63. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 17. marca.
XXIII. leto, I8';l0.
Izhaja vsak dan mvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vst ro-o ge r sk e dežele za vse leto 1& gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 3U kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr,   Za pošiljanje na dom rakuna «.i
po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 8 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr.. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ah večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. Dpravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Neplodovitost parlamenta.
Parlamentarizem v Avstriji gotovo ni opravičil nad, ki so se stavile vanj. Vladali so že liberalci in konservativci, a uspehi njih delovanja so jako skromni, zlasti kar se tiče zakonodaje. Še vedno veljajo največ zakoni iz absolutistične dobe, ki se prav ne ujemajo več z duhom časa, pa tudi ne z duhom ustave. Skrajni (as bi že bil, da bi se taki zakoni predelali v dubu ustave. Tako velja še neka policijska naredba iz absolutne dobe, ki naravnost nasprotuje svobodščinam, ki so nam zagotovljene v ustavi. Neprilike, ki izvirajo iz te naredbe, čutile so že vse stranke, a vender se ne morejo sporazumeti, da bi sklenile nov policijski zakon, ki bi se ujemal z duhom ustave.
Pa tudi kazenski zakon je zastarel, kajti izvira že iz 1803. leta. Predelal se je bil sicer 1852, pa le neznatno. Od tega časa, kar se je izdal ta zakon, se je javno življenje jako premenilo. Novejše znajdbe so preustrojile razmerje mej posamičnimi razredi človeške družbe. Za tako premenjene razmere stari kazenski zakon več ne zadošča. Vse stranke priznavajo, da je sedanji kazenski zakon pomanjkljiv in poprave potreben, a vender kakor stvari sedaj stoje, ni misliti, da bi kmalu dobili novega.
Od 1862. leta se je Že večkrat poskušalo predelati kazenski zakon, a vselej je ostalo le pri poskusih. Omenjenega leta se je bila sestavila komisija v justičnem mininterstvu, da izdela nov kazenski zakon. Od tega časa imamo že več načrtov, ki pa noben ni postal zakon. Hvejev je obležal v odseku, ker se je vsled političnih dogodkov razpustil parlament. Leta 1874. je pravosodni minister Glaser predložil načrt, katerega je rešila zbornica poslancev. V gospodsko zbornico pa načrt ni prišel, ker je poprej odstopilo Auerspergovo mini-sterstvo in ž njim Glaser.
Minister Pražak je 1881. leta predložil zopet nov načrt, toda državni zbor ga ni rešil do konca legislativne dobe 1884. leta. Sedanji pravosodni minister je predložil bil zopet nov načrt, katerega je rešil kazenski odsek, a vender se sedaj zagotavlja,
da zakon nikdar ne bode postal. Pokazale so se nove ovire. Konservativcem načrt, kakor ga je vsprejel odsek, ne ugaja, očitajo mu, da je le malo predelan Grlaserjev načrt, ki je pa osnovan preveč v liberaluem duhu. Mi sami priznavamo, da načrt ima nekatere pomanjkljivosti, zlasti proti denarnim globam se da precej ugovarjati, ker revnejše ne primerno huje zadevajo nego bogatine. Te pomanjkljivosti bi pa ne smele biti povod, da se reforma kazenskega zakona odloži. Naj ga pa zbornica tako predela, da bode ugajal potrebam prebivalstva. Gotovo je slabo spričevalo za parlament, da bi kacega dobrega zakona dognati ne mogel.
Pa tu se nič govoriti ne da. Položaj je tak, da državni zbor zares ni sposoben za kako večje delo. Rešuje le začasne posle, pred vsem dovoljuje budget vladi in potrjuje letne račune, prav kakor občni zbori pri kacih delniških društvih, samo da se to vrši z večjimi formalnostmi.
Sedaj nastane vprašanje, kaj je povod ne-plodovitosti parlamenta, ko vender narod v državni zbor pošlje najboljše svoje može in se v gospodsko zbornico kličejo možje, ki imajo zasluge za cerkev, državo, znanosti ali pa narodno blagostanje. Temu je uzrok, da nemarno v državnem zboru veličin strank s skupnimi programi, temveč le frakcije, ki se le za silo zjedinijo v večje stranke, a vender goje vedno le svoje posebne težnje in nemaj o pravega pojma za skupnost.
Da je tako, je mnogo krivo, da se ni točno izvela narodna jednakopravnost v zmislu ustave. Ko bi se bili z uresničenjem narodne jednakoprav-nosti odstranili narodni razpori, bi bilo veliko ložje sestaviti velike stranke, katere bi vodila občna politična načela. Tako pa parlament ni zmožen za nobeno večje delo in se tudi UBtavni duh prav v narodu oživiti ne more. Marsikdo se že povprašuje, čemu plačujemo toliko tisoč za parlament, če pa državni zbor nobenega velicega dela ne zvrši. Razmere pa prej ne bodo bolje, da bodo odločilni krogi spoznali pravi uzrok parlamentarnoj neplodovitosti, česar se nam pa še ni tako hitro nadejati.
Iz državnega zbora.
Na Dunaji 14. marca.
Danes je zbornica poslancev najprej potrdila podaljšanje proračunskega provisorija za mesec april in maj. Proti podaljšanju je govoril poslanec Vašaty in pri tej priliki se pritožil, kako vlada preganja mladočeško stranko. Pa tudi proti staročeški stranki se je govoruik obrnil in razkril njeno postopanje z Mladočchi v češkem klubu. Dalje je govornik ostro kritikoval češko-nemško pogodbo ter jo nazval izdajo češkega naroda. Ta govor in Rigerja odgovor so bili zanimivi momenti današnje seje.
Druga točka dnevnega reda je bilo posvetovanje zakona ob odškodovanji krivo obsojenih. Od-borova predloga se je vsprejela in tako ustvarjen je zelo blag zakon, akoravno ni v vseh zadevah popolen. Morda se posreči gospodski zbornici po-mankljivosti, ki jih še ima na sebi, odstraniti. Za Avstrijo je pa to velike važnosti, da je ona prva uvela tak zakon, ki bo nedolžnoobsojenc e barem nekoliko odškodoval. Debata o tem zakonu ni imela nič zanimivega, da se je vršila skoro pri praznih klopeh. Tudi galerije so bile slabo obiskane.
