SLOVENSKI Naročnina za Avstroogersko : V« leta K 2*— Vi leta K 4-— celo leto K S1— za Inozemstvo: „ „ 2*50 » „ 5*— „ „lO'— Uredništvo in upravništvo : Frančiškanska ulica štev. 12. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 3 dolarje. Oglasnina za 6 krat deljeno petitno vrsto enkrat 15 vin.. — Pri večkratnih objavah primeren popust. Leto II. Posamezna številka 18 vinarjev. Na naročila brez denarja se ne ozira. | Naročnina za dijake in vojake 6 kron. Štev. 23. Vseslovenski izlet gostilničarjev v Postojno. Prihod izletnikov s posebnim vlakom v Postojno; na peronu jih je pričakovala godba in zastopniki mestne občine Postojne. (Na levi spredaj kapnik iz Postojnske jame). Fotograf, m. šeber. I STAROGORSKI : V žaru juga . . . il Slonim tu na krovu slušaj e sepèt in šum morskih valóv; zamaknjena duša je moja v kraljestvo prirodnih caróv. Aškerc. Mirno je bilo morje, pokojno, kakor spavajoče dete v zibelki. Samo ladja je vznemirjala gladino zelenomodre, neizmerne vode, ki je bila videti kakor velikansko zrcalo, v katerega se je ogledovalo nebo in solnce, mesec in zvezde. Pa tudi ladja se je ogledovala v tem zrcalu, zakaj plula je tiho in lahno, kakor bi se bala vznemiriti to gladino: Srebrne pene, katere je puščala za seboj, so se lesketale v žarkih solnca in izginjale in dalje tam, kjer je še malo prej plula ladja, je bilo zopet vse mirno, spavajoče . . . Sodnik Ivan Oblak je odložil daljnogled, s katerim je gledal po obrežju, mimo katerega je plula ladja »Liburnija« in vprl oči proti smeri, ki jo je imela ladja. Nato je zamrmral: »Reka.« In res se je daleč tam spodaj pokazalo nekaj belega, kakor da bi posul obrežje s prosom in vsi potniki so jeli vzklikati: »Reka! Hvala Bogu ! Reka!« In sodnik Ivan Oblak je zavzdihnil istotako: »Hvala Bogu ! « Se nekaj trenutkov in stopil bo zopet na suho zemljo in tedaj bo zadihal prosto, brezskrbno. Sodnik Ivan Oblak je sicer ljubil morje, kateri Slovenec bi ga ne ljubil, saj je to morje velikanski, neizpremenjen pomnik davnih dni, ko je vozil po njem Slovenec hrastov brod. Odkar je kot sodnik nameščen v Rovinju, pomorskem mestu, ob obali slovenskega Primorja, se je tako navadil šumenja morskih valov, besnečih in pečenih se ob trdih skalah, ali šepetajočih ob plujočem čolniču, se ni rad oddaljeval od njega. Če bi ne videl te zelenkaste, nedogledne vode, bi mu bilo, kakor da mu nekaj manjka, kakor da je tujec v daljni deželi. In vendar je vzdihnil sedaj, ko je zagledal cilj svojega potovanja'- »Hvala Bogu!« Celo leto je hodil v urad, vršit odgovorno službo, delit in razsojat pravico. Odgovorna je ta služba in naporna. Sodnik je človek, kakor so drugi, a vendar je imel to pravico, da je v imenu zakona sodil nad njimi, nad svojimi sočloveki. Celo leto se je veselil, ko bo smel odložiti za nekaj časa odgovorno službo in uživati mir in počitek. Glej, in sedaj se mu je za nekaj tednov odprlo to življenje. Zato proč iz službujočega mesta drugam. Ti ladja ga poneseš na valovih jadranskega morja v belo Reko, zeleno Opatijo. Tam bodo tekli dnevi dopusta brezskrbno, veselo. In zato je vzdihnil sodnik, ko je zagledal kraj svojega dopusta: »Hvala Bogu ! « Sedaj še le skopni, kakor sneg pred žgočimi žarki, solnca, vsa skrb iz njegove duše, izgine iz srca vsa ona tesnoba, ki leži na človeku, kateri opravlja veliko, od- govorno službo vestnega in pravičnega sodnika nad svojim sočlovekom. Brezskrbno bo sedel v čolnič, razpel belo jadro in se poigraval v lahnem poletu s šepetajočimi valčki, ki ga bodo spremljali pri vožnji ob obali, ga ogledovali, morda začudeni, morda radovedni . . . On pa se jim bo smejal in je hvalil : „V čistem bajnem lesku valčki se žarite — kakor misel urni, se okrog podite ! Pristna prastara narodna noša v Istri. Pri teh mislih se je sodnik Ivan Oblak zadovoljno smehljal. Ladja pa je vozila samo še s polovico pare in mornarji so že stali pripravljeni, da vržejo na pomol vrvi. * Kar pokleknil tu bi s prošnjo pred teboj : Deva lepa, dobra, spremljaj život moj ! Aškerc. »Najel sem čolnič, gospodična, in bil bi srečen, ako bi vas smel povabiti na vožnjo po morju . . . To bi bil tako — mal sprehod, kjer bi niti nog ne rabili.« »O jaz hodim zelo rada, gospod sodnik.« »Verjamem. Tudi jaz. A v čolnu se vozim še raje, posebno, ako je morje tako lepo, kakor nevesta, ko gre h oltarju.« Gospodičina se je smejala navdušenemu sodniku in dejala poredno: »Ali je nevesta takrat lepa?« Sodnik jo je pogledal nekoliko v zadregi, nekoliko pa hudomušno in odvrnil: »Ne zamerite, ampak nisem še poskusil. Vendar to vem, da lepše neveste, kakor bi bili vi, še nisem videl.« »Vi ste poredni, gospod sodnik.« »Kaznujte me, gospodičina, ako mislite, da ne govorim resnice. Zločinec se mora kaznovati.« »Mora?« »Tako veleva zakon.« Gospodičina je nekaj trenutkov molčala, nato pa dejala: »Dobro, kaznujem vas. Vozili me boste po morju.