"Matajur» še enkrat toplo pozdravlja — ki si ne žele drugega kot da bi njihovo življenje večnih romarjev iz države v državo prenehalo, da bi končno živeli mirni in vedri na domači zemlji, kjer bi jim bilo zagotovljeno stalno in dovolj dobro plačano delo, so povsod ob njihovem povratku tako domačini kot lokalne, občinske, pokrajinske 'n deželne oblasti priredili tople sprejeme. A*
Njim na časfeso v času njihovega bivanja na domačih tleh organizirali več srečanj z zakuskami, govori in razpravljanji o težkih problemih emigracije, katero je treba omiliti, da se zaceli ta skeleča rana.
Najbolj pomembne manifestacije so se vršile v Čedadu, Tipani, Fojdi in Podbonescu. V Čedadu se je pršila na sedežu prosvetnega društva «Ivan Trinko», kjer je izvajal kulturni program ansambel «Beneški Fantje» Antona Birtiča.
Poleg lepega števila emigrantov in njihovih svojcev iz raznih vasi beneške Slovenije so se srečanja udeležili poslanec Loris Fortuna,desini svetovalec in predsenik deželne komisije za kmetijstvo Giobatta Angeli, član vodstva videmskefede-racijeKPI. Pavel Petričič, zastopniki Slovenske kulturno gospodarske ;'veze v Trstu, podpredsednik SKGZ in tajnik društva Izidor Predan, Ma-rio Kont, predsednik prosvetnega društva «Ivan Trinko», pozdravno brzojavko pa je poslala Slovenska • skupnost iz Trsta.
Ob 10. uri se je v dvorani gledališča «Adelaide Ristori» začel kon-cert ansambla «Beneški fantje», ki je izvajal beneške narodne pesmi 'n furlanske «villotte».
Ansambel, ki ga je pred 15 '«ti ustanovil in ga vodil beneški [°jak Anton Birtič, po rodu iz Medane, je dobro znan po vsej Beneški Sloveniji in je navdušil beneške emigrante. Čisti dobiček kon-Cgrta je bil namenjen za poplavljen-Ce iz videmske pokrajine.
Po koncertu in opoldanskem odboru je bilo srečanje emigrantov v Prostorih prosvetnega društva "bran Trinko», kjer so bili pozdrav-n' govori, recitacije, petje, glasba 'n zabava. Bilo je prijetno vzdušje, *a kar gre zasluga vodstvu prosvetna društva, Birtiču in njegovim aPtom, ki so bili neutrudni, saj a° nonovili dopoldanski koncert in e dodali druge pesmi po želji emi-9rantov.
, filibert Benedetič je recitiral ne-• aj_ svojih pesmi in narodno «Oj ki so jo prisotni ginjeni
P°slušali.
Svoje rojake je pozdravil tajnik posvetnega društva «Ivan Trinko» ,n Podpredsednik SKGZ Izidor Pre-aT ki je med drugim dejal:
, "Na tem prazniku je prisotnih v ubu, s srcem in z mislijo na tisoče aasih emigrantov, ki so po svetu, t. n'so mogli iz raznih razlogov pri-' domov, da bi preživeli praznike ed svojimi dragimi. Tudi tem naj
gre naš iskren pozdrav in najboljša voščila... Ko praznujemo naš tradicionalni dan emigranta, se spominjamo vseh tistih, ki so padli na delu in izgubili svoje življenje, ko so si služili kruh daleč od naših dolin. Teh, na žalost je mnogo». Z enominutnim molkom so prisotni počastili spomin vseh beneških emigrantov, ki so umrli v tujini. Nato je Izidor Predan še dejal, da je prosvetno društvo «Ivan Trinko» ponosno, da organizira taka srečanja ter poudaril: «Naše srečanje hoče biti tudi protest proti tistim odgovornim ljudem, ki bi sicer lahko, a niso nič napravili, da bi naši možje in ženske dobili delo in zaslužek na domačih tleh. Beneški Slovenci bi bili srečni, če bi mogli zaslužiti doma polovico od tega, kar zaslužijo po svetu, a niti to jim ni dano. Vsi združeni dvignimo svoj glas in zahtevajmo, da nam dajo tiste pravice, ki so zapisane u ustavi italijanske republike, to je pravico do dela doma. Končno želimo, da nam dajo tudi tiste pravice, ki so jih dali našim slovenskim bratom v Trstu in Gorici ».
Predan je dodal, da se mnogi emigranti obračajo na prosvetno društvo za nasvete, prošnje in pomoč v raznih zadevah, ter izrazil željo, naj bi se ta povezanost in sodelovanje še bolj razvilo in razširilo. V društvu se vsak beneški emi-
grant, vsak beneški Slovenec počuti kot doma, saj po domače v svojem jeziku lahko obrazloži svoje težave in skrbi, vsakemu pa radi pomagajo. Svoj nagovor je Predan zaključil z voščilom vsem emigrantom in željo, da bi se kmalu končal ta njihov križev pot in ne bi bilo več žalovanj mater po sinovih, ki odhajajo in umirajo v tujini.
Poslanec Loris Fortuna je v svojem pozdravnem nagovoru predvsem pripomnil, da bi moralo biti manj takih srečanj in več tovarn, tako da ne bi bili prebivalci pasivnih krajev prisiljeni v emigracijo.
Poudaril je, da je izselje- š vanje najhujši problem Bene- | ške Slovenije in Karnije in da | bodo zaman vsi ukrepi in po- | segi, če se bodo še naprej | praznile vasi. Ukrepati je tre- | ba tako, da bodo lahko ljudje | ostali doma in si doma služi- | li kruh, razvijali svojo kulturo | v svojem materiner.; jeziku ter | gojili svoje tradicije. Pri tem | je zagotovil, da se njegova i stranka tako v vsedržavnem 1 kot v deželnem merilu stalno | zavzema za rešitev tega pere- | čega problema in da so pred- | videni tako v okviru državne- | ga kot deželnega gospodar- | skega načrta ukrepi za razvoj | industrije in drugih dejavno- | sti, da se zagotovi zaposlitev | prebivalstva v domačih krajih. |
Prof. Petričič je emigrante pozdravil najprej v slovenščini, nato pa še v italijanščini v imenu KPI in poudaril zahtevo, da republika in dežela s konkretnimi ukrepi prepre-(se nadaljuje na 3. strani)
Ansambel « Beneški fantje » Antona Birtiča med izvajanjem koncerta beneških narodnih pesmi in furlanskih « vilot » v gledališču « A. Ristori » . Čedadu
<V Št T*
Množica emigrantov pred vhodom gledališča « A. Ristori » v Čedadu, ki so prišli navdušenjem poslušat svojega rojaka Antona Birtiča in njegov ansambel
aiiiiii«aiiiiiiiiiiiiaiiiiiiciiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiaitiiiiiiiiiiitiiiiMC9iiltiaiiliiiiaMli,atViiiitCill,i,ii,iiMiittn,itiMii(tt
OKOLI PO NAŠIH VASEH IN ZASELKIH
Podbonesec in njegova dolina
kotlina s svojimi petintridesetimi zaselki, ki kukajo izza gora, je privlačna zimskem času - Nerešeni poglavitni problemi : pomanjkanje dela na domačih emigracija - Možje in žene še vedno nosijo hlevski gnoj v koših na hrbtu - V
in čudovita tudi v tleh in neprestana Gorenji vasi športna
simpatija za znanega italijanskega dirkača Gimondija - Prov. Burtulo mora držati dane obljube
JANUAR 1967 — Letos smo se prvikrat podali na pot po naših vaseh in zaselkih in tako izkoristili bleščeče in izzivajoče sonce, kakršnega redko kdaj vidi v tem letnem času dober del evropskih držav, vštevši Italija, ki jih obdaja mraz in sneg.