Kot prvi predmet dnevnega reda je bilo Čitanje provizoričnega proračuna za mesec april in maj. K temu predmetu se je oglasil poslanec Va-šaty. On naznanja, da bo njegova stranka glasovala proti proračunskemu provizoriju, ker za Mlarin-Čehe prava zbiranja, govora in tiska več ni. Obrača se proti vladi, ki je Cehom dane obljube le na pol izpolnila. Dalje proti češkemu klubu in njegovim voditeljem in pravi, da so bili Mladočehi iž njega zato izključeni, ker neso hoteli dalje pri parlamentarni slepariji sodelovati. Vsi napori umirajoče stranke so na to obrnjeni, svobodomiselno, nezavisno stranko uničiti in tu mora tudi vlada pomagati. Zato je bil tudi grof Thun imenovan namestnikom, ker je obečal, da se bo boril proti Mlado-čehom, akoravno mu manjka prva potrebnost za to, znanja češkega jezika in skušnje vsakega uradnika. K češko-nemškemu poravnanju je vlada pozvala tri najbolj zanesljive gospode. Jeden iz njih (Zeit-bammer) je  pri volitvah v svojem  starem okraji
LISTEK.
Zgodovina Pugačovljevega punta.
(Spisal A. S. Puškin, iz ruskega preložil —o.) f Dalj o.)
Nekoliko oslabelih vojakov je šlo tudi vun za njimi, pa puntarji jih neso vsprejeli, ženske pa so pridržali jedno noč pod stražo in so jih pognali nazaj v trdnjavo zahtevajoč, da se jim izroce soudeleženci ter so obetali vsprejeti za to in preži-viti izposlance. Simon se ni strinjal s tem, ker se je bal pomnožiti število sovražnikov. Glad je postajal od ure do ure strašnejši. Konjskega mesa, ki so ga razdali po tehtnici, ni bilo več. Začeli so jesti mačke in pse. S početka obsedanja, pred tremi meseci, vrgli so na led ubite konje; spomnili so se nanje in ljudje so strastno grizli kosti, ki ao jih psi oglodali. Nazadnje je tudi ta hrana pošla. Začeli so misliti in izumljati nova sredstva za hrano. Našli so neko glino, posebno mehko in brez prime-šanega peska. Poskušali so jo skuhati, narejati iz nje nekak sok in jeli uporabljati jo za hrano. Vojaki ao popolnoma obnemogli. Nekateri neso mogli več hoditi. Otroci bolnih mater so se sušili in umirali.   Ženske so nekolikokrat poskusile ganiti pun-
tarje in valjaje se pred njih nogami, prosile za dovoljenje, da bi ostale v mestu. Odgnali so jih 8 prejšnimi zahtevami. Jedine kazačke so bile vspre-jete. Pričakovana pomoč ni prišla. Obsedanci odlagali so svojo nado od dne do dne, od tedna do ledtia. Puntarji so kričali garnizoni, da so državne vojske razbite, da so se Orenburg, Ufa in Kazan že udali samozvancu, da pride ta kmalu v Jaicki gorodok in da takrat ne bo več milosti. V slučaji pokornosti, obetali so v njegovem imenu ne samo pomiložčenje, ampak tudi nagrado. Poskušali bo preveriti o tem tudi bedne ženske, katere bo pro-aile iz trdnjave v mesto. Načelnikom je bilo nemogoče tolažiti obsedance s tem, da pride kmalu po moč, ker nikdo ni mogel več slišati o tem brez nevolje: tako so bila razsrjena srca vsled dolzega praznega pričakovanja! Trudili so se vzdržati garnizon© v zvestobi in pokornosti, ponavljaje, da se s sramotno izdajo nihče ne bode rešil pogube, da puntarji, razkačeni vsled dolgotrajnega upiranja, tudi ne bodo prizanesli prestopnikom prisege Skušali bo vzbuditi v duši nesrečnih nado na Boga vsemogočnega in vsevidečega in ohrabreni mučenci so ponavljali, da je bolji udati se volji Njegovi, kakor služiti razbojuiku, in za zmiraj malopridni osadki razen dveh ali treh iz trdnjave pobeglih mož.
Prišel je veliki teden. Obsedanci so se živili z jedino glino že petnajsti dan. Nikdo ni hotel umreti od lakote. Sklenili so vsi do zadnjega (razen popolnoma onemoglih) iti ua poslednji izkok. Niso se nadejali zmagati (puntarji so se tako utrdili, da jib od nobene strani ni bilo moč napasti iz trdnjave), hoteli so samo umreti rastno kot junaki.
V torek odločeni dan za napad iz trdnjave, zapazile so straže, nastavljene na strehi stolne cerkve, da bo puntarji vsi osupeli letali po mestu, slovo jemali mej sabo, se zbirali in v tolpah se odpeljali v step. Kazačke so jih vozile. Obsedanci ugibali so kar koli nenavadnega in udali so se zopet nadi. ,Vse to nas je tako osrčilo", pripoveduje živa priča obs-danju, pretrpevši vso to grozo, „kakor da bi bili jsaužili vsak kos kruha*. Počasi je šunder utihnil; zdelo se je, da je stopilo vse v navadni red. Malodušnost se je lotila obsedanih hujše nego prej. Molče so gledali v Btep, od koder so pred kratkim pričakovali rešiteljev ... Na mah, ob petih popoludne pokazal se je od dal*č prah in zagledali so tolpe v neredu dirjati izza gozda drugo za drugo. Puntarji so se vozili skozi razna vrata, vsak skoz ona, blizu katerih se je nahajal njegov dom. OOsedanci so uganili, da so puntarji potolčeni in beže,  pa še niso smeli radovati  se; bali so se
propal in moral je iskati rešitve v trgovinski zbornici. Vodja sam je le z malo veČino v svojem domačem okraji prodrl, in to le zato, ker se mu ni postavil protivni kandidat. — Tretji (Mattuš) je bil le zato voljen, ker so se na dan volitve razpošiljali lažni telegrami (ću|te! čujte!) v njegovem okrogu, da je odstopil protivni kandidat in zdaj se je parlamentarnemu delovanju odrekel, da bi mogel v prijetnem bladu češke deželne banke premišljevati o preteklosti. «
Pri posvetovanji o poravnavi se je tem gospodom brez mandata veča veljava dajala, kakor sklepom deželnega zbora. S češko poravnavo je mi-nisterski predsednik prelomil svojo besedo in zastopniki češkega nuroda so ga izdali in svojo preteklost zatajili.
Predsednik opominja govornika, da bi se krajše izražal.
Poslanec VaŠatv protestuje zoper to, da se mu svoboda govora krati in prosi, da bi se barem v prostorih poslanske zbornico svoboda govora varovala. Govornik dalje kritikuje poravnavo, katera je bila takorekoč „inter poeula" (pri čašah) zvr-šena, kakor to odgovarja naravi ministerskega predsednika, ki je bil vedno lahkoživeČ in vesel. Ta poravnava je njegovo zadnje delo. Besedam ministerskega predsednika nihče v zbornici več resno ne veruje. Češke poslance pa, ki bo pozabili svojo dolžnost, bo češki narod, kakor veter pleve s površja pometal. Le mej zastopniki, ki so z obeh strani svobodno izvoljeni, je mogoča trajna poravnava. S poravnavo pa, po kateri se kak narod ponižuje, ne bo nastopil zaželeni mir, le novi boji se bodo netili. Vladi pa, ki je pravi avstrijski program vsem narodom biti pravična, zavrgla, govornik ne more dovoliti budgeta. (Odobravanje na klopeh Mladočehov.)
