113. številka.
Trst, v nedeljo 23. aprila 1905.
Tečaj XXX.
i«ani( .»kam!
»cla*-*-i-mlmtt i
p*- Izhaja vsaki dan.
Irl ah in prazn kifa ob 5. uri, ob ponedeljkih }') 9. zjutraj ;trtilke aeprt*iajajo po 3 novft. (6 stotink). v inuogih v Tretu in okolici. LjubliaDi. G:ric:. Oelji, Kranju, •vcu. Idriji. S t- Petru, še^a i, Nabrežim, Novem-■	nje tu itd. i - - ■ -
■arečbe -prejema uprava lista „Edinost", ul. UiorgJo K — I'n* d nt* m> od Ž. pop. do S. zvečer. — Di Iti nt. na rrato petit: poslauice. osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi.
TELEFON štev. 1157.	—
Glasil« političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč /
Haročnlna znaša
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — Na naročbe
brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma
se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. — Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. —
UREDNIŠTVO: ul. Giorgio Galatti 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konjorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trsta, ulica Giorgio Galattl št 18. — Poštno - hranilnlčni račun 5t. 841.652. =====
Brzojavne vesti). Od fronte v Mandžuriji.
PKTKOGRAD 12. »Petrjgr. bi z. agea-ra« poroča >z God-iadana od 21. t. m. : aponc. so vstavili s?<je gibanje na vzttku h črti Patsiatu Tuangu L"f«nlu. D n ce dan rhajajo nova ojačanja.
Ruske 1 adi je v Vladivostoku. LONDON 22. >Dailv Telegraph« po-a z Tok:;a : R i*ke vojne ladij« vaidrane Viadiv sv ku eo zoptt popravljene tsr plo-ejo previ iao r luki in pred luko, ker se napala poiaoiszih c Inov. Gl«s<m neke v Pek ng dospele brzo-ivke upravnega načelo ka otoka Haman srcava tamkaj dei ha't ike eskadre premog.
Povelje carja Nikolaja
PARIZ 22. »Ag.oca Hiv.s« pr>*a is 'tv grade, da j« car Niko'aj izdal povelje, - rusko fcrodovj« admirala R)žd-*tv*n-.4 zapusti Franootko vodovje v Vztočoi
Brzojavne vesti.
Velika sobota t cesarski palači.
DL'NAJ 22. Cerkvenih svečanosti e ke sobote so se vdelež li cesar in nad*
»jvoie
Vojna ladij a »Panter«.
DUSA J 22. Glasom brzojavnega poro-a je vojna lad ja »Panttr« dospela včeraj Colom bo.
Železniški promet t Italiji.
RIM 22. Železniški promet se zopet
rši vredno po vsej Itshji.
Demisija Deleaste Ja.
PARIŠ 22. Ministerski predsednik Rou-
er je ob 10. uii predpoludne imel s pred-e a k m L ubetem razgovor. Na željo pred->dn:ka Lroubeta pozova k sebi ministra aan; h stvar, Dtfletsse-js, da ga pregovori.
, i j |e nadsl e obdrž. svojo listnico.
HiBisterski predsednik (vantseh.
DUNAJ 22. M nisterski predsednik iutseb je okreval ter utega« jutri za oeko-
co ustati iz po«t«lje.
Nadvojvoda Fran Salvator.
DCNAJ 22. Cssar je odredil, da s« ad vojvoda Fran Salvator, poveljnik 10. avaler. -se br ga le premest v :s.em svojstvu
17. kavaierijaki br gadi.
Deleass^ ostane minister.
PARIZ 22. V kuloerjih zborjice se ( da -e cdgovor Delcestč ja priobči popo-. !ae ter da b:> ist u;oden. Delca« ć utegne vojo i:-ta fo o ;dr£at .
RAKI/ 22. »Ag?nee Havaje poroča, ;a e razgovtr predsednika Loubea z mini-troaa zt naaj b fctvsri D«lcas 6 jem trajal >r:bl ino pel ure. Predmet razgovoru je bila raneozk« veaaja pol tik«.
Kone'm je L obet prosil Delcasee ja iaj «« a«*«' e cbv lit svojo mini-terako l at k e?. Mea a*, da Dacasu' ugodi prošnji, bdi če. da bo sj t'.kcm | opol ud n« kriaa
O D L I 8 T E K.
Prokletstvo.
Vlasti roman Av^nsta Isaoi - Nadaljeva ■ do vrtal I. B. Tomi*.
Hristos voskrese! Aleluja!
Prosi si dn.vi ialosti, trpljenja, smrti — zasja! ;« bel: dai točnega veaelj«, radost ae/a m rs. Kr.st, U ko mučen od svojih aovrsgov, ni bi cn:čen ca Veliki petek. Na#; r tao, enaki njegovega mučn«ga trpljenja ao postili zmagovali* znamenja Njegove m *. — smrt mu ni škodovala, pač pa mu je pr te« a neteo i v venec do takrrt neznanega iauKo«iavje. Se svojo lastno močjo je pr-trgai ve« apor.e se svojo lastno močjo je r »ni I earstvo teiz« — ob rani jutranji z - e vsta! Hristos voakreae! Aleluja!
Pr šia je zjutraj na Njegov grob Marij« M ^dalen« ia injo ao priil« ie droge lenike,
Njegove sorodnio?. Tudi nekateri apoitoli so bili ili gled: t kraj, kjer je bil sskopsn. Vsprejel jih je kiiistco b ž i z besedami : »Ali iič.te Jezusa is Nasareta, križanega?« Kakor da bi jih karal, ker «o pozabili aa besede K r sto ve, ki jim je bil rekel 69 pred svojim trpljenjem, da vetane tretji dan o«i smrti, pa da pojde pred njnni v Gtlilejo! In kakor je rekel, tako se je bilo ie sgodilo. Ko s« j« noč nagoi's in so teme sspnstile zemljo, potresle se je z mljs, vojaki-Čuvarji ao popadali, pečati na grobo «o popokali — Kriet je alavnostno od aiarti vatal in j« hitel k svoji ialoatai materi. Caries nebciks raduj se, Goapod je vstal! Aleluja !
Vstajenje Kristovo je za kričanstvo sre-dotoč^e vsega duSnega življenja. Tako pa je vstajenje ne samo za gluho in ceno naravo, ampak je islasti za žive nsiode usodne vai-no ti. Krist je bil velik v trpljenja in v smrt-. Skrivnosten je bil v svoji muki, skrivnosten, ko je umiral — ali vsakdo mora priznati njegovo veliko nadaaravno moč revno v trenotku, ko ja dovri lo njegovo zemeljsko iivljenje. Zato se ni Čuditi, ds je že tretji dsn vstal. On ni smel okusiti tro-hnenjs. Saj mu je bila smrt samo ▼ zsklju-ček potovanja po semlji. Razpad njegovega življenja mu je služil samo v to, da se preobleče v svatovsko obleko nevenljivega veselja.
Tako bo bili uničeni vsi naklepi sovražnikov. Zmagoslsven, prerojen je vstal '— in Krist zopet iivi ! Hristos voskrese ! Aleluja !
Tudi nad slovenski narod ima sovražni kov. Ima jih na severu, na jugu, na vstoku in na zap&du. Pa tudi na domačih slovsnskih tleh imamo že povsodi sovražnega ptujoa. Prihajajo k nam..,, ne po malih etezah, ampak odprte so j m ie široke c;ste po suhem in po morju. Raztrgali so nam slovensko domovino na več kosov, nspravili so razdor med slovenskimi rojstnimi brati in sedaj se Slovenci že težko spoznavamo med aeboj. In ako se spoznavamo, amo razdeljeni v razne tabore, pak «• pridno koljemo med se^oj na korist in veselje svojih so v repov.
Slovenci! To je nai — Veliki petek!
Nad triaikimi Slovenci so bili is es-pravili mrtvaiki napis. Izbrisali so nam bili in uničili vsako pravo po javnih o e—rakih in necesarskih uradih, odrekli ao nam bili pravico do iole, gonili eo nas is cerkva, na volitvah ao nas »umetnic premagovali — in tako napisali ns javnem mestu s velikimi črkami nsd nami in nsd naiimi pravicami smrtonosni »Amen« !
Pripravili so nam pogreb sspečstili so csm grob s ceearskimi in cerkvenimi pečati — tržaški Slovenci ne vstanejo nikdar več !
Ia vendar smo vstal-,...! Z lastno močjo smo laztrgali pefate na naism grobu, s lastno močjo smo se vzdignili is groba — stopili smo na beli dan v novi svatovski obleki, ponosno hitimo po vseh svojih postojankah, povsodi nam pribaja nasproti novo mlsdo življeaje, povsodi vstsjsjo mlade čile moči. Po javn h cesarskih in necsearakih msetih esetopajo živi in Čvreti Slovenci, po tržaikih ulicah in trgih odmevajo bres strahu aloven ski klici, po tržaških cerkvah molijo iivi slovenski glasovi, in po Trstu plspolsjo dične slovenske zastave.... Ni ilo lahko. Saj je morsl tudi Kriat trgati pečate ns grobu, ko je vstal. Tako si trgsli tudi triaiki Slovenci poevetoe in cerkvene pečate prej, nego so stopili ns den. Polnili so ječe tato, ker so po alovenski govorili in po elovenski molili. Polnili so ječe.... sli pečati so vendsr počili. Se ei pečat mors počiti.... tisti peSst ki stoji še nad naš mi šobami ! Krist ni čakal v grobu trohnenja ; vatal ja ie tretji daa.... tako ne bodo čakali niti triaiki Slovsnci, da •■r jim razgube otroci — asj to bi bilo narodno trohnens. Pečat nad aaiimi

-	Prevei M. O A. —
Še nekoliko naj traja to slavje in ic\\ bo riba na suhem. Ali bilo je še huje ►i! Bilo ga je strah za banstvo. Ko je krat v Zagrebu pozdravil ŠUmana, ga a, jezdeči ob gospodu Lučencu, ošinil ostrim prezirljivim očesom, a Lučenac nu ie ton čudno n asmehnil, da g a je rblo v duvj in se mu zavrtelo v glavi, or da se pod njim maja banska stolica, tstvo mu je bilo potrebno, ker ta ia ga jc skoro izjela. Zato se je potil »pod Ahacij Prodanič, zato se je motal previjal, da bo slavje čim slavneje, pak
je naložil Griču, Kapitelju, Križevcu, Gorici doklado za troške kraljevske slave, da so se zvesti meščani in preponižni kmetje krvavo potili, da bo le veselje veće, kraljevska gostija mastneja. Tako, je mislil Ahacij, si pridobim zopet kraljevsko milost, ker sijajno to svatovanje velja pred očmi Šišmana več, nego deset krvavih bitek.
Zato ni čudo, da je Gričan Živan Benkovič, povrnivši se iz mestne hiše in stopivši v svojo izbo, vrgel svojo kapo na mizo ter se zlovoljno spustil na klop, na kateri je sedela tudi žena [ter štela jajca, lelena je pogledala po strani na mračno čelo Živanovo, da bi uganila, kaj je možu. Ali takoj je povesila glavo, kajti, kakor je Živan zbral obrvi, je umela takoj, da
se nekaj kuha v njem.
—	Kaj je Živan ? je vprašala plaho.
_ jjjC t je odgovoril meščan zlovoljno.
—	Kje si bil ?
narodnimi šolami mora počiti, pak »ito Bog dade i sreda junsčks!«
Ali je še kdo med nsm:, ki ne veruje v naše vstsjenje ? Tudi sa take je preekrb Ijeao. Vsem tem govori o neši moči in ns-šem iivljcnju ponosna mnoiica s s v e d-nih slovenskih delavcev, 11 pričeto naetopanje ssvednih slovenskih obrtnikov in trgovcev in ono lepo število sijveaeke inteligence v Trstu. Vsi ti ao — iivi. O njih iivljsnjn svedoči vsestransko narodno delovanje na gospodarskem in na pol tičnem polju. Povsodi imsjo triaški Slovenci ie svoja cgojiiČa, primerne »Narodne dome« — car med njimi pa je »Nerodni dom« v samem meetu.
