Št. 12. V Gorioi, v soboto due 11. fabruvarja 1905. Letnik VII. l/.haja vs.-i' toi'fk in nolioto oh 11. mi |iri'i[pi)hln i' /a mh-hLo ter oL }\. uri p'lf-, za dfi.i'lt>. Ako pa kali$iSu pi» H vin. GORICA (/jjutr&iijt* tatlaiije.) llre.riiii*tvt> in uprttvitiatvo **• naliajata v *N a r o d n i tiikarni», ulica Vettiirini h. it. 9. UopisH je naslovili na uredniätvo, oglaae in naroenino pa na upravnialvo >tioric<*t, Oglasi ae računijo po petit- vrstali in sicer ako m>. tiskajo 1-kral po V2 vin., 2-krat po 10 vin., 3-kral po 8 vin. Ako »t* večkrat tiskajo, rasin- nijo tie po pogudbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Maruaič). Avstrija in Italija. Uejslvo, da prernesti naäa vojua iiprava no kaj lovskih batalijonov, ki se nahajajo swdaj oh ruski moji, na jug, je dalo povod italijauskim listom in posebno ouiin, nahajajočim so v slu/.iti italijan- skega ministra Giolitli-ja, da so zagnali iihnJ Hvot grozen krik ter znčeli jako ra/hurjati duhove italijanskoga prebival- stva. Pisali so o li zadevi tudi sonjalni liali v Italiji in tudi konservativni, a pi sali so v vwe drugem smislu ne-go so lo delali vladui linti. Socijalni in konserva tiviii litsti trdili so namreč, da je kriča- nje vladnih listov zgolj humbug in da nirua drugega namena, nego uplivati na to, da bi ilalijanski parlament tern raje dovoli) vladi novih visokih kreditov za vojaške potrebe. Glasilo naäega minister- stva za zunanje zadeve, „Fremdenblatt", je zavrnil sumničenja italijanskih ofici- joznih listov, čeŠ, da bi imela Avatrija kake sovražne nainene do svoje zavez- nice ler da pomiče zaradi tega svoje vo- jaštvo proti italijanski meji. — Nato so začeli ilalijanski listi drugače pisati. Tr- diti so začeli namreč, da pomika Avstrija zato a?oje Čete proti juga, dabise uprla oviram od Btrani Italije, katere bi ta hotela delati Avstriji, ko bi se ta začela äirili ob Jadranskem morja in na Bai- kanu. Ti listi pravijo, da bo popolnoma obveščeni, kako se Avstrija pripravlja na vojsko. Izvedeli da so namreč, da je bilo v jedni sami noöi in popolnoma na ti- hem pri Juninem svitu prepeljanih na neko trdnjavo v Tridenta 14 težkih to- pov. Vsled takih osnovanih ali pa tudi neoßnovanih pisem, ki prihajajo ? Ita- lijo iz „neodreäenih dežel*, so začeli fazni ilalijanski listi kar naravnost po- zivati Ilalijo, naj prične z Avslrijo sveto vojsko, češ, da bodo italijanski vojaki z odprlimi rokami sprejeti od tisočev in ÜHOcev neodreäenih bratov, ki komaj öakajo njih dohoda po raznih avslrijskih italijanskih mestih. Posebno značilno je pismo, katero l& objavil Gabriele d' Anunzio v lloren- linski reviji nll Regno". V tem piBmu pravi ta ilalijanski pesnik, da se Jadran- »ko morje še danes nazivlje beneäkim zalivom, zalivom onih Benetk, ki so bile sezidane z istrskim kamenjem, na istr- »kih hrastih. Ko sem — nadaljuje Ga- briele d' Ananzio v svojem pismu — v svojih mladih letih se vozil po tem na- fom zalivu, zapazil sem na beneškem ^idovju Trogira cipreso, ki pokriva bo- neškoga leva s svojim zelenjem. Prebi- valci Trogira so mi rekli, da ta cipresa pri^akujo dnova^ ko se bo okrasila z le- pim cveljem. Takrat se mi je vrinila mi- sftl, kakor da bi ona cipresa pričakovala ltalijo, da po.seže po on ein bregovju, ki je lalinsko vho doli do Koloru, do onega bregovja, kalero so v dobi srečo ime- novali „Heneüko Albanijo". Na torn dal- mulinskem zidovju drži ben^äki lev v svojih krempljih evangelij sv. Marka, ka- kor da bi hotel s tem zadaäili v svojem protivniku upanje na mir. To dokazuje, da ima naSe slarodavno zidovje veČ ra- zuma, nego ga imajo danaänji italijanski politiki. Kaj delajo naži državniki ? l)o- kler se Trst zvija pod avstrijsko palico, ki sili k miru naäe nemirno ljudstvo, slavimo mi IVtrarkov stih, katciri kon- čuje z bcsedami : iJu/. kličem, mir, mir mir." To pinmo pesnika d' Anunzio ni -ostalo brez uspeha in v tem smislu so ho xaceli oglaäali zadnji fan po italijan- .skih listih tudi drugi italijanski pisatelji in pesniki. To pismo bilo je pray» bojna fanfara. BoJj trezno pa sodi Ricciotti Gari- baldi o li zadevi. On pravi namreč, da je danes italijanska armada mnogo sla- bejša od avstrijske in da bi v slučaju vojske med Ilalijo in Avstrijo raoralača- kati italijanska armada avstrijsko pri reki Padu, vsled česar bi morala prepustiti I avstrijski armadi celo Lombardijo. Njema Be zdi namreč nespametno misliti na to, da bi zamogla pričeti