Poslan-c Rieger se obrača proti predgovor-niku, kateremu se je dopalo začeti politično debato. Ta je, pravi govornik, osolil svoj govor z vsako-jako soljo, na kar se on ne bo oziral. On je napal može, iz katerih jednega je visoka zbornica pozvala k mizi predsednika, mej tem, ko je drugi prestal biti naš tovariš (Odobravauje) in katerega je češki deželni zbor pozval važnemu zavodu na čelo. Kar se mene tiče, pravi llieger, morem mirno kazati na čistost svoje preteklosti (Odobravanje). Moji največi neprijatelji si neso upali moj brezmadežni značaj in nesebičnost napadati (Odobravanje). V tej zadevi bb morem sklicavati na sodbo naroda svojega. Sicer pa poravnava ni danes na dnevnem redu. V češkem deželnem zboru in tudi tukaj pri proračunski debati bode prilika o njej natančneje pregovoriti. Ako leži v nji zločin ali izdaja, naj se ta s tem opraviči, da je bila moja odkritosrčna želja, v moji dragi domovini mir ustanoviti, bilo bi to i z žrtvami. Ako je pa to zločin, kar se je zgodilo, naj o tem sodijo naši vrstniki in potomci, jaz pričakujem mirno to sodbo. (Odobravanje na desnici.)
Potem se budgetni provizorij v 2. in 3. Čitanji vsprejme.
Naslednja točka dnevnega reda je bilo nada-
ljevanje specijalne debate ob odškodovanji nedolžno-obsojencev, in sicer §§. 6. in 7.
Poslanec Kronavvetter predlaga k §. 6. v v drugem odstavku, da bi se na mesto besede „advokat" postavila besede „polnomočnik" (pooblaščenec). Govornik namerava a tem zakotne pisarje vzdrževati.
Poslanec Lienbacher zagovarja obliko §. 6., kakor jo je kazenski odbor nasvetoval.
Poslanec dr. D os tal se sklicuje na svoje razlaganje v generalni debati, polemizuje proti pred-govorniku in se izraža proti primernosti ustne obravnave, kakor tudi zoper kompetenco višjega deželnega sodišča. On zmatra za to primerno so dišče prve instance, pri katerem se je izreklo opro-ščenje in svetuje, da bi se §. 6. tako glasil, kakor hitro so akti končani, mora sodnija brez odloga razsodbo izreči.
Poslanec Zucker obrača se proti poslancu Lienbacherju in pravi, da bi se bila zbornica morala že pri prvem čitanji zakona o tem zjediniti, hoče li se postaviti na stališče pravne terjatve ali pristojne odškodnine, hoče-li imeti prvo ali drugo instanco; odbor in tudi zbornica bi bila prej gotova z zakonom. Govornik priporoča, da bi se vsprejel nasvet poslanca Dostala.
Poročevalec dr. Jaques objasnuje, da glavni namen predloge je, zabraniti justične umore. Kazenskopravni red zaključuje v sebi zraven dobrega tudi različna pomanjkljivosti. On prosi ministra pravosodja, da bi se pri predstojeći premeni kazenske zakonodaje na različne pomankljivosti oziralo; poslednjič on priporoča, da bi se §. 6. vsprejel brez premen.
Pri glasovanji se je nasvet dr. Dostala z 99 proti 82 glasom odklonil. Tudi predlog poslanca Kronavvettra se je zavrgel in §. 6. nespremenjeno, kakor ga je odbor nasvetoval, vsprejel.
Pri § 15. zmatra poslanec Kronavvetter za bolj naravno, da bi se nedolžno obsojenec brez okoliša postavil v prejšni ptan, ako je zastopnik nedolžno obsojenega kri v, da se je obrok k naznanila iekuiv.il zamudil, ker tožitelj ne sme trpeti za krivdo zastopnika. On predlaga, da bi se o besedah nali njegovega zastopnika" posebno glasovalo. Po kratki opazki poročevalčevi se vsprejme tudi § 15.
K § 10. predlaga poslanec Kronawetter, da bi se mu pridele besede, ki določujejo, da tudi tukaj veljajo določbe o pravu ubožcev, kadar iščejo svoje pravice pri sodiščih.
Poslanec Pattai se obrača proti predgovor-niku in poudarja, da so advokati i tako preobloženi z zastopanjem ubogih. Proti druge mu predlogu posl. Kronavvetterja , da bi se prostost od pristojbin pri zastopanji revnih izrecno v zakonu omenila, govornik nema ničesar, akoravno se to samo ob sebi razume.
Pri § 19. se obrača posl. Zucker proti besedam poročevalca in odbija osobne   napade nase in predlaga, da bi zakon veljal  le za one slučaje, v katerih je bila razsodba po veljavnosti tega zakona izrečena.
drzovitega naskoka.   Prebivalci so begali naprej in nazaj po ulicah, kakor pri požaru. K večeru udarili 80 na zborni zvon,  zbrali krog, potem v kupih šli k trdnjavi. Obsedanci so se pripravljali, odbiti jih, pa so zagledali, da peljejo zvezane svoje vodje, atamana Kargina in Folkačeva. Puntarji so se približali na ves glas proBeči pomiloščenja.  Simonov jih je vsprejel in sam ni veroval svoje rešitve. Garnizona je planila po hlebih  kruha, ki so jih prebivalci na nesli.   Do velike nedelje,  piše živa priča teh dogodkov, je bilo še štiri dni, za nas je bil pa Še ta dan velikonočni  praznik.   Celo ti, kateri od slabosti in bolezni niso mogli ustati iz postelje, ko bi trenil, bili so ozdravljeni. V trdnjavi je bilo VBe na nogah; zahvalili so se Bogu; pozdravljali drug druzega; celo noč ni nikdo zatisnil očesa. Prebivalci so naznanili obsedancem osvobojenje Orenburga in skorejšnji prihod Mansurova, dne 17. aprila prispel je Mansurov. Vrata trdnjave, zaprta in zagra-jena od 30. decembra, so bb odprla.   Mansurov je prevzel načelništvo nad meBtom.   Načelniki punta : Kurgin, Tolkačev in Gorškov in nezakonska žena 8amozvančeva Ustinja Kuznecova so bili pod stražo odpravljeni v Orenburg.