« »Hvala lepa! Za tako kazen hočem vsako minuto storiti kak ,zločin’.« Gospodičina se je nasmejala vnovič in stopila v čolnič. Belo jadro je zaplapolalo, kakor zastava in se napelo. Sodnik je odrinil čolnič od brega, ki se je zazibal nalahno, kakor zibelka. Sapica se je ujela v jadro in čolnič je vzplul nalahno po morski gladini. In obema je napolnlo dušo pri tem nekaj sladkega, nekaj, kakor da sta otroka, gugajoča se na mehkih blazinah, kakor da gledata v snu vse tiste pravljice o morju, katere sta slišala pripovedovati v otročjih letih. Sodnik je večkrat pogledal v svež obraz gospodičine in odkar se je seznanil z njo, vedno ga je nadlegovala misel, da je že nekje videl ta obraz. Ali kje bi to bilo? S tolikimi ljudmi ima opraviti sodnik, gledati toliko obrazov, ne samo v sodni dvorani, nego tudi v družabnem življenju, da ni čuda, ako se ne more domisliti tega. Morda pa se moti, saj bi ga ona gotovo morala poznati, če ga je že videla kcdaj. Vprl je sodnik svoj pogled v njo, Julijo. Ti črni lasje, ki so kakor okvir lepemu obrazu dajali še lepši izraz je bil tako mičen, tako deviški, da se je odtisnil v duši sodnikovi, kakor se odtisne slika na plošči fotografovi. Odkar se je seznanil z njo in seznanil se je zato, ker ga je vleklo k nji v tistem trenutku, ko jo je zagledal prvič, mu je bil vedno pred očmi njen obrazek, obdan z okvirjem črnih las. Na veselici Ciril-Metodove podružnice v Opatiji se je seznanil z njo, kjer je prodajala rože. Prišla je k njemu in mu ponudila cvetlice. Pogledal ji je v oči, ki so bile ognjene, polne leska in ona ga je pogledala. Zardela je, in da pokrije zadrego je dejala: »Prosim, gospod, izberite.« On pa jo je še vedno gledal. »Izberite mi vi, gospodičina!« Nasmehnila se je. »Katero naj izberem?« »Naj odloča vaš okus.« In tedaj je vzela rdečo rožo in mu jo vsa rdeča zataknila v gumbično luknjico na suknji. Ni mu dalo miru tisti dan. »Kje sem videl ta obrazek, nekje sem ga videl.« In mislil je in mislil, a ni se mogel spomniti. »Povprašam jo!« Povprašal je, a ni izvedel, zakaj ona ni vedela ničesar, da bi ga videla. — Čolnič je plul po mirnem morju, ne sam. imel je tovarišev polno. Ljudje se vozijo radi v lepem vremenu po mirnem morju. »Julija, ali se bojite morja,« je vprašal sodnik. Gospodičina je nekoliko zardela, ker jo je nagovoril po imenu in odkimala: »Vajena sem morja in ljubim ga, ne samo, ko je mirno, nego tudi, ko grmi in se srdi.« »Tudi ko grmi in se srdi?!« »Da. Takrat še bolj.« Sodnik se je začudil. »Takrat še bolj?« »Srdito morje se mi zdi, kakor človek, ga razburkajo strasti.« (Dalje prih.) gpt.ra? 'ш. ш ^шгжј1мгжшгжжјг1гшгћ,жгшжЈ: 3 KMETSKA POSOJILNICA A1/0/ LJUBLJANSKE OKOLICE Aj r. z. z n. z. /2/0 V Ljubl'*ani’ — >3 obrestuje hranilne vloge j»o / ' brez vsakršnega odbitka. Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov. Popolnoma varno naložen denar. Rezervni zaklad : nad pol milijona. 1 ; 3 r'; 28. štev. Zopet korak naprej stori S. I. T. s 1. julijem t. L Začel bo priobčevati poleg romana „V burji in viharju“ __________________Stran 3. nov zanimiv roman. Izlet gostilničarjev v Postojno. »Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem« je priredila v četrtek 30. maj-nika t. 1. izlet gostilničarjev v Postojno. Lansko leto so obiskali gostilničarji Bled. in ko so že na lanskem izletu uvideli, da so taki izleti vsestransko velikega pomena za medsebojno spoznanje in za podkrepe-nje stanovske zavesti, obenem pa tudi nudijo izletnikom udobno zabavo in nas se- znanijo s krasotami naše dežele, so se odločili gostilničarji že lansko leto za Postojno. In pokazalo se je, da je Zveza zadela pravo, kajti udeležba je bila naravnost ogromna. Udeležili so se izleta gostilničarji in njih prijatelji iz vseh delov Kranjske, pa tudi s Štajerskega in Pri morskega jih je prihitelo obilo ter je bilo tudi s Koroškega par zastopnikov. Reči se torej sme, da je bil to res v s e s 1 o v e n s k i izlet gostilničarjev. Podkrepila se ni le njih stanovska zavest ojačila v marsikaterem tudi narodna zavednost, ko je videl toliko množico slovenskih stanovskih tovarišev. Ob 9. dopoldne se je odpeljal iz Ljubljane poseben vlak in na kolodvoru v Postojni je bil slovesen sprejem z godbo. Zastopniki mesta Postojne njim na čelu g. J. Lavrenčič so iskreno pozdravili izletnike. Za pozdrave sc je zahvalil predsed- , nik Zveze g. Fr. Kavčič. Z godbo na čelu ; so se podali nato izletniki v Postojno, kjer so se razkropili po gostilnah in hotelih, kjer je bil povsod pripravljen okusen skupen obed. Postrežba je bila izvrstna in obče se je slišala hvala Postojnčanom, ki so tekmovali, kateri bo bolje postregel svojini gostom — stanovskim tovarišem. Po kosilu je bil ogled svetovnoznane Postojnske jame. Da bi popisoval jamo na tem mestu, bi se reklo metati kamenčke v morje. Dovolj je, če pripomnim, da so