16. november 2009
številka 82
Spominski dan
Komemoracija na pokopališču
2
ŽUPANOV KOTIČEK
Drage občanke,
dragi občani!
Kot župan občine, ki se že vrsto let srečuje s problemom staranja prebivalstva, pozdravljam dejstvo, da tudi naša porodnišnica (tako kot ostale slovenske porodnišnice) v zadnjih treh letih doživlja pravi »baby boom«. Temu primerno se je zadnja leta povečal tudi vpis otrok v vrtce in marsikatera občina v Sloveniji varstva v vrtcu vsem svojim otrokom ni bila zmožna zagotoviti. Z veseljem ugotavljam, da smo ena redkih mestnih občin, če ne celo edina, ki je uspela zagotoviti vpis v vrtec prav vsem otrokom v občini.
V zadnjem času, ko smo priča nenehnim odpuščanjem delavcev, je žal v velikem porastu tudi stopnja brezposelnosti, ki je dosegla rekor-dnih 20 odstotkov. Zato se tudi na mestni občini srečujemo z vedno večjimi problemi socialne narave. V proračunu smo iz tega razloga povečali postavko za enkratne denarne pomoči. S tega naslova smo letos za socialno ogrožene skupine prebivalcev iz Mestne občine Murska Sobota že dodelili 210 enkratnih denarnih pomoči, nadalje pa smo 51 denarnih pomoči letos dodelili še bivšim Pomurkinim delavcem. 592 vlog smo zbrali od bivših Murinih delavcev, tako da bomo morali omenjeno postavko v proračunu mestne občine povečati s predvidenih 62.000 evrov za dodatnih 90.000 evrov, torej na skupaj 152.000 evrov. Tistim, ki so izgubili službo, pomagamo tudi tako, da jih oprostimo plačevanja nadomestila za stavbno zemljišče.
Posledica tako visoke stopnje brezposelnosti in finančnih težav staršev se kaže tudi pri pokrivanju razlik med plačnimi razredi staršev, ki imajo otroke v Vrtcu Murska Sobota. Od skupno 621 otrok iz mestne občine je 72 oproščenih plačila, v prvi razred sodi 108 staršev, v drugega 96, v tretji razred pa 93 staršev, kar skupaj predstavlja več kot polovico vseh staršev, ki jim občina iz socialnih razlogov krije ceno vrtca v celoti oziroma starši prispevajo od 10 do 30 odstotkov njene ekonomske cene. V ostalih pet plačnih razredov, kjer starši pokrivajo od 40 do 80 odstotkov cene vrtca, sodi manj kot polovica vseh staršev.
Ekonomska cena vrtca v naši občini za otroka znaša 394 evrov, Mestna občina Murska Sobota pa še dodatno subvencionira ekonomsko ceno v višini 71 evrov za vsakega otroka mesečno, tako da izhodiščna cena, na osnovi katere ste potem starši razvrščeni v plačne razrede, znaša 323 evrov. Za tovrstno dodatno subvencioniranje občina letno nameni 454.000 evrov. V Sloveniji je poleg naše občine vsega skupaj le še pet občin, ki so staršem pripravljene nuditi dodatno subvencijo, saj ta subvencija z zakonom ni predpisana. Prav tako smo ena redkih občin, ki krije celotne stroške v času odsotnosti otrok v poletnih mesecih, saj tudi te storitve zakon ne predpisuje. Poleg teh dveh subvencij pa občina iz proračuna za plačevanje razlik med plačnimi razredi staršev plačuje 1.713.0630 evrov na letni ravni ter še dodatnih 289.000 evrov za prosta mesta (ki omogočajo vpise otrok, potem ko izpolnijo pogoj za vpis med samim letom).
Poleg navedenega je z naslova investicij občina letos namenila 109.000 evrov za reševanje prostorske problematike (enota Urška) in posledično še 180.000 evrov za dograditev dveh razredov na Osnovni šoli II, kamor je bilo treba preseliti učence iz enote Urška. Dovolite mi, da vas spomnim, da letošnji proračun mestne občine znaša 21.040.040 evrov. Od tega zneska gre 2.516.063 evrov samo za potrebe Vrtca Murska Sobota, kar znese 12 odstotkov celotnega proračuna naše občine. Ker je prioriteta tudi varnost naših otrok, bomo v letu 2010 v vseh enotah zagotovili talno zaščito pod igrali, na mestni upravi pa že razmišljamo o lokaciji za gradnjo novega vrtca. Mestna občina Murska Sobota namenja veliko sredstev za področje vzgoje in izobraževanja, saj se zavedamo, da so otroci in mladina naša prihodnost. Poleg že omenjenih sredstev za vrtce ne smemo pozabiti niti na investicijo v novo glasbeno šolo in vse osnovne šole, ki bremenijo izključno občinski proračun.
Pohvalimo se lahko tudi z deležem, ki ga iz proračuna namenimo za štipendije, saj smo tukaj na prvem mestu v Sloveniji. Samo letos smo za zlate štipendije namenili 233.000 evrov, postavko, namenjeno za te štipendije, pa vsako leto v proračunu še povečujemo.
Ker so otroci in mladina naše največje bogastvo in naša prihodnost, sem mnenja, da moramo storiti vse, kar je v naši moči, da se gospo-darska kriza, ki smo ji priča zadnje čase, ne bo odražala na tej ranljivi kategoriji našega prebivalstva. Izkazovanje socialnega čuta za tiste, ki so pomoči potrebni, ima v odločitvah občine visoko prioriteto. Kakšna preplastitev pločnika ali ceste pa bo že počakala na boljše čase. Mnogo naših občanov, ki so izgubili službe in živijo na robu revščine, pa potrebuje kar najhitrejšo pomoč, saj še kako velja pregovor »Kdor hitro da, dvakrat da«.
Prepričan sem, da se bodo stvari sčasoma obrnile na bolje, zato bodimo optimistični. Še vedno je za vsakim dežjem posijalo sonce ...
Vaš župan Anton Štihec
3
MESTNI SVET
Svetniške pobude,
županovi odgovori
Na 24. seji Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota so svetniki med drugim razpravljali o tem, ali naj se pobude in vprašanja, ki jih svetniki izpostavijo na sejah mestnega sveta, v Soboških novinah ob-javljajo v skrajšani obliki ali ostanejo, kot je to bilo doslej, dobesedno zapisani. O tem je razpravljal Izdajateljski odbor Soboških novin in na 5. seji 13. oktobra 2009 sprejel sklep, da se pobude in vprašanja, ki jih svetniki postavijo na sejah mestnega sveta, kakor tudi odgovori pristojnih v Soboških novinah objavijo v skrajšani obliki. Pred objavo so tokratne prispevke avtorizirali svetniki, ki so na mestnem svetu podali pobude.
mag. Robert CELEC
je dejal, da je Mestna občina Murska Sobota v pravdnem sporu z družbo PETROL, o katerem teče proces. Občinsko upravo in župana je zaprosil, da se na prvo naslednjo sejo uvrsti točka o Petrolu, svetnikom pa naj predstavijo podpisano pogodbo
in vse ostale dokumente, ki so relevantni za prav ta primer. Župan Anton Štihec se je strinjal, da omenjene podatke na prvi naslednji seji lahko predstavijo, če bo tako dogovorjeno na politični koordinaciji.
Župan je ob tem dejal, da bi želel več pobud v zvezi z razvojnimi zade-vami, in ne dvigovanja prahu s preteklih zadev.
mag. Brigita PERHAVEC
je predlagala, da se v Soboških novinah pobude in vprašanja svetnikov ter odgovori nanje povzame-jo, pred objavo pa pošljejo v avtorizacijo posame-znemu svetniku. S tem bi prispevali k zniževanju stroškov za izdajanje Soboških novin, saj so bile v
posameznih številkah svetniške pobude objavljene na številnih straneh.
Župan Anton Stihec se je s pobudo strinjal ter dodal, da se bosta o tem morala opredeliti nova odgovorna urednica in izdajateljski odbor.
Anton SLAVIC
je izpostavil, da so bila na otroškem igrišču ob sta-novanjskih blokih na Lendavski ulici odstranjena stara dotrajana igrala. Uredilo se je nekaj klopi za starše, nadomestnih igral pa ni. Glede na veliko število stanovalcev in otrok bi bilo zaželeno, da bi
kljub težavam v proračunu v čim krajšem času postavili nekaj igral.
Direktor občinske uprave Bojan PETRIJAN je odgovoril, da je mestna uprava že dala pobudo za ureditev igrišča, saj so železna igrala bila ne-primerna in nevarna. V postopku je mestna uprava prepustila zadevo mestnim četrtem.
Predsednik sveta Mestne četrti Ledava Slavko SVENDA je na pobudo odgovoril, daje Svet mestnih četrti Ledava to problematiko obravnaval že decembra 2006, ko je bil po posvetu s stanovalci okoliških blokov sprejet sklep, da se igrala zaradi dotrajanosti in nenehnega uničevanja umaknejo, površina pa se ozeleni in uredi z zasaditvami dreves, tlakovanimi potkami ter novimi klopmi. Člani sveta so mnenja, da sama lokacija kompleksa blokov zaradi svoje zaprtosti in utesnjenosti ni primerna za otroško igri-šče. Mestne četrti ne nasprotujejo izgradnji in ureditvi otroških igrišč na
Lendavski ulici, vendar občinsko upravo pozivajo, naj zzl izgradnjo igrišč zsagotovi primerno lokacijo. Tudi v nadaljnje programe investicij bodo uvrstili ureditev igrišč (tudi športnega) na primerni lokaciji.
Anton SLAVIC
je predlagal, da bi skupaj z Ministrstvom za promet ali Slovenskimi železnicami ugotovili, ali je možno zapornice, ki so bile odstranjene zaradi gradnje podvoza na Lendavski cesti, premestiti na križanje že-lezniške proge s cesto med Polano in Markišavci. V kolikor je zadeva v teku, naj jo občinska uprava skuša pospešiti.
Župan Anton Stihec je odgovoril, da se je pred kratkim sestal s predstav-niki Slovenskih železnic (služba za investicije in služba, ki vodi postopek elektrifikacije železniške proge) v Mariboru, kjer je pogovor tekel tudi o tem, da bi zapornice, ki so bile odstranjene na Lendavski ulici, prestavili na omenjeno cesto. Mestna občina jih je na to opozarjala že ob sprejema-nju prostorskega akta. Zadeve se žal ne da rešiti hitro, saj je treba urediti elektronske povezave do te lokacije in pridobiti zemljišče. Tudi mestna uprava je zaskrbljena in želi, da se ta zadeva čim prej uredi. Župan je na sestanku predstavnike Slovenskih železnic opozoril še na druge odprte zadeve: ureditev zavijalnega pasu z Markišavske ceste na Kopališko ulico, kjer je kolesarska steza oz. rekonstrukcija tega dela zaključena. Pogovor je tekel tudi o predvideni selitvi avtobusne postaje bliže železniški postaji. O tem bodo svetniki seznanjeni ob predstavitvi idejnega projekta, ki je v pripravi. K tej zadevi se vključuje tudi želja murskosoboške župnije, ki želi med cerkvijo in železniško postajo graditi nov objekt s petimi oddelki novega vrtca. Vse to bo zajeto v novem prostorskem aktu. V pogovoru je bilo tudi nakazano, da v kolikor Slovenske železnice ne bodo upoštevale zahtev mestne občine, bo občina uporabila vse razpoložljive ukrepe, da prepreči elektrifikacijo. V državnem prostorskem načrtu za elektrifikacijo železniške proge je ob železniški postaji predviden energetski objekt, neke vrste razdelilno-uslužbenska električna postaja za elektrifikacijo železniške proge. Do tega objekta bodo morali dostopati čez občinska zemljišča, saj je ne nazadnje tudi Ulica arhitekta Novaka v lasti občine vse do objekta same čakalnice železniške postaje.
Elizabeta ROŽMAN
je menila, da sama pobude in vprašanja, ki ji jih zaupajo občani, prenese na mestni svet, in se ni strinjala, da se občanom ta pravica omeji z zapisom v eni povedi. Ob gradnji podvoza na Lendavski ulici so bili odstranjeni oz. prestavljeni zabojniki
v Ledavskem naselju. Ljudje iz Ledavskega naselja nosijo plastenke in drugo k blokom, kar upravičeno tamkajšnjim stanovalcem ni po volji. Posamezniki naj bi o tem že seznanili pristojne, a se ni nič uredilo. '
Zupan Anton Stihec je odgovoril, da bo to zadevo občinska uprava uredila skupaj s podjetjem Saubermacher Komunala.
Občani so jo opozorili, da za nekdanjim Domom tehnike stojita dve stari svetilki, vendar ne delujeta in je tam popolna tema.
Zupan Anton Stihec je odgovoril, da je v Mestni občini Murska Sobota izdelan celoten kataster javne razsvetljave, izvaja pa se tudi projekt racio-
4
MESTNI SVET
nalizacije potrošnje električne energije za javno razsvetljavo. V dveh ulicah (na Lendavski in Ciril Metodovi) so svetilke že zamenjane z natrijevimi svetilkami, sedaj pa bodo v eni ulici svetilke zamenjane z LED-svetilkami za izdelavo primerjave o večjih prihrankih. Po izdelavi primerjave bo sprejeta odločitev glede postopne zamenjave svetilk v celi mestni občini. Stroški električne energije za javno razsvetljavo namreč znašajo okrog
250.000	evrov. Ker je v mestni občini izdelan kataster in je vanj vpisana vsaka svetilka, bo težava za starim Domom tehnike rešena. Medtem je bila odprava okvar na ulični razsvetljavi naročena pogodbenemu vzdrževalcu javne razsvetljave, ki je napake tudi odpravil.
Na tržnici, na drugi strani stojnic, so bile nekoč zasajene vrtnice, sedaj pa jih najdemo v visoki travi, zanemarjeno pa je tudi za blagovnico. Kdo je to prej urejeval in kdo to ureja še zdaj?
Zupan Anton Štihec je odgovoril, da ima vse zelenice in zelene javne povr-šine, kakor tudi ceste in pločnike, v upravljanju Javno podjetje Komunala. Mestna uprava jih bo opozorila, da zadeve okrog tržnice uredijo. Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe odgovarja, da zelenica nasproti tržnice ni v lasti niti v upravljanju Mestne občine Murska Sobota, oziroma ni javna zelenica, zato je Mestna občina Murska Sobota tudi ne vzdržuje s pogodbenim vzdrževalcem Komunalo. Za ze-lenico nasproti tržnice je tako odgovoren njen lastnik, ki ga je Mestna uprava tudi pozvala, da zelenico nemudoma uredi.
V časopisih smo lahko prebrali, da so v Gornji Radgoni odprli drugo enoto prenovljenega vrtca s pomočjo donacije Kraljevine Norveške prek norveškega finančnega mehanizma. Ali obstaja možnost, da bi tudi naša občina dobila donacijo na tak način?
Zupan Anton Stihec je odgovoril, da norveška vlada vsako leto izvede razpis, na katerega se lahko prijavljajo različne institucije. Tudi mestna občina se je v preteklosti prijavila z določenimi projekti, npr. obnova gradu v Murski Soboti, a ni bila uspešna. Mestna občina se prijavlja na različne razpise, na enih je uspešna, na drugih pa ne.