Ilalija z oi'enzivo na avstrijski meji, ki je po njegovem mnenju ne samo umetno, ampak tudi po naravi predobro vtrjena na avatrijaki strani. Po njegovem mnenju brani Av- striji irredentizem njenih narodov, kate- rega so sami avstrijski državniki javno priznavali, da bi se še nadalje širila proti Baikanu. Narodni irredentizem pa zmanjäa Avstrija le na ta način, ako da narodom äiräo samoupravo in izroči vodstvo mo- narhije Slovanom. Proti temu bi se pa odločno branil Berolin. ! Taki in jednaki glasovi prihajajo glede naäe države dan na dan v itali- • janskih listih. In dejatvo ostane, da veje ; od dne do dne vedno bolj sovražen ve- ter po celi Italiji proti Avstriji. Zato pa so vsi mnenja, da je raz- por in 8icer oöiten razpor med Avstrijo in ltalijo zgolj le vprašanje časa. Za ltalijo je na Jadranskem morju Albanija istega pomena, kakor je bil Tunis v Sre- dozem8kem morju. Okupaciia Tunisa od strani Francozov je bila vzrok, da je Italija prislopila k trozvozi, in ako bi sodaj Avstrija okupirala Albanijo, izti- snila bi s tem ltalijo iz trozveze ter jo združila s Francosko. S tem bi nastal med Avstrijo in Ilalijo razpor. Ali bi bil pa la razpor tudi krvav, tega ne more danes nikdo vedeti. Na v-ak način bi se Italija dva- krat poprej premislila, predno bi se spu- stila v krvavi boj z Avatrijo, o kateri je dobro prepričana, da je mnogo jačja od nje in da je njen ugled na Balkauu mnogo večji nego pa italijanski. Do p isi. Iz KojnkegR. Neki dopisnik iz ßiljane, ki bi postal najbrže sam rad tajnik lamoänjega preč g. župnika, zagnal se je v „Soöi" z dne 4. februvarja t. I. v osebo g. župnika podlo in nesramno, kakor to delajo vsi sotrudniki imenova- nega umazanega lisla. Ta nesramnež vtika se v popolnoma privatne zadeve g. župnika in mn nekako hoče zauka- zovati, koga naj bi on v hiäi imel in koga ne. Očita mn torej, da svoje ljudi nekako zanemarja, tujce pa podpira. Res je, da g. župnik rad vsakega po svojih močeh podpira, tudi če ni njegov sorodnik, ako se nahaja isti v potrebi. Rako naj bi pa drugače ravnal on, ki ima dolžnost äiriti med nami Kri- stusove nauke, izmed katerih je oni o ljubezni do bljižnjega najglavnejši. Se- veda hoče lažnjivi dopisnik podtikati g. župniku, kakor da bi on preziral svojega očeta, svojega brata in svojo sestro. A to podtikanje je popolnoma navadno obrekovanje, kajti g. župnik podpira iz- datno te svoje ljudi, česar ti svojim so- sedom tndi ne prikrivajo. Poaebno za svojega očeta skrbi g. župnik kot pravi sin. Rad bi ga imel ludi pri sebi, ali o ki rad lovi mlade deklice za svojo Palačo. ^oznik je sliäal krik, požuril je ko- 1>a'Lei a ko je priäel do vode, ni bilo brvi, ~— ^veta devica, jo vsklikni!, koj Je ^util, kaj se je zgodilo. — Fani, Fani, je še prišlo iz nje- govih ust, a dalje ni mogel. Strt in kakor zadavljen je stal ob bregu, oko njegovo je bilo mrtvo, niČ ni sliäal, nič videl. Gospodar je ravno ta hip sei iz hiše proti tovarni, sliäal je krik „Fani, Fani", in hitro prišel gledat. — Bog sveti, kaj se je zgodilo! Rdo si ti tarn na oni strani, govori! Poznik se je zavedel, oglasil se je, a več kot „zločin, nesreča" ni mogel spravili iz sebe. Tekel je potem nazaj in prižel nižje čez most na to stran. Baum mu je priäel naproti in mo Ice sta se objela ta dva nesrečna človeka. In za hip sta se zopet izpustila. — Kaj se je zgodilo, kaj? In stari mož je tekel v hiäo, sklical ljudi in jih spravil ven na dvoriäce. — Fani, Fani, kje si, kje si, tar- nala je mati; vsa drnžina je bila okoln nje, vsi so čutili, da je nekaj hudega, groznega zadelo nesrečno ženo. — Pojdite, pojdite in iäöite ! Vsi so odäli s svetilkami in raznim orodjem, nesli so vrvi in lestvice, zadej za njimi je cepljal nadzornik. Prvi hip se je vstrašil, ko je sliäal, kaj se je zgodilo, a pozneje ae je pre- mislil, ceä, bodi pameten. Rar je, je; se- daj molči kot riba. In iskali so hlapci, iskali domači in tudi drugi so se pridružili, kajti kmalu se je zvedelo v trgu in okolici. Sodnik je priäel, orožniki so iskali, a le zaman. Sele proti jntrn se jim je posreöilo dobiti kos obleke, in kmalu nato so do- bili za starim deblom mrtvo deklico. Po- legnili so jo iz vode in mati je padla nad mrtvega otroka. — Naj kaznnje Bog, morilca moje hčere, vpila je uboga žena. Poznik je slonel ob sodnikn in gospod Baum je stal nem ob svoji pla- kajoči ženi. Dekle ao prenesli v hišo in sodnik je sestavil zapisnik. — Sam božji križ, da