»Amen« se je pornšil. Ali še so močni, še so nam nevsrni. In neverni nam bodo vse do takrat, dokler ns slomimo še zadnjega pečata nad — slovenskimi šolami. Ko pre-triemo še to sadnjo spono, potem pohitimo tudi mi v sladki nsročsj mile slovenske domovine, ds obrišeš o mučne solse tržaških slovenskih mster.
Z zadošSenjem ela^č triaški Slovenci lstešnje velikonočne prasni ke. 81ožno stoje delavec in obrtnik, trgovec in člen inteligence na brsaiku narodnih pravic. Mir, 7stsjsnje, zaveet o neizogibni smagi prsšinjs vsa sres. To je blsgoslov — mej se boj ne vstrpljivosti in ljubesni.
In tsko mors biti po vssh slovenskih krajih. Ljnbesen do rojstne grade, ljnbesen do rojstnih bratov, ljnbesen in delo nam osnsnja Krist ob svoj sip vstajenju,
V tem znsmenju želimo vsem Slovencem, kjer koli bivsjo, po vsej slovsnski domovini vssele in srečne velikonočne praznike.
Hristos voskrese! Aleluja!
Iz Hrvatske.
Zagreb, 20. sprila 1905.
Razmere v Gospiču v Liki postajajo a vsak1 m dnem neznoeneje. Okrajni predetojnik tamošnji, po imenu dr. Mstan:o, in podžupan Čekić uprav paŠujeta, proganjate ne turški način ter ubijeta moralno veakogsr, ki ne pika V njuni rog. Svobodna beseda, sli kako svobodno gibanje — to ne ugaja tej gospodi, ker oni vidijo v tem takozvsae »politična« stvari. To eo vam pravi aa trapi, hag> od 1111 m Flnins ni 1 *mm*mmk
slučsj. V
dsrsks podružnica v Gospiću svojo skupščino. Med dragimi se je dvignil tudi sboroveiee Došen ter je hotel predložiti, nsj ee ekup-šč na isjavi proti carinskemu ločenju Ogrska od Avstrije. Ali, čim je v evojem govora doŠ9l do te točke, dvignil se je tskoj eden od one dvojice sstrspov in je govorniku branil govoriti o tem, ker to de je — politiks !! DoŠen je nsjodločoejs protestiral proti temu, resvil se je hud prepir in eeja je bile ss-ključens. O tem elučaju je prineeel neki tukajšnji list resničen dopis, toda sadele ge je tieta tužna usoda, ki toli tlači oposicijo-nelno novinstvo v nas ns Hrvetskem : sadel g« je — cenzorjev svinčnik! Vidite, teko ee dogajs v nsa na Hrvatskem v dvajsetem stoletju !
Tudi naše gospodarske društvo otdrie-vslo je dne 13. t. m. svojo skupščino, a predmetom posvetovanju je bilo tudi vprašanje o carinskem ločenju. Naše sssluino gospodarsko društvo se je isreklo snoglesno proti carinskemu ločenju. Vsi govorniki eo posebno naglašali, kolika nevarnost nam grosi po ločenju carinskega področja. Posebno pe ee je iztical baron Hellenbach, ki je s ostrim radikslismom sshtevtl se	financijelno
samostalnost. Veleposestnik Mihelovich ja tudi govoril v sličnsm smislu in je očital našim madjsroaom, da v neredno-gospodar-skem pogledu nič ne delejo za Hrvatsko. Ta Mihalov ichev govor je močno sačudil vsakogar, kajti k»j tacega ne bi bil nihče priče*
—	V mestni hiši. Saj sem ti povedal.
—	Ali ne pojdeš na slavnost?
—	Pojdem. Saj veš! se je otresel Živan ostreje na ženo.
—	Živan ! se je preplašila Jelena, v imenu božjem, kaj sem ti zakrivila ? Takega te nisem občutila nikdar, razun tedaj, ko — sva izgubila sinu, je dodala in solza se jej je prikazala na oko.
Živan je obrnil glavo proč, solze ni bilo videti, ali beseda o sinu ga je zbodla v srce. Za hip je vstal, položil desnico ženi na rame in rekel:
—	Jela ! Jela! Ćemu me spominjaš sinu ? Veš, da je to razbeljeno železo na staro rano. Kaj si mi kriva ! Ali nič, pri
Bogu nič.
—	Pak ? Kaj se potem jeziš ? je odgovorila žena, dvignivša glavo in spustivša
roki v krilo.
_ pak ? Srdim se na bana Ahacija.
Ta nas še poje in popije.
koval od njega, ki je — oče onega ietega Mihalovieba, ki kandidira sa mesto škofa v Djakovu.
Do eedaj eo bili naši delegatje v Pešti poveodi posaani samo po imenu »delegatje hrvatskega eabora«. Sedsj pak prihaja pred naa msdjarsko novinstvo sopst s novim odkritjem. To madjersko novinstvo namreč ssdej jednostavno ne prisneve hrvatskih de-lagatov, ampak jih imenuje — madjarsks narodne saetopnike! I Motivirajo pa to tako, ds js te sastopnike sicer res izbral hrvatski narod kakor hrvatske sastopnike, ali hrvatski sabor ds jih pošiljs v Pešto kakor ma-djareke zastopnike. Ali ni to uprav otročje in emeiao? S čim vsem si naši »bratje« ne rasbijajo svojih glav ? Glej čude ! Kar h krstu naj bi hodil hrvatski narod volit — madjarsks zastopnike! Morejo-li zdravi možgani apraviti v svat tako neumnoat?! Kaj hočemo r madjartki šovinizem je že dospel tako daleč, da is nsiim poslancem krati pravico imenovati se hrvatskimi narodnimi zastopniki. S tem smo torej tudi Hrvetje dospeli na nivo nemadjarskih narodnosti na Ogrskem, ker iste volijo rea madjarake zastopnike, kajti volijo jih direktno za madjarski sabor. Nn, dokler bo v nas bodi tudi le en eam človek naie sdravs pameti> dokler bo v nee le en volilec še, ki bo Hrvat, dotlej na bo eedel v skupnem ogreko-hrvstskem saboru niti en madjarski zastopnik iz Hrvatske, marveč vaikdar in jedino le štirideset hrvat-akih delegatov, pa če imajo radi tega madjarski šovinisti počiti od jese ih besnila.
Slično ee je dogodilo tudi v adresi, ki jo je ogrska koalirana opozicija poslala ni* kralja našega. V tej adreai, kjer opozicija etevlja glevno zahtevo po madjarski komandi, stoji na saključku podpis: Zastopniki ie Ogrske, Hrvstske in Slevonije. Na kak nsčin ia čegavim dovoljenjem je falsificiran tu tu dodatek £s Hrvatske in Slavonije ? Prvo treba vedeti, da v odbor, ki je sestavljal edreao, ni bil izvoljen noben Hrvat; torej je povssm nemožno, da bi bili adreso podpirali tudi poslanci iz Hrvatske in Slavonije! In v drngo se sahtevs v adresi msdjarski povelj štreni jezik. »Zsstopniki is Hrvatske in Slavonije« ns šele tudi sa Hrva tako ma-djarskega po veljat ve neg« jezika, ampak, nasprotno, hrvatskega, kakor je to izjavit TomsŠid prsd samim kraljem. A v tretje : ta is »Hrveteke in Slavonija« je bil stavljen pod edreao bsee sikspi dsvs^pf: kaj t .
prijatelji Madjarom — vendar najodločneje obsojajo načrt in program iste adrese ssms! Sploh so v nss vsi proti tej edresi, o čemer pričsjo najbolje članki v ma« djsronskih listih, ki so vsi pisani v ostrem tonn.
Za spomenik blagopokojoega nam velikana 3trossmayerja je ie nabranih v tem kratkem čaeu preko 12.000 krm. Sedaj je eeetavljen odbor, na čelu mu grofica Anka J S 1 s č i d, ki bo nabiral prispevke po vsej deieli, da ee tako čim prej nabere svota stotisoč kron, s katero svoto naj se postavi spomenik, dostojen velikega pokojnika. A poleg epomenika v Zagrebu bi se naredila tudi doprsja v Osjeku in Splitu, a vse to naj bi isvsli naši hrvstski umetniki.
Rusko-japonska vojna.
TRST, dne 2'L aprila 1905.
Z bojišča v Mandiuriji ni niti danes nikskih vssti. O bivsnju ruskega brodovjs obstojajo ls ugibanja, istotako o načrtih in namenih admirala Boideetvenskegs. Ob tej nejssnosti pa ee tem več raspravlja o francosko-japonskem sporu, ki obstoji v tem, da očita Japonska Francoski krisnje nevtralnosti. Kako občutljivi ao pač naenkrat postali Japonci, to je, oni Japonci, ki so minolo leto pred napovedjo vojne savratno napadli Port Artur; nadalje ao napedli dve ruski vojni Indiji »Varjaga« in »Korsjcs« v ne\tralnem pristanišču v Čemulpu, nsd čemer se je
—	Kako?
—	Tako, žena l Vsprejeti treba kralja in kraljico, nam je rekel.
Dobro, saj mi smo za Sigismunda, mi Gričani, to ve Bog. Treba dati dva vola, tristo kruhov, deset veder vina. Treba Žgati kres. Dobro, šume imamo dovolj. Naj se sveti, ko je kralj med nami. Treba mesto odičiti z zelenim vejevjem kakor na sv. Rešnje telo. In tudi to je lahko. Ali Ahacij je rekel: Dajte sto mark srebra, Gričani, vojska je lačna in žejna. Tega se sicer nismo veselili, ali dali smo, saj kralj ne prihaja vsaki dan v svoje zvesto mesto. Potem je rekel Ahacij : Dajte še sto, prvi stotak so pojeli in popili. Solze so nam šle na oči, ali dali smo tudi te, ker se nadejamo, da bo enkrat mir. Sedaj je prišel Ahacij v svetovalnico, pak rekel: Dajte še tretji stotak mark srebrnih in to nemudoma. Pak piščet, kopunov, jajc, masla, sira, vina, ker pride mnogo gospode, pak da bo Gričanom v čast.
zgražal ves svet. Še v živem spominu je, ksko so japonske torpedovke udrle v nevtralno pristanišče v Ć fii ter tam napadle rasoroženo rusko uničevalko torpedov ter jo se eilo vlekli iz pristanišča. Kakor poroča današnja brzojavka, je ruski car ukazal, naj ss Roždestvenski umakne iz francoskih vod v vztočoi Aziji in s tem ponehajo menda tudi pritožbe Japonske glede kršenja nevtralnosti.
*
* *
Preiskava glede kapitulacije Port Artnrja.
Glasom poročila iz Petrograda se dne 27. t. m. sestane v Petrogradu vojaška komisija pod predsedstvom generala Roopa v Bvrho preiskave o kapitulaciji Port Arturja. Razprave bodo tajne ter bodo trajale do poletja, dokler ne dobe pismenim potom izjav oseb, ki ee nahajajo sedaj v japonskem vojnem ujetništvu.
Državnopravno stališče otoka Krete.
Pred par dnevi je brzojav prinesel vest, da je krečanska narodna zbornica proglasila sjedinjenje otoka Krete z grškim kraljestvom.
Otok Kreta je vazalna država Turčije. Sadanje državnopravno stališče so jej določile štiri garancijske države : Anglija, Francija, Italija in RuBija. Na čelu uprave je drugi sin grškega kralja, prino Jurij, kakor vrhni komisar. Ustava je bila proglašena leta 1899. Zbornica šteje 44 izvoljenih in 10 imenovanih poslancev. Poslednje imenuje vrhni komisar.
Prino Jurij je na svojem dosedanjem meBtu od leta 1899. Na otoku se nahajajo mednarodne čete štirih garancijskih velevlasti. Posebnegs pomena je bila revolucija leta 1897, po grško-turški vojni. Istega leta se je na otoku izkrcal grški vojni zbor pod generalom VasBosom ter vzel otok v posest v imenu grškega kralja. Vslsd tega so evropske velevlasti (izvzemši Nemčije) poslale na otok oddelke svojih čet, med temi je bil tudi en a vatro ogrski batalijon. Ker se vataši niso podali, je mednarodno brodovje bombardiralo glavno mesto Kanejo in taborišče vscašev. Velevlasti so sklenile^da se na Krati uvede avtonomija, a otok da ostane še nadalje pod turško vrhno vlado. Prva pevvisuričua vlada je bila postavljena pod nadsoistvo admiralov. Ker je prišlo med Turki in evropskimi Četami do pouličnih bojev, je bila Turčija prisiljena odpoklioati svojo posadko in od tedaj je na otoku nje vrhno gospodstvo le formalnost. Prino Jurij vlada deželo in evropejska mednarodna po-eadka varuje na otoku mir!