Tomaž DUNDEK
se je strinjal s svetnico Elizabeto Rožman in menil, da je pomembno, da so v Soboških novinah obja-vljena vprašanja in pobude svetnikov v celoti, saj tako občani vidijo, da svetniki težave, ki so jim jih zaupali, prenesejo na mestni svet. Obseg Soboških
novin naj se krajša pri drugih rubrikah: kultura je v eni od zadnjih številk zajemala šest strani, pri športu pa je bil objavljen članek o NK Mura, ki ni bil več aktualen. Objavljajo naj se aktualne in bistvene vsebine, s čimer bi zmanjšali obseg Soboških novin; nikakor pa se ne strinja, da bi se cenzurirala in krajšala svetniška vprašanja in pobude, saj občani prek svetnikov opozarjajo na težave.
Uredništvo Soboških novin se zaveda pomena sodelovanja vseh občank in občanov pri pomembnih vprašanjih iz življenja in delovanja Mestne občine Murska Sobota, zato ostajajo pobude, ki jih svetniki pogosto dobi-vajo prav od občanov, osrednji del Soboških novin. S krajšanjem oziroma povzemanjem njihove vsebine pa nikoli ni bila mišljena cenzura. Se na-prej si bomo prizadevali za aktualno in bistveno poročanje o dogajanju v Mestni občini Murska Sobota.
5
http://www.niros.info
AKTUALNO
Spominski dan
Mestne občine Murska Sobota
Aleksandra Grah
16. oktobra je v murskosoboškem gradu potekala prireditev v poča-stitev spomina na padle žrtve fa-šističnega nasilja ter deportacije in internacije v 2. svetovni vojni, ki ga obeležujemo kot spominski dan Mestne občine Murska Sobota.
Proslavo je priredila mestna ob-čina skupaj z murskosoboškim Združenjem borcev za vredno-te NOB. Slavnostna govornica, predsednica Društva upoko-jencev Murska Sobota Angela Novak, je spregovorila o zgo-dovinskih dogodkih, ki so se dogajali na našem ozemlju, in o pomenu vrednot v današnjem času. Izpostavila je pomen pre-
teklih dogodkov iz obdobja med obema vojnama in njihov vpliv na današnjo podobo Prekmurja. Čeprav je bilo Prekmurje v navi-deznem miru, ga je vojna moč-no prizadela. Mnogo zavednih Slovencev in Zidov so madžarski okupatorji pošiljali v nemška in madžarska koncentracijska tabo-rišča. Po dolgem hrepenenju po svobodi so naši rojaki 7. aprila 1945 proslavljali osvoboditev pred murskosoboškim gradom, kjer sedaj poteka tudi proslava. »Živimo v težkih razmerah, saj je našo regijo gospodarska kriza močno prizadela, še posebej z zaprtjem prekmurskih podjetij Mura in Pomurka. Vendar je za-skrbljujoče dejstvo, da v dana-šnjem času prihaja tudi do krize človekovih vrednot,« je razmi-šljala Novakova.
Poleg podajanja zgodovinskih dejstev je Novakova opozorila
na pomen medgeneracijske in-terakcije in problem predsodkov, do katerih, žal, še zmeraj prihaja. Priložnost, da se generacije pove-žejo in sodelujejo, je sedaj v Hiši Sadeži družbe - prvi medgenera-cijski hiši. »Sami smo nemočni, toda če mladi in malo starejši stopimo skupaj, lahko skupaj ustvarimo lepšo prihodnost.« S temi spodbudnimi besedami je slavnostna govornica zaključila ganljiv govor, ob katerem je pri-tekla marsikatera solza. Na člo-veško vest so potrkali tudi pevci PZ Vladimir Močan, ki so peli pesmi v osvobodilnem duhu. Prisotni so lahko uživali tudi ob recitalu, v katerem so sodelovali člani literarne sekcije upokojen-skega društva ter učenci glasbene šole. Prireditev se je zaključila z govorom predsednice Združenja borcev za vrednote NOB Mileve Veren.
6
Avto Rajh d.o.o.
www.lesnina.si
AKTUALNO
Duhovno
prebujenje
Aleksandra Grah
Tudi letos je v evangeličanski cerkvi v Murski Soboti potekala osrednja

proslava ob dnevu reformacije. Ob minulem dnevu reformacije so po večjih krajih v Sloveniji potekale številne prireditve in proslave, ki so spomnile na dogajanje v času refor-macije, ko so se za Slovence zgodile številne pomembne spremembe.
Dan reformacije v Republiki Sloveniji praznujemo od leta 1992, ko je bil ta dan tudi ura-dno sprejet kot državni praznik. Reformacija ima korenine v 15. in 16. stoletju; to versko gibanje si je prizadevalo za preoblikova-nje katoliške Cerkve na podlagi prvotnega krščanstva. Osrednja osebnost protestantizma je bil gotovo vsem dobro znan Primož Trubar, ki je naredil pomemben preskok v zgodovini slovenstva,
ko je leta 1550 napisal prvo knjigo v slovenskem jeziku — »Abecednik«, ki mu je dodal še »Katekizem«.
Temelji knjižnega jezika
Proslavo v murskosoboški evangeličanski cerkvi sta pri-pravila Evangeličanska cerkev na Slovenskem, ki zaobjema 13 cerkvenih občin s približno
18.000	verniki, in Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar. Program so poleg na-govorov dopolnjevali nastopi evangeličanskega pevskega zbora Cantate. Slovensko protestant-sko društvo si tako z različnimi proslavami in dogodki prizade-va širiti in utrjevati zavest, da je izročilo protestantizma temelj-nega pomena za razvoj in obstoj slovenske narodne samobitnosti ter njene vpetosti v evropski pro-stor. V pozdravnem nagovoru je
škof evangeličanske cerkve mag. Geza Erniša izpostavil pomen in delovanje slovenskih prote-stantov, med drugim je povedal, da Primož Trubar kot osrednja osebnost slovenskega protestan-tizma predstavlja tisti steber, ki je bil ključnega pomena v obli-kovanju slovenskega knjižnega jezika. Slavnostna govornica to-
kratne proslave je bila dr. Cvetka Hedžet Toth, ki se je v svojem govoru dotaknila temeljnih načel univerzalne etike in spomnila, da brez upoštevanja teh načel v ži-vljenju ne gre.
7
www.senca.si
AKTUALNO
Avstrijski podjetji gradita
proizvodne prostore v Murski Soboti
Karlo Vratarič
Podjetji Xal in VVolford na kupljenih zemljiščih Severne obrtno-industrij-ske cone v Murski Soboti gradita proizvodne prostore. Prvi bodo začeli s proizvodnjo že po novem letu, dru-gi pa spomladi. Oboji skupaj bodo zaposlili okoli 300 delavcev.
Podjetje Xal, ki ima sedež v avstrijskem Gradcu in izdeluje svetila, je sprva nameravalo v le-tošnjem letu dokončati le prvo fazo projekta — halo za monta-žo. Zaradi velikega povpraševa-nja pa so se v podjetju odločili tudi za gradnjo druge faze, kjer se bodo obdelovali profili. Tako naj bi že januarja prihodnje leto bilo na voljo več kot dva tisoč kvadratnih metrov proizvodnih
površin, kjer bo zaposlitev dobilo okoli 150 delavcev. Profili, ki jih iščejo, so montažerji, varilci in vodje skupin, nekateri delavci pa se za delo že usposabljajo.
Tudi drugo podjetje, Wolford, trenutno gradi v Severni obr-tno-industrijski coni, prihaja iz Avstrije, natančneje iz Bregenza. Ukvarjajo se s šivanjem nogavic, spodnjega perila in pletenin, za povečanje svojih šivalnih kapaci-
tet prav v Murski Soboti pa so se odločili zaradi prostorske bližine in dobro izobraženih in visoko kvalificiranih delavcev iz tekstil-ne panoge. S šivanjem konfekcije v posebni hali, posebej prireje-ni potrebam blagovne znamke, bodo začeli spomladi, število zaposlenih pa se bo postopoma povečalo na 170.

Župan predstavil projekte
Društvu prijateljev Sobote
Vida Lukač
Župan Anton Štihec se je odzval va-bilu na srečanje Društva prijateljev Sobote in zbranim na njihovo željo predstavil investicije v letih 2008 in 2009 ter tudi načrtovane projekte in razvojne načrte za Mursko Soboto in celotno občino.
V odsotnosti predsednika dru-štva Arpada Norčiča je Vlado Goldinskij dejal, da si je Društvo prijateljev Sobote v svoj statut med drugim zapisalo, da budno spremlja in se aktivno vključuje v javne razprave o urbanistič-nem in prostorskem urejanju ter pozidavanju Murske Sobote. Župana so medse povabili, da bi pridobili informacije o ključnih strateških odločitvah v mestni občini iz prve roke ter z željo po konstruktivnem dialogu.
Župan Štihec je v dvournem izčrpnem poročilu predstavil predlanske in letošnje zaklju-čene investicije na področju infrastrukture za celotno obči-no, ki so zajemale preplastitve cest, ureditev pločnikov, izgra-dnjo kolesarskih stez, ureditev vodovodnih omrežij v več kra-
jevnih skupnostih, zamenjavo ulične razsvetljave z varčnejšo in okolju prijaznejšo ter ure-ditev in zaključene projekte v Severni obrtno-industrijski coni. Obširno jim je predstavil tudi načrtovane investicije in projek-te v občini, predvsem v samem mestu Murska Sobota. Tako je predstavil idejne načrte za novo mestno središče (vidite jih lah-ko na zadnji platnici), načrte za ozelenitev mestnega središča, projekt nadzidave tržnice, načr-tovano selitev avtobusne postaje iz mestnega središča k železniški postaji ter njeno idejno zasno-vo, načrte za ureditev krožišč v mestu in tudi načrtovano izgra-dnjo obvoznice. Predstavljeni so bili tudi zaključki urbanističnih delavnic za območje severno od Lendavske ulice.
Člani društva so v razpravi, ki je sledila, želeli pridobiti še doda-tne informacije o projektih na področju geotermalne energije, pripravah na projekt Evropska prestolnica kulture, izpostavili pa so tudi pereč problem parkirnih mest v samem mestnem središču. Ob koncu so bili člani društva in župan mnenja, da so tovrstna srečanja nadvse dobrodošla in jih velja ponoviti; ob konstruktivni razpravi se namreč izoblikujejo stališča in pobude, ki doprine-sejo k razvoju Murske Sobote kot regijskega in nekoč verjetno tudi pokrajinskega središča ter tudi boljši kakovosti bivanja vseh njenih prebivalcev.
8
Pohištvo
PE Rola, Slomškova 12, Murska Sobota, tel. 02/513 16 52
AKTUALNO
Skupaj z vaščani Satahovcev
proslavila stoti rojstni dan
Karlo Vrataric
Matilda Serec iz Satahovcev je pred kratkim praznovala svoj stoti rojstni dan, ob tej priložnosti pa so ji vaščani v dvorani vaško-gasilskega doma pripravili nepozaben sprejem z ve-liko torto, cvetjem in drugimi darili.
Matilda Serec je bila rojena leta 1899 v Kraščih na Goričkem kot najstarejša od dvanajstih otrok, od katerih jih še danes živi pet. Matilda, ki je dočakala sto let, je rodila šest otrok, ima pa še de-vet vnukov in enajst pravnukov. Ovdovela je pred osemindvajseti-mi leti, sama pa je najstarejša va-ščanka Satahovcev. Zaradi okro-glega in zavidljivega jubileja so ji njeni domači in vaščani v dvora-
ni vaško-gasilskega doma pripra-vili nepozaben sprejem, ki je bil množično obiskan. Dogajanje v nedeljo, 25. oktobra, se je začelo ob 13. uri s cerkveno mašo, ki sta jo vodila župnik Ivan Kranjc in kaplan Gregor Šemrl, sledil pa je kulturni program, kjer je med drugim zapel domači pev-ski zbor, predstavili pa so tudi slavljenkino življenje. Matilda, ki je še danes vedra in polna op-
timizma, na vprašanje, kako se počuti, odgovarja: »Zdaj sem še dobro, bomo pa še videli, kako bo na stara leta.« Ob jubileju je prejela veliko torto in številna druga darila. Sprejema se je ude-ležil tudi župan Mestne občine Murska Sobota Anton Stihec, ki je po sprejemu tudi zaplesal s sla-vljenko ob spremljavi domačega ansambla iz Satahovcev.
Pomoč ljudem v stiski
V petek, 23. oktobra, je v pro-storih vaško-gasilskega doma v Černelavcih potekala dobrodel-na prireditev. Prireditev, obar-vano predvsem z dobrodelno noto, so organizirali v okviru Pomurske regijske koordinacije Slovenske demokratske stranke,
kjer so se za ta korak odločili, ker so želeli pomagati pomur-skim družinam, ki so se v času finančnega zloma gospodar-stva znašle v težkem položaju. Prireditev, ki je potekala pod ge-slom »Dobroto delimo z vami«, je bila torej namenjena zbiranju
sredstev za pomoč omenjenim družinam. Skupno jim je uspe-lo zbrati 550 evrov. Na priredi-tvi je kot slavnostna govornica spregovorila evropska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj, ki je podprla in spodbudila idejo pomoči vsem tistim, ki jo v teh
težkih časih najbolj potrebujejo. Prav poseben delež so prispeva-li vsi nastopajoči na prireditvi: Mešani pevski zbor Černelavci, Skupina Upanje, Vedran Franc Husar, Peter Avguštin in Anita Borovič.
Aleksandra Grah
10
AKTUALNO
Delegacija iz Kitajske v Murski Soboti
Karlo Vrataric
V času med sedemnajstim in enain-dvajsetim oktobrom se je v Sloveniji na delovnem obisku mudila visoka delegacija Ministrstva za zdrav-je Ljudske republike Kitajske pod vodstvom namestnika ministra za zdravje Liuja Qiana. Obiskali so tudi Mursko Soboto.
Kitajska delegacija je prispela v Slovenijo na vabilo slovenskega Ministrstva za zdravje, cilj obi-ska pa je bil izmenjava izkušenj v zdravstvenem varstvu otrok in mater ter zdravstveni službi v ruralnem okolju in dogovor o izvedbi aktivnosti sodelovanja v okviru akcijskega načrta za so-delovanje v zdravju in medicini obeh držav.
Ker se Kitajska pripravlja na zdravstveno reformo, so pred-stavniki želeli podrobneje spo-znati slovenski sistem zdravstve-nega varstva, zdravstvenega zavarovanja ter delovanja javne zdravstvene službe.
Posebej jih je zanimala orga-nizacija zdravstvene službe v okolju, kjer je več kmečkega prebivalstva, zato so v torek, 20. oktobra, prišli tudi v Mursko Soboto.
Obiskali so območni zavod za zdravstveno varstvo, zdravstve-ni dom in splošno bolnišnico, predstavljena pa sta jim bila celovita skrb za zdravje prebi-valcev v naši regiji ter delovanje zdravstvene službe na primarni in sekundarni ravni.
Visoke goste je na zavodu za zdravstveno varstvo skupaj z direktorico Teodoro Petraš poz-dravil tudi župan Anton Stihec.
11
Petrovič
Podjetje za trgovino in storitve d.o.o.
AKTUALNO
Slovesnost pred praznikom spomina na mrtve na murskosoboškem pokopališču
Anton Križnik
Mestna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB in Mestna občina Murska Sobota sta pred pra-znikom spomina na mrtve pripravili komemoracijo na murskosoboškem pokopališču.
Na žalni slovesnosti so se po-klonili spominu na vse žrtve fa-šističnega režima, prvoborcem NOB, partizanom in ruskim vojakom, ki so skupaj s prek-murskimi partizani osvobodili Prekmurje. Zbrane je nagovoril podžupan mestne občine Jože Casar.