ravno jaz moram delati to. Včeraj tako veselje, danes taka žalost. Strašno, straäno ! Ti nbogi moj prijatelj, obrnil se je k Da- nilu, res nisi zaslnžil take nesreče. Ne bom te tolažil, vem, da ni beaed, ki bi ti izbrisale to bol iz doše — a kazen pride, ti pravim, kazen pride. Bog je pravičen Nadzornik je stal ob strani. Bil je bled in poparjen, bal se je, da pride kaj na dan. Rad bi bil bežal od tu, rad bi ae bil akril, a to bi iele yzbu- dilo sura. (Konec pride.) Izkaz daril in dokrotuikov objaviva ? naših liatih. Na Sredujem, dne 4. febr. 1905. V Ajbi, dne 6 januvarja 1905. P e r š e, I v a n K a n ä i (, Japan, vikar. Dostavek. — Darove sprejema tudi naše upravniätvo. lz Ro^ioja. — Odkar se pri nan dela železnica, doživeli smo marsikaj, kar Be ne sme prezreti. A doživeli niamo žalibog mnogo dobrega, aoipak več sla- bega. Res, da si Ijudje dosti prislužijo bodiai od tujcev, all z delom na želez niäki progi, a roanici na ljubo bodi ome- njeno, da ludi alabega a« naredi doati veö kot prejänje case, ko ni bilo Ijudatvo tako popačeno. Z žaloatjo gledamo, kako gresta goapodarstvo iu motala na vec krajih po äiroki cesti nizdol. Lahko re čem, da na sploh «mo dosti na alabSem, bodisi zasebno ali dwätvenu, uego smo bili nekdaj. A predaleč »em zaäel. Začnimo stvarno, namreö kako bira goapodaratvo. lmeli smo dobro urejeno mlekarnico, ka- tera je donaäala pridnim iivinorejcem lepe dohodke. Mlekarnica je uživala ugled dobre gospodarske organizacije. Nail iz- delki so dobitali sploSna priznanja, bo- diai za maslo ali sir. To je bilo naäim gospodarjem ? ypodbujo, da so ue prid- neje bavili z livinorejo, da, celo tekrao- vali so drag z dragim v izrejanju živine. A zdaj? Mlekarniee nimarno več, sedaj apava spanje pravičnega. Dragi stroji in druge priprave, kar vae je sialo precejSnje avote, ležijo sedaj pozabljeni in zanemarjeni v kotn, kamor jib je po- atavila malomarnost. Dbogi Ijudjesozdaj prisiljeni prodajati mleko „ajzenponar- jem" na „pus, a ti alednji ?eökrat od- nesejo pete brez plačati. Bodi dovolj za zdaj o tern. Sedaj pa nekaj dragega. Preteklo leto smo dobili uniformovanega občin- skega čuvaja in redarja v eni oaebi. Da imamo v občini redarja, to ni nikako zlo. Da stane letnib 600 K, to je uie nekaj. A da po goatilnah in vasi ni miru 8e č-ez polnoči, to ni prav. Da je mož- redar „liberaluega" mišljenja, tega ma ne branimo, a da je nasproten in sovražen ubogim „klertkalcem", to je Še manj prav. Da ima ta rnož zelo bado piko na nboge „klerikalce", pokazal je to že več- krat, poaebno pa pred nedolgem, ko so ma noge odpovedaleslužbo. Sicer da nas tako aovraži, ma ne zamerimo toliko, ker dela tako najbrže nu višje povelje. Drugače bi mu priporočali, da bi nekoliko bolj pazil na uvoje alužbene dolžnosti. Mož sicer jako odločno nastopa in po- goal« ho tudi njegove ovadbe gledeonih, ki so He pregrešili proti policijskemu redo. Ali čudno je le to, ki pa je težko slu čajno, da stoje pred naäimi občinskimi sodniki kot krivci edino le Bami nbogi „klerikalei", če bo se tudi pregrešili v najmanjäi stvari, dočim se nikdar ne posreči temu moža zalotiti drage kro- karje in razsajače, ki razsajajo po vasi kar cele noči. Pa tads za an ago se pri nas pre- malo akrbi. Tudi naze ceste se ne na- bajajo v iiajboljäem redu. Po vaai leže -celi kupi neanage in blata, kar je mar- aikatori popotnik, ki je Sei skozi naäo vaüi, labko opazil. Tadi v tern pogledu bi se lahko pri naa mnogo več atorilo. Zato bodi naSa skrb, da bodemo napredovaii, a napredovali v dobrem. Toliko za Bedaj, pribodnjiö kaj več. 0 b č i n a r. Politiöni pregled. Driavnl zbor. V sredo je zbornica končala prvo br'anje zakona glede vojaških novincev. Govorili so razni govorniki, med njimi Biankini, ki se je bavil z ogrsko krizo in hrvatskimi zahtevami glede armade. Minister za deželno brarnbo, grof Welsersheimb, je izjavil, da hoče vojna uprava po možnosti uatreči izraženim željara, da bode treba pomnožiti ätevilo novincev in da je zakon glede dveletne -yojaske slulbe ? načrtu Le gotov. V cetrlek bilo je tia dnovnem redu prvo (jitanje državrietfa proračuna. Prvi govornik bil je poslanec Sommer, ki ae ie na dolgo bavil z razmerarni na Ogrskem. Govornik se je izrekel za go- spodarako ločitev od Ograke. Vo nje- goveni mnenju naj bi ne imela to«transktt državna polovica z Ograko nk': skupne^a razun vladarja, vojake in pa zaaloputva z zanajnjimt državami. Med drugim