Tak je bil uspeh razpolaganj ukušenega umnega vojskovodje. Pa Bibikov ni utegnil dokončati, kar je začel; izmučen od truda, nepokoja in jeze,
malomaren  za svoje  že pohabljeno zdravje, zbolel je v Bugulmi za vročino, čutil,  da se konec bliža in izdelal še nekoliko razpoloženj.  Vsa svoja tajna pisma je zapečatil,  zaukazal  poslati jih carici in izročil načelništvo generalnemu  poročniku Ščerba-tovu, starejšemu za njem.   Ko je zvedel po sluhih o osvobojenji Ufe, je srečno še o tem poročil carici in sklenil dne 0. aprila, ob jednajstih  zjutraj v štiriinštiridesetem letu od rojstva.   Truplo njegovo je nekoliko dnij ležalo na bregu Kame, čez katero v tem času ni bilo mogoče priti.   Kazan je želela pogrebsti ga v svoji stolni cerkvi in postaviti spo menik Bvojemu rešitelju, pa na zahtevanje njegove obitelji je bilo truplo Bibikovo prepeljano v njegovo vas. Andrejev red, imenovan je za senatorja in čin polkovnika gvardije  ga neso več uašli mej živimi. Umiraje, je rekel:   „ne obžalujem  otrok iu žene goBudarinja bo skrbela za nje; obžalujem očetvino. Govorica je pripisala smrt njegovo uplivu strupa in se je govorilo, da bi mu bil neki zaudal jeden izmej konfederatov. Državin je poBvetil pesen smrti Bibikova.   Jekaterina  ga  je oplakala in obsipala njegovo obitelj h svojimi dobrotami.   Peterburg in Moskva sta bili prepadeni od strahu. Kmalu je tudi vsa Rusija začutila nenadomestno zgubo.
(Dalje prih.)
Politični razgled.
Notranje <ležele.
V Ljubljani, 17. marca.
Viinisivrski Novet se je baje že v petek posvetoval o odgovoru na izjavo škofov. Sklenil je baje odločno zavrniti zahteve škofov. Ko bode cesar odgovor potrdil, se bode sporočil komisiji gospodske zbornice. Če res vlada tako hitro hoče dati pojasnilo o tej zadevi, bode to malo ugajalo nemškim konservativcem, ker potem jim ne bode več mogoče hoditi z desnico. Iz sedanje državnozborske večine izstopiti si pa prav ne upajo, ker čutijo, da bodo v opoziciji manj dosegli. Pripravljeni so baje že glasovati za odpis galiSkega zemljeknjižnega dolga. V konservativnih krogih se je zadnje dni tudi zatrjevalo, da jim tudi ni treba še iti v opozicijo zaradi izjave škofov, ker je še vedno upanje, da v šolskem vprašanji kaj dosežejo in ker vsega, kar škofje zahtevajo, ne obsezajo predlogi konservativcev glede preustrojstva šole.
Deželni zbor hrvatski s-- bode odložil dne 22. marca in se zopet snide po pravoslavnih velikonočnih praznikih.
Vnuiije države.
Srbiju dobi novo ministerstvo, ker je večina sedanjih ministrov poklicanih v državni sovet, mej njimi tudi ministerski predsednik Gruič. Novo ministerstvo bode sestavil Pasić
V zbornici italijanske j je poslanec Ira-briani interpeloval vlado, zakaj je bila prepovedala nabiti plakate, tikajoče Be Oberdanka. Ministerski predsednik mu je odgovoril, da so dotični plakati obaezali rušenje tiskovnega in kazenskega zakona. Dolžnost vlade je, ozirati se na raejuarodne odno-šaje in pokazati, da zna zakonom pridobiti spoštovanje.
Iz Or&ke je prišlo dne 7. t. ni. kacih 50 roparjev čez turško mejo. Dve turški stotniji sta jih pa zavrnili. Bil je hud boj, v katerem so roparji zgubili 6 mrtvih Roparji so svoje ranjenca odnesli seboj čez mejo. Bili so oboroženi z ostra-gušami Grasove sisteme. Pri ubitih se je našlo po 40 patron Mi ne vemo, ali so to res bili navadni roparji, ali so pa udrli v T'irčijo le, da bi ondu organizovali kak ustanek, ker je v orijentu včasih roparja težko ločiti od ustaša.
Vlada bavarska se je bila obrnila do ško -fov, da naj se izjavijo, ali še kaj druzega loči sta-rokatolike od rimske cerkve, nego dogma papeške nezmotljivosti, in če se torej starokatoliki ne morejo več zmatrati za člane katoliške cerkve. Škofje so odgovorili, da starokatolikov od katoliške cerkve ne loči upor Vatikanu, temveč tudi to, da bo odpravili spoved iu celibat in se podčinili jansenskemu škofu. Bavarska vlada bode sedaj pozvala staroka-tolike, da naj so konstituirajo kot posebna verska občina. Vsled tega bodo starokatoliški župniki zgubili dohodke, katere so dosedaj imeli kot katoliški župniki.
tfeniMkf Beichsanzeiger je priobčil obširno statistiko o zadnjih občnih deželnozborskih volitvah. Po računu tega lista so največ izgubili alzaški pro-testovci, dobili neRO niti polovice toliko glasov, kakor 1887. leta. Število danskih glasov je ostalo jednako, število poljskih in velfskih se je pa po-vekšalo v tej meri, kakor sploh število volilcev. Katoliški centrum je zgubil desetino glasov, konservativci četrtino, narodni liberalci pa nad tretjino glasov. Naprednjaki dobili so za jedno petino več glasov, število socijalističnih glasov se je podvojilo. Protisemiti so leta 1887. bili dobili 12.000 glasov, letos pa že 50.000.
Iz Kavkaza se baje misli v Turčijo izseliti do 20000 mohamedancev. Turški ministerski sovet je že imel več posvetovanj, kje bi odkazal priseljencem zemljo. Nič posebno se v Turčiji ne vesele prihoda kavkaskih gorcev, a vender ne mo~ rejo, da bi ne vBprejeli istovercev, kateri se ne morejo sprijazniti z vlado rusko.
Dopisi.
Iz Gradca 16. marca. [Izv. dop.] Pretekli petek, v oni dobi, ko ste se vi divili v Ljubljani 8lovečemu zboru ruskih pevcev, i za nas Slovane v Gradci ni bil brez posebne znamenitosti. Bratsko ak. društvo „Hrvatska" priredilo je namreč tamburaški koncert. Udeležilo se je te slavnosti ogromno število izbranega občinstva, Hrvatov, Slovencev, Srbov, Čehov, Poljakov, Bolgarov, Rusov in Nemcev meščanov tako, da so bile skoro pretesne širne dvorane hotela „Daniel." Ob osmi uri nastopili so tamburaši. Tišina je nastala. In zadoneli so po širnih dvoranah milo ubrani glasovi, zdaj krepko, zdaj rahlo in nežno, kakor so zahtevale ravno mične pesni; kajti te so dale največ opravka blagoglasnim tamburicam. Kak upliv pa so imeli tamburaši na pazne poslušalce, domišljati si more le oni, ki je slišal kedaj to divno godbo jugoslovansko. Presenečeni poslušali smo venec hrvaških pesnij. A utis, ki ga je imela nežna naša pesem „pri zibeli", bil
je nepopisen. Burno odobravanje prouzroeil je tudi venec slovenskih pesnij. Zadnja pesen se je glasila posebno krasno, ter vzbudila veliko navdušenost, da so jo morali tamburaši ponavljati.