»Kot v mnogih mestih po Sloveniji se želimo spomniti vseh domačih in tujih vojakov, ki so našli svoj zadnji počitek na murskosoboškem poko-pališču. Vendar se ob tem ne spominjamo samo vojakov, ki so pokopani tukaj; spomniti se želimo tudi vseh tistih, ki so iz-gubili svoja življenja na frontah, vseh interniranih mladih mož, ki jim je bila vojna kruto vsi-ljena. Spominjamo se tudi vseh
otrok, žensk in mož, ki so morali umreti v ognjenih zubljih bom-bardiranih mest, zakloniščih in koncentracijskih taboriščih.« Podžupan Casar in predsedni-ca Mileva Veren ter predstav-niki vojnih veteranov vojne za Slovenijo ter njihovih policijskih
kolegov so pri spominskih obe-ležjih položili vence in prižgali sveče.
Kulturni program so pripravi-li učenci Osnovne šole III in mešani pevski zbor Vladimir Močan Društva upokojencev Murska Sobota.
'v'
Četrti pohod
po poti spominov in tovarištva
Geza Grabar
Krajevna združenja Zveze borcev za vrednote NOB in njeno območ-no združenje iz Murske Sobote ter Krajevni odbor Puconci so skupaj z drugimi organizatorji pripravili če-trti spominski pohod od Brumnove hiše v Sodni ulici v Murski Soboti do Doma borcev, mladine in veteranov na Vaneči. Na ta način je 28 poho-dnikov tudi letos počastilo spomin na dogodke, ki so se zgodili med 17. in 20. oktobrom leta 1944.
Takrat se je namreč skupina partizanov, med katerimi je bil tudi narodni heroj iz Murske Sobote Dane Šumenjak - Miran, prepričana, da so bili izdani, iz Brumnove hiše umaknila v sme-ri Črnskih  mej in Vaneče.
Pred pričetkom pohoda je spre-govorila in se tedanjih dogodkov spomnila predsednica mestne-ga odbora Mileva Veren. Pod spominsko obeležje na pročelju Brumnove hiše so pohodniki položili tudi venec. Potem so se podali po poteh umika nekda-njih partizanov: po Gregorčičevi in Bakovski ulici do OS III, mimo tamkajšnjega spominske-ga obeležja ter po Trstenjakovi in Tomšičevi ulici po južni obvoz-nici do spomenika ustreljenim talcem v Črnskih mejah, kjer so se pohodu pridružili pohodniki iz ZB Tišina, od tam pa so pot nadaljevali mimo Puconcev do Vaneče.
VESELI "CUBO" DECEMBER:
12
AKTUALNO
Visok jubilej
Ekonomske šole
Karlo Vratarič
Novembra je v telovadnici Ekonom-ske šole potekala proslava ob se-demdeseti obletnici delovanja. V tem času je šolanje uspešno zaključilo več kot dvanajst tisoč dijakov, na višji šoli pa še 405 študentov.
»Skupnost, ki ne omogoča, da bi vsak njen član razvil svoje najboljše lastnosti, nima priho-dnosti. Se več, taka skupnost ne napreduje, vrti se v krogu ter z zavistjo in grenkobo pogleduje čez plotove svoje omejenosti v cvetoče vrtove uspešnih sosedov. Ni dvoma — skozi sedem dese-tletij ob vseh političnih, druž-benih in šolskih spremembah in reformah, ki so posegale tudi v organizacijsko in programsko za-snovo Ekonomske šole, se je šola teh okoliščin dobro zavedala in zato ves čas dejavno sooblikovala razvoj pomurskega prostora,« je
na proslavi povedala predstojnica murskosoboške območne enote Zavoda za šolstvo Irena Kumer in dodala, da si ustanovitelji šole pred 70 leti zagotovo niso pred-stavljali, kako pomembno vlogo bo imela pri razvoju podjetni-ške iniciative in gospodarskega razvoja v regiji.
Začetki današnje Ekonomske šole segajo v leto 1939, ko je bila ustanovljena zasebna dvorazre-dna trgovska šola, njen prvi rav-natelj pa je bil dr. Maks Kovačič. Med drugo svetovno vojno so šolo upravljali Madžari in v tem času je bila spremenjena v dr-žavno trgovsko štiriletno šolo. Po osvoboditvi je šola širila svoje programe izobraževanja. Nekaj časa se je imenovala Državna srednja gospodarska šola, sredi sedemdesetih let pa se je preime-novala v Ekonomski šolski cen-ter. Nazivi šole so se spreminjali,
šolsko poslopje pa se je večalo z dozidavo in najemom prostorov, a kljub temu je v zadnjih dveh desetletjih prostorska stiska po-stala prevelika. Sedanji naziv so dobili šele v novem tisočletju, novo zgradbo pa v januarja leta 2008.
»Izobraževanje kadrov za potrebe gospodarstva, zaposlitve in na-daljnji študij je bilo uspešno, zato smo lahko priče novi šoli, ki je zavidljivo lepa, ena najsodobnej-ših v slovenskem prostoru in ki je desetletja predstavljala močno željo dijakov, učiteljev in vseh, ki so spoznali utesnjenost in ne-primernost pogojev dela za sta-rimi zidovi,« je povedal ravnatelj Ekonomske šole Darko Petrijan. Tako na šoli danes izobražujejo bodoče trgovce, administratorje, ekonomske tehnike, logistične tehnike in dijake ekonomske gi-mnazije, skupno pa je šolanje na
tej šoli končalo že več kot 12 tisoč dijakov in nad 400 študentov. »Z izvajanjem visokošolskega študija komerciale je zavod postal po-membno izobraževalno središče v regiji in širše z vzpostavljeno vertikalo od srednjega poklicne-ga in strokovnega izobraževanja vse do visokošolske izobrazbe. Ekonomska šola Murska Sobota je s 580 dijaki in 420 študenti največje izobraževalno sredi-šče v regiji,« pravi direktor šole mag. Beno Klemenčič. V imenu Mestne občine Murska Sobota je vodstvu šole čestital tudi žu-pan Anton Stihec in šoli predal priznanje, nato pa je na prire-ditvi sledil še zanimiv kulturni program.
WWW.AKTIVA.SI
13
AKTUALNO
Varuhinja človekovih pravic
obiskala Ekonomsko šolo
Karlo Vratarič
Ekonomska šola Murska Sobota letos praznuje sedemdesetletnico obstoja in delovanja, ta čas pa so-vpada tudi s praznovanjem ob 20. obletnici sprejetja Konvencije o otro-kovih pravicah. Na to temo so na šoli potekali različni projekti, prvič pa jih je obiskala tudi varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek-Travnik.
Uvodoma sta o 70. obletnici šole in 20-letnici sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah spregovo-rila direktor šole mag. Beno Klemenčič in koordinatorka projekta Bernarda Kuzma, nato pa je sledil kratek kulturni pro-gram. Po njem je do besede prišla varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek-Travnik, sicer po rodu Prekmurka. Dijake četr-tih letnikov je vprašala, v katerem jeziku naj govori. Dobila je od-govor, da v prekmurskem jeziku, varuhinja pa je nato dodala, da v šoli lahko uporabljajo še knjižno slovenščino, štajerski, prleški ma-džarski in romski govor. Varuhinja je najprej razložila osnovne pojme v Konvenciji otrokovih pravic in dodala, da se vsi mladoletni v naši državi, ki je podpisnica te konvencije, lahko sklicujejo na pravice, ki jih zagotavlja. Nato so bili na vrsti
dijaki, ki so varuhinjo vpraša-li, kako izgleda njen vsakdan, kakšna izobrazba je potrebna za opravljanje funkcije varuha, na katerem področju zabeležijo največ kršitev človekovih pravic in katere pravice so najpogoste-je kršene ter s katerega območja Slovenije dobivajo največ pobud. Dr. Čebašek-Travnik je na stati-stična vprašanja odgovorila, da so na spletni strani na voljo letna
poročila, kjer si vsak lahko pogle-da, kar ga zanima. Kasneje se je dotaknila še raziskave, ki je poka-zala, da imajo prekmurski otroci po končani osnovni šoli slabše rezultate od slovenskega povpre-čja, med drugim pa bi razloga lahko bila kršena pravica otrok do optimalnega izobraževanja ter pravica o prehodu romskih otrok iz osnovne v srednjo šolo.
i www.kegl-dty.com
14
AKTUALNO
Izbrali
naj podjetniško idejo mladih
Tadej Kirinčič
Po ostalih slovenskih regijah, pa tudi drugje po svetu, že dalj časa poznajo natečaje, na katerih zbirajo najboljše podjetniške ideje mladih.
Pred nekaj leti smo podoben na-tečaj, ki je sedaj že postal tradici-onalen, dobili tudi v Pomurju. V oktobru je namreč Zavod Roka že tretje leto zapored priredil tek-movanje v zbiranju najbolj ino-vativnih in perspektivnih podje-tniških idej mladih. Na natečaj so se lahko s svojimi podjetniškimi idejami prijavili vsi pomurski di-jaki in študentje ter ostali mladi, ki še niso dopolnili 30. leta sta-rosti. Predstavnik organizatorja, mag. Robert Celec, je povedal, da je namen tekmovanja v prvi vrsti vzpodbujanje podjetniške miselnosti pri mladih. Ti imajo namreč običajno največ drznih, a tudi dobrih idej, ki jih z nekaj podjetniške žilice lahko dobro oplemenitijo. Tudi letos so mla-di lahko svoje prijave oddali na spletnem portalu Sobotainfo.
com, časa za to so pa imeli šti-rinajst dni. Celec je povedal, da so letos v razpisanem časovnem roku uspeli zbrati kar 80 različ-nih idej, kar je približno deset več kot lansko leto, ter s tem ohranili trend naraščanja zanimanja za ta natečaj, s čimer je vsekakor zado-voljen. V namen motiviranja di-jakov za sodelovanje na natečaju so se povezali s srednjimi šolami v Pomurju, te pa so vzpodbuja-le dijake k oddaji svojih podje-tniških idej. Presenetljivo so že drugo leto zapored največ prijav oddali dijaki Srednje biotehniške šole v Rakičanu, pa tudi sicer so zabeležili precej povečano število oddanih prijav dijakov šol, kjer imajo zbiranje idej organizirano, profesorji pa dijake vzpodbujajo k oddaji podjetniških idej.
Kot najbolj inovativne in obe-tavne podjetniške ideje mladih je strokovna komisija ocenila naslednje: prvo mesto je za-sedla skupina desetih dijakov 2.a-razreda Gimnazije Franca
Miklošiča iz Ljutomera, ki je prijavila podjetniško idejo z naslovom »Napihljiva blazina za zaščito proti toči«; drugo mesto je zasedel Rok Zorec, di-jak Biotehniške šole Rakičan, z idejo za uporabo slame kot energenta; tretje mesto je zase-del Alen Koler, ravno tako dijak Biotehniške šole Rakičan, ki je prijavil idejo »Visokotehnološko sortiranje odpadkov«. Zmagovalna ekipa je kot nagra-do za najbolj inovativno in obe-
tavno podjetniško idejo prejela brezplačno izdelavo ter gosto-vanje spletne strani, barvni bri-zgalni tiskalnik ter računalniško miško. Drugo in tretjeuvrščeni sta prejela nagradno potovanje za dve osebi. Drugi bo odpotoval v Sarajevo, tretji pa v Benetke.
Soboški gimnazijci
bodo zrli v vesolje
Tadej Kirinčič
V začetku meseca je na Gimnaziji Murska Sobota v okviru medna-rodnega leta astronomije potekal Astronomsko-akademski večer, ki ga je pripravila Pomurska akademija znanosti in umetnosti.
Izobraževalnega večera se je ude-ležilo zavidljivo število osnovno-šolcev z vseh murskosoboških osnovnih šol, predavanja pa so privabila tudi ostale ljubitelje opazovanja neba in vesolja, ki so tako dodobra zapolnili učilnico. Večer je z uvodnim govorom pričela Regina Cipot, ravnate-ljica murskosoboške gimnazije. Povdarila je, da ima Gimnazija
Murska Sobota na področju astronomije dolgo in bogato zgodovino ter da je večina fizi-kov, včlanjenih v PAZU, med katerimi sta tudi dva poklicna astronoma, nekdanjih dijakov Gimnazije Murska Sobota. Šola je v letošnjem letu v to področje tudi investirala, saj so kupili nov teleskop, ki jim bo omogočal na-daljevanje tradicije.
Po uvodnem govoru ravnatelji-ce je s predavanjem pričela pri-znana slovenska astronominja dr. Andreja Gomboc, ki je tudi nekdanja dijakinja Gimnazije Murska Sobota in sedanja čla-nica PAZU. Prisotnim je pred-stavila novico, da se Pluton več
ne uvršča med planete, ter razlo-žila, zakaj je prišlo do degrada-cije Plutona v pritlikavi planet. V svojem predavanju, dolgem nekaj manj kot pol ure, je razlo-žila, kako astronomi odkrivajo in preučujejo planete, ki se na-hajajo izven našega osončja. Kot zanimivost je omenila, da so prvi tovrsten planet odkrili šele leta 1993, danes, dobrih štirinajst let kasneje, pa je znanih in uradno potrjenih že več kot 400 plane-tov, ki se ne nahajajo v našem osončju. V nadaljevanju večera se je iz Mehike po internetu javil dr. Primož Kajdič, ki je tudi ne-koč obiskoval Gimnazijo Murska Sobota, sedaj pa je v Mehiki na
podoktorskem usposabljanju. Astronomija ga je zanimala že v dijaških letih, ko si je tudi sam izdelal domači teleskop. Njegovo predavanje so zaradi tehničnih težav s povezavo žal morali pred-časno prekiniti, zato je Kajdič svoje misli strnil v kratka bese-dilna sporočila. Povedal je, da ga veseli, da so se na Gimnaziji Murska Sobota odločili za nakup novega in sodobnešega telesko-pa, ter da nakup predstavlja velik korak za astronomijo na šoli, saj bodo tako mladi astronomski navdušenci vesolje lažje spozna-vali in odkrivali.
AKTUALNO
Jesenska razstava
na Biotehniški šoli Rakičan
Geza Grabar
Na Biotehniški šoli Rakičan, šoli z eno najdaljših tradicij poklicnega izobraževanja mladih v kmetijstvu v Sloveniji, so tudi letos pripravili tradicionalno jesensko razstavo, v pripravo in izvedbo katere se s svo-jimi mentorji vselej vključijo dijaki z vseh oddelkov in smeri.
Okrog 150 mladih, ki se izobražu-jejo v tehničnih programih (kme-tijsko-podjetniški in hortikulturni tehnik), triletnih programih go-spodar na podeželju in vrtnar ter v tem šolskem letu na novo tudi za pomočnika v biotehniki (dveletni program), je v tednu otroka zo-pet pripravilo zanimivo jesensko razstavo kulinaričnih izdelkov in sadjarsko-vinogradniško razstavo v prostorih šole ter na prostem še domiselno aranžirane poljščine in
gozdne sadeže, pod strokovnim vodstvom dijakov-vodičev pa si je bilo mogoče ogledati tudi šolski zelenjavni vrt. Tudi letos je razsta-va pritegnila pozornost malčkov iz vrtcev ter osnovnošolcev in srednješolcev, ki so obisk na tej šoli izkoristili tudi za naravoslovne dneve.
Kot zadovoljno ugotavlja dol-goletna vodja projekta Marjeta Trafela, na šoli strokovna učitelji-ca praktičnega pouka, so se dijaki
zaključnih letnikov z bogato tržni-co izdelkov, živil in jesenskih plo-dov tudi letos seznanili z osnova-mi podjetništva, sicer pa so imeli dijaki različnih starostnih skupin in smeri posamezne zadolžitve. Tudi ta razstava, ki je zopet pri-tegnila veliko pozornost okolice, je potrditev, da na šoli uspešno izvajajo različne projekte, s kate-rimi se mladi pripravljajo na svojo poklicno pot.
