Leto V-, šiev. 6. V Celju, iorek due *6. januarja 1923. Pošttiina piačoiia v gotouinl. Stane letno 60 Din, mesečno 5 Din, za inozemstvo 240 Din. Oglasi za /«/« višine stolpca 50 p. Reklame med tekstom 70 p. Posamezna števllka stane 1 Din. Izhaja vsaK torek, četrteK in sofooto. Uredništ . „. .nrossmajerjeva ul. St. 1, I. nadst, lelef. 53. UpravniStvo: Stiossmajerjeva u. St. 1, pritličje. Teles. 65. Račun kr. poštnega čekovnega urada St. 10.066. Klerikalne metode. V diievili najveejili notranjili zmed, ko sc nad vsem proklinja, ko napredni Ijudje in napredeii tisk gre junaško na ¦dek>, kako bi uspešnejše sramotil in ubijal one napredne clelavce, ki v sa- iiiozatajevanju lastne strankc in njenih vodilniih oseb, povdarja.jo naeelo enot- ucga nastopa narodnih sil v bojn proti klerikalizmu, jc priobčilo »Jutro« z cln- tatelje, ki »Jntra« ne bcrejo in ker sino mnenja, tla nam vsein treba. da bercnio to ne enkrat in o teni razmišljamo, ker smo že vse pozabilr. Pozabilo je na.šc cinovnrštvo nekdanje case, zdi se, da Jill ie pozabil že marsikatcri učitelj in nmogo. muogo naše inteligeucc vsch po- klicev tako v mestih kakor na dežeii. »Slovcnski klcrikalizcni se ne sine presojati le po tcm, kako se, odkar je fzgubil prcnioč, udcjstvuje kot opozici- jonalna stranka, marvce je treba nanj m iia njegovo kvarnost gledaü takrat, kadar vlada in komandira. lz taktie- «in azirov nastopa danes klerikalizcm z niodeniimi gesli ter vsakojakimi vab- tjiviini frazami, ker mu je na lern, da preslepi; slovensko javnost ter jo zopet prfldobi za svoje zlohotne namer.c. Dai- te mu v rokc zopct moč, pa se vam bo predstavtf v vscj nagoti svojega proti- naroitnega reakcijonarstva! Med intelrgenco se klerikald danes eksponirajo za slovensko vseučiiišče, na d^eW Pa hujskajo Ijudstvn nroti osnov- ™ šolam in učiteljstvn. Ko so imcli moc odločevati o nsodi učitcljcv, so ši- ntclja narodnc prosvctc okrutno pre- s_anjah. s lcrorizmom in krivicami so sistematično treblli moško učiteljstvo ter ga nadomeščatt na.ira.lc s saniostan- skimi učiteljicami, samo dn \c. imela du- hovščina absolutno bescdo po dcželi. Takrat, ko so imeii rnry^, ^o danasnji zaščitiiiki visok-c sole izi'opaii vseučiliški fond! S srcdstvi svojejai terorizma, naj- več pa z zakrainenti ccrkvj, so kleri- kalci: iMirčevali vsako ncklerikalno pro- -svetno delo in nrosvetno owanizacijo. Takrat so imeü poRiirn svojc sovraštvo uroti prosvcti kazati tudi v Lfübijani. katera ni pozabila, kako so razbili s!o- vciislon glcdalisce i^\- ,c:a ciniai» sprc- RADIVOJ REIIAR: l W(: Običan k-kt Sala v trch dejanjih. Mod številnhni Jcli največjcKa srb- skejsa. -komcdiografa Branislava Qj. Nu- šiča si k pridobiia med fflcdališko pmbli- ko ncdivomno največ sinipatij njcjcova «bonia trodejanska šala «Navadcn člo- vek«. Ko so jo vprizoriii prvK' v Bco- sraxlii, jo bilo v partcrjn, po ložah in na saleriji toliko resnične vzhičcnostJ in smeha, kakor malokdaj prcj pri kakctn dnigem deln. (ilas o »Navadncin člo- veki,« pa sc -Ie razgjrj.i fcniai„ +lKii po 0_ , .,L Predvojni Srbijr ter po jiiRosloven- skJii zemljah tostran Donave, Save in *L" i ula je "rent^»a v prfmeroina kratki d«bi skoro vse jugoslovenskc ve- cje ni mamse odre, diletanteka podežd- ska dramaticna drugtva so si jo uvrstila med stalen repcrtoar. Povsod pa je žc- la priznanic, povsod je doscjjia svoj na- Ri.cn — zabavati publiko. Dasi sta si po- Jobni, se konredija in šala vendar raz- H'kujcta po no träniern bistvu. Zunamjt "amen obeh je sicer zabavati, notranji namen je pri koniediji navadno tendenca. i-'esto satira in persifJaža, a ptI Sali'no- trrnijcffa pomena sploh ni — Porojenn-, j zjrrajena in oxKjfrana je Ie za zabavo, r^ I smch. Nušičcva šah »Navaden človeTc« ! menilii v svoj slrankarski kino. Danes se klerikalci škiindalizirajo nad korupeijo \r državi. Ko so vladali, so bili konipcijonisii brez priniere. Dr- žavnc in deželnc subveneije so porab- Dali za kupo'vanie politicuili pripadni- kov, gospodarske pravicc in nsodnosti nteo delili po' potrebK pač pa po politič- nem naziranJLi. Še >-,vin?ske hieve so zi- dali le za klerikalnc prašiče in premije so imell za klerikalna teleta. Socijalno delo klerikaicev je bilo posveeeno le jačanjn njiliove stranke. Pod lažnjiv'0 firnio karitativuosti so zbirali novee, da so 1 njimi pridobivali prjstasev. Dan^s branijo komuniste, ko so iineli puSko v rokali, so jili streljaii.. Mesto svobode prepn.cjinia je vladalo za Časa klerikalne ere pTi nas najsr.