jo tadi rekel, da ae mu zdi, da je aavidezna opudtitev slovanake obstrukcije v držav- nem zboru le na škodo Nemcem. Konecno govoril je tadi proti usttmovitvi pravrn^ akademije v Inoinoslu in »plob proti uatanovitvi italijanskega vseucilis^a v Trstu. — Za njim je govoril poalanec Löckner, ki je svaril vlado pred rabo § 11. ter dejal, naj vlada ne ima pred ot'mi lo dinastiönib interBHOv, ampak intoroye državljanov. Žngal je vladi, da bodo Nemci kmalu Htopili i/. rezerve ter na- stopili proti nji, ker notfejo dopustiti krčeuja poae«t{ie|jo artjo, v kateri hU interpelirala ae- natorja Di Camporeale in Pierantoni miniatra za /jinanjo zadeve glede rammer med Avstrijo in ltalijo. Prvi senator natnreč Di llainporeale je rekel, da ao dalo povod njegovi interpelaciji govorice o 'oboroževanju in naineSčenju avalrij- akcga vojaätva ob italijanski meji. V avoji interpelaciji pravi, da je popolnoma za to, da bi oatali odnoSaji med Avstrijo in ltalijo prijateiiski, kar bi bilo v veliko korist Italije. Objednem so je izrekel proli vaem nepremišljeniin agitaciiam proti sosedni državi. Drugi senator Pie rantoni strinjal se je sicer s prvim in- terpelantom, a ae je hotel vendar nokoliko umoäavati v avatrijske notranj« zadeve, posebno glede italijanskega vsonöilisöa. Minister za zunanje zadeve odgovoril je interpelantoma äe v isli aeji ter se popol norna zlagal z nazori prvega interpe- lanla, ne pa tako z nazori dragega. Ixjavil jo odločno, da ao razmere med Avstrijo in ltalijo popolnoma nekaljene ter pristavil, da obatoji med Avstrijo in ltalijo glede Albanije pinan ilo^ovor. Priznaval pa je, da deUjo irrodentovci v Italiji a avojimi nepremišljonimi in neumeatnimi agitacijami italiJHnski vladi velike aitnosti. Posebno je ožigosul razne nedostojne dernonslracij«, ki se vprizarjajo v Italiji proti diplomatičnim zaatopstvom tujih držav. Hekel je, da ao celo barbari znali bolj apoätovati take ualanove, nego jih aedaj apoätajejo [Hwnirni življi v Italiji. Italija pomnožl vojsko. Iz Hima poročajo, da predloži vlada zbornici novo predlogo, po kateri so zviAajo stroSki za italijansko vojako-za kakih 60 milijonov lir. Mlnlaterska kriza v SrblJI rešena. Ker ho VHa navnkrižja poravnana, je Pasičev kabinet umaknil svojo de- miaijo ter oatane še nadaljo. S tern je minisU'raka kriza reäena. Dogodkl na Ruskem. Na Kuakein je zavladal zopet mir. Po vaeh meatih, kjer ao bili po hudobnih domaČih in inozemskih hujakaöih in Hovražnikih Husov izzvani delav^ki štrajki, vrnili ho so delavci zopet k rednema dolu tor prisli do prepričanja, da so bili zapeljani od Ijudij, katerim ni bil nikdar pri spcu blagor delavcev, ampnk vse kaj (irugegit. Rusko-japonska vojska. Na bojišdu ni bilo zadnje dni iz- vxemsi inalih praak nobonih važnejših dogodkov. Ker uiniajo japonolilski liati Nposobnega gradiva, s katerim bi raz- burjali živce svojim čitateljom, prisiljeni so, da si tako gradivo izmiäljujejo. Pri- coli ao namreč zopet s ataro igro. lz- miäljajejo Bi razne vesti o nastalem Hporu med generalom Kuropatkinom in med ruskimi vojnimi vodilnimi krogi. Ti ljudje generala Knropatkina ne morejo pa ne morejo. Zato pa prihajajo zadnji <%as zop«t na dan z govoricami, da bode general Kuropatkin odpoklican, ter da pride na njegovo mnslo noki ruaki veliki kne/. + ¦ ¦X' Kakor poročajo liali, odplujo jutri pod povelJBtvom admirala Nebogatova iz Libava tretja baltiska eakadra na Daljni Vztok. ¦ ¦ ¦ Iz mandžur.skpga glavnoga stana po- rocajo, da ao Rani minoli pomieljek po rio^i ohstrwljevali razne dele japonake voj/ie {•rla ter da ao mali oddeJki rankt* pohote na več krajili uapadlt Japonce. Isti so pa VHi>. napade odbili, Huai we utrjujejo nadalje v ameri Lilajenlun, v soteaki Henhie in Haikontei. ¦ Kakor ae v Petrograd a govori, bo moalo generala Grippenberga, ki ae vrača v hivropo, imenovan poveljuikom drage armade v Vzločni Aziji general Zarpicki. * * General Kuropatkin je izdal ukaz., da se zamorejo vse žeuake in otroei, ki lioc'ejo zapustili Vladivostok, zastonj pe- ijHti do bajkalskega jezera. Prolesorji in dijaki orijentalskega zavoda ter proleaorji in dijaki vladivostoSke gima/.ijH ao Ia zj»- pustili nioato. * „Daily Express" porora \r Potro- grada, da so vse vcsli o miru, kar 8« lit1«» Hitwije, popoliKuim neosuovane. Ru- sija horH na vsak nariu nadaljevati v«)jno. + *¦ ¦+ General Kuropalkiu je brzojavil carju Nikolaju od 7. t. in.: Na levem krilu ho uapadli na^i