Bil je res primeren dan, da smo obiskali Nadiško dolino. Pred nami se je mogočno dvigal pravljično zasnežen « Matajur », ki je pa vseeno resen kot nekak očka, ki svari svoje otroke. In za Matajurjem, v ozadju, Krn, ki je bil v prvi svetovni vojni važno bojno pozorišče.
Podboneško občino, ki je ena najbolj obljudenih v Beneški Sloveniji (šteje preko 3.000 prebivalcev in je edina slovenska občina, ki ima 20 občinskih svetovalcev) in jo sestavlja 35 vasi in zaselkov, deli na dvoje po dolgem reka Nadiža. Naj na tem mestu omenimo, da sta bili tu nekoč dve občini in sicer Ronec
in Tarčet, ki sta se pozneje združili in postali občina Podbonesec.
Podbonesec leži v nekakšnem amfiteatru, ki ga obkrožajo hribi, pokriti s karakterističnimi zaselki, ki jih sonce spreminja v veselo milino in sijaj: spredaj se razprostira dovolj rodovitna dolina, kjer uspeva vinska trta, sadno drevje in žitarice. Največ dohodkov prihaja pravzaprav iz te doline.
Na tej in oni strani državne ceste, po kateri potujemo, nas spremljajo dolgi nasadi vinske trte. Prišli smo v Brišče, ki je znano po starih neolitičnih najdbah in ki spominja na boje med Obri in Langobardi. Kmalu smo prišli v Podbonesec in malo ven iz vasi, v Logu, zavili na desno in šli preko mosta, ki vodi čez Nadižo in že smo v Podvršiču.
V Podvršiču smo se povzpeli po strmi cesti, ki vodi v oddaljeni, visoko v hribih ležeči Črni vrh. Ce-
sta je strma in vijugasta. Cestno dno je dovolj dobro, čeprav močno prodnato, ki pa postane potem vedno bolj otežkočeno in neugodno. Temperatura je vedno nižja in v senci je debelo iv je in ponekod sneg. Gozdni delavci žagajo dre-vie in ga skladajo v visoke skladovnice ob cesti.
Erbeč; tudi ta vas se koplje v soncu, a ima kljub temu melanho-ničen videz, ki pa zaradi tega nič manj ne upa v boljšo bodočnost. Po vasi gre kakšen mož in kakšna ženska, ki nese na hrbtu poln koš hlevskega gnoja in nas gleda bolj z utrmenirri očesom kot z začudenjem. Zdelo se je, da nam hočejo reči: « Kdaj bo vendar konec tega trpljenja!».
Skoraj sredi vasi se delavci utrjevali obcestni zid, da se ne bodo trgali plazovi na cesto in se valili v dolino. Tudi od tu, kjer smo se (se nadaljuje na 4. strani)
Boris Kraigher
Podpredsednik ZIS žrlev prometne nesreče
Vsa Jugoslavija in še posebno Slovenija žaluje za enim svojih vodilnih državnikov — podpredsednikom zveznega izvršnega sveta Borisom Kraigherjem — ki je postal žrtev prometne nesreče, ko se je iz Ljubljane, kjer je preživel novoletne praznike, spet vračal na svoje delovno mesto v Beograd.
Z Borisom Kraigherjem je izgubila Jugoslavija profiliranega državnika, predanega revolucionarja in izvrstnega gospodarstvenika. Z njegovim imenom je neločljivo povezano uvajanje družbenega samoupravljanja in zlasti uresničevanje sedanje gospodarske reforme. Pred odhodom na službeno dolžnost v Beograd pa je Boris Kraigher zavzemal vodilne položaje v Sloveniji, kjer je bil med drugim več let član in tudi predsednik vlade.
Vedno je pokazal veliko zanimanje in razumevanje tudi za probleme Slovencev v Italiji, v katerih imenu je ob njegovi tragični smrti izrazila iskreno sožalje Slovenska kulturno gospodarska zveza v Trstu.
10
m
Iz Nadiške doline
Rekordno število prehodov meseca decembra
Kot se je predvidevalo, je bil meseca decembra izredno velik promet skozi obmejne prehode v naših krajih. Zabeležili so kar 75.551 prehodov in sicer 56.373 italijanskih državljanov in 17.991 jugoslovanskih in od teh samo skozi obmejni prehod v štupci, kjer je blok prve kategorije, 72.351.
V istem času je prepeljal avtobus, ki vozi iz Čedada v Tolmin, 1.330 potnikov, v obratno smer pa 4.600.
Skozi ostale obmejne prehode v Beneški Sloveniji pa je bilo ta-ko-le gibanje: skozi Učjo 403 prehodov; skozi Most na Nadiži v tipanski občini 761, skozi Polavo pri čeplesiščih v sovodenj ski občini 842, skozi Solarje pri Dreki 522, skozi most Mišček pa je bilo 672 prehodov.
Meseca decembra je bilo tako doseženo rekordno število prehodov, kar znači, da postajajo medsebojni stiki vedno tesnejši in da živita dva sosedna naroda v bratski slogi.
Občina nagradila babico
Na zadnjem občinskem svetu je župan, potem ko so odobrili obračun za preteklo leto in proračun za leto 1967, podelil občinski babici Giuseppini Clignon, ki je šla v pokoj, zlato medaljo kot priznanje za njeno požrtvovalno delo.
Občinski svet je ob tej priliki potrdil tudi seznam občinskih re-vežel in pristop v konzorcij za industrijski razvoj predgorskega področja.
Nesreča ne počiva
Zaradi zmrznjene ceste sta se zvrnila z motorjem 34 letni Dino Fanti in 24 letni Valentin Jure-tič. Prvi si je pri padcu zlomil nogo in bo ozdravil v enem mesecu, dočim je Juretič dobil le lažje poškodbe.
ČEDAD
Spomenik padlim
Na svoji zadnji seji je občinski svet enoglasno sprejel sledeč napis, ki bo vklesan na spomeniku padlim: « Cividale a tutti i suoi Caduti in guerra e nella Resistenza» (Čedad vsem svojim padlim v vojni in odporništvu). Obenem so tudi sklenili, da se bo odprla nabiralna akcija za kritje stroškov tega pomembnega dela.
