Na zadnji seji
Ijskega komiteja
; so ugotovili, da
iS v Celju, kar
deva uspehe go-
lodarjenja v lan-
;em letu, ni treba
ti sram. To pa to-
co manj, ker so ti
ipehi doseženi v
nogo manj ugod-
il pogojih, kot jih
najo druga indu-
[rijska mesta v
loveniji. Če nas
)rej zaradi uspe-
ov ni sram, nas
> pa zaradi slabših
ogojev lahko —
trah.
(keiijujoč nicdnarcKlni polo-
žaj, zavedajoč se nevarnosti,
ki je v obliki fašizma grozila
našim narodom in vsemu sve-
tu, sluteč razvoj približajočih
se dogodkov, so komunisti
Slovenije na svojem ustav-
nem kongresu v proglasu, ki
so ga naslovili slovenskemu
ljudstvu med ostalim zapisa-
li: »V teh težkih dnevih za
slovenski narod je samo ena
pot, treba je prenehati s po-
litikantstvom, medsebojnimi
prepiri v demokratičnih vr-
stah, združiti se morajo vse
sile, ki jim je pri srcu usoda
slovenskega naroda.«
Tako so komunisti v pred-
vojnih letih vodili boj ne sa-
mo proti razrednemu sovraž-
niku, ampak so vlagali vse
sile za krepitev obrambne vo-
lje in moči, za enotnost vseh
delovnih ljudi, za temeljito
notranjo preobrazbo Jugosla-
vlj«\ Ta preobrazba naj bi po-
leg demokratičnih svoboščin
jamčila tudi polno enakoprav-
nost jugoslovanskih narodov.
Take in podobne zahteve so
se postavljale toliko vztrajne-
je in odločneje, kolikor bližja
in neposrednejša je v letih
19H9—41 postajala nevarnost
fašistične agresije.
V tistih časih in razmerah
je resnično edino teoretična
in politična dejavnost komu-
nistov globlje razčlenjevala
fašizem, razkrinkavala n,jego-
vo razredno bistvo in name-
ne, povezujoč teoretična spo-
enanj:i s praktično akcijo.
Prav zahvaljujoč taki dejav-
nosti komunistov je bilo moč
kljub izredno težkim razme-
ram, kakršne so vladale v za-
četku 1941. leta uresničiti po-
budo o ustanovitvi enotne os-
vobodilne fronte slovenskega
naroda. Ta najmogočnejša
tvorba v naši zgodovini je to-
rej nastajala in dobivala po-
litično fiziognomljo v vrsti
predvojnih let in se končno
27. aprila 1941., prav na dan,
ko .je Hitler izdal eno od
svojih neuresničenih povelj,
za takojšnjo germanizacijo
okupiranih sloveaskih pokra-
jin, organizacijsko oblikovala
ustrezno zahtevam osvobodil-
nega boja.
Ustavni sestane4i osvobodil-
ne fronte, se je izrekel za ta-
kojšnje zbiran,ie slovenskih
množic na temelju boja za so-
cialno iu nacionahio osvobo-
ditev in združitev slovenskega
naroda. Ko so z napadom fa-
šistične Nemčije na Sovjetsk«»
zvezo nastO])ili še zadnji ob-
jektivni pogoji za neposredno
VadaljeviMij«' na 6. strani
CKlJi:, 22 APRILA 1871 — ŠTEVIIKA 1.5 — LETO XXIV — CENA 60 PAR
lasilo občinskih organizacij SZDL Ce!je, Laško in Žalec
kRATEK STIK NA ZBORO...
Minulo nedeljo se je v
zbralo na II. ibani
druženja samostojnih obrtru-
»v kakih 20 odstotkov vseh
Kljskih obrtnikov. Toliko . ih
|e namreč včlanjenih v zdru-
ienju, pri čemer je, seve,
äcoda, da se že doslej ni
»ridružilo tej stanovski or-
ganizaciji več samostojnih
obrtnikov. Ko j na začetku
ibora so namreč ugotovili,
da je takšna organizacija
bbrtnikom še kako potrebna,
saj pomaga pri vsklajevanju
neštetih odprtih vprašanj^ ki
adevajo obrtnike same in
vprašanje v odnosu do druž-
be.
V Celju So opozorili, da
samostojno obrtništvo ne gre
v korak z drugim razvojem
oziroma da celo stagnira. To
se že dogaja več let. Lani na
primer je odjavilo obrt 83
samostojnih obrtnikov na no-
Pa jo je prijavilo vsega
obrtnikov. Ko, razlog za
Nazadovanje in za prepoča-
sen razmah nekaterih obrtnih
•dejavnosti omenjajo pred-
vsem preostro davčno politi-
neažurnost davčne upra-
ve in celo nepravilen odnos
obrtnikov-davkoplačeval-
Nekateri obrtniki ome-
^jejo obseg svoje dejavnosti
minunum, čeprav bi lah-
zaposlili skupaj dosti več
'j^i. Ukrepi, ki jih je doslej
"^ina sprejela za ostaiele
"^wtnike in tiste, ki ne dose-
gajo posebnega prometa, očit-
no ne bodo spravili obrtni-
štva kot panoge na zeleno
vejo.
Na začetku razprave, prav-
tako pa tudi v poročilu na
zboru je büo nekajkrat kon-
kretno omenjeno, da naj bi bü
kriv za razmere v obrti celo
sam načelnik davčne uprave
(o tem sta govorila med drur
gimi Leskošek m Intihar).
Zaradi direktnega napada na
to službo in vodjo službe so
zbor samostojnih .obrtnikov
demonstrativno zapustili pod-
predsednik občinske skupšči-
ne Celje inž. Dušan Burnik,
tajnik skupščine Oskar Na-
glav in načelnik davčne upra-
ve Edo Klovar. Inž. Bumik
je med drugim pred zapusti-
tvijo zbora dejal, da obrtni-
ki ne bodo določali, kdo bo
načelnik davčne uprave.
Odhod predstavnikov celj-
ske občine je močno razbu-
ril prisotne, ki so v večini
menili, da tak postopek ni
bü pravilen. Oni so voljeni
organi in bi morali vztrajati
do konca, prisluhniti celotni
razpravi in pomagati pri raz-
čiščevanju zadev, o katerih
večina poštenih obrtnikov so-
di, da so odprte. Predsednik
republiške zveze združenj sa-
mostojnih obrtnikov Šinkovec
je med drugim v svoji daljši
razpravi dejal, da so po dru-
gih središčih znali marsika-
tero zadevo družno obrtniki
in'predstavniki oblasti rešiti.
S pripombami in stališči ne-
katerih navzočih, da si je
celjsko obrtništvo z nedelj-
skim zborom in zlasti z ost-
rim napadom na davčno up-
ravo, otežalo svoj položaj na
relaciji obrtniki—občina, zbor
ni soglašal.
V nedeljo so opozorili tudi
na težave okrog poslovnih
prostorov, le-teh v Celju ab-
solutno primanjkuje. Pri na-
črtovanju mesta bi morali to
vsekakor upoštevati. Pred-
vsem pa so se zavzeli, da se
vsa odprta vprašanja obdav-
čevanja in sploh davčna po-
litika v nadaljnjih pogovorih
dodobra pretrese, če se to
ne bo zadovoljivo uredilo, bo-
do iz Celja obrtniki začeli
bežati še v večjem številu.
Nekatere nepravilnosti so na
zboru konkretno omenjali.
Opozorili so tudi na problem
šušmarstva in popoldanskega
dela (zlasti proizvodnega). Tu
bi bil za občino lep vir do-
hodka (kazni za prekrške).
Zastran XXIII. ustavnega a-
mandmaja so obrtniki pre-
pričani, da se tu z novo usta-
vo stvari lepo urejajo. Delo
z zasebnimi sredstvi pridobi-
va p>olnopravno veljavo in
navsezadrije je to za ta sek-
tor priznanje, če se z naj-
višjim državnim aktom zago-
tavlja svoboda samostojnega
osebnega dela.
JANKO ŽEVART, ki že dolga leta vodi Socialistično zvezo na celjskem
področju in v Celju samem, je za današnjo številko Novega tednika napisal
uvodnik, ki je posvečen 30-letnici ustanovitve Osvobodilne ironte, katere
programska in idejna naslednica je Socialistična zveza delovnih ljudi, de-
lovnih ljudi, ki jim v svojem imenu in imenu vodstva občinske konference
čestita k jubilejnemu prazniku.
SREDSTVA ZA ŠOLI ODOBRENA
Izvršni odbor Republiške izobra-
ževalne skupnosti je na svoji zad-
nji seji odobril sredstva za, šolo v
Podčetrtku in Kozjem. Medtem, ko
gre v Podčetrtku za večjo adapta-
cijo ter prizidek z novimi učilni-
cami brez telovadnice pa bodo v
Kozjem z odobrenimi sredstvi
z^adili prepotrebno telovadnici).
Za Podčetrtek je zagotovljenih 5
milijonov 3(X) tisoč diinarjev, od te-
ga milijon iz samoprispevka, za
gradnjo telovadnice v Kozjem pa
250 tisoč dinarjev. Da je RIS odo.
bril sredstva gre nemala zasluga
tudi prizadevanju Franca Bizjaka,
ravnatelja Oš v Kozjem in Jožeta
Polšaka, ravnatelja OS v Bistrici
ob Sotli, ki sta vseskozi dokazovala
potrebo do d(xielitvi sredstev za re-
šitev slabe šolske mreže v šmarski
občini. Načrti so gotovi in bodo z
deli začeli že v letošnjem letu. Oba
objekta bosta vsekakor velika pri^
dobitev za sicer skromno in zapo-
stavljeno področje
tv
V ŽALCU 23 OBČINSKIH
PRIZNANJ OF
v soboto bodo v dvorani Kme-
tijskega kombinata Hmezad v Žal-
cu pripravili osrednjo proslavo ob
30. letnici OF. Ob tej priložnosti
bodo pripravili bogat kulturni pro-
gram, ki ga bodo iz!{>opolnile ama.
terske kulturno - umetniške skupi
ne iz Žalca. Istočasno bodo pode-
lili 23 občinskih pri2aian.j ob 30. let-
nici OF .katera bo dobilo 20 jxjsa-
meznikov ter DPD Svoboda Pre-
bold, Kraje\'na skupnost Polzela in
Osnovna organizacija ZB NOV
Vinska Gora.
ČLAN POLITBIROJA CK
ZKS STANE DOLANC
V CELJU IN VELENJU
Minulo sredo je obiskal Celje
člaji politbiroja CK ZKJ tovariš
Stane Dolanc. Dopoldne je v dvo-
rani Narodnega doma predaval po-
litičnemu aktivu celjskega področ-
ja o političnem položaju v svetu
in o zunanji politiki Jugoslavije.
Po predavanju se je nekaj časa za-
držal v pogovoru s celjskimi poli-
tičnimi fimkcionarji, nato pa odšel
v Velenje, kjer si je ogledal tovar-
no »Gorenje« in se sestal s politič-
nim aktivom velenjske občine.
Zvečer, istega dne, Je na povabilo
Delavske univerze v celjskem Na-
rodnem domu predaval o predvi-
denih ustavnih spremembah.
ac
VOZNIK UMRL
JAKOB KOVACIC, 35, iz Dal. BoÄtanja ie vozil
E osebrum avLorrv^bilom proti Radečam, ko ga je na
oviaku zaradi neprimerne hitrosti zaneslo s ceste. Na
tra.\Tiiku je trčil v drevo in ga prelomil. Jakob Kova-
čič je bil pri tem tako hudo poškodovan, da je po-
aneje v celjski bolnišnici umrl. Težke poškodbe je
dx)bi;a tudi MARIJA UDOVC iz Dol. Bosüaiijn, lažjo
pa Z\^ONKO in ANTE UDOVC.
22. ŽRTEV PROMETA
v Šmarju pri Jelšah se je v ponedeljek zgodila pre-
me na nesreča ki je zahtevala letos že 22. žrtev cestne-
ga romata na celjskih cestah.
lARTIN KEGLIC, 19, iz Močil je voail proti Šentvi-
du, ko je v bližini osnovne šole Šmarje pripeljala s
str iske ceste osemletna kolesarka ZDENKA HA BOT
iz ' marja. Težko poškodovano deklico so odE>eljali v
cel.! iko bolnišnico, kjer je zvečer umrla.
PREDNOST
FRANC CUK iz Celja je vozil z osebnim avtomobi-
lom po Kersnikovi ulici v Celju, ko je iz neprednostne
Jei^cove ulice izsiljeval prednost vozruk osebnega avto-
mobila ERNEST PILICAR, 42, iz Osijeka. Pri trčenju
je bila teže poškodovana SLAVICA CUK, oba voznika
pa sta dobila lažje poškodbe, škode na vozilih je za
25.o;)0 dinarjev.
V TOVORNJAK
ANGELA ŠCOPIC iz Celja se je peljala s kolesom
skozi križišče Levstikove ulice in Mariborske ceste tei
trčila v tovornjak EVGENA CEMAŽARJA iz Kranja, ki
je zaustavil, da bi kolesarka peljala mimo. Dobila je
pretres možganov.
PADLI SO S PRIKOLICE
MARJAN OBLAK, 20, iz Griž je vozü neregistriran
enoosni traktor s prikolico proti Matkam. Na priko-
lici so bile štiri osebe. Med vožnjo po klancu navzdol
je üraktor nenadoma pričel drseti. Vsi so popadaOi
s Drikolice. Traktor je zapeljal preko dvorišča hiše
PETRA PETKA v Matkah v sadovnjak in se nato ko.
talil še 100 metrov po pobočju. V celjsko bolnišnico
so prepeljali težko poškodovame BDIJA OBLAKA, 54,
MARJANA OBLAKA in FRANCA SVETA, 19, iz Pon.
graca.
VOŽNJA PO LEVI STRANI
AIXDJZ FOJNGARTNTK iz Luč je vozü z osebnim
avtomobilom skoei Luče, ko mu je pripeljal nasproti
IX) levi strani ceste s kolesom na pomožni, motor
IVANT POLJANŠEK, 17, iz Podveže s sopotnikom
FRANCOM PLESNIKOM 15, iz Luč. Ptogartnik je
sicer zaviral, vendar je kolesar trčil v prednji del
avtomobila. Težje je bil poškodovan Plesnik, lažje
pa Polianšek.
TRIJE POŠKODOVANI
IVAN SELE!KAR, 44, iz Celja je voEiil z osebnšm
avtomobilom proti Sodni vasi in v Hanjskem prehite.
TOl kolesarja EDV.t\RDA JERANKA, 27, iiz Pristave v
trenutku, ko je pripeljal nasproti z osebnim avtomo-
bilom ČRTOMIR PAJEK, 30, iz Pristaive. Lažje po-
škodbe so dobili voznLka avtomobilov in sopotnik
MITJA PAJEK. Na vozilih je šikode za 20.000 dinarjev.
ZAVOZIL JE S CESTE
J02EP PRE^/OLŠEK, 19, iz Vrbna pri Šentjurju,
Je vozil z osebnim avtomobilom brez šofersk«^ iz-
pita proti Šmarju. Na hribu je v desnem nepregled-
nem ovinku zaradi preveliJce hitrosti zapeljal s ceste
Avtomobil se je prevrnil na streho. Voznika so zaradi
lažje poškodbe odpeljali v bolnišnico, škiode na avto-
mobilu je za ?500 dinariev. Preilovšek je odvzel avto-
mobil Alojzu Arzenšku v Vrbnem.
POKVARJENI SMEROKAZALCI
JOŽE SKOK, 27 iz Niizike pri Mozirju je vozil ne.
reafistriran in tehm!^ neureiien traktor s prikolico
proti domu. Voznik osebnega avtomobila BRUNO
MKŽNARIL, 49, iz Clelja ga je pričel prehitevati, ker
zaradi pokvarjenih smerokazaIcev ni mogel vedieti, da
bo traktorist zavil. Pri trčenju se je izpraznila guma
rna osebnem avtomobilu, da ga je zaneslo v mope-
disia J02ETA BIT>RA iz Dola. Bider je dobil lažje
pwlTOdbe.
MOPEDIST V SKUPINO PEŠCEV
PRANC ERHGOTT, 41, z Dunaja se je peljal iz
Kaple vasd proti Preboldu in v Dolenji vasi zapeljal
v «^ktipino pešcev ter sam padel. Lažje pošk)od,be sta
dobila mopedfflst in triletna GORDANA ŠPEHAR iz Do-
lenje TOSi.
SEM TER TJA
ALOJZ URANKAR, 25, iz Celja je voziil z osebnim
avtomobilom s Planine proti Šentjurju. V kraju Jezer,
ce — je kx>t je sam iz^javil — opazü nekega pešca,
Ikalco hodi sem ter tja p>o ces-ti. Pri izogibarHiu je za-
peljal s ceste in trčil v dre^.'O. Voznik iln sopotnik
STANE ERJAVC, 57, iz Oelja sta büa lažje poškodo-
vana. Škode na vozim je za 4000 dinarjev.
Dijana Skok, 17, Velenje,
poškodovala si je prste des-
ne roke; Milan Kitač, 18.
Šoštanj, poškodoval si je
prste leve roke; Ignac Kot-
nik 47, Nova Dobrava, po-
škodoval si je desno stopalo;
Janez Frisian, 16, Savina pri
Ljubnem, poškodoval si je
desno zapestje; Josip Zavr-
ški, 38, Orešje, poškodoval
si je levi gleženj; Alojz Vreč-
ko, 36, Molče, poškodoval si
je levo kračo; Anton Koleto,
18, Orehovo, i>oškodoval si
je dlan leve roke; Jože Ba-
novšek, 41, Velenje, poško-
doval si je desno stran pr-
snega koša; Terezija Dolin-
šek, 25, Velenje, poškodova-
la si je desno stopalo in gle-
ženj; Živojin Džogatovič, 23,
Celje, poškodoval si je prste
leve roke; Alojz Grobin, 39,
Korpole, poškodoval si je
levo ramo; Zvone Oprešnik,
21, Lesično, poškodoval si je
prste leve roke; Zdravko Tr-
bovšek, 34, Ljubno, poškodo-
val si je desno koleno; Ivan
Stimole, 37, Celje, poškodo-
val si je levi gleženj; Zden-
ko Roksandič, 21, Nazarje,
poškodoval si je levi gleženj;
Franc Antelj, 36, poškodoval
si je desno stegno; Jože Škr-
lin, 21, Bevče, poškodoval s:
je prste leve roke; Vida San-
telj, 27, Celje, poškodovala
si je prste leve roke; Marija
Močnik, 41, Šentjanž, ix>ško-
dovala si je desno koleno;
France Gaberšek, 44, Podgora,
poškodoval si je prste leve
roke; Milenko Džurič, 19,
Celje, pK>škodoval si je levo
stegno; Rudi Poš, 24, Šent-
jur, poškodoval si je levo
dlan; Miha Strnad, 40, 'Go-
tovlje, i>oškodoval si je prste
desne noge; Rudi Zager, 31,
Lepa njiva, poškodoval si je
levo roko; Jože Koren, 27,
Hrastovec, poškodoval si je
prsni koš; šarteri Aksen, 26,
Velenje, poškodoval si je
glavo; Stojan Košič, 17, Ža-
lec, poškodoval si je prste
desne roke; Henrik Obrul,
27, 2eče, pvoškodovaa si je
levo nadleht in glavo; Vili
Jančič, 33, Žalec, poškodoval
si je levo stoi>alo; Drago
Uplaznik, 22, Velenje, poško-
doval si je levo roko; Mar-
tin Mlinarič, 18, Sevnica, po-
škodoval si je prste desne
noge; Dominik Sibanc, Vita-
nje, poškodoval si je desni
gleženj.
ŠENTJUR PRI CELJU
Jurij Gradič, 27, lesni ma-
nipulant. Gorica pri Slivnic;
in Angela Ploštajner, 19, de-
lavka, Rifnik; Avgust Krofi,
31, delavec, Tratna in Mar-
tina Šalamon, 24, delavka.
Gorica pri Slivnici; Jožef Pa-
jek, 24, delavec. Loke pri
Planini in Olga Dernovšek,
20, delavka, Rečica pri La-
škem; Jožef Fenko, 29, stroj-
nik, Škarnice in Irena Cadej,
17, delavka, Celje; Alojz Mat-
ko, 23, delavec, Luterje in
Milena Fajfar, 23, delavka,
Ljubljana.
ŠENTJUR PRI CELJU
1 deček in 1 deklica
ŠENTJUR PRI CELJU
Antonija Malme, 74, soc.
podpiranka, Kostrivnica.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Franc Belcer, 71, Zg. Tin-
sko; Mihael Gradič, 72, Grli-
če; Stanislav Ljubič, 45, Pod-
četrtek; Katarina Govedič,
roj. Mlinar, 85, Dol pri Pri-
stavi; Marija Gaber, roj. Ze-
me, 60, Lipovec; Ana PUko,
roj. Lorger, 85, Lekmarje in
Terezija Sinkovič, 93, Zadr-
že.
ŽALEC
Jožef Jovan, 78, preužitkar.
Hramše; Antun Bri.šnik, 72,
kmet, Gomilsko; Marija Pra-
protnik, roj. Janežič, kmeto-
valka, Gomilsko; Neža Ribič,
85, upokojenka, Vrbje; Mari-
ja Okorn, 74, soc. podpiran-
ka, Celje; Pavlina Komper-
šek, roj Teržan, 85, upoko-
jenka, Petrovče.
UNION: od 22. do 25. apri-
la ob 16. uri ameriški barvni
film MRLIČI NE PLAČUJE-
JO DOLGOV
od 26. do 28. aprila ob 16.
uri nranški barvni film
ASTRAGAL
od 22. do 30. aprila ob 18.
in 20. uri jugoslovanski bar-
vni film RDEČE KLASJE
METROPOL: od 22. do 26.
aprila ameriški bärvnj film
KOČA STRICA TOMA
od 27. do 29. aprila ameri-
ški barvni film ŽIVELA
AMERIKA
DOM: od 22. do 25. aprila
ameriški barvni film EDINA
IGRA
od 26. do 29. aprila nemški
barvni film ZDRAVNIK IZ
SANKT PAVLA
DOBRNA: 24. in 25. aprila
ameriški barvni film ZAKAJ
SMO SE SREČALI.
Predstave so v kinu Metro-
pol vsak dan ob 16.30, 18.30
in 20.30 uri, v Domu ob 16.,
18. in 20. uri, na Dobrni pa v
soboto ob 18., v nedeljo pa
ob 16. uri.