Kolesarsko postajališče v Nemčavcih
Geza Grabar
Mestna občina Murska Sobota po-staja čedalje prijaznejša tudi za ko-lesarje, saj je mreža kolesarskih stez že dodobra razpredena po večjem delu občine, v načrtu pa so dodatni novi projekti.
Med prvimi kolesarskimi stezami je bila že pred vrsto leti zgrajena steza med Nemčavci in Mursko Soboto, pred dvema letoma pa se je nanjo z vzhodne strani pri-ključila tudi novozgrajena steza iz Moravskih Toplic oziroma Martjancev.
Da imata s to infrastrukturo tako lokalna skupnost kakor mestna občina velike načrte, dokazuje tudi nedavno odprtje novega kolesarskega postajališča pri športno-rekreacijskem centru v Nemčavcih. Dogodek je sovpa-dal s prireditvami ob evropskem tednu mobilnosti.
Ob navzočnosti številnih kraja-nov in kolesarjev — pridružil se jim je tudi župan Anton Štihec, so novo pridobitev predali na-menu. Investicijo, vredno nekaj tisoč evrov, je v celoti pokrila
mestna občina.
Kot je to že v navadi, so vse prisotne s sladkimi in drugimi dobrotami pogostile gostoljubne nemčavske gospodinje.
Stefan Barbarič, predsednik KS Nemčavci, pravi, da so kolesarji, ki se iz Moravskih Toplic poda-jo v Mursko Soboto ali obratno,
redni obiskovalci tega ličnega postajališča, k čemur pripomore tudi dobra lokacija, ki je pribli-žno na polovici omenjene poti. »Tudi domači kolesarji in spre-hajalci se tu radi zaustavljajo,« spomni Barbarič. »Mir in idila športnega centra Nemčavci jim prav prija,« še dodaja.
16
AKTUALNO
V Veščici
nov poslovilni objekt
Karlo Vratarič
V nedeljo, 25. oktobra, je bila otvo-ritev poslovilnega objekta v Veščici. Objekt zadnjega slovesa je bil zgra-jen s sredstvi krajevne skupnosti in prispevki vaščanov, slabo četrtino sredstev pa je prispevala Mestna občina Murska Sobota.
Krajevna skupnost Veščica je zaradi dotrajanosti stare vežice želela pristopiti k novogradnji že leta 2005, vendar zaradi gra-dnje pločnikov ta projekt ni bil finančno izvedljiv. Tako so komaj v lanskem letu na Upravni enoti Murska Sobota zaprosili za grad-beno dovoljenje za gradnjo po-slovilnega objekta, še dodatno za-mudo pa so povzročile napake in pomanjkljivosti pri izdelavi pro-
jekta. Oktobra lani je bila skle-njena tripartitna pogodba med krajevno skupnostjo, mursko-soboško občino in Zidarstvom Maučec iz Gančanov, objekt pa je bil zgrajen v dveh delih. Najprej so dokončali glavno stavbo z dvema vežicama, nato porušili staro vežico, potem pa so lahko začeli graditi še prednji, arkadni del poslovilnega objekta. Za gradnjo je polovico sredstev zagotovila krajevna skupnost iz prioritetnih programov, četrti-no so zbrali vaščani s prispevki, četrtino pa je zagotovila Mestna občina Murska Sobota iz svoje-ga proračuna. Celotna vrednost poslovilnega objekta z opremo znaša po doslej obračunanih ra-čunih in predračunih skoraj 155 tisoč evrov, pri čemer bodo neka-tere stroške morali poravnati še v začetku prihodnjega leta. »Pred nami je nov poslovilni objekt z
dvema vežicama, z vsemi potreb-nimi sanitarnimi prostori, morda pa je tudi drugačnega zunanjega videza kot druge tovrstne zgrad-be. Pod nebo se vzpenja lepotica, grajena na dvanajstih stebrih, kar simbolizira svetopisemskih dva-najst apostolov. Dokazali smo, dokazali ste vi, predvsem tisti, ki ste vztrajno darovali svoje prispevke in se morda odrekali dopustu, novim oblačilom in marsičemu, da z dobro voljo in vztrajnostjo lahko dosežemo to, kar je danes tu pred nami,« je na otvoritvi povedal predse-dnik Krajevne skupnosti Veščica Dezider Šooš, kasneje pa so spre-govorili še evangeličanski duhov-nik mag. Leon Novak, katoliški duhovnik Ivan Krajnc, pred-stavnik Binkoštne cerkve Mitja Škalič in murskosoboški župan Anton Štihec.
Nov poslovilni objekt
in versko znamenje v Nemčavcih
Geza Grabar
Po dveh letih intenzivnega dela so se na pokopališču v Nemčavcih zaklju-čila investicijska dela pri razširitvi in temeljiti preureditvi poslovilnega objekta, uredili pa so tudi pokopali-šče in postavili novo versko obeležje. Skupna vrednost investicije presega 85 tisoč evrov.
Ni naključje, da so simbolni verski obred ob formalnem za-ključku del pripravili le nekaj dni pred dnevom spomina na mrtve. Tudi na ta način so v Krajevni skupnosti Nemčavci, ki je bila ob pomoči mestne občine nosilec investicije, vključeni pa so tudi prispevki, zbrani namesto vencev in cvetja za pokojnika, simbolno povezali namen objekta. Preden je predsednik krajevne skupno-
sti Štefan Barbarič predal klju-če 83-letnemu Štefanu Cipotu, skrbniku poslovilnega objekta, je Karel Fujs kot predsednik grad-benega odbora v nekaj besedah opisal investicijo, ki so jo s skle-pom na zboru občanov sprejeli že leta 2004. Prve investicije v smislu ureditve pokopališča so se začele že naslednje leto.
Po številnih usklajevanjih v zvezi s projektno dokumentacijo so se gradbena dela z razširitvijo mr-liške vežice pričela lani in se v celoti zaključila v drugi polovici letošnjega leta.
V okvir omenjene investicije pa sodi tudi fizična širitev pokopa-lišča za spremljajoče namene ter že omenjena nova postavitev ver-skega znamenja — križa.
K novi in pomembni pridobitvi je krajanom čestitke z željo, da
bi se objekt čim manjkrat upo-rabljal, izrekel tudi podžupan Jože Casar. Ob tem je spomnil, da mestna občina z veseljem pomaga investitorjem, ki imajo jasno vizijo in trdne cilje. In v Nemčavcih taki so.
Svečan blagoslov pomembnih pridobitev sta s priložnostnim verskim obredom in glavnim
sporočilom, da dan mrtvih ni samo dan spomina, pač pa tudi dan upanja, opravila mag. Leon Novak, duhovnik evangeličan-ske cerkve v Murski Soboti, in Srečko Fras, župnik rimsko-katoliške cerkve v Martjancih. Priložnostne pesmi je zapel žu-pnijski cerkveni pevski zbor Sv. Martina iz Martjancev.
17
AKTUALNO
Praznik 24 mest v
avstrijskem Fürstenfeldu
V avstrijskem mestu Fürstenfeld se je v prejšnjem mesecu v me-stni dvorani odvijala prireditev »Praznik 24 mest«, kjer se je predstavilo 24 obmejnih mest iz severovzhodne Slovenije, Avstrijske Štajerske ter Zalske in Železne županije z Madžarskega.
vanju, izboljšanju sodelovanja med obmejnimi mesti, razvoju skupnih projektov in dvigu pre-poznavnosti mest v širšem evrop-skem prostoru.
Ob tej priložnosti so predstav-niki mest treh dežel podpisali izjavo o skupnem sodelovanju.
Prireditev je bila namenjena ura-dnemu začetku projekta City Cooperation, ki je bil odobren na prvem skupnem javnem razpisu za izbor projektov v okviru Operativnega programa Slovenija-Avstrija 2007-2013. Projekt, v katerem sodeluje tudi Murska Sobota, je namenjen boljšemu medsebojnemu pozna-
Cilj prireditve ob samem ura-dnem začetku projekta je bila predstavitev posebnosti vsakega mesta. Murska Sobota je predsta-vila svojo turistično ponudbo ter ponudnike turističnih storitev v občini ob pultu, polnem dobrot, zbranih pod blagovno znamko Diši po Prekmurju.
Sonja Vratarič
Odslej lažje in hitreje
do svežega mleka
Murskosoboški policisti so pred kratkim prejeli telefonski klic, v katerem je občan prijavil glasno mukanje krave na murskosobo-ški tržnici. Policisti so se podali na lov za živaljo, a so hitro ugo-tovili, da gre za pomoto. Zvok, identičen oglašanju krave, je na-mreč prihajal iz novega avtoma-ta za mleko, ki ga je na tržnici postavil inovativen kmetovalec iz Gerlincev na Goričkem. Ta je po posredovanju policistov jakost zvoka znižal, tako da ta več ne moti v bližini živečih občanov.
Sobočanci pa si lahko tako se-daj kar na tržnici sami postreže-mo s svežim domačim kravjim mlekom. To naj bi, po besedah kmeta, bilo povsem naravno in neobdelano, saj ga po postopku molzenja le precedijo, ohladijo ter prepeljejo v avtomat v Murski Soboti. Ta nam je tudi zagoto-vil, da so kupci zmeraj deležni res svežega mleka, saj avtomat preneha s točenjem mleka 24 ur po tem, ko je bil izpraznjen in ponovno napolnjen.
Tadej Kirinčič
TPJ, proizvodnja in prodaja tehničnih plinov d.o.o.
Podjetje Panles Trade je pod-jetje z družinsko tradicijo. V sodobni, tehnološko napredni proizvodnji v Rogaški Slatini ustvarjajo kuhinje za sodoben način bivanja. Pri oblikovanju svojih kuhinj upoštevajo mo-dne trende, vgrajujejo kvalite-tne materiale, pri dizajniranju kuhinj so pozorni na ergonom-sko oblikovanje elementov, predvsem pa želijo zagotoviti maksimalno funkcionalnost kuhinje vsakemu uporabniku. In pri tem zagotavljajo najbolj-šo ceno, tudi tistemu kupcu, ki je finančno omejen ali pa morda ni pripravljen vrednosti kuhinje plačati takoj. Pri kredi-tiranju nakupa kuhinje nudijo, poleg običajnega kreditiranja na daljše obdobje, tudi hitre brezobrestne kredite za tiste kupce, ki so zaposleni za do-
ločen čas in bi si želeli kupiti kuhinjo.
V salonu Panles v Murski Soboti v trgovskem središču v bližini BTC centra so pred-stavljene Panlesove kuhinje. V Panlesovi ponudbi je več kot 25 modelov kuhinj, velika izbira barv, različni materiali in viso-ko kvalitetno okovje, popolni servis od svetovanja, izmere na domu do montaže. Poleg apa-ratov Bosch in Siemens ponu-jajo novo linijo gospodinjskih aparatov evropsko poznanih proizvajalcev De Dietrich in Brandt.
Panles kuhinje dajejo prostor vaši domišljiji in ohranjajo edinstvenost vašega doma.
Oglasno sporočilo
18
AKTUALNO
DOBRODELNA AKCIJA ZBIRAMO IGRAČE
Praznični čas trka na vrata, mesto bo zasijalo v soju tisočerih lučk, v veselje najmlajših bo v Mestnem parku zaživela pravljična dežela. Manjši in večji otroci pa bodo začeli na glas izrekati svoje prav za ta čas shranjene želje, želje za Božička. Marsikateremu staršu bo ob tem tesno pri srcu, saj otroku te želje ne bo mogel izpolniti.
Verjamemo, da je med vami mnogo takšnih, ki ste za otroški rojstni dan dobili darilo, ki ste ga že imeli in je ostalo neodvito, da bi ga komu podarili ob kakšni drugi priložnosti. Spet drugi ste svoje skoraj nove igrače že prerasli ali vam niso več zanimive in so ostale pozabljene in odložene nekje globoko v predalu. Ob tem pomislite na vse tiste otroke, ki vsega tega nimajo, in nam pomagajte zbirati darila zanje.
Če želite osrečiti otroke iz socialno šibkih družin, vas vabimo, da nam otroška darila prinesete v času med 1. in 20. decembrom 2009. Darila bomo zbirali na vložišču Mestne občine Murska Sobota, nato pa jih bomo predali Območnemu združenju Rdečega križa Murska Sobota, kjer jih bodo starši lahko prevzeli v dnevih pred prazniki.
Hvala že vnaprej.
www.panles-kuhinje.si
19
JAVNE OBJAVE
Komisija za nagrade in priznanja Mestne občine Murska Sobota na pod-lagi 8. člena Odloka o nagradah ob kulturnem prazniku (Uradni list RS, št. 1/96 in 137/2006) objavlja
RAZPIS
za podelitev nagrad ob slovenskem kulturnem prazniku
Mestna občina Murska Sobota podeljuje nagrade ob kulturnem pra-zniku. Nagrade se podeljujejo za dosežke na filmskem, glasbenem, gledališkem, knjižničnem, likovnem, literarnem, muzejskem, ple-snem, prevajalskem in publicističnem področju, pri varstvu naravne in kulturne dediščine in drugih kulturnih področjih.
Skladno z odlokom se razpisuje zbiranje predlogov za podelitev naslednjih nagrade:
-	denarna nagrada Mestne občine Murska Sobota za vrhunske dosež-ke ali za življenjsko delo na področju kulture
-	plaketa Mestne občine Murska Sobota za pomembne dosežke na področju kulture
-	priznanje Mestne občine Murska Sobota za uspešno delo na področju kulture
-	priznanje Mestne občine Murska Sobota za uspešno delo mladih ustvarjalcev na področju kulture.
DENARNO NAGRADO prejme posameznik ali skupina ustvarjalcev za vrhunske dosežke ali življenjsko delo, s katerim je bila občinska kultura uveljavljena v širšem slovenskem ali mednarodnem prostoru.
PLAKETO (likovno delo) prejme posameznik ali skupina za pomembne dosežke v kulturi, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev občinske kulture.
PRIZNANJE prejme posameznik ali skupina za uspešno delo in prispevek k razvoju kulturnih dejavnosti v občini.
Nagrade bodo podeljene na osrednji občinski slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku februarja 2010.
Kandidate za nagrade lahko predlagajo posamezniki ali pravne osebe. Predloge z utemeljitvijo pošljite v roku do petka 4. DECEMBRA 2009 s priporočeno pošiljko na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2,9000 Murska Sobota oziroma jih vložite v vložišče mestne občine.
Kako hitro in zanesljivo znižati stroške na računu -učinkovita raba energije
Spoštovane občanke in občani, smo v časih, ko več razmišljamo, kako privarčevati kak evro, ga nameniti za nekaj, kar si želimo ali ga naložimo za poznejše čase. Skrbi nas tudi odnos do okolja, radi pa bi tudi, da bi naši zanamci imeli vsaj take pogoje bivanja, kot jih imamo sedaj mi.
Na Mestni občini Murska Sobota smo vam pripravili nekaj napotkov, ki vam bodo hitro in zanesljivo znižali zneske na računu za kurjavo, porabo vode in porabo električne energije.
Iz grafikona je razvidno, da gospodinjstva največ denarja porabijo za ogre-vanje prostorov (v grafu modra barva), kar predstavlja cca 70% stroškov, sledi poraba vode (v grafikonu vijolična barva), ki predstavlja cca 14% stroškov in poraba električne energije (v grafikonu rumena barva), ki predstavlja cca 12% stroškov.