dobrovoljei j« ponak« predatra^.H bliz-u vaai Vaitoaaa. V(i(T: Japoutiwv je bilo untceljenih ali pre bodenih z bajonetoui. Drugi ao zbežali. Dno 7. t. m. zjutraj ao pričeli Japonoi v centrumu ot'enzivo, toda uaae aprednje atraže so jib zapa/.ile iu po poldrugo- uruem boju ao se ist« amaknile. Domače in razne novice. PrepliuV /a „Solnki Dom" /a S. liregorcicevo knjl^o „Job" so po- alali naslednji rodoljubi in dobrotniki : Benko Iv., naducilolj v S )vodnjah 60 v; Blažko Alt, kurat v Mirniku I K 60 v. ,,(ioriška /ve/a ^oNpodarakih /adrug in drustev" v («oriel opozarja vinogradnike, Clane „Centraine posojil- nice" in drugih posojilnic po deželi, ki so članice „GoriSke zveze", da dobi v kratkem (^asu modro galico iu žveplo. Vabi jih torej, da pohile z naročevanjem teh vrat blaga, ker ae aprejmojo naroöila le za toliko blaga, kolikor je narocenega. V zalogi je 5e nekaj Tomaževe žlindre na razpolago članom. VojftŠke vesti. — Ker ho tako naglo ne more priskrbeli vojaänice za oni eskadron huzarjev, ki pride v Go- rico dne 1. aprila, bodo ti začaano na- meščeni pri ponamoznih poseatnikih, ki imajo za to pripravne hleve. Ker ni danes v Tolminu dovolj prostora, da bi Be Umjiameatil jedon celi lovski batalijon, nameačene bodo začaano 3 Btotnije v Kanaiu, a jodna v Tolminu. Krvav pretep v Deviuu. — V pondeljek popivala ata po devinskih krčmah skoro celi dan Ivan LsgiSa, po ilomače „Samplič", star 30 let in pa 21 lotni krojač Ivan Arčon. Zvečer okolo 8. uro pa ata se konečno sprla ter se za- čela na cesti pretepati. V tern hipu pride k njima 21-letni pekovski pomočnik Jakob PodKornich, ki ae začne ameSevati v pretep. Kmala za njim pa sta pri$la k pretepačem šo Arčonova mati in pa Lotfiäin brat Jože. Komaj ata se ta dva zadnja približala pretepa^ern, potegnil jo Podgornich \i žepa nož ter začel ž njim okolo sebe mahati, kakor da bi bil ob- seden. lvana Legiša zadol je z nožem v trebuh^ mu ga prepodel, a objednem prebodel tadi čreva, tako, da ae je ne- •srečnež takoj zgrudil mrtov na tla. Arčona ranil je nevarno na deani rokt in na hrbla. Arčonovi materi prebodel je desno roko in konečno zabodel je Legiäo Jožela v koleno ter ga jako nevarno ranil. Po- klicali ao orožnika in obveatili o tern, kar se je dogodilo, sodnijo v Tržiču. Ob 10 ari priäla je komisija iz Tržiča, ki sdi's) naj volja, da cuorajo biti izdelki, utu«ö- ßjeni 7.H razatavo, priproati, koristni in priuier/ij za rabo. Izkljtičeni ho vsi oni izüeJki, katerih izdelovauje sloni na fcuanju različnih rokodelHtov. 4. lzdelek ttiora iavrsiti lu'enec aam brez ročne püiuo(rzil, da pojde v Trat, %delo ae jim je lo jako čudno od člo- Veka, ki ničesar ne poaeduje in nič ne (lela. To je izvedela tudi policija, in od- poslana 8ta bila v Trat redarja Butignon jn Tomažič, preoblečena v civilno obleko. lema dvema redarjema poarečilo ae je kmalu priti na sled goljafici in njenomu 'jubčkn. Našla ata ju namreč v ulici Riva ^arciotti v družbi Glešičevega brata Šte- Una. Vai trije ao bili aeveda aretirani ^r odpeljani v zapor. Konjl nplaslli so ae včeraj pred- Poludne nekemu topničar&kemu vojaku. ^trgali ao mu iz rok vajeti, na kar je *ojak padel pod voz in ao šla kolesa ^ezenj ter ga nevarno poäkodovala na ^rbtu in na rokab. Nesrečneža pronesli ^o v vojaško bolnišnico. Opozarjaino naše čitatelje duhov- 8kega stanu na danaänje ».Poslano" ^uStva doaluženih katoliäkih duhovnikov ö** Dunaju. Kmetijttko drufftvo v Biljah, re- 8'8trovana zadruga i omejenim po- r°^tvom bo imelo dne 2B. t. m. ob 3. Ul"i pop. v pritličju kaplanije v Biljah hvoj redni občni zbor z naslednjim unevnim redom : 1. Poročilo o delovanju 2*druge 1. 1904; 2. Potrjenje lelnega ra- cuna za I. 1904; 3. Sklepanje o razdružbi ltl Jikvidaciji zadruge. — Ako bi ta občni 2l)or ne bil BklepČen, bo ob 3.72 uri P°P- tr iatem prostoru i iatim dnevnim redona drugi občni zbor, ki veljavno 8*'ftpa ne oziraje se na ätevilo navzočib. f, Tttßaj za kruja^e in c^evljarje v YIihH I K, Jerkič Anton 2 K, Kante 1 K, Pečenko Ant. 7 K, dr. Treo Drag. 7 K, L kar Ladislav 1 K, Ambrož N. 2 K, HnHlyszyn Mihael 2 K, Jeretič Alb. 10 K, Keritevani .1 8 K, Dekleva J. 2 K, Ivancič N. 5 K, Neimenovan 1 K, : Drusovka R. 2() K, Zornik Jos. 1 K, dr. 1 Dereani 1 K, Jeretič Ant. 17 K, Kvartič I 1 K, Fiedler J. 1 K, Gabršček Andrej 1 K, Tabaj Ivan 1 K, Zajec AI 7 K, Koren Ant 2 K, Mozetič Josip 1 K, Dr. Levpuä-cek 2 K, Pečenko Filip 10 K, Gleačič Ivan 