Ruska cerkev v Pragi.
Iz Prage smo prejeli: Pražki rusko-Če-ški pravoslavni občini sa je izpolnila davna željs, ker je Čehom, ki so iz rimsko-katoli-ške prestopili na pravoslavno vero, nedavno dospel od petrograjske sv. Sinode dopis, v katerem ista pristaja na to( da se v Pragi sgradi ruska esrkev. Čehom, ki bo prestopili na rusko pravoslavje in katerih število bs je v zadnji Čas jako znatno pomnožilo, dovoljuje ruska sv. Sinoda, da urejujejo oerkveno-občineke posle na češkem jeziku, bogoslužni jezik ima pa biti staroslovenski. Ruska cerkev bo imela iste statute kakor OBtale pravoslavne cerkve v Avstriji. Ruska Binoda je imenovala za duhovnega pastirja pražke ruske cerkve otoa Nikolaja Riškova. Med pravoslavnimi Čflhi je pričelo gibanje, da se Hus in Jeronim pražki proglasita za pravoslavna svetnika.
Nemčija in Vatikan.
Med sv. Stolico in Nemčijo se vršć sedaj, kakor poročajo iz Rima, zopet pogajanja, ki jih osebno vodi casar Viljem, vzlie temu, da se nahaja sedaj na potovanju po sredozemskem morju. Na teh pogajanjih zav-
-	- Ah! se je vzdignila žena, pa ste
dali ?
—	Dal ? Ne vem, od kodi ? Sodnik ga je sprovel do škrinje, kjer hranimo denar, prevrnil isto pred banom in jedna jedina banovica se je zatorkljala iz nje. To je vse, je rekel sodnik, ta jedinica nam je sama ostala za seme. Ne moremo več, pa tudi dolga, ker smo dali orožnikom sešiti nove obleke in pokrpati našo staro za • stavo. Sedaj da si videla Ahacija, kako je metal roke okolo sebe in teptal z nogami in kričal, da smo kramarski svet, da la-žemo, da smo denar zakopali! A jaz sem mu rekel: Repo smo zakopali^ ne pa ba-novice, a v našem vodnjaku na Markovem trgu ne rastejo cekini, da bi jih mogli grabiti. Mi da imamo samo eno kožo, ali te da kralj gotovo ne želi, pač pa si hočejo drugi za naše krvave žulje pred njegovo svetlostjo lepšati obraz in kupiti milosti.
(Pride še).
ztma baje prvo mesto ustanovitev diploma-tičnega zastopstva sv. StoLce v Berolinu, Principijelno nasprotstvo obet ji baje le še v tem, da ieli nemška vlada le ustanovitev papeževega z«4topitva, dcč m hoče VTatikan, naj >c v Bero.inu us'-ancvi nuncijatura, kar da aahteva ugled knt 1 šv e cerkve.
Drobne politične vesti.
Nameni Bolgarije. Iz S ti e poročajo, da se v tamošjj h d pWnat čaih krogih zatrjuje da v slučaju, a »o se Kreta pr. druži Griki, ee Bolgarska proglasi za kraljestvo.
Srbsko ministerstvo. Iz Be-logagrada poročajo, da eo govorice, ki bo se nedavno razširjale o m nist#r-iki krizi, popol-nom a neosno * a ae.
Domače vesti.
Dogodki ▼ Riemanjih I« Rie®anj nam pišejo: V našo ricmanjsko vprašanje, ki e nekaj časa nekam čudno mirovalo, fcoče priti menda zopet nekoliko gibanja. Tako sodimo po dejatvu, da emo imeli m noli ponedeljek zopet enkrat ,.mi ih~ gostov, ki so prejšnje ča=e tako radi in pogosto prihajali k nam v obliai — komisij. Torej rope t smo imeli v R cmanj h komls jo, ki ;e — to b<di posebno povdarjeno — ostala zvesta tradiciji, ki je istotako stara, kakor je staro »vprašanje« , in po kfct;ri prihajajo komisije v našo mirno vas — v senci bajonetov.
Ta zadnja komisija, ki je pr šla k tam, je bila sestavljena iz gospoda kapelana Dolinskega občinskega sluge „Šp ca- in — oro-in;škega postajevoije v Boljuncu. Prva ime novana Č!ena komisije sta snela žabnico z vrat, odprla in stopila v cerkev, poslednji pa je oatal na straž pred vrati. „Komisija-je eetila v csrkvi keke tri četi t ure, potem so gospodje zopet zaklenili vrata, obesili žibnico in od šli iz vaai: od nikogar upoštevani in za to tudi ne nadUgorani od nikogar. Rsvno radi te okolnosti pa moramo vnovič apostrofirati oblasti posvetne in cerkvene :čemu prihajate k nam v varstvu bajonetov, ko ni zato nikake taktične potrebe in morete vedeti že po vseh dosedanjih izkušnjah, da sm) mi ne - le mirni, ampak tudi previdni ljudje, ki ne gredo slepo na led in ne sedajo na — nastavljene lima-nice?! Će pa temu ni tiko, če bodalo orožnika nima namena, da bi nas izvabljalo na led, potem pa si mi stvari ne moremo tolmačiti drugače, nego da vam vaša lastna vest brani hoditi k nam brez bajonetov.
Ali se posvetna in cerkvena gospe d i v Trstu res še nočejo spametovati, ko jih vendar vspehi dosedanjega njihovega postopanja kaj nazorno učć, kako se tac'h vprašanj — ne sms reševati. Seveda so jim do takih vspehov mnego pripomogli todi informatorji in zaupniki, ki so j.h le desinformi-rali in varali. Da, tudi skušnje, ki jih ima a svojimi informatorji in zaupniki v R cma-njih, bi morale strezniti cerkvena obiast. In, mi emo res čuli te dni, da je v?ša cerkvena oblast v Trstu konečno ^pogru?ta!a" glavnega svojeg* zaupnika notri do duše in do njegovih — namenov ter da so m r.\x z vso potrebno indignacijo poktzali vrata.
Kakov rmož- je ta zaupnik, prča dtj-stvo, da vam moramo danes spoicč.ti, da so molu konecao ricaianjska tla postala tako vroča ped nogami, da mu ni bilo več obstanka in daje te dni ostavi! rieman ska „btezbožna" tla in se selil z— mlado namestnico sveji legitimni ženi in ob enem hčerjo drugega informatorja in zaupnika tržaške cerkvene oblasti. Odišfl je nekam tja k sv. Ani, kjer bo živel dalje svoje »pobožno in bogoijubno" življenje (kakor se je vedno ponašal in bahal) s svrjo familijo, pomnoživa se nedavno za eno glavo, da-ai mu je zakonska žena — nekje odsotna Že nekaj let!
A sedaj moramo spregovoriti resno, zelo rasno besedo. C. kr. orožniki so dosledno prezirali nt-»ga ligitimno izvoljenega vašsega načelnika in so sa v vsaki stvari tbračali za informaeje do gori omenjenega zaupnika tržalze v?-e cerkvene oblaat:. In še vač ! Ko co ee bi žale vol tve v občinski zaetop dolinski (kamor spadamo tud mi), so orožniki celo delovali pod roko na to da bi bil tisti človek izvoljen zastopnikom naše vasi v reSe nem ofcč nskem zastopa.
Takov človek je torej dajal nformac je posvetnim in cerkvenim oblast m. S tem je pa tudi povedano dorolj jasio — kakove so bile te informacije ! A vse se zdi, da se rečene oblasti še nadalje hočejo ravnat' po teh uf.rmao jah, kajti čujemo, da so iste slej ko prej odločene ničesar storiti za pošteno rešenje našega vprašanja in da bo vse njihovo delo Slo le za tem, da utrudijo nas ! To je torej: proaledovanja in šikaniranja se bodo nadaljevala v demonstracijo pred vaem svetom, kako se cerkvena vprašanja — ne rešujejo. Oni hočejo torej ostati kakor so bili, t)da vedo naj, da tddi mi H o c b m o ostati kakor smo bili in smo ! Pak: kar Bog dade in slovenska značajnost!
Besede Id — praksa. Kakor znano smo ■ti v precej ojetri opoziciji proti cerkveni oblaati v Trstu. Nismo pa to morda iz objestnosti, ne ia cssbne animoznosti, ne merda iz užaljenega samoljubja, pa tudi ne iz narodnostna animoanosti. V opozicijo nas silijo razlogi, ki koreni v ljubezni do svojega rodu ia ,ez ka, ki torej slone na narodnostnem principu !
Na narodnostnem principu in ne na šovinističnem , zapomnite si to dobro, ker med prvim ia drugim pojmom je tolik raslc&ok,
kakor med jasnim dnevom in črno nočjo.
Opozicijo proti tržaški visi cerkveni oblasti zthteva cd nas princip enakopravnosti našega jeeika, kakor posodi, tako tudi na cerkvenih ob'astih, In še pesebno od teh poslednjih zahtevamo spoštovanja tega principa, ker je princip jednakosti vseh tudi princip vere iste katoliške cerkve.
Oni pa, ki opravičujejo vee in hualijo vee, kar dela cerkvena oblast, nam često očitajo, da je naia opoz čija neosnovana, ker Da nsšib viših cerkvenih oblestib, da neizmerno ljubijo naš narod in njega jezik . . . ! Na nas pa ne napravljajo prav nobenega u lisa vsi ti slavospevi in govorjeni in pisiani obrambeni govori, ker jih ubijajo degedki in dejstva, kakor j.h vsaki hip beležimo na tem mestu.
£1 takov izgled in pesebno klas čen — i naj podamo tudi danes.
V drugi polovici mtseca decembra m. 1. je poslala neka tržaška slovenska odvetniška pissrna v imenu slovenske etranke prečasti-temu š«t fijakera u ordinarijatu v Trstu slovensko »Izbrisno pobotnico« v podp>. Ker pa ve pobotnice le ni hotelo in ni hotelo bit;, ! je pisarna urgirala s slovenskim dopisom od dne 21. marca t. 1.
Te dni je dotični pisarni res došla pobotnica toda v — italijanskem je-ziku, podpisana od uprave katedralne cerkve pri sv. Juatu s »Pietro Martelanz Parroco« na čelu.
Tako ipoštujfjo cerkvene oblasti nas jezik v Trt tu. Ko bi ga res spoštovale, bi principijelno p< slovale eloveLsk', čm vedo, da je ap*s namenjen slovenski etranki. Konkretni naš slučaj pa je še po3eboo obtžen po okolnost1, da Je cark\ena oblast prejela že lepo in pravilno pripravjtn slovenski spis, ki ga je imela le podpisati! Morda bi mislil kdo, da tam nis:> hote'i podpisati, ker niso umeli, kaj je v spisu ! Nu, potem bi morali mi vpraša »i : kako pa bi bili mogli (če ne bi umeli) tako pravilno in popolco prevesti na italijanski jezik ? ! Stoji torej dejstvo, da je cerkvena uprava prav debro vedela, kaj je v dopoilanem spicu, a da ga ni hotela polpistti jedino zeto, ker je bil slovenski. T udi izgovora, da je sp's napravila ia pod-} -ala cerkvena uprava pri sv. Justu, ne bi mi pustili veljati. Prvič zato ne, ker je slovenska pobotnica šla preko ordinarijata in se je italijanska pobotnica vrača!a pisarni tudi preko ord narijata in so torej tam dobro vedeli, kako se je krši' princip enakopravnosti in se je naravnost žalil slovenski jezik. V drugo pa ne dopuščamo nobeLega izgovora tudi zato, ker ee je to zgodilo ravno pri sv. Jcstu, kitr je škofijska cerkev, torej cerkev vse sk fije, ki je po večini —sloveoska, ozirt ma hrvatska ! !