Napotki za varčevanje s toploto:
•	merite temperature v prostorih in jih primerjajte s priporočenimi tem-peraturami za stanovanjske prostore (kopalnica 22°C, dnevna soba 20°C, spalnica 18°C, hodniki, stopnišča 15°C).
•	povišanje temperature v prostoru za 1°C pomeni povečanje porabe toplote za 6%,
•	če je v prostoru pretoplo, ne odpirajte oken, temveč nastavite nižjo temperaturo ali priprite ventil,
•	navadne regulacijske ventile na radiatorjih zamenjajte s termostat-skimi ventili, ker z njimi lahko nastavite ustrezno temperaturo v prostoru,
•	pri vaši daljši odsotnosti ventile radiatorjev delno ali popolnoma zaprite,
•	prostore prezračujte kratek čas z odpiranjem oken in ustvarjanjem močnega prepiha, za ta čas zaprite radiatorje, ker se na ta način obnovi zrak, stene pa se ne ohladijo,
•	v nočnem času spuščajte okenske navojnice, da bodo manjše toplo-tne izgube skozi okno,
•	radiatorjev ne zastirajte z raznimi zasloni, zavesami, ker to zmanjšuje njihov učinek,
•	optimizirajte ogrevanje na zunanjo temperaturo (nastavite časovno temperaturni režim ogrevanja).
Napotki za varčevanje z vodo:
•	namesto kopanja se raje prhajte,
•	premislite, koliko vode dejansko potrebujete pri kuhanju jedi,
•	pri pranju perila (pralni stroj) oz. posode (pomivalni stroj) uporabljajte programe, ki porabljajo manj vode; dober pralni stroj porabi cca 39 litrov/pranje in dober pomivalni stroj 11 litrov/pranje,
•	med čiščenjem zob zapirajte pipo
•	pri splakovanju straniščne školjke uporabljajte »stop« tipko ali upo-rabljajte različno količino vode pri mali/veliki potrebi.
Napotki za varčevanje z električno energijo:
•	ugašajte luči tam, kjer je dovolj dnevne svetlobe,
•	zamenjajte klasične žarnice na žarilno nitko z varčnimi,
•	že razmišljajte o vgrajevanju LED žarnic,
•	gospodinjske aparate kupujte z oznako A+ ali celo A++ energijskega razreda,
•	gospodinjski aparati naj »so aktivni« v cenejšem toku (če imate šte-vec z dvotarifnim merjenjem),
•	porabnike priklopite preko razdelilnikov s stikalom in jih izklapljajte tudi iz stanja pripravljenosti (STBY)
Spoštovani, okoljsko in energetsko učinkovito se obnašajte vsi v družini, znanje pa prenašajte tudi na otroke.
Veselite se nižjih računov v prihodnosti, privarčevane zneske pa porabite za tisto, kar že planirate.
Vaša mestna uprava Mestne občine Murska Sobota
Več o aktivnostih in varčevalnih ukrepih si lahko preberete na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor www.gov.si/aure, kjer je Sektor za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije pripravil nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016.
(Naslednjič vam bomo pripravili kaj več o dolgoročnih ukrepih.).
20
JAVNE OBJAVE
SPREMEMBA LOKACIJSKEGA NAČRTA ZA OŽJE MESTNO SREDIŠČE MESTA MURSKA SOBOTA
SPLOŠNO
Na Mestni občini Murska Sobota pravkar poteka postopek spremembe veljavnega prostorskega akta in sicer Odloka o lokacijskem načrtu za ožje mestno središče mesta Murska Sobota (Uradni list RS, št. 32/2006). V tem prostorskem aktu je na parceli trikotne oblike, ki je omejena na se-verni strani z Zvezno ulico, na južni strani s Slomškovo ulico in na vzhodu z asfaltno ploščadjo avtobusne postaje predvidena gradnja enega večjega objekta s poslovno-trgovsko-turistično (zabaviščno) namembnostjo. To zemljišče je danes nepozidano, gramozirano in služi za parkiranje osebnih avtomobilov. Investitor podjetje IMO-REAL d.o.o. je podal predlog za spre-minjanje veljavnega lokacijskega načrta na podlagi novih potreb na ne-premičninskem trgu, ter sodobnih trendov na področju prostorskega načrtovanja. Idejno zasnovo novega objekta je izdelalo podjetje STUDIO KALAMAR d.o.o., Andrej Kalamar univ. dipl. inž. arh., spremembo prostor-skega akta pa izdeluje podjetje ZEU-DNI d.o.o. iz Murske Sobote.
O POSTOPKU
V skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju pravkar poteka javna razgrnitev osnutka spremembe lokacijskega načrta za ta objekt.
Sklep zjavnim naznanilom o javni razgrnitvi, ki gaje sprejel župan Mestne občine Murska Sobota, je bil objavljen 9.10.2009 v Uradnem listu RS, št. 79/2009 ter 8.10.2009 na spletni strani občine. Javna razgrnitev gradiva poteka v prostorih občine in na sedežu Mestnih četrti ter je prikazana tudi na spletnem naslovu http://www.murska-sobota.si. Pričela se je 20. oktobra 2009 in bo trajala do 19. novembra 2009. Do tega dne pa se lahko podajo še morebitne pisne pripombe javnosti. Pripombe in pobude se lah-ko vpišejo v knjigo pripomb na razgrnitvenih mestih, oziroma naslovijo na Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Mestne uprave mestne občine Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, Murska Sobota. Javna obravnava pa je bila že opravljena 28. oktobra 2009, kjer so prisotni z odobravanjem sprejeli pobudo o gradnji novega objekta.
OPIS ZASNOVE
Novi kompleks objektov je členjen na tri stavbne mase nad skupno pod-zemno garažo in sicer poslovni del (K+P+6), stanovanjski del (K+P+4) ter trgovski del (K+P).V pritličju so predvideni javni lokali s poslovnimi, trgovskimi in storitvenimi programi. Zahodni del objekta obsega sedem poslovnih etaž, kjer so predvidene pisarne. V vzhodnem delu kompleksa so v štirih etažah predvidena stanovanje, v pritličju lokali in ograjeno dvorišče stanovalcev. Osrednji pritlični del je namenjen pretežno trgovski in gostinski dejavnosti. Povezavo med Zvezno in Slomškovo ulico pred-
stavlja pokrita javna peš pasaža v trgovskem delu. Dovoz do podzemne garaže je iz Slomškove ulice.
Ob izgradnji kompleksa se bo dokončno uredila tudi predvidena infra-struktura ter druge ureditve na zunanjih javnih površinah. Tako kot je že bilo predvideno v osnovnem prostorskem aktu, se bo Zvezna ulica zaprla za motorni pomet in uredila kot peš promenada.
Načtrovano podobo mestnega središča si lahko ogledate na zadnji strani Soboških novin.
Angelca Dokl-Mir, univ.dipl.inž.arh.,
višja svetovalka I za prostorsko in urbanistično načrtovanje
DELAVKE IN DELAVCI DRUŽB MURE !
Delavke in delavce Mure obveščamo, da je Delavska hranilnica izbrana med 7 bankami, ki so vključene v novo kreditno jamstveno kvoto in jo omogoča vlada RS za brezposelne iz poslovnih razlogov, zaradi prenehanja delodajalca ali prisilne poravnave, kar lahko omogoča manj boleče reše-vanje kreditnih potreb in obveznosti.
S kreditojemalci bo hranilnica v primeru nerednega odplačevanja opravila individualne razgovore, z namenom dogovora za način odplačevanja kre-ditnih obveznosti. V tem prehodnem trimesečnem obdobju, do sklenitve dogovora, hranilnica kreditojemalcem Mure ne bo pošiljala opominov in ne bo izvajala sodnih izterjav, ne bo zaračunavala zamudnih obresti in stroškov opominjanja.
Pričakujemo vaš klic in osebni obisk v podružnici hranilnice v Murski Soboti, Lendavska 3, tel.: 02 530 83 70 (-74).
21
BTC M. SOBOTA, TEL: 02/5 30-1 6-90 ALI
brezplačna storitev za občane Mestne občine Murska Sobota
splet: WWW.0bcan.si/murskas0b0ta brezplačna tel. št: 080 88 54
Storitev Pomoč občanu omogoča občanom, da občinski upravi svoje predloge, ideje, vprašanja in tudi pritožbe posredujejo na več nači-nov, občinska uprava pa se je zavezala, da bo na vprašanja vsaj delno odgovorila v čimkrajšem času, vendar ne več kot 48 ur po prejemu vprašanja. Ravno tako pa bodo v čim krajšem času poskušali rešiti tudi težave same. Občani lahko oddajo svoja vprašanja in pripombe na naslednje načine:
•	preko spletne aplikacije www.obcan.si/murskasobota/, ki je na voljo 24 ur na dan in vse dni v letu,
•	na brezplačni telefonski številki 080 88 54, na katero lahko pokličejo 24 ur na dan in vse dni v letu,
•	z elektronsko pošto murska.sobota@obcan.si,
•	z navadno pošto na naslov Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom »za Pomoč občanu«, ali pa kar osebno v pisarni tajništva direktorja mestne uprave Mestne občine Murska Sobota.
Ne glede na to, na kakšen način je vprašanje oddano, so vsa vprašanja, vključno z odgovori, objavljena na spletni strani www.obcan.si/murskasobota.
Trg kulture
zanima me ker nič ne piše kaj se bo dogajo na trgu kulture so stojnice in če bo novoletni velik sejem in vsak dan koncertti na tem prizori-šču kot so to po celi sloveniji
Pozdravljeni, odgovor vam je pri-pravila Darja Potočnik, svetovalka za kulturo in turizem Mestne občine Murska Sobota. Navajamo: » Veseli nas, da se zanimate za praznične dogodke v Murski Soboti. Praznično dogajanje se bo pričelo z Miklosevim senjem, ki bo organizirano v soboto, 5.12.2009. Program prireditev na Trgu kulture - torej PRAZNIČNI DECEMBER je še v izdelavi, sedaj potekajo dogovori s posameznimi izvajalci programa, ker pa še ni do-končen, ga ne moremo dati v jav-nost. Skratka pripravljamo praznič-ne dogodke na Trgu kulture, prav tako tudi PRAVLJIČNO DEŽELO za najmlajše, zadnji dan v letu pa bo v mestnem središču organizirano silvestrovanje na prostem.«
Otroška igrala v Veščici?
Pozdravljeni!
Zanima me kako dolgo bomo mo-rali v Veščici starši otrok še čakati na postavitev nekaj igral. Primerno mesto je ob gasilskem domu na zelenici. Naj opomnim, da se je v zadnjih 2-3 letih v Veščici rodilo kar precej več otrok letno kot pa deset let nazaj.
Lp, Simona
Pozdravljeni, gospa Simona, odgo-vor vam je pripravil Dezider Sooš, predsednik KS Veščica. Navajamo:
» V zvezi z vprašanjem gospe Simone Vam sporočam, da si je KS Veščica v svojem programu zadala tudi posta-vitev igral za otroke. Ker je v ožjem središču Veščice ob vaško gasilskem domu premalo prostora, zelenica pa je ob zelo prometni občinski cesti, menimo, da je ta prostor neustrezen, v pripravi pa je urbanistični načrt »Opleter« v kratkem, v drugi razgr-nitvi, v katerem smo predlagali, da ob vzhodni oz. južni meji pri va-ško-gasilskem domu nastane otroško igrišče z igrali in manjšim igriščem za odbojko oz. košarko. S tem projek-tom bi se tako urbanistično uredilo naše mini središče v krajevni skupno-sti. Upamo, da bo zazidalni načrt v tem delu naselja v kratkem sprejet, kajti šele takrat je mogoče pristopiti k aktivnostim ureditve tega dela na-selja. Vsekakor pa bo potrebno pred-hodno zagotoviti finančna sredstva, to pa bo v letu 2010.«
Prevoz dijakov do poklicnih šol in gimnazije
Vsako jutro avtobusi, ki prihajajo iz smeri centra, odložijo srednje-šolce poklicnih šol in gimnazije na avtobusni postaji pri 1. osnov-no šoli (Severjeva) in avtobusni postaji v ulici Stefana Kovača v smeri Gederovec. Dijaki nato več ali manj prečkajo svojeglavo ce-sto in povzročajo dodatni jutranji kaos. Prazen avtobus nato obrne v krožišču in se vrača v center. Predlagam, da zaradi večje varno-sti, omenjeni avtobusi obrnejo v krožnem prometu pri Maximusu (ali kako drugače) in dijake odlo-žijo na postaji Stefana Kovača v
smeri centra. V tem primeru dijaki ne bodo več prečkali ceste.
Pozdravljeni, odgovor vam je pri-pravila Vesna Rebrica, vodja PC Prevoz potnikov, AVTOBUSNI PROMET. Navajamo: »Prejeli smo vaš predlog. Za predlog se za-hvaljujemo in ga bomo preučili na terenu dne 23.10.2009. Na pod-lagi ugotovitev in seveda v skladu z možnostmi bomo izvedli morebitne spremembe. »
Tržnica
Že večkrat kot občan MOMS sem na tržnici še posebej ko dežuje, a kot vidim je bila zgrajena zelo slabo, ker na vsaka 2 metra pušča voda skozi streho in stebre. Tako da ne moreš normalno stati tam ne pa še kaj prodajat. Prosim, če bi se dalo karkoli urediti ker je ta sreha katastrofa ko dežuje.
Pozdravljeni, g. Cujza, dne 20.10.2009 smo g. Žibriku po-dali podoben odgovor, kot se nam zdi v tem primeru primeren tudi za vas. G. Zibrik je takrat opozo-ril na problem tržnice take, kot je, ter predvsem na oteženo delo pro-dajalcev zaradi prepiha, vetra in dežja. Povzemamo odgovor direk-torja Komunale Mirka Sabjana, kot upravljavca tržnice, ki delno odgo-varja tudi vam. Navajamo takraten celoten odgovor: » Tržnična prodaja je prodaja na prostem, predvsem pa prodaja blaga lastne proizvodnje. Prav po tem se loči tržnica od na-kupovalnih centrov. Ker je prodaja na prostem, tudi piha in ko je dež
po vetru, se tudi temu ne moremo izogniti. Tržnica v takšni obliki, kot je sedaj, obratuje vse od leta 1998. Nekateri deli tržnice so dotrajali, zaradi tega in zato, da bi izboljšali pogoje prodajalcem in kupcem na tržnici smo sprožili postopek rekon-strukcije tržnice. Gre za celovito re-konstrukcijo, kjer je soudeleženo več strank, od katerih moramo pridobiti soglasje. Postopek je zato nekoliko dolgotrajnejši.« Kljub temu pa smo tudi vaše pripombe, ki so zagotovo na mestu, poslali v vednost tako me-stni upravi kot podjetju Komunala.
Oddaja odvečnih CD in DVD medijev
Doma se mi je nabralo kar nekaj CD in DVD medijev, ki jih več ne potrebujem. Zanima me, kam lah-ko odložimo ali oddamo le-te, saj jih ne spadajo med plastiko, ostale odpadke. CD in DVD medije v tujini predelajo. V Ljubljani imajo postavljen kontejner, kamor lahko omenjene medije odvržemo.