še strahovaiijc, ki se je začclo pri krstu in končalo pri pogrebn. Nobena narodna instilucija ni bila varna pred njihovnri razdiralnim dcloni. /asmehovah so na- rod'no idejo ter iiapovedali boj celo ta- ko vzvišenii naeijonanii orp:anizaciji kot jc bila Družba sv. Cirila in Metodo.. Vsa- ko narodmo sodclovanjc je bilo s kleri- kaler nemogoče. V svoiem snvraštvu do Juffoslovanstva so pripravili slovenske- mn rodn najbolj sramotne dneve, ko so v habsbtirškcin deüriju gnali naše naj- boljše sinove in očete slovenskega Clo- veka v bratoniorni boj, doina pa so ig- rali vlogo špijonov in krvnikov und last- niimi brati. V Jugoslaviji so se rnorali spočetka potuhniti. Opetovano pa sc jim je posre- cilo se zopet piririniti do moei. Kadar se je to zgodilo, že je ves naš napredni! svet obeutil njiliovo staro pesL Tieniokratska stranka je vedno znova poskrbela, da se, je storii konec njihovenui režiniu. Iz- držala jc vso težo boja s klerikalizmoni. Vsc driigo je kolcbalo ali pa živclo pod okri'ljctn dcniokratov v zasčiti pred kic- a-ikalcr. Najboljsi dokaz, kako uspeäna je bila politika U-cmokratov proti kleri- kalceni, je smrtna. jeza, ki odseva iz klerrkalnega boja zadnjih let proti de- •mokratoni. Da bi no iincla JHS tako iz- vrstne in razširjcne publicistike. du bi nc bilo v njeni'h vrstah neupog'jivih. od- loenih in brezobzirnih boreev, da bi delo demokratov ne bilo poglob'ieno s sistematienim kulturniin dcloni, bi ne bilo niogoec vzdržati klerikalnega na- vala, zlasti ker so se nedemokratske vrste naprednjakov dale ponovno zbc- je šala najčistejše vrste, pisateli i'i hol ei z njo doseči ničesar drngega, nego prr- pmviti gledalcu par iir nte.skaljenega, re- sničnega, neprisiljenega, iskrenega vžlt- ka in smeha. Tendencc v tei šali ni, ka- kor bi' tiRli sarirično ost a!i persiflažo iskaliv njej zaman. Ako bi hotcli na vsak način -najti v njej še kaj globljegii. še Tcaj druzega razen smeha, bi koneno lahfco zaznali v njej le eno samo rcsni'co, ka- tero jc hotel plsatclj povedati: — da Jc naimree tudi pesnik le navaden človek. Po fcü inisli jc šala tudi dobila svoje ime »Nava:den elovek«, vendar pa mislim, da jc Nušič smatral to misel pri pisaniu sale le kot nckaj postranskem »Navaden elovek« jc tehnično zeTo lepo zasnovano in izvedeno delo. Dein- nje tece gladko, dogodkii si siede tisinc- rjeno in logicno, izhajajoe drug iz dru- g,cga. Zapiotljaj k' spreten in zanimiv. ta- ko, da veže gicdalca od prvo do zadnje •scene. Nik.icr ;ü pretirnvania. nikjer zn b.sc privlečenih seen. Oledalcu se zd'r, kakor da sc vsa dogodbica resnično vr- šf, kakor da jo sa.ni doživlja in smcjc sc. da sam nc ve kdaj in zakai. Šnla ima po- leg ostalcga pa tudi še to dobro st rar. da njen lvumor ne leži toliko v besedah, ampak tcmbolj v dejanju sametn, v za- ptotljaiu in razplctku. Klasiecn in c!o- godlja.iu prinicren pn ie tudi jezik. ^koda gati z demagogijo in zviiostjo klerikalne taktike. Boj proti tako silno organiziraneniu. vseh sredstev se poslužujočenin ideri- kaliizmu bi bil presegal napredne moči. da niso slovenski deniokrati člani naj- vteje vscdržavne stranke, ki je annado svojih somišJjenikov, s številoni svojih mandatarjev, z orožjeiu svojega napred- nega jugoslovanskega prograina šeitila interese naprednega .uigoslovanskcga življa na Slovenskem. Kako slab bi brl protiklerikaJni odpor v Slovcniji, ako bi bila ta naloga prcpuščena le niajlnihn politionim skupinam. kakršne so SKS, NSS all SSJ! Scdaj stojinio pred novimi volitva- jiii. Klerikalci zidajo gradove. Oni upa- jo v zinago radikalne stranko, ker vedo, da bi v tem. slučaju lahko postali njeni zavezniki za eeno, da se jim prepusti Slovenija v svobodno eksploatacijo. In akoravno iniajo demokrati na Sloven- skem le tri mandate, gre «lavno sovia- stvo klerikaicev proti nihn. Vsnkomu driigeinu nasprotniku privoseijo mandate preje nego