Tri milijone lir za predstave
Prošnja, ki jo je svoj čas vložila občina, da bi dobila podporo za uprizoritev štirih liričnih oper v prihodnji pomladi, je bila delno rešena. Prav tele dni je minister Corona sporočil, da je država dala tri milijone lir prispevka za dve predstavi.
Nov sodnik
Sedanji sodnik dr. Innocenzo Grandi, ki je služboval deset let
v Čedadu, je bil premeščen na sodnijo v Pordenone. Njegovo mesto je prevzel dr. Antonio Baiti, ki prihaja iz Gorice.
Prvo rojstvo
Prvo rojstvo v letu 1967 je bilo v čedadski porodnišnici in sicer se je rodila Flavia Parlati, katere mati je doma v Manzanu. Zadnja pa je prišla na svet v letu 1966 Vania Benati, ki bo živela v Pre-šnjem pri Tavorjani. Prijatelji
želijo obema mnogo sreče in veselja v življenju.
Prizadetim kmetom je pomagala prefektura
Videmska prefektura je razdelila kmetom Nadiške doline, ki so utrpeli lansko poletje škodo zaradi neurja, stotine kvintalov semenskega krompirja.
Sv. Peter Slorenov
Nove propustnice za kmete
S prvim januarjem je nehala
veljavnost dokumentov za kmečke prehode (zelena izkaznica in roza dovolilnica) za tiste, ki imajo svoja polja na jugoslovanskem teritoriju. Za dosego novih dokumentov naj se zainteresirani obrnejo na občino.
Smrtna nesreča pri delu
Vse je zelo pretresla žalostna vest, da se je smrtno ponesrečil 67 letni Atilio Pittioni iz Šenčurja. Padel je s senika in dobil pri padcu smrtne poškodbe. Bil je zelo poznan po vsej Nadiški dolini kot delaven in pošten mož, kar je dokazal tudi njegov veličasten pogreb.
Tudi 61 letni Alojz Culvan iz Mečane se je ponesrečil pri delu. Ko je nesel na hrbtu breme sena, mu je spodrsnelo po ledeni poti in si je zlomil nogo. Zdraviti se bo moral mesec dni.
Tavorjana
iiiiiiiiiiiimmimiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiimiiiiiimimmtuimiimiimiiiiiiiii iiiiiiiimiimiiiiiiimiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiii
Izpod Kolo
Iz občinske seje v Dreki
Občinski svet, ki se je sestal koncem decembra, je med drugim potrdil tudi novo tarifo za tro-šarinski davek, določil kanone za občinski vodovod in odobril načrt za gradnjo novega občinskega sedeža v Dreki. Ob koncu pa so še sklenili, da bodo v Trinkih odprli kantir dela.
Za cesto v Pačuh
Pred nedavnim je prišlo na občino sporočilo, da je država nakazala osem milijonov 550 tisoč lir prispevka za gradnjo poljske poti, ki bo vezala Debenje s Pa-čuhom. Z deli bodo pričeli v kratkem, oziroma čim bo vreme dopuščalo.
Nesreče
Peter Lombardi iz Topolovega je dobil po obrazu in rokah opekline druge stopnje, ker ga je o-plazil plamen, ki je švignil iz plinske peči. Posledice bi lahko bile še hujše. Ozdravil bo v treh tednih.
Pri prometni nesreči si je močno poškodoval desno nogo 61 letni Alojz Peternel iz Peternela. Ozdravil bo v dveh tednih.
V bolnico je moral tudi 56 letni Ivan Trinko, ker ga je med prepirom nekdo udaril v prsni koš in mu zlomil več reber. Ozdravil bo v enem mesecu.
iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii
Iz pod Matajurja
Kmalu bo zgrajena krožna turistična cesta
Ustanova za gorsko gospodarstvo (Ente deH’economia montana) je pred nedavnim dala v apalt gradnjo ceste Čeplesišče-Ložac-Matajur. Stroški za to delo bodo znašali 53 milijojnov lir, ki bodo v celoti kriti na podlagi zakona o zelenem načrtu (Piano verde).
Ko bo dograjena ta cesta, bo nastala krožna pot Sovodnje - Mašere - Ložac - Matajur - Sovodnje -kar bo brez dvoma pomagalo dvigniti turizem in z njim seveda tudi lokalno ekonomijo.
Dela bo izvedlo gradbeno podjetje « Friulana Bitumi » iz Vidma, ki je na dražbi ponudilo najbolj ugodno ceno.
Sprejeli proračun za leto 1967
Občinski svet, ki se je sestal dan po Božiču, je sprejel tudi obračun za leto 1966. Imenoval je tudi revizorje računov za preteklo leto in sprejel tudi novo ta-
Izvoljen nov župan
rito za trošarinski davek. Ob koncu zasedanja pa so sprejeli tudi proračun za leto 1967.
Nesreča pri delu
Pretekli teden se je Ciril Blazu-tič zelo močno urezal s sekiro v desno koleno, ko je sekal drva. Morali so ga nemudona prepeljati v čedadsko bolnico in bo ozdravil v približno dveh tednih.
iiimiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii
Iz Kanalske
Ustanovili so komisijo za razvoj turizma
Na pobudo odbornika za turizem in šport Herberta Rosenwir-tha se je pretekli teden prvič sestala komisija za razvoj turizma v Kanalski dolini, kateri je predsedoval trbižki župan Di Gallo. Ta komisija bo imela tudi nalogo, da bo svetovala občinskemu odboru in svetu vse intervencije in rešitve, ki jih je treba adoperati za utrditev in razvoj turizma.
Komisijo, katere predsednik bo odbornik za turizem, sestavljajo: predsednik in direktor turističnega društva dr. Francescutti, Lenzoni, Magrelli, Giacomuzzi, Treu, geom. Rosenwirth Pino, dr. Vespasiano, Faleschini, Piantado-si, prof. Sano in Ceron; tajnik komisije pa je občinski tehnik Gran-delis.
Poldruga milijarda za ureditev obmejnega prehoda v Kokovem
Končno bodo uredili tudi obmejni prehod v Kokovem na italijansko avstrijski meji, ki je izredno važen tako iz turističnega kot ekonomskega vidika in skozi katerega potuje dnevno na desetine tisočev ljudi. Ministrstvo za javna dela je v ta namen že nakazalo eno milijardo in pol lir, kar bo dovolj, da bodo ta prehod razširili in uredili.
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
P ra p o t n o
Severino Lorenzutti žrtev prometne nesreče
Dne 28. novembra smo spremili k zadnjemu počitku finančnega stražnika Severina Lorenzutti j a iz Prapotnega, ki je postal žrtev prometne nesreče v Mestrah pri Benetkah, kjei je bil v službi. Njegovega pogreba se je udeležilo zelo dosti vaščanov, župan in zastopstvo financarjev.