Pač marsikomu izmej nas se je milo storilo, da nam Slovencem ni dano ponašati se s tamburaškim zborom. Vsak ve, da je naše petje jeden najmočnejših stebrov narodnosti naše — še  tamburaštvo k temu, — in pridobili smo si  zopet lepo  moč narodni naši prosveti. Ali je to mari nemogoče? Nikakor ne. Ni treba poudarjati na tem mestu, kako zavzeto je ljudstvo naše za petje  in   godbo. Ali tukaj nam sreča ni bila preveč mila. Naši dečki na kmetih, ki so se učili godbi, pokvarili so se večinoma. Znali so jedva igrati dve ali tri poskočnice, pa  hajd na  svojo roko igrat po krčmah za ples. In s tem privadili so se pijančevanju in pohajkovanju, ter zakrivili ono ostro sodbo, ki jo :ima naš narod o godcih sploh. Kaj pa bi bilo, če bi bo po-prijeli tamburaštva. Tukaj vendar ni mogoča ona res vse graje vredna razvada. Tu in tam sicer nahajaš i mej nami posamezne tamburice, a to ni dovolj. Ako bi se pri nas cenila ta umetnost in gojila, po-prijelo bi se tamburaštvo i naroda samega tem bolj, in to bi bilo vender nekaj, kar bi nam pomagalo ohraniti naš slovenski značaj, in naša vez bi potem zopet postala močnejša. To samo mimogrede.
Po pravici pa smemo Čestitati bratom Hrva tom na njihovem tamburaštvu, ki se je pokazalo v tako sijajno pred tujim življem, ki je pokazalo tuj cem  zaklad  in moč  slovanske godbe in v zvezi ž njo pridobilo javno priznanje slavi slovanske pesni od ljudstva, ki nam sicer ni prijazno.    Da  bi bilo več spremembe, uvelo se je v spored tudi „čvetero-gudje" ; in tudi na goslih dosegli so dotičniki odločno priznanje. Posebno pa se je odlikoval g. Kuhar, ki je ves tamburaški zbor vodil z izrednim ukusom; njegova samoigra na goslih (spremljal jo je glaso vir) bila je tako izborna, da se jej vse občinstvo ni moglo dovolj načuditi. Po vsporedu, ki je obse gal jako zanimive in lepe skladbe, — omenimo še samo   tamburaškega   kvinteta   z   „brač-solo", — vršil se je zabavni del, o kojem so govorili zastop niki vseh debel slovanskih v nepopisno naudušenje. In ko smo se razšli, ohranil je vsak živ spomin temu znamenitemu večeru.
O«! Temenice 14. marca. [Izv. dop.] „Čast Bogu! vender sem dočakal dneva, ko se upa uči teljski časnik moško in odločno potegniti za uči-teljstvo, odbiti krivičen napad na „novo šolo uzdihnil sem s pravim srčnim zadostilom, prečitavši konec dopisa: Ljubeznjivost Stare Soče v 5  št. ,Po po tni ka".
Poznaje se, da je spisal ta dopis vešč umnik, — mlad učitelj, kakor se nazivlje sam. Ves dopis je stvarno, a živo pisan. Ne namerjam, podajati vsebine njegove, a opozarjam nanj slovensko uči teljstvo, zlasti kranjsko, da ga čita v 4. in 5. št letošnjega „P o potnika". Uveri se samo, da je »Popotnik" časnik, ki popolnoma zaslužuje na šega zaupanja. Takšnega zagovornika nam treba — imamo ga — oklenimo se ga !
Domače stvari.
— (Gospod deželni predsednik baron Wi u kler) praznuje iutrideset-letnico, odkar je deželni predsednik kronovini kranjski. Danei in jutri vrše se čestitanja dostojanstvenikov, uradništva in raznih deputacij, v črtrtek bode slovesen banket v hotelu Elefant. Danes zvečer ob 9. uri prirede mu čitalnični pevci s „Sokolom" baklado iu serenado, pri kateri bodo peli tri zbore: „Zastaveničko", katero je nalašč v ta uamen zložil g. mojster Nedved, „Kje je Blavska domovina? in „Zvezdam"
— (Serenado in baklado) napravi jutri zvečer ob 9. uri, slovensko delavsko pevsko društvo „Slavee" deželnemu predsedniku baronu W i n k-1 e r j u povodom njegove desetletnice.
— (Večer v spomin Davorinu Trstenjaku) bode jutri v torek dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer v steklenem salonu čitalnične restavracije. Spominski govor bode govoril g. dr. D. M a jar on. Gg. člane vabi k temu večeru
odbor „Pisateljskega podp. društva".
— (Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaj i) podarila je gospa Ana Pukl 20 gld. — Iskrena hvala blagi dobrotnim !
— (Za javno telovadbo), katero priredi „Sokol" velikonočni ponedeljek, dovolil  je deželni
odbor redutno dvorano. Zanimivi program priobčil se bode v kratkem.
— („Pokupski Sokol") priredil je, kakor smo že naznanili, preteklo soboto javno telovadba. Od „Sokola Ljubljanskega" udeležila sta se je brata Benčan in Vernik, katerih vaje so napravile velik efekt. Posebno divilo se je občinstvo nastopu atletov. Natančneje poročilo nam je obljubljeno.
— (Slovenska predstava) izven predplačila in z znižano ceno bode v sredo dne 19. marca t. 1. Igrala se bode burka „Po j dira o na Dunaj". Cene sedežem so: 60, 50, 40 kr. Ustopnina 30 in 20 kr  Začetek ob pol 8. uri zvečer.
(Na korist družbi sv. Cirila in Metoda) prirede razna Tržaška društva sredi aprila velik koncert v gledališči „Fenice". Sodelovali bodo: Tamburaški zbor, dramatični odsek „Tržaškega Sokola, pevci „Slovan ske čitalnice" in pevci „ Delavskega podpornega društva".