demokratski s.tranki. To je uaravno. Dokler imajo demokrati svoje postojanke na Slovenskem, je najmoč- r.ejša politična stra-nka Jugoshivijc iic- ])osrcdno augažirana kot zaščknic:i na- prednih interesov. Boj klerikaicev proti napredni ideii zadene vedno na pozieije te stranke. Zato ta boj ne more imeti trajnega uspeha. Zrusimo demokratske pozieije, pa bo defmokratska stranka desinteresirana na razmerah v Sloveniji in odprta je pot k popolni ziuagi — tako računa klcrikalni gencralštab. Ta raeun je napravljen brez kre- marja. Navzlic splošni zbeganosti je o- stalo v našeni ljudstvu še dovolj trezne- ga prevdarka. da bo poskrbelo nc za o- slabljenjc, tcnivec za ojačenje demo- kratske moei. Ker ta inoc ie skala, na kateri- se razbija Kierikalni naval. Dušan Plavsic. Na to ime bivsega pomoenika iinanč- nega ministra v koalieijski vladi radi- kal ov - demokratov - samostojnih kme- toiv Iii inuslimanov se je zadnje tedne izlilo toliko gnojnice in očitkov kakor iz početka njegovega nastonn livale in slavospevov. Zagreb je dal svojeas prvi veliii signal za proslavo PlavšiČevega ciela, in zagrabški »Obzor« in »Morgen« je le, da nii Slovenci toliko časa nismo Poznali tega res zabavncga dcla. Šala »Navaden elovek« se odigra bli/.u Beograda na Topciderskem brdu v vinogradu beograjskcga trgovea Arse Miličcvica. Milieevie sc n aha ja na leto- višču v mali lrčni hišici v svoiem vino- gradu, ž njim žive pa tudi njegova žena. Marija, sin, visokošolee Duš:m ter ravno za možitev god'na hčerki Zorka, kakoT tudi hišni prjjatelj, star rcuniatieen sa- mec, vpokojcni iwadnik Vičentije Pe- trovie. Mlada Zoika je še n>efpokv.arjeiTn naivno deklctce, ki se z vso du So opa.ta s poezijo, a naibolj s pesrnami rnladega Žarka Damljanoviča, Dušanovega so- šoJca. Njegovc ptlsmi ji ugajajo tako, da se nc zaljtrbi le vanie, amoak tmli vanj, ceprav ga osebno nc pozua, smatrajoč ga kot pesnika za nekaj vzvišenega, za drugačnega nego so dmgi Ijudje. skrat- ka — za nciiavadnega clovcka. To svo- jo skrivnosi razkrije na pol tudi svo.Tcmu bratn Dušanu in to ravno par trenut- kov preje, ko dospe; k njim sam .pesnik Dimljanovič, ki je bil v nekeni beograj- skem listn obiavil neko politično pesem, radi katere jc obsojen na 6 meseeev za- pora, a namerava. mesto tla bi kazen odsedel, pobegniti preko mejc v Avsti ijo. Ker ptr.ipravo za beg Je niso gotove, nainerava poeakati par dni »inkognito« sta ga sedaj tudi prva zaeela dolžiti naj- večjih pregreh ter mu oeitala naravnost fantastiejio zlocinska dejan.ia. Kakor doznava sedaj »Rijee«, je g. Plavsic pnoti omenjenima listoma vložil tožbo. Tudi celjska »Cillier ZeHung« jc toza- devno izmodrovala svoju veHko fvnane- no ucenost. Nismo v položaju presojati in oeenili vse to, kar se je v tem pogle- ciu poslednje dui govori'lo in natnigava- lo, tudi ne moremo presojati upraviče- nosti oeitkov, ki so se v cinieni, hudob- ni mani'ri izkladali na ime Plavšičevo in nj'clgovo delo. Da pa se more in sine Pri nas ali tako delati ali pa tako pisati in lagati1, je preznačiluo in prežalostna stiika gnilih javnüi razmer, ki imajo svoi doin v naši domovini. Cudirno se rcsnič- no, da se to trpi: ako je sploh niogoče, da jc g. Plavšič z vednostjo sin. nimi- stra in celokupne bivse koalieijske vla- de zagrcšil taka zloeinskn dejanja nad državno imovino in državnim ugledom. potein spada on in celokupna vlada v ječo i— ako pa ni tako ter so očitki, ki se danes kakor strahovita lavina šrrjjo med narodom. tako infernalni in vse obsodbe vredni, da spadajo v ječo vsi u- redni'ki casonisov in vsi naknadni gospo- darski modrijani, ki te v'eisti širijo. Ter- titim mn datur! Zadeva ni pustna šala, in javnost zahteva v interesu javnc mo- rale in državnega uglcda, pojasnila, si- cer se nas mora vseh polotiti obeutek, da živimo v jami razbojnikov in tolova- jev, kjer smo tudt mi vsi razbojniki in tolovaji samo s tem razločkom, da smo jedni mau.fši, drugi pa veeji lopovi! Političnc vesti. Za brežiško-sevaiški oh raj šc ni določena definitiv na kandidatura, vrše se tozadevna pogajania, o katerih rezul- tatu poroeamo prihodnjič. Volilno gibanje. (jlavni1 odbor zem- fjoradnišlce s(ranke je nadaljeval \2. tm. svoje ieborovanje. Dclegati stranke so 9ix)zarjali na darežljivost radikalcev, ki deliijo med ljudstvo živila po nahavni eeni ali pa zastonj in io celo v krajib, ki glede prehrane niso pasivni. Proti takemti postopiinju so zborovalci sogla- siu) protestirali. Glavni odbor je skleuil, da njlliova stranka pri' volitvah nc bo paktirala z nobeno drugo. Nadaljc nov- darja resolueija, da niOTajo kandidirati samo za stranko zasluzm niožje. <— V pri svoiem sošoleu in prijatelju Dušanu. Ker bi1 radi Petroviča bilo opasno izdati se, skleueta prijatelju, da se izda Dam- Ijanovič domačhn pod napačntfn imie- lrom Vlaiko Micic. sin trgovca Iz Jago- dine. Kot takega ga Dušan tudi prcd- stavi Zorki in ostatim. Srnoia pa obstoja v tem, da Dušanov oče in PetroviO poznata trgovca Miciča iz Jagodine in spitcjmeta njegovcga sina. Še vcč, Mili- čevič si vtepc v glavo, da bi poročil z njim svoio hčcrko Zorko, zato piže pra- vcniu starcinu Miciču v Jagodhiv), naj ga nemudoma posetK ker sc nahaja pri njeni u.iegov sin. Micič res pride, a k srcči ga sprejnieta prva Dušan in Dain- ljanovK:, ki mu celo zadevo pojasnita tor ga prosita, naj bi se res izdal za Daiuljanovičevcga očeta. na kar stari Mioič končuo tudi res pristanc. PctrovK prične kot posredovalec pregovarjati Mieiča, naj bi zaprosil za svo\jega sina, •roko Zorke, ta pa se izgovori, da mora prej govoriti z ženo. Oditi hoec domov v Jagodino, toda Petrovic in Miličevič ga zadržita ter naiskrivaj pozovcta k se- bi šc Mieičevo ženo. Med tem pa pride iz Beograda. Dani- Ijaničeva mati, vdova, s katero se na- nicrava poročiti Viccntinje Petrovič, in JVI.icič jc prisiljen, da io po pro^njah in rotenju Dušana in Damljanoviča priznu Wm W ^B^ W ms Wš WK^ ^tK^ :'nV " Ljubljana Stran 2. »NOVA DOBA Štev. 6. Veliki Plani je priredila dcmokratskd omladina napravoslavni božič veliko de- mokratsko zabavo, katere so se udelc- žili tU'di uradiii'ki demokrati iz vr.ega o- krožja. To je radi'kalce tako ujezilo, da so vsem demokratskim ura.dnikoin od- povedali službo. Ministrski svet je skle- nil, da se morajo v južni Srbiji in Cr:ii gori vsi dcmokratski uradniki prerne- stiti in na njihova mesta postaviti »za- nesljivi ljudje«. Poslanec Drofenik ne bo kaudidiral. Poslanec Drofenik, nositelj tandidatske liste SKS za mariborsko okrožje je izja- vil, da se pri sedanjih voJitvah odpove- 'duje kandklaruri. Ta korak ie velezna- cilen. V krogih SKS se povdarja, da je vladalo med Drofenikom in Urekom ter Mermoljo že dalje Casa ncsporazum- lienje. V stranki se iiamreč vedno bolj pojavlja struja resnih mož, ki ne morejo razumeti, da bi se smele v času, ko je ¦treba nastopiti v enotno fronto, cepiti napredne moči. Za smeh ui kratek čas. »Deutsches Volksblatt z due 12. januarja prinaša pod na'slovoni: »Radič in Cilli« sledeče: »Radič« je imel v Celju veliko zborova- ¦nie, katerega se jei udeležilo nad I0.OO0 zborovalcev. Radič trdi, da so klerikaTci v celjskem okraju poraženi.« Iz seje miiiistrskega sveta. — Stran- karskj krediti. Na za-dnji sou ministrske- ga sveta je bil odobren Kredit pet in pol milijona dinarjev za kritje stroškov volilne aikcije. Iz tega kredita se bodo izplačevale dne v nice elanoni volilnih cdborov in krtli stroški za volilni ma- ferijal. Ministrstvo f inane je dobilo na- log, da zahteva ponovno sklicanje fi- nančnega odbora, ki bi votrral vfladi kredite iz 7% dolarskega posojtla in iz dolarskega posojila za prehrano pasiv- nih krajev. Razpravljali so nadalje o odškodnini, ki jo dobijo v voju'r najboli o&kodovani iz repaTacijskeera fonda. Minister gradjevin je odobr.il 3 milijone dinarjev za zaposlenje siromašnega ljudstva pri gradtoi cest. Državni upravi monopolov se je dalo dovoljenje, da sme porabitf scWcm in pol mrlijona dinarjev za dovoljenje brezobrestnih posoj.il na račun bodočega tobačnega pridelka o- nim pridelovaicem v Dalmaciji, ki so prijavili svoie nasadc. Mala aiitanta nastopa proti Madžar- ski. Naš zunanji minister je poslal 13. tni. našemu poslaniku v Budimpešti in- strukcije, na podlagi katerih naj izvrši pri madžarski vladi demaršo radi ob- oroževanja in napadov, ki jiih priprav- liajo madžarske tolpe proti državani Male