20 vin., Čnk El. 8 K, Pezdič A. 8 K, Rozina K. 2 K, Saunig Nace 2 K, , Neznan 1 K. — Vsem (\ gg. darovalcem izreka najsrcnejäo zahvalo odbor koles. druät. „Gorica". Povsko druStvo „Zarja" v Ro- janu priredi jutri pustno veselico s j petjem, godbo, igro in pleaom v dvorani | „Narodnega doma-t v Barkovljah. Začetek j veaelice točno ob 4. uri popoludne. j Vstopnina k voselici 50 atotink. Sedeži prvih ä vr.st 40 atot.; ostali aedeži 20 stot. Vstopnina k pleau rnožki 1 K; Zenake 40 atot. i Samomor irredcutovca. — V Vidmu si je v četrtek vzel življenje An- ton Boniccioli, doma iz Zadra, ki je bil zapleten v zadevo tržaških bomb in je tudi zaradi tega pobegnil iz Trata najprej v Benetke, od koder je prišel potem v Videm. Umoril se je, kakor piäe sam v svojem piamu, zato, ker so mu nekateri italijanski liati očitali, da je ovadil vao stvar glede bomb policiji. Pri/ivna koinisija za osebno dohodariuo. — V petek dne 3. t. m. vršilo se je na linančnem ravnateljstvu sedmo glavno zaaedanje prizivne komi- sije za oaebno dohodarino za Goriäko- Gradiščansko. Na zaključku se je pred- aednik, dvorni svelnik in (inančni rav- natelj Oton vitez Zimmermann, za- hvalil členom komiaije za živo zani- manje, ki so je obračali razpravam, za složno sodelovanje in za stvarnost, ki so jo kazali na posvetovanju, izraziväi prepričanje, da tudi davkoplačevalci spoznajo atorjene odločbe za prave in pravične. Na to se je spominjal člen komiaije C4asagrande z besedami priznanja dobroznane atvarnosti in previdnosti predsednikove v vodatvu razprav, kakor tndi pridnosti, s katero ho rei'erentje pripravili gradivo. Glasba. Fr. Sal. Spindler : „Spremljevanje k Ijudski Peamarici". Prepevaj Goapoda vaa zemlja ! Paalm 95. 1. Ljubljana. 1904 Založilo „Kat. tiak. druätvo". Tiskala „Kat. Tiakarna". Cena 4 krone. Čisti dobiček je namenjen družbi «v. Cirila in Metoda. Okoli novega lela 1905 izäla je težko pričakovana in močno zaželjena orgelska knjiga k „Ijudski peamarici" v krasnem tiaku, velikem formula in trdno pa lično vezana. Pravilno — ne pa ka- korkoli improvizirano — apremljevanje z orglani daje eno ali dvoglasnemu Ijud- akemu pelju trdno podlago in harmo- nično izpopolnitev. Pričnjoče apremlje- vanje je v la namen skrbno prirejeno. Prva vrata podaja dvoglasni atavek, ki ga ima Ijudutvo v (mali) izdaji ; 2 in 3. vrata pa nudita organistu četveroglaano samoHlojud spromljevanjü z orglami. Orgle naj mo igrajo v dubu knjige legato, ker jo ritmično gibanje melodij ž« v petju in v barmonijah dovolj označeno. Sotrudniki pri knjigi so bili ale- deči goapodje : Prof. dr. Gr. Pečjak, pro I". Ant. Foerater, p. H. Sattner in Fr. Fer- jančič. Imena navedenih gg. sotrudnikov so nain porok, da je „spremljovanje" v vsakem oziru dovrseno. Knjigo iakreno priporočamo in izrazimo avoje veselje na tern, da imamo Slovenci tako bogalo in izborno cerkvenoglasbeno literaturo. Fajgelj. Poslano. Druufgo dosluženih duhovnihou, re- gistrovono pomožna blagajnn na Dunaju. 11'jjifirilfii Vermin ties kalulisclieu Klerus. i>'gi- slri«rte Hillskussr in Wien.) Prepogostoma čilamo v katoliSkib listib veati o bolebnib, slarih dubovnikib, ki ho nabajajo v veliki denarni stiski, ker je pokojnina, katero dobivajo ti ubogi invalidi, ki ao poavntili največji del avo- jega življenja ljudskomu blagru, pre- rnajbna da bi ž njo zamogli živeti tako, kakor od njib zabteva njih duhovni^ki atan. — Da bi an po iTJOgočnoati temu zlu odpomoglo, ustanovilo je pred devetimi leti več duhovnikov dunajske in at. püllaki» dijoceze dru^tvo dosluženih katoliäkih duhovnikov, registrovano pomoino bla- gajno na Dunaju. To druStvo ima namen v avntrijskem cesaralvu delujoče du- hovnike rimsko-katoliäkega, kakor tudi grško-katoliškega obreda proti vplače- vanju nizkih prernij za slučaj starosti in onemoglosti zavarovati ter jim gotovo letno rento zagotoviti. Pri tern društvu ae lahko zavaruie: 1. rastoöa invalidna renta (po tarfu I a); 2. stalna invalidna renta (po tarifa II. a); 3. alaroatna rentn (po tarisu III. a); 4 staroatna združena z raatočo invalidno rento (po tarisu IV. a); 5. atarostna renta zdražena a stalno invalidno rento (po tarisu V. a). Ti na- čini zavarovanja so najpopolnejäi na polju zavarovalne tehnike in vaak duhovnik najde med omenjenimi načini retnega zavarovanja gotovo zavarovalni način, ki bode njemu ugajal. N. pr. Ako zavaruje duhovnik, ki je star 30 let, ietno rento 1400 kron po tarisu V. a, in steer do 55tega leta svoje staroati, dobi ne gledä na to, da-li postane in- valid ali pa tudi ne, od društva letnih 1400 kron. in sicer do konca avojega življenja. Obnemore pa dotični duhovnik med 40 in 55 letom svoje alaroati, potem dobi od društva ravno tako vaako leto zavarovano rento 1400 kron za vea čas avoje obnemogloati. Ako obnemore tak duhovnik pred 40 letom avoje staroati, potem mu druätvo izplača vae do tedaj vplačane netopremije a 3% obrestmi in obrestmi od obresti. Za ta na<5in zava- rovanja vplačuje tak duhovnik svoje premije le do pričetka avoje obnemogloati ali nadalje do dokončanega 55 leta, in aicer ae vplačujejo premije v celoletnih, polletnih, v četrtldtnih ali pa tadi v me- aečnih obrokih. TodruStvo doaluženih katoliäkih du- hovnikov upravljajo duhovniki in je vodi ravnatelj, ki je v zavarovalhi atroki teh- niško izobražen. Kakor je razvidno iz poročila o delovanju tega drustva za leto 1903, je bilo pri tern draStvu zava- rovenih 1598 duhovnikov, ki so bili za- varovani za letne rente za 869.000 kron. V zbor druälvenih odpoalancev bil je izvoljen iz vaake dijoceze po jeden za- varovani duhovnik. Na tak način imajo zavarovani duhovniki vaake dijoceze ko- likor toliko vpliva pri tern druätvu. DraStvo dosiaženib dohovnikov ima lehnižko zavarovalno podlago in m« vr«5i v Hrnialu ponlave o pomožnih bla^aiuah vsako leto pri njem od atrani dotičnt* državne oblaati stroga revizija. Vae druSt- veno premoženje ima v vrednostnih papirjih a pupilarno varnoatjo, ki ae. na- hajajo naloženi v c. kr. priv. kreditnem zavodu za trgovino in obrt na Dunaju. Na ta način nudi torej to druätvo za- varovanim duhovnikom najveöjo gotovoat, ki si jo morejo misliti. Pri tem društvu zamorejo se zavarovati todi oni duhovniki, ki ao že pri kakem drugem dijocezanskem zavarovalnem družtvu zavarovan. Zava- rujejo se lahko duhovniki vaake alarosli. Z ozirom na nizko državno po- kojnino ne bi smelo biti nobenega ak- tivnega duhovnika, ki ne bi bil zavarovan pri tem drušlvu tor ai a torn zagotovil polog državne pokojnine že drugo, katero bo vdobival od tega društvu v obliki lotno rente, katoro si pri njem zavarujw. Kolikor mlajši je duhovnik, toliko manjta je tudi premija, že katero mora vplaöati društvu za zavarovano rento. Drušlvena pravila in prospakti do- pošilja na izraženo željo brezplačno ravnatelJBtvo tega dru^tva. Piamtt uaj a» pošiljajo pod naalovom: Direction d«a Emeriten-Vereines des kathol. Klerus in Wien, B 1. Wipplingerstraöse N. 30. Kavnateljatvo. UCENCa sppBjme „Harodna Tisharna". UČni pogoji se izvedo istotam. Hnt.Rrušič krojaški mojster in trgovec o o o o o o Corso Gius Verdi 33 oooo izdeluje o o o flsohorstne obleke - - - za vsahi stan. Za civilne, vojašte - • • - - in državne nrastnite. Za vse obleke je vedno v zalogi raz- novrstno ravnokar došlo sveže an- gleško in domače blago za bližajočo se jö8eri8ko in zimsko sezono. Ima zalogo gotovih oblek in sukenj za vsaki stan. o o o Cene xmerne o o o Rozpis službe. Kmetijsho društuo u Cerhnem razpisuje službo hnjigovodje. - Zahteva se zmožnost sloveničine v govoru in piaavi, enako tudi nekoliko neirtäöine; poleg tega biti mora dober računar. Plača 60 K meaečno. Ponudbe je vložiti do 20. t. m., alužbo nastopili pa 1. marca 1905. Kmetijsko društvo, V Cerknem, 6. febr. 1905. F. Tavčar, predsednik. Vsem onim sorodnikom, prijateljem in znancem. ki so ob smrti ljubljenega očeta ANTON-a RI3HVEC-3 kakor koli sočustvovali z »ami, bodi že z u^elezba pri spre- voclu ali na kakoršeu koli nacMn, izrckam svojo, n.ajprisrčiiejšo zahvalo. Bog povrni! Gorica, due 9. febr. I9O5i. Just, sin. Rojaki! Kuputje „Nar. kolek". M K D /HJnui^euo-piiMteu seprodaja na drobno v svečarni j. kopaC (.iorica, ulira Sv. Antona St. 7 po nledeMh eeuah : Mod upihani pomladanski beli kg K 120 „ jesenski ....„„ 120 ,, v satju........„ „ I1 — n c«j«»1.........» .. 1' — ,, za pitanje öcbel ... • „ „ 1'20 Na debelo po znlanlh cenah | <^_______________ ____________> V mlzar in v lesni trgovec v Po|pri, §a vocId novep zulhzriKsktiua mosta (na cesti, ki pelje proti G radii ki) ter podružnica za Soškim mostom pri Pevuii Trguje tudl /. opeko, ima vc- liku zaloico vttukovrstuefta li'de- i«a iu mekheuit 1«mu domačega In tujeg», v«-liko zalogo pohi&t vrt, viuskih posud, «ttiskaluic ltd. Profesor ..... Lapponi telesni zdravnik Nj. Svetosti papeža, pa tudi mnogi drugi od- H6ni profesorji in drug-i zdravniki pri- poročajo v odstra njenje zaprlja, v okrepenje želodca in v pospesitev radne prebave želodčno tinhturo 01. FICCOLI-ja, dvoinef-a zulut;»- terlja. Nj. Svet. pape/a in lekarja, Ljubljana. 1 steklenica velja 20 v, in .se vnauja naročila /. obratno poiJto izvrsujejo. Anton Kuštrin v Gosposki ulici st. 25, v Gorici, priporoöaÖasliti dnbovsčini in slavneinn občinstvu v inebtn in na dfžcli avojo trgovino jcdilncga hlaga a, pr. kavo Santüs, Saiidüinin^o, .lava, Ccjlon, I'or- loriku i. iir. Olj«*: Lucra, St. Ang«il<), Korfü iatcrsko in daltnatiiisko. I'ctrolcj v /.abnju. Slatlkor raziu» vrsl«^. Moko ät. U, 1, 2,0,4, 6. V«iö vest riža. Miljsveču prve in druge vrate, imnircč od 7» kila in ob (UU'ga 1'u 11 la. TesU'iiiii<> \t tvornicc Znideräiö ä ValenÖi^ v II. Bistrici. Žvc- plniike družbe av. Cirila in Mutoda. Moka \l Majdiöev«>ga nil in» v Kranju in 2 Jochmann-ovcga v Ajdoväcini. Vse blago prvH vratt1. Lekarna Cristofoletti, v Gorici na Travniku. TiHkino (stokfl/evü) Jetruo ulje Posebno sredstvo proti prsnim bolezhim in splo- šni telesni slabosti. IzvlrnasteklenicateRaollanaravno-rmene barn© poKl'4O, bele barve K z Trsklno ieleznato Jetrno olje. ! Kaba tega olja je süsebno priporoč- jiva oliokotn in de^kum, ki so ncrvoziii 'n iiežne narave. Trsklno jetrno olje se železnlm jodecem. S tt'in oljem se ozdravejo v kratkem txasu in z gotovostjo vse kostno bolezni, žlezni utoki, golše, nialokrvnost itd. itd. Ona em* steklüiiice jo 1 krono 40 vlnarjev. Opomba. Olje, katerega naročam direktiio iz Norveyije, preiste se vedno v mojoiii Iumii. laboratoriju piedno se napolnijo stekk'iiice. Zato zamorein jaimMti svojini iY. f^k odjemalcem glede Čistote in slalne sposobnosti za zdravljenji*. A ) ^k C'riMtoi'oleilijeva ptjača iz kino in železa ^T ifRp^ uajboljiii pripomoček pri /.dravljiMiju h trukuim oIjimh. + ^| "^T^JW Ena «tefclenica stare lono 60 kr. vjn. ^T^^^ Anton Ivanov Pecenko, Gorica Velika zolga pristnih beiißt in črnih vin ia lastnih in drugih prizna- nih vinogradov. boutavlja na doni in razpo- šilja po /elezniei na v«e kraje avstrd-o^erMke numarnije vnu- dih od 56 1 uaprej, IMa/ahtevu poHilja tudi u/orce. Zologo piua „Delniške dru&be adrnsenih pivovaren Žalec-Laški Trg in plaenjskega piva „pra- zdroj" iz sloveče ceäke^-^/W- ščanske pwovarne". Zaloga ledu, katrr^ga se oil- daja le nadcbelo od 100 kg. napej. Cene zinerne. Postrežba poštena in točna. D/||o|#|V Spoininjnjt«' so o vsjtki nUldlll- „riiiUi „solski'sa doma", Uydroue žitne karc H\-'liKU'jlll'i «r- ViurM ari«WTUl|i.w. =T,DOMACI PRIJATELJ" ?ji«H«Ni Httrin film Jo* +r*fm.riJ/ St.|_a2f> "op"". NazriMiij« so, . ter «(» b nadaljcvala nasl^lnj« četrtte in poiK^doljke. (U\ nivnateljslva /Hstavljalnfce in ¦>, njo /drii/enc lurtiiilnicr V Gorici, 1. januvarjn 1905 Zdravje je najvecje bogastvo! Kapljice SV. MARKA ho }»iaH«viie in nciiiul Uriljive innoriö', žup- nik: Zolija Viikelisi, šivilja itd. itd. Ditanovljm I. lin Mestna lekarna Zagreb, ' JUrkov lrs »•''• 1>(>I<>K wrkvc sv. Mark». „Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani" Dunajska cesta 19 — v Medjatovi hisi v pritiicju — Dunajska cesta 19 J. zavarovanja vsakovrstnih powloplj, preinlriiln in pridelk(»v proti požarni skodi; 2. zavarovjuija zvonov pi*oti poskodbi in 3. za nižjeavHtriJsko ttoželno zavarovalnico mi Dunaji: a) zavarovanje na doiivetje in za smrt, jednostavna zavarovanja za fllu^aj Hinrti, na doto in rento, Ijnd&ka zavarovanja z mesečnim plačilom zavarovalnine po 60 vin., 1, 2, 3 in 4 K in daje po nepriailjenih vlogah v oddelku „Rentna hranilnicaw deželne za- varovalnice zelo praktično starostno in rentno preskrbo ; b) zavarovanja proti vsakovratnim nezgodam (telesnim poäkodbam) in nezgodam na potovanjn po suhem in na vodi ter jarastvena zavarovanja vnuke vrsle. } Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zava- | rovjilnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. \/j Taedina slovenska aavarovalnica sprejema aavarovanje "\f pod tako ugodnimipogoji, da se lahko merits vsako drugo \ a aavarovalnico. ir V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti w proviziji nastavljajo spoštovane osebeza tazaupni posel. »" Fostavno vloženi ustanovni zakiad jamči zavarovalcem W ~ popolno varnosl. ' WC Svoji k svojim! ~W /astopnik za pokiiežeuo grofijo ^ori&ko-KTadiäninsko Je vodja „(entraine posojllnice" v dorici. Rojaki Slovenci! Pristopajte k domači zavarovalnici!