Nekaj dni pred novim letom se je sestal v Tavorjani, jezikovno mešani občini, občinski svet, da je izvolil novega župana. Prisotnih je bilo 14 svetovalcev, seji pa je predsedoval najstarejši svetovalec Luigi Boriini. Za novega žu--oana je bil izvoljen Giuseppe Luigi Piccaro z devetimi glasovi proti štirinajstim, ki je kandidiral na listi krščanske demokracije. Izvolili so tudi občinski svet, ki ga sestavljajo sledeči: Luigi Boriini, Antonio Petris, Mirello Macorig in Ennio Musoni.
Umrla je zaradi tetanusa in druge nesreče
V čedadski bolnici je umrla 66 letna Evgenija Camugnero iz Ta-vorjane, ki si je pri delu nekoliko ranila prst. Ker rana ni bila velika, ni šla takoj k zdravniku in to je bilo zanjo usodno. Vsa zdravniška pomoč ni nič zalegla, kajti dobila je tetanus in morala je umreti.
V bolnico so morali peljati 40 letnega Viktorja šaulija, ker je padel z motocikla in se močno u-daril v glavo. Ozdravil bo v 15 dneh.
Zelo hudo se je ponesrečila tudi 35 letna Kamila Cudicio. Padla je po strmi poti in si pretolkla čelo. Takoj so jo prepeljali v čedadsko bolnico, kjer so zdravniki izjavili, da bo ozdravila v enem mesecu.
Poj da
Praznik emigrantov
Tudi letos, kakor v preteklih letih, so se zbrali na dan sv. Štefana vsi emigranti fojdske občine, ki so prišli domov iz raznih evropskih držav, da so v krogu svoje družine preživeli božične praznike. Letos so se praznika emigrantov udeležile tudi oblasti, med temi predsednik deželnega sveta dr. De Rinaldini ter deželni svetovalci Del Gobbo, Romano in dr. Angeli. Ustanovo «Friuli nel mondo» pa je zastopal dr. Ermete Pelizzari.
Praznik se je pričel s popoldansko mašo, ki jo je bral domači župnik monsignor Antonio Bevilacqua, nato pa so se zbrali v dvorani «Pergola», kjer so imeli zakusko, ki jo je priredila občina. Nastopil je tudi pevski zbor iz Baziljana.
Požar v cerkvi
Pretekli teden je prišlo v farni cerkvi do hudega požara, ki je uničil jaslice in freske, ki so bile obnovljene pred nedavnim. Do
požara je prišlo zaradi kratkega stika. Posledice bi bile lahko š* hujše, če ne bi takoj priskočil na pomoč ljudje, ki so bili taff blizu in pogasili plamene.
Dela na cesti
V kratkem bodo v Fojdi odprli delovni center, da bo uredil ce sto, ki vodi iz Sv. Roka v Čampej Stroški za to delo bodo znašal en milijon in 367 tisoč lir. Pri teff delu bodo zaposlili 15 delavcev z* 50 delovnih dni.
limili   inumili lllll m ...
Iz Idrijske doline
Važni sklepi občinskega sveta
Na zadnjem zasedanju občiff skega sveta, ki se je vršilo pre* novim letom, so med drugiff sprejeli tudi proračun za lete 1967 in odobrili obračun za pre teklo leto. Sprejeli so tudi nove tarifo za trošarinski davek za lete 1967 in načrte za ojačenje občin skega vodovoda, za kar bodo po trošili več kot 14 milijonov lir Sprejeli so tudi načrt za gradnje poljske poti v Podklancu, ki be stala okoli 5 milijonov lir in s e za kritje teh stroškov prosili z* državni prispevek. Ob koncu p* so razpravljali še o drugih proble rnih, katere bo tudi treba rešit; v najkrajšem času.
Deželni prispevek
Tele dni se je zvedelo, da je do žela Furlani j a-Julijska krajin* dodelila naši občini štiri milijon* in pol za gradnjo novega vodovtf da v Markolinih. Ljudje so te no vice zelo veseli, saj sedaj lahk* upajo, da jim ne bo več manjkal* pitne vode.
Nesrečen padec
Anton Markič iz Oborče Idrij ski dolini je tako nesrečno padel da je dobil hudo rano na glavi Peljali so ga v bolnico v Čedad kjer so izjavili, da bo ozdravil v dveh tednih.
Poroka
Poročila se je naša vaščanld Karla Mosolo z uradnikom Mat jem Donom iz Čedada. Prijatelj* in znanci jima iz srca želijo mn* go sreče in veselja na skupni Ži vljenjski poti.
Neme
Nov občinki zdravnik
Na zadnjem zasedanju občil* skega sveta so med drugim tud imenovali novega občinskeg1 zdravnika in sicer dr. Toma$ Barbieri j a na mesto sedanjeg* dr. Trojanija, ki je bil v Nemžd kot občinski zdravnik več kot 4l let.
Življenje v naših vaseh je vedno bolj težko, posebno za žene, ker morajo opravlj* vsa dela doma in na polju same, kajti njihovi možje so na delu v tujini
Nadaljuje i* prve strani	Važno	za	svojce	bivših	deportirancev
50.	Komaj prijezdi v samostan, prosi opata, da ga spusti k ciganu, češ da bi bolj natanko zvedel o svojem nečaku. Opat mu je rad dovolil. Peter stopi k ciganu v ječo, Hotel je ugotoviti, koliko je cigan povedal Marku. Jezen je bil skrbelo ga je, ko spozna, da Marko ve za njegovo Izdajo. Ali za zdaj Je moral molčati in cigana zlepa pridobiti zase.
51.	Cigan je hotel, da mu Peter prereže vrvi, iz ječe bo že sam prišel. Petra vendar ni bilo volja tega storiti. Izgovarjal se je, da ga osvobodi kako drugače, bolj skrivaj.
«Ako nisem jutri zvečer prost s tvojo pomočjo, bom tudi brez nje. Potlej pa bom razobesil tvoje možgane po plotu stiškega vrta, « žugal je srditi cigan za plemenitašem, ki je hitro odšel.
52.	Peter je ostal vso noč v kloštru. Mar mu je bilo za brata! V svoji črni duši bi bil veliko rajši, da bi brat umrl in nesel skrivnost s seboj pod zemljo. Ali s ciganom? Pravzaprav mu tudi za tega ni bilo nič. Koliko bi bil dal, da bi ga spravil s sveta! Belil sl je glavo, kako bi mu po-inagal iz ječe in tako sebi iz neznanske zadrege, pa se ni izmislil nič pametnega.
Emigranti Beneške Slovenije in doline Rezije si želijo dela na domačih tleh
čita izkrvavitev prebivalstva Beneške Slovenije in v ta namen povabil vse demokratične sile k sodelovanju za gospodarski, socialni in prosvetni napredek Beneške Slovenije.