Pozdravljeni, odgovor so vam pri-pravili v podjetju Saubermacher-Komunala. Navajamo: »Svoje CD-je in DVD-je lahko občani MO Murska Sobota prinesejo in brezplačno oddajo v roke skrbniku zbirnega centra za ločeno zbiranje frakcij na Kopališki 2 v M. Soboti med obratovalnim časom centra, ki je sledeč: oktober-marec, od
8.00	do 17-00 april-september, od
7.00	do 19.00 sobota: od 8.00 do
12.00	nedelja, prazniki: zaprto
22
KULTURA
Na razstavi
tudi originalni eksponati
Aleksandra Grah
V Pomurski in študijski knjižnici so odprli fotografsko razstavo, ki po-nazarja življenjsko pot evangeličan-skega pisca, prevajalca, učitelja in duhovnika Štefana Kuzmiča.
Letos mineva 230 let od smrti tega velikega moža, ob tej pre-lomnici pa se je zvrstilo že več dogodkov, ki so na takšen in dru-gačen način osvetlili Küzmičeva pomen in življenje. Takšen do-godek je bila razstava, na kateri so si obiskovalci lahko ogledali fotografije in razstavo originalnih in edinih ohranjenih Küzmičevih del »Nouvi zákon« in »Vöre kr-stsánszke kratki návuk« v petih izdajah. Velika večina ostalih del ni ohranjena, saj za nekatera izmed njih vemo le iz njegove-ga nagrobnega epitafa oz. dru-gih virov. Slavnostni govornik je bil škof evangeličanske cer-kve Geza Erniša, ki je povedal: »Slovenskim reformatorjem, našim duhovnikom in piscem, smo lahko hvaležni za marsikaj -tudi za to, da so potrkali na naša srca, v njih zbudili nacionalno
zavest in pravo krščansko vero, in to kljub vetrovom zgodovine, ki še posebno majhne narode velikokrat premetavajo drugače, kot bi si želeli in zaslužili, a kljub vsemu temu stojimo in obstoji-mo.« Kuzmič je svoje življenjsko delo opravljal vestno, zapisoval je vse, kar se je v cerkveni občini in cerkvi dogajalo, nedvomno je eden tistih, ki si je prizadeval, da
bi tudi Prekmurci brali knjige v maternem jeziku. »Bil je namreč tisti, ki je, kolikor je mogel, gra-dil evangelijsko cerkev in vero-izpoved po meri svojega sloven-skega, prekmurskega ljudstva. V tem nam je Kuzmiču slediti,« je zaključil Erniša.
23
KULTURA
Srečanje umetnikov
Gimnazije Murska Sobota
Aleksandra Grah
Oktobra so se v murskosoboški knji-žnici na literarnem srečanju zbrali umetniki, ki so bili nekoč tudi sami dijaki ali učitelji Gimnazije Murska Sobota.
Srečanje je potekalo v okviru ju-bilejnega dogodka, in sicer pra-znovanja 90-letnice Gimnazije Murska Sobota. Za glavno vo-dilo srečanja so si izposodili besede Branka Šömna — »Proza je zapredla moje prste, kot oko iztekla se je poezija«. Na srečanju so sodelovali Marija Sreš, Evald Flisar, Bea Logar Baboš, Milan • mcetič, Franci Just, Suzana Tratnik, Vladimir P. Stefanec, Štefan Kardoš, Norma Bale, Katja Eman in Lučka Zorko. Gre za pomurske umetnike, ki so na srečanju predstavili delček svojega ustvarjanja in življenjskih
izkušenj. Dva ustvarjalca na nek način povezuje Indija, in sicer Marijo Sreš ter Evalda Flisarja, ki je v Indiji odkril izvor staro-davne filozofije, in ta je odločilno vplivala na njegovo življenje ter intelektualni razvoj, Sreševa pa se v svojih knjigah srečuje z zgod-bami indijskih žensk. O ženskih usodah piše tudi Bea Baboš Logar. Milan Vincetič je na lite-rarnem večeru spregovoril o pe-smih, ki jih piše, in zgodbah, ki so vir njegovega navdiha. Franci Just je avtor številnih publikacij, srečamo ga lahko v več vlogah, saj deluje kot publicist, urednik, založnik in literarni raziskova-lec. Na srečanju je sodelovala tudi Suzana Tratnik, ki jo mno-gi označujejo kot najperspektiv-nejšo avtorico ženske literature pri nas. Vladimir P. Štefanec se Murske Sobote loteva v enem
izmed svojih romanov, in sicer v »Republiki jutranje rose«; gra-divo iz prekmurskega prostora je črpal tudi Stefan Kardoš za ro-man »Rizling polka«, za katerega je prejel nagrado kresnik. Kardoš je znan tudi po izdaji skupinske-ga romana »Sekstant«, ki ga je napisal skupaj z Normo Bale in Robertom Titanom Felixom.
Srečanja sta se udeležili tudi dve dami iz pesniškega sveta Katja Eman in Lučka Zorko. Slednja je bila letos okronana za vitezi-njo poezije. Celotno dogajanje in predstavitve vseh umetnikov je povezovala Danica Muhič.
Razstava Alojza Veberiča Vesolje v slikah
Aleksandra Grah
V Pomurskem akademskem centru so na ogled postavili likovno razsta-vo umetnika Alojza Veberiča, ki se je predstavil s prvo likovno razstavo na temo vesolja v Sloveniji.
Vse razstavljene slike na ume-tniški način opisujejo lepote in neskončnost vesolja. Likovna razstava je bila predstavljena v sklopu letošnjega mednaro-dnega leta astronomije, ki je že očaralo in navdušilo na tisoče navdušencev ene naj starejših te-meljnih znanosti. Avtor razstave Lojze Veberič je dobro poznano in uveljavljeno ime akademske likovne sfere, doslej se je javnosti predstavil z že več kot tridesetimi samostojnimi razstavami, sodelo-val je tudi pri več kot stotih sku-pinskih in društvenih razstavah.
Veberič pri svojem ustvarjanju uporablja različne materiale in tehnike. Velja za umetnika z orientiranim likovnim izrazom neposredno v eksperiment in raz-iskovanje. Janez Obal je povedal, da je tokratno razstavo mogoče smatrati kot sintezo umetnikove-ga več kot 40-letnega likovnega ustvarjanja. Razstava je razvršče-na po treh skupinah; umetnik je naslikal vesolje s posebnim la-stnim barvitim odnosom, kar je razvidno tudi v slikah. O tem, kje je dobil navdih in zakaj ravno vesolje, pa pravi: »Moje slikar-stvo je zelo blizu temu izrazu, dogodku v vesolju, ker je v ve-solju izredno bogastvo barv. In to me privabi, zato sem se z velikim zagonom lotil projekta. Moja razstava je kot nekakšna zahva-la Galileu, da je pravzaprav prvi
začel raziskovati vesolje. Razstava je tudi zahvala mojemu sinu, ki je odlično študiral in doktoriral iz fizike in se tudi sam ukvar-
ja z astronomijo, saj deluje na mednarodnem projektu v Južni Ameriki.«
24
KULTURA
Dijaki ustvarili
dokumentarni film o Primožu Trubarju
Karlo Vrataric
Dijaki murskosoboške Ekonomske šole so s pomočjo profesorjev ustva-rili dokumentarni film o Primožu Trubarja z naslovom »Rodoljub Ilirski«. Film je nastal na pobudo pro-fesorice slovenščine Sonje Čemela, premierno pa so ga javnosti pred-stavili 28. oktobra v grajski dvorani.
Zamisel o dokumentarnem fil-mu se je porodila na začetke leta 2008, ko so v šoli obravnava-li 500-letnico rojstva Primoža Trubarja, domislila pa si jo je profesorica slovenščine Sonja Černela. Zamisel, da bi pripra-vili dokumentarec, so predsta-vili vodstvu šole, ki je projekt podprlo. Na šoli so k sodelova-nju povabili dijake, organizirali delavnice, poiskali sogovornike, naredili načrt izvedbe projekta ter se s šolskim kombijem poda-li na pot za Trubarjem. Obiskali so vse kraje, kjer je oče sloven-
skega naroda živel in deloval, ob tem pa spregovorili s poznavalci njegovega življenja. Film je bil posnet ob praznovanju sedemde-sete obletnice Ekonomske šole v Murski Soboti in bo odslej služil kot didaktični pripomoček pri pouku.
V projektu je sodelovalo 15 dijakov in pet profesoric, ki so obiskali kraje, v katerih je Trubar živel in deloval, tako da je nasta-lo kar za deset ur materiala. En del scenarija sta napisali dijakinji Anja Muhič in Sara Antič, pre-ostalo pa profesorica Cernela.
Snemanje, montažo in režijo je opravil absolvent medijskih ko-munikacij Ludvik Rogan, končni izdelek, ki ga je poleg sponzorjev podprlo tudi Ministrstvo za šol-stvo in šport, pa traja 50 minut. Naslov filma »Rodoljub Ilirski« je psevdonim, s katerim se je Trubar podpisal na naslovnici Katekizma. Psevdonim kaže na Trubarjevo iznajdljivost in odloč-nost, saj je prvo slovensko knjigo dal natisniti v času interima, ko je bilo tiskanje protestantskih knjig prepovedano.
Zadnji letos v Galeriji
razstavlja Gustav Gnamuš
Karlo Vratarič
Dvanajstega novembra so v mur-skosoboški Galeriji odprli razstavo slik enega najpomembnejših slo-venskih likovnih umetnikov Gustava Gnamuša. To je obenem zadnja leto-šnja razstava, javni strokovni vodenji pa bosta 19. novembra in 3. decem-bra, ko bo tudi dan odprtih vrat.
»Gnamuševe specifično obdelane velike barvne ploskve iz sedem-desetih in z začetka osemdesetih let so s pretehtanostjo, uravno-teženostjo in stabilnostjo veliki simbolni znaki duhovnega sveta, ki jih je slikar ponujal gledalcu kot meditativne pripomočke. V drugi polovici osemdesetih in na začetku devetdesetih let pa se je njegova življenjska in umetniška izkušnja temeljito spremenila. Pripravljen je bil na formalno odkritejše umetniške izjave, v katerih oblik ni več zabrisoval z lazurami in skrival potez, ost radikalnih formulacij pa so jim topile neizmerna, skoraj zeno-vska mirnost, modrost in preu-
darnost,« pravi o avtorju razstave dr. Jure Mikuž. Razstavo, ki bo trajala do konca letošnjega leta, je odprla Nada Zoran, sekretarka na Ministrstvu za kulturo. Vsi, ki ste zamudili odprtje razstave, se lahko udeležite javnega stro-kovnega vodstva, ki bo potekalo 19. novembra in 3. decembra ob 10. in 17. uri. 26. novembra bo v Galeriji še predavanje Roberta Inhofa o Casparju Davidu Friedrichu in Marku Rothku. Slikar Gustav Gnamuš se je rodil leta 1941, pri petindvajsetih le-tih pa je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Maksimu Sedeju. Med letoma 1983 in 1985 je bil pred-
stojnik slikarskega oddelka na ALU v Ljubljani. Leta 1985 je postal izredni, leta 1990 pa redni profesor za risanje in slikanje na Akademiji. Razstavlja tako doma kot v tujini. Leta 1992 je prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1996 pa Jakopičevo nagrado. Za slikarski opus je leta 2001 dobil Prešernovo nagrado. Njegova dela hranijo pomembni doma-či in svetovni muzeji in galerije, med njimi stalna zbirka Moderne galerije v Ljubljani, Muzej su-vremene umetnosti v Beogradu, Umetniška galerija v Banja Luki in Neue Galerie v Gradcu.
25
KULTURA
Končan drugi
mednarodni MIKKrofilm festival
Tadej Kirinčič
Konec oktobra je v Mladinskem informativnem in kulturnem klubu Murska Sobota potekal mednarodni festival kratkega filma, imenovan MIKKrofilm. Ta je v MIKK-u letos po-tekal že drugo leto zapored, nanj pa so mladi filmski ustvarjalci iz sedmih različnih držav prijavili 45 različnih filmov, med katerimi je bilo pet del avtorjev iz lokalnega okolja.
Prijavljena filmska dela so v času festivala prikazali v klubskih prostorih MIKK-a, žirija pa je izbrala najboljši film festivala. Ta naziv si je prislužil film z naslo-vom »Ura«, ki prikazuje tematiko minljivosti življenja, posnet pa je v črnobeli tehniki. V filmu sta glavni vlogi odigrala znan obraz slovenskega filma Dare Valič in Gregor Čušin. Avtor filma, David Sipoša s Ptuja, si je z zmago na
festivalu prislužil denarno nagra-do v višini 250 evrov. Letos je žirija festivala MIKKrofilm prvič podelila nagrado v sekciji »Junior film«, kjer so se za nagrado po-tegovali ustvarjalci, mlajši od 15 let. Prejeli so dvanajst prijav s štirih osnovnih šol po Sloveniji, žal pa med njimi ni bilo nobene iz lokalnega okolja. Nagrado za najboljši film v sekciji »Junior film« si je prislužil film »Mirror Man«, ki je delo avtorja Tineta Rabzelja iz Krškega.
Poleg omenjenih nagrajenih filmov sta si posebno omembo žirije prislužila še dva filma. Film »Loneliness« lokalnega ustvar-jalca Radovana Jauševca, ki je na žirijo ustvaril vtis z visoko kakovostjo slike, doseženo s fo-tografskim aparatom, ter film z naslovom »Psi v vesolju« avtorjev Pine Sadar in Ekkeja Vaslija, ki je v obliki visokoestetizirane vizua-
lizacije otroške zgodbice navdušil z zanimivim pristopom k poda-janju kritične socialne zgodbe. Za pregled mednarodnega ustvarjalnega filmskega doga-janja so na festivalu poskrbeli z retrospektivo makedonskega Osfaf Film Festivala ter filmom »Nepokoreni grad — Festival neodvisne kulture 2009« iz Karlovca. Ravno tako so na festi-valu predstavili tudi zmagovalne filme Grossmannovega festivala
filma in vina 2009. Drugi med-narodni festival kratkega filma so v MIKK-u zaključili s kon-certoma štirih glasbenih skupin. V večernem delu prvega dne sta nastopili nemška skupina Ampersand in Wainess iz Italije, drugi dan festivala pa sta z na-stopom v sklopu klubskega ma-ratona Radia Študent zaključili skupini Barely Modern in New Wave Syria.
Pestro zabavno
dogajanje v Murski Soboti
Tadej Kirinčič
Kulturno-zabavno dogajanje v Murski Soboti je v oktobru vseka-kor zaznamoval koncert Oliverja Dragojeviča, ki je nastopil v špor-tni dvorani Osnovne šole I Murska Sobota.
Koncert znanega dalmatinske-ga glasbenika, ki mu je na odru družbo delala spremljevalna
glasbena zasedba Dupini, je privabil večtisočglavo množico oboževalcev. Ti so se predali rit-mom njegovih starih glasbenih hitov in tudi novejših skladb. Dvainšestdesetletnik je s svojim nastopom, ki je bil precej bolj energičen in razgiban kot lan-skoletni nastop na odru festiva-la Soboški dnevi, dobro prikril svojo starost ter pokazal, da kljub
letom še zmeraj vrhunsko opra-vlja svoje delo. Med nastopom se mu je na odru pridružila tudi mlada domača pevka Alma, ki je po nastopu v duetu požela bučen aplavz navdušenega občinstva. Publika, željna humorja, pa si je konec meseca oktobra lahko ogledala stand-up komedijo z naslovom »Grupna terapija«, v kateri je glavno vlogo odigral
srbski igralec in komik Srdan Jovanovič, ki se v vlogi stand-up komika preizkuša šele od nedav-nega. Kljub temu je s pristnim balkanskim humorjem poskrbel za dobro vzdušje in obilico sme-ha med zbranim občinstvom, ki ga je zabaval z bizarnimi zgodbi-cami ter razmišljanji o odnosih med spoloma, medijih, politiki in še o marsičem.