antante. Istotako je storila češko- slovaška vlada. Naš znnamji minister dr. Ninčič je prejel iz Bukarešte brzojavno poročilo glede vpada madžarskHi čet v Rumunijo. V noti se navaiaio avtentični podatki o razporedn madžarskih in bol- garskih čet. Naša vlada se bo obrniia , na Zvezo narodov, da preršče zadevo v Madzars'ki, Rornunski in Češkoslovaški. Atentati na kralje in državnike Male Antante. Mariborski »Tabor: prinaša, da se je osnovala zveza med Madžari in ba- varskimi narodniim socijalisti ter orga- — za svojo ženo, kakor je priznal nje- nega sina za svojega sina. Komedija n- speva. dokler ne prispe iz mesta Petro- vič, ki je na prošnjo svoje nevesfe, vdo- ve Sofije Da/mljanovičeve. izposloval pri kra'lju pomiloščenje za njenega sina, pcsnika Damljanoviča. Tedaj pa nastane zmešnjava, katero poveca 5e prihod prave Micičeve žene Perse. Toda ker je Darriljanovič pomiloščen je tudi nada- Ijcvanje komedije nepotrebno. Odkrito povc, da ni Micič, arnpak Damljanovic ter razvoz^la tudi ostale zapletljaje, ki so nastali iz tega. klila v komediji je ljubezen med Dajnljanovičem in Zorko. Damljanovic se; takoj zalinbi v Zorko, ta pa ga spo- četka od'klanja, češ, da ljubi !e Damlja- roviča, ki ni tako navaden človek kot je on, toda končno se !e vda ter inn vra- ča ljubezen. Ko Damljanovic ob koncu izpove, da ni Micic, ampak Damljano- vic, Pa pride Zorka dvojno na svoj ra- čun in izvrši se zaroka. * • * Predstava se vrši v srbskem jeziku. D-k: BRANISLAV NUSlC. Za časa bosanske okupadje je do- raščal Srbiji mlad naraščaj, ki je dal preišnjenni srbskemu realizmu novo vsebino. To je doba srbskey:a modcrnc- nizacijo «Rscherisch« (skrajšano »Or- gesch«). Mescca rnaja, juniia, julija in avgusta 1922 se je vršila v Monakovem Inomostu, Solnogradu, Qradcu. Diinaju in Budiinpešti cela vrsta tajnih sestan- kov, katcrih so se udeležili ma'dzarskl, avstrijski, nemški, hrvatski in albanski delegatje. Na teh sestankih se je pokre- iiila ideja atentatov in komplotov Pssoti državniikom Male antante. da bi na ta način vznemirili prebivalstvo, povzro- čili notraiijc zmcšnjave, podpihovali ne- zadovoljstvo ter zbirali nezadovoljne elementei za javen nastop proti sed-aiije- mu si'stemu. V to svrho jc stopil madžar- -ski odbor v zvezo z organizacijo »C« v Monakovem ter z komiinkstičnimi faši- stovskimi elementi v Itaiiji. Na tajni sefl dne 10. nov. v Badenu pri Dunaju jc bi- la nato sestavljena posebna lista, v kate- ri so vpisane vse osebe, proti katerim naj se izvede atentat. Na tej lisli so ste- deck Češkoslovaška: predsednik Ma- saryk. minister Beneš. Rašin, Švehla in Krofta; Kraljevina SHS: kralj Aleksan- der, min. .predsednik Pašič, ter ministri Pribičevič, Timotijevič. Ninčič in Pešič. Za izvebo teh atentatov so dolocewei ose- be, katerem načeluje italijanski anarhist Felice de Cezare. ki je meseca decem- bra odpotoval iz Italije na Dnnaj in se sedaj nahaja v Budimpestr. Jos. Šonpal, ki je te dni izvršil atentat na ministra Ra- šina. je clan be, anarhistične organizacije, ki je 'OS-novana na Madžarskem ter se je tudi udeležil tajne seje v Badenu pri Dunaju, kjer so bili dolo6eni atentatorjl. Kor je vsak dan pričakovati novili aten- tafov in bodo te tajne orgajiizacije brez- dvomno zastavile vse svoje moči, da iz- vedejo sklenjeni načrt. morn biti naša A'lada, zlasti pa še obmejne oblasti spe- cie bo v Mariboru, kjer vcčina teh el'e- tnentov prekorači mejo prcko MarPbora oprczna in na straži. Nemci protestiraüo proti iraiicoske- mu prodiraiiju. Državni z.bor je imel 13. tin. izvanredno sejo, na kateri je prote- stiral proti okiipaciji Poren ja. Udeiežba poslaneev je bila poluoštevilna. Razpo- loženje je biio povsod nerv ozno, a resno in diostojanstveno. motili so ga le komn- nisti s svojinn rzzivalnini nastapoan. Scjo je otvoril dr. Loebe, ki je podelil besedo državnemu kanclerju Cunu. Cuno jc po- pisal ves razvoj rcparacijskega vpra- šanja ter je povdarjai da je Francija nastopila z oboroženo silo proti državi. ki je točno izvršila določbe glede raz- orožitve in nimn danes nobenih sred- stev, da se brani. Francija k: mirovno pogodbo prelomila in krš-vla mednarodno pravo. Olede prebivalstva v okupvranem ozemlju ga prosi, da naj bodo vsi skraj- no 7.n>e,rni ter naj bo vsak posameznMc pripravljen žrtvovati vse, da dosežemo, kar na^rn gre. Nov madžarski vpad v Ruinunijo. Več oddelkov madzarske vojske je iz- vršilo nov napad v Rumunijo v bližini Oradajamara, kjer je prišlo do novili spopadov z obmejnimi stražami. Po tri- umem boju je bil napad odbit. Madžar- ski poslanik: sc jc oglasil pri dr. Ninčiču in rau izjavil, da Madžarska nima no- ga realizma. Eden izmed najvažnejših zastopnikov te nihutel genevacije je Bra- nislav Nušič. Rodil se je 1. 1864. v Beogradu, kjer je preživel svojo mladost in dovršil gim- nazijo. Eno leto je bil na vseučilišču v Oradcu, pozneje pa je postal drama- turg kraljevega gledalisča v Beogradu. Danes je načelnik v prosvetnem mini- strstvu. Nušič pa je tudi eden izmed najplo- dovitejših prsateljcv: jc pisatelj kome- dij, dramatik. pripovednik. notopisec in satiirik. Pred javnost je stopil najprej s pripovedkami »jednog Icaplara iz srp- sko-bugarskog rata« nato je izdal zbirko »Raniazanske večeri«. Od hivmoristič- nih spisov so najznamenitejši »Listi-či« in »Roman jednog odoj<:eta«; svoje felj- tone ie zbral v knjigo «Ben-Akiiba«. Po- pulären pa je .postal po svojih salji'vih spisiti: »Protckcija«, »Narodni poslanik«, «Običan čovek» (izd. 1900. 1.), »Svet« i dr. Resno vsebino imajo pa dramie: »Knez Ivo od Semberije«, »Hadži Loja«, »Jesenja kiša«, »Iza božjrh ledjaT ltd. Nušič je pisatelj velike mles so v polnem tekn. Dneviii red zbo- roivaiija. ki naj da podlago za idejno tn iij>ravno vodstvo posameznih edi'nic J. A. I). »Trijflav« v bodočnosti, se bo pra- voca-sno' objavil. Vse predpriprave vodi eeniralni odbor starejšin »Triglava« v Mariboru, njemu ob strani ,pa stojc v po- scttneznrh starejšinskih okrožjrh seslav- l.ieni po'dodborL starejšin in aktivnih čTa- jiov »Tri^lava«. Elitni pies se vršl v (kHzovj dvorani, ki je sotovo ena naj- fcpijb p-lcsnih d voran vnaši kraljevinl. Pri plesu igra godiba 45. pešpolka, znana simm kot eua najboljših in najncunior- ncjiih naSih kocM>. Poleg te«:a bo odbor najodticnejsi'h maribors-kili dam, ki je žc pričel s svojim delom, poskrbel za to, da bodo jeostje kar najlepše sprejeti in najbolje postrežieini. V najra/JičnejSc kra^e našc domovine sc razposiliajo te dm vabiila za elitni pies, in pričakovat) je ogroinnc udeležbc. kakor smo je bITl Tr.iglavani vajeni na vseh dosedanji'li svoji-h prirediivah. (') velikeni moralnem ii9pehu naše prireditve ne dvomimo, tj- namo ]>a, da bo ludii gmorm uspeh temn prhnerno povoljen. da bo tako mogoCc pömajKati revnim člaiiom «Triglava« tu- di v matcrijelrnenn oziru. — Odbor J. A V>, »Triglav« v Ljublja-ni. Statistlka deiiarnega prometa po5t- «exa čekov. zavoda za mesec decem- ber 1922. Vlog je brio 168.725 v znesku 261,429.204 Din 50 p, od tega v klirinjru 4034 v znesku 67,949.943 Din 34 p: \pia- Oano pri naši blagajni 696 v znesku il iwWJonov 017.026 Din 89 p. Izplacil jc bilo 67.831 v znesku 259, 397. 824 Din 98 p; oclfega v kli-ringu 3217 v znesku 67 mi- l.iamjv 949.943 Din 34 p; izplačaino pri »aši blagajni 1052 čekovnth nakaznic v wesfcu 9,166.811 Din 97 p in 2477 blagaj- «fSkiii eckov v znesku 60.196.425 Din HI p. M«,»ün!iare'euli dalarii »a na§eni ozemllu. Netovno jc DudhnpcStanska policrja od- knla druzbo Donarcialcev pet-, deset- in dvajsctdolarskih bankovcev. Sedaj poro- cajo iz Subo ice da s0 tudi tain izsledili pcmarejne dolaTske bankovce V Ameriki ie dovol] žvepla. V dr- 'iav't Texas in Louisiana, posebno po onth kraji'h kjer so močvirja, so toliki aaMa-di žvepl-a, da bi Amerika lahko za- |a^ala ves svet s to mineralijo. Doscdaj ie Amerika dovažala žveplo iz Sicilrjc, vets uvoz iz Italije pa je sodaj ustavljcn] kerso ameriški inženjirii nnšii nov nacln ^rmzvajania in na ju.c;u so sedaj odprli jelikanske žveplene rudnike. Uporaba «vopla je mno^ovrstna. NajglavncjSi žvepleni izdclek je takozvana žveplena j kislina. V Patagoniji so našli kosti največje- ga dinosaura. La plata rmizej je izdal po- roCilo, da so se našle kosti pataganskesa dinosaura, ki so večje kot katere do se- daj najdene. Najdeni sta bili dve kljnC- nici, vsaka devct čevljev (Inl^a. Ti dve kosti z ostalün okostjern silne živali sra bili najdeni dne 20. novcinbra v Neuquen. Najdrtelji so prei-skovalci iinenovanega miKzeja. Največje kosti, najdene pred te- m\, se naliaiajo v združenili država1«, kjer so bile tudi najdene. Drzna tatvina. Due 6. tm. yc odsel iz Zagreba vlak z dobro zaklenienim vozom. Ko Pu jc Jos pel mo noči v Mari- bor, je bil voz odprt i;i ukraden. Kino Matica. Je sicer nenavadno, da se pise v uredniskcni dclu o kakem kinu, vendar smo prepričani, da storimo ie svojo nacionalno in kulturno dolž- iiost, če opozorinio slovensko javnost na kino »Matica«, ki prične v kratkem s svojimi predstavami. Ni to kino v obi- čajneni smislu besede, kino, ki bi služil Ie zabavii in dostikrat nad vse kvarnt za- bavi. Temveč to je kino, ki hoce poleg vse zabavnosti nuditi tudi pouk in ki je ves pcksvečen nacionalni. kulturni, pa zato tii'cli nravni liiislr. Ono veliko vrzel, ki jo je slovensko liudsivo tako silno občutilo, ono nezdravo pomanjkanjc ljudskega prosvetnega dela, hoče za- maSiti kino »Matica» in sirrr na na- čin, ki bo gotovo nad vse uspešen, Ka- koT je dunajska »Urania« tempel pro- svetnega dcla med dunajskim ljud- stvom, tako naj postanc kino »Matica« tempel prosvetnega dela incd sloven- skim ljudstvom. «Urania^> je vzor Ijub- Ijanskemu kinu »Matica« samo da je na še bolj praktični podlagi. Liudsko pio- svetno delo je drago in ne daie zadost- niih dohodkov, zato naj dob^: kino pred- stavc potrebne denarne dohodke. To je idealni nainen kina »Matica«, ki ga ie o- snovala in čegar lastnica je »Jugoslo- venska Matica«, ki je tako vnovič da javnih naine- ščencev vpliva v znatni meri1 na finance Jugos'lovenske Matice, sai ie ravno v vrstah inteligence njena najmočnejša za- slomba. Zato je marala s>eči «Jugoslo- venska Matica« po samopornoči in vsa cast jej, dxi je storila to jia tak način, c!a pornaga sebi, bratom tarn preko in vsemiu ljudstvu. Kino »Matica« bo po- sloval iia sledeči način: RedJio vsuko sredo in soboto popolJne bodo javna predavanja za otroke in dijake, v nede- lio dopoldne pa za delavstvo. Prcdavali bodo naši1 prvovrstni kulturni delavci in predavanje bodo pojasnjevaie nazorne skioptične slike ter filmi. /2e sedaj ima Jngoslovenska Matica diapozitivov za 29 različnih predavanj. Zvečer pa bodo kino predstaw in sicer prvovrstne tcr nad vse zanhnive. Tako bo prvi film, ki se bo predvajal v kinu »Matica« slavni francoski film »Kralji v pregnanstvu, ki v dveh delih pripovednje o veliki Napo- leonovi dobr.« Pri vseh kino predstavah bo godba in sicer v začetku kvintet, obstoječ iz 3 vijolin, vioie in klavirja, kasneje Pa bo redno sodeloval oddelek go-dbe Dravskc divizije. Poleg preda- vanj in kino predstav pa sc bodo višili v kinu Matica tudi manisi koncerti. ki se bodo sigunio posebno priljubili ob- činstvu. Kino »Matica« bo v dvorani Filliarmoničnega društva in ie tako da- no popolno jamstvo, da bo kino >Mati- ca« prekašal v vsakem pogled« vse druge. Veliko kulturno delo pomeni ki- no »Matica« in zato pričakujemo, da bo vsa javnost njegov odkrit in zvest pod- pornik. NA DELO ZA LJUDSKO PROSVETO. Temelj narodnega napredka je nj>e^- gova naobrazba. Zato je prvovrstno na- cionalno delo, delo za Ijudsko prosveto. Jugoslovenska Matica, kot vseskozi na- cionalna in kulturna organizacija je sma- trala zato vedno za eno svojih naivaZ- nejših nalog, da skrbi za Ijudsko prosve- to. Da zadosti tej svoii nalogi je ustano- vila svoj lasten kino »Matica« v kate- rem se bodo poleg zabavnih kinemato- grafičnih predstav redno vršila tudi po- učna predavanja. Namen teh prcdavanj bi bH narod naobrazovati, ga nravstveno ! okrepiti in mn vceprti zmisel za higijeno ter ga taiko usposobiti, da zavzame ono mesto, ki mil po ujegovih naravnüi da- rovih gre. Skratka: V kinu »Matica« bi imelo mesto tudi tako kulturno podjerje, kakor je ji. pr. dunajska »Urania«. Ju- goslovenska Matica se ni strašila ne tru- da in ne denarnin žrtev, da doseže ta svoj cilj in danes ima v svoji lastt že di- apozitivov za 29 predavanj. Kljub vsej svoji dobri volji pa J ugoslovanska Ma- tica ne more doseči svojega ciija, če jo ne podprc vsa slovenska javnois-t in Ce hi ji manikalo — predavateljev. Zato se obrača J ugoslovanska Matica do vseii, ki so po svojem znanju, ,po svojih zmož- uösti-h poldicani kot delavci ljudske pro- svete, da jo podpro in da i>osianejo a- gilni delavci ljubljanske »Uranie« — ljubljamske ljudske univerze. Prepo- trebno je to in zato smo uverieni, da bo doživel naš apej popolen odziv. Preda- vanja, ki bi bila redno zvezana s skioptt- čnimi slikamii oziroma poučninii filmi, bi se vršila v sredo (za Ijudsko s'olsko mladiio) v soboto (za srednješolsko mla- dino) in v nedeljo za odrastle. Po mož- nosti bi bila predavanja zvezana tudi z ljudskimi koncei'ti, tako da bi narod vi- del. da1 je kino »Matica« njegov dom, kjer k vse posvečeno njegov emu na- predku. Trdno se nadejamo, da bodo vsi slovenski inteligenti zanesljivi in agilni podporniki Ijudsko prosvetnega dela, ki ga je pričela »Jugoslovenska Matica« in da se prijavijo kot predavatelji. Vljud- no Pa ji'li prosimo, da nani si>oroče tudi kdaj da bi predavali rn da nani nazna- nijo svoje zeljw in nasvete gledc potreb- nin diapozitivov. Temelj ljudskega na- predka je ljudska prosveta — zato na delo za Ijudsko prosveto! Turisfika in sport. Letni občni zbor »Sportuega kluba Celje« se vrši v soboto duo 27. januarja 1923 ob ^20. uri v klubovi söbi «Hotela Balkan«. Dnevni red sv/ še pravoca«no objavi. K polnoštevHni udeležbi se vljudno vabijo vsi clan? in prijatelji sporta. Odbo-r. O PLEŠ1 IN LASEH.) (Revija »Cas<.) Z modernim življenjem Človeškim se množe tudi gotova znanienja ki nam jiito daje narava za kazen, ker smo se od- daljili od njenih zakoivov. Ce Kre kdo na kak shod aii v kraje, kjer so liudje goio- glavi, bo nehote zapazil. kako veliko ljudi je plešastiJi. In številni zobozdrav- niki po Amerikj bi nio^li dati zanrmlvo spričeva!o o naših zobcli. Mßnda ira ni veC človeka, ki bi iniel popolnoma zdra- ve zobe. Zobje in lasje, ti teredo prvi. Ali bodo šle tudi noge v dobi avtomobiTa, o tern bo PQkazala bodočnost. Tudi po Evropi je precei pkšastih ljudi, vendar pa v primeri ne. toliko kot tukaj. V Evropi je bilo precej ljudi ple- šastih med inteligentnimi krogi in zato je .pomenjab skoro učenost. Vr Ameriki ne moremo tega reči. Tukaj je tako spfo- šna kot kratkovidnost. In zanimivo ie zopet, da ni pleSa enakoniemo porazdeljena uo Ameriki. Cim večje je mesto, v katerem živimo, toliko večji ie odstotek pleSustih ljudi- Med stanovi, kateri so najbolj ple- šasti, najdemo zopet naiveo trgovcev. Ali je kak posebci vzrok, da najdemo med trgovci in ljudmi v enakih pokliciii več pleše? Pravijo, da je vzrok ta, ker hodijo pogostorna k brivcem Ti rabijo navadno eno orodje za vse. ne da t>i bilo prej sterilizovano. Posledica je. da se gotove mikroskopiern? bolezni pre- našajo od one glave ua drugo, pokaže se prhaj in bolezen je tukaj. Ni pa prhaj vselej bolezen. So Uu- dic kateri se takorekoc lupijo vsako Ie- to, prenavljajo ko/o \ eliko boli kot dru- gi. Ce se človek v tistih Časih dovolj ne ščLsti. je glava polna lusk, ki pa so narav- na prikazen, drugod Po tclesu odpadejo, v laseh ostanejo. Vzrok pleše je tudi ta, da si tako ma- lo znanstveno čistinio glavo. Za vse dru- go v zivljcnju imaino kaka zanesljiva na- vodila, Ie za lase ni nobenega. Eni rabijo glavnike, drugi krtače. Eui livalijo mrzlo vodo, drugi zopet kaka mazila. Eni ima- ja presuhe, drugi zopet j>reniastne lasc. In še nikdar nismo čitaU kakega intel!- gentnega navodila, kako ie treba rav- nati z lasmi. Na trgu je vse polno mazfl in voda, so vredn-e priporočila, in ka- tere zopet ne, je vprašanje. Poznamo človeka, ki je rabil proti prhanju zdra- vilo neke znane velike tvrdke, ki piSe, da je pomagalo izmed sto nekaj nad cte- vetdesetim ljudem. Mazal in »olival se je toliko časa, da je bil nazadnie tako bel prhaja, kot bi bil z moko potresen. V Amiüiriki zahtevajo, da imajo ijudje v trgovini all tisti, ki prihajajo v stik z ljudmi, česane lase. In če iih kdo nima, ga prištevajo zaničljivo med gospode, ki s-e češejo s prsti. Ljudje, katerih shiZ- ba zahteva, da so čisti, delo je pa na- sprotno, kot so mehaniki in industrjjalni delavci nekaterih vrst, so skoro prav v toliko plešasti kot trgovci. L;udje, ki