Deželni svetovalec in predsednik deželne komisije za kmetijstvo Angeli je v svojem pozdravnem nagovoru pripomnil, da ga na ljudi v Beneški Sloveniji vežejo stiki in prijateljstvo že iz časa borbe proti na-cifašizmu. Nato je dejal, da dežela polaga veliko skrb hribovitim in pasivnim krajem, kakor je Beneška Slovenija, in da bo dala znatno pomoč zlasti za razvoj živinoreje in zadružne oblike v kmetijskem gospodarstvu.
V Podbonescu so se praznika e-migrantov udeležili poleg župana tudi deželna svetovalca Romano in Del Gobbo ter predstavnika emigrantske ustanove «Friuli nel Mondo» Ermete PelIizzari in Ottavio Valerio. Prisoten je bil tudi furlanski ooslanec Mario Toros. Ob tej priliki je bilo več priložnostnih govorov, ob koncu pa je sledila zakuska.
Tudi v Tipani v Krnahtski dolini je bilo ozračje zelo živahno. Praz-
Emigrantom, ki žive daleč od svojih dragih vasi, je prav dobro dela topla domača pesem. Po izvedbi vsake pesmi je sledilo dolgo in burno ploskanje
nika se je udeležilo lepo število emigrantov, katerim so govorili deželni svetovalec Ribezzi, deželni odbornik za kmetijstvo Antonio Co-melli, ki je doma prav iz teh krajev in pokrajinski svetovalec Beorchia.
Povsod so vsi govorili o težkem problemu emigracije, ki bi se mo-
Filibert Benedetič recitira na sedežu prosvetnega društva « I. Trinko » v Čedadu nekaj svojih pesmi in narodno « Oj Božime », ki so jo prisotni ginjeni poslušali
Kal le M Mii za dosego
in
Lepo število emigrantov in povabljenih se je zbralo tudi pri skupnem kosilu v Čedadu. Imeli so si marsikaj povedati, saj se že dolgo niso videli
rala zaustaviti. Pritoževali so se tudi nad pičlo pomočjo s strani oblasti posebno kar se tiče asistence emigrantov in pokojnin. Dali so tudi razumeti, da če se ne izboljša ekonomsko stanje pri nas, bo naša skupnost v videmski pokrajini izginila v kratkem času.
In res, naše vasi bodo kmalu prazne. Več kot kak zaselek je že nopolnoma izginil, dosti vasi pa je izgubilo več kot polovico svojega prebivalstva. Država in dežela imata torej vso dolžnost, da preprečita oropad naših vasi; do tega bo prišlo pa samo, če bodo res priznane beneškim Slovencem vse pravice in dani vsi pogoji, da se njihovo področje tudi ekonomsko prerodi.
Illlllllllll lllll II II IIIIIIIIIIUIIIIIlIllliilillllIlllllllllll IIIHI lllllllltl
Nastopilo je turistično leto
Jugoslavija odpravila vize za vse inozemske turiste
V letu mednarodnega turizma, ki se je pričelo s 1. januarjem 1967, je Jugoslavija odpravila vize za vse inozemske turiste. Razen obiska zaradi oddiha ali razvedrila so s turističnim obiskom mišljeni še zasebni obiski, udeležbe na mednarodnih srečanjih in tranzitna turistična potovanja. Za prestop meje zadostuje pravilen diplomatski uradni ali pa zasebni potni list.
Zadevni zakon omogoča vsem inozemskim turistom od 1. januar ja 1967 naprej 90-dnevno bivanje v Jugoslavijji. Tuji turisti, ki so začetkom leta bivali v Jugoslaviji, bodo tam lahko ostali še 90 dni, ne da bi jim bilo treba podaljšati vizum.
Ta ureditev vendar ne velja za tuje državljane, ki bi se v Jugoslaviji radi zaposlili, šolali ali pa se na praksi specializirali. Ta ureditev tudi ne velja za tujce, ki kot tranzitni potniki potujejo skozi Jugoslavijo na delo v druge dežele, kakor tudi ne za tujce, ki nimajo sredstev za vzdrževanje v Jugoslaviji.
Kakor je znano, je že zapadel rok za predložitev prošenj in dokumentov za izplačilo odškodnine bivšim političnim deportirancem v nacističnih taboriščh in svojcem umrlih v taboriščih. Posebna komisija zdaj proučuje vse prošnje in dokumente. Če bo šlo vse v redu, bodo verjetno začeli z izplačilom ob koncu leta 1967.
Kdor je odposlal prošnjo, je prejel dopisnico, da je prošnja dospela in da je bila registrirana. Na dopisnici je označena številka, pod katero je prošnja registrirana. To številko si je treba dobro zapomniti.
Ker se zadeva glede izplačila odškodnine na dolgo vleče, je marsikateri upravičenec (bivši deportiranec ah žena, mož, otrok itd. umrlega v taborišču), ki je v določenem roku odposlal prošnjo, medtem že umrl. Kdo bo torej prejel odškodnino in kaj je treba napraviti? Na zadevno vprašanje je pred nekaj dnevi odgovorilo osrednje vodstvo Združenja bivših deportirancev v nacističnih taboriščih, ki ima svojega predstavnika v komisiji za pregled prošenj.
Za svojce umrlih upravičencev po predložitvi prošnje veljajo predpisi, ki jih določa odlok predsednika republi-
ke od 21-1-1964 (čl. 4) glede izplačila odškodnine svojcem umrlega v taborišču ali zaradi posledic internacije.
Če je bivši deportiranec, ali upravičenec po umrlem v taborišču, predložil prošnjo in nato umrl, ima po vrstnem redu zdaj pravico do odškodnine: 1. soproga, 2. otroci, 3. starši, 4. bratje in sestre. Prizadeti naj si čimprej poskrbijo: 1. potrdilo o smrti upravičenca, ki je predložil prošnjo za odškodnino; 2. družinski list, iz katerega je razvidno sorodstvo itd.
Novi upravičenci bodo seveda prejeli odškodnino, če btì posebna komisija ugotovila, da je pokojnik imel pravico do odškodnine na podlagi prej omenjenega odloka predsednika republike. Prej omenjene dokumente je treba poslati čimprej v Rim na naslov: Ministero del Tesoro — Direzione Generale Pensioni Guerra — Ufficio Indennizzi ai colpiti da persecuzioni nazionalsocialisti — Via Dalmazia 28 — Roma. V spremnem pismu je treba navesti številko, pod katero je bila prošnja registrirana.
Vsekakor svetujemo, da se prizadeti obrnejo na sekcijo Združenja bivših političnih deportirancev. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Kaj bomo djelali?
Začelo je novo ljeto, z njim novi načrti an nove naloge. Napake, ki smo jih nardil u preteklim ljetu, naj nam boju za učilo, de jih od sadà naprej ne bomo več nardili
U sadounjaku, vinogradu an na vartu djelo u glaunem počiva, posebno če pokriva zemljo snjeh. Ponucajmo ta čas an premislimo, kakuò bomo našo zemljo buojš obdjelal an izkoristil.
Djelo u sadounjaku
Sadà je narbuojši čas, de pregledate sadounjake an posječete stare an bou-ne drevesa. Par tistim djelu porježite najprej te velike veje, odkopajte an odrježejte debele korenine, potlè pode-rite drevo s pomočjo vareč.