izletniki, ki jame še niso videli, večkrat obstajali očarani od pozemskih krasot. Jama je bila cela razsvetljena, na plesišču je igrala mestna godba, postojnski pevski mešani zbor pa je zapel več lepih slovanskih pesmi. V jami je pozdravil izletnike načelnik jamske komisije, postojnski okrajni glavar g. Pilshofer. Zahvalil se mu je v imenu Zveze g. Paternost. Veličasten je bil sprevod izletnikov v jami na »Kalvarijo«. Nepregledna množica je šla po ovinkasti poti na »Kalvarijo« in na drugi strani navzdol ter občudovala čarobno krasoto tega dela jame, ki je gotovo najlepši, naravnost očarujoč. Svojim čuvstvom so dali izletniki duška s tem, da so prepevali narodne pesmi. Od vseh strani je odmevalo ubrano petje, ki je za trenutek utihnilo, ko je zadonela iz vrha »Kalvarije« pesem »Hej Slovani!« potem pa so po vsej razsežni in visoki »Kalvariji« za-orili zvoki te naše večno lepe himne. Izletniki so se z večernimi vlaki vrnili na vse strani; večina se jih je odpeljala v Ljubljano ob 6. zvečer s posebnim vlakom. Izlet se je posrečil sijajno v vsakem oziru. K temu so pripomogli zavedni gostilničarji, njihovi prijatelji, predvsem pa se mora pohvaliti Zvezin izletni odsek in poverjenike posameznih gostilničarskih zadrug iz cele Kranjske in sosednih dežel. »Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem« je pokazala s tem tako sijajno uspelim izletom, kako vidno napreduje in se krepi in koliko vsestranskih simpatij si je že pridobila in to ne samo na Kranjskem, marveč tudi pri tovariših v sosednih deželah. Otroški vrtec družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Ivanu - Vrdela - Trst praznuje letos 1. julija ISletnico svojega obstanka. Kako potreben je bil ta zavod vidi se leto za letom pri vpisovanju. Prva leta je bil vrtec zaseben, potem pa ga je spre- jela družba C. M. kot svojo last. V juliju — leto pozneje po otvoritvi vrtca 1898. so se otroci prvikrat slikali,1 na tej sliki vidimo sedaj živeče, nadarjene in čvrste mladenke in mladeniče. Dva teh sta v Idrijski realki, eden že sedmošolec, drugi v Gorici; potem so gimnazijci v Trstu. Dva sta v trgovini v Ameriki; med temi so nekateri še čili »Vrdeljski Sokoli«. Med deklicami pa najdemo tretjeletnico učiteljišča v Gorici, druge v raznih šolah in par uradnic; dve sta že celo omoženi in mladi materi. Takrat je moral plačevati vsak otrok 2 K mesečno, zato so bili le otroci premožnejših staršev; odkar pa je vspre-jela Družba vrtec kot svojo last, je odpadla ta mesečnina in od takrat je vrtec vedno prenapoljnjen. Ves čas vodi in podučuje v njem ga. Germekova, katera je v teh 15 letih izučila še drugih 10 vrtnaric. — Slika II. nam kaže sedanje osobje vrtca in lepo vrsto naših malčkov, up in nada naše bodočnosti. Želimo tem otročičem, da bi ostali vrli Slovenci, da bi po 15 letih, tudi o teh mogli zabeležiti, toliko in tako čvrstih in pridnih mladeničev in mladenk kot v I. sliki. Vlom na Dolenjski cesti v Ljubljani. Na binkoštni pondeljek so tatovi vlomili v prodajalno gostilničarja in trgovca g. Ma-renčeta. Po ovadbi je policija storila v svrho izsledbe storilca vse potrebne korake in se ji je posrečilo s pomočjo poštenega občinstva, posebno gospe Pav-škove, gostilničarke na Martinovi cesti, še isti dan dobiti storilce. V gostilno gospe Pavškove sta prišla namreč dva gosta in hotela izmenjati drobiž v debel denar. Ker tega nista mogla sta odšla, a se potem zopet vrnila. Gospa Pavškova pa je poslala po policijo, ker se ji je to sumljivo zdelo, katera ju je aretirala. Pokazalo se je, da sta prava storilca, kar sta potem tudi priznala. To sta Ivan Lejačevič. rojen 1889. v Rečici pri Karlovcu na Hrvaškem, po poklicu pekovski pomočnik, drugi pa je Karol Železen, rojen 1891. v Muraszom-bathu. Pri sebi sta imela še za 14 K drobiža, ključ in Marenčetov gostilniški nož. Lopova sta prišla prejšnji dan v Marenče-tovo gostilno pit, pri koji priliki sta si ogledala prostore in napravila načrt, ki se jima 15 letnica otroškega vrtca C. M. D. v Trstu: Obiskovalci otroškega vrtca 1. 1898 in učiteljica Antonija Germek, 15 letnica otroškega vrtca C. M. D. v Trstu: Obiskovalci "otroškega vrtca, na levi gospč. učiteljici, na desni voditeljica g. Antonija Germek. je popolnoma posrečil. Lejačević pravi, da je vlom izvršil sam, njegov tovariš pa da je pri tem popolnoma nedolžen. — Pred tremi dnevi je bilo vlomljeno tudi v stanovanje tovarniške delavke in posestnice Ivane Terceljeve na Cesti na Loko. Sto- svojega vodje g. Zorka Prelovca »Usliši nas Gospod!