PLANINSKI DOMOVI
IN IZLETIŠČA
Odprti so dom v Podolševi,
Mozirska koča, hotel na Gol-
teh z depandasami, dom na
Gori Oljki, Celjska ' koča,
dom na Svetini, Adrejev dom
na Slemenu nad Šoštanjem,
planinski dom v Logarski
dolini. Friderikov razgledni
stolp na celjskem Starem
gradu je odprt vsak dan od
10. do 18. ure.
Četrtek, 22. aprila ob 19.30
uri W. Shakespeare: VESE.
LE WINDSORCANKE« — go-
stovanje Drame SNG iz Ma-
ribora za izven abonmaja.
Vstopnice bodo v prodaji v
sredo od 18.30 do 19.30 ure,
v četrtek pa od 17.30 ure
dalje. Rezervacije po telefo-
nu: 29-60
Petek, 23. apr la ob 15.30
uri Claudel: ZAMENJAVA za
I. mladinski abonma in izven
Sobota, 24. aprila ob 19.30
uri ZAMENJAVA — gostova.
nje v Drami SNG V Ljublja-
ni
Ponedeljek, 26. aprila ob
19. uri Župančič: VERONI-
KA DESENIŠKA gostovanje
v Ormožu
Torek, 27. aprila ob 20. uri
I. Kamenik: GALEBI za iz-
ven abonmaja. Predstava je
v počastitev pra.znika OF in
1. maja. Vstopnice po zni-
žanih cenah.
Sreda, 28. aprila ob 20.
uri VERONIKA DESENIŠKA
za izven abonmaja. Predstava
je v počastitev praznika OF
in 1. maja. Vstopnice po zai;-
žanih oenaJi.
Četrtek, 29. aprila ob 19.30
uri ZAMENJAVA za IV. mla-
dinski abonma in izven.
RAZSTAVE
v celjskem likovnem salo-
nu razstavlja svoja slikarska
dela Avgust Lavrenčič.
V razstavnem salonu v novi
pivnici v Rogaški Slatini bo
do 4. maja odprta likovna
razstava lepljenk slikarja—
amaterja Miloša Valiča iz
Trbovelj. Zanimivost razsta-
ve so dela, napravljena iz
raizličnih materialov kot so
jamski les, lignit, kovine, ta-
pison in barve.
DEŽURNA LEKARNA
Do sobote, 24. aprila do 12.
ure je dežurna lekarna Cen-
ter, Vodnikova 1, od sobote
dalje pi Nova lekarna, Tom-
šičev trg 11.
V današnjem prispevku
bomo nekaj več spregovorili
o potrebah po kadrih v grad-
beništvu in na kratko opisali
potek ekskurzije šentjurske
mladiine pri gradbenem pKxi-
jetju Ingrad v Celju. Prejš-
nji teden je Izletnikov avto-
bus pripeljal na obisk k
Ingradu 40 mladih fantov iz
šentjurske občine. Vsi so
učenci osnovnih šol in bodo
letos zaključili osnovno šo-
lanje. Nekateri bodo osnov-
no šolanje zapustili v 6. in
7. razredu, drugi v 8. razre-
du. Obisk sta organ'iziirala
skupno celjski zavod za za-
poslovanje in kadrovska slu-
žba Ingrada. Namen je bil
dvojen: usmeriti in vključiti
učence v uk ter predstaviti
še vedno premalo poznane
poklice v gradbeništvu. V
tem pog'ledu je obisk jxjpol-
noma usi)el. Kandidate za
poklice v gradbeništvu je v
Ingradovi podružnici najprefl
p>ozdravil tovariš Vitanc, di-
rektor splošnega sektorja, ki
jim je v krajšem govoru in
pozdravu predstavil podjetje,
dosedanji razvoj in prizade-
vanja tega modernega grad-
benega podjetja, ki uspešno
gradi za domači in tuji trg.
Seznanil jih je z načinom
izobraževanja, z učnimi in
delovnima pogoji in ni poza-
bil tudi športne in rekreacij-
ske strani življenja v tem
kolektivu. Sledilo je predva-
janje stroko\Tiih banmih fil-
mov o gradnji tunela pod
Mont Blancom, o montažni
gradnji, o modernem grad^
beništvu nasploh in na kon-
cu za popestritev še risan-
ka. Po skromni zakuski, v
kateri so mladi bodoči grad-
beniki (vsaj mnogi od njih)
pospravili lepo število šun.
karic in popili še lepše šte-
vilo oranžad (po izjavi pred-
stavnika Ingrada nič manj
kot »(ta pravi« delavci!), je
bila na vrsti glavna atrakci-
ja — praktična demonstra-
cija sftrojnega ometavanja na
Ingradovi stanovanjski stolp-
niči v Šentjurju. Besedo So
prevzeli inštruktorji in nji-
hov vodja tovariš Medved, ki
So fantom spregovorili o po-
sameznih poklicih, ki jih po-
trebuje gradbeništvo, razlo-
žili način teoretičnega in
praktičnega usposabljanja in
povedali še vrsto drugih in-
formacij. Prav tu, na samem
delovišču in ob strokovni
razlagi, so mladi Sentjurčani
zelo nazorno spoznali, kak-
šna je razlika med nekda-
njim gradbeništvom in se-
danjim, modernim. Spoznali
so, da zidarska »kela« še
zdaleč ni več edino in glav-
no zidarjevo orodje, ampak
da gre za moderno strojno
delo.
Najbolj zanimivo je posta-
lo tedaj, ko so se štirje fant-
je kot samostojna ekipa, po-
skusili v strojnem ometava-
nju. Jasno je, da so bili tudi
oblečeni tako, kot je treba:
v delavnih oblekah in — kot
zahtevajo predpisi o varno-
siti pri delu — s čeladami na
glavi. Tudi smeha ni manj-
kalo, ko jih je nekaj časa
»metalo«, stroj je bil pač pr-
vič v njihovih rokah. No,
vse se je srečno končalo in
prav vsi so bili zadovoljni.
Mladi so videli na svoje oči
in lažje se bodo odločili za
poklic, predvsem pa so mno-
gi šele sedaj dobili pravo
predstavo o praktičnem delu
v gradbeništvu. In to je pri
vsej stvari najpomembnejše.
Celjski zavod za zaposlova-
nje ima v načrtu še tri tak-
šne ekskurzije, za mladino
iz konjiške, laške in šmarske
občine. Osnovno načelo je vi-
deti, šele potem verjeti!
Naj na koncu posreduje-
mo še konkretne potrebe
gradbenega podjetja Ingrad:
stavbni ključavničar (3),
stavbni klepar (2), monter
ogrevalnih naprav (2), vodo-
vodni inštalater (2), strojni
ključavničar (1), avtomehar
nik (2), elektroinštalater (2),
obratni elektrikar (1), zidar
(25), tesar (30), železokrivec
(6), krovec-tesar konstruk-
ter (1), soboslikar (2), stav-
bni mizar (1) in stronji mi-
zar (1). S podatki o prostih
mestih pri ostalih ^adbenih
podjetjih so seznanjene tudi
vse osnovne šole
TESEN PORAZ PROTI METALCU
Celjski rokumetaši nimajo
sreče. Tekmo, ki je veljala za
zelo odločilno v borbi za
obstanek v družbi najboljših
jugoslovanskih rokometnih
ekip, so izgubili tesno, z dve-
ma goloma razlike. Metalac,
ki je v jeseni izgubil v Celju,
je doma zmagal s 16:14. Obe
ekipi sta pokazali sorazmer-
no slabokrven rokomet, kjer
pa so imeli več sreče doma-
čini in so iztržili dve zlata
vredni točki. Pri Celjanih sta
zlasti odpovedala oba vratar-
ja Presinger in Marguč, Gole
so dosegli: Koren, Markovič
in Telič po 3, Kac ter Lubej
po 2 in Pučko 1. Celjani so
še vedno na 10. mestu z 10.
točkami. V soboto igrajo do-
ma proti solidni zagrebški eki-
pi Medveščaku.
Mlada ekipa Celja, ki nasto-
pa v štajerski ligi je doma
premagala Griže s tesnim re-
zultatom 17:16, ženska ekipa
Celja pa je izdatno premagala
drugo ekipo Branika s 15:4.
Del celjske ekipe (od leve proti desni): Presinger, Šafarič, Kac, Mejavšek in Mar-
ffuč.	Foto: teve

Atleti so začeli sezono na
stezi. Prva meddruštvena mi-
tinga sta bila v Celju in Novi
Gorici. Povsod so za začetek
sezone bili doseženi dobri re-
zultati, ki so jih dosegli zla-
sti mlajši atleti. To je vse-
kakor dober porok za letoš-
njo atletsko sezono.
V Celju, kjer je nastopilo
več kot 150 atletov iz sedmih
klubov, so izmed domačinov
zmagali: člani: 100 m — Ro-
tar 11,3; 300 m — Doboličnik
39,6; daljava — Hladen 641
centimetrov; krogla — Smole
ka 178 cm; disk — Leskovšek
42,40 m; kopje — Kopitar
61,58 m; 3000 m — Urankar
9:11,2; članice: 400 m — Orač
59,8; daljava — Dermol 525
centimetrov! krogla — Smole
11,52 m; disk — Smole 29,14
metra.
V Novi Gorici so v solidni
konkurenci domačih in neka-
terih tujih atletov Celjani do-
segli tri prva in dve drugi
mesti. Zmagali so: Vivod v
višino s 203 cm. Svet v teku
na 3000 m s časom 8:33,5 in
Urankarjeva v teku na 400
metrov — 58,7. Povsem je
razočaral Miro Kocuvan, ki
je v teku na 100 metrov do-
segel tretje mesto s povsem
neopaznim rezultatom 10,9. V
teku na 400 m kljub prijavi
ni nastopil.
Na celjskem mitingu so se
sestali tudi sodniki ter se po-
govorili o pripravah za naj-
večjo in najkvalitetnejšo pri-
reditev v letošnjem letu v
Celju — SKOKOV MEMORI-
AL. Takrat se bo okoli 150-
članski sodniški zbor pred-
stavil v novih enotnih unifor-
mah in to na tekmovanju,
kjer bodo predvidoma nasto-
pili tekmovalci osmih evrop-
skih držav, med njimi tudi
verjetno iz Francije.
tv

Na občinskih in republi-
ških tekmovanjih v vajah na
orodju so celjski telovadci
dosegli nekaj lepih in po-
memb uspehov. Na občin-
skem prvenstvu za mladince
je v 1. razredu zmagal Stan-
ko Skobrne s 105,1 točke,
v II razredu pa Cveto Lorger
s 53,3 točke.
Tudi na prvenstvu celjske-
ga gimnastičnega centra v
Celju med mladinci I. raz-
reda zmagal Stanko Skobrne
s 105,1 točke, v II. razredu
Cveto Lorger s 50,8, med
mladinkami II. razred pa Li-
Ijana Solujič s 38,8 točke,
ekipno pa Partizan Gaberje s
145,4 točke. Med članicami v
II. razredu je bila najboljša
Zlata Centrih s 36,3 točke.
V Ljubljani je bilo republi-
ško prvestvo III. razreda.
Med mladinskimi ekipami je
Partizan Gaberje osvojil dru-
go mesto s 215,6 točke, Ce-
lje—mesto pa sedmo s 206,2
točke Med posamezniki si
Tomo Krasnov deli s 55,0 toč-
ke 5.-6. mesto. Med mladin-
kami je ekipa Partizan Celje
—mesto osvojila sedmo me-
sto, med posameznicami pa
Lidija Pinter osmo — 36,7
točke Med člani je bil Milan
Bordon peti.
M. RUDOLF
V SOBOTO Z
MEDVEŠČAKOM
Kljub nesrečnemu pora-
zu z Metalcem v gosteh se
celjski rokometaši povsem
mimo pripravljajo za so-
botno, izredno pomembno
srečanje z Medveščakom,
prav tako iz Zagreba. Tek-
ma bo ob 17. uri na igri-
šču pri Skalni kleti. Celja-
ni bodo nastopili tudi z
Andrejem Teličem, ki tre-
nutno služi vojaški rok v
Zagrebu, vendar še vedno
brez p(»škodovanih Levsti-
ka in .'Včkuna. Slednjemu
preostaja še hujše delo:
vodenje ekipe skozi izred-
no pomembno srečanje.
SILVO KRELJ
DIPLOMIRAL
v celjski ekipi rokome-
tašev ni malo igralcev, ki
so kljub igranju »odigra-
li« pomembno vlogo tudi
na različnih fakultetah v
Ljubljani. Pred dnevi je v
rednem roku diplomiral za
doktorja medicine Silvo
Krelj, dolgoletni igralec
celjske ekipe in njen ste-
ber. Zdržal je tako, kot že
nekateri pred njim, bitko
»a Ireh frontah: študijski,
igralski in tisti družinski.
Vse troje je absolviral z
odličnim uspehom. Cesti-
tanu»!
0 V nadaljevanju tekmo-
vanja v štajerski rokometni
ligi so igralci TVD Partizana
Petrovče izgubili srečanje z
ekipo Fužinarja iz Raven s
15:16. Najboljši strelec pri
domačih je bil Mikuš, ki je
dosegel 7 golov. Sodil je do-
bro Hlačar ia Celja.
9 Na štiristeznem avto-
matskem kegljišču v Žalcu
se je minulo nedeljo končalo
medobčinsko prvenstvo v ke-
glanju za starejše člane ekip-
no in posamezno. Pri posa-
meznikih je zmagal Markovič
(Žalec) z 807 podrtimi keglji
pred Cokanom (Celje) 805,
Kajtnerjem (Celje) 799 podr-
timi keglji itd. Ekipno pa je
zmagala ekipa C!elje II. z
2297 podrtimi keglji pred
Žalcem I. 2247, Cleljem I.
2217 podrtimi keglji itd.
0 Na strelišču v Šempetru
se je minulo nedeljo pričela
občinska strelska liga z zrač-
no puško. Nastopa sedem
družin. Po prvem kolu pa vo-
di SD iz Šempetra z 1212
krogi pred Polzelo 1212 itd.
T. Tavčar
ŠOŠTANJ, STRAŽA IN BREŽICE
KANDIDATI ZA PRVAKA
Prvenstveno tekmovanje	naslednji rezultati: Žalec—
na F>odročju celjske nogo-	Brežice O: O, Vojnik—Polzela
metne jxMteveze je v polnem	2 : O, Boč—Ljubno 1 r 4, Stra-
teku. Minulo nedeijo so pri-	ža—Senovo 2 : O, Opekar—
čeli s tetanovanjem tudi v	Ctelulozar 3:0, Radeče—So.
II. skupini. V prvi skupini	štanj 1:2.
So bili v 15. kolu doseženi
V drugi skupini pa je v 7.
kolu bilo odigrano le sreča-
nje Gotovlje—Zreče, ki se je
končalo z 1:3. Ostala dva
srečanja se nista odigrala,
ker ni bilo deliigiranega so-
dnika. V 8. kolu pa je Laško
premagalo ROD z 5:1, Zreče
pa je s Ponikvo igralo 2 : 2.
Ij<'stvlca po 8. kolu v II. skupini:
V mladinski ligi p>a so se
srečanja končala z nasled-
njimi izidi: Dravin ja—Vele-
nje 2 : O, Kovinar—Celje KI.
1 : 2, Olimp—Šmartno 15 : O
T. TAVČAR
karate
GOBEC DRŽAVNI PKVAK V mLTKZKI
KATEC.OillJl
Celjtuja so odlično izvedli leu>šaje otlprLo prvtaiitvo Jugosla-
vije v karateju. Sodelovalo je 107 lelunovalcev iz 21 klubov.
Najvetji uspeh pa je dosegel celjski tekmovalec Gobec, ki je
v polLeiiki kategoriji osvojil naslov državnega prvaka. Mimo
njega je Rudi Jakhel osvojil v absolutni kategoriji drugo me.sto.
Omeniti pa je vredno še Zakoška in Žnidarja, ki sta peta do
osma, ter Goloba, ki je osmi. Ostali celjski tekmovalci —
Bomoek, Paiior, Kramer, Počkaj, Spiljak, Kores, Rozman pa
so se uvrstili v svojih kategorijah med najboljšo šestnajsterico.
Jontes pa si je v poltežki kategoriji priboril 5.—6. mesto. }k
dviganje uteži
PONOVNI USPEH J02A URAN K Alt JA V SPLITU
(Jeljslti telanovalec, drža-vni prvak in rekorder Jože Urankiir
je sodeloval na tridnevnem tekmovanju za Donavski pokal. Tu
so sodelovali najboljši dvigalci Madžarske, Bolgarije, Češko-
slovaške, Zahodne Nemčije, Avstrije, Romunije m Jugoslavije.
Jože Urankar je dosegel kar tri nove državne rekorde in to
v olimpijskem triatlonu s 410 kg, v teznem z 132.5 kg in v
simku s 157,5 kilogrami.
Jože Urankar je bil drugi najboljši tekmovalec na^ re-
prezentance, ki je osvojila sedmo mesto.	ik
namizni tenis
STO IGRALCEV NA FRENKOVEM MEMORIALU
DVA POiiALA OSTALA DOMA
v organizaciij gabrskega Partizana je bil v nedeljo sedmi
nainiznoteniški turnir neaktivnih igralcev v počastitev spomina
nekdanj^a igralca dr. Franca Rebeuska-I'renka. Na njem se je
zbralo okoli sto igralcev z Jesenic, Kranja, Ljubljane, Maribora
ih iz Celja.
Vsi tekmovalci so bili razdeljeni v štiri skupine. Pri ženskah
je zmagala Celjanka Podbrežnikova, med mlajšimi člani svaro
iz Maribora, pn starejših članih Valentar z Jesenic ter pri
veteranih L. Rebeuiek iz Celja.
Dan prej pa so se v ekipnem tekmovanju srečali igraii'J
osmih partizanskih moštev. Zmagala je prva vrsta domačinov
v postavi Končan, C. Trebičnik in Sazonov.
košarka
VISOK PORAZ GOSTOV IZ rOSTX>JNE
v I. kolu I. republiške košarkarske lige so. košarkarji ŽKK
Celja na novem igrišču pri o.snovni šoli 1. celjske čete vi.soko
premagali goste, »Nanos« iz Postojne z rezultatom 94:69, polč -s
47:33. Najboljši igralci pri Celju so bili: Miloš Sagadin, Erjavec,
Jerič in Tone Sagadin, pri Nanosu pa Gerželj. Za Celjane «io
dali koše: Miloš Sagadin 22, Erjavec 19, Jerič 16, Tone Sagadin
13, Pešec 13, Tomažič 6, I.eskovar 2, Divjak 2 in Le.skovšek I,
sa Postonjčane pa Gerželj 40, Miselj 12, Strif 6. Srebotnjak 4,
Sturm 4 in Tonič 3. Tekmo sta pred približno 400 gledalci
izredno dobro sodila sodnika Juteršek iz Murske sobote in
Radmilovič iz Maribora.
V II. kolu I. republiške lige se bodo košarkarji 2KK Celja
pomeriU v Ljubljani z »Ilirijo«.	O. HOLZINGER
kegljanje
PO TRETJEM KOLU VODI KK CELJE
v prvenstvu celjske tekmovalne skupnosti so odigrali tretjo
kolo, zmagala pa je ekipa KK Celje (948 kegljev), sledijo Žalec
II (871), Partdzan — Kovinar Store (865) itd. Po tretjem kolu
vodi KK Celje s 5. točkama (2576 kegljev) pred AERO Celje 10
(2462), Partizan — Kovinar Štore 11 (2366), Hmeljar Žalec I
15 ( 2338) itd.	J. LUBEJ
šah
OJSTREŽ ODLIČEN TRETJI V SLOVENIJI
v Ljubljani je bilo republiäko brzotumimo prvenstvo »
šahu, kjer je nastopilo 80 igralcev. Največji uspeh je dosegel
celjski igralec Ojstrež, ki je osvojil tretje mesto. V finale .se
je izmed sedmih celjskih tekmovalcev uvrstil tudi Pertinač, ki
deli o&mo mesto z letošnjim republiškim prvakom Ivančičeni.
STEKLAR.NA OSVOJILA POKAL ŽELEZNICE
Ob Dnevu železničarjev so le-ti pripravili tradicionalni šahov-
ski turnir, na katerem je zmagala ekipa Steklarne iz Rogaške
Slatine pred Cinkarno, EMC in prirediteljem. S. PERTINAO
nogomet
NEPI^NIRANA TOCKa\ IZ MARIBORA
Nogometaši Kladivarja, ki so prekinjeno srečanje proti .A.la-
miniju izgubili s 3:0, so v naslednjem kolu presenetili preveč
optimistične igralce Branika v Mariboru in igrali neodlot:eno
2:2. Zadetka sta za Celjane dosegla Žavski in Lešar.
Na razpredelnici so Celjani še vedno na tretjem mestu in .se
v prihodnjem kolu srečajo proti Rudarju iz Trbovelj, ki ja
di-ugi. Zmaga Celjanom prinese drugo pozicijo.	jk
ZMAGA KOVINARJA, PORAZ OLIMPA
v nadaljevanju conske nogometne lige sta celjska predstavnika
Olimp ui Kovinar v conßki ligi osvojila polovičen uspeh. Olimp
si je dovolil spodrslj.aj in doma izgubil proti Smartnemu, ki
je prikazal dobro igro z 0:2. Kovinar pa je v gosteh premasnl
Pohorje 2:0. V prihodnjem kolu igrajo igralci Kovinarja dom.i
proti Fužinarju, Olimp pa v Slovea-^ki Bistrici proti Osankanw.
Na razpredelnici je Kovinar šesti, Olimp pa osmi. Vod-stvo
prevzeli nogometaši Gorenja.	j k
odbojka
PRVI NAS1X)P, PRVI USPEH
Odbojkarji Gaberja so že štartali v spomladinski republiški
ligi. V Novem mestu so premagali domačine s 3:0. Pri tem so
pokazali dobro igro in sadovi dela v ziimski sezoni in zim-skih
mesecih se že obrestujejo. Laasko leto .so namreč v Novem
mestu izgubili. Na razpredelnici so Celjani sedaj že šesti. Ziuii-
mivo je, da se sedaj celj.sko moštvo imenuje TEKSON. jk
hokej na travi
MEDLA IGRA PROTI CX>NCORDIJI
Hokejisti na travi nimajo strelca 2e v četrti tekmi zvw,n«
Mge strelci zapravljajo številne možnosti in s tem tudi točke.
Tokrat so jim pomagali tudi slabi branilci, ki so po vodstvu
Celja 1:0 (Jošt) dovolili, da so gostje v pičlih Šestih minut.ih
dosegli dva zadetka. Končni rezultat sreöarya 1:2 (1:2) Con-
cordijo.	Jk
OB ROB KONFERENCI ŠTORSKIH
ŽELEZARJEV-KOMUNISTOV
NOVE METODE ZK
NOVI USPEHI
•	Štorski komunisti — železarji so imeli nedavno te-
ga svojo prvo letošnjo redno konferenco, na kateri so
pregledali realizacijo sklepov zadnjih dveh lanskih
konferenc in obravnavali sanacijski program podjetja
ter naloge komunistov za njegovo dosledno uresniči-
tev.