26
ŠPORT
Martinov pohod
po mestu in njegovi okolici
Geza Grabar
Turistično društvo Murska Sobota si že vse od leta 1987, ko je bilo ustanovljeno, prizadeva, da bi bil družabni utrip v regijskem središču kar najbolj pester. S tem namenom so njeni člani začeli s številnimi prireditvami, ki so postale tradicio-nalne, skupaj z mestnimi četrtmi in Društvom vinogradnikov Goričko pa je v nedeljo pred martinovim potekal tudi II. Martinov pohod.
Blizu sto pohodnikov se je kljub deževnemu vremenu pod vod-stvom tajnika mestnih četrti Boža Boharja in člana Milana Sečka pogumno podalo na okrog deset kilometrov dolgo pot. Začeli in zaključili so pri Bergu na Bakovski ulici, pot pa jih je vodila ravno v nasprotni smeri kakor lani.
Kot je pojasnil predsednik turi-stičnega društva Ernest Novak, so tudi letos dali poudarek starim delom mesta. Ustavili in z doma-čimi dobrotami so se okrepčali v Turopolju, kjer jih je pozdravila predsednica tamkajšnje mestne četrti Helena Frumen. Pred gradom v Mestnem parku jih je z zanimivim predavanjem o zgodovini gradu, nastanku par-
ka in drevninah v njem sto in več let v preteklost popeljal dr. Aleksander Šiftar; po okrepčilu pred najznamenitejšo gostilno v mestu — restavracijo Zvezda, pa so se mimo čistilne naprave podali še v Rakičan. Razlog: Martinov pohod brez pokušnje
vin v kleti znanega vinogradni-štva Jerič pač ne bi bil vreden svojega imena.
Organizatorji že snujejo načrte za izvedbo tretjega. Martinovega pohoda ob tem času prihodnje leto.
Nogometni klub
Satahovci praznuje 30 let
Gorazd Martinec
Pred več kot 30 leti so se mladi fan-tje, tako kot danes, zbirali in igrali nogomet. Prvi takšen stalen prostor je bil v središču vasi, ob hišni šte-vilki 41.
Kasneje so mladi igrišče preselili na mesto, kjer je danes črpališče za kanalizacijo. Kasneje pa je ta-kratna mladina podala idejo, da bi igrišče naredili na »veščini«. Zato je bilo potrebno preusme-riti strugo Mokoša, počistiti in posekati teren. Vaščani so sami veliko pomagali pri izvedbi, po-sejali so travo in postavili prve lesene gole. Sestavili so ekipo, ki je z ekipami iz drugih vasi, igra-la prijateljske tekme. Leta 1979
so v Satahovcih ustanovili prvi klub, ki je bil registriran v zve-zo klubov malega nogometa. V začetku je liga delovala zgolj re-kreacijsko, z leti pa se je vse bolj nagibala k tekmovalnemu duhu. Z dosežki in napredkom so si no-gometaši v ligi zastavili višje cilje. Leta 1983 so igrišče še enkrat ob-novili. Po celem igrišču so navo-zili zemljo, na novo posejali travo in postavili železne gole. Vsa ta dela je financiral klub s sredstvi, ki jih je zbral s članarino, pustno povorko, s turnirji v kartanju in ob drugih priložnostih. Naslednja obnova je bila leta 1995, saj je nov zakon dolo-čal pogoje o samem igrišču in okolici igrišča. Obenem je bil postavljen namakalni sistem in zgrajeno vodno zajetje. V letu 1997 se je začela gradnja športno rekreacijskega centra. Temelje so izkopali in zabetoni-rali igralci KMN Satahovci sami, s pomočjo podpornih članov in
donatorjev ter prostovoljnega gasilskega društva Satahovci. S pomočjo finančnih sredstev Mestnem občine Murska Sobota in Krajevne skupnosti Krog je bil objekt končno pod streho. V na-slednjih letih je sledilo še veliko delovnih akcij, saj so igralci sami uredili tlake, usposobili tiše, na-redili asfalt pred slačilnicami in uredili okolico.
V jubilejnem letu pa je klub pri-dobil še eno pomembno prido-bitev — igrišče z reflektorji. S tem so mogoče tudi tekme in treningi ob večerih.
Velika želja kluba je, da v pri-hodnje naredijo še fasado na objektu in ogrevalni sistem v slačilnicah. Ob dobri volji in pri-zadevanju vseh članov in simpa-tizerjev nogometa v Satahovcih uspeh zagotovo ne bo izostal.
27
ŠPORT
Krajani Pušče
dobili nogometno igrišče
Karlo Vratarič
Devetnajsti oktober 2009 bo v zgo-dovino krajanov Pušče vpisan z zla-timi črkami, saj so na ta dna krajani dobili nogometno igrišče, ki so si ga želeli že od ustanovitve kluba ali več kot petdeset let. V drugi fazi projekta bodo zgrajene še slačilnice.
»Več kot petdeset let je od takrat, ko smo se na Pušči začeli podi-ti za žogo, ki pa ob takratnem pomanjkanju ni bila prava. Prvi začetki so bili zelo težki, saj so se nekatere odločitve sprejemale na lastno odgovornost. Med drugim so se privrženci nogometa lotili izseka drevja in grmičevja, da so lahko nogometno igro razvijali na primerni površini. Vsa ta leta je Nogometni klub Pušča doži-vljal vzpone in padce, kar smo Romi s svojim temperamentom tudi dobro prenesli. Kljub temu da v vsej zgodovini obstoja klu-ba do danes nismo imeli svojega igrišča, niti minimalnih pogojev za treniranje, niti za trenutek ni ugasnila volja do igranja nogo-meta na Pušči,« je na otvoritvi športno-rekreacijskega centra povedal predsednik NK Pušča in obenem Krajevne skupnosti Pušča Ignac Horvat. Z lastnim
igriščem se je po njegovih bese-dah izpolnila želja vsem gene-racijam v zgodovini kluba, zdaj čakajo le še na prvo tekmo pred domačim občinstvom.
Romski svetnik v mestnem sve-tu murskosoboške občine Darko Rudaš je poudaril težave, s ka-terimi so se soočali od nastanka ideje do realizacije projekta, še največ pa jih je bilo pri postopku pridobivanja zemljišča. To je bil obenem tudi največji strošek, saj je bilo potrebnih 90 tisoč evrov samo za urejanje premoženjsko-pravnih zadev. »Ne bi bilo od-govorno rabiti javnih sredstev za lastnino, ki ni v lasti Mestne občine Murska Sobota, zato smo najprej uredili lastništvo. To nam je uspelo, pridobili pa smo tudi potrebno dokumentacijo za iz-gradnjo tega igrišča,« je povedal župan Anton Stihec. Celotna vrednost investicije je znašala
dobrih 190 tisoč evrov, od če-sar je 24 tisoč evrov prispevala Fundacija za šport. A za zdaj je končana komaj prva faza projek-ta, sledila pa bo še druga, v kateri se predvideva izgradnja slačil-nic. Na otvoritvi je bil prisoten tudi predsednik murskosoboške Medobčinske nogometne zveze Danilo Kacijan, ki je povedal, da je NK Pušča verjetno edinstven primer na svetu, saj tekmujejo že 51 let, vendar nikoli niso od-igrali tekme v domačem kraju. Na otvoritvi igrišča so v kratkem kulturnem programu nastopili otroci iz enot Vrtca Murska Sobota, kasneje pa se je odigrala tekma med murskosoboško ob-čino in veterani Pušče.
28
www. dill.si
ŠPORT
Aktivnosti za pridobitev
regijskega atletskega stadiona
Karlo Vratarič
Leta 2011, če bo šlo vse po predvi-devanjih, bi naj tudi Pomurje dobilo regijski atletski stadion. Tako kot na mnogih področjih smo tudi tu edina regija v Sloveniji, ki nima atletskega stadiona s štiristometrsko progo in vsem potrebnim za prirejanje večjih atletskih tekmovanj.
»Imamo vrhunske atlete, ki pa trenirajo v nevrhunskih, dru-gačnih pogojih,« pravi župan Mestne občine Murska Sobota Anton Štihec. Namreč niti ena steza v Pomurju ni dolga štiristo metrov, kar je pogoj za prirejanje večjih atletskih tekmovanj, ob tem pa je oteženo tudi trenira-nje atletov. Atletski klub Panvita trenira pri prvi Osnovni šoli v Murski Soboti, kjer pa je stadion premajhen. Prizadevanja, da bi
pridobili ustrezno infrastruktu-ro, so stara že več let, v zadnjem času pa so se stvari začele obračati na boljše. Tako naj bi bil regijski atletski stadion v Murski Soboti, ena od možnih in verjetno naj-ustreznejša lokacija za umestitev tega objekta pa je na območju Fazanerije, med teniškimi igrišči in razbremenilnim kanalom, kjer je stavbno zemljišče v državni la-sti, ki si ga občina prizadeva pri-dobiti že tri leta. »Tu ne vidimo večjih ovir, treba je le še izrisati projekte, pričakujemo pa pomoč atletske stroke,« pravi Štihec in dodaja, da občina pričakuje po-moč Atletske zveze Slovenije, Fundacije za šport, Ministrstva za šolstvo in šport in drugih po-tencialnih investitorjev.
Štefan Martinec, predsednik AK Panvita, je bil letos že na dveh sestankih predsedstva krovne atletske zveze, kjer so določili prioritete na področju investicij,
in prva naj bi bila regijski stadion v Pomurju. »Tako bo atletika še bolj prepoznavna in se bo na na-šem področju hitreje razvijala,« pravi Martinec. Po izračunih bi bilo možno v ta namen od države pridobiti od 80 do 85 odstotkov sredstev, preostalo pa bi mora-la zagotoviti lokalna skupnost. Predvideva se, da bi se akcije pri-čele že v letošnjem letu s prijavo na razpis fundacije, naslednje leto bi sledilo projektiranje, ob koncu leta 2010 pa naj bi začeli že s samo gradnjo, kar pa bo od-visno od pridobivanja vseh po-trebnih dokumentov. Stadion bi lahko zgrajen leta 2011, znotraj njega pa bo nogometno igrišče normalnih dimenzij s travnato površino, zato bodo v projektu Hattrick pri Nogometni zvezi Sloveniji verjetno kandidirali tudi za sofinanciranje travnate površine.
Košarkarski klub
Pomurje Skiny
Dekleta letnika 1995 in mlajše, ki v tekmovalni sezoni 2009/10 igrajo v kategoriji PIONIRK U-14 v prvi slo-venski košarkarski ligi, so s tekmami pričela junija z boji v predtekmo-valni skupini skupaj s Konjicami, Merkurjem iz Celja, klubom AJM iz Maribora in Janino iz Rogaške Slatine.
Pionirke Pomurja Skiny so v predtekmovalni skupini z osmi-mi zmagami brez poraza zasedle prvo mesto in se tako uvrstile v ligo osmih najboljših košarkar-skih ekip v Sloveniji.
Tudi v tej ligi, t. i. superligi, dekleta nadaljujejo z dobrimi predstavami. Trenutno zasedajo odlično tretje mesto, do konca rednega dela tekmovanja pa je še pet krogov, dekleta pa imajo realne možnosti za uvrstitev med štiri najboljše ekipe, s čimer bi si odprla pot v boju za medaljo v svoji starostni kategoriji. Ekipo vodi trener Davorin Pok, trenin-gi pa potekajo petkrat na teden. Da bi dosegla zadani cilj, so de-kleta trenirala tudi med »krom-pirjevimi« počitnicami.
V kolikor bo dekletom uspe-
Stojijo od leve proti desni: Tina Štihec, Natalija Rebrica, Patricija Vogrinčič, Pia Horvat, Anja Ejlec in trener Davorin Pok.
Cepijo od leve proti desni: Anja Ambrus, Viktorija Slivnjek, Urška Juteršnik, Nuša Suklar in Zala Tirš.
Manjkajo: Jana Vrbančič, Maša Meolic in Tina Rojko.
la uvrstitev med najboljše štiri, si bo klub prizadeval pridobiti organizacijo finalnega turnirja v Murski Soboti.
Več o tekmah Pionirk in ostale novice pa najdete na spletni stra-ni www.kkpomurje.si.
29
ŠPORT
Dan rekreacije
v Murski Soboti
Geza Grabar
Prizadevni športni delavci iz Atletskega kluba Panvita, Združenja atletskih sodnikov Murska Sobota in tamkajšnje športne zveze so pod pokroviteljstvom Mestne občine Murska Sobota tudi letos združili moči in pripravili odmevno ter do-bro obiskano športno-rekreativno prireditev.
Rdeča nit je bil kajpak tradicio-nalni, 44. ulični tek po mestnih ulicah, v okviru katerega je tudi letos potekalo odprto prven-stvo Slovenije v cestnem teku na 10 kilometrov, tek pa je bil obenem zaključni za točkovanje Pomurskega pokala.
V različnih starostnih skupinah in različno dolgi krožni progi so tekli mladi, v štafetnem teku se je pomerila šolajoča mladina, tekli pa so tudi najmlajši. Celo tisti, ki so komaj shodili, zato so se na nekaj sto metrov poti podali v spremstvu staršev.
Na svoj račun pa so na celodnev-
ni prireditvi prišli tudi ljubitelji hoje in kolesarjenja, saj je v iz-vedbi planinskih društev Matica in Mura potekal rekreacijskih pohod, v izvedbi Društva upo-kojencev Murska Sobota pa tudi kolesarjenje.
Na štartno-ciljnem prostoru na Trgu zmage so skupaj našteli več kot 300 ljubiteljev rekreacije, s čimer so organizatorji dosegli svoj namen. Edina siva lisa dobro pripravljene in kljub nekoliko hladnejšemu vremenu odlično izvedene prireditve je morda le tek občanov ali humanitarni tek, katerega štartnino naj bi se na-menili za dobrodelne namene. Ker v tej kategoriji ni bilo niti enega tekača, so morali ta tek odpovedati.
Ker je bil povod dneva rekrea-cije prav ulični tek, ki so ga le-tos pripravili že 44. zapored in je z izjemo vselej potekal okrog Spomenika zmage, je prav, da v nekaj stavkih opišemo prav tega. Ker je tek letos veljal tudi za od-prto državno prvenstvo na 10
kilometrov, je bila udeležba na sicer zadnjem teku za pomurski pokal številčnejša, pa tudi kon-kurenca kakovostnejša. Samo v osrednjem moškem teku je na-mreč moči in vzdržljivost me-rilo 57 tekačev, najhitrejši pa je bil Bojan Čebin iz Ribnice. Od domačih tekmovalcev sta bila najboljša Boris Kaučič na 13. in Endre Gönter, oba iz Murske Sobote, na 16. mestu. V svojih starostnih skupinah sta zasedla
4. mesti. Med 15 ženskami pa je zmagala veteranka Jana Strahinič iz Domžal, Olga Flisar Holcman iz Kroga je bila v absolutni ka-tegoriji 11., v svoji skupini pa 3. Tekači OŠ II Murska Sobota so se z drugim mestom odliko-vali v štafetnem teku dečkov; v posamičnih tekih mladih pa so v glavnem prevladovali člani in članice domačega kluba Panvita.
30
ŠPORT
Društvo za športno rekreacijo Murska Sobota praznuje visoka jubileja
Jože Stvarnik
Društvo za športno rekreacijo Murska Sobota praznuje 90. obletni-co ustanovitve Telovadnega društva SOKOL Murska Sobota in 80. oble-tnico izgradnje Sokolskega doma v Mladinski ulici 3.