Kadar je ljepa ura redčite drevesne varhove, odžagajte suhe, polomljene an preveč goste veje. Od boljezni infetane veje nesite proč od sadounjaka an jih sažgite. Proč spravite iz debla an vej use vodne poganke. Par mladem drevju natrosite u kolobarje gnoj. Rježite cepiče an nardite jame za nove saditve, če pride snjeh, posebno če je mokar, ga otresite, de ne polomi vej.
...u vinogradu
Djelo u vinogradu tale mjesac zavesi od ljepe ure. Na usako vižo djelajte več ku muorete, de buoste imjel par-šparan čas na pomlad. Zimski čas po-nucajte za zbuojšanje poti po vinogradu. Rigolirajte pa samo kar zemlja ni preveč zmarznjena. Ne smijete zmarz-njenih kep al snjega zakopat z rigolira-njem preveč globoko. Zemlja bi zavoj tega ostala na pomlad dougo časa marzia. Kar je kajšen ljep dan lahko začnete obrjezovat. Tuo je zlo važno za tiste, ki imajo dost vinjik an malo ljudi za djelat. Popravite al nardite nove tud kolč za vinjike an jih impregnirajte.
u kljeti
Skarbjet muorate, de so sodi nimar pouni vina, de ne pride vino u dotik z ajarjem. Pred parvim pretakanjem ne
pozabite zažveplat vina z almanj 50 gramu žveplaste kisline al z deset tabletami kalijevega pirosulfata (na 100 litru vina). Glih takuò je trjeba zažveplat mlada vina, ki so u nagobamosti, de zarjavejejo, čeglih njeso še dobra za pretočit.
Sada’ je čas za cepiče rjezat
Dosti naših sadjarjeu ne vje, de se zavoj prezguodnjega al preveč poznega rjezanja cepičeu, se tisti dostikrat radi posušijo, posebno čerješnjovi cepiči. Čerješnjove cepiče je trjeba rjezat že u decembru, narbuj pozno pa u januarju. Cepiče pečkatega sadja (hruške, jabuka) pa lahko rježete februarja.
Cepiče rjezite samo na zdravih an rodovitnih drevesih. Tud vejce mladih do tri ljeta starih dreves lahko dajo cepiče, če vjeste, de izvjerajo od rodovitnega maternega telesa. Cepiči ne smijejo bit preveč švoh. Debeli naj boju ku an lapiš. Cepiči, ki imajo očesca blizu skupaj, so buj tardega lesa od tistih, ki imajo očesa rjedke. Vodeni poganki njeso dobri.
Cepičeu ne smijete rjezat u hudem mrazu. Važno je tud, kakuò shranite cepiče do pomladi. Vjedejte, de u suhi an gorki kljeti hitro ratajo uedli, ker se lub inkrešpa an potle njeso več za nuc, zatuò jih skranite u frišni an umidi kljeti. Postavite jih razvezane u umid pjesak, ker u fašinah notranji cepiči radi ušafajo mufo. Narbuojš je, de cepiče do polovice zakopate u zemljo al u pjesak na severnem kraju hišnega zida, de sonce an marzli vjetar ne muore prit do njih. Pokrite jih s smrjekovimi vejami al listjem, de ne začno preveč zguodaj poganjat. Takuò spravljeni ostanejo frišni do pomladi, kar je pravi čas za jih nucat.
Če cepiče pošijate u druge kraje, jih ovite z mokrim mahom an povežite s slamo.
''■'llllllliiiiiiiiliiilllllllllllinillllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIttllHIlimillHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
JOSIP
JURČIČ
Porisal :
Al. BAT/ST/
49.	Opat pošlje sla v grad Kozjak, gospodu Petru poročat, naj nemudoma pride v klošter, ker mu je brat blizu smrti.
Peter se zavzame; ni še pričakoval bratove smrti. Ko hlapec pove, da je bratove bolezni kriv star cigan, bledo postane Petrovo Ilce. Obide ga smrtni strah, če ni Samoi njegovega greha izdal. Brž veli osedlati svojega konja.
L’applicazione coerente ed integrale dello statuto speciale annesso al memorandum d’intesa la parte integrale delle richieste fondamentali degli sloveni in Italia
La risoluzione conclusiva approvata dell’asseniblea generale della Slovenska kulturno.gospodarska zveza
(Unione culturale economica slovena) a Trieste il 18 dicembre 1966
1. Considerato che la parità di diritti del singolo, dei gruppi e dei popoli è una delle aspirazioni fondamentali dell’uomo moderno e di cui la dichiarazione generale dei diritti dell'uomo rappresenta il documento essenziale — è inaudito che agli sloveni della Slavia veneta, che vivono già da cento anni neH’ambito dell’Italia, ed agli sloveni della Val Canale, non sia riconosciuto alcun diritto nazionale. Nel goriziano la lingua slovena non gode di alcun diritto, mentre a Trieste essa è solo tollerata.
Lo stato attuale degli sloveni in Italia in quanto appartenenti alla minoranza non è soltanto ben lungi dal rispondere all’esigenza moderna che richiede l’equiparazione giuridica della minoranza alla maggioranza nel campo economico, politico e culturale, ma è anche in contrasto con l’art. 15 della citata Dichiarazione delle Nazioni Unite, con le disposizioni dello Statuto re-
-jj-.cana, con le disposizioni dello jta uto specia e annesso al Memorandum d'intesa e con l’art. 3 dello Statuto della Regione Autonoma Friuli-
neria Giulia.
_. L’a n’icazione coerente ed integrale dello Statuto speciale, annesso al Memorandum di intesa, fa ’->arte delle richieste fondamentali degli sloveni in Italia. A distanza di dodici anni dalla firma di questo accordo intemazionale, le disposizioni essenziali dello Statuto speciale non vengono ancora applicate, particolarmente per quello che riguarda i diritti della lingua slovena e la giusta rappresentanza degli sloveni nel pubblico impiego. Le disposizioni rimanenti vengono applicate in modo difettoso. Nell’avanzare la richiesta che tutte le disposizioni in questione vengano applicate alla lettera, noi ci attendiamo la loro applicazione anche secondo lo spirito, in conformità dell’accordo Moro-Stambolic. La minoranza slovena non può essere d’accordo con la prassi attuale seguita dal Comitato misto italo-jugoslavo circa la rigida reciprocità degli impegni per la applicazione delle disposizioni dello Statuto. Tale reciprocità non attiene nè ai principi, nè è conforme allo spirito degli accordi, e alla nostra minoranza non dà la garanzia di una imminente applicazione delle disposizioni essenziali dello Statuto.
3. Noi sloveni delle Province di Trieste, Gorizia e Udine esigiamo la soluzione globale dei problemi. I principi, espressi nella Costituzione e nello Statuto, devono diventare giuridicamente obbligatori. Ciò può essere ottenuto o con la approvazione di una legge speciale per la tutela della minoranza in Italia o con il completamento, rispettivamente la modifica di quelle leggi che, così completate, stabiliscono i diritti degli sloveni, oppure con la ratifica dello Statuto speciale e con l’estensione della sua validità a tutto il territorio abitato dagli sloveni. E’ urgente anche chiarire le rispettive competenze dello Stato e della Regione in merito alla tutela della minoranza slovena. La Regione, — come pure le Province ed i Comuni — deve contribuire efficacemente, con la propria legislazione, a far avanzare gli sloveni sulla via che porta alla completa parità di diritti.
4. Nessuna soluzione è però possibile senza previa consultazione e consenso da parte della minoranza, rispettivamente delle sue organizzazioni. Circa il trattamento che le verrà riservato, la minoranza deve decidere da sè e direttamente con i rappresentanti delle Autorità. La problematica minoritaria non può essere risolta, nel suo senso integrale, solo mediante accordi fra partiti, dato che in tal caso la minoranza verrebbe a trasformarsi in oggetto e moneta spicciola per la reciproca regolazione dei conti, e la politica dei partiti verso la minoranza verrebbe in tal modo, anche con le migliori intenzioni, ad essere strumentalizzata.
I voti di un gran numero di sloveni, dati ai partiti nazionali, non possono, in alcun caso, servire a giustificare qualsiasi conclusione circa la consistenza numerica degli stessi, o, addirittura, essere assunti come segno che questi sloveni vogliono escludersi dalla comunità etnica slovena. Anzi, inserendosi nelle correnti sociali avanzate, essi vi vedono anche una più rapida affermazione dei diritti nazionali. I partiti nazionali, che includono nelle proprie file anche sloveni, ed i loro rappresentanti eletti con voti sloveni, continuino a porre con costanza richieste connesse con i diritti della minoranza slovena. Accordi politici locali contengano pure impegni nei confronti degli sloveni. Tali accordi sono sì, importanti, ma sono solo componenti della soluzione globale dei problemi riguardanti la minoranza slovena in Italia. E' quindi fondata l’attesa che questi partiti daranno alla minoranza il loro appoggio affinchè essa possa decidere direttamente delle cose che sono per essa di importanza vitale, e di appoggiare
l’autonomia delle sue organizzazioni.
5. La SKGZ (Unione culturale economica slovena) è sorta anche dal bisogno di aiutare una gran parte della minoranza slovena a diventare il soggetto degli avvenimenti ad essa attinenti. Tale diritto essa se l’è conquistato con l’attività fin qui svolta, quando fu la forza dirigente nella formulazione di punti di vista e di richieste, e l’interprete dello stato d’animo degli sloveni in Italia. Negli sforzi rivolti a conseguire atteggiamenti comuni, essa svolgeva la funzione di collegamento e di pacificazione. Le organizzazioni associate alla SKGZ che svolgono la loro attività nel campo culturale, pedago-gico-musicale, economico-professionale ed assistenziale, si sono conquistate, con le loro attività, serietà ed imparzialità, un tale prestigio in mezzo agli sloveni in Italia, da diventare insostituibili, e la maggior parte di esse ha
-mai un carattere universalmente sloveno. Tuttavia la SKGZ non tende affatto a monopolizzare tale suo ruolo.
6. Accanto alla richiesta della soluzione globale dei loro problemi, gli sloveni in Italia pongono anche le seguenti richieste che dovrebbero trovare soluzione parallela ed urgente:
— La legge sulla scuola deve essere estesa alla Provincia di Udine.
— La struttura scolastica nel Goriziano ed a Trieste deve essere completata soprattutto nel settore dell’istruzione professionale e musicale, nonché in quello dei corsi tecnico-professionali.
— La legge sulla scuola deve avere applicazione integrale.
— Tutte le leggi regionali che verranno approvate in base agli artt. 4, 5, 6, 7 e 9 devono tenere conto degli interessi della minoranza slovena nella Regione.
— La legge regionale sull’esproprio deve precisare al massimo il criterio di utilità pubblica e tutelare efficacemente i diritti degli espropriandi. Fino all’approvazione della legge, gli espropri in base alle disposizioni vigenti devono essere sospesi.
— Le organizzazioni ed istituzioni culturali, assistenziali e sportive slove-
ne non devono essere sovvenzionate solo simbolicamente con mezzi pubblici, ma devono essere parificate in tutto, a tale riguardo, alle analoghe organizzazioni italiane.
— L'attuale riconoscimento del teatro sloveno di Trieste da parte delle autorità rappresenta un passo avanti; ma nella nuova legge sui teatri, che si sta preparando, al teatro sloveno deve essere assicurata la copertura con mezzi pubblici di tutti i suoi bisogni, affinchè esso possa svolgere la sua attività almeno nella sua estensione attuale.
— Agli istituti di credito sloveni bisogna permettere di poter estendere la loro attività a tutte le zone abitate dagli sloveni, autorizzandoli inoltre a poter svolgere operazioni con l’estero.
— Nel rinnovare il personale degli uffici ed Enti statali, regionali e locali, bisogna tener conto anche della equa rappresentanza degli sloveni.
— Gli appartenenti alla minoranza slovena devono essere equamente rappresentati nelle commissioni pubbliche, amministrative, di controllo, in quelle di ricorso e nelle analoghe commissioni e comitati.
Fra i compiti più importanti che stanno dinanzi agli sloveni in Italia ed alla nostra Unione, vanno annoverati i seguenti:
— Trattandosi della difesa degli interessi fondamentali della Comunità nazionale slovena, bisogna abbandonare qualsiasi polemica reciproca, dovuta ad interessi di partito. Bisogna superare, con sforzo costante, tutte le eventuali divergenze e trovare punti di vista comuni che sosterremo tutti insieme. Ciò è necessario attualmente soprattutto in relazione ai vari progetti per le zone abitate dagli sloveni, e in relazione alle espropriazioni. Particolarmente urgente è la riattivazione del Comitato per la scuola.
— Affinchè gli sloveni possano resistere meglio alla pressione quotidiana delTambiente che tende ad alienarci, l’attività degli enti e delle organizzazioni slovene in tutti i settori dev’essere
alla media locale.
— L’opinione pubblica slovena dimostra una maggiore sensibilità per le faccende riguardanti la scuola slovena. In tal modo si potrà ottenere una più soddisfacente iscrizione alla stessa ed il superamento di alcuni fenomeni deleteri per il prestigio della scuola slovena.
— E’ necessario uno studio sistematico ed approfondito dei singoli fenomeni e situazioni economiche che toccano direttamente gli sloveni. Solo la conoscenza approfondita dei relativi problemi potrà costituire la base per soluzioni realistiche nei vari settori e-conomici, e che si tratti dell’agricoltura e del turismo, oppure del risparmio. Saranno necessarie anche iniziative per la costituzione di enti per lo sviluppo dei singoli rami dell’economia (enti turistici, cooperative e simili).
— La SKGZ e le sue organizzazioni associate suggeriranno iniziative e sosterranno ogni altra iniziativa tendente al collegamento sempre più stretto fra entrambe le zone confinarie.
— Nell’intento di rendere possibile a una cerchia quanto più larga possibile di persone la partecipazione alla discussione dei problemi ed alla formulazione dei punti di vista sulle varie questioni, la SKGZ ha aumentato il numero dei membri delle sue commissioni, accrescendone le competenze. Per tale riguardo essa sarà nel futuro ancora più aperta, ed esorta le proprie associazioni a seguirne l’esempio.
— Le organizzazioni culturali ed e-conomiche nel goriziano, associate alla SKGZ, non dispongono nè di sedi adeguate e dignitose, nè di ima sala in cui i soci di queste organizzazioni ed i loro ospiti possano dare rappresentazioni. La SKGZ si impegna di fare tutto il possibile affinchè a Gorizia venga costituita quanto prima una Casa della Cultura.
— I circoli culturali di Trieste e del Goriziano seguano alcuni esempi e assumano impegni nei confronti degli sloveni della Slavia Veneta nelle forme e nei modi che sembreranno loro i più opportuni.
più intensa e più perseverante, e per quanto attiene alla qualità, superiore
 ..........un  ....................„„„„„„.............1 itimi  .1 unii
Xutlaljujo ix prve strani
Podbonesec in njegova dolina
ustavili za kratek pomenek z delavci, se nudi krasen pogled.
Malo ven iz vasi stoji nova šola, katero obiskujejo tudi učenci iz sosednjih vasi: iz Zapotoka, Kala in Gorenje vasi. Pouk se seveda ne vrši v materinem jeziku. V zvezi z jezikom, naj na tem mestu informiramo čitatelje, da je videmska nadškofija dala »imprimatur» (dovoljenje), da se lahko odslej tiska medžupnijski bilten Nadiške doline dvojezično: slovensko in italijansko. To je prvi korak, katerega zelo radi pozdravljamo.
Bolj ko se povzpenjamo, slabša je cesta. Matajur je vedno tam in se zdi, da hoče podati, komur pride obiskat njegov fevd, roko v pozdrav.
2e smo v Gorenji vasi, ki leži na desni strani ceste, ki se nadaljuje vzpenjati proti Črnemu vrhu, kjer zamre in do kamor vozi že nekaj let avtobus.
Pred vhodom v vasico je na naši desni, skoraj na robu hriba, kapelica, ki pozdravlja redke tujce, ki zaidejo semkaj.
Tudi Gorenja vas se ni spremenila in mraz ji daje še bolj žalosten in reven videz. Šteje komaj dvanajst hiš in sedaj ne stanuje v njih več kot kakih trideset ljudi. Nekdaj i ih je bilo več kot še enkrat toliko: emigracija jih je odnesla daleč od doma, ker ni nobenega vira dela na domačih tleh.
V vasi je čedna gostilna, ki ima tudi televizor. Edini lokalni pridelki so gozdovi, nekaj živine, perutnine in kak kvadratni meter orne zemlje. Mlekarne nimajo in zato prodajajo mleko pokrajinskemu konzorciju v Vidmu, ki pride ponj vsak dan.
Kljub veliki revščini pa plačujejo ljudje iz Gorenje vasi, kakor v drugih hribovskih vaseh, zelo visoke davke, morda višje kot v marsika-
teri vasi na ravnini, ki ima vse ugodnosti.
V Gorenji vasi pade prišlecu v oči velik napis na neki hiši «Viva Gimondi» «živel Gimondi». Vidi se, da je prišlo veselje za šport do semkaj in da simpatizirajo z znanim zmagovalcem kolesarske dirke «Tour de France».
V poletnih mesecih pa zaide v Gorenjo vas marsikateri dujec, tudi iz drugih držav, predvsem tisti, ki potujejo po Nadiški dolini— morda namenjeni v Jugoslavijo — in
ridejo sem gori, da se mimogrede naužijejo gorskega zraka in da občudujejo panoramo.
Predno smo zapustili ta kraj, nas je ustavil nek domačin, ki je že v
'stilni uganil zakaj smo prišli v
Gorenjo vas, in nam z dvignjeno, skoraj grozečo roko dejal: « Vi, ke ste od tam dol, povjedejte kar brez nobednega strahu profesorju Burtu-lu (predsedniku pokrajinskega videmskega odbora), da njesmo pozabil objube, de se bo interešu, de bojo ašfaltal ejesto, ki peje tuode. Ne bo menda profesor Burtulo ča-ku novih votacionov, de nam bo pet paršu objubit, de se bo interešu za ejesto! Če ne bo daržu objube, bomo dal naš voto drugim, ki nam bojo dal venč garancij, de bojo rjes daržal dano besjedo ».
Morebiti bo res držal dano besedo, seveda če bodo dali na razpolago 51 milijonov lir, kot je to javilo ministrstvo za delo, da jih je nakazalo.
V.'VT 1
' 'Trilli. -
DA
ROMA
A
MONTREAL
con coincidenze immediate per le maggiori città del
voli diretti trisettimanali tariffe ridotte per emigranti
■I II II II
ytiui
VOLATE
Na sliki vidimo zaselek Zajci v Roncu. V tej okolici izredno dobro uspevajo breskve, ki so zelo debele in sočne in gredo zato dobro v prodajo. Goje tudi precej goveje živine. Vseeno pa vsi ti dohodki še zdaleka ne zadostujejo za vsakdanje življenje in so zato tudi tu primorani na emigracijo kot v drugih gorskih vaseh Beneške Slovenije
Tudi v Ameriki lektorat za slovenščino
Z letošnjim šolskim letom so na ameriški univerzi Indiana University v Bloomingtonu (država Indiana) odprli lektorat zo slovenščino. To je prva ameriška univerza, kjer je mogoče študirati slovenski jezik s književnostjo. V teku prihodnjega leta pa nameravajo študijski program še razširiti na več tečajev. Indiana University ima več kot 30 tisoč rednih študentov, hkrati pa tudi največji oddelek za študij slovanskih jezikov in književnosti v Ameriki.
Slovensko stolico na tej univerzi vodi profesor Borut Dekleva, ki je slovanske jezike študiral na univerzi Stanford v Kaliforniji. Slovenščino je poučeval že na različnih tečajih ter napisal tudi večje število slovenskih učbenikov za Američane, tako da velja na tem področju za izkušenega strokovnjaka.
Pričakujejo, da bo ustanovite'! stolice za slovenščino na tej znani ameriški univerzi prispevala tildi k tesnejšemu strokovnemu sodelovanju med ljubljanskim inštitutom za slovenski jezik in oddelkom za slovanske jezike ljubljanska univerze na eni ter bloomingtonskO univerzo na drugi strani. V tem oziru so tudi že predvidena medsebojna gostovanja in izmenjave med strokovnjaki obeh univerz, kar be gotovo rodilo lepe uspehe v korist obeh ustanov.