— (Slovensko gledališče.) Včeraj pred-
G o-
stavljala tse je p r v i k r a t značajna slika spod Grobski", katero je češki  spisal Ladi-slav Stroupežnickv,  poslovenil   pa g. Fran Gestrin. Igra nam jako pristno riše nasprotstva mej  kmetom in  graščakom,  vsled katerih se dejanje tako poostri, da bi prišlo do katastrofe!, ko bi Jurij Grobski in baronesa Kalska s svojo plemenitostjo ne poravnala razpora in tako uprizorila ugo-gen konec. Značaji v tej igri so izvrstno risani, dejanje živahno in pBihologično  razpeljano,  vsa igra pa izmej najboljših, kar jih  ima  slovenski repertoar. Občinstvu je igra izredno prijala, predstava bila je vseskozi završena, imela pa je jeden uedo-statek, premalo občinstva.   Kar se tiče posamičnih ulog, gre po vsej pravici prvo mesto g. Borštniku. Njegov Vrbovec je bil pravi tip kmeta stare korenine, ki spominjajoč se dolgoletnega pritiska in robstva in pretrpljene krute kazni, neče ukloniti tilnika pred starim in oholim grnščakom, kateri kakor kos stare patrimonijalne dobe  še  živi v  svojih stanovskih predsodkih. Gosp. Borštnik je ulogo Vrbovčevo tako izborno  pogodil,  da  je  takoj  pri  prvem prizoru izzval burno priznanje.   Graščaka Grobskega je g. Slavko  predstavljal   z   vsega  priznanja vredno spretnostjo. Isto velja o g Sršenu (župnik Mrvar) in Danilu. Tudi gg. V ero v še k (logar) in Štur m (oderuh Lisjak) in Lovšin (Strakoš) igrali so na splošno zadovoljnost.   Ženski  ulogi sta v tej igri pravo  za pravo samo dve, uloga baronese Kalske in Vrbovčeve žene Marijane.  Prvo igrala je gospa B or št n i k - Z v o na r j eva, drugo gospodična G o-stičeva,   obe z najboljšim uspehom. Občinstvo bilo  je   včerajšnjega  večera  uprav veselo, kajti malo  je tacih iger, kakor „Gospod Grobski", zato smo preverjeni,  da bode repriza te igre napolnila gledišče.
— („Matica Hrvatska") razpošilja svojim poverjeništvom knjige za I. 1889. Za letnino 3 gld. prejino udje devet lepih kujig. Poverjeništvo Ljubljanskega okrožja poslalo jih bo te dni Ljubljanskim članom na dom; udje izvan Ljubljane pa naj blagovoljno naznanijo, kako jih žele prejeti. Razna-šalec bode ob jednem pobiral tudi letnino za leto 1890.
— („Slovenski Pravnik") ima v številki 3. nastopno vsebino: 1. X.: Pravni leki in njihovi roki v upravnem postopanji. 2. O uradnem pospeševanji civilnih pravd. 3. Odvetniškemu po-mladku! 4. Iz pravosodne prakse.   Civilno pravo:
a) Ni upravičen deležnik pridržati računa, ki mu je bil radovoljno predložen (§ 830. obč. dež. zak.)
b) Pristojnost sodnih oblastev za tožbe o moteni posesti v razlastitvenem postopanji, c) Odvetniški koncipijent sme svojega odvetnika zastopati tudi v rednem ustnem postopanji na deželi. 5. Pravna vprašanja. 6. Književna poročila. 7. Drobne vesti. 8. Člani društva „Pravnika"  1890 I.
— (Vojaško.) Kadetska častniška namest-Ivan Vauken in Kduvard Šubic oba pri 24. deželnobrambovskem batalijonu v Ljubljani in Fran Weidlich pri 74. deželnobrambovskem batalijonu v Gorici imenovani so poročniki v neaktivnem stanu c. kr. deželne brambe.
— (Črne ose p niče) začele so razsajati v Borovnici, posebno mej otroki. Tudi v Ljubljani bil je včeraj jeden slučaj s smrtuim izidom.
— (Delavsko pod p orno društvo v Trstu) razpisuje natečaj za mesto društvenega zdravnika. Pismene ponudbe doposlati je tekom
jednega meseca društvenemu predsedništvu, pri katerem se poizvedo natančne j i pogoji. Kakor posnamemo iz zasebnega pisma, je društvenemu zdravniku določena izdatna stalna plača, imel pa bi gotovo tudi mnogo druge prakse, ker bi bil v vedoi dotiki z ogromno večino slovanskega prebivalstva v Trstu. Zelo bi bilo želeti, da bi se kdo izmej naših doktorjev za to mesto oglasil.
— (Vreme) Be je včeraj spremenilo in pokvarilo vse izlete ter prizadelo krčmarjem v okolici mnogo škode. Proti poludnevu začelo je pršeti, potem deževati in dasi je kmalu prenehalo, pomočilo je vender toliko, da na daljše izlete ni bilo misliti. Na planine vrglo je nekoliko novega snega.
— (Meščanska garda Novomeška) dobila je od vojaškega erarja po ugodni ceni puške ostraguše, sisteme Wanzlove.
— (Akademično društvo „Slovenija") priredi v četrtek 20. marca, svojo deveto redno sejo s sledečim vsporedom: 1. < 'itan.e zapisnika zadnje seje. 2. Poročilo odborovo. 3. Poročilo o Erjavčevi slavnosti. 4. Slučajnosti. 5. „0 Banjah", čita član stud. med. Anton Podpečnik; kritikuje član stud. med. Fran Goestl. Lokal: Schmidtleit-ner's Restauration, VII. LerchenfelderstraBse 45. Začetek ob 8. uri zvečer. Slovauski gostje dobro došli !
— (Na Vojske m) nad Idrijo dobili so pis-monosca, ki hodi trikrat na teden v Idrijo po pošto.
— (Pasji kontumac) proglašen je od 9. t. m. do 9. junija t. 1. za Novo Mesto in za vasi: Muhaber, Hudo, Daljni vrh, Boršt, Gorenje in Dolenje Kamnice, Ločna, Zalog, ČeŠča vas, Pod-gora, Griblje, Cegelnica, Prečna, Suhor, Kal, Po-točarska vas, Velika in Ma'a Bučna Vas, Bršlin, Ždinja Vas, Karlovec, Zelno, Mačkovec, Gorenje in Dolenje Kamenje, Krka, Itngovo, Žabja Vas, Kan-dija, Regerča Vas, Šmihel, Drska in Brod.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Žužemberk 17. marca. Trg Žužemberk imenoval deželnega predsednika povodom njegove desetletnice častnim tržanom.
Dunaj 17. marca. Po izvestji glavnega poročevalca Kathreina v budgetnem odseku o budgetu za 1890. leta znašajo vsi dohodki 547,368.704, vsi razhodki 545,771.700 gld., torej je 1,597.004 gld. prebitka. Iz vest je z zadovoljstvom naglasa, da se je napravilo ravnotežje, poudarja potrebo reforme neposrednih davkov, in pritrjevaje pozdravlja v tem ozira napovedano vladno predlogo in želi, da bi se skoro izvršila ta reforma, katerej bi potem moglo slediti regulovanje valute.
Dunaj 17. marca. Včeraj shod volilcev ustavovernega moravskega veleposestva pri Chlu-metzkem sklenil soglasno, da se obnovi obstoječi kompromis s srednjo stranko za prihodnje deželnozborske volitve.