« Nato je govoril pisatelj E. Gang! iz Idrije krasen nagrobni govor, ki je orisal življenje in delovanje dragega pokojnika, zlasti povdarjajoč njegove zasluge kot učitelja preljube slovenske mladine. vsod. V združenju je moč, ta pregovor je tukaj gotovo najbolj na mestu, oziroma, najprej se vidi pri gasilnem društvu moč enotnega in skupnega delovanja. Ko izbruhne požar, ta siloviti element, kaj je človek proti tej sili ? ! A združen ga pre- Odkritje nagrobnega spomenika Fr. Paplerju v Borovnici : Dež. po- Slava rokodelstvu: G. Alojz Majcen, ki je že 35 let mizarski mojster pri slanec E. Gangl (X) govori slavnostni govor, v ozadju na levi „Sokoli“ Sv. Tomažu pri Ormožu, njemu nasproti njegova soproga, (X) njuna hiša. in na desni ognjegasci kot častna straža pokojniku. rilci so pristavili lestev, po kateri so šli v podstrešje, potem pa v stanovanje, kjer so pokradli nekaj dragocenosti in 20 kron denarja. Kakor se je dognalo, sta bila vlom izvršila neki brezposelni Fran Arhar, ki je pred kratkim pokradel v vilah na Cesti na Rožnik kokoši in zajce in zelo nevarni, že dvajsetkrat predkaznovani tat Alfons Zaruba. Policija je po predpreiskavi vse tičke izročila sodišču, kjer pričakujejo na-daljne usode. Gospod Marenče je bil zavarovan za škodo po tatvini pri »Prvi avstrijski zavarovalnici.« Opozarjamo na oglas. Koncem govora je položil na grob krasen šopek rož Paplerjevih ljubljenk. Na to je zopet zapel »Ljubljanski Zvon« mešan zbor »Vigred se povrne« in moški zbor »Blagor mu« tako krasno in ginljivo, da je skoraj v vsakem očesu mnogobrojnega občinstva zalesketala solza. Udeležba je bila jako častna. Borovniška šola. z učiteljstvom »Ognjegasci« in »Sokoli« so dali častno stražo in veliko drugega občinstvo je počastilo pokojnikov spomin. To je dokaz, kako spoštuje narod svoje zveste učitelje. Narodu, ki tako ceni svoje prave učitelje, gotovo zasije lepša Velikanske povodnji na Ogrskem: Vojaštvo rešuje ponesrečence. Odkritje nagrobnega spomenika pokojnemu nadučitelju Fr. Paplerju v Borovnici. Dne 19. majnika t. 1. so odkrili zelo slovesno nagrobni spomenik vrlemu nadučitelju Franu Paplerju. Od blizu in daleč so prihiteli njegovi nekdanji učenci k temu slavju. Pevsko društvo »Ljubljan. Zvon«, katerega je zopet pripeljal v Borovnico hvaležni Paplerjev učenec odvetnik dr. A. Švigelj, je zapel pod spretnim vodstvom bodočnost. Slava spominu vrlega učitelja! Sliko in življenjepis Paplerjev smo priobčili v 4. letošnji številki našega lista. Današnja slika nam kaže prizor slavnosti odkritja spomenika, ko govori pisatelj in dež. poslanec E. Gangl. Biagoslovljenje zastave gasilnega društva na »Trati« nad Logatcem. Gasilna društva so velikega pomena po- maga. Ker se pa vsako društvo ali korporacija rada zbira pod svojo zastavo, tako si tudi gasilna društva omislijo zastavo. Današnja slika nam kaže veselico pa blagoslovljeno zastavo gasilnega društva na »Trati« nad Logatcem. Sv. Tomaž pri Ormožu. Dandanes se praznujejo kaj pogostoma razni jubileji, kakor : srebrne, zlate in diamantne poroke, jubilej službovanja itd. Naša slika nam pa kaže moža - mojstra, ki se peča že 35 let z mizarskim rokodelstvom. Ako zaslužijo drugi jubileji pozornost, zasluži jo i jubilej rokodelstva. Mojster Alojzij Majcen je star 55 let in za ta leta vsekakor čvrst, da še lahko opravlja težki rokodelski posel. Cast vrlemu možu! Povodenj na Ogrskem. Kakor pred dvema letoma, tako so tudi letos vsled ogromnega deževja izstopile reke Tisa, Temes in Maroš. Poplava je nastopila s tako naglico, da ljudje niso niti utegnili pobegniti iz hiš in je mnogo lindi utonilo. V nekaterih krajih ljudstvo vkljub deževju že dva dni prenočuje na prostem, kjer se čuti varnejše, kakor v hišah. Cele vasi so porušene, mostovi raztrgani in ndnešeni, tudi železniški mostovi in proge. Cele črede živine so utonile. Škodo cenijo na več I miiionov kron. Voda pa še vedno narašča. I Naša slika nam kaže prizor, ki se odigrava i na kraju povodnji. Velike tatvine popolnoma odstraniti je naravnost izključeno in nobene varnostne odredbe mso tako varne, da bi zabranile ob današnjem napredku časa — vedno boli množeče se vlomske tatvine. Edino kar odgovarja, za ohranitev svoje lastnine, dammi ihn razmeram, je zavarovanje proti tatvini. Za primeroma zelo malo zavarovalnino morete brezskrbno zatisniti očesi k počitku. Zahtevajte pojasnila nri glavnem zastopu vzajemno zavarovalne banke »Slavije« v Ljubljani, ki je zbog svoje ku-lanee — kot prvi slovanski zavod v Avstriji — znana no celi naši monarhiji in izven meja. Banka »Slavija« ima tudi posebno ugodne in nizke cenike za zavarovanje življenja. Krvavi dan v Budimpešti. Socialni demokrati so proklamirali za 23. m. m. generalno stavko ter ce je tej stavki pridružilo vse delavstvo. Delavci so izdali noziv, da moralo na vsak način oh 1П nred parlament da demostrirajo za splošno in enako volilno pravico. 1 k * 4 k !» I t ed 1 1 g v I i fi- \ ed l< S j, £ 4 t- h i It £ { •S3j « «r fi S' S *,¥> 5 $ = (C -O ; , J ti 35 C f •'E fn O 3 5 ■* £ lij I E P X M S. « - 0 Ј2‘ rS » § Izdan je bil poziv, da morajo delavci neustrašeno naprej in se ne smejo ustaviti pred nobenimi zaprekami ter premagati vse ovire, ki bi se jim stavile nasproti. Ob 6. zjutraj je zasedlo vojaštvo in policija vse dohode do parlamenta. Vojaštvo je imelo nabite puške in policija ostre patrone v revolverjih. Na tisoče in tisoče delavcev se je zbiralo že v ranih urah na ulicah. Mase so se začele ob 10. pomikati proti ulicam, ki vodijo k parlamentu ter so delavci poskusili prodreti skozi vojaški in policijski kordon. Ob pol 11. dopoldne se je boj pričel. Delavci so streljali iz revolverjev, vojaštvo pa odgovarjalo s salvami. Pri prvi salvi je bil en delavec ustreljen ter je na mestu umrl, 80 delavcev je bilo težko ranjenih. dejali demonstranti čakalnico cestne železnice, ter izkopali cesto in napravili kamenite barikade. Potrgali so telegrafske in brzojavne žice, dvignili iz ceste kabel in napeljala žice po ulici, v akcijo je stopila policija na konjih, ki pa se je morala umakniti pred demonstranti. Na Vaszi utzi so prevrnili demonstranti tovorni voz ter ga zažgali. Na Ferdinandovem mostu so prevrnili voz s petrolejem in ga zažgali. Ob pol 8. se je zbrala v Ujpesti utci tisočglava množica ter začela graditi barikade. Ob 8. je nastopilo vojaštvo in sicer 15 bataljonov in sicer 9 budimpešt. in 6 bataljonov iz dežele. Poleg tega dela službo še 400 rudarjev na konjih. Aretirane, kakih 400, je izročila policija državnemu pravdništvu. Vse te grozote pa je izzvalo madžarsko nasilje, v prvi vrsti nekronani kralj Abadie — kotiček. In če dobim tudi zastonj ne kadim druzega ш, nego ABADIE sTROÄ s FERROL BATO ( 5 SV. JURIJEM). Gospodarstvo. V tekočem letu je bilo v slovenskih dnevnikih citati že več zahval banki „Slaviji“ za hitro in točno izplačilo zavarovanih kapitalij vsled smrti zavarova-teljev. Vse te zahvale očividno dokazujejo potrebo in korist življenskega zavarovanja, obenem pa tudi jasno govore, pri katerem zavodu se je treba zavarovati. Slednje bodi posebno poudarjeno, kajti ravno o presoje-vanju tega velikega slovanskega zavoda kažejo mnogi Slovenci staroznano, nesrečno slovensko slabost, da omalovažujejo svoje in poveličujejo ptuje. S slovanskega stališča priporočamo tudi mi najtopleje banko „Slavijo“, ki ima za življensko zavarovanje in za zavarovanje dote otrok posebno nizke cene in najpriklad-neje načine. Z vsakršnimi pojasnili nemudoma in drage volje postreže generalni za-stop banke „Slavije“ v Ljubljani. Slab pevec; »Jelite, gospod pevovodja, da jaz sedaj nič več tako slabo ne pojem?« Blagoslavljanje zastave gasilnega društva na „Trati“ nad Logatcem. Množice so ustavile tramvaj in napravile iz vozov barikade. Vnel se je silen boj, na večjih krajih se je morala policija in vojaštvo premoči delavcev umakniti. Na trgu Svobode je bil ustreljen 12 letni deček. Zvečer je vodstvo delavskih organizacij sklenilo, da se konča generalna stavka in naj se drugi dan vsakdo vrne na delo. Drugi dan je izdal župan poročilo, da je bilo pri izgredih prejšnji dan 7 oseb usmrčenih in 150 težko ranjenih. Ker so razna podjetja delavce izprla pričeli so se isti zopet zbirati. Na Vaszi in Ujpesti utci se je zbrala tisočglava množica v jutranjih urah, ki je bila večinoma sestavljena iz iz-prtih delavcev. Ti so naskočili tovarne in razna podjetja, razbili vrata, udrli v delavnice in vse demolirali. Posredovati je moralo vojaštvo. Na križišču Lehel utce so prevrnili demonstranti več tramvajskih vozov in jih uporabili za barikade. Policija je demonstrante razgnala, ter pri tem dva težko ranila. Ravno na istem mestu so raz- Modni salon Ozmec Pepina Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 4. bugata zaloga vsakovrstnih damskih in otro- ■ ških klobukov. Žalni klobuki vedno v zalogi. I I Ogrske grof Tisza. Madžarskim magnatom se še vedno zdi, da so več kot ljudstvo in da je masa ljudstva za to tu, da se pusti od njih tepsti in tlačaniti. Izlet v Žirovnico priredi v nedeljo 9. junija t. L CM. podružnica za Savo, Javornik in Koroško Belo. Spored: 1. Sprejem gostov ob pol 3. popoldne na kolodvoru v Žirovnici. 2. Koncert (petje in godba.) 3. Razna zabava: šaljiva pošta, postaja brezžičnega brzojava itd. itd. Sodelujejo razna narodna društva. 4. Skupno slikanje društev in raznih skupin, katere Slike bo priobčil „Sl. Ilustrovani Tednik.“ 5. Licitacija živega blaga. Prireditev je namenjena v prid otroškega vrtca na Savi, pričakuje se torej obilna udeležba. Ker poteče mnogim naročnina, opozarjamo vse, da jo naj pravočasno obnovijo, da ne bo nevednosti pri pošiljanju. Kdor ne obnovi naročnine, mu ustavimo pošiljanje lista. Svetujemo Vam, da revmatičnih in protinskih bolečin v križu in po udih, trganja v ledjih ne zanemarite. 12 steklenic za poskušnjo Fellerjevega fluida z znamko »Elza fluid« stane samo 5 kron. Razpošilja E. V. Feiler v Stubici, Elza trg 280 (Hrvatsko). N E sne 1E-JEVA moka za otroke Pepete» I otroke In bolnike m talnem. Ф Vsebuje peere planinsko mleko, SkalU» K 180 t viakl lekarni ln drogetyL 0 TkfxVkpn i"Alr ? Zdrav žalodec imamo in nikakih bolečin in tiščanja v želodcu, odkar rabimo Feller-jeve odvajalne Rhabarbaro l/ULFCzl LCtk e krogljiee z znamko „Elsa-krogljice“. Svetujemo Vam iz lastne izkušnje, poskusite iste, ki pospešuje prebava ———. in krepe želodec, 6 škatlic franko 4 K. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Feiler, Stubica, Elsa trg 280, Hrvatsko. Krvavi dan v Budimpešti: Policija in vojaštvo razganja demonstrante, ki so navalili na parlament ter napravili barikade. Najboljše sredstvo zoper stenice in drugi mrčes je MORANA. Morana uniči stenice in golazen ter se naroči pri M, Škrinjar, Trst, ulica Ferriera 37. 1. Dve steklenici staneta K 3'20, pri večjem naročilu popust, trgovcem rabat. Vid Carf mizarski mojster in stavi-telj mlinov v Guštanju-Tolstivrh na Koroškem, izdeluje vsakovrstne navadne in umetne mline in žage. Poskrbi po tovarniških cenah dobre motorje na bencin in poljedelske stroje Prevzame tudi vsake vrste mizarska dela. Proračun in načrte izdela zastonj in ne zaračuna zato potrebnih obiskov. Slovenci ! Svoji k svojim! Pozor! Pozor! Pristne oljnate in suhe barve na debelo in drobno Premeri & Jančar Ljubljana Dunajska cesta štev. 20. Izborne emajlne glasure, laki, firneži, čopiči itd. Podpirajte domačo trgovino. ftmmmz 830 Spominjajte se družbe sv. Cirila in Metoda. iTPiVfr/ržt-n П W НТ1ГП->>^ k^^lT,rTF&^~>VHTII m m 11 I!■ ts/4> Franc Može Sv. Petra nasip št. 51 = krojaštro —. najmodernejše po najnižjih cenah. Najfinejša izdelava 22 K. Na zahtevo pridem na dom. Pod Stolom v Mostah pri Žirovnici ima 10 opravljenih sob za tujce, jako romantičen kraj ; v hiši se nahaja gostilna, velik salon ter prostorni vrt. Cene jako zmerne. V hiši se nahaja trgovina, katera se odaja v najem s 1. junijem. V trgovini se nahajajo stelaže, katere se tudi prodajo po nizki ceni; ker se v obližju gradi elektr. centrala, bi prav lepo izhajal. Pojasnila daje Viktor Baloh, prisilni upravnik, Megličevega posestva v Mostah :: pošta Žirovnica na Gorenjskem. :: Turisti T Naročite se na elegantni, krasno X Ul IS 11 . in bogato ilustrirani turistki časopis „Slovansky Turista“ IV. letnik. Samo pogled v ta turistki organ Vas neredi njegovim prijateljem. — Celololetna naročnina 6 K. Slavnim kopališkim oskrbništvom, hotelom in restavracijam pp. dobavateljem turistovskih in športnih potreb se priporoča da inserirajo v „Slovanskem Turistu“. Upravništvo v Pragi-Smichov, ŠvarzenbergOva ulica 19. Prvi zakonito izprašani pleskarski mojster na Kranjskem Anton Mitteregger Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 6 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela v :: mestu in na deželi. :: :: S s \ ! ! S 1 Modna in športna ::: trgovina ::: P. Magdič, Ljubljana Nasproti glavne ::: pošte ::: Krasne bluze iz svile, volne, batista in barhenta. Hišne halje, spodnja krila, predpasniki za dame in otroke. Moderci, najmodernejši kroj v krasni izbiri. Moderčki iz batista in Sifona. Damski klobuki in čepice, otročji klobuki in čepice, pajčolani, igle za klobuke, pajčolani za neveste, mirtovi venci in šopki. Kravate, pentlje samoveznice, vedno najzadnje novosti, od preproste do najfinejše vrste. Ščitniki iz svile, volne in bombaža. Moderni svilnati robci za žep. Specialiteta šerp za gledališče: svilnate in čipkaste šerpe, volnene rute (pleti). Svilnato blago, modno in gladko in v najmodernejših vzorcih, gladki in pa modni baržuni, pliši, tenčice. Damsko perilo ovratniki, manšete, srajce, spodnja krila, hlače, predpasniki, žepni robci, krasna izbira švicarske vezenine, kopalni plašči in obleke frotir brisalke in vse druge kopalne potrebščine. Milo, dišave ustna voda, voda za lase, kolinska voda, zobna krema, puder, ščetke za obleko, lase, zobe, nohte, brke in klobuke, glavnike, zrcala obveze za brke, gumijaste gobe in vse druge toaletne predmete. Modno perilo kakor srajce bele in barvaste, spalne srajce, spodnje hlače, žepni robci, ovratniki, manšete, naprsniki beli in barvasti. Narodne zastave narodne torbice, blazine, preproge, tableti, zagrinjala, vezenine. Razni društveni znaki, potrebščine za telovadna društva in drugi šport. Potrebščine za šivilje čipke, čipkasto blago, čipkasti ovratniki, šerpe, vložki in motivi, pozamentarija, vezenine, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje, svilnati in baržunasti trakovi, podloga, gumbi zlati in srebrni, resice, čipke, žnore, porte in trakovi. Dežniki in palice vsake izvršbe in cene, galoše nočni čevlji najboljše vrste kakovosti, usnjate, suknene gamaše, pletene patent gamaše, potovalni pleti in odeje, zračne blazine. Cilindri, klobuki trdi in mehki vedno novejše oblike in barve. Zaloga svetovno znanih Borsalino in Pichler klobukov. Čepice iz angleškega sukna usnjate in kožuhovinaste. Za turiste volnene srajce, sviterji in nogavice, dokolenice, nahrbtniki, specialiteta pletenih gamaš, dereze, krplje, cepini, vrvi, plezalke, ski, sanke, raznovrstne aiuminium posode itd. Modna in športna ::: trgovina ::: P. Magdič, Ljubljana Nasproti glavne ::: pošte ::: .2 ' U Ф 03 ,8 ► o & o 5 5 "e H ) 3 i -S ! 9 I Š 15 •I I a i D ^ I 1 I Tatinski vlom pri g. Marenčeku na” Dolenjski cesti v Ljubljani: Vlomljeno okno, skozi katero se je splazil tat v hišo. Prva avstrijska zavarovalnica proti tatinskemu vlomu v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 6 Vodja: g. Albert Pečevnik. Delniška glavnica 1,000000K. Garancija Monakovske povratne zavarovalne družbe 220,000.000 K. Sprejema oglasila in zavaruje po najnižjih cenah zoper: tatinski vlom in tatvino, poneverbo uslužbencev, kavcijsko zavarovanje, nezgode, nesrečo z avtomobili, poškodovanja poslopij provzročenega po vodovodih in dosmrtno zavarovanje zoper nezgode z enoletnim vplačilom. Življensko zavarovanje po najprikladnejših kombinacijah ! Vsa pojasnila brezplačno in poštnine prosto. H Kažipot za izletnike, turiste in letoviščarje. Gostilna Strekelj, Bled-Grad 5 HOTEL PETRAN 'ЗШз* BLED r ?... HOTEL „JEKLER“ 4- BLEP NAD „ZDRAVILIŠKIM D0M0M“. "= ,,,,,,,,,,,,,,,, 111111111111111111111 HOTEL SEKOVANIC BLED 34 sob za tujce. — Velik senčnat vrt. se priporoča za obilen poset. Na zahtevo mrzla in gorka jedila. — Prenočišča. MARTIN TANCAR, Jesenice (poleg kolodvora). Sobe za tujce. Gostilna. Hotel Tratnik li"i:,SiL'i.LIKia2n,: Zračne sobe — izborno vino — fina kuhinja. Nizke cene. Dobra postrežba. Pozor! Pozor! Letoviščarji in penzionisti. V lepem trgu na Gorenjskem se odda več stanovanj. Prav pripravna so za penzioniste. — Oddajo se pa tudi meblovane sobe za letoviščarje. .Zadružni dom' ima svoj lastni vodovod, kopalno in pralno sobo. — Vprašanja in ponudbe sc naj pošiljajo naravnost na lastnico Posojilnico in, hranilnico v Moravčah. 219 Kaj je Nutrigen? Iz izbornih redilnih snovi sestavljeno liranivo, ki’èe zbog« svojega velikega slovesa imenuje kralja hranil. .: < Zahtevajte zastonj poskušnjo Nutrigena ! Radevolje pošilja z vporabnim a navodilom vred Nutrigen - podjetje Budapest VIL, Erzsebet körut 16 odd. 179._ FRANC JAKOPIČ Ljubljana, Bohoričeva ul. št. 11 Vodmat. (Zraven mestne ubožnice.) Stavbeno umetno in konstruk-: cijsko ključavničarstvo. : Špecialiteta: Železne svetilke. Načrti in proračuni so na zahtevo na razpolago. Se priporoča sl. občinstvu kakor tudi prč. duhovščini za sprejemanje vseh v to stroko spadajočih del kakor : obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, žično omrežje, žično omrežje nà stroj, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, železne stopnice, svetilke, ograje na pokopališču i. t. d. : Solidna postrežba. famo Tolstovrško slatino ki se naroča v Tolstemvrhu p. Ouštajn (Koroško). KrojaStvo Josip Ahčin Ljubljana, Frančevo nabrežje 31. Vsestransko pohvalna postrežba. — Najmodernejše blago, od najiinejšega do najcenejšega vedno v zalogi. — Kulantni plačilni ii______pogoji-______Ü K R» feVfr ♦)V-ll 1 Visoke obresti. Lepo priliko vložiti svoj denar pri popolni varnosti za neobične obresti od 5°/o imajo vlagatelji še nekoliko časa pri dalmatinskih občinskih hranilnicah, ustanovljenih zadnje čase po zaslugi našega rojaka g. Avg. Endlicherja, kateri je, ko je šel kot ravnatelj deželne hipotečne banke v pokoj, ustanovil v Dalmaciji dve občinski hraniinici, ker je uvidel, da deželna banka ne more priskočiti malim posestnikom, kateri so morali plačevati 10—16°/o obresti, zadosti v pomoč. Najmočnejša je občinska hranilnica v Drnišu, katero še sedaj vodi naš rojak. Opozarjamo na tozadevni inserat v našem listu, in opozarjamo, da smo se informirali, da hranilnica vlagateljem ne bode znižala obrestne mere, če bi se ista prav znižala za nove vloge. Vsak naš prijatelj ne čita samo Sl. I. T., ampak ga tudi plača in mu pridobiva novih naročnikov. Tvornica klavijolin Bajde & komp. Ljubljana Dunajska cesta 73. Klavijolina vij oli n a s tipkami in lokom, najpreprostejše igranje, nežen, daleko-donec glas. Inserenti se vabijo na ogled. Prospekti brezplačno. Patenti v vseh državah. Moji gramofoni in (jodbeni automati so vendar le najboljši. A. Rasberger, Ljubljana, Sodna ul. 5. Prva in največja zaloga gramofonov,automatov, plošč, šivank itd. Gospodarski upravitelj, 26 let star, izurjen v kmetijstvu, z dobrimi izpričevali, zmožen slov. in nemškega jezika v besedi in pisavi išče službe. Naslov v upravu u % Pošiljam svoja izborna kolesa znamka ,BOHÉMA‘ štiri mesece na vpogled in poskušnjo. Pneumatiki in posamezni deli — zelo po ceni. ~— Ugodni plačilni pogoji. — Ilustrirani : : ceniki gratis in franko. : : p1 Opočno na drž.žel. 4 št. 2116, Češko, tvornica koles. 41. Gospe se smejijo 216 od veselja, ko dobijo to blago : 12 metrov lepo sortiranih ostankov . . samo 5 K 10 „ rumburške tkanine................5 , 10 „ dobrega chiffona.................5 ! 