V jubilejnem letu pripravlja-jo manjšo razstavo o prehoje-ni poti organiziranega športa v Murski Soboti z otvoritvijo, ki bo 7. decembra 2009 v prostorih Pokrajinske in študijske knjižni-ce v Murski Soboti s pričetkom ob 17. uri. Dan pozneje, torej 8. decembra 2009, prav tako s pri-četkom ob 17. uri pa bo v telo-vadnici Osnovne šole III Murska Sobota športno-kulturna priredi-tev, na kateri se bodo z nastopom predstavili športniki naših sekcij Društva za športno rekreacijo. Po nekajletni prekinitvi športne gi-mnastike društvu ponovno uspe-va gojiti to atraktivno športno disciplino, ki je bila temelj špor-ta sokolskih društev in pozneje telesnovzgojnih društev Partizan. Na prireditev je povabljena tudi legenda športne gimnastike v Sloveniji Miro Cerar, ki je pred kratkim zaznamoval svoj 70-letni življenjski jubilej.
Prve pobude za ustanovitev špor-tnega kluba oziroma organizacije so bile podane že v letu 1919, takoj po prvi svetovni vojni. Letos smo v naši pokrajini pro-slavili 90. obletnico priključitve Prekmurja k Sloveniji in v ta čas segajo tudi korenine delovanja društva. Ustanovni občni zbor Telovadnega in ljudskoprosve-tnega društva Sokol je bil 18. marca letal920 v čitalniških prostorih v hotelu »Krona« (da-nes gostišče Zvezda). Njeni prvi
člani so bili priseljeni uradni-ki, odvetniki, učitelji, finančni strokovnjaki in drugi meščani Sobote. Leto 1920, s pričetkom organiziranja v športno udejstvo-vanje že v letu 1919, štejemo za začetek organizirane telesne kul-ture v Murski Soboti, ki se je v valu sokolstva vključevala v vsa družbena in politična dogaja-nja na Slovenskem. Domoljubi, zbrani v Sokolu Murska Sobota, so se pogumno lotili oranja le-dine na področju slovenskega športa in telovadbe.
Velikega pomena za športno, re-kreativno in kulturno dejavnost pa je Sokolski dom oziroma dom Partizan, kot ga imenujemo še danes. V mesecu novembru je minilo 80 let, ko je na predvečer državnega praznika starosta so-boškega Sokola dr. Anton Koder 30. novembra 1929 doma predal namenu. Soboški telovadni dom je bil eden prvih telesnokultur-nih domov v Prekmurju — bil je žarišče telesnega in kulturnega napredka. Za tisti čas prekrasno stavbo je gradila in zgradila na-predna Sobota. Sokolski dom z dvorano in odrom je bil v tistem času in še leta pozneje zbirališče narodno zavednih Slovencev.
V obdobju po drugi svetovni vojni pa je z Zakonom o pre-nosu imovine telesnovzgojnih društev vso premoženje, ki je bilo last nekdanjih sokolskih društev, prešlo v last Fiskulturne
zveze Slovenije. Tako ga je v Murski Soboti dobil v last Partizan Slovenije na podlagi posebnega razširjenega plenuma Fiskulturne zveze Slovenije leta 1952. Od leta 1992 pa je pravna naslednica te zveze Športna uni-ja Slovenije. Glede na to, da so bila v gradnjo doma in v njegovo sprotno vzdrževanje vložena veli-ka sredstva občanov in proračun-skih sredstev občine, si društvo vse od preimenovanja prizadeva, da premoženje preide v njego-vo večinsko in sčasoma celotno last. Dogovori s Športno unijo Slovenije so z obojestranskim prizadevanjem v zaključni fazi. Čeprav je društvo od prestruk-turiranja lokalne samouprave v mestni občini pridobilo ogro-mno novih športnih površin, jih je še vedno premalo, tako da je »Partizan« z dejavnostjo športnih društev in zvez polno zaseden oz. nudi zatočišče številnim rekrea-tivcem kakor tudi tekmovalnemu športu. Tako ima društvo danes ne glede na razne reorganizacije in preimenovanja pomembno vlogo pri razvoju športa pri nas. Komponente zdravega načina življenja so vključene v vse pore naših sekcij s skupno več kot 400 člani, tako da si je društvo prido-bilo certifikat »zdravo društvo«.
Pridite nas 8. decembra 2009 ob 17. uri pogledat v večnamen-sko športno dvorano Osnovne šole III, zagotovo vam ne bo žal. Prepričani smo, da boste uživali ob nastopu cicibanov, kijih vklju-čujemo v splošno vadbo starosti od 3 do 6 let. Predstavila se bodo dekleta ritmične gimnastike, ki že tradicionalno s svojimi nastopi bogatijo različne prireditve, in sekcija športne gimnastike, kije, kot je že zapisano, ponovno zaživela in na tekmovanjih dosega lepe uspehe. Na primeren in simboličen način bo predstavljeno tudi delo preostalih sekcij. Povabiti želimo tudi nekatere športnike iz ostalih slovenskih klubov športne gimnastike.
Društvo za športno rekreacijo Murska Sobota
31
CIVILNA ZAŠČITA
Sodelovanje
v obrambi pred poplavami
Geza Grabar
Reka Mura v krajih oziroma občinah ob svojem toku predstavlja poten-cialno nevarnost poplav. Povišani vodostaji ogrožajo območja med obrambnimi nasipi in predstavljajo nevarnost ob morebitni porušitvi na-sipov. V zadnjih letih je naraščanje vodostajev stalnica, zato je Mestna občina Murska Sobota podala pobu-do o povezovanju in medsebojnem sodelovanju obmurskih občin v za-ščiti pred poplavami na Muri.
Razmere pred letom 1995, torej pred novim zakonom o lokalni samoupravi oziroma formiranju novih občin, so bile drugačne od današnjih, rekli bi lahko, da so bile ugodnejše. Obramba pred poplavami na Muri je bila razdeljena med štiri velike po-murske občine, ki so lažje zago-tavljale sredstva za opremljanje in usposabljanje sil za zaščito, reševanje in pomoč, pa tudi ko-munikacija je bila preprostejša. Danes je tovrstna obramba veza-na na kar dvanajst občin (Apače, Gornja Radgona, Radenci, Tišina, Križevci pri Ljutomeru, Murska Sobota, Veržej, Beltinci, Ljutomer, Crenšovci, Razkrižje in Lendava), ki za sile za zaščito, reševanje in pomoč namenjajo različno visoka sredstva, med nji-mi pa ni usklajenega opremljanja in usposabljanja, pa tudi rešitve za izvajanje zaščitno-reševalnih
ukrepov ob poplavah so zelo raz-lične. Da bi poenotili tovrstne ak-tivnosti, je bil poveljnik Civilne zaščite Mestne občine Murska Sobota Stanislav Wolf skupaj z županom Antonom Stihcem pobudnik in sklicatelj prvega se-stanka obmurskih občin in dru-gih odgovornih za zaščito pred poplavami na reki Muri.
Ključ do uspeha je sodelovanje
V sejni dvorani Mestne občine Murska Sobota se je že župan ob-čine gostiteljice zavzel za ureditev oziroma sanacijo visokovodnih nasipov na reki Muri, prisotne pa je tudi pozval, naj podprejo pobudo za čim prejšnjo ureditev visokovodnih nasipov. Strinjal se je z nujnostjo dogovora na ravni obmurskih občin o sodelovanju za enotno zaščito pred poplavami na Muri.
Stanislav Wolf, poveljnik CZ MO Murska Sobota, je predstavil izhodišča in podal predloge za do-govarjanje med obmurskimi ob-činami. Posebej je izpostavil po-trebo po vključitvi Agencije RS za okolje, VGP Mura in drugih, ki opravljajo dejavnost, pomembno za zaščito in reševanje, v predlaga-ni dogovor. Ob tem je izpostavil, da morajo vse lokalne skupnosti zagotoviti materialne pogoje za zagotavljanje opreme za zaščito pred poplavami. Pomembno je tudi, da lokalne skupnosti sklene-jo ustrezne pogodbe s podjetji za dobavo potrebnih materialov in
tehnike. Opozoril je še, da mo-rajo ogrožene lokalne skupnosti zagotavljati ustrezna finančna sredstva za nakup enotne osnovne opreme za zaščito pred poplavami (valostop, dvojčične vreče), sile za zaščito pred poplavami pa je tre-ba ustrezno usposobiti. Najboljša bi bila izvedba enotnega usposa-bljanja v okviru Regijskega štaba CZ za Pomurje. Za to področje, torej obrambo pred poplavami, je predstavil tudi predlog dopol-njenih nalog regijskega centra za obveščanje prav na področju obveščanja obmurskih občin ter aktiviranja sil zaščite in reševanja ob poplavah na reki Muri.
Dvanajst občin, sedem načrtov, le trije usklajeni
Da je problem učinkovite obram-be pred poplavami v obmurskih občinah zelo pereč, se je stri-njal tudi Martin Smodiš, vodja
Izpostave za zaščito in reševa-nje Murska Sobota in poveljnik Civilne zaščite pomurske regije, rekoč, da je v omenjenih občinah izdelanih samo sedem načrtov obrambe pred poplavami, od teh pa so samo trije usklajeni z regij-skim načrtom tovrstne obrambe. V nadaljevanju je Anton Kustec, vodja izpostave ARSO Murska Sobota, dodal, da agencija nima vloge izvajalca, pač pa je le spre-mljevalec vodnih razmer na vo-dotokih, zato tudi nima možnosti kakršnegakoli poseganja ali delo-vanja ob poplavah.
Direktor podjetja Komunala Murska Sobota Mirko Šabjan pa je opozoril še na potrebo po obveščanju podjetja Komunala o nevarnosti poplav na reki Muri zaradi lokacije vodnjakov, ki oskr-bujejo več kot polovico Pomurja in se nahajajo znotraj visokovo-dnih nasipov.
TILIA
32
GASILCI
Prvo romsko
gasilsko društvo je zaživelo
Geza Grabar
Čeprav so bili prvi poskusi formiranja gasilskega društva na Pušči že leta 1975, je bilo društvo ustanovljeno leta 2004. Prav v letošnjem letu pa je društvo z gasilci tudi dejansko zaži-velo in je edinstveno ne le v Sloveniji, pač pa tudi v svetovnem merilu.
Spomladi so gasilci s Pušče posta-li člani GZ MO Murska Sobota, konec junija so pripravili prire-ditev, kjer so zbirali prostovoljne prispevke za nakup opreme, ko-nec oktobra pa so v svojem kraju že pripravili svojo prvo pravo ga-silsko prireditev. Razlogov zanjo je bilo veliko.
Slovesnosti ob prevzemu potrdil o končanem osnovnem tečaju za gasilce so združili s simbolič-no predajo gasilne opreme. Na poziv na spletni strani Gasilske zveze Slovenije, ki jo je sprožil plemeniti slovenski gasilec Oskar Neuvirt, naj se v akcijo zagota-vljanja osnovne opreme prvemu romskemu gasilskemu društvu pridruži čim več društev, so se odzvali številni iz vse države. Že lani so jim rabljeno orodno vozi-lo podarili gasilci iz Sebeborcev, v okviru omenjene akcije pa so do-bili še vozilo od prostovoljnih ga-silcev iz Prežganja pri Ljubljani, z razno opremo pa so jim pomaga-la še društva iz Gornje Radgone, Ljutomera, Malečnika, Bleda in drugih. Z denarnim nakazilom in popustom pri nakupu opreme se jim je pridružilo podjetje za prodajo gasilske opreme Webo iz Maribora, z gasilsko literaturo pa na sami prireditvi tudi krovna zveza.
Ob tej priložnosti se je posebej iz-kazala GZ MO Murska Sobota z nakupom dveh kompletov oseb-nih zaščitnih oblek. Posamezna društva iz mestne občine pa
so se dopolnila v nakupu nove opreme (ročnikov in cevi). Ne smemo pa pozabiti na izjemno naklonjenost mestne občine za ustanavljanje tega romskega ga-silskega društva.
Izjemne gasilske prireditve, ki bo nedvomno svoje mesto na-šla v zgodovinskih zapisih tako mestne občine kot romske zgo-dovine, so se udeležili številni gasilci in gosti, med katerimi sta bila tudi predsednik GZS Anton Koren in župan Anton Stihec. Vsi govorniki so pohvalili po-gumno in odgovorno odločitev Romov s Pušče in veliko voljo, saj so praktično začeli iz nič. Da je gasilsko društvo tod nuja, priča tudi podatek, da gre za največje in najbolj urejeno romsko naselje v državi, saj v kraju prebiva 620 ljudi, ki živijo v 156 objektih in na površini 6,5 hektarja.
S formalno podelitvijo potrdil o opravljenem osnovnem tečaju za gasilca so v društvu, ki ga od za-četka požrtvovalno vodi Dejvid Horvat, dobili tudi prve opera-tivce. To so Kristijan Baranja,
Mišo Baranja, Franc Cener, Mario Cener 1 in Mario Cener 2, Dalibor Cener, Goran Horvat, Dejvid Horvat, Ivan Horvat, Jože Horvat, Koloman Horvat, Zoran Kovač, Ivo Šarkezi in Marjan Urbanič.
Vsi omenjeni so iz rok župana Antona Štihca dobili tudi osnov-no osebno gasilsko opremo - de-lavske gasilske obleke, za katere je sredstva zagotovila mestna ob-čina. Predsednik Gasilske zveze Slovenije Anton Koren si je v spremstvu župana, predsednika gasilskega društva in občinskega romskega svetnika Darka Rudaša z velikim zanimanjem ogledal to vzorno urejeno romsko naselje. Sicer pa je na Pušči zanimanje za gasilstvo izjemno. Že sedaj imajo blizu 50 članov in čez 30 mladih, ki so se tudi že izurili v poveljeva-nju. Kot napoveduje predsednik Horvat, je njihov naslednji korak zagotoviti motorno brizgalno, v doglednem času pa bi radi uredili še skupni prostor oziroma gasil-ski dom, kjer bi lahko gasilsko opremo tudi hranili.
Vrtec Urška na obisku pri gasilcih
Ob številnih tekočih obveznostih so imeli murskosoboški gasilci v oktobru, mesecu požarne varnosti, polne roke dela tudi na področju preventivne in promocijske dejavnosti.
V petek, 23. oktobra, so gostili malčke iz vrtca Urška v Murski Soboti. Kar 23 mladih je z dvema vzgojiteljicama nekaj prijetnih uric preživelo med murskosoboškimi gasilci, ki so jim razkazali gasilska vozila in opremo, povedali, kako posredujejo v primeru nesreč, požarov, poplav, ujm in toče.
33
KRIŽANKA
NAGRADNA KRIŽANKA
Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina
MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota
Člani izdajateljskega odbora: ANTON ŠTIHEC, JOŽE CASAR, mag. MARJAN GUJT,
GEZA KIŠFALVI, NIKOLAJ MIRAN LANŠČAK, DARKO RUDAŠ, DAVOR ŠKORJANEC,
DEZIDER ŠOOŠ in DANIJELA ŽITEK
Naslovnica: TANJA ZRINSKI
Odgovorna urednica: VIDA LUKAČ
Jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ
Oblikovna zasnova: INQUA, d. o. o.
Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p.
Naklada: 7000 izvodov
SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu, brezplačno.
Prispevke pošljite na: urednistvo.novin@murska-sobota.si Telefon: 02 5251619
Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 30. novembra 2009 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko
Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas, je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri.
Nagrajenec križanke iz prejšnje številke: Valerija Koltaj, Vrtna 2, 9000 Murska Sobota
Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA - kanal 10.
34
TREJZINO SENJE
35
Sprememba prostorskega akta ____________za ožje mestno središče