Dunaj 17, marca. Cesar dospel semkaj. — Pri slavnostnem obedu italijanske naselbine povodom rojstvenega dne kralja italijanskega napil Nigra na cesarja avstrijskega, dobrega prijatelja in zvestega zaveznika kralja italijanskega, potem pa na kralja Umberta, uzor-nega konstitucijonalnega vladarja in Člana mogočne tripelalijance.
London 16. marca. Število rudniških delavcev, ki so včeraj delo ustavili, ceni se na 250.000. Kako dolgo bode strajk trajal, se ne ve, vender se sklepa iz raznih znamenj, da utegnejo delavci nekoliko odjenjati.
Bazne vesti.
* (Prorokovanje za 189 0.1) Pri vsem sedanjem napredku in skrajnem materijalizmu, bavimo se vender s špiriti/mom, hipnotizmom in celo z astrologijo. Poslednja, ki je imela v srednjem veku tako važno ulogo, da je celo na zgodovino uplivala, oživela je na novo. Pred kratkim izdal je odličen auglešk učenjak knjigo, v kateri na podlagi znanstvene metode skuša dokazati, da ima konstelacija zvezd v reBnici upliv na usodo I j uđi j. Najnovejše na tem polji je ob jednem v Londonu in v Novem Yorku objavljeno delo angleškega astronoma, katero za 1890. 1. napoveduje jako važne dogodke. Ta astrolog prorokuje, da se bodo marca meBeca v Kitaji zabele velike vojne. Meseca aprila bodo nemškega cesarja zadele resue neprilike. V lepem meseci maji bode italijanskega kralja življenje v nevarnoBti. September bodo Opasan ne le sultanovemu prestolu, ampak tudi življenju njegovemu. V novembru bodo po vsej Evropi veliki pre-
treBi in boji, v decembru bode Angleško zadelo narodno žalje, v Parizu pa bodo krvavi poulični boji. Repertoar je za vse leto bogat in poln pn-memb, vsak mesec ima kaj posebnega. Ćudno da je slučaj že potrdil jedno prerokovanje omenjenega astrologa. V knjigi njegovi, ki je izšla januvarja, je namreč pisano, da bodo grofa Pariškega v februvarji nemilo zadeli gotovi dogodki. To ko je /ar«-.s Igodilo, kajti sin njegov, vojvoda Orleanski, bil je zaprt in še sedaj sedi v kaznilnici.
* (Roparjevo maščevanje.) Znani ropar Gjoko Marjanović strah Sretna je bil bežal v Sr bijo. Miloš Kalić iz Progarja pri Zemunu ga je pa objavil policiji srhskej, ki ga je prijela in izročila hrvatskemu sodišču. Vender se je posrečilo Marja-noviću uiti iz ječe Ko je zvedel, kdo ga je objavil, prišel je po noči v Pro«ar, Kaliću ubil tri vole in konja, napravil mu 260 gld. škode Potem je pa pobegnil zopet v Srbijo.
* (Največja ženska na Japonskem) je čez 8 črevljev visoka, njena dlan je 13 palcev Široka in njena stopala 1 čevelj 5 palcev dolga. Tehta 392 funtov in je stoprv 16 let stara.
Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. (IG1-1)
^arv—
„LJIBLJilSII ZVON"
h t <»j i
za vnc leto i?I<l. 4*60 ; za pol leta gi«l. 3.80; mm Četrl leta gl<l. 1.15.
l.otrriju«' mr<m-ke 15. marca.
Na Dunaji: 71, 2, 43, 21, 1. V Gradci:        2,     6,      15,     62, 52.
rl"n joi :
16. marca.
Pri i Reinjrruher,  Sclierer,  Blaschka. Man-
heitner, Rosenbaura, Taifel, Frisch z Dunaj«. — Orlando iz Trata. — Iianzinger iz Kočevja. —   Kopf iz MOdlinga.
Pri   \ *«. 11- i j -i l« «■ m ce«mrjt Lepin iz Št. ! avla.
Pij   Ituvumkein   dvoru ' Mosi i. lleiiberger iz Knittel'elda.
Pri Južnem kolodvoru : Liehman iz Sel/.thala.
1'eternel iz Cerknega. Prenner iz Zidanoga Orlando iz Trsta. —
u sia r H M >   9 Juliljaiii :
14. marca: Fran Korinšek, laborant, 34 let, Dunajska cesta *t. l.r>, za pleuritičnimj eksudatoin. — Helena Vidmar, kubarca, 84 let, Hrenove ulice ftt. S, za oslabljenjem.
lf). Urša Pavlic, delaviVva žena, 75 let, Hradcckega vas, št. 2, za prsno vodenico.
16. marca: Marija Ana Krapš, okrajnega narednika Hči, 7 mesecev, Karlovnka cesta, št. 16, za vnetjem sapnika. Ana Podkraj*ek, posestnikova lena, 42 let, cesta v mestni log, št, 11, za spridenjem krvi.
ii r/iic cene v LJubljani
dne 15. marca t. 1.
Meteorologično poročilo.
Pientes, bktl.
Rež, „
Ječmen, „
0 'en, ,
Ajda, „ Proto, n Koruza, „ Krompir, a Leča, „ Grah, „ Fižol, Maslo, Mast,
Špeli frišen
kgr.
7 IC 5J66 6:8<
4 — B!6<
5 — B H 8,01
10 -
10 9 — 1 H
— 6f
I—160
"»peh povojen, kgr. . (— 701 Surovo maslo, „ . ||— 9.M Jajce, jedno : . , .1— 2[ Mleko, liter . . . . — 9 Gtoveje meso, kgr. - 60 Telečjo „      „ —58
Svinjsko „ „ 1— 60 Koštrunovo    ,      a    j—|86l
Pišanec......I—!76|
Golob......— 2r>|
Seno,   10O kilo .   .   . II 9 05 Slama,   „     „   ... I 9 23 Drva    trda, 4 Qmetr.   6 50 „    mehka, 4     „     j| 4 25;
r O	Ca-* opazovanja	Stanje barometra v ram.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
15. marca.	7. zjutraj 2. popol. 9. ■večer	7375 mm. 736 1 mm. 735 0 mm.	12°C  ■■»]. vzh. 14 8» 0  , al. jz. 7-4" C   »L tak ■		jh8. j»«. jas.	OOObm.
e a to t—)	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	732-7 mm. 780*6 mm. 728*2 mm.	2-6° C Ibrezv. 8-0° C   al. vzh. 7*2« 0 brezv.		obl. dež. obl.	1-70 mm. dežja.