Zaključujem > kratkim vsklikom : kaj nam p migajo besede V slavospevih, ko pa je praksa — taka?! In dok'er je taka, ostanemo mi v opoziciji, ker n«m tako veleva dolž nost rodoljubja !
Iz Barkovelj nam pišejo: Gospod urednik! Iz naše vasi se zelo poredkorai oglašamo v cenjenem Veš m listu, ker sicer nimamo takih razmer, ki bi bile v grajo in tudi prav nie tak h, ki bi b:le v simohvalo. Vendar nekaj nas je, iznenadilo ta teden, česar ne moremo zamolčati in je tadi opravičeno ako iščemo zadoščenja na tem mestu.
Ob našem obrežju, od pokopal šča pa do konca vasi pr.,ti Cedazu, se razprostirajo same pilače in vile italijanskih posestnikov. V sredini teh pa je posest, ki je nekdaj istotako b la v italijanskih rokah in to je: društvena (»Narodni dom«.) Velike truda in muke je bilo treba, da je ta pnBtst (nekdanja italijanska gostilna, v kateri so se šopirili pred leti italijanska gospoda), prišla v roke domačinov. To gostilno smo z velikim narodnim slavjem prekratili v naš »Narodni dom« in smo imeli vedno doaedaj samo slovenski na,»is : »Gostilna obrtnijskega društva«. Ta teden pa, žalibog, pridružil ss mu je še ita-lijtmaki : »Trattoria Sociale«. To je ravno ono, kar nas globoko žali, ako se spominjamo na minola leta, ko Be je naval na-ega naroda zabaval in vedrii v prostranih pr< štorih »Narodnega domač in ne »Trattoria Sociale«. Ako pomislimo, da se pred »Narodnim domom« nahaja palača zs^riženega irredent sta Cežera, kateri ima ve lno zaprta okna na tasadi, ki je obročna preti »Nar, domu«, gotovi amo, da se nam on in vsa njegova irredentovska družba prav od arca smejejo, videči, kam smo zašli.
Dosedaj smo vedno cenili delovanje vo stva rečenega društva, kar naenkrat pa smo ostali kakor okameneli. Rsa, nočemo s tem žaliti ne društva samega in ne vodstva, ker uverjeni smo, da se ta nedoatatek v kratkem odpravi z odstranjenjem dotičnega napisa.
Držimo v časti, kar je našega in uverjeni moremo biti, da dosežemo spoštovanja naš h narodnih nasprotnikov, ki je tudi zaslužujem) po vsej pravici kakor kulturen narod!	J. X. Y.
54*» let in nekoliko Teč službe. Ravnatelj pomožnih uradov na tukajšnjem na-mestništvu ima že lepo, nenavadno dolgo sluibano dobo za aeboj. Imenuje as Frana U n k e in stavlja (ali pa ne atavlja)' državi na razpolago svoja teleene in duševne sile, ali, če nočemo, da bi mialil kdo, da je to-le ironija : svoje zahajanjs v urad ia odhajanje iz urada že celih 56 let in še par mesecev po vrhu. Priznati morata torej prijatelj in ■ovražnik, da je gospod Fran« tUnke ne le jako zaslužen, smpak tudi polteno — do-s luže« c. k. državni uradnik VIII. plačilnega razreda ... Vaakdo mora torej želeti, da bi asusailjeaka država enkrat ža privo-
ščila gospodu Francu Unkeju oddihljaja, ki ga je toli potrebea, in pokoja, ki ga je toli pošteno vreden .. .
In dva poaebna razloga sta, ki podkrep-Ijata ta neš apel na visoko državno upravo : a) m ž bo tem skdkeje užival svojo pokojnino ob dohodkih — dveh lastnih mu b i d v vrednosti kakih 100.000 g!d. in še z nekoliko gotovine zraven; b) ker bi bila potem odprta pot, ki jo g. Franz Uske vendar le malce piedo go zapira drugim, ki bi tudi radi nekoliko sta vili drživi na razpolago svoje res obstoječe duševne in telesne s le in ki bi tudi radi živeli . . . !
Uverjeni *nio, da sa temu našemu apelu do državne uprave in do — gospoda Fraiza Unke-ja pridrufu'e iz polnega srca vsa drž. uradništvo v Trslu, ki je tega mnenja, da bi bil že čas, da si enkrat zaključi dolga vrsta let g< sp. Frenza Unke ja — požrtvovalnosti aa državo !
Iz LJubljane se nam poroča : V prekio v politični službi na Kranjskem je vsprejela ta dni deželna vleda dva nemška abšolvirana jurista. O novem letu pa slovenski iurist ni bil v s p r e je t. Zikaj ce ? ! Kaj memjo slovenski politiki na Krenjsktm, da ni še prišel tisti skrajni čas za zloži n in srdit odpor proti takemu ne le narodnost našo ub jalnemu, apak tudi ne5uveno žiljiven u zistf mu ? !!
Od vipavske železulce. V nedeljo, dne 16. aprila je izročila deputacija občin S v. Križ, DobravljeinVe?. Žablje lepo izdelano diplomo fastiega občanstva bi. go^poiu Rudolfu H r a b a l u, c. kr. cbrat nemu vodji vipavske žeiesn ce v Ajdovš^in-. Zastopstvo omenjenih obSin, imenovaje goap. Rudolfa Hrabala častnim občanom, je poka-talo, da zna ceniti vrline vrlega gospoda, ki si je s svojim posebno prijaznim občevanjem pridobil v razmeroma kratkem času srca lepe Vipavske doline.
Afričanske sodne razmere. Pod tem naslovom piše praška »Politik« : »AfriČanBke sodne razmere, ob katerih evropBki sodniki ne umejo afričanskega obtoženca in ta ne njih, te nahajajo tu pa tam tudi v Evropi N. pr. v Islri, kjer Be umetno poitalijanča-vanje smatra važnejim, nego neoforečna ju-stica«. — -iPotem opisuje praški 1 st tisto glasovito razpravo, ki aaao jo opijali tudi mi, in na kateri bo bile 4 hrvatske osebe obsojene ta smrt, oz-roira tp znane krivim od perotnikov, ki -jih —"niso umeli. »Politik« zaključuje : »TcŽenci nieo unaeli nič od vse rasprave, sedniki in perotniki niso umeli tožencev — in na tej podlag: so bile 4 osebe obsojene na smrt! Huje ee te poatopa niti s Hererosi v južeo zapadni Afriki od tamf šajih kolonijalnih Nemctv«.
»So'e« pa prijom nje, kako stoji ca uhodu v cesarski dvor na Dunaju rapis : »Jn*titia regncium fu^damentum«, kar p:-raenja, da podlag« vsaki vlaii je pravica. To so — pravi »Sole« — plemenite besede, ki pa, žal, v prakai ne prihajajo vaikdar dj veljave, in zaključuje z oz rom na rtčeno rovinjsko razpravo: »Pa kaj je prav rej, da se sliste stvari, dostojne morda kakega kraja v centralni Afr ki, morejo še vedno dogajati v Avstriji, v prav tisti Avstriji, ki ima za motto svete besede: »Justitia regnoium fan-damenlum« ?!
»Danica« na Kontovelju naznanja slavnemu otčinBtvu, da pre Istava »Divjega lovca« prične točno ob 5. uri popoludn*. Vsi oni, ki se mislijo udeležit' predstave, so naprošsni, da pridejo pravočasno kajti premikanje stilov in nem r mej predstavo moti gledalca in igralca,
Kakor naznanjeno na plakatih^ se ni razpošiljalo posebnih vabil in če bi se kdo vtegnil hudovat;, ker ni dobil vabila, naj blagovoli uvaževfcti to blagohotno oposor-jenje.
Velikonočne procesije pri novem sv.
Antonu, pri sv. Justu, v Rojanu itd. niso mogle včeraj zvečar iziti iz carkva radi deževnega vremena.
Današnja številka »Edinosti« je iz šla v večem formatu, namesto, da b' b!li priredili prilogo. Na ta način menimo, da bolje v strežem o vsestransko.
Kakor že včeraj povedano, ae bo današnja številka prodajala jutri po toba-karnah.
Jutri, na velikonočni ponedeljek, liet ne izide. Prihodnja številka izide v torek zjutraj ob navadni uri.
Velikonočna (10.) številka »Škrata«
je izišla z raznovrstno vsebino in lepimi izvirnimi ilustracijami, med temi je krasna naslovna podoba: »Admiral Roždestvenski na svoji bojni ladiji«. »Škrat« ae prodaja v raznih tobakarnah po 10 Btotink.
Novo razprodajo »Edinosti« je prevzela goep. Marija Sohutz, tobakarnarica v Puli (na kolodvoru).
Tatinska drznost. Napaden redar. Tat ranjen in aretovan. Včeraj, takoj popo-ludne je redar Jcs p Pahor, ki ima številko 108, vršil svojo službo po ulici Stadion. Okolu 2. ure je pa zapazil nekega človeka, ki aeje nekako sumljivo obotavljal okolu neke pekarne v istej ulici. Redar je začel od daleč paziti nanj, ko je pa videl, da ima oni človek v resnici namen kaj ukrasti, mu j« prišel ne-opaženo bliže. Oni sumljivi človek, ki ni bil videl redarja, je hkratu zagrabil neko vrečo, ki js stala na vratih pekarne in je bila še do polovice polna moke, ter jo hotel edneati. V isti hip je pa redar skočil nadenj in ga prijel ca ramo. Oai js pa izpustil vrečo, se iztrgal redarja iz rok ter se spustil v beg. Redarje pa takoj zdirjal sa njim. Tekla sta do nlioe
del Curoneo, kjer je slednjič redar dotekel bežečega tatu ter ga prijel za levo roko. Oni je pa udaril reiarja s peatjo po obrazu ter skušal zopet pobegniti. A redar, da mu to zabrani, je izdrl sabljo iz nožo;ce ter se postavil predenj.
V isti hip so pa skočili na redarja še drugi štirje malopridneži, ki so bili gotovo v družbi s prvim in so pazili, da oni — prvi — srečno in ntmoteno ukrade moko. R^dar se je m'.ral tedaj braniti proti petim in b !o bi slabo zan;, da mu ni priskočil na pomoč neki slučajno mimDidoči stota i k pcšpolka št. 97, ki je tudi iz Irl sabljo. Malopridneži so Be ca to razkropili, a oni prvi, ki je bil skušal ukrasti moko, je ležil ved krvav na tleh : redar ga je bil namreč ranil se sab-jo v glavo,
K ranjenemu titu, ki je Št-.fin 1\ele (mož, kakih 40—45 let) je prišel z iravnik se zdravniške postaje. Konsti-t -val je, da ima Prelc 2 prectšnji rani na glavi—dolgi vsaka 4 cm — eno na č^u — dolgo 5 cm — in eno na pilca leve roke. Izpral in obvezal mu je rane t&r potem odredil, da B) ga prenesli v bolnišn eo.
Okolu 4. ure popoludne ee je pa prišel zdravit na zdravniško postajo redar Pahor, in. sicer n:d nekaterih prask na levem 1'cu, ki mu jih je provzročil Prelc, udorivši ga s pestjo.
Razne vesti,
Povodllji. V S avonji bo vslei obilo* ga deževja na raznih krajih velike pop'a^e, na več kra ih je v nevarnott tudi železnica.
Statistika modernih ženitev. V drž&vi Illcois je zakonodajna zbjrnica nedavno vsprejela zakon, po katerem se zamorejo ločene osebj zopet poročiti še le leto dni po ločitvi. Na razpravah o tem rakonu Ee je končtat ralo, da je samo v Chicagu 30.000 ločen h žansk.
Velika tatvina v cerkvi- Iz Petrograda poročajo, da so v Ahtirki v južni Rusiji udrli v nedeljo 16. t. m. tet e v tamošnjo cerkev ter so odnesli okvir a slike Matere božje, okrašen z dragimi kamen;, ki eo bili vredni
do 12.000 K.
PRVA LJUBEZEN.
Spisal (K e v c).
Slonel sem ob ograji vzvišene verande nad kolodvorom Sv. Andreja ter motril tam v neizmerni daljavi zahajajoče solnce. Divna prirodna slika ! Krvavo rudeče, za-tonujoče solnce, zažarelo obnebje in tajin-stveno šumljajoče morje vplivalo je omam-ljivo name in me zazibalo v neki nenavaden sen.
»Ti si pa zamakljen kakor sv. Avguštin, že opaziš ne, ko se ti kedo bliža«.
Kakor vzdramljen iz spanja planel sem kvišku ter po »obligatnem« pozdravu : »O Viktor, čudak, kaj pa ti tukaj ?w sem segel v roko staremu znancu. »Ha seveda, čudak. Stara pesem, ki mi je pojo tržaški ptiči. So ti-li znani morda še drugi pogreški, katerih bi bila deležna moja malenkost ?« je vprašal sicer mirno, vendar pa motreči me neprenehoma. »O, seveda so mi znani«. »Torej, prijatelj, na dan ž njimi, da si jih ogledam«. »Sovražnik si nežmega spola, mar: ni res?« Pogledali me je začudeno, mrmraje: »Sovražnik nežnega spola ? Ne, ne, nisem sovražnik, pač pa večji ljubitelj nego vi vsi. Hliniti se nečem, ker imam za to tehten vzrok in mi ne dopušča značaj !« »No, povej mi že enkrat tisti svoj tehtni vzrok, sem res rado ven«, silil sem vanj. »Vzrok, da stojim nekoliko v oddalji, kar se tiče ženskega
spola, je moja prva ljubezen......
Spomin na to poslednjo me z neko čudovito silo zadržuje, da bi se hlinil deklicam, kakor dela to večina drugih. Ker sva že pri tem predmetu, odkrita naj ti bo ta moja tajna«.
»Ivanka jej je bilo ime. Stanovala je v prvem nadstropju, a jaz v pritličju P. .. hiše. Bilo jej je še le 17 let in lepa je bila, vsaj meni je ugajala zelo. Opazivša, da se rad oziram proti njenemu oknu, ni nikdar zamudila prilike, da bi se mi ne bila ljubko nasmehnila. In postala sva kmalu dobra znanca, ne da bi si bila ra-zodela srčna čutila. Ali zgodilo se je tudi to poslednje.
O velikonočnih praznikih je bilo, krasen pomladanji dan, kojsmo v prijateljskem krogu izleteli v sosednjo vas, onkraj Soče. Mej izletniki je bila tudi ona — Ivanka.
Vživajoči bujno naravo šetali smo se na prijazni ravnici ob bregovih bistre Soče, ki je živahno podila svoje višnjevo zelene valove proti furlanski planjavi. Mej tihimi logi izvajal je slavček svojo umetno žvr-golečo pesmico, a v zračni višini je klical škrjanček s tajinstveno vabečimi glaski svojo »ljubico«.
Moja družba je veselo prepevala in stikala za cvetkami. Ali moje oko je sledilo edino le gibanju Ivanke, saj sem jo takrat že zelo ljubil. Nakrat se mi je približala se šopkom nabranih cvetic in me vprašala ljubko, si hočem li katero izbrati. In izbral sem si cvetko, ki jo hranim še
danes — v večni spomin. —--— V
zahvalo sem jej ponudil roko in Šetala sva ob bregu ter kramljala o vsem možnem. Na holmiču, od kjer je bil krasen razled po ostali okolici, sva se ustavila ter sede opazovala valove reke. Tedaj se mi je naslonila na ramo in rekla, zroča mi v oči naivno-žalno: »Ne vem, kako to, vselej ko motrim naravo in zrem v ta srečni svet,
sem zelo nesrečna. Čutim se zapuščeno in tako osamljeno« .... Povesila je lepi očesci . . .
V tem trenutku se nisem mogel več premagovati, prijel sem jo za roki, pritisnil k sebi in strastno poljubil, a ustna so šepetala, da jo ljubim nad vse, da sem srečen le v njeni bližini, drugače pa zapuščen
—	osamljen. —
Odgovor od njene strani je bil v srce segajoč mi pogled.
Od enega trenutka so nama potekali dnevi v blaženstvu in v sreči ljubezni. —■ Ako slučajno ni bil možen sestanek, zadostovali so nama srečajoči se ljubki pogledi
—	predmet prelepim nočnim sanjam. —
Ali prišlo je, kar je priti moralo : zapustil sem domačo grudo. Slovo mi je bilo najtežje od ljubljene Ivanke. Edino le obljuba večne zvestobe me je vtešila. Prešel je mesec, pol leta in več, ko so se dosledno menjavali mej nama listki polni vroče ljubavi.
Kar mi je neko jutro sporočilo pismo prijatelja nekaj strašnega — — — — o Ivankini nezvestobi .... Kakor strela iz jasnega zadelo me jo to sporočilo. Prestal sem neopisnih muk in srčne boli. Njej pa nisem očital ničesar. Opazila je edino le po hladni vsebini mojega pisma, da je prišla neka sprememba. Pisala mi je pismo polno opravičevanj in zanikanj. »Nič ni res, kar govore o meni hudobni jeziki ! Prosim te, ne veruj, prisezam ti !« tako je vsklikala, ali prepozno. Prisega moja je bila že storjena : Ivanka ne sme biti nikdar moja!.... Odgovoril sem jej mirno, da je ne obsojam in da jej ne očitam ničesar, ali ljubiti da je več ne smem, ne moreni,
Dva meseca poznej je vsprejel par-nik »Cleopatra« mej svoje potnike, namenjene v daljni prekomorski svet, tudi Ivanko. Glasno jokajoča je mahala z rob-eem v slovo, a jaz sem stal na pomolu kakor kip ter nemo zrl dolgo, dolgo za odhajajočim parnikom ....
Od tedaj je minula vrsta let, a Ivanke nisem videl več in ničesar čul o njej. Saj se tadi nisem zanimal, da bi povpraševal po njej. Saj ona ni več zame. Ali spomin na prve trenotke ljubezni, preživljene žnjo, ljubim ša danes s strastjo .... Ta spomin mi ostane do smrti najdražji — on
ne dopušča nikake hlimbe drugi deklici. —
*
Prišla sva že tik nameštniške palače. Iz okna druzega nadstropja bližnje hiše so z doneli nama na uho mili doneči akordi glasovirja in tanek spremljajoč dekliški glas :
Viktor je vzdihnil ter je, hladno poslo-
vivši se, izginil proti Borznemu trgu.
* *
*
Že kake pol ure tavam po molo »S. Carlo« in še vedno premišljujem Viktor-jevo povest . . . Misli so mi všle par let nazaj. — Pred očmi je odhajajoča ladija, na katere krovu sloni z ruto mahajoče
dekle. Davni spomini.....Ne šumeča
obleka šetajočih se dam, ne pluskajoči valovi nemirnega morja, niti ne. rožljanje vojaških sabelj me ni motilo.--Vzdramil
me je šele zategneni signal odhajajočega parnika. — Najivno . . . Prva ljubezen . . .
Oče.
A. P. Čehov, prevela M.
—	Priznati morćm; opijanil sem se . . . Oprosti, ZLŠel Eem medpotoma v gostilno, a ker mi je b lo vroče, ;zpil sem dve steklenici. Vroča je, bratec !
Stari Mnsat)v je izvlekel iz žepa Lekako cunjicj ter Ee obrisal po obritem, izpitem licu.
—	Prišel sem k tebi, dragi moj Borenj-ko, le na minuto, je nadaljeval, ne da bi gledal na Bina, — radi važnega opravila. Oprosti, morda te eadržujem. Imaš morda, dragi, do torka deaet rubljev? Ž3 včeraj bi bil moral plačati najemnino, a denarja, —• eaj veš — ni beliča !
Mladi Musatov je šel molče iz sjbe ter jel šepetati ra vratmi s svojo gospodinjo in nekatsrimi tovariši, ki so Btanovali ž njim v istej h ši. Orez tri minute se je vrnil t9r molče pedal očetu d9setak. Ta je, ne da bi se ozrl na sina, malomarno porinil denar v žep ter mu rekel:
—	Mere5. No, kako se ti godi ? Že dolgo se nisva videl*.
—	Da, Že zdavna, od Vel'ke ncČi.
—	Kakih petkrat sem se odpravljal k tebi, a nikdar nisem imel časa. Sedaj prihaja
to opravilo, Bedaj ono.....Sicer pa —
lažem .... Vse ta lažem. Ne veruj mi, BoriB. Rekel eem — v torek ti vrnem deset rublja v, tudi tčga ne veruj. Ni eni moji besedi ne veruj ! Nimam nikake ga opravila, a le — lenoba, pijanstvo — in sram me je pokazati ee na ulico v takem položaju. Oprosti mi, Borenjko. Foslal sem že trikrat dekle k tebi po denarja, ter ti pisal žalostno pismo. Za denar se ti zahvaljujem, a pismam ne veruj : lagal sem. Sramujem se, tožiti samega sebe, angslj moj ; vem, da sam komaj izhajaš. Nesramnež sem, da mi ga ni para. Oprosti mi, Borenjka. Govorim ti vso to resnico, ker ne morem ravnodušno gledati tvojega angelj-skega obraza.
Prešla je minuta v molčanji. Starec je ' globoko vzdihnil ter dejal:
—	Mar bi me pogoBtil s pivom, kaj ?
Sin je izišel, molče, in za vratmi je bilo
zopet Čuti šepetanje. Ko ao Brez nekoliko časa prinesli piva, je starec ves oživel ob pogledu na bu-.iljke ter iemenil rezko svoj ton.
—	Pred kratkim, bratec, sem bil na dirkališču, — pripovedoval jo plašnimi očmi.
1 »mo v trfh ttr raij vreli v totiliza-trirule oi lie'ek oa Sustrega. Id hva'a Ltmu Šu-treau. Na vsak rubelj ao nam Iva o trideset rubLev. Jai, b-attc, kar r rfin obstajati br<z d rk. Moja „baben-te Ido (>«teva radi dirk, a jlz jih ii em vsa enako. Ljub m jib, kaj hočeš ! K- rimit d, plavolaa človek z melanbo-nei remiČoim obrazom, je hodil tiho a v kot ter poslušal mo'fe. Ko je pretrgal svoj govor, da b: se odkešljal, ;> 1 je k njemu ter mu dejal:
—	Te dn>. o*e, s<m si kupil nove čevlje, mi pa z»lo caki. Jih h^ češ li ti? Dam ceneje.
—	Izvoli, :iil obraz:
sogla» 1 je starec, ter a za iato ceno brez od-
—	Dobro. Dam ti jih naprej.
S o se je pr p god pod p steljo ter iz el par novih čevljev. Oče je iezul svoje Ite, težke, očividao tuje čevlje ter si primerjati novo obutev.
—	Kak«>r oalaš*, je dejal. — Dobro, ti j h meni. A v t rek, ko vdcbim pen
ti p s jem denar za-nje. — S cer pa, >m --je dc stavil, vpadši zopet v prejšnji iv t)c. Tudi o t tilizitorju lažem, in o tiii tudi !a/em. In ti me varaš. Boris...
^ ae čutim tvojo vciikodušao politiko, eem te skozi. Čevlji, praviš, »o ti ozki • e tvrja duša š rota. Ab, Bori«, Bor s! e utzejem, vte ib ut m
—	Vi ste si prebrali stanovanje ? vprega e sin, da bi zasukal ra;govor.
—	Da, brc. t, prsell tem ee. Vsaki se se im. Moja ^^abaneijk" se s svojim em ne moie udomačiti nikjer.
—	Bil sem pri va* na 9t<rem s anovanju, t. m« vas povabiti k eebi na letor.šče.
vaš-m idravju bi vim res ne škodilo nekoliko ć si v 3vež -m zraku.
—	Ne! — je remsbnil starec z roko. Bab« m; ne dopušča, pa tudi eam n čem. ^rat rte ša ie trud li, da bi me spravili ezoice. a s:m sa n sem j o rad !. pLStite ! V \ eza ci t adi poginem. Ev-^, eedaj o te * t*boj, gledam tvoje atgeljsko
a m°ae e&mgi vleče domov, v mojo ,e . l"s>la je i« t kp. Gno;i»egi š*urka rprav š ra Tfl . Ne. Sicer, bratec, morim
Ui
Pc^aka te ven'ar, da vts eprem m. a c in>ra:n d nes v mest' . *e ia s!n sta si oblekla suknji ter Ko sta s? za ne kol-ko J sa \<>zla v bilo je že Umno in v okn h so sa
OttsI eem te, B.renjka ! — je go
__ubogi otroci! Mora
5 ie'iko gor£ imeti takega očeta anzci mrj ne morem lagati, ko vid m
—ilx: obrez. o.i si ... . Do čeea reie ee m ja n'ersi»<wjet, nuj Bwg !
sem
•ra
vznem rj its t« ae
ev ia pijanostjo, tvoje brate istotako cbram in vznem r am. in ko bi me t: v d 1 včeraj! Ne skrivam B^r s! Vč-raj ao fe sešli pri moji .babenetji* sosedje, c la dre h ti, napil ~eia ee ž niimi. in daj j* z na vso moč hva iti vas, mije otroke. Tadi rogal fin se Ve.ni ter se j»ritcževal, č e da ste m 3 zavig'*. Hotel a m, vidiš, rzzialcstiti pijane b be ter igrati uUro ne^re^nega očet«. Imam ja* tako navado; ko hočem siriti sroje napake, tedaj valim vs> krivdo na bedne otroke. Tebi ne morem agfct, Boris, n skrivati. Piišel sen k tebi z glavo po konci, a ko sem zar azil tvojo krotko*', in dobrosrčnost, prilepil se mi ie jez k v ustib, in ves- sa mi je vzbudila.
—	Do vol , oek«, dajie, govori »a o črm
—	Mati bo/ a, kake otroke mam . .
_ nadaljeval je siar:e ne s'uiijo sina. -—
Kakšao dobroto mi je Bog poslal. N sem vreden jaz takih otrok !
^tarček ]e snel svojo ma'o kapico t-r ee parkrat prek r /al.
_ Slava tebi, Gospod! — je vzdfchail,
cnrai* -»e na vse strani, kakor bi iskal kako
J	*
sveto podobe. — Imenitai, redki otne:. Tri eiae imam, eden je boljš od druatga. Trezni, rečni, delavni,^ a kakšni . talenti ! Izvoščik, ikšni talerti! E len, Gregorij, je nadarjen za dest oi njih. Oj tna franc zki, zna nem -ti, a govori — kaj doktorji, ilušal bi ... ' rcoi moji, otroci, ne verujem jaz, da et« ! oji. Neverjetne. Ti, moj Borie, si pravi mu-f-n 1. Obiram ta, in te bom obiral . . Dajati m »rez konca, četavno veš, da teoj denar ne rihaja ni komor v prid. Zadnjič s-m ti poial žalostno pi&mo, op'sa! sem ti avojo bolezen a	eem pač ; vprašal »em te
denarja za pijač . In dajaš mi le raiii tega, ker se bojiš užaliti me z odklonitvijo. Vse to znam in občut m. Griža je tudi mučenik, V četrtek , bratec ti mo;, sem šel k njemu pijan, umazan, raztrgan .... tmrdelo je iz mene po žganju kakor iz kleti. Prišel sem naravnost, taka figura, prilezel k njemu s podlim govorjenjem, a okoli njega njegovi tovariši, predat jjniki . . . Osramotil s»m ga ca vre ž vljenje. A on se ni vznem ril nimalc; le malce pobledel je, se nasmehnil ter prišel k meni kakor bi n Česar ne bilo, in še predstavil me je tovarišem. Na to ms je aprem 1 do doma, in ni z eto besedico me ni pokaral! Njega obiram še bolj nego tebe. A vzem mo sedaj tvojega brata Sašo, ta je pač tudi mučenik ! Oženil se je, kakor veš, s hčerko polkovnika, iz aristokratskega kroga, doto je vdobil .... Mialil sem : »ari mu bo sedaj za-me ! Ne, brat, ko se je oženil, takoj po poroki, obiskal je mene prvega a avojo mlado •oprogo ... v m^ji bezoisi ...
Starček je a«jokal, a koj ta t) ee j« I »amejal.
—	In ravno takrat, kakor navlašč, smo jedli ribano redkev s „kvasom" ter pekli ribe; tkk|emrad je bil po hš , da se je vragu studilo. Jaz sem le/il pijan, a moja „babes-cija" je priskočila mladima nasproti a rudeč m, zabuhlim gobcem ... z eno baeedo — bre-zobraznoet. A Saša je Vte preneeel.
—	Da, neš Saša je d >ber človek, — je dejal B.ris.
—	Imeniten ! Vsi ste mi zlati; ti, Griša, Saša in S.nja. Mučim vas, sram' t'm, obiram, a vsa življenje nisem si šal od vas ni besede ukora, niti videl grdega pogleda. Najs.bodi, ko bi bil peš:en oče, a tako — fej! Niste videli vi drnzega od mene nego le slabo. Jaz
sem hudoben č'ovek, razvajen.....Ssdaj
hvala Bogu, eem sa umiril in nimam nika-kega značaja, a prej, ko ste b li še majhni, je tičala v meni odločnest, značaj. Karkoli sem govcril in dela), vae se mi je zdelo, da mora biti tako in nič drugače. Vračal tem se o časih pozno v neč iz kluba domov pijan, hudoben, in jel eem karati tvojo pokojno mater radi prevelik h stroškov. Po vso noč Bem jo mučil in ujedal ter mi »lil, da mora biti teko; a zjut aj, ko ete od šli v gimnazijo, Bem še vedno razkaz^vtl nad njo s.oj značaj. Sveta nebesa, karo sem jo trpinčil, mučenico! A ko ate se vračali iz g mnazijr, eem navad-ro še spal in nifct* emeli obedovati, dokler se n **m zlu 1:1. Za obedom je bila zopet muz ka. Pa, s%j se spom njaš! B^g ne daj nikomur tikega očeta ! Re?, Bog me vam je poslal le v pokor-. A, polrpit", otroci, petr-pite še do konca. Spoštuj svojega očeta, in dolgo b š živel ra zemlji! Za to vašo pokoro
j vem morda Gospod pedeli dolgo t. vljenje. j 11 vošči k, e toj !
Starec je sk: čil z voza ter se zsp.tskel v gost Ino. Ć ez pol ure se je vr^il, pijano zamrmrcl ter sel v p-»reJno s ain:m.
—	A kje je sedaj Sonja? —je vp-ašal.
—	Šj vedno v zavodu?
—	Np, dovišla je v maju, a se Jaj živi p: i Seš ni tsšč;.
—	O! — se je začudil ttir*c. — E, Borenjka, matere ni, ni pri komu se potož t». Posiliši;, B.rcnjka, a ona .... z-a li ona, kako jaz živim ? A ?
B >r's n: odgovoril ničesar. Prršlo je pet minut v globokem m lčanju. Starec je zajoka', cbrital se s evojo cunjo ter dejal :
—	Ljub m jc, BoreDjke, saj m je edina I h*i: a v a arosti je ni več) to'ažbe, nego je I hčerka. Kad bi jo videl. Je-li in žao, Bo-! renj ta?
—	Gotov.% kadar hočete.
-- E', B~>g! A oan — kaj po.eče?
—	Dovolj, saj vas je ora eama iskala I t^r želela videtT.
—	Moj B g! Evo«, kakšni otrve:.!Iz-o
1 ič k, a? Napravi, Borenjka, golob'ek! Ona je sedaj gosp e, delikates, kons.ime ir. vee ' tako, blagprcdai ob;čaj;, in jez se je ne ž«l m pokazati v tafcem položaju. Mi, Bjrenjka, j izvemo veo to mebatiko tako-!e. Jaz se vzdržim tri doi sp ritaozov, da bi pr š 1 moj poganeki pijani rilec ropet v red, petem pridem k t-b' in ti mi posodiš začasno kako trojo obleko; obrijem sa in ostr žen>( poltm se ti < dp IjfS in jo privedeš k meni. Prav j tako?
_ D bro.
—	Iivrifi i stoj !
S tarč c je zopet iz-Dpil Ur š .1 v gostilno. Dokler n' Boris d spel ž njim do njegjvtga statovanja, ustavil sa je šs dvakrat, in sin ga je v a-:okrat čakal v vozu molče in po-trpežl,ivo. Ko ste ee, odpust vši „'zvešč k a", j poda!a prčke dclgega nesnažnega dvor šČa v • etanovanje -babeLcijb", pr h^ja1 je st? rec v vedno veČo zad.eg.*, jel je surovo godrnjati ter pr emokorati z uUn?m".
—	B >renjka, — je dejal z izeivaječčm tonom — ako ti začne moja rbabeccjau go vorit* kaj takc-le, ne jazi na to in ... . in ravnaj i njo, veš, tako-!e, malo prijaznejše. Veš, ora je nevedna in drtop, a vendar dobra baba, V njenih prs'h b je dobro? gc-reče si<■ 3 !
Dolgo dvorišče je nehalo in Boris je vstopil v ten u vežo. Vrata so zaškripala, zadišalo je po kuh:nji, po samovarnem dimu, zaslišali s > Be rezki glasovi. Prišedši iz veže preko kuhinje, je videl Boris le temen dim, vrvico z raztegnjen m perilom in dimnik sl-movarja, iz katerega so se skozi poteč vsi-pile zlate iskre.
—	Evo ti, tu je moja celica — je dejal tudi etme, prlpognivši Be ter vstopivši v mala aob co z nizkim stropom in z neznosno z^dusoo atmosfero radi bližine kuhinje.
Tu so sedele za m:zo tri ženeke ter se gostile. Zaz.ši goste, spogledale bo ae ter pre nehale j«iti.
Si - li dobil kaj ? — je vprašala Burovo ena iz n j h ečividno eama „bfbencija".
—	Dobil, dobil, — zamrmral etjrec.
—	Nu, Boris, lepo te prosim, sedi! Pri caB ja vse priprosto ... Mi živimo priprosto.
Vznemiril sa je nekako, bres>miselac. Ž A mu jo b !o sina, s istočasno se mu je hotelo držati ss v prisotnosti ženik z ngla?o po konci** ter igrati ulogo nesrečnega, za pušSenega očeta.
—	Da, bratec ti mij, m živimo pri-piosto, brez pomiselkov, je goirnjal starec.
—	Mi smo priprosti ljudje ... Mi niamo kakor vi, ne ljubiamo metati ljudsm prah v oči. Da. — Hočeš li žganja ?
Ena iz žensk (bilo joj je neprijetno piti pred tujim človekom) je vzdahnila ter rekla:
—	A jas izpijem še čašico na gobe. Take gi.be, da moraš piti, tudi če nočeš. Ivan Gerasimič, povabite jih mnrda bodo pili tudi oni.
—	Pij, d'čko! — jn dejal etarec, na gledoče na aina. — Mi, brat, nimavo vina ne likerjev ; mi smo priprost*.
—	Jim, najbrž ne ugaja pri nas, — j a vzdahnila „babencija".
—	Nič, nič, bo že pil!
Boris, da ne bi užalil očeta, je vzel molče Čaš co ter izpil. Ko so prinesli sarr.o var, je molfć, z melankoličnim obrazom, da bi ugodil očetu, izpil dve čašici zopernega čtja. Molče je poslušal, kako je „babeneja" govorila o tem, da se nahajajo na svetu hu-dobn:, brezbožni otroci, ki zanemarjajo svoje roditelje.
—	Jaz vem, kaj misliš ti sedaj ! — je govcril vinjeni et?rec znova v avoje navadno p:jano re zpoloženje. — Ti misl š: da sem zavržen, propal, pcmilovanja vreden človek, a po mojem je to prosto življenje mnogo n rjoalnejae od tvojega. Ničesar ne potreba« jem in ... in tudi se nočem poniževati. Ne morem trpeti, da me kdo gleda s pomilovalnim pogledom.
Po čaju je čistil tsoljeno ribo ter jo posipal b čebulo s takim občutkom, da so se mu oči orosile s eolzami milobe.
Skart.c je jel zopet govoriti o nekem to talizaterju, o dobitkih, o nekem klobuku iz p:namake s'ime, za katerega da je dal včeraj 16 rubljev. Lagal je s takim apetitom, b kakor š:r m je jedel osoljeno ribo ter pil. S.n je molče presedel eno uro, ca to ee je jel poalavlat1'.
—	Ne smem zadrževrt:, — je rekel starce naduto. — Oprostite, mladenič, da ne živim tako, kakor bi se vam poljubilo.
Pottavil se je, prihal z doetojenstvom ter prmrž koval ženskam.
—	ZJravstvujta, mladenič l — je govo r l spremljaje aina do veže. — Atandel
V vež pa, kjer je bilo temno, pr tisni 1 je obraz k sinovemu rokavu ter zajokal.
—	Kako rad bi videl Sonjo! — je za čepet'1. — Poakrbi, Borenjka, argelj moj ! Obrijem se, oblečem tvojo oblekco . . . napravim strog obraz . . . Molčal bom pred njo. E', ej, mrlčal bom.
Pogledal je surovo na vrata, za katerim ie bilo čuti glasove bab, zadržal je jek ter dejal glasno:
—	Zdravstvujt«?, mlaeUnič! Atinde!
Zadnje brzojavne vest!.*
Rusko-japonska vojna.
Eakadra, Roidestvenakega
PARIZ 22. Francozka vlada ni dosedaj prejela če nikakega brzojavnega poreč la, da bi bila ruska eskadra zapustila zaliv Kam-Bank.
Sestanek Golucliovakega In Tittonija.
DUNAJ 22. M n ster grof Go'uchvwaki se poda ko:cem tega meseca v Benetke, kjer se seitane z ministrom Tittonijem.
Škof Doppelbaner — kardinal.
BIM 2'?. »Agsoza Štefani« poroča, da bo papež v koazistoriju meaeca junija imeno-vol pet kardinalov. Med temi bo tudi lin-iki Sk f or, Doppelbauer.
Delca*sć ostane minister.
PARIZ 22. Mini&ter vnanjih stvari Del-cfcseč ee je ob 2. uri popoludne podal k minut rek-*mu predsedniku Rouvieru ter mu priobči, da umakne svojo dem sijo.
Ločitev carkve od države v francoski zbornici.
PARIZ 22. Zbornica je danes nadaljevala deba'o o zakonskem načrtu glede ločitve države od cerkve. Poal. Ltsvguen je na Bplošno iznenađenje umakil avoj popravni predkg k členu 4. Popravni predlog pe si. Allanda glede likvidscije cerkvenega imetja je b'l odklonjen a 453 proti 130 glasom. Nadaljni popravni predlog, ki zahteva, naj bi cerkven imetek pripal državi, je bil tudi odklonjen s 473 proti 102 glaBom. Razprava ae bo nadaljevala v popolud neki seji.
PariŽka in londonska -borza.
Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 99.30, italijanska renta 105.50, španski esterieur 90 57, akcije otomanske banke 604—. Menjice na London 251 50.
Pariz. (Sklep.) Avstrijska državna ielesn e — — Lombardi — — unificirana tarSka rente 88'90 avstrif. zlata rents 100 60, ogrska 4'/« zlata renta 1C0L0 LŠnderban 485.-- turške srečke 137.— paržka banka 13.10, italljanake meridi-jonalne akcije 768.—, ake? e Bio Tinto 15.60. Trdna.
L o n d o n. (Skleni Konsolidiran dolg--
Lombardi — srebro 26*/la) Spaaeka renta —— i ta
lijanska renta---, tržni diek<nt, 2''ie menjice at
Dunaju —.— dohodki banke —.— izplačila bank-
Tržna oorodila 22. aprila. Budimpelta. PSenica za april K 17.41 do .7 P.0; rž za april K 13.26 do K 13 23 ; oves zs rpril K —do--; koruza za maj K 14.72 do K14 74.
K 17 od
Pšenica: ponudbe srednje, povpraftevan e srednje, ra rno. Prodaja 20.030 met. stot., mirno. Druga žita n?spremenjeno — Vreme : neatauovitno
H a v r e. (Sklep ) Kava Santos good av -rage za tek. mesec po 5'J kg 42-*/. frk, za julij 43.—.
New-York. (Otvo- ' Kava Ric z& bodoče dobavr, vzdržano, 5 ttotink znižanja
Hamburg. (Sklej jod.) Kava Santoe goo5 average za naj 331/« z& september 36 — za. dec. 36 '/„, za marec 37 '/4. — Vzdržano. — Kava Rio ntvfdi-t loco 37—38, navadna reelm 39 -40 navadna doHt , 41—42.
Hamburg. (Sklep) Sladkor za apiil 26.—, -co maj 26.30, za juni 26.40, za julij 26 60, za avgust 26.70, za september —. Stalno. -- Vieme": lepo
Sladkor tuzemski. Centrifus;al pile, pro np. 't
K 66.50 do 68.00, za sept nber K---d« —.-
marec-avg. 66.50 do 68.—. Conca^sS in Melis p ( promptno K 68.30 do 69.30, a sept. K —. -—.—, marec avg. 68.30 do 6. 30.	%
London. Sladkor iz repe sirov <3— Si*, Java —.—. Mlačno.
Pariz. RS za mesec april 15.50. rž za' maj 15.50, za maj avgust 15.50, za septjacber december 15.— imirno.) — PSenica za tekoči ms sec 23.'-0, za maj 24 10, za maj - avgust 23 95 za sept-december 21.75 (trd :o). Moka za te koči meaec 30.25, za maj 30.35, za maj-avguit 30.t0, za s^pt.-december 5r9 — (trdnj). Repično olje za tekoči mesec 50 50, zi maj 4' 75 za maj - avgust 50.75 za september - december 51 25 (t dno, špirit za tekoči mesac 48.75, za maj 48 50 z3 raaj-avgust 48.25 ra september- december 43.25 (sialno). Sladkor surov88" usonov 3i— 341/, (mirno be) za tekoči mesec 371/* za mai-avgust 37s/4, zi julij-avgust 33—, za okto&er-januvar 33s,8 m-ačooj rafinirao 70V«—7i Vreme : oblačno.
Osmico odpre
znani posestnik ANDREJ ČOK v Lonjerju štev. 1, kateri se priporoča slavnemu slovenskemu občinstvu za obilen obisk.
Za veliktittoCne praznike!
Kam greš ?
Grem kupit par čevljev.
Svetujem ti, da greš k PIEROTU v ulico • Riborgo št. 3:{ nasproti pivovarne „Alle tre portea, kjer vdobiš obuvalo za moške, ženske in otroke, tuili v.sprejema poprave in naročbe po meri na debelo in drobno.
Se priporoča svojim rojakom
REHAR PETER, lastnik.
^^ ^^ Svoji k svojim!
Dragotin Vekjet - zlatar
v Trstu, Corso štv. 47 priporoča vsakovrstae^
a*~zlatenine in srebrnine ^^
ter* žepne ure.
W Sprejema poprave ter kupuje zlato. "
— Cene zmerne. —
Išče
delavec (fakin) z vozom. V to-rek opoludan Daj vpraša: ul ea Belvedere 24, pri tleh.
MIsiH inteligenten gospod se želi seznaniti ITI IdU z gospieo —Slovanko istih svojstev. Cenj. ponudbe, ako le mogoče s sliko, katera se ali vrati ali revanžira, pod šifro »Ljuboslav 1883« poste restante Gorica glavna pošta do 3. maja t. 1. Stroga molčečnost.
DOMOVINA' v Celju
sprejme urednika.
Ponudbe takoj pod naslovom nprav-nistvo »DOMOVINA« Celje.
Topliee
11a Dolenjskem, železn. postaja Straža-Toplice Akratotherme 38° C, pitno in kopalno zdravljenje. Posebno zdravilno pri trganju, rheumi, ischias, ne v ral g i j i, kožnih in ženskih boleznih. — Veliki kopalni prostor, posamezne kopalne sobe in močvirnate kopelji. Udobno opremljene sobe za ptujce, igranje in družbe. Zdravo podnebje. Dobra in cenena restavracija. Sezija od 1. maja do t. oktobra. Prospekti in pojasnila brezplačna; —pri kopališčni upravi. ——
1 o 11 o 11 o 11 o iioitoiiononoiioiioi

Tovarna pohištva
Aleksander £evi jKJinzi
ulica Tesa štv. 52. R (lastna hiša).
ZALOGA: PinZZR ROSRRIO (šolsko poslopje).
Cene, da se ni bati nobene konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po '-^cccco; posebnih načrtih, ^-cccccccec: Huitrovan cenik brezplačna in franko
lOllOHOliOliOliOiiOilOliOiiOiiOl
0000000000000090
Hermangild Trocca
Barriera. vecchia št. 8 ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
za otroke in odrasčene.
Venci
od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi.
SliKe na porcelanastiH ploščaii za spomenik
Najnižje konkurenčne oene.

Prirejevalcem šolskih in družili slamosti na znanje!	=—
Prva Izvirna slovenska spevoigra
„Čelni časi«
Je v tiska in sagleda kmalu ln& sveta.
™ Za prazpiHe!
TTT
Gostilna Trošt
v Š kor kiji št. 471 -
(ua desno rojanske cerkve navzgor).
Toči izvrstno črno in belo domaće ter istrsko vino kakor tudi sveže pivo „Goess".
Dobra in bogato preskrbljena ; kuhinja, oc^s^
Velik senčnat vrt, igrišča in lep razgled, zzzzz
II
Senas poroiils tae 32. aprils Tržaška borza.
Napoleoni E 19 06— 19.08 —, angleike lire K —.— do—.—, London kratek termin K 239 £0 —240 30 Francija K 95.35 -95.50, Julija E 95 30 -95 50 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K
117.15—117.30, nemiki bankovci E-----
avstrijska ednotna renta K 100 35 100 69, ogrski, kronska renta K 97.90 98.25, italijanska renta K
--.— —.— kreditne akcija K 663 --t'65 —
državne železnice E 657 60 — —'. Lombardi K
89.— 9 1.—, Llovdove akcije K 656.-- 660.—
Srečke: Ttos E 338--342—, Kiedit E 485 -
do 496. —, Bodenkredit 1880 K 310.— 319.—, Bo denkredit 1889 E 3U8.— 316 —, Turške K 144 — do 146*— Srbele —.— do —.—,
Lunajska borza ob 2. url pop.
p red v če raj	danes
Državni dolg v papirju	100.85	10085
„ „ srebru	100.90	100.90
Avstrijska renta t zlatu	119.80	119.65
„ „ kronah 4*/,	100.50	100 50
Avst. investicijska renta 3'/,*/.	93.45	93.50
Ogrska renta v zlatu 4°/.	11845	118 40
„ kronah 4V	98 0>	97.90
„ 3'/,	89.75	89.75
Akcije nacijonalne banke	1648.— 1648. —
Kredita e akcije	664.50	664.—
London, 10 Latr.	239 80	239.85
100 državnih mark	117.121/. U7.10
20 mack	23.43	23 43
20 frankov	19.07	19.07
100 ital. lir	95.S0	95.40
Cesarski cekini - 1126	11.V6
I
Mizarska zadruga v Gorici (Solkan)
tovarna pohištva s strojevnim obratom
priporoča slavnemu občinstvu svojo
zalogo pohištva
prej ANTON ČERNIGOJ
Tia dei Rettori štev. 1 (Rosario) - v Trstu - tifc cerItTe St. Petra t Hiši Mareuzi
Največja tovarna pohištva primorske dežele.
Pohištvo indeluje ae solidno, trpežno in lično, in sicer samo iz lesa, posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj.
Vsaka konkurenca je izključena,	Rlbum pohištva pošlja se brezplačno.
Prodaja se tudi na mesečne obroke.
Zastopstva v: TRSTU, &PLJITU in ALEKSANDRU! (ORJENT).
Serravallo-vo železnato kina vino
za bolehne otroke in rekonvalescente,
Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodeo In ojači^je organizem.
Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh
slueajih, kadar je treba se po bolezni o]ačiti.
Odlikovano s 16 kolajnami na raznih raztavah in z nad 3000 zdravniškimi spričevali.
serravallo
= trst. =
Jelter clSa Jluid
stanja. — Poiilja 12 malih ali 6 velikih steklenic za K 5 — franko
E. V. FELLER v Stubici, Jelisavin trg, Hrvatska.,
-J
VaritTtma su
.SIDKO'
LINEMENT. GAPSICI COMP.
- pain ekspelerja —
je pripomeno kot izvrstno, bolečine bli-ieie mazilo; dobiva se po «0 stot_. 14« K in po 2 K v vaeh lekarnah.
Pri vkuporanju tega povsod preljubljeneg* domaćega zdravila naj se pazi edino le na originalne steklenice * zavitkih z naSo varstveno znamko ..SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalen izdelek
%
RiciteneTa letana ;;jri ziatem orla"
BlntillM aH« Dnevno r«poiilj«je.
n zim ona m
iM št. a. mt» IT.
Issje.---
3van petelin
tovarna testenin TRST
ul. S. Francesco d' assisi 47.
Leon Fano
TR8T
ulica iMfl 4-
- zlatar ia draguljar -
prodaja, kupuje in zamenjuje zlatanino. srebrni no in dragulje; sprejema poprava po naj zmernejši h cenah ter prodaja na mesečne obroke proti solidnemu jamstvu.
Oglas dražbe.
I »ne 27. aprila 11**5 1. odda t*e potom avne dražbe na {»odpisanem e. kr. okrajnem da varstvu lov v ol>čini Štjak za osem« z v/.klicno ceno od 1»J0
za*1
Dražba začne «»!> 10. uri predpoludnem: varščino je položiti najkasneje do 10. ure predpoludnem dneva dražbe.
Natančneje pojasnila da podpisano e. kr. okrajno glavarstvo ob ura<lnib urah.
SEŽANA, 'ine IH. aprila 1^05.
C. kr okrajno glavarstvo.
Alojz Cian i A. Visini
naznanjata cenjenemu občin?>tvu. da sta prevzela na lasten račun trgovino in avtorizovano krojat nico
Alla Citta di Trieste
v «1. Terreste it 44» (nasproti rledKeu Geldoal).
Tam vdobiva velika zaloga izpotovljenih oblek za odrasti e in dečke. Delavske hlače prve vnte kakor tudi blago vseh vrst in najposlednejše "	■ ■ novosti
F. Fertot urar
TRST - n/. Poatc nuore št. g priporoča veiiki izbor ur: Ornega. Scfcaffkaiise. Loagiaes Tavanes itd. kak<<r tudi zlate, srebrne in kovinske are za gospe. Izbor ur sa birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah.
Franc Geržina
Peter na Krasu
ima na prodaj več vagonov konjskega in govejskega sena. Cene po dogovoru.
Pekarna, sladčičarna in tovarna biškotov
Vinko ŠkcrK
TRST	ulica Acquedotto it, 15__TRST
■V Filipalka v ulici Mira mare št. ij "Wm KaaomtfD kruh. moka prvih tovarn, sprejema narobe m* najfinejše pecivo ter dostavlja kruh na dom. Za obilen obtsk se toplo priporoča cenj. občinstvu.
Cežloiosie perje! m col
5 kg.: novu fcku-
bljeno K 9.60 boljše K. 12.—, beli mehki puh, skubijeno K JO.— K. 36.—. Pošilja franko pO povzetju. Zamena ali povrnitev dovoljena proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsel. Lobes 183.
WT SPECIJALITETA:
likerji. pristna viaa v buteljkah is na Sroboo. Cene zmerne. Maršala 80 nć liter, žganje 80 nvć. liter vermut 64 nvč. liter.
Prodajalnica boteljk
drogerija Josip ZiaoniLckmej
• • • •	■ _ w	3 • •
I*bor drog, barv, ioplčev, pjkostl parfumov, An. milo — Zaloga mineralne vodo, voska za parkete, na mrzlo pripravljenega sirup«, tuaarimdo. ualiaovca, itd. iti. ~
Restavracija "VI
,fllla Citta di Francoforte4
ulica Molin Piccolo št. 17 Toiai lice Sifena Msnaiirt SteT. 4 iex Piana aeiia Zoo:a toči izvrstno in vedno sveže
šteinfeldsko pivo
kakor tudi dob-a in pristna vina.
Kuhinju redno z dobrimi jedili ~ preskrbljena.	~
Postrežba točna in cene nizke.
Se toplo priporoča
Rudolf Szoboszlay
gostilničar.
Hdtel „CENTRAL" v Sežani.

Podpisani si ća^ti naznanjati cenjencmu občinstvu, tla je prešel
W hotel „Central" v Sežani v njega last.
Pri tej priliki naznanjam, da sem sobe kakor tudi restavracijo in kavarno popolnoma prenovil in preskrbel, tli« bodo cenjeni gosti v vsakem obziru najboljše }H>streženi po najnižjih cenah. — Zalogo pive, katero sem imel prej v hiši gospe Gaberšček, se nahaja sedaj v mojem lastnem poslopja. — Toči se najboljši kraški teran, belo vipavsko in istrsko vino kakor tudi vedno sveže Dreherjevo pivo. Kuhinja je vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. Na razpolago je 20 moderno opremljenih sob: v hiši se nahaja senčnat vrt in hlev za konje.
Priporoča se udani _ .	—^	v ■ v
Anton Bevčic, lastnik.

Najboljša, najlepša, najcenejša ura sedanjega časa!
Pristne Roskopf-Savonnet od double z==z zlata remontoir na sidro =
so najnovejše Ko*kopf ure. Te ure imajo izvrstno in zajamčeno precizijsko kolesje na sidro in imajo 3 odskočne pokrovce od double zlata z dvojno prevlago. Double zlato, je zlatu podobna kovina, koja se nikoli ne spremeni. Te ure so zbog krasnega <lela posebno občudovane ter se ne ločijo od pristnih zlatih ur.
Cena 5 gld. H
K tej spadt joća verižica od dvejnatega double zlata za gospode gld. 1*50. Vsaki uri je priloženo pismo za 3 letno jamstvo. Razpošilja se le po povzetju
JOSIP SPIERING. Dunaj I., Postg. 2-45.
Zaloga obuvala in čevljarski mojster
Josip Stantić
Zalagatelj e. kr. redarstvene straže, e. kr. glavnega carinskega orada in skladiSl. e. kr. priv. llovd. orož. e. kr. finančne straže v Trstu. Kopra in Pnljn.
2. - TRST
- Ulica Rosario itv
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke.
Prodaja najboljše f.^. voščilo (biks) = T1
Cene nizke. Postrežba točna
Vsaka dama
prihrani mnogo denarja, ako se služi pri kupovanju manifak. blaga pri tvrdki
FERDO TONSEBN, nI. poste 1 - Trst
Otvoritev bo 1. aprila t. 1.
lzvadeli cenika :
Lann Tenis flanela, meter po . 12 nve. perkal. dober, meter po .... 16 I. rrrte so cm širok pristne barve ,,
voile de Laine meter po ... 30 nve. svila monseline v najnovejših risanjih. meter po......38 ,,
— glago N valne za ženske obleke v največji Izberi. —
Tapeti iz Smirne, 3 metre dolgi in 2 široki gl. 6.5H) Preproge orijentalske in sripk najnovejše dela meter od 20 novčičev vise. — (iarniture za posteljo in mizo od gold. '■> više. Cenjene dame se naprošajo, da si blagovole ogledati blago.
FERDO TONSERN iz Ljubljane.
Intabulacije
(Vknjižbe
3 O
za TRST in okolico po 4 4Q
proti odplačevanju od l. do 60 let daja
lastnik »Prvega avtoriz. posredovalnega in koncesijoniranega zavoda«
z odobrenim tarifom, z razpisom vis. ces. kr. namestniitva štev. 29.460 XII.
Obenem tudi oblastveno poobl. zavarovalni agent iu upravitelj hiš in zemljišč vsled dovolitve mest. magistrata št. 14.245 kakor tudi
GLAVNI ZASTOPNIK
Vzajemno zavarovalne banke „Slavija"
TRST ul. Vincenzo Bellini št. 13 I. n. — Telefon št. 1567.
|
(S©©©©©©©
S)
9
KONSTANTIN RUBINIK
Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejema prekladanje in čiščenje svetilk na plin ob času pelitre. Neprekoslji e plinove mrežice. — Vsakovrstni prip&dki za razsvetljavo.
Naročbe za popolno čiščenje stanovanj.
Šumeči limonadni
bomboni in imberno pivo
dajajo najboljše špirita prosto ljudsko pijačo ki zdravje jako povspe&uje. _ ■	' '''
Žfc:
—:--=—===== Pristni le s to znamko:	^^^
Odobivajo se povsod. ^^^^ ^
Le s to znamko pristne priporoča . ccc;—
tovarniško delniško društvo za orijent. sladkorno blago in čokolato
—— (prej A. Maršner) PRAGA - Kralj. Vlnochrady .Plzenka". ■


11 SfSfSfSfSfSfSfSfSfSfSfSfSfSfSfSf
Tržaška posojilnica in hranilnica •—=
~ registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Piazza Caserma Štev. 2, I. n. — TRST — V lastni hiši. Telefon št. 952. •V Vhod po glavnih stopnicah, "vi
Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4"/0. Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružuikom in sicer na uknjižbo po o1///«, na menjice po 6°0, na
zastave po 51/,0/«. Uradne ure: od 9.—12. dopoludue in od 3.—4. popoludne.
Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Ima nujmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd.
— Foitno hranilnični račun 816.004.	—	—
S> Sf Sf Sf
m
3»
j^arodni kolek je vdobiti pri upravi „ftinost"
TOVARNA POHIŠTVA I&NAC KRON
TRST. ULICA CASSA 01 RISPARMIG 5
MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH
KATALOGI BREZPLAČNO.
.1
U
co
iS
ce
III
o*o*«oo«ooooooooooooooo*
Velikanski izbor
izptovlieflih išlil ofilel
od K 20 — do SO-—. specijaliteta črne od K 30— do 50— Kostumi
od platna ali sukna za otroke od K 3— do 7-—. Velik Izbor hlač od K 4-— do 16 —. delavskih hlač po 2 40.
Posebnost: delavske hlače iz tako zvane hudičevo kože K 4*—. Srajce bele ali od satena, kretona, spodnje srajce itd. itd. = Cene brez konkurence. ==
TRST, ulica Arcata št. 9 (vogal ulice Sapone).
.i.
21
CO
o
111
Restavrant Haekor
~ opremljen po zahtevah, preskrbljen s slovečimi vini in najboljšim kraškim teranom.	A
Vodstvo poverjeno je Angelju Palma, bivšemu voditelju „Grand Restavranta Hacker" tako, da slavno občinstvo dobi tudi na Opčinah vso tisto w udobnost, katero sme danes zahtevati.	jj
Uverjen, da ga bo ugledno meščanstvo podpiralo kakor do sedaj,
,,elciii ,,dani	EMIL HACKER.
5xxxxxxxxxxxxxxx:
\v v1 y v^v y w v v v v w
Odlikovana v Rimu s zlato
kolajno in — zaslužnim križcem —
Odlikovana tovarna
za čopiče in ščetke
Odlikovana na Dunaju s
zlato kolajno in — častno diplomo —
IVAN ANGELI
ulioa Vincenzo Bellini (nasproti cerkve sv. Antona novega;.
Edini specijalist za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopičev: lastna specijaliteta čopičev
za barvanje s pokostjo. Pleteni naslanjači francozkega sestava in nedosežne kakovosti. Se ne boji nikake konkurenoe glede zmernih cen kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro, da se ne zamenja moja tvrdka s konkurenti jednakega imena.
Oelika zaloga z lastno tovarno G. MATER GREGO
Trst
Oddelek za obleko ul. Riborgo 12 Veliki izbor izgotovljenlh moških
oblek, specijaliteta: kostumi za dečke in otroke.
Moška obuvala, črna ali rumena angl. od gld. 3-— dalje; za gospe, črna ali lakirane od gld 1 -86 dalje. Izbor obuvala za dečke.
Obuvala od platna od 70 nč. dalje. — Sprejema naročbe po meri.
izvoz.	—-e uvoz. p
- Trst
Oddelek za obuvala ul.Riborgo 15

Zahtevajte pri nakupu
Varstvena zuaiuka.
ovo štedilno milo
z znamko „JELEN"
Ono je IV zajamčeno čisto	in vsake brez škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu
neškodljivo milo naj pazi dobro da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN^. DdoblVa SC pOVSOd!
JURI SCHICHT, USTJE 11a LABI.
Največja tovarna te vrste na evropejskem ozemlju.
A