9 „ Zefir za srajce................ „ 5- „ 7 „ delen za obleke................ „ 5 „ 6 „ atlassatin pri pranju ne zgubi barve „ 5 „ 4 „ modni štof v vseh barvah . „ 5 „ 2'/2 „ štof za bluze s svilo ... „ 5 „ 2 „ čisto volneno angleško sukno „ 5 „ 4 komade sortiranih predpasnikov za kuhinje.................. . „ 5 „ 2 „ fini laneni prti........... „ 5 „ 2 „ fine posteljne odeje ... „ 5 „ pošilja se po pošt. povzetju pri naročilu od 15 K franko. Rudolf Lichtner, Litmerice V. češko. Za neugajajoče denar nazaj ! Češko. Pozor ! Pozor : Drože — Presgerm. Cene po dogovoru, večja natočila imajo še za celo leto dopust. — Naročila od 4 kg pošiljam franko. Pričakuje cenj naročil beležim z odi. spoštov Maks Zaloker Piva ljubljanska tovarna droi v lastni hiši Rečna ulica štev. 5 In Kladeina ulica štev. 17. V. Plachota civilni in vojaški krojač Vegova ulica št. 2 priporoča se slav. občinstvu za obilna naročila. Postrežba solidna in točna. Cene jako zmerne. тгЈгталу-гтз-и-лупсги- Mazilo za lase napravi gospa Ana Križaj v Spod. Šiški 222 pri Ljubljani. V treh tednih zrastejo najlepši lasje. Steklenica po 2 K in po 3 K. Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las. Zadostuje samo ena steklenica. Gregor Jenko čevljarski mojster, Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 43. se priporoča v izvršitev vseh v njegovo stroko spadajočih del kakor tudi popravilo galoš. Bllli!iiii!ilililiiliill|||||||||||||||||ii||jj||||ii||j|i|||i|j|||jjjjij|||||||||i|||iU!M Čuvajte se peg. Vaše obličje bo krasno, čisto =! ЈЕ in fino kakor alabaster. Ш j Pege, pike, izpuščaje j jjf rdečico obličja in nosu, sive in rumene lise ijj Ш |n vsak neprijeten nedostatek odstrani za- E! ~ jamčeno v 6 dneh „Vladicca balsamin“. Ste- i| Уј klenica K 2'50. Rationell hals, milo K V20. E= ПЕ Učinek je opaziti že po enkratni rabi. E: I — Neprijetne dlačice -Ш EH z obličja in rok odstrani trajno in brez bo- EE EE lesti v 3 minutah edini zajamčeno neškod- EEE EH Ijivi „Sattygmo“. Steklenica K 2'50. EÉ I = Bujna rast las in brk = |jl EE se doseže takoj z edino najboljšo lasno mastjo E; EE (izvlečkom) „Poarine“. Cena K 4—2. EÉ Bujno polnost-krasno I — oprsje = I = doseže vsaka slabotna dama v treh tednih, g g Učinek zajamčen. Neštevilni zahvalni in pri- g g znalni dopisi zdravnikov in dam so na raz- g g pelago. Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino g g krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 ste- g g klenice univerzalnega sredstva Et - Admille g g z navodilom 5 K. K temu posebni kremni g g izvleček „Vladicco“ 2 K. Prodaja in razpo- g g šilja edino ord. kosm. laboratorij g e W. Havelka, Praga-Vršovice št. 752. e Velika zaloga dvokoles, šiv. in krnel, strojev, gramofonov, orkestrijonov itd. Mehanična delavnica. Poliranje z električno gonilno silo ter emajliranje dvokoles na plin. Kolesarjem v korist! Kdor hoče staro dvokolo obnoviti, naj ga pošlje takoj emajlirat, ki stane 6 K, v različnihfbarvah 8 K pri BATJEL-U Gorica, Stolna ulica št. 2—4. Prodaja na obroke. Ceniki franko. Velika izbira že rabljenih dvokoles in vsakovrstnih strojev. I A. Kje pa pustite brusiti svoje nože in škarje ? B. Pri gosp. Ivanu Kraigherju. On je fin umetni brusač. Tudi se dobi pri njem vsakovrstno zelo dobro blago. Obiščite ga, stanuje v Ljubljani, Židovska ulica štev. 3. Ana Goreč Ljubljana, Rimska cesta št. 11 Podružnica : Marija Terezija cesta štev. 14, gostilna pri „Novem svetu“. Trgovina s kolesi in deli. : Najboljše pnevmatike. : Izposoj e vanj e koles. Ljubljansko mestno kopališče odprto od 9. ure zjutraj do 8. ure zvečer. 222 „KOLEZIJA“ (Hribarjev gaj.) Nanovo otvorjena gostilna z vso točno postrežbo. : : : Prostor za ballncanje Se priporočata IvUU in Lucija Gril. y 1 ■ • Л KLIŠEJE na cink, baker in medenino za časopise, umetniške priloge, učinkujoče (efektne) inserate, cenike, varstvene znamke. Debeli tisk za fotolitografijo; stance, risbe vsake vrste. JOSIP STR ANYAK fotokemigrafičen umetniški zavod DUNAJ VIII/2. Tfgergasse štev. 13 Telephon 18u08S OOOOOOOOOOOOOOOOOO00000000 V D v Drnišu v Dalmaciji sprejema hranilne vloge od K 2 — do K 100.000 — proti 5°/0 obrestovanju, ter povrača zneske do K 5U0( brez odpovedi, zneske do K 20.000 proti prijavi 8 dni, večje zneske po dogovoru. — Za polletno izplačevanje obresti izdaja na zahtevanje obrestne knjižice Dopisovanje v slovenskem in hrvaškem jeziku. Za varnost hranilnih vi og in njih obrestovanjc jamči občina Drniš. Trgovina s steklom DlTllŠek, Ljubljana Stari trg štev. 28. priporoča po Iiajnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirov za podobe. Prevzema vsa v steklarsko stroko spadajoča dela. Najsolidnejša in točna postrežba. Ivan Slana, krojač Ljubljana, Sv. Petra c. 52. se priporoča slav. občinstvu v izvršitev vsakojakih kro-/. z. jaških del. /. Cene zmerne. Postrežba solidna.