•	Priprave za konferenco segajo celo v lansko leto in
so v obdobju pred samo konferenco praktično zajele
skoraj vse komuniste. Bistvena novost v delu konm-
nistov je predvsem v poteku priprav in načinu obra-
vnavanja aktualnih problemov v podjetju. Široka ak-
tivnost komunistov pred konferenco je pogojila zelo
konkretne kratkoročne in dolgoročne naloge.
Nepoučeni, ki bi pristostvo-
val zadnji konferenci Zveze
kt>munistov v štorski žele-
zarni bi dokaj hitro lahko
prišel do napačnega ocenje-
vanja poteka konference, ko
bi svojo oceno gradil po raz-
pravi, ki je bila takorekoč
minimalna, čudil bi se, kako
je to mogoče, da razpravlja
konferenca o sanacijskem
programu podjetja v okviru
stabilizacijskih ukrepov v na-
šem gospodarstvu, pa se je
k razpravi o tej izredno po-
membni problematiki prija-
vilo tako malo posameznih
članov in še ti so bili pra-
viloma iz vrst vodilnih de-
lavcev. Vendar bi se pri tem
izredno uštel! Štorski komu-
nisti so ubrali novo metodo
dela, katere rezultat je bil
v tem, da je konferenca brez
nepotrebnih in včasih dolgo-
veznih razprav sprejela zelo
konkretne naloge in posta-
vila njih nosilce. Kako je to
mogoče?
Že pregled skelpov zadnjih
dveh konferenc, ki jih je op-
ravü sekretariat organizaci-
je je dal slutiti, da se je v
delu komimistov nekaj bist-
veno premaknilo. Začenši z
razpravo o XV. ustavnem a-
mandmaju in pripravo ust-
reznih sprememb samoup-
ra\'nih aktov znotraj podje-
tja, s preciznimi kadrovski-
mi pripravami za samouprav-
na telesa in novim pristopom
k pripravljanju zadnje kon-
ference, so komunisti žele-
zarne uresničiU pomembno
novost v delu te najpomemb-
nejše družbeno politične or-
ganizacije v slehernem pod-
jetju. Zakaj pravzaprav gre?
Osnovna izhodišča stabili-
zacijskega programa in na-
loge komimistov so sprejeli
že na IV. konferenci v lan-
skem letu. Na podlagi teh
izhodišč in ob sodelovanju
strokovnih služb je komisija
za ekonomske odnose pri
tovarniškem komiteju pri-
pravila konkretno gradivo. O
njem je najprej razpravljal
sepretariat organizacije ZK,
nato širši politični aktiv v
tovarni, da bi slednjič že
dokaj prečiščen in dopolnjen
prišel na dnevne rede oddel-
kov. Osnovna izhodišča pro-
grama so objavili tudi v ja-
nuarski štecilki železarja,
kar je omogočilo še najširšo
razpravo v kolektivu še pred
tem, preden pride dokument
na samo sejo konference. Na
tak način organizirana pred-
hodna obravnava tega važne-
ga dokumenta in pojasnila te-
meljito prečiščenje posamez-
nih stališč, zato je razumlji-
vo, da k predlogu samih za-
ključkov na konferenci ni bi-
lo skoraj nikakršnih dopol-
nitev. Konferenca je program
samo še potrdila in pri tem
še posebej poudarila, da ko-
munisti, ki niso direktni
nosilci FK>sameznih zadolžitev
ne smejo držati križem rok
in čakati ali bodo posamez-
niki in skupine pravočasno
izvrševali posamezne naloge,
temveč je njihova naloga,
da se polno angažirajo in po
vseh svojih močeh pomaga-
jo pri njihovi uresničitvi.
Konferenca je smatrala, da
pomenijo konkretne zadolžitve
posameznikom samo posebno
priznanje in zaupanje orga-
nizacije ZK za opravljanje
tako pomembne naloge.
S takim načinom obrav-
nave sanacijskega programa
so se štorski železarji v ce-
loti ognili temu, da bi v pro-
gram prišli tudi nekateri uk-
repi, ki zadevajo v standard
zaposlenih. Niso razmišljali
o tem, koliko bi prihranili
pri toplem obroku, regresih
in podobno, kot so to sto-
rili v nekaterih celjskih po
djetjih, temveč je njihov pro-
gram usmerjen samo in
zgolj na vsa druga najpo-
membnejša področja življe-
nja in dela v kolektivu. Niso
razpravljali o tem, kako pre-
broditi trenutne težave, tem-
več so sprejeli naloge, ki naj
bi pogojile še hitrejšo na-
daljno rast delovne organi-
zacije na vseh področjih.
Z najpomembnejšimi iz-
vlečki IZ celotnega programa
je seznanjen cel kolektiv, saj
so tudi informiranju znotraj
podjetja posvetili še poseb-
no pozornost. Prc^ram je že
v fazi izvajanja in z ozirom
na to, na kakšen način so štor-
ski železarji do njega prišli,
prav gotovo obstaja bojazen,
da ne bo uresničen.
B. Strmčnik
CESTA DOLGA
DVA KILOMETRA
Krajevna skupnost Braslov-
če si že dalj časa prizadeva,
da bi uredila in asfaltirala
cesto Parižlje—Polče v dol-
žini dveh kilometrov. Cesta,
ki je zlasti ob slabem vre-
menu skoraj neuporabna za
promet, leži ob gostih hmelj-
skih naseljih :n je zato še to-
liko bolj pomembno, da bi
bila asfaltirana in usposob-
ljena za prevoz s težkimi vo
žili. Predračun za cesto je
300 tisoč din, skoraj 70 "/'o po-
trebnih sredstev pa je že
zbranih. Občani so prispevali
70 tisoč din, ostalo pa kra-
jevna skupnost, obe tovarni
na Polzeli in Kmetijski kom-
binat Hmezad Žalec.
Zataknilo pa se je pri pre-
ostalih sredstvih, kolikor jih
še potrebujejo, da bi lahko
začeli z deli. Po dogovoru
med občino in tistim, ki bo
delal cesto, je treba, da kra-
je\Tia skupnost zbere 50 %
sredstev, ostalo pa potem
prispeva občina. Braslovčani
so zbrali že več, kot zahte-
vajo tihi dogovori, vendar se
je zataknilo na drugi strani,
ki kakor kažejo prve reak-
cije, niso pričakovali takšne-
ga uspeha. Sredstva z;a ure-
ditev vseh cest so minimal-
na, poleg tega pa je letos
med velikimi pomembnim:
investicijami še cesta v Ga-
licijo. Braslovčani vseeno
upajo, da bodo preostala
sredstva dobili, to si tudi
zasluženo, in da bodo že ko-
nec mes eca začeli s priprav-
ljalnimi deli. Cesta naj bi
bila končana v maju.
SAMOUPRAVA V PRAVEM PCMENU
PRED VOLITVAMI V NOVO SKUPŠČINO SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVA.
NJA KMETOV CELJE
še te dni, vsekakor pa v
maju, bodo volitve v novo
skupščino skupnosti zdrav-
stvenega zavarovanja kmetov
Celje. Ta sklep in s tem tu-
di odločitev o razpisu vo-
litev so sprejeli člani dose-
danje skupščine na svoji zad-
nji seji v tej mandatni dobi,
v sredo, 14. aprila.
Volitve novih članov v
skupščino niso samo obvez-
na formalnost, marveč akt,
ki je tesno povezan z dejav-
nostjo tega samoupravnega
organa. Prav po zaslugi do-
sedanjega dela skupščine, se
je celjska skupnost zdrav-
stvenega zavarovanja kmetov
lepo uveljavila. Lahko celo
rečemo, da je postala tisti
forum, na katerem so kmetje
razpravljali ne le o proble-
mih zdravstvenega zavarova-
nja, marveč tudi o svojih
vsakdanjih težavah, o proiz-
vodnji, cenah in vseh tistih
odnosih, ki se pojavljajo v
tržnem gospodarstvu. To so
bile vedno živahne debate, k;
so ogrele in zavzele sleherne-
ga člana Tu ni bilo indife-
rentnosti, temveč na vsakem
koraku izredna zavzetost. V
okviru te skupnosti so se
namreč porajali drugačni od-
nosi do formiranja in troše-
nja sredstev in zato tudi dru-
gačna skrb nad gospodar-
nostjo.
Priprave na volitve v novo
skupščino skupnosti zdrav-
stvenega zavarovanja kmetov
Celje pomenijo tudi živahno
^politično aktivnost. Doseda-
nje uspešno delo skupščine
namreč zahteva tudi temu
primerno kontinuiteto. Zato
bodo v pripravah sodelovale
tudi občinske konference
SZDL.
Po sklepu zadnje seje
skupščine morajo biti volitve
članov v novo skupščino o
pravljene do konca maja le-
tos. Nova skupščina bo imela
37 članov. To pa hkrati po.
meni, da bo celotno območje
razdeljeno na prav tolikšno
število volilnih enot. Vsaka
enota bo lahko imela po ve^
volišč. Volitve bodo opravili
na kandidacijskih zborih po
voliščih, kar hkrati pomeni,
da bo lahko imela ena vo!
lilna enota po več kandida.
tov. O novih članih skupšči.
ne bodo seve odločali volilni
rezultati, število oddanih gla.
sov za posameznega kandida.
ta. Ne glede na to edino ute-
meljeno pravilo, je priporo-
čiti večjo koordinacijo vsaj
v okviru ene volilne enote.
M. B.
GLAVNA BITKA ZA SAMOUPRAVLJANJE
0 Delavci so samoupravljalski izpit dobro
prestali, vendar je glavna bitka še pred njimi.
9 Boriti se je treba proti tistim, ki so si
samoupravljanje vzeli v zakup!
0 Samoupravljanje tudi v krajevne skupnosti
in bolj odločno ter elastično v družbene službe,
predvsem sodstvo!
Več kot sto petdeset delega-
tov žalskih delovnih organi-
zacij se je zbralo na II. kon-
ferenci samoupravljavcev, ki
je bila nekakšen zaključek
akcij v občini in prispevek
h kongresu samoupravljevcev,
ki bo v Sarajevu. O zgodo-
vinskem razvoju delavskega
samoupravljanja je govoril
predsednik občinskega sindi-
kalnega sveta Žalec Veno Sat-
ler, ki je med drugim tudi
poudaril, da je samouprav-
ljanje doseglo velik razvoj,
vendar v tem razvoju mnogi
iščejo lastno korist. Za bolj-
še samoupravljanje premalo
prihaja do direktnih samoup-
ravnih akcij, ki bi prispeva-
le k novim kvalitetam samo-
upravljanja.
Glede samoupravljanja je
bilo premalo narejenega na
področju nekaterih družbenih
služb, predvsem sodstva, kjer
je še vedno preveč okorelo-
sti, ki spominjajo na avstro-
ogrske čase. V žalski občim
so lepe uspehe dosegli na
področju šolstva in to pred-
vsem zaradi sprejetega druž-
benega dogovora.
S samoupravljanjem bi mo-
rali nadaljevati tudi v krajev-
nih skupnostih, kjer na tem
področju še ni bilo ničesar
narejenega. Več pozornosti
je treba posvetiti tudi borbi
proti tistim, ki so si samo-
upravljanje prilastili, vzeli v
zakup. Samoupravna pot je
dobro začrtana in delavci so
samoupravni izpit dobro pre-
stali. Vendar glavna bitka še
vedno ni dobljena. Gre za
nadaljevanje, poglabljanje in
izpolnjevanje vsega tega, kar
smo v dvajsetih letih dobili.
Vse zadeve okoli samoupra-
vljanja pa bodo toliko kva-
litetne, kolikor se bodo tega
delavci samoupravijavci zave-
dali. žalska konferenca samo-
upravljavcev je dala svoj do.
prinos h kongresu samoup-
ravljavcev, vendar je bilo
kljub temu izrečenih prema-
lo konkretnih misli, pripomb
in predlogov o dejanski si-
tuaciji sindikatov v žalski
občini in o tistih drobnih,
vendar pomembnih proble-
mih, kot so osebni dohodki,
rekreacija, varstvo itd.
S konference so poslali dve
pismi: pozidravno odboru za
sklic in pripravo kongresa
samoupravljavcev v Sarajevu
ter protestno sekretariatu za
zunanje zadeve v Beograd
glede neodločnih akcij tujih
držav za omogočitev varnega
delovanja naših diplomatov.
T. VRABL
STREL NA ROB TARČE
K DOGODKU V ORODJARNI CELJSKE TOVARNE EM O
v ponedeljek obe smeni
109 članskega kolektiva orod-
jarne nista delali. Vzrok:
sporni osebni dohodki, izpla-
čani dva dni prej. Kriteriji,
po katerih so bili ti dohodki
izplačani, so izhajali iz zah-
tev tega obrata. Na seji ob-
ratnega delavskega sveta pred
tremi tedni in na sestanku
vseh delavcev tudi šele pred
kratkim. Ta sporazum je bil
čez noč ocenjen kot negati-
ven, v torek po prekinitvi pa
ponovno skoraj povsem re-
habilitiran. Delavci obrata
orodjarne, kjer je povprečni
osebni dohodek 1.450 dinar-
jev, in kjer delajo predvsem
kvalificirani in visokokvalifi-
cirani, so v torek zahtevali,
naj centralni delavski svet
osvojj njihove nove predloge,
oziroma dva. Razvrstitev oro-
djarjev v štiri ,namesto šestih
grup, hkrati pa so se izrekli
za kolektivno normo, torej vsi
v posameznih grupah naj bi
prejemali enako. Vsekakor je
to velik korak nazaj v na-
šem sistemu nagrajevanja po
delu. Najbrž jih je k temu
vodilo prepričanje, da bo
boljše, če bodo dohodki ko-
likor toliko fiksni, kot da bi
biU odvisni od precej la-
bilnih vrednotenj storilnosti,
ki je določevala višino giblji-
vega dela nad osnovno posta-
vko. To pa ni samo skok na-
zaj, mai-več tudi strel v rob
tarče. Gre namreč za to, da
v tem kolektivu poznajo tudi
zelo visoko preseganje norm,
da pa za nagrajevanje nad
osnovnimi postavkami nima-
jo izdelanih meril, čeprav so
v EMO na tem že delali, si-
stema pa dodelali niso. To
pomeni, da na dohodek nad
osnovno postavko vplivajo
lahko subjektivne ocene, celo
lastne ocene delavcev. Tako
je baje ob zadnjem izplačilu
prišlo do primerov, ko so
specialisti dobili manj od
pomožnih delavcev, starejši
izkušeni manj od pravkar iz-
učenih, pridni manj od tistih,
ki niso najbolj prizadevni.
Tako visoko preseganje norm,
ki zavisi j o od ocen od pri-
mera do primera, od člove-
ka do človeka, dopušča seve-
da nepravičnosti, subjektivno-
sti itd. To bi bila črna pika
v tarči. Čudno pa je, da .se
o tem niso pomenili na ome-
njenih sestankih, da je med
orodjarji zavrelo Sele drugi
dan po izplačilu.
J. KRAŠOVEC
NA SEJI KOMITEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS V CELJU
GOSPODARSKI USPEHI V TEŽKIH POGOJIH
Minuli teden je bila v Ce-
lju 19 seja komiteja občin-
ske konference ZK. Edina
točka na dnevnem redu je
bila ocena gospodarskih gi-
banj v minulem letu. Namen
te razprave ob koncu prve
tretjine novega gospodarske-
ga leta je bil; ocena na po-
litični osnovi z osnovnim mo-
tivom, kakšen gospodarski
status Celje zavzema in ali
je upravičeno v Celju tako
močno prisoten pesimizem.
Takšna analiza je bila seve-
da mogoča šele zdaj, ko so
znani podatki službe družbe-
nega knjigovodstva v celjski
pa tudi v ostalih regijah Slo-
venije.
Na seji predloženi podatki
o gospodarskih gibanjih v
lanskem letu so torej dobili
pravi zven v primerjavi z e-
nakimi p>odatki za vso Slo-
venijo, za Kranj in za Ljub-
ljano. In kakšen je ta zven.
Tak, da za pesimistično raz-
položenje ni nobenega vzro-
ka, saj je celjsko gospodar-
stvo v celi vrsti kazalcev go-
spodarjenja mnogo na bolj-
šem kot so Ljubljana, Kranj
in Slovenija kot celota. Zla-
sti so ohrabrujoči dokazi za-
eti ceiotnega dohodka, pred-
vsem pa velik skok sredstev
v poslovnih skladih, ki so
v Celju daleč najvišji v Slo-
veniji. Te uspehe je celjsko
gospodarstvo doseglo v mno-
go manj ugodnih razmerah
od tistih v Kranju in Ljub-
ljani, zlasti kar zadeva in-
vesticijske, predvsem pa ob-
ratne kredite. Krediti so v
Celju dosegli najvišjo mero
doseženega narodnega dohod-
ka v Sloveniji.
Na seji pa so kritično u-
gotavljali, da smo v Celju na
področju integracije dosegli
le delne uspehe, da ima le
tretjina večjih gospodarskih
organizacij razvojne progra-
me, da je močno padel izvoz
in da Celje nosi prvenstvo
v Sloveniji tudi v zelo nega-
tivni točki.
To nevšečno prvenstvo je
nelikvidnost, ki se v zelo ve-
likih številkah terjatev in ob-
veznosti kar precej nagiba
v škodo upnikov.
Ce je pravkar omenjeno v
nasprotju s stabilizacijsko
politiko potem je Celje po-
kazalo veloko mere stabili-
zacijske disoipline pri vskla-
jevanju odnosa med celot-
nim dohodkom in osebnimi
dohodki. Z le-temi seveda v
Celju nismo na najboljšem,
so realni in vsako izboljšanje
bo izhajalo iz trdnih tal. Iz-
boljšanje pa se napoveduje
na pr&mer v večjem obsegu v
štorski železarni, katere no-
ve kapacitete lani še niso
dajale dohodka, precej se
obeta tudi od sanacij Cinkar-
ne, investicij v EMO in dru-
gih delovnih organizacijah.
Politična ocena gospodar-
jenja v lanskem letu bi ne
imela pravega zaključka, če
bi na seji ne sprejeli zaključ-
kov o nalogah komunistov
na tem področju. Le te P®
so: Povečanje izvoza, moder-
nizaoija obstoječih kapaci-
tet, tesnejše povezovanje med
podjetji, zmanjševanje stro-
škov proizvodne in ustvarja-
nje čim večjega deleža za po-
trebna obratna sredstva.
J.Kr.
PREPROSTO IN JASNO O USTAVNIH SPREMEMBAH
REPUBLIKA SLOVENIJA: NAŠA DRŽAVA
^ed najpomembnejše in
lekosežne novosti, ki jih
inašajo ustavna dopolnila,
dt vsekakor opredelitev no-
ga značaja jugoslovanske
deracije ter položaja re-
iblik in avtonomnih pokra-
t Kosova in Vojvodine. To
tudi bil eden od bistvenih
menov ustavnih sprememb.
Vsi jugoslovanski narodi so
revoluciji in neposredno po
jej znova potrdili, da vidi-
> svojo prihodnost samo
iruženi v skupni državi. Od-
)čitev za to ni bila težka,
ij je bilo jasno, da bi odce-
itev od te državne tvorbe
omenila skoraj zagotovo tu-
i izgubo narodne samostoj-
osti, bodisi v tej ali drugi
bliki. Združevala jih je zgo-
ovinska pretSklost, predvsem
la skupen boj za osvobodi-
ev izpod okupatorja. Razvoj
ako nastale zveze jugoslo-
-anskih narodov in narodno-
iti (ta izraz uporabljamo že
a-sto let za narodne manjši-
18, ki predstavljajo kar po
nemben del jugoslovanskega
prebivalstva) je šel po vojni
sem skozi različna obdobja,
ti niso bila vselej rožnata.
Pod pritiskom nekaterih po-
litičnih sil v Jugoslaviji,
predvsem tistih, ki so doži-
vele svoj poraz leta 1966 na
znanem brionskem plenumu,
je dobivala država čedalje
bolj centralističen značaj. Re-
publike so bile na zunaj for-
malno samostojne, ta njihova
samostojnost je bila izražena
tudi v ustavi, dejansko pa se
je dušila pod pezo moči, po-
oblastil in pristojnosti zveze.
Razrastel se je centralizem
najhujše vrste, držal v rokah
domala vso zakonodajno ob-
last, predvsem pa v^ji del
vseh tistih sredstev, ki so jih
s svojim delom ustvarjali
ljudje. Zveza je s svojimi
številnimi organi opravljala
tudi veliko tistih nalog in
dolžnosti, ki bi jih lahko prav
tako dobro in še bolj odgo-
vomQ opravljale republike.
Povedati je seveda treba, da
ležijo vzroki za takšen razvoj
tudi v tem, da smo bili po-
gosto postavljeni pred hude
težave, ko smo le stežka za-
dovoljevali osnovne potrebe
ljudi, ko prenekaterikrat še
kruha ni bilo na pretek. Ra-
zumljivo je, da takšni časi
zahtevajo kar največje zdru-
ževanje skupnih sredstev, pa
tudi moči in upravljanja.
Vendar je hkrati res, da to
vselej ni bilo nujno ali vsaj
ne v takšni meri. Predaleč
bi zašli, če bi hoteli razčle-
njevati in opisovati, kje vse
so tičali vzroki za vse to in
katere sile v naši družbi ter
iz kakšnih razlogov so posku-
šale takšno politiko uvelja-
viti.
med dnigim odpravljena
vrsta raznih upravnih in dr-
žavnih organov, da bo ob-
čutno zmanjšan upravni apa-
rat zveze. Vsi dobro vemo,
koliko negodovanja je bilo
v republikah, v gospodarskih
organizacijah in med ljudmi
na račun birokracije v zvez-
nem centru, predvsem na ra-
čun njenega neučinkovitega
dela, neživljenjskih rešitev,
togega uradnikovanja itd. Tu-
di to niso nepomembne stva-
ri, vendar gre še enkrat po-
udariti, da je prvenstvenega
pomena politični pomen nove
ureditve razmerij med repub-
likami in zvezo. Odpadli bo-
do pK>glavitni vzroki nezado-
voljstva, ki so ga vse repu-
blike skoraj brez razlike iz-
ražale do politike zveze na
mnogih področjih. Seveda pa
bo zahtevala samostojnost od
republik, da prevzamejo na-
se večji del vseh tistih nalog
in opravil, ki jih je doslej z
vsemi svojimi državno-uprav-
nimi organi opravljala zveza.
To sicer ni majhna skrb, a
le redki so, ki izražajo bo-
jazen, da republike temu ne
bodo kos.
TO BO SKUPNOST JUGOSLOVANSKIH
NARODOV SAMO UTRDILO
Tu in tam je slišati glaso-
ve da pomeni osamosvojitev
republik, njihov novi- položaj
in »oslabitev«' zveze nevar-
nost za jugoslovansko skup-
nost narodov. So nekateri, ki
vidijo v tem zlo prihodnost
Jugoslavije, češ da jo bo
samostojnost republik razma-
jala ter da utegne postati
tako navsezadnje še plen zu-
nanjih sovražnikov. Sleherne-
mu razsodnemu človeku ni
težko videti, da je bilo za
Jugoslavijo nevarno to, da so
se v njej kopičila nezadovolj-
stva zaradi podrejenega po-
ložaja republik nasproti zve-
zi. Ce dobivajo z ustavnimi
spremembami jugoslovanski
narodi takšen pMDložaj, ki jih
v celoti zadovoljuje, potem
pomeni, da je s tem odprav-
ljen osnovni vzrok njihovega
nezadovoljstva, da izginjajo
glavne napetosti in da s tem
raste notranje politična trd-
nost Jugoslavije, se krepi
njena enotnost ter dobiva na-
čelo bratstva in enotnosti no-
vo vsebino.
To pa je tudi najtrdnejše
poroštvo za nadaljnje skupno
življenje jugoslovanskih na-
rodov in narodnosti.
I. Rudolf
POT, KI NI VODILA K ČVRSTITVI SKUPNE
DRŽAVE
Sadovi takšnega razvoja so
bili čedalje bolj zaskrbljujo-
či. Vsem nam je dobro zna-
no, da je med jugoslovanski-
mi narodi raslo spoznanje,
da to ni pot, ki bi vodila k
utrjevanju skupne države,
ampak nasprotno k njeni ne-
stabilnosti. Republike so se
čutile prikrajšane za svoje
pravice, za svojo gospodar-
sko, nacionalno in politično
samostojnost. Vse to je gro-
zilo, da preraste v resne spo-
re predvsem med republika-
mi in zvezo. To spoznanje je
bilo pred očmi vsem, ki so
se lotili sedanjih ustavnih
sprememb. Bistvo tega je ze-
lo globoko izrazil tovariš
Kardelj z mislijo, da »m de-
mokracije in socialističnega
samoupravnega napredka za
noben narod, če se vsi naro-
di v naši skupnosti ne bodo
počutili vame svobodne ün
JUGOSLAVIJA: ZVEZA SAMOSTOJNIH
REPUBLIK
Prvo med novimi ustavni-
mi dopolnili (XX. amandma)
je popolnoma na novo opre-
dflilo tako položaj zveze kot
republik m obeh avtonomnih
pokrajin, saj pravi, da uve-
ljavljajo delovni ljudje, naro-
di in narodnosti svoje suve-
rene (vrhovne) pravice v re-
publikah, v SFRJ kot skupni
državi pa samo takrat, ko to
narekuje njihova skupna ko-
rist, njihov skupni prid. Da-
lje določa ta amandma, da je
republika država. Izreden po-
men teh določil, ki so na-
tančneje dodelana še v dru-
gih dopolnitvah, je jasen že
na prvi pogled:
Jugoslavija postaja na ta
način zveza samostojnih re-
publik, držav, ki so v celoti
same odgovorne za svoj raz-
voj, svoje gospodarstvo, za-
konodajo, za vse tiste stvari,
ki sodijo k državnosti, ki so
življenjskega pomena za njen
obstoj. So nekatere takšne
naloge In opravila, nekatere
takšne dolžnosti, ki jih bo
morala po sporazumu z re-
publikami opravljati tudi v
prihodnje zveza, tega se vsi
zavedamo. Vendar je bistve-
nega pomena to, da si teh
dolžnosti ne bo izmišljala
zveza sama, ne bo si mogla
sama prisvajati nekaterih
pravic in si nakladati opra-
vil, za katera je niso soglas-
no pooblastile vse republike.
KAJ PRENAŠAJO REPUBLIKE NA ZVEZO?
Ustavne dopolnitve našte-
vajo naslednje naloge, ki jih
republike prenašajo na zve-
zo, da jih ta opravlja v nji-
hovem skupnem imenu in za-
radi skupnih koristi:
Zagotavljanje neodvisnosti,
varnosti in ozemeljske celo-
vitosti, obramba, zunanja po
litika, skrb za enoten poli-
tični sistem in sistem samo-
upravljanja, enotni gospodar-
slti trg, usklajevanje enotnega
gospodarskega in družbenega
razvoja, zagotavljanje temelj-
svoboščin in pravic vsa-
l^emu državljanu.
To pomeni nekoliko pre-
prosteje povedano, da ima zve-
^ na skrbi obrambo države
njeno ozemeljsko nedotak-
ljivost; vodi zunanjo politiko.
*6ndar imajo pri tem tudi
•■epublike, kot že doslej, pra-
^co, da se povezujejo s
svojimi zunanjimi sosedi, da
razvijajo z njimi politične,
gospodarske in druge stike
(kot je znano, Slovenija že
dalj časa in uspešno sodeluje
s sosednjimi deželami v Ita-
liji in Avstriji). Samo po sebi
se razume, da vlada v vseh
republikah enak politični si-
stem (red), saj bi sicer to
ne mogla biti več enotna dr-
žava; pomemben del tega po-
litičnega oziroma družbenega
reda je samoupravljanje v
vseh svojih obükah. Zveza
tudi zagotavlja, da je jugo-
slovanski trg enoten, da torej
ne vlada v vsaki republiki
drugačen gospodarski red in
da so zatorej republike go-
spodarsko popolnoma odprte,
da ne zapirajo vrat blagu,
denarju, podjetjem, delav-
cem iz drugih republik. Zve-
za tudi v skupno korist in
ob sodelovanju vseh republik
vsklajuje gospodarski razvoj
ter razvoj drugih življenjskih
področij v vsej državi.
Obseg dolžnosti in nalog
federacije ter njenih organov
se je tako temeljito zmanj-
šal., To pa i>omeni, da bo
KVIZ ZNANJA IN HÜDA KRI
Občinska konferenca ZMS
Žalec je pripravila prijetno
tekmovanje osnovnošolskih
skupin, ki so na posebni jav-
ni prireditvi v Preboldu od-
govarjale na vprašanja s po-
dročja NOB v Savinjski doli-
ni, spoznavali Kajuhovo po-
ezijo in s posluhom ugotav-
ljali partizanske uglasbene pe-
smi. Nastopilo je osem šol,
ki so se med seboj pomerile
v izločilnih dvobojih. Zmago-
valci posameznih dvobojev so
se uvrstili v finale, ki bo v
nedeljo ob 9. uri dopoldan
v kino dvorani. Dijaki vseh
šol so pokazali lepo zanje
in poznavanje problematike,
ki so jo izbrali za tekmova-
nje v kvizu.
Kjub zapletom — bodisi
upravičenim ali ne — pa še
razdelitev nagrad. Peta je OŠ
Prebold, šesto Vransko, sed-
me Braslovče iii kot zadnje
Griže. V finale so se uvrsti-
le ekipe osnovnih šol Petrov-
če, Žalec, Polzela in Šempe-
ter.
Konec dober, vse dobro,
pravijo nekateri. Jaz pa ni-
sem istih misli, saj bomo
morali najboljše poslušati
vsaj še enkrat in to v nede-
ljo v kino dvorani. V progra-
mu bo nastopila folklorna
skupina iz Ljubljane, recita-
tor in mladinski pevski zbor
iz Griž. Istočasno bodo pode-
lili vsem tistim učencem,
ki so napisali najboljše do-
mače naloge na temo NOB
v Savinjski dolini, šest na-
grad. Vseh 36, kolikor j'ih je
sodelovalo v programu zveze
mladine, pa bo odšlo na sku-
pinski izlet.
LEPOTE ŠPANIJE
Takšen je bil naslov predavanja minuli p^)nedeljelc
v Narodnem domu, v katerem nas je prof. Mirko Kam-
bič popeljal p» Sredozemlju in nam pokazal Španijo.
Kljub temu, da je idandanasnji lažje pnti v to de-
želo kot kdaj pirej, je vendar ta želja večkrat neure;s-
ničljiva. Zato pa se ob takem predavanju sprostimo in
občudujemo lepote dežele, ki jo na tak način spoznar
vamo.
Popeljal nas je na Malto, kjer so domačini silno
prijazni, nas seznanil s Tunisom, njegovimi prebivalci
in kulturnimi spomeniki ter pripeljal v Palmo de Mal-
lorco na Balearskih otokih, kjer so tisoča hotelov, lepa
plaže in priroda prava paša za oči. Popeljal nas je v
notranjost otoka, kjer je nekaj časa deloval Chopin,
nas zvečer vkrcal na ladjo in že smo se drugo jutro
zbudili v Valenciji, velikem španskem pristanišču. Tu-
di Madrid, ki je cilj tisočev turijstov, smo imeli prilož-
nost videti. In nato Barcelono, največje pristanišča
in obenem turistično mesto, tudi ni kar tako. In že
smo na Korziki, otoku slavnega Napoleona, ki je po-
nesel slavo Francije v svet.
Pa Sicilija in znameniti vulkan Etna. Kako je v.'^a
to zanimivo in kako nam je znal vse te zanimivosti
in lepote prikazati prof. Kambič z beswlo in sliko.
Tega se skoraj ne da opisati, zato s-i takih preda-
vanj še želimo.
B. J.
POHOD PO POTEH SREMSKE FRONTE
Taborniki iz Celja, Slovenj Gradca, Šoštanja in Ve-
lenja SO" se tudi letos udeležili pohoda po poteh Srem-
ske fronte. Okoli sto skavtov, med katerimi so bili
tudi preživeli borci sremske fronte, je odšlo v sremsko
mestece šid.
Taborniki so pohodov {X) partizanskih p>oteh vedno
veseli, ker obiskujeijo kraje, ki so znani iz naše slavna
NOB. Zato lahko trdimo, da od mladine ravno tabor-
niki najbolje skrbijo za ohranitev tradicije naše osvo-
bodilne borbe.
Vožnja z avtobusi je bila za vse utrudljiva in na-
porna, kljub temu so bili taborniki dobre volje, ker
bodo videli kraje, po katerih so se borili tudi borci iz
Slovenije. V Šidu so se zbrali še taborniški odredi iz
Srbije. Formirali so pet brigad, ki so nosile imena
partizanskih brigad, ki so sodelovale na proboju srem-
ske fronte. Brigade so odšle na dolge in naporne mar-
še. Ena brigada je prehodi'la pot dolgo 45 kilometrov.
Taborniki so obiskali kraje, po katiarih so se partizani
z Rusi skupaj borili proti osvajalcem. Ob poti so ta-
bornike domačini veselo pozdravljali.
V spomin.skem parku, kjer so zasadili 26 drevesc,
je govoril predstavnik ZB šid Miša Kaludžarovič. Ome-
nil je težke boje in dejal, da je na sremski fronti pad-
lo nad 2600 naših borcev. Z ramo ob rami so se borili
borci iz vseh našili republik. Na kraju je dejai: »Dragi
borci, Slovenci, skupno moramo čuvati našo težko
osvobojeno svobodo, bratstvo in edinstvo našdlj naro-
dov!«
Slovenski borci pa so si ogledali po 26-letih kraja
v katerih so zapustili prijatelje, ki so v težkoih borbah
izgubili življenja. Spominjali so se postojank, rovov,
poti, hiš, v katerih so bili prijazno sprejeti. Neki borec
je med obujanjem spominov dejal: »Najhuje je bilo
tu, na tem mestu. Z desne strani so prišli nemški
tanki. Mi smo bili v vinogradu. Morali smo se umak-
niti. Na tem prostoru je padlo največ Slovencev. Moj
najboljši prijatelj je zavpil: ,Fantje, pokažimo, kaj ...'
vendar besed ni izgovoril do kraja. Prerešetan s stroj-
no puško se je zgrudil ob meni.«
Borci in ostali udeleženci smo bili presenečeni in
hkrati nejevoljni, ko smo videli spominski park. To je
prostor, poraščen z visoko travo, grmičevjem, ki ni
urejen, brez spominskega obeležja. Ce nas ne bi (ioma-
čini pripeljali na prcsitor, kjer so zasadili drevesca, na
bi vedeli, da je to linija proboja sremske fronte.
Zato so se slovenski borci po odhodu iz Šida dogo-
vorili, da bodo ta prostor za grobove slovenskih partiza-
nov uredili ter postavili spominske plošče. Pri delu
jim bodo pomagali celjski taborniki, ki so pripravljeni
oditi na večdne\mo taborjenje in prostor uredili tako,
di bo resnično predstavljal skominski park.
Kljub tej edini slabi strani pohoda so taborniki in
borci odšli proti domu zadovoljni. Vsi diogodki jim
bodo ost.ali globoko v spominu, ne le zaradi samega
sodelovanja, zaradi znamenitosti, ki so jih videli, am-
pak predvsem zaradi prisrčnega sprejema, katerega so
bih deležni povsod, kamor so prišli. Vsd so izrazüi že-
ljo, da se bodo takih p>ohodov zelo radi udeležili.
J02E ČEH
KUPIMO zgradbo
za poslovne prostore
Zgra(iba naj ima cca 400 m' uporabne površine,
poleg tega pa garažo za kamion. Okoli zgradbe
mora biti dvorišče za manipulacijo z dvema
kamionoma. Zgradba mora biti v mestu.
KONTROLA MERIL IN PLEMENITIH KOVIN
CELJE, Mariborska 1, teL 23-27.
OB 30. OBLETNICI OF
Nadal,ievanje s 1. strani
in splusno oboroženo vstajo,
je Imela ta akcija na Sloven-
skem solidno osnovo v Osvo-
bodilni fronti, v razčlenjeni
mreži njenih političnih in vo-
jaških oporišč. Če strnemo
akcijski program, ki je bil
sprejet na četrtem zasedanju
vrliovnega plenuma Osvobo-
dilne fronte dne 1. 11. 1941.
dobimo tole bistveno vsebino.
Osvobodilni boj slovenskega
naroda je izhodišče boja za
združitev vseh Slovencev in
za uresničitev programa, ki
ga je postavilo že revolucio-
narno 1948. leto. Osvobodilna
fronta se je izrekla za jugo-
slovansko kontinuiteto, ven-
dar s poudarkom na pravici
samoodločbe. — Osvobodilna
fronta z osvobodilnim bojem
preoblikuje slovenski narodni
značaj in ustvarja novi lik ak-
tivnega slovenstva, po narod-
ni osvoboditvi prevzema ob-
last, uvaja dosledno ljudsko
demokracijo in začne reševati
vsa vprašanja, ki med vojno
presegajo okvir narodno osvo-
bodilnega boja. Nobeni napo-
ri in nobene žrtve niso bile
takrat prevelike in pretežke v
prizadevanjih, da se s progra-
mom OF seznani sleherna
družina, vsak človek, da se
v slehernem naselju ustano-
vijo odbori OF, organizacija
antifašistične fronte žena,
SKOJ, mladine itd.
V novoletni poslanici 1941.
leta se Osvobodilna fronta
obrača slovenskim množicam:
»Dve besedi sta, ki izražata
dandanes vso dolžnost sleher-
nega zavednega Slovenca in
ki ju moramo v novem 1942.
letu še jasneje čutiti in še od-
ločneje spreminjati v dejanja
kot doslej. Borba — je prva
beseda, druga, ki pa iz prve
z vso nujo izhaja je — enot-
nost.
Rojena pred tridesetimi le-
ti v najtežjem in najkritičnej-
šem trenutku, je Osvobodilna
fronta presenetljivo hitro po-
stala mogočna in nepremag-
ljiva sila. V času ko so nem-
ške zastave vihrale v skoraj
vseh evropskih prestolnicah,
je bila za sovražnika na naj-
občutljivejšem mestu odprta
nova fronta. Za razliko od so-
vražnika, to fronto niso se-
stavljali samo oboroženi bor-
ci. Tej fronti so povsem ena-
kopravno pripadali: dekleta,
ki smo jih srečavali na osam-
ljenih poteh, z važnimi sporo-
čili v dekliških nedrih, skru-
šene ženice, ki so pod breme-
nom drvi nosile hrano za ra-
njence; starce in naše naj-
mlajše.
Vso to tako raznoliko in
tako zahtevno organizacijo je
povezovala, usmerjala in ob-
likovala osvobodilna fronta
pod vodstvom Komunistične
partije. Imeli smo tudi takrat
različne nazore, različna miš-
ljenja, pa tudi različne želje
in interese, vendar o tem da
je petrebno pregnati okupa-
torja, da je treba na ruševi-
nah starega zgraditi novo —
smo si bili zahvaljujoč pro-
gramu OF, enotni.
Nekateri cilji in naloge, ki
jih vsebuje program Osvobo-
dilne fronte smo v zmagovi-
tem narodno osvobodilnem bo-
ju, uresničili. Z izgonom oku-
patorja, likvidacijo kapitali-
stičnih družbenih odnosov, z
upostavljanjem ljudske obla-
sti, so bili izbojevani in ustva-
rjeni pogoji za postopno ure-
sničevanje ostalih bolj dolgo-
ročnih, vendar zato nič manj
zahtevnih ciljev in nalog. Iz-
kušnje iz povojnega obdobja
nas vsak dan znova opozarja-
jo, da izgradnja socialistične
samoupravne družbe ni lahka
in čez noč uresničljiva. Vsak
korak usmerjen k temu cilju
so in še bodo spremljali novi
problemi, težave in tudi nova
družbena protislovja, ki pora-
jajo nove vrste odklonov in
deformacij, ko se staro upira
novemu.
Tudi nove odnose, ki jih že-
limo uveljaviti z ustavnimi
spremembami, o katerih prav-
kar teče javna razprava, je
treba pojmovati kot sestavni
del prizadevanj oziroma kot
nadaljevanje prote.sa revolu-
cionarne preobrazbe, ki izha-
ja in se navezuje na program,
cilje in smotre osvobodilne
fronte. Kot je osvobodilna
fronta v času narodno osvo-
bodilnega boja združevala in
povezovala najširše ljudske
množice ne glede na njihovo
dotedanjo politično, versko,
socialno in drugo pripadnost,
povezuje Socialistična zveza
danes vse delovne ljudi, ki
jim je osnovni cilj in smoter
izgradnja socialistične samo-
upravne družbe in nenelini
boj za nove vse bolj humane
odnose med ljudmi.
JANKO ŽEVART
TUGOMER
VOGA
Velika dvorana kulturne-
ga doma v Storah je bila
polna dO zadnjega kotička.
Napolnili so jo domači že-
lezarji. Zbrali so se, da po-
častijo dvajsetletnico samo-
upravljanja, tisto prelomni-
co v zgodovini železarne,
ki je odprla nove perspek-
tive.
Za 'dolgo mizo delovnega
predsedstva so se zbrali
nekdanji predsedniki cen-
tralnega delavskega sveta.
Med njimi je bil ttidi seda-
nji direktor štorske železar-
ne, Tugomer Voga. In ne
samo, da je bil med tisti-
mi, ki so v preteklih dvaj-
setih letih vsaj v eni man-
datni dobi vodili delavski
svet, bil je hkrati prvi
predsednik delavskega sve-
ta.
Čeprav vajen takšnih in
podobnih zborovanj, čeprav
človek, ki ne pozna treme,
je tokrat začel slavnostno
zasedanje s tresočim gla-
som. Bil je ganjen. Kdo ve,
kje je bil tedaj v mislih.
Besede so se zatikale. Ih'o
rano je zajela popolna tiši-
na. Besede, ki so «obujale
spomine na prve korake de-
lavskega samoupravljanja, so
bile globoke, prizadete, po-
nosne . . Pomenile so več
kot samo uspehe. Pomenile
so novo zmago delavskega
razreda, pomenile novo zma-
go štorskih železarjev. In
kako prav je bilo, da jih
je na tej slavnosti izrekel
prav tovariš Voga. Njegovo
ime in delo je namreč tes-
no povezano z delom in ra-
zvojem štorske železarne v
letih po vojni.
Te dni se je tovariš Voga
srečal z abrahamom. Slavil
je petdeseti življergski ju-
bilej. Skoraj polovico dose-
danje življenjske poti je po-
svetil kolektivu štorskih
železarjev, železarni.
V kolektiv je prišel že v
prvem letu po osvoboditvi.
Svoje prvo delovno mesto
je našel v konstrukcijskem
biroju. In potem se je za-
čela pot, ki je vodila samo
navzgor. Sposobnost mlade-
ga strokovnjaka je prihaja-
la vse bolj do veljave in
izraza. Železarna je postala
njegov drugi dom. Vse do
1961. leta, ko je postal di-
rektor železarne v štorah,
je imel še dovolj priložno-
sti, da se je spoznal s
tovarno, ljudmi in proble-
mi. Bil je obratovodja
mehanične delavnice, šef
planskega oddelka, šef vzdr-
ževalnih naprav, vodja inve-
sticijske skupine, pomočnik
direktorja in tehnični direk-
tor.
Ob strokovnem delu in
nenehnem izpopolnjevanju,
je našel še dovolj časa za
družbenopolitično udejstvo-
vanje. Bil je tudi prvi pred-
sednik mladinskega aktiva
v železarni in pozneje, kdo
ve kolikokrat odbornik mest-
nega oziroma okrajnega
ljudskega odbora, v vodstvu
različnih političnih organi-
zacij itd. Pred leti se je
celo zgodilo, da je bil hkra-
ti iz\'oljen za odbornika
celjske (zbor delovne skup-
nosti) in šentjurske (občin-
ski zbor) občinske skupšči-
ne.
In tudi zadnji dogodki v
železarni, rast nove tovar-
ne, nedavna združitev slo-
venskih železarn, so pove-
zani z enim samim imenom
— Tugomer Voga. Čeprav
pot ni bila lahka, je zma-
gal v proizvodni usmeritvi
podjetja. Štorska železarna
je v okviru združenega
podjetja dobila prav po
njegovi zaslugi svoje pra-
vo mesto in perspektivo.
Zaradi izrednega delovne-
ga elana si je pridobil ve-
lik ugled, spoštovanje, žele-
zarji ga cenijo in so ponosni
nanj.	M. Božič
RESNEJŠE AKCIJE - BOLJŠI USPEHI
Znova predajamo šialetno
palico, tokrat v »usta«, bese.
de, mnenja, prioombe in kri.
tiko Ervina -JANEŽICA, dipla
miranega ekonomista, zapa
slenega kot vodje sektorja
prodaje v tovarni nogavic
Polzela. Za šitafetnega nosilcq
ga je predlagal Rai ko Berloč.
nik, analitik pri skupščini ob.
čine Velenje. Tudi Janežič bo
odgovarjal na podobna vpra.
šanja, kot sta nj3gova pred.
hodnika — CerovSek in Rer.
ločnik, razlika je v tem, ria
on kx>t direktno zaTX>slen v
delovni organizaciji ter kot občan.
Med nosilci bodočega gospodarskega razvt»ja v žalski
občini se med drugim pojavlja tudi kovinska industrija,
S tem želijo preusmeriti neustrezno gospodarsko struk.
turo, ki sta jo do sedaj in jo še vodita vodilni panogi
v žalski občini kmetijstvo in tekstilna indusrršja. IVav
na račun slednje je bilo veliko pripomb. Ker ste zapo.
sleni v eni izmed treh tekstilnih tovarn v naši oh-'ini,
tovarni nogavic, vas prosim, če k temu dodate svojo
interpretacijo?
»bo pred dvemi — tremi leti je bila v žalski občini
dominantna tekstilna industrija. Vsa ostala podjetja so
bila manjša in neznačajna tako v pogledu akumulacije,
kot družbenega standarda. Takrat je tekstilna industrija
poleg kmetijstva dajala doprinos k gospodarstvi žalske
občine in to je treba upoštevati tudi sedaj Pozdravlja-
mo razvoj drugih podjetij, ker moramo vsi prispevati
h gospodarskemu razvoju občine. Konkre'^no: pred leti
je bila tovarna nogavic vodilna tako v ustvaripnjn aku-
mulacije, kot tudi po izplačanih osebnih dohodkih. Ver-
jetno prav slednji nekaterim gospodarstvenikora v žal-
ski občini pomenilo edini rezultat uspešnega poslova-
nia. Zato vprašujem ali je res tekstilna industriia po-
stala manjšega pomena kot bistveni element ^osDOdar-
stva v žalski občini, če je uspelo podjetie al' dva, da
50 trenutno zmožni izplačevati višje o.senne dohodke,
kot v tekstilni industriji. Da se prav razumemo: nismo
proti razvijanju ostalih panog in podjetij, kajtr vse to
je za našo občino samo pozitivno, želimo pa. da .se v
nekem trenutku uspešnosti, ko niti ne veš za daliSe rwv
žnosti te uspešnosti, postavi v drugi plan tekstilno indu-
srtijo.«
Alf so v tekstilni industri.li resnično tako ni7ki ose-
bni dohodki?
»To je zelo relativno in zahteva tudi daljšo, po-
dirobnejšo razlasro. Moti me na pirimer Cerovškovo
mnenje o nekem zapostavljanju tekstilne indusitrije, ki
da daje preniziko akumulacijo oziroma nižjo, kot jo
daje kovinska industrija. To pa je problem celotne
tekstilne indiistrije, ne samo naše. Ne bi se toliko upi-
ral na momente, ki so tekstilno industrijo pripeliali '
v taksno situacijo, prav gotovo pa je da ie prav te'k-
stilna industriia bila skozi raznorazne instrumente za-
postavljena. Vsa tekstilna industrija uvaža veliko su-
rovin, nikoli pa se ni razmi.šljalo o bisitvonih olajšavah
pri uvozu, niti se ni dajal bistven stimulans pri izA^o.
ziu. In če gledamo trenutno situacitjo po zadnii devalva-
ciji dinarja je tek.stjlna industrija zaradi premalo kon-
kretiziranih instrumentov ostala na slepem tiru. Vidi
mo, da so se tekstilna podjetja v žalski občini v zad-
njih letih razširila, tehnološko modernizirala in zapo-
siila precejšnje število ljudi. Za naše nodjetje lahko
povem, da je fizični obseg proizvodnje narastel od le-
ta 1961 (3,5 milijona parov nogavic) do leta 1971 (pre-
dvidoma 18 milijonov) kar za petkrat, število zaposle-
nih pa za enkrat. Vse to pogojuje tudi bol i še osebne
dohodke, ki so bili v letu 69 poprečno din. lani
1110 din, za letos pa planiramo okoli 1250 v poprečju
Ta celo leto. Pri povečanju osebnih dohodkov mora-
mo povedati, da so rezultat povečanja čiste produktiv-
nosti ,ne pa konijunktumih nihanj ker so cene npr. su-
rovin in ostalega reorodukcijskega materiala po letih
sitalno naraščala mi, pa cen finalnim iradelkom nismo
povečali, marveč celo zniž&li. Pri višini poprečnih ose-
bnih dohodkov v primerjavi s kovinsko industrijo je
treba tudi upoštevati, da je pri nas največ ne in pol-
kvalificiranih delovnih mest, kar je ponovno značilno
za tekstilno .ndustrijo, medtem ko kovinska industrija
le zahteva boljši kvalitetni sestav, kar pa pogojuje tu-
di višino osebnih dohodkov. Ob vsem pa ne smemo
pozabiti tudi deleža, ki smo ga dali za rajma družbe-
no pomembna dela.«
Resnično trgovina izžemava proizvajalca?
»Resnično. Npr.: med proizvajalci tekstilnih strok
so bila osnovana združenja v cilju stabiliziranja cen
in prodajnih pogojev s težnjo, da se situacija v cenah
in popustih stabilizira. Žal ano opazili, da takšT^
združenja niso imela uspeha, ker je trgovina ne fair
nastopala do proizvajalcev in zahtevala prekoračenje
teh okvirov. Ce bi trgovci tisto, kar zaslužijo, akumu-
lirali v izgradnjo novih lokalov, bi bilo dobro; ker pa
gre največ za osebne dohodke, se s tem ne moremo
strinjati.«
Odgovorite kot občan: ste zadovoljni s trgovino in
gostinstvom v vaši občini?
»Ne. Mislim da če oboji niso zmožni doseči stop-
nje neke koncentracije v lastni občini in s tem nuditi
potrošniku čimbolj kvalitetne usluge, potem moramo
zaradi skupnega interesa iskati rešitve drugje; v vsto-
pu močnejših zunanjih trgovinskih in gostinskih pod
jetij. Sodeč po kupni moči zaposlenih in kmečkem
prebivalstvu se po vsej verjetnosti precej kupne moöi
pretaka v druge centre. Kakšen je ta odliv in kolike
škode prinaša žalski občini pa naj ugotovijo analitiöd
pri občinski skupščini:«
Koga predlagate za naslednje,ga sogovornika,
»V"zadnjih letih opažamo velik napredek SIP šem
peter. Ali je to samo trenutna konjunktura ali dol?»
ročnejša perspektiva razvoja te industrije (izdelovanj^«
priročnih kmetijskih strojev) v žalski občini in kaks
na je kupna moč kmetov? Ali SIPova preusmeritev te
melji na ustreznih raziskavah ali čemu drugemu, ^
tem naj odgovori Janko Vošnjak, diplomirani strojn
inženir.	TONE VRABI
GEORG
BÜCHNER:
LEONCE IN LENA
Georg Büchner (1813 1837)
je pisai svoje drame po julnj-
ski revoluciji, ko je val pro-
tifevdalnega razpoloženja za-
jel tudi Nemčijo. Zaradi ne-
kega revolucionarnega letaka
mu je pretila smrtna kazen
in je zato emigriral v Švico;
živel je E>a le še nekaj let.
Napisal je tri drame: Danto-
novo smrt, Woyzeck in Leon-
ce in Lena (1836).
Njegov opus so ponovno
odkrili ekspresionisti 20.
stoletja, ko so spoznali, koli-
ko novih stiilskth črt moder-
nega teatra je najti pri njem.
Ironična pravljica o Leoncu
in Leni je nastala v času, ko
se je pri nas Prešeren že po-
slavljal od svoje Julije. Kot
pri Prešernu tudi tu načenja
romantično parado jedka iro-
nija realističnega osveščanja
o družbi in bivanju ter upo-
ru posameznika.
Družbene satire ne razjeda
tc-liko socialno nasprotje na
črti fevdalni oblastnik — po-
danik, ampak absurdno uje-
tost v oblastniški sistem, ki
se pcužlva sam v sebi, kjer
človek predstavlja samo še
insignije oblasti in uniformo,
ah pa je upyomik avtomat, ki
ga struktura z neko fatal-
nostjo povrača k sebi.
Antiromantika razkraja naj-
različnejše atribute fevdalne-
ga človeka: lenobnost in ne-
umnost, besedičenje, vero v
Previdnost, ujetost v slutnje,
vse vrste zasanjanosti — pa
naj gre za ljubezen, znanost
m junaštvo, umišljeno geni-
alnost, iskanje ženskega ide-
ala m misel na pomirjenost
v smrti. Prav v ozadju je tu-
di namig na nesmiselnost
fevdalne razcepljenosti in na
ubogi podložniški plebs, ki
ga razkraja alkohol .Gre to-
rej za eksistenčne črte; te
se v svoji oblastni sferi tes-
no približujejo razmišlja-
njem našega časa.
Drama s sivo j o zgodbo pri-
poveduje o senilnem kralju
Petru iz kraljestva Papo in
o uniformiranclh: vzgojitelju
m vzgojiteljici, predsedniku
državnega sveta, dvornem
pridigarju, učitelju — članu
državnega sveta, državnem
svetniku, policajih — in Ra
zeti, prinčevi ljubici. Princ
Leonce bo moral vzeti prin-
ceso Leno iz kraljestva Pipi.
Princ noče poroke in gre v
Italijo — v emigracijo. Na
poti se sreča z Valerijem, vo-
jaškim beguncem. Besediče-
nje med njima razkriva prin-
čevo romantiko in Valerij ev
obešenjaški realizem. Para-
lelno Igro predstavlja prin-
cesa Lena, ki se je napotila z
vzgojiteljico v svet iskat svo-
jega pravljičnega princa.
Princ in princesa najdeta to.
čemur sta se sklenila ogniti:
drug drugega. Ljubezen j«
zveže m vrne na dvor. Kra-
lju bi beg obeh skoraj one-
mogočil skleniti obljubljeno
zvezo. Da ne bi snedel kra-
ljevske besede, veli slaviti
navudezni obred: poročijo
mladi zamaskirani par. Na^
zanje se izkaže, da sta to Le-
once in Lena. Krog se je zia-
pre, dvor je pomirten, kralj
pa se bo predai premišljeva-
nju in izročil krono sinu. Va-
lerij bo njegov prvi minister.
Življenjska ujetost je pvopol-
na, upor iepeljan kot ix>t v
krogu, obešenjaštvo slavi
zmago (Valerij) Uniform ne
bodo slekli, človek pa bo o-
stal avtomat v usodni struk-
turi oblasti.
Antipravljica nudi s svojim
pravljičnim svetom, humor-
jem in grotesknostjo hvalež-
no gradivo za sodobno gle-
dališče. Komedijo je režirai
Miran Hercog. Moramo
priznati, da je tniel srečno
roko: spretno je povezal de-
janje z domiselno sceno. U-
sfcvaril je dinamično igro, ki
je dvigala na površje zlasti
humor in elementarno spro-
ščala notranje vzgibe. Morda
je bilo gibanja celo malce
preveč, če pomislimo na
tekst, ki ga je Grubar tu in
tam komaj zmagoval.
Izredno fimkcionalno sce-
no je pripravil Avgust Lav-
renčič. Vetrnica, simbol ča-
sa, je s svojo vidno podobo
in gibanjem lepo izražala os-
novno misel naše;?a drama-
tik^. Ostrešje gradu v podo-
bi trikotnika je spretno izko-
ristil za prikaz večne zameje-
nosti oblasti m povezanosti
med človeškim in »božjim'*.
Igra je bila v glavnem sti-
liizirana. Individualne črte sta
izobliko\'ala Janez Bermež in
Branko Grabar. Bermež je
osvojil dvorano z večjo spro-
ščenostjo kot v prejšnjih vlo-
gah. Vase obrnjena igra z
rahlim karikiranjem je dala
drami potrebno svežost in
barvo. Grubarju pa gre za-
sluga, da igra ni zašla v pre-
veliko stilizaciijo in ležernost.
V svojo vlogo je vložil velik
napor: tako v besedi kot gi-
banju. Zato pa je bila Volfo-
va igra skoraj preveč uravno-
vešena. Metoda Zorčičeva v
vlogi princese Lene nas ni
prepričala ,ostala je preveč
na površju stilizacije. Obrob-
ne vloge So zaigrali: vzgoji-
teljico Nada Božičeva, dvor-
nega vzgojitelja Bogomir Ve-
ras, predsednika Pavle Jer-
šin, dvornega pridigarja Mar-
jan Dolinar, Učitelja Bruno
Vodopivec, Rozeto Jana Smi-
dova, policaja Franoi Garov-
šek in Borut Alujevič.
Kostumi so se ujemali s
sceno. Vida Breščakova jih
je izoblikovala skladno z ob-
čutjem igre: karikatura je bi-
la domiselna in nevsiljiva.
Komedijo lahko uvrstimo
med letošnje najboljše upri-
zoritve. Dodal bi še to, da
so tovrstne igre za dram.sko
občinstvo naporne in da bi
jih morali preprosto komen-
tirati — če že ne ustno pred
predstavo, pa vsaj pismeno v
gledališkem listu. Tako bo
dvorana bolj polna.
JANEZ ERKLAVEC
VERA KOLŠEK — DIREKTORICA POKRA-
JINSKEGA MUZEJA
Po daljšem času je rešeno
vprašanje, kdo bo v nasi, le-
tih vodil Pokrajinski muzej
v (üelju. Na razpis se je pri-
javila dolgoletna članica ko-
lektiva Vera Kolšek, diplo-
mirana etnografinja. Ker je
izpolnjea'ala vse v razpisu
zahtevane pogoje, je prevze-
la mesto direktorice Pokra-
jinskega muzeja, vodila celo
vrsto izredno pomembnih ra-
ziskovalmh akcij, ki so samo
obogatile zbirko Pokrajinske-
ga muzeja. Z izvolitvijo Vere
Kolškove pa je verjetno,
vsaj za določen čas ali pa
tudi ne, odpadla pred meseci
oživela ideja o združitvi obeh
celjskih muzejev.
DIPLOMSKI KONCERT PRANJA RIZMALA
žalčan po rodu Franci Riz-
mal je pripravil prvega iz-
med štirih diplomskih kon-
certov po končanem šola-
nju na Zavodu za glasbeno
in baletno izobraževanje
srednje glasbene šole v Lju-
bljani in to v Celju. Pred-
stavil se je kot kompleten
muzik, kateremu violina že
zdaj prijetno poje. Šolal se
je pri prof. Slavku Ztmšku.
na koncertu pa ga je pri kla-
virju spremljala prof. Neva
Zimšek. Diplomski koncert
je obsegal dela Bacha, Se-
naille, Mozart-Kreislera, Kun-
ca, Wieniawskega in Pugna-
ni-Kreislerja. Diplomske
koncerte bo pripravil še v
Mariboru, Žalcu in Ljubljani.
2e do sedaj je imel lepe us-
pehe,, saj nastopa v orkest-
ru Slovenske filharmonije,
kar samo dokazuje njegovo
kvaliteto.
V četrtek, 22. aprila bo v
Slovenskem ljudskem gle-
dališč« v Celju v gosteh
mariborska Drama, ki se
nam bo predstavila s Sha-
kesnearovo komedijo VE-
SELE WINDSORCANKE.
Komedijo je v prevodu
.Tanka Modra režirai Janez
Drozg. Pred leti je to de-
lo uprizorilo tudi SLG Ce-
lje in bo zato druga iz-
vedba za ljubitelje gleda-
lišča še tem več.ja posla-
stica. V vlofiri Sira Johna
Falstaffa, tega živega ute-
lešenja življenjske radosti
in pohote, bomo srečali
prvaka mariborske Drame
Arnolda Tovornika. Igrajo
še i\Tilpna !>Iuhičeva in
Breda Pujjljeva, Volodja
Peer, Marjan Bačko in
drusji. S to komedijo je
mariborska Drama gosto
vala že v Ljubljani, zani-
manje je precejšnje tudi
v Celju. Na fotografiji so
Milena Muhičeva, Breda
Pu.!?Ijev:d in Marjan Bačko.
iiitnniiiiHiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiKiitdiiiiinii
Kulturna prii2devanja
PIŠE: STEFAN 2VI2EJ
REDNA DVOLETNA KONFE-
RENCA Z K PO S CEUE
Jutri popoldan bo v celj-
skem Narodnem domu redna
dXK>letna konferenca ob-
činskega sveta Zveze kultur-
no prosvetnih organizacij ob-
čine Celje. Posebnih inten-
zivnih priprav nanjo skoraj
ni bilo, saj pomeni dvoletno
obdobje veliko sprememb,
optimističnih pa tudi manj
razveseljivihi.
Na zadnji konferenci so
ugotavljali, da delitev na »dve
kulturi« ne more biti spre-
sprejemljivo za današnji čas.
Koliko je bilo v zvezi s tem
rečenega! Ali smo to zares
uredili? Pehanje za denar-
jem (tudi zdaj ob ustanav-
ljanju TKS) je rodilo pove-
ličevanje in omalovaževanje
na drugi strani. Vse to ni
v prid niti profesionalni, kaj
šele amaterski organizaciji.
Več kot dvoletno razčiščeva-
nje in prepričevanje je bilo
koristno le tu in tam za e-
notno kulturno prizadevanje.
Načelno so si bili vsi enot-
nega mišljenja, v praksi pa
so se ta mišljenja razhajala
ali pa ostala na stari poti.
Kljub temu, da je ZKPOS
skušala, zlasti po zadnjem
kongresu, spremenili koncept
dela, jim to m uspevalo ta-
ko kot so si želeli. Napačno
bi bilo, aa bi pavšalno ob-
remenjevali profesionalne or-
ganizacije, Zveza bi morala
biti najprej organizacijsko in
strokovno močna in bi tako
bila sposobna stopiti v ko-
rak — spoznanje bi prišlo
samo od sebe. Tudi o pro-
gramiranju dela je bilo eno
izmed osnovnih vprašanj.
Priznati je treba, da je ve-
čina amaterskih kulturno
prosvetnih organizacij še
vedno prepuščena ad hoc se-
stavljenim in neurejenim de-
lovnim načrtom — če par
sprejetih točk lahko sploh
imenujemo delovni program.
Priznati je tudi treba, da sO
amaterske kulturno prosvet-
ne organizacije velikokrat
premalo resne, labilne, da ne
rečemo — primitvno organi-
zirane. Taka, samokritična
spoznanja jim lahko dajo od-
govore na mnoge očitke: ne-
vrednotenje, nespoštovanje
in majhno moralno in fi-
nančno vrednost.
Dosedanje administrativno
financiranje kulturnih dejav-
nosti je imelo resne posledi-
ce, zlasti za amaterske kul-
turno prosvetne organizacije.
Z ustanovitvijo TKS ima a-
materska kulturno prosvetna
dejavnost vse teoretične mož-
nosti, pramce in dolžnosti e-
nakovrednega partnerja. Da
bodo ta teoretična zagotam-
la našla dostojno mesto tu-
di v praksi, bomo porabili
še verjetno veliko besedi in
preliti še precej črnila. Čim-
prejšnji uspeh je odvisen
predvsem od kulturno pro-
svetnih delavcev samih. Biti
morajo bolj samokritični, or-
ganizacijsko trdni ter enot-
ni, realizirati morajo zastav-
ljene načrte in jih kakovost-
no obogatiti. S tem bodo po-
stali resnični soustvarjalec in
kreator kulturnih dejavnosti
in s tem tudi kulturne poli-
tike v celjski občini.
Krajevne skupnosti, kot ob-
lika krajevne samouprave, so
takšne kot so bile ob usta-
novitvi. V glavnem so to
združbe vaščanov, ki jim je
glavna naloga ureditev ko-
munalnih zadev svojega kra-
ja. Kulturno prosvetni entu-
ziasti so porabili veliko ča-
sa, da bi prepričali »va.-ke
može« o njihovih nalogah tu-
di na kultumejšem področ-
ju. Uspeh ni bil preveč raz-
veseljiv: začeli so razprav-
ljati o lastništvu kulturnih
domov, včasih so posvetili
bežno razpravo o kulturni
dejavnosti in dodelili skrom-
na finančna sredstva — pa
še ta so bila odvisna od na-
klonjenosti predsednika, taj-
nika ali njegovih sodelavcev.
Statuti sicer predvidevajo
skrb za kulturo, običajno se
pa ustavi pri denarju in mi-
selnosti članov.
Jutrišnja konferenca bo
skušala odgovoriti tudi na
vprašanje, ki je eno izmed
najbolj perečih: pomanjka-
nje delavoljnih tn strokovno
sjyosobnih ljudi. Rešitev vi-
dimo le v skupnem reševa-
nju, svetovanju in če je tre-
ba v neposredni pomoči pro-
fesionalnih kulturnih delav-
cev. S takim delom lahko
predvsem dvignejo kakovost-
ni nivo.
Zveza kulturno prosvetnih
organizacij bo postala tribu-
na kulturnih dejavnosti (ta-
ko si JO tudi zamišljajo!)
predvsem s široko odprtim
delom; sprejemljivim za vsa
prizadevanja in s strokovno
neoporečnimi prireditvami,
akcijami ter sodobno misel-
nostjo, ki jo zmorejo le mlaj-
ši ljudje.
ZLATA
KRAŠOVEC:
LJUBLJANSKA SREČANJA
LOJZE ROZMAN
Igralca Lojzeta Roizmana
sem obiskala na domu kma-
lu potem, ko se je vrnil iz
Tunisa, kjer se je udeležil
premiere filma Bitka na Ne-
retvi.
Lojze Rozman pravi, da za-
gotovo ne bi bil igralec, če
ga ne bi nekega dopoldneva
ustavil prijatelj in ga vpra-
šal, če bi hotel tisti večer
nastopiti v Celjskih grofih.
Odločil se je za sodelovanje
in od takrat redno delal v
celjskem gledališču do let^
1948, ko se je vpisal na ig-
ralsko akademijo. Takoj po
diplomi je s kolegi sodeloval
na festivalu študentskega gle-
dališč v liangenu. Rozman
prlp<)veduje, da so jih tam
najprej zelo neprijazno spre-
jeli in jih celo žalili po ča-
sopisih. Vendar so s svojo
predstavo dosegli izreden us-
peh. Sedem let po vojni so
nemški kritiki zapisali »Zma-
ga Jugoslavije«. To pa ni po-
menilo le umetniškega, am-
pak tudi politični in moral-
ni uspeh.
Po diplomi je Lojze Roz-
man postal igralec v ljubljan-
ski drami. Najraje se spo-
minja vlog v dramah Trgov-
ski potnik, Romeo in Julija,
Henrik četrti, Johny Belinda,
Orfej se spušča in v celi vrsti
dram slovenskih avtorjev. Za
vloge v Kozakovi Aferi in
Cankarjevem Pohujšanju v
dolini šentflorjarLski je dobil
nagradi Sterijinega pozor j a.
Veliko je igral tudi v fil-
mih in na televiziji. Pri fil-
mu je prvi vidni uspeh do-
segel z vlogo v Petih minu-
tah raja. Od televizijskih na-
stopov se najraje spominja
zadnjega — v Temna hrasto-
vini. V nadaljevankah nove
serije VOS igra gla\Tio vlo-
go — načelnika Bojana.
O tem, kaj meni o današnji
dramatiki, nam je povedal:
— Za VSa velika obdobja
v zgodovini dramatike je
značilno, da je nekaj vodil-
nih svetovnih dramatikov na-
rekovalo razvoj. Danes tega
ni, v dramatiki ni nobenih
norm, vanjo vdira tudi se-
ksualna »revolucija«. Menim,
da je vse to odraz prelom-
nega obdobja. Pričakujem,
da se bo v dramatiki že čez
nekaj let pojavila nova smer,
ki bo zelo verjetno dajala
velik p>oudarek času iai bo
izhajala ia človekovih iskanj.
Prepričan sem tudi, da je
napako, če skušamo tekste
starejših avtorjev akt-ualim-
rati. Drama je lahko aktu-
alna ali pa ni aktualna. Bi-
stvo je v tem, da skušamo
tekst kar najbolje razumeti
in če vonjem odkrijemo nove
dimenzije, lahko postavimo
pred&tavi nov moderen okvir.
Vendar vse to p>omeni le
dobro razumevanje teksta, ne
I>a aktualizacijo- »zaprašene-
ga« dela.
Poleg vsega dela v drami,
pri filmu in na televiziji se
Lojze Rozman ukvarja tudi
s pisanjem. Do zdaj je napi-
sal dve drami, tretjo pa je
pravkar začel pripravljati. O
možnost uprizoritve ene od
teh dram na celjskem odru
.se je že pogovarjal z vod-
stvom gledališča in upa, da
bo uprizorjena v eni nasled-
njih sezon.
V Celju Lojze Romian tudi
večkrat gostuje. Spominja se
predvsem nastopov v Smrti
trgovskega potnika in Fizikih
v prvih letih svoje igralske
kariere. Kasneje ni imel več
priložnosti nastopiti pred
celjsko publiko v svojih naj-
boljših vlogah. Vendar sam
pravi, da sd to i&kreno želL
STRAH
Pri pločniku se je ustavila črna li-
muzina. Poleg voznika, po vsej verjet-
nosti očeta, je sedel še otrok. Bil je
drohen fantek. Imel ie kakih deset let-
Morda kakšno leto več, lahko tudi
manj. Bleda lica So govorila, da ni bil
najbolj trdnega zdravja. In tudi veli-
ke, svetle oči so bile bolj plašne kot
razposajene. V njih ni bilo tista igra-
vosti, nič veselja, ki je tako značilno
za otroke njegovih let.
Avto je že nekaj trenutkov stal ob
pločniku, v njem pa se ni nič premak-
nilo. Le rdeča lučka na sprednji in
zadnji desni strani voza je utripala.
»No, ali bo že kaj?« je naenkrat
vprašal oče. Njegovo vprašanje je '
zvenelo grobo, trdo.
Fantek se je le na pol obrnil k nje-
mu in mu z gibom glave dal razume,
ti, da bo izstopil.
Potem se je presedel in se pomak-
nil bliže k vratom. S šibko roko, ki
Se najbrž nikoli ni spoprijela s prija-
teljevo pestjo niti poskušala v meta-
nju kamna aH žoge, je prijel za klju-
ko na vratih in bolj s telesom kot
močjo v roki skušal odpreti vrata. Ni
mu takoj uspelo in spet je bila oče-
tova nevolja tista, ki ga je še bolj
vznemirila in mu vzela še tisto malo
moči, ki jo je imel. Pa je poskusil še
enkrat. Tokrat je Slo. Celo se mu je
rahlo oznojilo. Delo, ki ga je pravkar
opravil, je bilo zanj pretežko. Za hip
je obstal in se zazrl. Pred njim je bilo
novo opravilo in zdelo se je, da se ga
boji še bolj.
»Pohiti, vendar! Saj veš^ da ni ča-
sa!« ie znova zarobantil oče.
»Takoj!« je plaho odvrnil deček in
se spet premaknil -na mehkem sedežu.
Z rokama se je uprl, da bi se dvi-
gnil. Ni šlo. Zdaj je 7X)skušal z nogo.
Hotel jo je dvigniti in prestaviti čez
spodnji rob. Pa se mu je zataknila,
šele v tem hipu se je videlo, da je in-
valid in da mu vsaj ena noga ne služi
tako kot druga. Vznemiril se je in na
sedežu je obtičal kot vkopan. Bil je
nemočen. V sebi je imei premalo mo-
či, da bi lahko sam izstopil. Postalo
mu je vroče in bal se je očeta, bal
njegovih trdih besed. Pa vendar je po-
treboval njegovo pomoč.
Sele zdaj je izstopil oče hi prišei
na drugo stran avtomobila. Kot da bi
zagrabil vrečo, polno krompirja, je
dvignil otroka in ga trdo postavil na
tla. Deček se je zamajal in lovil rav-
notežje. Skoraj je padel. Ujel ga je
oče in še enkrat posadil kot bi ga ho-
tel zabiti v tla. Otrok je samo tiho
zastokal. Velike, svetle oči so se upr-
le vanj, kakor da bi iskale odgovor na
7ijegovo ravnanje. Pa ga niso dobile.
Kajti oče jo je medtem že mahnil na-
prej. Za njim je z drobnimi in nego-
tovimi koraki stopical deček.
četudi je pred njim korakal oče,
ki se je le tu in tam obrnil in pogle-
dal, če mu otrok sledi, je bil fantek
sam, čisto sam. Iz oči je padla velika,
topla solza ...
M. B02IC
PODELITEV
PRIZNANJ OF
v soboto bo v dvorani
Kmetijskega kombinata Hme-^
zad v Žalcu osrednja prosla-
va ob 30. letnici OF, ki jo
pripravlja Občinska konfe-
renca SZDL. V programu bo-
do nastopile kulturne skupine
iz Žalca, podelili pa bodo 23
občinskih priznanj ob 30.
letnici OF ljudem, ki so v
dolgih letih naše izgradnje
za vse to, kar imamo, žrtvo-
vali del svojega časa in zna-
nja.
NADOMESTNE
VOLITVE
29. aprila bo redna seja ob-
činske skupščine, na kateri
bodo opravili tudi nadomest-
ne volitve za poslanca v re-
publiškem gospodarskem
zboru. Kandidat je Ivan Ku-
der, kmet iz Pongraca. Med
pomembnejšimi točkami se-
je pa je obravnava problema-
tike zdravstva in socialnega
zavarovanja ter zaposlovanja
v občini.
USTANOVITEV
LOGOPEDSKE
AMBULANTE
Sekcija za zdravstvo in so-
cialno varstvo pri Občinski
konferenci SZDL je na zadnji
seji razpravljala o stanju
govornih motenj pri učencih
od 1. do 8. razreda na pod-
ročju žalske občine ter u-
stanovitvi logopedske ambu-
lante. Ugotovili so, da osnov-
ne šole v Žalcu, Petrovčah,
Grižah, Šempetru z njihovi-
mi podružničnimi šolami ter
Posebno šolo Celje — odde-
lek v Žalcu, obiskuje 5 od-
stotkov učencev z govorni-
mi napakami. Več primerov
govorne prizadetosti je pri
učencih v nižjih razredih in
pri učencih, ki živijo v oko-
liških podružniičnih šolah.
Najpogostejši govorni motnji
sta bebljanje in jecljanje.
Za izboljšanje situacije pred-
lagajo čimprejšnjo nudenje
logopedske pomoči, ki se naj
bi začela že v predšolski do-
bi. Podrobneje bomo poro-
čah v naslednji številki.
MENJAVE V
VODSTVU SZDL
Včeraj je bila izredno po-
membna seja Izvršnega od-
bora Občinske konference
SZDL, kjer so med drugim
razpravljali tudi o pripravah
na redno konferenco, na ka-
teri bodo med drugim izvoli-
li novo vodstvo. Po krajev-
nih skupnostih in delovnih
organizacijah bodo začeli z
javno razpravo o ustavnih a-
mandmajih, pripravljajo pa
tudi volitve v skupščino
zdravstvenega zavarovanja
kmetov. Obdelali so predlog
finančnega načrta za letošnje
leto ter kraje, ki pridejo v
poštev, kje naj bi organizi-
rali občinski praznik v letu
72 in 73. Pripravljajo tudi
dva seminarja: za novoizvo-
ljene predsednike in tajnike
ter odbore za splošni ljud-
ski odbor.
Vprašuje: Milan Seničar
Odgovarja: Anica Klevže
Anica Klevže, dijakinja 3b
celjske gimnazije, je bila mla-
dinkä, ki je pred dnevi prine-
sla na balkon SLG v Celju
štafetno palico s pozdravi mla-
dine Jugoslavije tovarišu Titu.
»Kako, da si prav ti prine-
sla kot zadnja štafetno pali-
co?«
»Verjetno zato, ker sem med
drugim tudi brigadirka. Bila
sem na akciji Sava 70«. »Si
udarnica?« »Da!« »Je bilo tež-
ko?« Ne. Preden sem odšla v
brigado sem mislila, da bo
mnogo teže.« »Od kod si?«
»Iz Slovenskih Konjic.« »Kak-
šna si v šoli kot dijakinja?«
»Še kar.« »Delaš v mladinski
organizaciji?« »Samo kot
član.« »Kaj pa v krožkih?«
»Sodelujem v geografskem
krožku.« »Zakaj prav v geo-
grafskem?« »Zanima me geo-
grafija.« »Rada potuješ?« »Ze-
lo, čeprav sem bila dosedaj
samo po Jugoslaviji. Seveda
pa bi rada videla tudi preko
meje.« »Kje še nisi bila v Ju-
goslaviji?« »V Srbiji in Make-
doniji.« Kam bi rada potova-
la?« »Na Japonsko in Hava-
je«. »Boš nadaljevala študij?«
»Bom, in sicer sem se odloči-
la za študij biologije v Ljub-
ljani.« »Kako to, da potemta-
kem ne sodeluješ v krožku za
biologijo?« »Ne vem. Nisem
se vključila.« »Kako bo s šti-
pendijo?« »Ne bom je iskala,
ker mi bodo pomagali doma-
či.« »Rada plešeš?« »Seveda,
kot vsako mlado dekle.« »Ti
je kateri ples posebno všeč?«
»Ne, vsi.« »Si za ali proti ma-
turantskemu plesu?« »Za!« —
»Zakaj?« »Ne vidim razloga
zakaj ne bi imeli plesov ob
zaključku šole, če so že tako-
rekoč povsem tradicionalni.«
»Kakšne so možnosti za ples
v Slovenskih Konjicah?« »Sla-
be. Hodim plesat v Mladin-
ski dom.« »O čem največ raz-
mišljaš?« »O prihodnosti.« —
»In to predvsem o ...?« »O
poklicu, standardu in dru-
gem.«
ZDRAVSTVENA
POSTAJA
Pred prvomajskimi prazni-
ki bo ^narska občina imela
še redno sejo, kjer bodo po-
leg sprejetja proračuna za
letošnje leto govorili budi o
referendiunu za gradnjo nove
zdravsvene i>ostaje v Roga-
ški Slatini. Istočasno bodo
po vsej verjetnosti razprav-
ljali tudi o referendumu za
gradnjo nove šole v Logat-
cu. O dosedanjih prizadeva-
njih in reševanju preoblema-
tike neraOTitosti na šmarskem
področju je govoril predsed-
nik komisije za družbeno-
ekonomski razvoj občine ing.
Vojo Djinovski.
BAZENI NA
TEHARJIH
Člani sveta za urbanizem,
gradbene, komunalne in sta-
novanjske zadeve pri skup-
ščini občine Celje so se na
zadnji seji, v petek 16. t.m.,
strinjali z javno razgrnitvi-
jo načrtov za zgraditev dveh
odprtih in zimskega plaval-
nega bazena pri Mlinarjevem
Janezu na Teharjih. Hkrati
s tem so se odločili tudi za
izdelavo načrtov za kanaliza-
cijo.
Pobudo za graditev plaval-
nih bazenov je dal kolektiv
štorske železarne, in svet je
to pobudo podprl z največ-
jiim razumevanjem, saj gre za
objekt, ki ga v Celju in sploh
na tem območju zelo potre-
bujemo.
»DOMIJADA«
Jutri se v Celju prične tri-
dnevno srečanje dijakov slo-
venskih dijaških domov pod
imenom »Domijada«. Dijaki
se bodo pomerili na šport-
nem in kulturnem področju.
Tekmovali bodo v odbojki,
rokometu, namiznem tenisu,
atletiki in šahu. Pokrovitelj
je predsedstvo občinske kon-
ference ZMS Celje.
SKLAD SKUPNIH
REZERV OBČINE
CELJE
Prejšnji teden je bila usta-
novna skupščina sklada skup-
nih rezerv občine Celje. Ko
so volili organe sklada, so
za predsednika skupščine iz-
brali Draga Mravljaka iz E-
ma, za njegovega namestni-
ka pa Eda Steblovnika iz
Merxa. Predsedniško mesto
v upravnem odboru so zau-
pali inž. Dušanu Burniku,
podpredsedniku občinske
skupščine. Njegov namestnik
bo Fedor Gradišnik (zavod
za napredek gospodarstva),
člani upravnega odbora pa
so: Ivo Brenčič (zlatarna),
Mirko Crepinšek (banka), Ri-
sto Gajšek (Koneks),, Ivan
Petauer (obč. skupščina) in
Ivan Uranjek (Agens).
VZGOJNO VARSTVE-
NA USTANOVA
NA HUDINJI
Ce sodimo po tem, da bo-
do javno razgrnjeni načrti
za vzgojno varstveno ustano-
vo na Hudinji, lahko ugoto
vimo, da bo graditev tega
objekta v okviru družbenega
dogovora vendarle stekla. Na
voljo so tudi sredstva. Sicer
pa je razgrnitev načrtov po-
trebna tudi zaradi spremem-
be, ki je nastala pri lokaciji
objekta.
PARADA 1. MAJA
Na predsedstvu občinske
konference so spremenili da-
tum velike mladinske parade
v počastitev meseca in dne-
va mladosti. Tako bi jo naj
organizirali že 9. maja. Na-
stopilo bo preko 2.000 mla-
dih iz šol, delovnih organi-
zacij, društev in specializira-
nih organizacij in prikazalo
pestro življenje ter delo (
ske mladine.
'jt
NOVI ČLANI 2r
v torek dopoldne je '
činska konferenca ZKS
Ije organizirala seminai
nove člane ZK, ki jih j,
sprejeli v organizacijo Ji
maja. Udeležilo se ga j,
mladih in tudi starejši) *
šol ter dealovnih organjg p,
O ustavnih sprememba]) ^
konkretnih nalogah obč^ ^
konference ter sodobni [H
gi ZK sta govorila Štefan i»
rošec in Stane Seničar. |ju
GEODETSKA DE *
Za letošnje leto pred fj
ni program na področju
čine Mozirje bo zajel ^
Ijišča v skupni izmeri j
ha. Večja dela bodo oj e
Ijena na pijdročju Moi d
Ljubnega, Gornjega gi g
Rečice ob Savinji in j
Stari katastrski načrti, 1 y
bili izdelani v letih 181:
1847 so seveda že zda p
zastareli in so glede na''
našnje zahteve premalo i |
in za tehnične namene
poraibnl. Istočasno je
sprejet budi srednjei
program geodetskih del
obdobje 1971 do 1975,
zagotovil sistematsko iz ^
nje geodetskih del na po< 1
ju celotne občine. '
1938 PREKRŠKC
Iz poročila občinskega ;
nika za prekrške občine i
zirje je razvidno, da je !
sko leto bilo pravnomc
kaznovanih 1196 oseb, ki
skupaj storile 1938 ra
prekrškov. Daleč na pr
mestu so prekrški s pod
ja prometa, temu pa sk
prekrški zoper javni rec
mir. Na prometne prek
odpade 75 odstotkov i
prestopnikov, medtem ko^
delež zoper javni red in i
zastopan z 18 odstotki. !
ostali prekrški se nansJ
na ostala področja.
^ TURIZEM
lURKLOŠTRU
>bU)d.o celjske turistič-
e ter v sodelovanju z
o konferenco SZDL v
je bil pred dnevi v
tru zanimiv razgovor
čitvi kraja v turistčno
ije. Ugotovili so, da
sicer vse naravne po-
a se tudi kraj s pre-
imi zgodovinskimi zna-
»trni in naravnimi le-
solidno vključi v tu-
Kot prvi i>ogoj za u-
delo so postavili ak.
domačega turističnega
i, zatem pripravljenost
nov, da z ureditvijo
>šavo kraja prispevajo
3mu zunanjemu videzu
limo tega imajo lepe
za izletniški turizem
i za lov in ribolov. Vse
pa bodo vložili še v
te čimprej dobili a&-
lo cesto.
; SPOMENIKIH
REVOLUCIJE
30-letnici vstaje sloven-
. ljudstva bodo organi-
mladi planinci iz I^a-
Zabukovice in Žalca
n. pohod po partizan-
)oteh proti Mrzlici, šol-
nladino in mladino iz
lih organizacij bodo vo-
i rečiške, 02jroma zabu-
ce strani, mimo parti-
ih grobov, kjer bodo
lili krajše slovesnosti,
pod Mrzlico, kjer so
ladi leta 1944 Nemci po-
, kmetijo, v kateri je
r domačinov zgorelo tu-
^j partizanov. Ob spo-
lih padlim se bodo u-
pohoda zbrali in iz-
ikultumi pfogram. Pred-
le ZZB NOV jim bo o-
; važne j .Še dogodke iz
r. NOB na tem področ-
Ö končani slovesnosti se
napotili proti Kalu,
ci ali šmohorju.
A.M.
RAZUMEVANJE
ZA KULTURO
Občinski sindikalni svet v
Velenju kaže vse večje razu-
mevanje Za kulturna vpraša-
nja. Tako je pred kratkim
namenil 1,4 milijona starih
dinarjev za kulturne priredit-
ve, ki bodo namenjene čla-
nom delovnih kolektivov. Tar
ko bo kulturna prireditev po-
stala tudi EK>sebna rekreaci-
ja delavcev v velenjski obči-
ni.
TRIDESET LET OF
Ob 30-letnici OF so v ve-
lenjski občini pripravili več
kulturnih prireditev. Tako se
je pričel teden drame, na ka-
terem sodeluje šest gledali-
ških družin in tri mladinske.
Najbolje ocenjena prireditev
bo 30. aprila v kulturnem do-
mu. Minule dni pa je bilo tu-
di več pevskih nastopov. V
sredo, 28. aprila pa bo v Ve-
lenju gostoval slovenski ok-
tet.
SPOMENIK NOB
že več let si organizacija
Zveze združenj borcev NOV
v Velenju prizade\'a positaviti
dostojen spomenik NOB. Le-
tos bodo tak spomenik F>ostar
vili do občinskega praznika,
8. oktobra. To bo šest me-
trov visoka plastika, delo a-
kademskega kiparja Stojana
Batiča. SiK>menik bo obdan
s fontano. Stal bo na plošča-
di Titovega trga. Tu bo za-
zidana tudi svinčena folija z
imeni in priimki padlih bor-
cev v NOB.
mm
6. maja bodo v Celju sprejeli v Zvezo komunistov preko
' 50 mladincev in mladink iz šol in delovnih organizacij. Spre-
:' jeli bodo nove obveznosti in večinoma se jih tudi popolnoma
zavedajo. To nedvomno dokazujejo odgovori v naši mali
I anketi, ko smo pet izmed njih povabili na kratek razgovor,
j Zanimalo nas je predvsem to, kako so se pripravljali za
vstop, kaj jim je narekovalo to odločitev in kaj menijo o
svojem bodočem delu — delu komunistov.
MIRKO RADULJ, Cinkarna.
25 let: »Za v Zvezo komuni-
stov so me predlagali že te-
daj, ko sem služil kadrovski
rok v Jugoslovanski ljudski
armadi in zopet sedaj v pod-
jetju. Med drugim sem tudi
član centralnega delavskega
sveta. Menim, da moram biti
v Zvezi komunistov, če ho-
čem čimveč prispevati za na-
šo skupnost in to je tudi mo-
ja želja. V ZK vstopam, ker
hočem delati še bolje in po-
magati drugim, kadar bo po-
trebno. Seveda pa ob tem ne
bom pozabil na to, da je po-
trebno delati tudi v Zvezi mla-
dine.«
ROMANA RAZBORŠEK —
Ekonomski šolski center, 19
let: »Moram reči, da so bile
priprave nas mladih, ki bodo
maja vstopili v ZK, na naši
šoli zelo dobre. Starejši člani
ZK so z nami govorili o liku
komunista, socialni diferenci-
aciji, religiji in drugem. Ob-
činska konferenca ZK je pri-
pravila za vse tudi seminar.
Menim, da so moji pogledi na
življenje in družbo v kateri
živim takšni, kot jih mora
imeti komunist, zato se tudi
včlanjam v organizacijo. In
kar je najbolj bistveno, rada
bi prispevala ...«
i
I
. BOJAN KOŠTOMAJ, gimna-
zija Celje, 18 let: »Priprave
' nas, novih članov ZK, so po-
I tekale predvsem preko men-
torjev na šoli. Po sprejemu
bom sodeloval tudi v študij-
skem krožku, kar je tudi ob-
vezno za vse komuniste. Vsto-
' pam v ZK zato, ker menim,
da moram biti kot mlad člo-
vek v toku dogajanj, sezna-
I njen z vsem in ker bi rad s
I svojim delom in povečanimi
obveznostmi prispeval k splo-
' šnemu razvoju.«
IVO LAH, Ingrad, 25 let:
»Imeli smo seminar družbeno
pKilitičnih organizacij v p>od-
jetju, razgovor s sekretarjem
in drugo. Rad bi dobro delal
kot samoupravljavec v podje-
tju in menim, da bom kot
član ZK bolij usp>osobljen za
to. Dobro samoupravloanje vi-
dim v čimboljših medseboj-
nih odnosih in dobrih poslov-
nih uspehih. Vem, da bom
imel kot komimist večje ob-
veznosti, vendar sem tega sa-
mo vesel.«
BORUT MEH, ekonomski
šolski center, 17 let: »Pripra-
ve so bile več kot temeljite.
Na šoli smo obravnavali več
aktualnih družbeno političnih
tem. Menim, da bom kot ko-
munist laže sledil in sodeloval
v vseh dogajanjih. V Zvezi
mladine smo sicer imeli mož-
nost razprave, vendar sem
prepričan, da so v ZK te mo-
žnosti še večje.«
Zveza komunistov se z novimi in mladimi člani krepi iz
dneva v dan. Mladi tudi z delom v osnovnih organizacijah
in oddelkih dokazujejo, da so bile pripombe o kampanjskem
sprejemanju v Zvezo komunistov zelo neutemeljene. Kot
moto je pri vseh mnenje, da bodo kot člani Zveze komu-
nistov v zreli sredini laže zagovarjali svoje mnenje in pod-
pirali vse, ki imajo pravilna stališča za razvoj naše skupno-
sti.	M. S.-T. V.
OB TRIDESETLETNICI OSVOBODILNE FRONTE: REKONSTRUKCIJA ZGODOVINSKEGA DOGODKA PRI RIMSKIH TOPLICAH:

Pred dnevi je gozdič krmežljavih dreves okoli spominske
pSošče v »irobljivi skali na Kojzici oživel. Občinska konferen-
ca SZDL iz Laškega je tjakaj povabila tri še živeče udeležen-
ce ustanovnega sestanka OF za Štajersko, katerega trideset-
letnica bo potekla čez mesec dni, 22. maja. Trem veteranom
OF so se na poti pridružili predstavniki SZDL in ostalih po-
litičnih organizacij iz Laškega, Rimskih Toplic in iz Celja.
Tam zgoraj na strmem, skalnatem in redko poraščenem po-
bočju Kojzice je kolonico udeležencev presenetila mladina
šole »Antona Aškerca« iz Rimskih Toplic s prisrčnim kul-
turnim sporedom.
Ta kotiček na Kojzici preporedko sprejema goste, prepored-
ko za pomen, ki ga ima za zgodovino našega ljudstva. Da pa
ie tako prijetno oživel tokrat, ob tridesetletnici OF, je bilo
razumljivo.
Pred tridesetimi leti,
maja, nepoln mesec za
ustanovitvijo osvobodil-
ne fronte slovenskega
naroda v Ljubljani, je bil
na Kojzici nad Rimskimi
Toplicami ustanovni se-
stanek pokrajin skega
odbora OF za Štajersko.
Trije še živeči udeležen-
ci o dogodku iz tistih
dni pripovedujejo na
kraju samem.
Zakaj diober mesec pred ob-
letnico? Zaradi tega morete te
vrstice brati na predvečer pra-
znika Osvobodilne fronte. Zakaj
prireditev šolarjev? Zato, ker
so hoteli počastiti preživele ude-
ležence in ker se na take kraje
vedno stopa s svečanostjo.
Trije, vsi trije še živeči so
prišli. Lojze Lešnik, upokojeni
rudar iz Rečice, Jože Jurač, ure-
dnik Uradnega lista iz Ljublja-
ne in Ix>jze Diacci iz Selc pri
Rimskih Tc^licah, ki pa je mo-
ral ostati v dolini, ker zaradi
srca ni zmogel poti v strmino.
BILO JE TOPLO, DA SE
JE JOHAN SLEKEL . . .
Pripovedovanje treh vetera-
nov je živo, prizadeto, vzburje-
no. 22. maj 1941 je bil sončen,
topei. Krmežljavo drevje v teh
skalah je že 2!da\TTaj ozelenelo.
V nekakšnem sedlu med skalar
mi je bilo vroče, da si je Johan,
sekretar komiteja partije iz Ce.
Ija Tone Grčar, slekel srajco in
se sončil med t.em pa na cigar
refcni papir stenC/frrafiral sklepe.
Baje zato, da bi papirčke v si-
li lahko tudi pogoltnil. Dvanajst
jih je bilo. Narodni heroji
Slavko Slander, Miloš Zidanšek
in Angel Besednjak. Iz Maribo-
ra so prišli še Martin Kores m
Leo Novak, proiesor glasbe, ki
je unel referat o političnih ra-
zmerah po kapitulaciji Jugosla.
vije m o nalogah v Ljubljani
ustanovljene OF za Slovenijo,
ter Kan Reberšek. Iz Celja so
bili še sekretar komiteja KPS
Tone Gračar-Johan, Metod Ho
čevar, iz Zagorja ob Savi Vinko
Uster, iz Ljubljane Jože Jurač,
iz Laškega Lojze Lešnik in iz
Rimskih Toplic Lojze Diacci.
Sestanek, na katerem so bili
položeni temelji organiziranega
upora na okupiranem Štajer-
skem, je trajal okoli tri ure.
KAJ JE BILO 22. MAJA
V ŠMARJETI?
Domačina Lešnik m Diacci
sta izbrala dan, ko je biio v
šmarjeti cerkveno opravilo, pa
se v množici vernikov ni bilo
bati, da bi skupina tujcev padla
v oči. Kakšen praznik je bil,
kajti 22. maj je bil na petek.
Okoli tega datuma .so mogle bi-
ti binkošti . . .
Skratka, težko je brskati za tri-
deset let nazaj za podrobnostmi.
Udeleženci so se v dvojkah in
v trojkah napotili po cesti pro-
ti Dolu, v Rimske Toplice pa so
prispeli z vlaki in kolesi. Pred
vzponom na Kojzico so se zbra-
li v Zeličevi gostilnici, kjer so
še kupili od kolporterja nekaj
okupatorskih časopisov, pa je
za Nemce ogret domačin bil te-
ga tako vesel, da ni imel časa
misliti na to, odkod toliko ne-
znanih obrazov.
KOMUNISTI IN
NEKOMUNISTI . . .
Vsak ve, kaj pomenijo za ko.
munistično partijo imena kot
so šlander, Zidanšek. Besed-
njak, Novak, Grčar. Na tem
ustanovnem sestanku pa So bili
navzoči tudi nekomunisti, člam
Jugoslovanske strokovne zveze,
po političnem prepričanju kr-
ščanski socialisti, kar so bili vsi
trije še živeči udeleženci. V ti-
stih kritičnih dneh, ko je bila
gonja za komunisti v polnem
teku, pobudnica OF komunistič-
na partija Slovenije pač ni mo.
gla tvegati svojih najboljših
ljudi naključju. No in naključja
tudi ni bilo. Malone vsi so se
poznali med seboj že leta prej,
saj so sodelovali v političnem
boju proti starojugoslovanskem
režimu. Lojze Lešnik in revolu-
cionar Lojze Hohkraut sita v
istem vcrfivnem okrožju celo so-
delovala na opozicijski volivru
listi. Kakorkoli že, partija je
morala možem, ki niso bili v
njihovih vrstah, močno zaupati
in dejansko tudi ni mč tvegala.
Svoboda in boj, da bi jo dosegli,
leta 1941 ni bila najvišja vredno-
ta samo Za maloštevilno parti-
jo, še več. Uspela je zato, ker
se je v najbolj kritičnih trenut-
kih tako tesno identificirala s
temeljnim interesom večine ljud-
stva.
Tovariš Jož« Jurač, ki je bil
kmalu po sestanku na Kojzici
aretiran, se je na moč pre.stra
šil, da je bila pravkar ustanov-
ljena OF za Štajersko izdana. K
sreči se je bal brez vzroka.
Nemci niti slutili niso, koga
imajo v rokah, ki so ga s tisoči
drugih pregnali v Srbijo.
BAKLA S KOJZICE JE
SVETILA DALEČ
Kmalu po sestanku na Kojzici
so v bližnjih Gojcah nad La-
škim ustanovili okrožni odbor
OF za celjsko področje. Podob,
no so ustanavljali OF po mari-
borskem območju, v Prekmur-
ju, na Koroškem. Nastajali so
mestni in krajevni odbori OF in
julija 1941 tudi prve oborožene
skupine kot so bile celjska in
savinjska četa, ruška četa itd.
Zanimiv je razvoj odpora v
Laškem, kjer ni bilo močnega
komunističnega gibanja. Osvo-
bodilna fronta je povezala vse
rodoljube in naprednjake, od
katerih so mnogi po znani Jele-
novi izdaji leta 1942 padli pod
streli okupatorjevih pušk.
VISOKA CENA IDEJ
OSVOBODILNE
FRONTE
Od d^^anajstih udeležencev se-
stanka na Kojzici, je svobodo,
dočakalo le pet. Trije so bili
odlikovani z najvišjim odlikova-
njem, redom narodnega heroja:
šlander, Zidanšek, Besednjak.
V boju in kot talci so padli: To-
ne Gračar, I.eo Novak, Metod
Hočevar in Martin Kores.
Na spomeniku piše: Padlim
slava! Dva od preživelih, Ustar
in Reberšek sta tudi že umrla.
Slava tudi njima.
Na Ko.jzici je bila prižgana
baklja upwra za najbolj trpečo
pokrajino Slovenije. Poglobimo
se v misli nad veličino tega do-
godka.
JURE KRAŠOVEC
Spominsko obeležje v skali na pobočju Kojzice. Nedavno
je ploščo pomazal neznan nepridiprav. Kdo? Zakaj? Spomin-
sko obelež.ie je pred dnevi izročil v čuvanje in negovanje mla-
dini šole v Rimskih Toplicah sekretar SZDL v Laškem tova
riš Jože Kos.
.Malone vsako leto so se po vojni dobivali preživeli ude-
leženci ustanovnega sestanka OF na Kojzici. Od leve proti de-
sni še živeči: Lojze Diacci iz Rimskih Toplic, Jože Jurač iz
Ljubljane, Lojze Lešnik iz Rečice pri Laškem ter že preminu
Ja Kari Reberšek iz Maribora in Vinko Ustar iz Zagorja.
Jule Goric, glasbeni pedagog je po »iiradneni« programu po partizansko mo-
biliziral goste v pevski zbor. S pomočjo njegove harmonike so ubrano do-
nele v pomladni dan partizanske pesmi, še več, nastopajoči mladini so se
odrasli oddolžili z znano »lepo je biti v naši domovini mlad«, kar .je res in
za kar sta pevca Lojze I.ešnik (v klobuku v sredini) in Jože Jurač (posnet
v hrbet) pred tridesetimi leti na tem kraju vzidavala temeljni kamen.
Skupina pionirjev iz šole »Antona Aškerca« v Smarjeti pri Rimskih To-
plicah je pred spominsko ploščo priredila prisrčen program. Pesmi, parti-
zanski pesmi iz mladih grl so dodali še recitaciji. Skromno in prisrčno, da
bi bilo .srečanje veteranov OF svečanejše.
ukradel kamero
in fotoaparat
Punočj je neznani stx>nlec
vlomil v osebni avomobii
las Jožeta Vohla, zaposlenega
na Švedskem, ki je trenutno
doma na dopustu. Artoenobil
je bil parkiran na Stanetovi
ulici v Celju. Neznanec je iz
avtomobila ukradel fotoapa-
rat, filmsko kamero, tranzi-
stor in potovalko. škode je
za 4.00(1 dinarjev.
vlom v trgovino
lovec
Pred dne^/i je ponoči za-
žvenketalo na Tomšičevem
trgu. Neznanec je razbil iz-
ložbeno okno celjske trgovi-
ne »Lovec« in ukradel dve
malokalibrski pištoli v vred-
nosti 1.000 dinarjev. Tolikšna
je škoda tudi -na razbiti iz-
ložbi.
Za storilcem še poizvedu-
jejo.
lokomotiva
zadela kravo
Na nezavarovanih železni-
ških prehodih je vedno več
nesreč. Pred dnevi se je zgo-
dila nesreča v Prožinski vasi,
ki pa se k sreči zaradi pri-
sebnosti voznika vprege ni
končala najbolj tragično.
STANKO JOST iz Štor je
vodil vprego s kravami pre-
ko železniške.ga prehoda na
odseku, kjer se cesta neko-
liko vzpenja. Ko je bil med
tiri je zagledal motorno lo-
komotiivo, ki je vozila iz sme-
ri štor. Takoj je ugotx>vil, da
ne bo mo.gel pravočasno za-
I>eljati s tirov in tako pobe-
gniti. Htel je krave usmeri-
ti nazaij, vendar se mu ni
posrečilo, zato pa je zapeljal
na stranski pwosti tir. Tako
je sicer srečno ubežal loko-
motivi, vendar je stopnica
stroja zadela eno od krav,
ki je poginila na kraju do-
godka.

tar prepir med sosedom bi lahko imel še tragičnejši
zaključek
Pred dnevi se je na hmelji-
u v Založah pri Žalcu odi-
ala prava majhna drama
ed sosedoma. Več ljudi je
10	preplašenih, eden pa je
oral zaradi groženj in suma
Kkusa uboja celo v pri-
or.
42-letni ANTON KOKOV-
IIK iz Založ je kot že toli-
bkrat delal na svojem hnie-
išOu, ko se mu je pribli-
11	sosed 69-letni JUSTIN
IDMAR. Baje med njima že
alj časa vlada spor zaradi
porabljanja vodovoda. Tako
6 navadna voda sprožila
ragedijo, kjer je Le malo
lanjkalo. da ni tekla tudi
ri.
Verjetno sta se soseda zo-
et začela prepirati, ko je
idmar nenadoma iz žepa
otegniil staro pištolo, ki jo
eupravičeno poseduje že
lalj časa. Razumljivo je, da
e je Kokovnik ustrašil tn
tričel bežati. Vidmar je u-
(relil, vend.ar nikogar ni za-
iel.
Starejši človek je ugotovil,
b ne bo mogel dohiteti
iilajšega Kokovnika zato se
e napotil k njegovi hiši, kjer
f naletel na Kokovnikovo
feno Rozalijo.
Naperil ji je pištolo v prsa
se začel znova prepirati.
^ je pritisnil na sprožilec
^ k sreči za.ta.jila udarna
to. Prestrašena ženska je
Vlom v nazarju
Neznani storilec je ponoči
lofnil v trgovino v Nazarju
® odnesel manjšo vsoto de-
^rja. Toda, miličniki posta-
la milice Mozirje so bili iz-
"^^Ino hitri'. Nekaj ur pozneje
prijeli 15-letnega fanta in
'''"i njem našli odtujen do-
lar.
zbežala proti sobi in hotela
zakleniti vrata pred jeznim
sosedom. Toda Vidmar je
potisnil nogo med podboje,
da ni mogla zapreti vrat in ji
še naprej grozil. Pritekel je
Anton Kokovnik, ki je z vpit-
jem pregnal soseda.
Vidmar je odšel domov in
tu potožil ženi, da ne more
več živeti s takšnimi sosedi.
Odpra\01 se je proti gozdu,
ki je 200 metrov stran hiše.
Za njim je pritekla žena in
mu vzela pištolo.
Preiskovalni sodnik je za
Vidmarja odredil pripor.
M. SENIČAR

kot kaže, se štefan pevnik ni mogel sprijazniti z dej-
stvom, da se njegova žena več ne vrne k njemu. vzro-
ke je iskal drugod, namesto v sebi in je celo dvignil
roko na tasta.
Zopet je tekla kri. Kri nedolžnega človeka, star-,
ca, očeta petih otrok. Ubila ga je roka, ki mu naj bi
bila v pomoč-
Kako pojasniti odločitev 27-letnega delavca Šte-
fana Pevnika iz Velenja, ki bi naj v usodnem trenut-
ku zavihtel grebljico in z njo ubil svojega nekdanje-
ga tasta? Ali je Pevnik vedel, da tast ne bo šel spat
domov, temveč v kurilnico? Ce je, potem ...
V petek zjutraj je sodela
vec Ivana Notesberga, ki je
bil pri šoštanjskem podjetju
Kleparstvo — Vodovod zapo-
slen, kot honorarni kurjač,
prišel v kurilnico centralne
kurjave, da bi z Notesber-
gom malo pokramljal. Pokli-
cal ga je že na stopnišču,
vendar se ni nihče oglasil.
To je bilo čudno, saj bi mo
ral biti Notesberg v kuril-
nici, kjer je v tem času vsak
dan kuril peč centralne kur-
jave.
Ko je sodelavec vstopil s
stopnic v prostor, je prese-
nečen ugotovil, da Notesberg
leži v lesni volni. Iz nje je
štrlel le spodnji del telesa,
glava in prsa so bila za-
krita. Sodelavec je najprej
misül, da se je Notesberg
zaležal, nato pa je zagledal
kri. Ko je natančneje pogle-
dal je videl, da Ivan Notez-
berg m več živ, saj ima
zdrobljeno glavo.
O zločinu So nemudoma
obvestili miličnike, ti pa
preiskovalnega	sodnika
Zdravka Milica in delavce
UJV v Celju. Posebna komi-
sija je kmalu zatem prispela
v Šoštanj, kjer so lahko u-
gotovili samo tragično dejst-
vo, da je bil Ivan Notezberg
kdo je morilec?
Prostor, v katerem so na-
šli truplo, je sliižil tudi za
shode in sestanke starejših
šoštanjčanov, ki so tamkaj
preživljali na toplem dolge
zimske noči. Tako so se var-
nostni organi znašli nenado-
ma pred dejstvom, da bodo
uspeh rodile le temeljite po-
izvedbe. Kmalu so ugotovili,
da je Ivan Notezberg preži-
vel minulo popoldne v šo-
štanjskih lokalih. Glede na
to, da je bil starec priljub-
ljen, miroljuben možakar, v
prvih trenutkih ni büo moti-
va za uboj.
število osumljencev je bilo
izredno veliko. Med njimi
je bil tudi 27 letni Štefan
Pevnik, do lanskega leta mož
ene izmed Notezbergovih hče-
ra. Vendar se je njegov za-
kon razdrl, žena je odšla na
delo v zamejstvo, odkoder
se ni hotela vrniti. Lani fe-
bruarja se je zato Pevnik
odselil od Notezbergovih, kjer
je živel, decembra pa je so-
dišče njun zakon razveljavi-
lo. PevniKa je izguba druži-
ce hudo prizadela. Za vzroke
je krivil Notezbergove, tako
je večkrat napadel tudi mlaj-
šo hčerko, sestro njegove že-
ne, češ, da je tudi ona kri-
va njegove nesreče.
po uboju
kegljat
Varnostniki so že dopold-
ne ugotovili, da sta se No-
tezberg in Pevnik prejšnji
dan srečala v nekem šoštanj-
sme gostišču. Toda ob sre-
čanju m prišlo do bistvenih
elementov. Pozneje so ugoto-
vili, da je Notezberg na ve-
čer odšel proti kurilnici, kjer
je že pred tem večkrat pre-
nočil.
Mogoče je Pevnik vedel,
da starec ne kani iti domov
in je zato krenil tudi sam
proti kurilnici. Po doseda-
njih ugotovitvah bi naj do
uboja prišlo med 22 in 23
vu-o, ko bi naj s kurjaško
greblico Pevnik večkrat uda-
ril svojo žrtev po glavi. Trup-
lo naj bi prekril z lesno vol-
no in — odšel.
Pozneje so ga videli v ke-
gljišču gostišča v Pes jem,
odkoder se je nato z avto-
busom prepeljal še v Vele-
nje. Tudi tam je zavil na ke-
gljišče. Malo po enih pono-
či je krenil domov, v šland-
rovo ulico št. 14. Varnostniki
so ga zaslišali že dopoldne.
Na sebi je imel celo pod
delovnim kombinezonom šo
štanjske usnjame obleko, ki
jo je po vsej verjetnosti
nosU v kritičnem času. Na
obleki je polno madežev, ki
So sicer sprani, vendar gre
po vsej verjetnosti za kri.
Preiskovalnemu sodniku
Zdravku M:liču in vamostnilm
organom je Štefan Pevec
.v uvodnih poizvedbah in zar
slišanjih priznal, da je on
ubil 65-letnega Ivana Notez-
berga. To bi naj storil, ker
je tudi starca krivil za raz-
dor njegovega zakona. Osum-
ljenca so prepeljali v celjski
preiskovalni zapor, preiskava
je v teku.
-asr
Se vedno ni povsem jasno,
kaj bo z najnovejšo sovjet-
sko vesoljsko ladjo, ki kroži
okoli Zemlje. Znanstveniki v
Moskvi — kajpak zahodni —
trdijo, da bodo Sovjeti brž.
kone poskusili sestaviti v ve-
solju prvo vesoljsko ploščad-
laboratorij, na kateri bi lahko
potem kozmonavti opravljali
daljše in zelo pomembne po.
skuse ter raziskave. V veso-
lju naj bi bile kasneje naj-
manj dve, nemara pa celo
tri ladje, ki bi jih potem
zvarili skupaj in v notranjo,
sti organizirali znanstveno raz-
iskovalno delo kozmonavtov-
znajistvenikov.
Predsednik sodišča v Los
Angelesu v Kaliforniji je vče.
raj obsodil na smrt v plin-
ski celici Oharlesa Mansona,
Susan Atkins, Leslie van Hou-
ten in Patricio Krenwikel, ki
so umorili znano filmsko ig-
ralko Sharon Tate in še šest
drugih oseb. Porota je spre-
jela sklep o smrtni kazni
sicer že 29. marca, vendar
jo je moral sodnik še potrdi-
ti ali pa spremeniti — v do-
smrtno ječo. Sodnik se je
odločen za smrt.
Sovjetska zveza in Združe-
ne države Amerike bosta iz-
menjali kamenine, ki sta jih
dobili z Lune. Iz Houstona
bodo v Moskvo poslali 900
gramov »lunine«, v zameno
pa bodo dobili približno toli-
ko Luninega prahu iz Sovjet-
ske zveze Pri tem bodo Sov-
jetski znanstveniki »na bolj.
šem«, zaka-j oni imajo veči-
noma le prah (prinesla ga
je njihova vesoljska avtoma-
tična sonda, ki je pristala
na Luni in se vrnila s tovo-
rom kamenin ter prahu) in
le približno kilogram kame-
nja — medtem, ko so Ame-
ričani samo pri zadnjem obi-
sku Lune dobili okoli 42 kilo-
gramov kamenin, od katerih
so jih. sedem že razposlali
različnim znanstvenim usta-
novam po svetu — nekaj pa
tudi kot darila šefom držav.
Pa še ena »vesoljska«: ka-
že, da se utegne Neil Arm-
strong, 41, prvi človek, ki je
stopil na Luno (z besedami:
»To je majhen korak za člo-
veka, toda velik za človešt-
vo.«), ločiti od svoje žene, s
katero imata dva sina, stara
13 in 11 let. Vzrok 'naj bi
bila svetlolasa Connie Stevens,
filjnska igralka in bivša žena
llddieja Fisherja^ ki ima rav-
20 tako že dva otroka —
ičerki. Zadnji čas ju pogosto
)idevajo skupaj.
Neko pariško taksi podjetje
cani vgraditi v svoje taksije
—	televizijske sprejemnike.
Tako naj bi si potniki —
zlasti na daljših razdaljah —
krajšali čas.
Gripa in nahod bosta pre-
magana, trdi ameriški znan-
stvenik dr. Paul Gordon, ki
ie iznašel zdravilo (imenuje
se NPT 10 381), ki zanesljivo
—	tako so vsaj dokazali do-
sedanji poskusi v Argentini
— pozdravi obe nadlogi v
24 urah. Za gripo in nahod
doslej ni bilo zanesljivega
zdravila.
Nekateri italijanski časniki
so ostro napadli papeža za-
to, ker je pred dnevi sprejel
skupino 50 mladih beat in
pop glasbenikov, med kateri-
mi so bila tudi dekleta v zelo
skromnem miniju in celo vro-
čih hlačkah, če bo šlo tako
naprej, je zapisal časnik, bo-
do v Vatikanu kmalu začeli
sprejemati tudi striptizete.
Minuli teden dni — od prej-
šnje srede oziroma četrtka
dalje — je bil glede notranje
političnih dogodkov pri nas,
lahko rečemo, dokaj razgiban,
tako da bomo iz tega okvira
nekateri dogajanja lahko iz-
luščili le bolj faktografsko.
In če že začnemo z okvirno
ugotovitvijo, da se je JAVNA
RAZPRAVA O USTAVNIH
AMANDMAJIH začela domala
po vseh naših sredstvih mno-
žičnega obveščanja — prek
dnevnega tiska ter RTV —
ugotovimo to zategadelj, ker
tokrat na tem mestu ustav-
nim amandmajem (ki so slej
ko prej imperativ našega no-
ranjepolitičnega dogajanja —
saj skoznje in v razpravah
okrog njih odseva vrsta pro-
blemov naše stvarnosti) ne
bomo posvetili kaj več besed.
če torej po vrsti povzame-
mo notranjepolitične dogodke
v minulem tednu, omenimo
najprej sejo zveznega izvr-
šnega sveta minulo sredo —
sejo, ki je bila vseskozi po-
svečena vprašanjem izvajanja
sprejete EKONOMSKE POLI
TIKE oziroma aktualnemu
gospodarskemu položaju v Ju-
goslaviji.
V svojih ocenah je ZIS na
tej seji ugotovil, da letošnja
gospodarska gibanja nič ne
kažejo na upadanje negativ-
nih pojavov, kakršne smo do-
življali že lani (pa je zaradi
tega prišlo npr. tudi do de-
valvacije dinarja in, skratka,
do nič kaj ugodnih inflacij-
skih pozicij našega gospodar-
stva). V boju PROTI INFLA
CIJI, je rečeno v tej oceni
ZIS, bo imelo v prihodnjem
obdobju naše gospodarske
politike velik pomen ocenje-
vanje potrošnje v sferi nego-
spodarskih porabnikov. Po
mnenju ZIS bo treba napeti
vse moči, da bomo predvsem
INVESTICIJSKO POTROŠ
NJO uskladili z razpoložljivi-
mi sredstvi. Kot je napove-
dano, bo ZIS že do konca
tega meseca predložil zvezni
skupščini analizo našega go-
spodarskega stanja ter pred-
loge potrebnih ukrepov v zve-
zi s tem.
Ko že govorimo o trenut-
nem stanju našega gospodar-
stva še omenimo, da so sedaj
že prišli v javnost podatki
o gibanju slovenskega gospo-
darstva v minulem mesecu.
Povejmo na kratko, da je
za SLOVENSKO GOSPODAR
STVO v minulem mesecu
značilen nepričakovano velik
(in kajpak vse pohvale vre-
den) porast proizvodnje — ki
znaša v primerjavi s februar-
jem 14,2 odstotka, v primer-
javi z lanskim marcem pa
kar 15,8 odstotka — žal pa
moramo ob tem zabeležiti
tudi ponovno posilabšanje iz-
vozno uvozne bilance (na ško-
do izvoza) in še naraščanje
cen ter življenjskih stroškov
nasploh.
Minuli petek so na seji
upravnega odbora republiške
gospodarske zbornice razprav-
ljali o sedanji delni ZAMR-
ZNITVI OSEBNIH DOHOD-
KOV (ki jo je obeležil znani
odlok ZIS o dovoljeni meji
poviševanja osebnih dohod-
kov pri 11 odstotkih — dokler
ne bodo začela veljati dolo-
čila družbenega dogovora o
usmerjanju delitve, ki pa ga
pristojni sedaj še pripravlja-
jo), in v zvezi s tem je uprav-
ni odbor zbornice zavzel sta-
lišče, da bi omejitev porasta
OD vendarle kazalo vsaj del-
no sprostiti (do meje 13 ali
14 odstotkov v primerjavi z
letom 1970). Vzrok za to je
občuten porast življenjskih
stroškov — dvomljivo pa je
tudi, ali bodo samoupravni
sporazumi v zvezi z usmerja-
njem delitve pripravljeni do-
tlej, ko je bilo spočetka pred-
videno (to je do letošnjega
1. julija), pa je zategadelj
vztrajanje pri sedanji omeji-
tvi poviševanja OD po odlo-
ku ZIS zares docela ne-
realno.
Predsednik Tito je sredi
minulega tedna končal svoj
tridnevni obisk po raznih
krajih pokrajine Kosovo, pa
je nato preko Sandžaka nada-
ljeval svojo pot v nekatere
kraje jugovzhodne Srbije. V
Nišu se je minuli petek ude-
ležil sestanka mestnega poli-
tičnega aktiva, kjer je tudi
spregovoril in med drugim
poudaril VPLIV DELAVSKE-
GA RAZREDA, ki bo, kot je
dejal, moral priti bolj do
izraza v vseh naših večjih
mestih. Slišati bi bilo treba
glas delavskega razreda pri
ustvarjanju socialističnega du-
ha — je dejal predsednik Ti-
to — da bi onemogočili škod-
ljivi vpliv razrednih sovraž-
nikov in drugih nasprotnikov
našega samoupravnega socia-
lističnega sistema.
Minuli četrtek je komite
mestne konference Zveze ko-
munistov Ljubljana na raz-
širjeni seji razpravljal o oce-
ni dela ljubljanskih komuni-
stov ter o predlogih za spre-
membo organiziranosti v ZK
v Ljubljani — o predlogih, ki
jih je dal predsednik CK ZKS
France Popit. Komite mestne
konference je bil ob.tem se-
znanjen z OSTAVKO, ki jo-
je podal njegov dosedanji
sekretar Franček Mirtič; le-ta
je kot vzrok navedel, da gle-
de na svojo dosedanjo anga-
žiranost ne more prevzeti od-
govornosti za uresničitev no-
vih predlogov o organizirano-
sti ZK v Ljubljani. Komite
mestne konference ZK je o
vseh teh vprašanjih razprav-
ljal na ponovni seji ta pone-
deljek — ko naj bi se" dogo-
vorili, kaj storiti, da bi bila
ljubljanska organizacija ZKS
bolj učinkovita in da bi se
bolj približala delovnim lju-
dem. Skupina članov mestne-
ga komiteja bo ob pomoči
CK sedaj pripravila enoten
predlog za mestno konferen-
co ZK.
To nedeljo je v Ljubljani
zborovalo približno tisoč mla-
dih samoupravljavcev Slove-
nije in na zborovanju je ob-
širno spregovoril tudi France
Popit. Pred bližnjim kon-
gresom samoupravljavcev Ju-
goslavije so udeleženci zbo-
rovanja v Ljubljani izrazili
enotna stališča glede DOLGO-
ROČNEGA RAZVOJA REPU-
BLIKE s posebnim ozirom
na samoupravljanje kot eno
najpomembnejših komponent
nadaljnjega razvoja naše
družbe.
PREPREČEN POKOL PRAŠIČEV
Ukrepi direkcije za materialne rezerve — Veliko pitancev tudi v drugij^
evropskih državah — Organizirano preprečevanje krize
Po občutnem padcu cen pi-
tanih prašičev pred tedni se
je pojavilo mnenje, da bo
prišlo do podobnega pokola
kot pred leti. Takrat pa je
posegla vmes direkcija za
materialne rezerve m poobla.
stila nekatera podjetja, naj
odkupijo za njo vse viške pi-
tanih prašičev, za katere so
bile sklenjene pogodbe s
skladom za pospeševanje re-
je in izvoza živine in mesa.
Določila je tudi cene. Praši-
če z družbenih farm odku-
pujejo po 7,80 din kilogram.
iz kooperacije pa po 7,65, a
kmetijske organizacije dobijo
za svoje stroške 15 par.
Določena odkupna cena pi-
tanih prašičev je nekoliko
nižja, kot je bila pred mese-
ci tržna, in po računih ne-
katerih rejcev tudi od stro-
škov pitanja. Vzlic temu je
veliko ugodnejša, kot če bi
odkup prepustili prostemu
delovanju trga. 2al take cene
veljajo le za približno polo-
vico vseh pitanih prašičev v
državi, kajti za druge rejci
in organizatorji pitanja niso
sklenili ustreznih pogodb
Prosta cena na trgu je obi
čajno nižja, vendar ne velii^Q
ker presežki prašičev, ki jjj
trg trenutno ne potrebuje *
gredo za rezervo.
Letos je v mnogih evrop
skih državah veliko več pj
tanih prašičev kot lani
tem času. V državah evrop
ske skupnosti jih je za okro|
12 "/b več. To nas ovira pt
izvozu. V vseh državah nam
reč poizkušajo preprečiti t«
žave pri prodaji in velik p^
dec cen z raznimi ukrepi
Vzlic temu so se tudi taji
cene nekoliko znižale, venda
ne toliko, da bi grozil tai
pokol prašičev kot ga po
znamo pri nas iz prejšnjii
let.
V Holandiji bodo letos spi
tali za okrog 20 % več praši
čev kot lani. Pitanje pa na
črtujejo tako, da se bo šte
vilo pitancev zvečalo pred
vsem v drugi polovici in pro
ti koncu leta. Takrat bo i
državah, kjer nimajo taki
dobrega načrtovanja in si
vplivi neorganiziranega trgj
močnejši, število pitanih pra
šičev že padalo. Na Dansken
ob večji ponudbi prašiče
načrtno menjajo ponudbo go
ved in porabo govejega me
sa. V Zvezni republi.ki Nem
čiji omenjajo presežke svinj
skega mesa s spodbujanj en
rejcev, da prodajajo mesai
jem precej lažje prašiče ko
lani.
Pomoč družbe ali državi
živinorejcem ni omejena 1(
na visoke zajamčene cene m
odkup vseh viškov, temveč ji
povezana z načrtnim ali us
merjajočim gospodarjenjem
Živinorejci morajo upošte
vati potrebe domačega in tu
jih trgov, če pitajo tudi za
izvoz.
Naši kmetovalci ne bi sme
li zvečevati pitanja le ta
krat, kadar so odkupne ceni
pitancev najvišje, temvei
bi morali račimati, kašne ce-
ne bodo takrat, ko bodo ži'
vali dopitane. Tega seveda
ne moremo vsak zase, niti
posamezne kmetijske orga
nizacije ne. Za to je potreb
na dobra strokovna služba,
ki bo ocenjevala razmere na
trgu in usmerjala organizira,
no rejo.
Pri prašičih je letos Pri
skočila na pomoč direkcija
za materialne rezerve. Ali bo
lahko vedno in v vseh te^
žavah, ki jih povzroči neor-
ganiziirana proizvodnja? Za
to bi bilo potrebno veliko
sredstev. Uvajati je torej
treba tudi druge, cenejše
varnostne ukrepe.
JOŽE PETEK
Srce borca in diplomata ni vzdr-
žalo. Po osmih dneh boja za živ-
ljenje je v Stockholmu umrl naš
veleposlanik na švedskem Vladimir
Rolovid. Streli ustaških morilcev so
premagali sodobno medicinsko zna-
nost. Pogreb v Beogradu se je spre-
menil v dostojanstveno obsodbo
nasilja in terorja, hkrati pa je bil
to zadnji opomin tistim, ki so dolž-
ni zagotoviti varstvo naših ljudi na
švedskem, naj vendar ukrepajo ta-
ko, da življenja nedolžnih ne bodo
več v nevarnosti. Medtem so na
švedskem izvedli preliminarno so-
jenje petim ustašem, obdolženim
za sodelovanje pri napadu in umor
našega veleposlanika. Sodnik je od-
ločil, da morajo ostati v priporu
do konca meseca — medtem pa bo
policija imela možnost, da zbere
dokazno gradivo in vloži obtožni-
co. Hkrati se je v delu švedskega
tiska razvila polemika o tem, ali
bodo napadalce izročili jugoslovan-
skim oblastem ali ne, čeprav naša
država doslej tega niti ni zahtevala,
čeprav se je umor zgodil na (vsaj
teoretično vzeto) »jugoslovanskih
tleh«, namreč v poslopju naše am-
basade, ki uživa oz^eljsko nedo-
takljivost po medn^odnem pravu
je malo verjetnosti, da bodo, oziro-
ma da bi, Švedi pristali na izroči-
tev — ne glede na to, da s to dr-
žavo nimamo podpisane konvencije
o izročanju zločincev. Toda to so
bolj proceduralna vprašanja, ki le
neposredno zadevajo bistvo prob-
lema, ta pa je: kako odločno in
brezkompromisno narediti konec
ustaškemu terorju na švedskem.
Oblasti v Stockholmu so znova ob-
ljubile, da bodo storile vse, kar je
v njihovih močeh in fco pot lahko
upamo, da ne bodo tudi ostali sa-
mo pri besedah — švedski premier
Olof Pa,lme je namreč med svojim
obiskom v Avstriji izjavil, da so
ustaši tudi njemu zagrozili s smrt-
jo! Hkrati so »obljubili«, da bodo
ubili tudi švedskega veleposlanika
v Beogradu. Pričakujemo lahko, da
bodo te grožnje naposled le strez-
nile švedske organe in jim dokonč-
no razbile iluzije o tem, da imajo
opravka zgolj s »političnimi dejav-
niki«, tako so doslej že nekajkrat
izjavili različni uradni predstavniki
v Stockiiolmu. Cena za to spozna-
nje je bila visoka! Uslužbenka am-
basade Mira štempihar, ki je za
svoje junaško in pogumno obnaša-
nje med napadom na Rolovica do-
bila odlikovanje, pa na srečo se-
daj okref/a v stockholmskd bolniš-
nici, kjer jo je med drugim obiskal
tudi Antim Vratuša, namestnik dr-
žavnega sekretarja za zunanje za-
deve. Poročilo o zahrbtnem napadu
na našega veleposlanika In njego-
vem zadnjem boju za življenje lah-
ko sklenemo še z informacijo o
številnih sožalnih in protestnih zbo-
rovanjih ter brzojavkah, ki so vse
po vrsti izražale najgloblje sožalje
družini umorjenega Roloviča ter
hkrati najostreje obsodili ustaški
terorizem. Med drugim je ob smrti
našega veleposlanika prejel sožal-
no brzojavko predsednik Tito tudi
od ameriškega predsednika R. Ni-
xona
Na Ceylonu se še niso polegli
nemiri. Vladna armada si prizade-
va, da bi iztrebila upornike, ki jih
je po nekaterih poročilih še okoli
5000 in so razmeroma dobro oboro-
ženi. Vlada v Colombu je zahteva-
la, naj vse osebje severnokorejske
ambasade takoj zapusti deželo. Ob-
tožili so jih, da so bili vmešani v
zaroto, ki je imela za cilj strmog-
Ijavljenje sedanjega rerima, ki ga
vodi Sirimavo Bandaranaike in
pomoč pri organiziranju upora.
Tudi v bližnjem — vsaj za Cey-
lon — Pakistanu še vedno divja dr-
žavljanska vojna. V vzhodnem Pa-
kistanu so proglasili neodvisno re-
ptibliko in ustanovili vlado, ki pa
se mora nenehno umikati pred na-
skolci federalnih čet. Uporniki so
odprli tudi prvo diplomatsko pred-
stavništvo in sicer na ozemlju so-
sednje Indije, ki po vseh znakih
sodeč, zelo pozorno spremlja doga-
janja na tem koncu sveta. Nekate-
ri menijo, da določeni indijski kro-
gi vsaj na tihem podpirajo odcep-
ljeni del Pakistana.
Med Libijo, ZAR in Sirijo so
proglasili federacijo, ki sicer po
mnenju mnogih opazovalcev ne bo
bistveno spremenila ravnovesja na
jezičku arabsko-izraelske vojne teh-
tnice, je pa, vsaj na zunaj dokaz
enotnosti dela arabskih držav, ki
so v sporu z Izraelom. Nova fede-
racija (ki se ji utegne pridružiti še
Sudan) ne pomeni krnitve suvere-
nosti posameznih držav-članic in je
bolj namenjena — vsaj po mnenju
nekaterih zahodnih opazovalcev —
mobilizaciji sil in dvigu duha mno-
žic v boju z Izraelom.
21. Dolgo, predolgo sta dremala naša junaka
ob slikovitem jezercu. Prvi se je prebudil Para-
dižnik, .toda to bomo opisali pozneje. Opišimo
zdaj, kako se je predramila Klara.
— Si se že zbudil? je vprašala na ono stran,
ko je odprla oči.
—	Aha! je prišel odgovor.
—	Si se naspančkal? je še vprašala in pre-
jela enak »aha« v odgovor.
Klara pa seveda ni vedela, da ta »aha« ne
prihaja iz mreže, temveč z drevesa! Pisana papi-
ga ji je odgovarjala tako, kot se je naučila od
Paradižnika ... In v Paradižnikovi mreži je leŽ^
nemaren orangutan!
—	Boš piškotek, dragec? je vprašala Kla''
znova.
—	Aha! je prišel mili odgovor z druge sf^
ni in Klara je podala piškotek prek svoje gla^^
»Dragi ženin in nevesta« — tako nekako se je pri-
čelo »šranganje« ženina Jožeta Turnška iz Polzele
ter neveste Štefke Fužir iz Založ. Ker je bila nevesta
mlada in lepa, je moral ženin zanjo odšteti kar 115
starih tisočakov. Kljub temu je bil ženin prepričan,
da je dobil svojo mlado ženko poceni.
Foto: T. Tavčar
Železniška nesreča?! Ne, tokrat je šlo za nekaj povsem drugega. Na prostoru kurilnice celjske železniške po
staje, so železničarji na dan svojega praznika zažgali odsluženo in dotrajano motorko. Za vsak primer so bili
navzoči tudi celjski gasilci, če bi ogenj zašel tudi kam drugam. No, vse je šlo po sreči in zgorela je samo
motorka. (Foto: B. S.)
Streha pušča, omet odpada, odtočni žlebovi kot
grožnja visijo nad glavami stanovalcev. Hiša za
celjsko bolnišnico, v njej stanu,jeta primarija
dr. šušteršič in dr. Rojnik, ni zasebna last, ampak
clružbem». Upravljalci družbenega stanovanjskega
fonda so bili neštetokrat opozorjeni — doslej brez
h;iska.
(Foto: J. Kr.)
V R K M E
Vzhodno Sredozem-
lje in Balkan sta še
naprej pod vplivom vi-
sokega zračnega priti-
ska. Do konca tedna
bo prevladovalo precej
sončno in razmeroma
toplo vreme. Okoli ne-
delje je možno manjše
poslabšanje.
NOVI rEDNIK - GlasUo oMinaltli organizacij Sociallstiön«
«ve/t delovnega ljudstva; Celje LaSko m Zalsc — Uredništvo
ir. jpravs Celje. GregorClßeva 5, poStni preda) 161 - ürejuje
Ureon.SR., odbor — Glavni to odgovorni urednik; Bernard
Straičnik _ Tehnični urednik: Jože Cegnar — NOVI TEDNIK
izhaja vsau četrtek — Izdaja ga CGP »Deloa,. Informacije
propaga.nda Celje - Tislt to kLiSeji CGP »Delo« Ljubljana -
Ro;5opisc)\ ne vračamo — Cena posamezne številke 60 par;
letna naročnina 30 din; polletna 15 din Za tujino znaSa na-
ročnina 6C din - TekočI račun W7—1—1280 - TELEFONI:
uredništvo 23-69 tn 31-05. mali f>gias) in naročnine 28-00
RAZLIČNA
ZAVEDNOST
Pravzaprav je zelo zanimivo, kako se v današnjem
času mnogi zavedamo svoje odgovornosti na zelo Ta-
zlične načine. Znana je tista trditev, da član delavske-
ga sveta v tovarni dvigne roko za podražitev svojih
izdelkov, ker bo pač s tem dohodek podjetja večji. Ko
po 14. uri neha biti samoupravljalec in se prelevi v
potrošnika ter odide v trgovino, se čudi, zakaj je vse
tako drago.
Podobno je z obrtnikom, katerega moraš dneve in
dneve prositi, da pride popravit vodovodno pipo. Ko
Se te končno usmili in v nekaj minutah opravi delo,
ti pove račun. Nikar, dragi občan ne misli, da tudi ti
lahko 2 računom zavlačuješ nekaj dni.
Naj ta dva uvodna primera služita kot razlaga ti-
stega o čemer te dni premišljujejo stanovalci bloka
Ljubljanska 26.
*
Celjsko stanovanjsko podjetje pridno pobira najem-
nino, ljudje jo redno plačujejo in tako bi človek pri-
čakoval, da je odnos med podjetjem in stanovalci po-
polnoma urejen. Toda mnogim ne gre in jim ne more
iti v račun, da so pravzaprav obveznosti poravnane
samo enostransko.
V najmanj petih stanovanjih je počila stena že pred
vselitvijo, človek, ki je težko pričakoval, da se bo
končno le lahko vselil, je sicer opozoril na napako
se zadovoljil z obljubo, da bodo napako popravili ali
odstranili po nekaj mesecih. Od tedaj je minilo leto
in trije meseci. Obljuba je ostala neizpolnjena, zidovi,
katerim se je pridružil še strop pa pokajo naprej.
Medtem pa stanovanjsko podjetje Pridno in vestno
pošilja račune. Nikomur nič! Sicer so — resnici na
ljubo — poslali vsem stanovalcem listke, da bi na njih
napisali ,kaj je narobe v stanovanju, toda ali bo po-
trebno zopet čakati leto, preden bo kdo resnično ukre-
pal. Vprašanje je, koliko stanovanja gubijo na vredno-
sti zaradi takih resnih okvar in ali bodo morali sta-
novalci iskati pomoč pravnikov, da bi dokazali in si
zagotovili tisto, kar jim v resnici sodi?
M. SENIČAR