Srednja temperatura 78° in 5 9", za 4-8u norma Ionu.
in 2-9° nad
ZD-u_n.stjsl££i borza
dne 17. marca t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj    — danes
Papirna renta.....gld.  88-5*5     — gld. 87 95
Srebrna renta.....„     h8 25     —   „ 88T0
Zlata renta......„    109 90     —   „ 110*05
5°/0 marčna renta ....     „   109 45     —   „ H'2"20
Akcije narodne banke   .   .     „   938" -     —   „ 935* —
Kreditne akcije.....„   314-75     —   „ 312-—
London....... .     „    11930     —   „ 119-35
Srebro......... - ••— „ —
Napol.......... 9-44     —   „ 9-44
C. kr. cekini...... „      5**18     —   „ .-^61
Neiuske marke..... „     18*46     —   „     58 471/,
4°/0 državne srečko It 1. 1854      25') gld.   133 gld. 25 kr
Državne srečko ti 1. 1864 100   ,      178 „   — ,
Ogerska zlata renta 4°/0.......102 „   25 „
Ogerska papirna renta 5°/0 ......     98 „   85 „
Dunava reg-. srečke 5°/0 .   .   .    100 gld.   120 „   75 „
Zemlj. obč. avstr. 4,/1'/0 ^»t* zast. listi .   .   117 n   50 „
Kreditno srečke......100 gld.   186 „   — „
Ku do I fo ve srečke..... 10   ,       20 „   75 „
Akcije an^lo-avstr. banke   .   .     180   -     157 ,   50 „
Tram m way-dru št. velj. 170 gld. a. v. .   .   .   220 .   50 „
Seme velikanske buče
katera je merila na dolgost 1 m 25 cm in imela v obsegu. 1 m 80 cm, dobiti je pri Valentinu K«»J<--u, vrtnarju v Zvouar»kih ulieuli Nt. a v IJuMjnui. (130)
Velečastiti prijatelji in človekoljubi!
ProSnja za milodare iz ljubezni do bližnjega za dve osobi iz občine H rize, župnije Kolovrat, v Litijskem okraji, ki sta vsled dobrotljivosti popolnoma obožali. Mož je 89 let star, jo nič manj nego 27 videt ujel, leži že 11 tednov zaradi oalabljenja, sestra njegova je pa 76 let stara in je bila že 3krat v bolnici. Nemata s čim plačati stanovanja in kupiti drv in živil. Ne moreta prositi niti od hiše do hiše, da ni se preživila in ne umrla od gladu. — Milodari prosijo se poslati pod Jeanuette Liewi«ky9 pošta Islake, %ai(or|e na Kranjskem. (182—3)
Posojilnica v Celji
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Vabilo.
Letošnji
redni letni zbor
se vrši
dne 25. t. m. ob 3. uri popoludne v dvorani Celjske čitalnice
u Hleflečlm dnevnim redom:
1. Poročilo načelnika.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Odobrenje letnega računa.
4. Razdelitev čistega dobička.
5. Sprememba pravil.
6. Volitev načelstva in nadzorstva.
7. Razni nasveti.
Celje, dne 15. marca 1890.
(230) Ravnateljstvo.
V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani
so izšle in se dobivajo po znižani <*eiil sledeče knjige:
Roman. Gornik.
IIIimIbic duše.
Češki Bpisal Vdcalav Iienei-Tfebitsky. Preložil Ivan Mala 8°, 523 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
Olci in sinovi.
Roman. Ruski spisal     S. Turgenev. Preložil Ivan Gornik. Mala 8°, 367 Btranij. Cena 50 kr., po poŠti 55 kr.
Uiicllna.
Spisal Andre* Theuriet, poslovenil Vinko. — Ml. 8°, 143 stranij.   C«na 20 kr., po pošti 25 kr.
VileiisCil UroiluiL*.
Spisal Emile Souvestre, prevel Muhoder. — Ml. 8°, 82 stranu".  Cena 15 kr., po pošti 17 kr.
Iliievnili.
Spisal Ludovik Halery, poslovenil Vinko. — Ml. 8°, 95 stranij.   Cena 15 kr., po pošti 17 kr.
1 kritjiiisli<* iliinu\
Češki spisal E. Jelinek.   Poslovenil Podvidovski.   Mala 8", 84 stranij.  Cena 15 kr., po pošti 20 kr.
časniki.
19 pOi. Cena
■*»riz v Ameriki.
Roman.   Francoski spisal Reni Lefebvre.  Poslovenil + * m Stat nominis umbra.   Ml. 8", 535 stranij.   Stane 50 kr., po pošti 55 kr.
Časnikarstvo
Spi Bal
in naši
*   Stat nominis nmbra.   Ml. 8° 40 kr., po pošti 45 kr.
II u liro VB Bi i.
Povest.   Spisal  A. S. Puškin, poslovenil  J.  P. -122 Btranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr
Ml. 8^
Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr-iišnik.
Rooiai..
Ivan %bo^ar.
nan. Spisal Charles Nodier, \ — Ml. 8°, 198 stranij.  Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Junak našega časa.
Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 2H4 strani).   Cena 40 kr., po pošti 45 kr.
Selski župnik*
Roman. Spisal L. Ualh>y, poslovenil Vinko. — Ml. B'*, 203 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Knez Serebrjani.
Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°. 809 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
M o v.
Roman.  Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8\ 32 pOl.  Cena 70 kr., po poŠti 80 kr.
Wa\\ dragocenim korenom*
Povest iz življenja kitajskih pogozdnikov.   Spisal A. J Maksitnov.   Poslovenil J. P.   Ml. 8»,   141 stranij. Stane 20 kr., po pošti 25 kr.
V isti zalogi sta izšla in se dobivata i>o /ni/inii ceni Se sledeča zvezka:
grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vosnjak. — Čegava bode, novelica, spisal J. Ogrinec.  Velja ....   16 kr.
V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal   Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hontnik.
Velja ................25 kr.
poštnine, za posamezne zvezke pa 5 kr.
I. zvezek, ki obsega: Stenogr'afya, spisal dr. RibiK
— Životopisje, spisal Itajč Boi. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, Bpisal J. Jurčič. — N. Maeniavelli, spisal dr. Ribic.
— Pisma iz Rusije, spisal  dr. Celestin. — Trštvo z
Za oba zvezku naj se priloži še 10 kr
K r bržkone že 1. niajnlka 1H90. l«-tu odprem
notarsko pisarno
v Tržiči na Gorenjskem
obrnem se tem potom do čislanega občinstva v to Bvrho, da naj se mi blagovoljno ž« sedaj objavijujo želje in ukazi, nanašajoči se na opravke bodtai notarskega, bodisi pre^irnega (pravdnega1 ali pa upravnega ob-sežka; kajti lehko se ti tako izvrševajo navzlic temu, da odstopi dosedanji c. kr. biležnik ter se premesti v Rateče, ne da bi jih trebalo kam drugam oddajati.
V Kotevjl, dne 14. suSca 1890.
Rupert Bežek
c. 1ex. "tolležnilc asa. Tržič.
Naznanilo.
Podpisani uljudno naznanjam, da bode
KAVARNA ,E VROPA'
za časa popravljanja premeščena
t gostilniške prostore \ isti kUL
(218—3)
kavarna r.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr a g o t i u Hribar.
Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne".