26. Mika.
V Ljubljani, v »hiti. 1 febraorja 1908.
XII. leto.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemciio celo leto 27 K. Za vsa drage dežele in Ameriko celo leto 30 K - Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za a,,,,lla se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska.trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In npravnistvo je v Knaflov:h ulicah št. 5. — Upravništvu Jnaj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Posamezne storilke po 10 b. Upravništva telefon št. 85*
Uredništva telefon št 34.
OfliJilo na noroao.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim ]e potekla koncem meseea naročnina, prosimo, da jo o pravem eaan ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
„SLOVENSKI
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vs3 leto .. K 24-— I Četrt leta .. K 6 — Pol leta... „ 12"— I En meaec .. „ 2--V upravništvu prejeman na meaec E 1*90. S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vae leto .. K 25-— j Četrt leta .. E 0-50 Pol leta . . • „ 13*— I En mesec .. „ 2-30
la Nemčijo vse leto 28 K. Za Ameriko
in drage deiele vse leto 30 K. anaj- naroča se lahko s vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno
dan zadnjega plačila naročnine. flanr List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vposlje o pravem času.
Uoravništvo ..Slovenskega Naroda".
Pred volitvami.
Če* nekaj tednov se bo vršil na Kranjskem velik in važen politični boj, volitve v deželni zbor kranjski.
Te volitve imajo izreden pomen, vse vetij i in dalekosežnoj ši pomen, kakor so jih navadno imele de-želnozborske volitve. Pri volitvah v prejšnjih letih se je vedno slo le za to, katera stranka dobi za o m e j e n čas toliko moči, da bo zamogla s kako drugo stranko vred ustvariti večino v deželnem zboru in večino v deželnem odboru. Vsaka stranka se je zavedala, da sama ne more dobiti večine in s tem neomejenega gospodstva v deželnem zboru in v deželnem odboru. Kajti vmes je stalo nemško veleposestvo s svojim vnebovpijočim privilegijem do desetih mandatov, in s tem trdim klinom v slovenskem mesu je morala hočeš nočeš računati vs;ik;j stranka. Dalje se pa je tudi vsaka stranka zavedala, da odločijo volitve samo za dobo š e s t i h let in da se potem vrše nove volitve zopet na podlagi istega volilnega reda kakor prej.
Letošnje deželnozborske volitve imajo veliko večji pomen, pri letošnjih deželnozborskih volitvah se odloči usoda dežele Kranjske za dolgo vrsto let in usoda kranjskega meščanstva morda za vedno, in to ni majhna stvar, zakaj meščanstvo kranjsko plačuje tri četrtine vseh deželnih doklad.
Prihodnji deželni zbor, čigar sestava se odloČi pri predstojećih de-želnozborskih volitvah, ima rešiti eno samo, a nad vse važno lalogo: rešiti mora volilno reformo. Vsaj vlada hoče, dogovorno s klerikalci in za svoj krivični privilegij trepetajočimi Nemci, da naj novi deželni zbor ne reši ničesar drugega kakor volilno reformo.
Znano je, kak načrt volilni reformi je vlada že enkrat predložila. Ta isti načrt, ki ga je takrat narod-no-napredna stranka onemogočila s parlamentarno revolucijo, hoče vlada zdaj novic spraviti na dan in ga novic predložiti deželnemu zboru, dasi je tak, kakršen je, absolutno nesprejemljiv in bi bilo po njem tri četrtine vseh deželnih doklad plaču-joče meščanstvo za petdeset let oropano vsakega vpliva in vsake veljave v deželnem zboru.
Vladni načrt je sestavljen zvito in prekanjeno. Glavni njegov smoter je, zagotoviti klerikalcem, da bodo sami imeli v deželnem zboru večino in s tem sami gospodstvo v deželnem odboru. Po dosedanjem volilnem redu je bilo docela izključeno, da bi mogli klerikalci sami dobiti več mandatov kakor naprednjaki in veleposestniki skupaj, sedaj pa se hoče potom volilne reforme zagotoviti, da bi klerikalci sami imeli večino v ležalnem zboru in bi lahko sklenili kar bi hoteli, tudi če bi jim nasprotovali ne le naprednjaki nego tudi veleposestniki. Seveda bi se jim potem tudi pri volitvi enega deželnega odbornika, ki ga voli cela zbornica, nič ne bilo treba ozirati na druge stranke.
Druga skrb vlade je, ohraniti 53 nemškim veleposestnikom njih nečuveni privilegij. Ta privilegij je nekaj takega, da kriči do neba. 53 nemških veleposestnikov, ki pravzaprav niso nič drugega, kakor večji kmetje, ima petkrat več poslancev, kakor Ljubljana, ki šteje 40.000 prebivalcev in plačuje sama polov i eo vseh deželnih doklad. V Dalmaciji, v Istri in na Goriškem so ta privilegij že odpravili, drugod ga omejujejo, povsod zmaguje spoznanje, da je tak privilegij    hudodelstvo   na ljudskih
pravicah,samo pri nas, kjer pravega veleposestva sploh ni, nego uživajo ta privilegij le hankerotni lastniki neznatnih kmetij, ki so slučajno vpisane v deželno desko, pa se hoče la privilegij posili ohraniti.
Taka volilna reforma, kakršno hoče vlada izvesti v zvezi s klerikalci in Nemci, bi seveda uničila ves vpliv meščanstva na javne posle, meščanstvo bo brez veljave in brez moči in bo imelo samo to pravico, da bo smelo plačevati ogromne doklade in še ugovarjati ne bo moglo, če se mu bodo nalagala nova bremena.
Taki so nameni vlade, klerikalcev in Nemcev. Ali se ti nameni uresničijo, ali pa bo vlada s svojima zaveznicama prisiljena odjenjati in dati meščanstvu toliko vpliva in veljave kakor mu je gre po njega gospodarskem, kulturnem in socialnem pomenu ter po njega davčni moči — to je odvisno od volilcev pri predstoje-čih volitvah. Kolikor moči dobi napredna stranka, toliko veljave bo imelo meščanstvo v prihodnjosti.
ZrtovsRo posodila mi Srbilo in Avstro-Ojrsko.
B e 1 g r a d , 29. jan.
Carinski konflikt med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je trajal skoraj dve leti in dosti razburjal javnost v obeh državah, je končan. Trgovska pogodba med Srbiju in sosedno monarhijo je že perfektna in sedaj delajo obojestranski delegati samo še na redakciji pogodbe, ki se potem podpiše Vn predloži avstrijskemu in ogrskemu državnemu zboru ter srbski narodni skupštini v potrdilo.
Ta pogodba se znatno razlikuje od one iz leta 1892. Po pogodbi iz leta 1892. je Srbija mogla izvažati v Avstro-Ogrsko skoraj vso svojo poljedelsko hiperprodukcijo, a ravno tako je Srbija takorekoč vse potrebne industrijske proizvode importirala iz A vst ro - Ogrske. Srbski poljedelski produkti so imeli v Avstro - Ogrski neki izjemen, privilegovan položaj, kakor produkti avstro-ogrske industrije v Srbiji. Srbija ne bo mogla vež svojih produktov izvažati v Avstro-Ogrsko v toliki meri kot prej in ravno tako tudi avstro-ogrska industrijska produkcija ne bo več uživala privilegovanega položaja, a nekateri industrijski produkti (sladkor itd.) se sploh ne bodo mogli več uvažati v Srbijo.
Vse to je posledica agrarne politike Nemčije in ojačenja agrarcev v avstrijskem državnem zboru. Avstro-Ogrska bi želela, da osigura srbski trg avstrijski in ogrski indnsiriji, ali to bi moglo biti edino v slučaju, ko bi dovolila sorazmerne koncesije srbskim poljedelskim proizvodom na 6vojem trgu. Tega ne pustijo agrarei in vlada je morala s tem računati.
Srbija je z novo trgovinsko pogodbo dobila ono kar je stalno zahtevala: pogodba je sklenjena na principu do ut des, koncesija za koncesijo, pogodba za pogodbo. Tega principa ni upošteval bivši avstro-ogrski minister zunanjih zadev, Goluehovvrski, ki je Srbiji stavil kot pogoj za pogodbo, da ona nabavi topove iz znane Škodove tovarne v Plznu. To zahtevo je srbska vlada z vso odločnostjo odbila, ker je stala na stališču, da ob-oroženje srbske artiljerije z novimi topovi, ne sme priti v nobeno zvezo s trgovinsko pogodbo z Avstro-Ogrsko.
Na tem vprašanju se je vodila dolgotrajna borba, ki jo je srbska vlada pretrgala s tem, da je topove naročila na Francoskem. Pot^m je padel grof Goluchowski in na njegovo mesto je prišel baron Aehrenthal, ki je akceptiral srbsko stališče in potem so se pogajanja nadaljevala, zopet pretrgala in zopet nadaljevala — dokler niso privedla k cilju: k sklepanju pogodbe.
In tako je to vprašanje rešeno. Sicer se bo o novi pogodbi še dosti pisalo in govorilo, ali v glavnem je ono že odstranjeno z dnevnega reda.
Carinski konflikt Srbiji ni škodoval, kar najbolj dokazuje dejstvo, da dunajski listi že zdavnaj o konfliktu in o sklepanju trgovinske pogodbe pišejo zelo trezno in resno in da so že zdavnaj prenehali prorokovati Srbiji ekonomično smrt — vsled konflikta. Srbski izvoz je bil v času carinskega konflikta (v letih 1906. in 1907.) večji kakor v letu 1905., ko je Srbija imela z Avstro-Ogrsko zelo povoljno trgovinsko pogodbo. V časa carinskega konflikta je bil znatno reduciran samo eks|K>rt živih volov in svinj, ali zato se je znatno pomnožil eksport drugih produktov tako, da je trgovinska bilanca Srbije v 1. 1906*. in 1907. (torej v času konflikta) vseeno občutno povoljnejša od bilanc prejšnjih let.
To so dejstva in ta dejstva so končno morala odpreti oči tudi mero-dajnim faktorjem v avstro - ogrski monarhiji,  ki so  končno sprevideli,
da s šikanami v Srbiji ničesar ne dosežejo. _ —u t.
Obrtni vestnih.
Uliža se drugi važni termin, ob' katerem zadobe veljavnost nekatero dalekosežne določbe novega obrtnega zakona. Ta termin je 16. februar. Do tega dne najpozneje morajo obrtne zadruge, ki so obstajale že pred uve-ljavljenjem obrtne novele, to je pred 16. avgustom preteklega leta, vložiti pri deželni vladi svoja zadružna pravila, izpremenjena tako, da soglašajo z novimi določbami obrtnega reda. Ako tega ne store, je deželni vladi uradoma brez ozira na kakšne nasprotne sklepe zadruge, izvršiti tiste izpremembe v pravilih, ki so potrebne, da se pravila prilagode novim določilom. Mnogo obrtnih zadrug se je že odzvalo ti svoji dolžnosti, kar je tem umestnejše, ker je v lastnem interesu zadružnih članov, da se izpre-mene stara pravila in se zadruga posluži vseh tistih ugodnosti, ki jih nudi novi zakon. Prilagoditev pravil je tem laže izvedljiva, ker so zadrugam na razpohigo ne le vzorna paavila za zadrugo, marveč tudi za vse druge stroke zadružnega poslovanja, kakor so bolniške blagajnice za vajence, za pomočnike, posredovanje dela. Prireditev pravil ne napravi j a nobenih težkoč, ker so vzorna pravila jako pregledno sestavljena, mimo tega pa zadružni instruktor z vso pripravljenostjo podpira zadruge pri reorganizaciji s svetom in dejanjem.
Pa tudi v drugem oziru je 16. februar velikega pomena za obrtni stan, zlasti še za tiste obrte, ki so po zakonu uvrščeni med rokodelske in je za njih samostojno izvrševanje treba dokaza usposobljenosti. S tem dnevom stopijo v veljavo one določbe obrtnega reda, ki uvajajo obvezne preizkušnje za pomočnike v rokodelskih obrtih. Odslej bode vsem vajencem rokodelskih obrtov ob koncu vajenske dobe delati preizkušnje. Ta dolžnost veže vse vajence, katerih vajeniška doba konča |>o 1 . februarju. Obvezne pomočniške preizkušnjo v rokodelskih obrtili so se na željo obrtnikov uvedle v prvi vrsti s tem namenom, da bi služile kot sredstvo, ki naj pripomore do boljše, do popolnejše strokovne izobrazbe obrtnega naraščaja. Le dobro izvežbani mladi rokodelci morejo dosegati uspehov, ko se kdaj (»samosvoje; potrebno pa je povzdigniti strokovno izvežbanost
LISTEK.
PleioprasKoun Bazen.
V sloveči gostilni pri Zeleni niu-*i je sedelo lepega poletnega večera pet veselih uradnikov   južne želez-
nir*r.
Med vsemi je bil najbolj lačen in žejen gospod Plešoprask, mož z ^°lg<) brado in prezgodnjo sijajno plešo. Ob krači, klobasah in kopunu 3« vdano prenašal zapravljivo zabe-Ijone zafrkacije tovarišev. Krepčal se je z vinom, tako dolg«), da je naposled hudo oslabel. Ko se je miveli-cal žvečiti, se je jel praskati po ple-*]' se nasmehnil in šel iz sobe.
»Počiti mora. tako je sit!« je de-Jal črnobrki ekspeditor Praznik.
»Zdaj se tam zunaj omuhava okoli natakarice, dedec oženjeni,« ga Je grajal strogooki Dobra n.
Tedaj je res nekaj počilo zunaj. »Plešoprask je   eksplodiral !< se & smejal Praznik in si nažigal vir-
»Prijatelj, pravijo, da ti je tam *&naj počilo srce ali kaj,« ga je nagovoril Dob ran, ko se je mož vrnil. 4feni se pa le zdi, da si imel v veži ^oboj na klofute.«
»Poljub je bil, poljub,« se je TOnil Plešoprask v vidni zadregi in 81 naolzel brado z obema rokama.
»Tedaj si p;« lomil zakonsko zvestobo!« mu je očital Praznik. >vLe pazi, tvoja zakonska grlica doma l»i grdo zaropotala s tabo, če bi zvedela nekaj novega!«
Plešoprask je zaletavo koračni po sobi; vzel je palico in klobuk.
»Plačaj svoj del!« ga je opomnil Praznik. »Na Dobranovega godu dan smo bili povabljeni mi štirje k njemu, danes smo povabili pa mi njega!«
»Jaz nisem vabil ug nikogar!« sc je branil Plešoprask, ki se mu je kolcalo. »Mislil sem —- ag da ste povabil] vi mene, zato ug tudi nisem vzel nič denarja s sabo, ug. Zal mi je ug — da vas moram tako zgo ug zgodaj zapustiti. Do osmih da me zastopa aspiraut, mi je obljubil, zdaj je pa že deset, "g. Revanžiram si drugikrat! Lg. Z H'.>-gom, gospoda!«
»Drugikrat, kajpa!« se je hudo-val Praznik, ko je odtaval ljubeznivi gost. »Tako obeta zmeraj.«
»Le čakaj, Mica Kovačeva!« se je oglasil Dobra n. »V meni se rodi črn načrt.«
Ob enajstih so se napotili proti kolodvoru, kjer je opravljal Plešoprask na brzojavnem uradu nočno službo. Medpotoma je stopil Pobran v svoje stanovanje in vzel majhen zavitek s sabo.
Takrat na . . . skem kolodvoru ni bilo niti polovice toliko prometa kakor dandanes. Vse je bilo tiho in
mirno. Dob ran in njegovi tovariši so sedli v restavracijo. Praznik je šel gl<*dat. kaj počenja Plešoprask. Nadelani mož je spal in smrčal na vse pretege.
Tedaj se je vzdignil Pobran in odšel v sosedno sobo. Tam je vzel iz zavitka ponarejeno brado in si jo prid vrstil, si pocrni] obrvi, ogrnil re-stavraterjev plašč, si potisnil njegov klobuk globoko nad oči in se tak pokazal tovarišem.
Našemil se je bil tako dobro, da ga je početkoma spoznal samo Praznik.
»Gospoda,« je dejal Dobra n ž iz-preiuenjenim, gromkim glasom, jaz sem nadzornik generalnega ravnateljstva na Dunaju in zdaj grem pregledovat brzojavni urad!«
»Izvrstno, Dobran!« so vpili in se krohotali.
In Dobran je šel v sobo, kjer je vlekel Plešoprask dreto. Privi! je luč, da se je manj videlo, in zapisal par besedi na brzojavni listek.
Iztežka sc je premagoval Praznik, ki je prišel za njim. Vsak čas se je bal, da prasne v smeh. Stopil je k Plešoprasku in ga pomajal za rame.
»Plešoprask! Nadzornik!« mu je zašepetal in odšel.
Plešoprask je skočil pokoHou in od strahu zazijal kakor medved. Sapa mu je zastajala. Stisnil je pete skupaj in se priklonil grdoglederau tujcu tako globoko, da ga je vse bolelo po prenapetem trebuhu.
»Berilo to!« mu je velel čruo-bradec z rezkim glasom.
Plešoprask se ga ni upal kar nič voč pogledati. Roke so se mu tresle, ko je bral:
Glavnemu ravnateljstvu južne železnice na Dunaju. *
Nocoj sem pregledal ... sko postajo in našel službujočega brzojavnega uradnika s|>ečega na divanu.
Miiller, nadzornik.
»Brzojavite to na Dunaj!« je ukazal neusmiljeni bradač.
»Saj nisem spal, gospod nadzornik!« je javkal ubogi Plešoprask. »Le malo sem se naslonil na divan. Lepo prosim, gospod nadzornik!«
»Spali ste v službi, pa je!« je zarezal brezobzirni nadzornik. »Posledice boste kmalu videli. In iz ust vam diši, kakor iz pokvarjenega vinskega soda. Storite, kar sem vam ukazal!«
Peklenski trinog je odšel. Ves pobit se je zgrudil Plešoprask na uso-depolni divan, dejal list na kolena, si molzel brado in praskal plešo. Strašno, strašno run je bilo pri sreu.
»Prijatelj, pridi na črno kavo!« ga je prišel vabit Praznik. »I kaj ti I>a je.«
»Ali poznaš   nekega Miillerja .'«
»Kaj pa. Nadzornik je pri gen«' rajni direkciji. Siten in hud in natančen je kakor sam zlodej.«
»Ta satan me je zasačil spečega* In zdaj naj se sam ovadim  na Du-
naj. Na, beri! To naj brzojavim. Kako naj si pomagam
»Hm, brzojaviti moraš na vsak način, takoj ob osmih zjutraj.«
»Oh, oh! Se službo izgubim!« je stokal Plešoprask.
Tedaj je prišel Dobran, seveda brez maske, in vlekel obupanega Ple-šopraska v restavracijo. Ko se mu je zdelo, da je ubogi grešnik že dosti dolgo gagal v strahu in žalosti, mu je dejal sočutno: »Morebiti ti pa vendarle pomagamo. Nadzornik se vrne k nam. Plačaj jvet buteljk šampanjca, pa poprosimo zate. Takoj pride sem.«
»Natakar, šampanjca v led!« je
naročil Plešoprask, od veselja ves solzam »Hvala, Pobran,   hvala tebi in
vsem!«
Dobran je šel in se vrnil zopet preoblečen.
Je že vse v redu!« je dejal zbeganemu Plešoprasku. »Gospod ekspeditor Dobran je tako lepo prosil za vas, da vam prizanesem ta pot.«
Plešoprask toliko da mu ni poljubil roke. Ko pa se je šampanjec j>enil v kozarcih, je vrgel nadzornik brado pa plašč od sebe in se pokazal ob gromovitem grohotu tovarišev začudenemu Plešoprasku v pravi podobi. Prevarani stiskač si je jezno molzel brado z obema rokama in kislo gledal okoli sebe, ko je spoznal, kako briljantno so ga posadili lisjaki na dilico. Rado Murnlk.
MU
mladih rokodelcev tudi iz ozira na že obstoječe rokodelce, kateri po pravici tožijo, da primanjkuje vedno bolj in bolj dobrih, zanesljivih, v svoji stroki izvežbanih in zategadelj porabili h pomočnikov. Bodočnost sto-prav bode pokazala, ali se nova uredba izkaže v praksi in ali izpolni tiste nade, ki se stavljaju v obvezne pomočniške preizkušnje. Vsekakor je v obilni meri od obrtnikov samih mnogo odvisno, ali se obneso pomočniške preizkušnje. Od njih zanimanja, od njih sodelovanja ob \ ršitvi teh preizkušenj, pa tudi od skrbi, ki
jo posvečajo izobrazbi in strokovnemu . izvežbanju obrtnega naraščaja, je (nlvisno, ali bode nova naprava res v korist in oporo obrtnemu stanu Pomočniške preizkušnje so za vajence rokodelskih obrtov obvezne. Vajenec, ki ne napravi take preizkušnje, bodisi zategadelj, ker se je odtegnil tej preizkušnji, bodisi zategadelj, ker preizkušnje ni prestal z zadovoljivim uspehom, ima zaprto pot do obrtne samostojnosti: samostojen mojster ne bo mogel postati. Okolnost, da rokodelski vajenec ni napravil pomočniške preizkušnje, ima pa še dve drugi neugodni posledici zanj. Na eni strani mu sme obrtno oblastvo zategadelj podaljšati vajensko dobo za pol leta, kar je hud udarec za vajenca; na drugi strani pa je tudi v primeru, da se vajenska doba zanj dokonča, dokler ne napravi preizkušnje, le manj vreden pomožen delavec, ki sc po zakonu nazivlje pomagač. V nemškem jeziku je v rabi za take pomožne delavce, ki niso napravili pomočniške preizkušnje, izraz > (iehilfe«, za ostale pomožne delavce pa izraz »Geselle«. V tem razlikovanju je ista tendenca kakor v stremljenju raznih rokodelskih organizacij po alpskih deželah, ki meri na to, da se pridobi imenu »mojstra« večje spoštovanje in s tem povzdigne stanovska zavest rokodelcev. Nazivu pomočnik »Gesel-le« se hoče dati večjo veljavo. Dvomimo, da bi v današnjem času saj v obrtnem delavstvu pridobilo tako razlikovanje v nazivalih kakšen praktičen^ pomen. Tudi za učnega mojstra utegne imeti neugoden uspeh njegovega vajenca pri pomočniški preizkušnji slabe posledice. Če se namreč pokaže pri pomočniški preizkušnji, da je v prvi vrsti učni mojster kriv slabega izida preizkušnje, je obrtno oblastvo upravičeno odvzeti mojstru za vedno ali pa za določen čas pravico imeti vajence. S tem določilom se hoče pripomoči k temu, da mojstri polagajo potrebno skrb vzgoji in strokovnemu izvežbanju svojih vajencev. Pripomniti je, da je dopustno ponavljati pomočniško preizkušnjo, in sicer večkrat, vedno pa le v presledku šestih mesecev. Prostovoljno smejo delati pomoćni- | ške preizkušnje tudi taki pomožni delavci v rokodelskih obrtih, ki so dovršili učno dobo še pred 16. februarjem.
Obvezne pomočniške preizkušnje bode delati pri posebnih izpraše-valnih komisijah, ki jih sestavijo obrtna oblastva. Dosledna izvedba načela, ki ga postavlja obrtni red, da je v prvi vrsti dolžnost obrtnih zadrug, teh postavnih organizacij obrtnega stanu, skrbeti za to, da se postavni predpisi glede vajencev izvajajo in izpolnjujejo od strani obrtnikov, dovaja do tega, da novi obrtni zakon nalaga v prvi vrsti obrtnim zadrugam tudi to dolžnost, da poskr-be, kar je potrebno, da se morejo vsi vajenci, ki delajo v rokodelskih obrtih, koncem učne dobe podvreči pomočniški preizkušnji, katera naj dokaže, da si je vajenec pridobil tekom učne dobe ono znanje in izvežbanost, ki je potrebna pomočnikom  v posa-
Ljubezen Konfonoue Klare.
(Dalje.)
m.
Klara je po rodu pripadala priprostim slojem. Še njen stari oče, ki se ga je dobro spominjala, je bil tla-čan, njen oče je bil kmet, četudi se je bavil z vozništvom in s krčmo, njena mati je bila kmečka hči in je ostala vse žive dni kmetica.. Po -»voji izobrazbi je pa pripadala Klara meščanskemu sloju. To je, odkar je bila prišla iz samostana, dalo dostikrat povod nesporazumi j en jem in vzbujalo v Klarinem srcu nezadovoljnost. Ne, da bi si bila želela, priti ven iz svojih razmer. A čutila se je tujo in osamljeno med ljudmi, na katere je bila navezana in med katerimi je živela. Samostanska vzgoja je bila razvida v njej mistiška nagnenja in utrjale so ta nagnenja romantJške knjige, v katerih je Klara iskala zabave, razvedrila in pozabe.
Od slavnosti na gradu marki j a d* Aureville se je Klara čutila kar nesrečno v domači hiši. Izogibala se je ljudem, kolikor je le mogla. Najraje je posedala v svoji sobi. Čitala je cele ure, a dostikrat jo je Ivanka zalotila, da je pač držala knjigo v ro-
i nežni h obrtih. Naravno je, da no dolžne posamezne zadruge skrbeti le za vajence pri svojih članih. Ker pa jo ne samo pri nas v slovenskih deželah, ampak tudi še v mnogih drugih kro-novinah organizacija v obrtnih zadrugah še nepopolna in je dokaj rokodelcev izven vsake organizacije, nalaga zakon obrtnim oblastvom, da za vajence pri takih rokodelskih mojstrih, ki niso člani nobene zadruge, in za vajence v analognih tovarniških l>odjetjih, ki morajo istotako delati pomočniške preizkušnje, osnujejo posebne oblastvene preizkuševalne komisije. Na dlani leži, da bodo v južnih krajih, kjer še manjka obrtnih zadrug, imele oblastvene izpraševal-ne komisije največ posla, saj za prve čase, dokler se obrtna organizacija ne popolni. O sestavi teh komisij, o njih delokrogu ter o tem, kako bodo urejene preizkušnje, izpregovorimo prihodnjič. F. K.
Dopisi.
Iz Radovljice. Dne 26. prosinca se je vršila v gostilniških prostorih gospoda Frana Dolžana »pri Lectar-ju« veselica tukajšnjih rokodelskih pomočnikov, katera je bila jako dobro obiskana. Vsi sloji so bili zastopani. Vsem častitim obiskovalcem veselice, kateri so s svojo udeležitvi-jo izkazali priredivšim pomočnikom simpatije, bodi na tem mestu izrečena najtoplejša zahvala. Da gre tudi gostilničarju, ki toči, kakor znano, najboljša vina in se trudi vsakomur po možnosti postreči — priznanje, seveda ni treba posebej naglašati. Torej vsem srčna hvala. — Prireditelji veselice.
Iz Zagorja ob Savi. Dne 26. prosinca t. 1. je obhajal tukajšnji pevski klub »Zagorje« svojo petletnico. Ob tej priliki je napravil svojemu zaslužnemu pevovodji gosp. Janku Levstiku bakljado s podoknico, pri kateri so sodelovali tudi vrli tamburaši. V priznanje zaslug so darovali pevci g. Levstiku srebrn lovor-jev venec, pevke pa prekrasen šopek svežih cvetlic. Prvega mu je ob čestitki izročil učitelj g. Pelko, -opek pa marljiva pevka gdč. M. Jesihova. V imenu kraj nega šolskega sveta mu je čestital predsednik, gospod Tomo Koprive, v imenu »Sokola« pa njega najdelavnejši član g. Ferdo Poljšak. Bakljada je spremila slav-ljenca k Weinbergerju, kjer uiu je pevski klub priredil časten večer. Izmed napitnic, ki so veljale slavljen-cu, naj omenim ono g. Koprivca, katerega moramo Zagorjani kot predsednika kraj nega šolskega sveta staviti v zgled. On ne govori samo, ampak on dela za prospeh šolstva z vso vnemo. To je poudarjal tudi v svoji napitnici ter izjavil, da poleg tako za šolo delujočega voditelja, kakor je g. Levstik, je delo predsednikovo dokaj olajšano. V imenu kluba mu je nazdravil g. Pelko. Slavnosten večer je poleg drugega občinstva s svojim prihodom počastil tudi občespoštova-ni zagorski župan Fran Weinberger z gospo soprogo in hčerkama. Pevski klub je zapel nekaj pesmi, med katerimi nam je najbolj ugajala Gregorčičeva: »Nazaj v planinski raj«. Tamburaši pa so pridno igrali, za kar smo jim hvaležni. Končno kličemo gospodu šolskemu voditelju F. Levstiku: Na mnogaja leta in želimo, da bi še vnaprej ostal tako trdna opora narodnega dela v Zagorju, kot doslej.
—uk—
Iz Ribnice- Dne 5. januarja t 1. se je vršil v prostorni sokolski dvorani „pri Cenetu" v Ribnici sokolski občni zbor. Udeležba je bila Častna — 48 bratov. Iz poročil br. staroste, tajnika,  blagajnika in  načelnika je
kali, a je še niti odprla ni. Če je bilo vreme količkaj ugodno, je Klara cele ure hodila po bližnjem gozdu in ljudje so si pripovedovali, da govori sama s seboj in da tava po gozdu, kakor bi bila mesečna. Vmes pa se je primerilo, da je bila Klara ves dan vesela, prijazna in zgovorna ter se z mrzlično deloljubnostjo pehala za go-sj>odinjstvom.
Njena sestra Ivanka je bila izkušena, bistro vida ženska. Opazovala je Klaro oprezno in natančno premišljala o vsaki malenkosti v njenem vedenju. Iz tega premisljenja se je končno porodilo spoznanje, da je Klara zaljubljena.
To jo je vznemirjalo in ji delalo velike skrbi, zakaj spominjalo jo je na vse to, kar je bila sama doživela dobrih deset let poprej, ko se je bila v njenem srcu oglasila prva ljubezen. Kakor jutranja zarja je takrat posijala sreča v njeno dela in :nuk polno življenje. Bil je mlad in ljubezniv mož, ki jo je bil v topli jesenski noči v lopi na domačem vrtu pritisnil na srce. Vroče mu je vračala njegove poljube, nič ni mislila, kaj da bo, samo da bi bila srečna nekaj trenotkov. In čez nekaj dni je bil odšel ta mladi mož in vrata ljubljanskega semenišča so ga za vedno ločila od nje. To  je  bila   tajnost Ivanke
razvidno, da je odstopivši odbor rešil v polni meri svojo nalogo. Koncem leta 1907 šteje društvo 3 ustanovnike, 66 isvršujočih In 55 podpornih članov. Društvo ima prostorno in po vse pripravno telovadnico in kompletno najmodernejše orodje. Že prvo leto svojega obstanka se je je nabavil krasen prapor ter bil raevit pri slavnosti dne 8. septembra 1907, kakršne Še ni videla Ribnica. Poleg Zveze je bilo pri tej slavnosti zastopanih 11 sokolskih društev z nad 200 Sokoli v kroju, žensko telovadno društvo v Bistrici na Moravskem in v Ljubljani ter 11 drugih društev in korporaoij. Orodje in prapor je vse plačano ter še izkazuje blagajna prebitek, tako da ima društvo po pre teku enoletnega obstanka nad 1000 K premoženja. Poso ilnici v Ribnici, katera je šla v vsakem o žiru mladem a društvu na roko, se je izrekla soglasno zahvala. Zanimanje za telovadbo raste in krog mladih telovadcev se množi Z uspehom obrača društvo vso svojo pozornost naraščaju, kateri je prvič nastopil pri slavnosti razvitja prapora in že delujočemu ženskemu telovadnemu odat ku, kateri se ima tekom leta 1908 priklopiti društvu. Ker je bilo že pred zaključkom leta 1907 plačano vse telovadno orodje in prapor, je odbor sklenil, da se naj postavi v več gostilnah od ribniške po-sojilnioe upeljanih nabiralnikov; dohodki pa naj tvorijo sklad za bo doči sokolski dom v Ribnioi. Že prvi mesec se je nabralo nad 100 K ter naložilo v ribniški posojilnici. Gdč. Anko Podboj Cenetovo kot neumorno nabiralko prispevkov za rioniskega Sokola in ker od prej imenovane nabrana svota visoko nadkriljuje usta-novnino, je imenoval občni zbor soglasno za ustanovnioo. V novi odbor so bili izvoljeni bratje : Dr. A. Schifr-rer, starosta; B FiŠer, podstarosta; A. Jnvaneo, načelnik; A Spende, tajnik; D. Betriani, blagajnik; I Klun, orodjar; Ivan Arko, F. Burger, F. Stražar, odborniki; F. Peterlin, namestnik. Pregledovalca računov: A. Fabian in I. ToporiŠ. V občni zbor Zveze so izvoljeni: dr. Schiffrer, B. Fišer, B. Spende, D. Betriani, I. Klun, Josip Arko ; namestniki: F Peterlin, A. Adamič, Jakob K^un, R. Thurnherr. V Zvezin odbor je izvolil društveni odbor dr. Scldffrerja in namestnikom F. Burgerja. — Opomba uredništva; Ta občni zbor je bil 5. januarja, pričujoče poročilo pa smo dobili 30 januarja, torej čez celih 25 dni. V prihodnjič bomo tako zapoznela poročila metali v koš.
Z Dunaja* (Devetnajstletno poročilo Podpornega društva za slovenske visokošoloe na na Dunaju). Iz tega poročila, ki smo ga ravnokar prejeli, posnemamo sledeče : Poročilo naglasa, da se je med slovenshim dijaštvom pojavil svež, zdrav, resen in trezen duh in daje z zadovoljstvom opažati lepo organizacijo slovenskega dij <tva. Ta organizacija je bila tudi sr prid podpornemu društvu, ker v- bila kontrola med dijaštvom natai■•' lejŠa in so se torej oglašali res 1« prav potrebni prosilci" Tri slov. aka L društva „Slovenija", „Danicaa in „Sava" so pošiljala svoje zastopnike k odboro-vim sejam; ti so imeli posvetovalen glas in so marsikaj pripomogli, da so se razjasnile materijalne razmere kakega prosilca. Slovensko občinstvo ima torej poroštvo, da se njegova darila porabljajo v najboljše namene in razdeljuje po najboljši vesti in vednosti. Zato prosi odbor, da naj društveni dobrotniki ne omagajo s svojimi podporami, temveč naj jih pomnožijo in skusijo društvu pridobiti obilo novih prijateljev in dobrotnikov. To društvo stopa letos v dvajseto leto svojega delo-
Končanove. Samo nekaj dni, samo nekaj trenotkov je bila srečna, a teh dui in teh trenotkov ni mogla pozabiti, dasi ni nikdar in nikomur govorila o tem svojem spominu.
A zdaj je bila v strahu, da je tudi Klarico doletela enaka usoda, da je tudi Klarica zapadla enaki nesreči.
Poskusila je na različne načine, da se prepriča, so-li njene slutnje utemeljene ali samo domnevanja, izvirajoča iz iskrene sestrske ljubezni in skrbi za Klaričino srečo. Opazovala je vsak korak, ki ga je Klara storila, stala na straži cele noči, a ker ni čisto nič sumljivega našla, je zdaj z oprezno napeljanimi, zdaj navadnimi vprašanji poskušala spraviti Klarico do spoznanja. A vse je bilo zaman.
Toda Ivanka je hotela na vsak način dognati, pri čem da je in ker ni šlo drugače, je naposled storila zadnji korak.
• Zvečer, ko sta s Klarico sami sedeli v svoji sobi, jo je prijela za roko in ji je rekla:
»Ti mi nekaj prikrivaš, Klarica .. . Vsa si spremenjena... Celo tuji ljudje opažajo to ... Ti imaš tajnost, ki ti mori srce.«
»Jaz — tajnost,« je v prvem presenečenju vprašala Klarica, ker ji ni prišlo nič drugega na misel.
vanj a, torej v jubilejno leto in upa, da mu ta jubilej ohrani vse stare prijatelje ter° pridobi obilo novih Društvo je letos podpiralo 18 denarnih zavodov; med temi se v prvi vrati odlikuje „Hrani 1 n o in posojilno društvo v Ptuju"; potem „Narodni sklad v Gorici", posojilnica v Bovcu, Brežicah, Celju, Framu, Gornji Radgoni, Splošno kreditno društvo v Ljubljani, okr. posojilnica v Ljutomeru, posojilnica v Logatcu, Mariboru, Postojni, Radovljici, v Slov. Bistrici, v Šmarju, v Trstu, oa Vranskem, na Vrhniki. Posebuo hvalo so zaslužili marljivi nabiralci, med katerimi so se odlikovali gg Anton Flis na Vrhniki, dr. Fr. Gosti v Ljubljani, Al. H u t h na Krškem, l>an Maselj v Novem mestu, Viljem Pfeifer, ki je nabiral na Dunaju, in gg. akademiki novomeški. G. Ivan Maselj, c. kr. profesor v Novem mestu, je društvu pristopil kot ustanovitelj, plačsvši prvi obrok s 50 K. Gosp. dr. Ivan Žmavc, amanuensis c. kr. vseučiliške knjižnice v Pragi, je pristopil društvu kot ustanovitelj, plačavši prvi obrok 20 K. Gospa Marica KruŠič roj. Pukl, soproga višjega revidenta dunajskega magistrata, je društvu poslala dva obroka ustanovnine po 20K, skupaj 40 K. C. kr. ni te avstrijsko namestuištvo je z odobrenjem rektorata dunajske um verze in predsednika polic, ravnateljstva na Dunaju na ime I Sohoder društvu posla'o knjižico I. avstr hranilnice v znesku 2507 K 43 ▼ Osnovna gla\-niča je torej narasla na 20.815 K 08 V. Razpoložnine je društvo imelo 6242 K
57 v. Iz te vsote so se pokrili izdatki a) podpore 4250 K, b) upravni stroški 188 K 92 v, skupaj 4438 K 92 v, ostalo je razpoložnine 1803 K65 v. V 19 letih (od 1. 1888 89 do 1. 1906 07 je društvo razdelilo: 62.515 K 42 V. Ako se prišteje znesku 62515 K 42 v, ki je bil razdeljen v 19 letih; nedo takljiva glavnica 20815 K 08 v, je razvidno, da je društvo tekom 19 let prejelo lepo svoto 83330 K 50 v! Po študijah je bilo zadnje leto med prosilci: 34 juristov, 27 filozofov, 1 medicineo, 7 tehnikov, 6 agronomov, 1 veterinarec, 1 jurist in agronom. Po domovinstvu je bilo med prosilci:
58 Kranjcev, 15 Štajercev, 5 Primorcev in 4 Korošci. Zaradi izvanrednih Enslug za društvo je bil večletni prvi bagajnik g. doktor Klemen Seshun, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju, imenovan častnim članom Pohvalno je omeniti letos nekaj društvenih prijateljev, ki so društvu naklonili večje svote. To so gg : dr. Štefan Dolinar, nadzornik južne železnice v Gradcu in dr. Ivo Šubelj, o. in kr. dvorni tajnik na Dunaju, darovala sta vsak po 100 K G. Ign. Gruntar, c kr. notar v Ribnici, je daroval 50 kron, g. Aut. pl. Sušič c. in kr. polkovnik v Celju, 40 K, dr. Vladimir pl. Glo-boonik Sorodolski c. kr. dvorni svetnik in Ant. pl. GloboČnik-Sorodolski, c. kr. vladni svetnik v p. na Dunaju, sta darovala vsak po 30 K. Vilj Po-lak, iužener v Tržiču, 25 K. Po 20 kron so darovali gg.: dr. Janko Bab-nik, c. kr. seko. svetnik, dr. Al. Ho-man, dvorni in sodni odvetnik, doktor Ant. Podpečnik, zobozdravnik, vsi na Dunaju, gospa Josipina Hotschevar v Krškem, dr. Ivan Tavčar, odvetnik v Ljubljani, dr. Fr. Vovšek. o. kr. sodni nadsvetnik v Maribo u, J. Knez, Jan. Nabornik, c. kr. dež. sodni svetnik, Jos Perhavc, pos., dr. Fr. Poček, odvetnik, vsi v Ljubljani. Jak. Pukl, p. v Maria Enzersdorfu, Fran Kotnik, tovarnar na Vrhniki Po 10 kron je darovalo 67 rodoljubov. Vsem darovalcem izreka odbor najiskrenejšo hvalo!   Ker študira na Dunaju
Ivanka je privila Klarico rahlo k sebi in ji s tihim glasom, ljubo in nežno rekla:
»Uganila sem tvojo tajnost že davno. A ker vidim, da trpiš, da te ta tajnost mori, ne morem več molčati. Klarica — ti si se zaljubila.«
Zatrepetala je Klarica in se naglo in neprijazno izvila sestri iz rok.
»Ne, motiš se, Ivanka.«
»Ne motim se, Klarica. Ti si zaljubljena.«
»Nisem,« je skoro odurno izjavila Klarica. »V koga naj bi se tu v tej samoti in zapuščenosti zaljubila.«
»In vendar si zaljubljena in vse tvoje vedenje mi priča, da sem uganila resnico.«
»Ničesar nisi uganila,« jo ie trdo zavrnila Klarica. »Res, da sem včasih razmišljena, nepotrpežl j iva in malobesedna, a samo ker se dolgočasim, ker nimam primerne družbe in nobenega razvedrila.«
Klarica je krčevito stiskala roke in tajila svojo ljubezen z neko srditostjo. Ljubila je svojo sestro, a prav njej bi nikdar ne priznala svoje ljubezni, ki jo je sama smatrala za blaznost.
Ivanko je bolelo, da ji sestra ne zaupa.
»Ne laži, Klarica,« ji   je rekla
največ slovenskih dijakov, potrebuje to društvo naj-več prispevkov! Vsak dar je društvu dobrodošel! Naslov prvega društvenega blagajnika je: G dr Klemen Seshun, dvorni in sodni odvetnik itd na Dunaju, I- Sin-gers trasse št v. 7.
Delegacije.
Dunaj,    31. januarja. Odsek za zunanje stvari avstrijske delega ('iJe j** danes nadaljeval    razpravo o proračunu za    ministrstvo zu<ianjih del. Del. dr. Kramar  jo zahteval, naj se z veliko odločnostjo  začne iz vajati justična reforma v Makedoniji. Da se sultan upira reformam, temu je kriva neka velesila, ki mu da je potuho.   Glede trozveze je do kazoval, da je koristna   le za. Nemci jo. Nemčija potrehnje Avstrijo, ji krije njeuo svetovno   politiko. S protipoljsko politiko prezira Prusija avstrijske narode.   Ni  misliti, da hi ugovor našega poslanika v Berolinu ne imel uspeha, ako bi v Berolinu ne vedeli, da se sme   napram Avslr;ji vse storiti. — Član gosposke zborni ce grof L a t o u r je tudi grajal razlastitveni zakon ua Pruskem  ter i/ javil, da mora vsak pravičen človek sočustvovati    /    razburjenjem poljskih    članov. Minister baron A e h r e n t h a 1 je odgovarjal na iz vajanja vseh   govornikov. Zagovarjal je trozvezo ter dokazoval, da It* vsled trozveze zavzema Avstrija zaupno mesto meo! evropskimi velesil;* mi. Nadalje je   minister odgovarjal mimogrede na   razne  opazke zaradi pruski- razlastitvene  predloge, rek-., da italijanski' iredontistične tendence pojemajo (?), končno pa je razpravljal o  lnaeedonskem vprašanju, Poljaki so z   ministrovim govorom skrajno nezadovoljni. Razprava bo nadaljevala v torek.
Vojni odsek ogrske delegacije je danes po daljši debati odobril v-proračun vojnega ministrstva.
Ministrstvo za javna dela.
Dunaj, 3,. januarja. Novo ministrstvo ne bo obsegalo pet, teimule tri oddelke. Prvemu oddelku se o.i kažejo vsa javna dela razun rudar siva; drugi oddelek bo obsegal jalnopolitične stvari, tretji pa I stvari, ki se tičejo rudarstva.
Praga, 31. januarju. »Unioiii poroča, da se socijalnopolitičiia sek-l cija v novem ministrstvu izroči h cijalnim demokratom. Obenem m razširi tudi trgovinsko minis-r-ker se uredi trgovina, obrt. izvoz j industrija.
Zvišanje častniških plač
Dunaj,   31. januarja.    Dan-Ji popoldne je sklical   ministrski preti sodnik v poslansko   zbornico •'^■■M člane vojnega    odseka    k   zaupa I posvetovanju zaradi zvišanja niskih    plač.    Razun ministr-predsednika    sta   prisostvovala I vojni minister S c h o n a i c h   in I nančni    minister    Kor y to v- I Konstatiralo se je, da je v avstrij-sl delegaciji večina za zvišanje čast] | ških plač. Ako bodo na Ogrske n j lali še dalje ovire,   naj    nosijo tmfl sami odi j.
Budimpešta,   31. januarja Kossuthovo  glasilo   »Budapest« M javlja, da je vsa  neodvisna strank« solidarna v tem.   da   brez narotlnl koncesij v armadi ni misliti na ?vl sanje častniških plač.       Razprave I ogrski delegaciji so se danes prekini le, da se je mogel ministrski predsefl nik dr. \Vekerle peljati v Buda p-'I da se pogaja z   voditelji neodvtfi stranke zaradi   zvišanja častnici plač.
(Dalje v prilogi.*
mirno in nekoliko hladno. »Ne ixP ča  se,  da  govoriš  neresnico. 8M itak ne utajiš ničesar. Kar tebe s boli in mori, to sem preživela vse d i jaz enkrat.«
S plahim začudenjem se je M rica ustavila pred svojo sestro.
»Kaj praviš t«
»Da sem tudi jaz vse to prež!] la in pretrpela, Klarica. Nič * j čudi! Tako pred dobrimi desetimi j sem bila tudi jaz mladu in se ie l1 v mojem srcu vnel plamen ljubil
»In — on t«
»Šel je od mene in ni M I spomnil več. Mašni k je postal i8 I v a kdo ve kje.«
»In — ti?«
»Jaz ga ljubim še vedno, ^1 tisto noč, ko me je tu pod okno"11 vič poljubil.«
Ne ena solza se ni pojavi-j Ivankinih očeh, dasi je čez d°l deset let prvič izpregovorila o J tajnosti. Toda vsa bolest njenog I ca je drhtela v glasu, s kateriflJ razodela svojo skrivnost in ta m je Klarico tako pretresel, da je objela svojo sestro.
»Uboga moja Ivanka.« (Dalje prihodnjič.)
1- Priloga .Slovenskemu Marodu" št 26, dne 1 februarja 18C8
Vstaši v Macedoniji.
Carigrad, 31. januarja. Ofi-cijalno se naznanja, da je koncem 1. 1907. vznemirjalo Macedonijo 110 Čet s 1200 vstaši, dočim je bilo leta 1906. še nad 1400 aktivnih vstašev. Izmed vstašev jih pripada 54% bolgarskim, 30f/r grškim in lb(/o srbskim vstašem. Nadalje operira par kucovlaških in turških čet. Na spomlad se bo seveda število vstašev zopet pomnožilo.
Solun, 31. januarja. Dne 26. m. m. je bila bitka med bolgarsko četo in turškim vojaštvom blizu Fra-stanija. Vstaši so se umaknili na hrib ter metali bombe proti Turkom. Dva vojaka sta bila ubita, več pa je ranjenih. Vstaši so vzeli svoje mrtve in ranjene s seboj.
Dogo d*, i na Ruskem.
Petrograd, 31. januarja. Vest o odstopu ministrskega predsednika S t o 1 y p i n a je vsaj za sedaj še prezgodnja. Res pa je, da reakcio-narji vztrajno rujejo proti Stolvpi-nu ter skušajo carju dokazati, da je ministrski predsednik preveč liberalen. Ako Stolvpin odstopi, postane ministrski predsednik predsednik državnega sveta A k i m o v.
Proti Poljakom Pruskem.
na
Berolin, 31. januarja. Sedaj razpravlja gosposka zbornica o znanem protipoljskem načrtu. Grof Dro-stel-Vischering je izjavil, da predloga ni sprejemljiva, ker provzroča le jezo in razburjenje ter nasprotuje ustavi. Razlastitvena predloga se je nato izročila posebni komisiji 25 članov.
Vatikan in modernizem.
Berolin, 31. januarja. Profesor Ehrhardt, katoliški duhovnik, ki je poučeval svoječasno katoliško cerkveno zgodovino na dunajskem vse-nčiliščn, sedaj pa poučuje v Strass-bnrgu, je priobčil v protestantskem tedniku ostro kritiko proti najnovejši papeževi encikliki zaradi modernizma v katoliški cerkvi. Vatikansko glasilo »Correspondenzia Romana« napada zaradi odkrite in dobrohotne pisave Ehrhardta zelo ostro ter ga imenuje zanikrnega diletanta in oznanovalca nove znanosti. Očita mu, da se zoperstavlja papežu ter zasmehuje katoliško cerkev. Obenem so Ehrhardta črtali iz imenika vatikanskih prelatov.
Roosevelt proti trustom.
London, 31. januarja. Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt sestavlja za kongres novo poslanico, v kateri hudo napada truste, dolžeč jih, da so zakrivili sedanjo finančno krizo, ker špekulirajo z akcijami.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 1. februarja.
— Shod zaupnikov narodno-na-predne stranke. Opozarjamo še enkrat na zaupni shod narodno-napred-ne stranke, ki bo jutri dopoldne ob 10. v veliki dvorani »M e s t n e -ga dom a«. Pozivamo somišljenike, naj se jutrišnjega shoda udeleže v čim največjem številu. Naj nihče, ki je res narodnega in naprednega mišljenja, ne zamudi tega velevažnega shoda!
— Pozor   na   volilne imenike!
Te dni se razpolože pri županstvih volilni imeniki na splošni vpogled. Z dnem, ko se razpolože volilni imeniki, se prične reklatnacijsko postopanje. Dan, ko se razpolože volilni ime-
niki, se mora razglasiti na občinski tabli. Reklamacijsko postopanje traja 8 dni. Naši somišljeniki naj budno pazijo, da tega roka ne zamude. Čim
se razpolože volilni imeniki, naj jih takoj natanko pregledajo, ako se nihee ni izmed naših volilcev iz imenika izpustil ali vpisal kak nasprotnik, ki nima volilne pravice. Kdo pa ima volilno pravico pri volitvah v deželni zbor? Vsak avstrijski samopravni državljan, ki je izpolnil 24. leto, prebiva stalno v občini in plačuje najmanj 8 kron direktnega davka. Direktni davki so zemljiški in hišni davki, pridobnina in osebna dohodarina. — Kdo nima volilne pravice? Volilne pravice nima tisti, ki še ni izpolnil 24. leta, kdor ne biva stalno v občini, kdor je pod kuratelo ali v konkurzu, kdor dobiva u nožno podporo iz javnih ali občinskih sredstev in kdor je bil sodnijsko kaznovan radi kateregakoli hudodelstva ali prestopka tatvine in poneverjenja, — Če se pri pregledu volilnih imenikov opazi, da je izpuščen eden izmed naših somišljenikov, naj se nemudoma vloži reklamacija, po tem-le vzorcu: »Županstvo v.....Iz volilnega imenika
je izpuščen Josip Kolar, posestnik v
......štev. . . , ki ima volilno
pravico. Predlagani, da se ga vpiše v volilni imenik. V . . . , dne .... 1908. Ivan Koprivšek, reklamatelj.« Ako pa se opazi, da je v volilni imenik vpisan kak nasprotnik, ki nima volilne pravice, naj se županstvu vroči reklamacija po tem-le vzorcu:
»Županstvo v......V volilni
imenik je vpisan Anton Šepec, ki ne plačuje 8 kron davka (ali ki je bil kaznovan radi hudodelstva). Predlagam, da se ga izbriše iz imenika. V . . . . , dne .... 1908. Ivan Koprivšek, reklamatelj.« Vsako takšno reklamacijo si naj dotičnik da potrditi od županstva.
— Na znanje ljubljanskim volil-
cem! Volilni imeniki za deželnozbor-sko volitev v Ljubljani se razpolože na splošni vpogled v ponedeljek dne 3. februarja. Razgrneni ostanejo do ponedeljka dne 10. t. m. Na vpogled so vsak dan od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 6. popoldne. Pozivamo somišljenike, naj pregledajo imenike in se osebno prepričajo, ako niso pomotoma izpuščeni iz volilne liste!
— Že kažejo roge!  Letošnje de-želnozborske volitve vršile se bodo v znamenju  klerikalnega  naskoka na mestno pozicijo napredne stranke. In ker klerikalci dobro vedo, da jim v poštenem boju ni upa zmage, so že pričeli svoje krtovo delo,  pri čemur računajo na podporo svoje zaveznice — c. kr. deželne   vlade. — Z razsodbo državnega sodišča z dne 8. julija 1902. št. 215 bilo je spoznano, da vasi, ki so združene   s kako mestno politično   občino,   pri državnozbor-skih in deželnozborskih volitvah, nimajo voliti v mestni, temveč v dotični kmečki volilni skupini. Za Jržav-nozborske volitve je   vsled vpeljave splošne in enake volilne pravice postala ta razsodba  brezpomembna, v polni moči pa   je za deželnozborske volitve. To nam mora na vest in poštenje pdtrditi   sam   gospod baron Schwarz. — Vzlie temu jasnemu položaju pa je vas Podlož,   ki   jo pri-klopljena politični občini mesta Lož, sedaj   naenkrat   reklam oval a svojo volilno pravico   V   mestni skupini, akoravno je celih 30 let   brez najmanjšega ugovora volila v kmečki občini.   Ob sebi umevno je, da ta reklamacija ni   zrasla   na podložkem zelniku, temveč v pisarni S. L. S. v Ljubljani.   In   ravno   tako ob sebi umevno je, da jej   bodo sledile tudi druge vasi.   Na ta način bodo torej skušali klerikalci falzifikovati mest-
ne volilne skupine ter oropati naše meščanstvo še tiste borne politične pravice, ki mu je še ostala. Ta obupen poskus bi pa moral vzpričo navedeni provornočni razsodbi ostati brezuspešen celo v zadnjem turškem pašaliku in zategadelj ni misliti ne moremo, da bi kranjska c. kr. deželna vlada dopustila tako očitno gaženje zakona, kakršno zahteva klerikalna stranka. Tako daleč menda le še nismo — in posledice bi bile nedo-gledne.
— Deželnozborske volitve. Na-
rodno-napredni meščanski volilni odbor v Kranju je imel 30. m. m. pod predsedstvom gospoda dr. Valentina Štempiharja sejo, na kateri je soglasno sklenilo naprositi dosedanjega poslanca mestne skupine Kranj-Škof j a Loka g. Cirila P i r c a , naj novic sprejme kandidaturo. G. Pire je kandidaturo sprejel. Klerikalci bodo kandidirali g. Tomaža Pavš-larja.
— Jugoslovanska socijalno demokratična stranka in kranjske deželnozborske volitve. Minoli teden je imelo vodstvo jugoslovanske socijal-nodemokratične stranke v Ljubljani posvetovanje o deželnozborskih volitvah na Kranjskem. Čujemo, da je vodstvo sklenilo, naj se socijaluode-mokratična stranka udeleži s samostojnimi kandidati prihodnjih volitev, seveda pač samo z namenom, da bi stranka štela svoje glasove, sklenilo se je pa tudi, da priredi ta stranka proti koncu tekočega meseca primerne manifestacije za splošno in enako volilno pravico za deželni zbor in zoper tako volilno reformo, kakor jo hočejo skovati klerikalci v zvezi z Nemci in z vlado. Čujemo, da vlada med ljubljanskimi socijalnimi demokrati velika in umi j iva nevolja, da hočejo klerikalci uveljaviti volilno reformo, ki naj bi na eni strani za nedogledne čase onemogočila uvedbo splošne in enake volilne pravice za deželne zbore na drugi strani pa 53 nemškim veleposestnikom isto-tako za nedogledne čase zagotovila deset mandatov.
— Klerikalci kot denuneijantje. Na volilnem shodu v Novem mestu se je med drugimi govorniki oglasil tudi gospod profesor R e i s n e r. Klerikalci so mu po svoji običajni hudobiji podtaknili najprej nekaj besed, ki jih sploh ni govoril potem pa so ga zaradi teh podtaknjenih besed denuncirali pri deželnem šolskem svetu. Namen posvečuje sredstva!
— Delavnice  državnih železnic v Šiški. Ustanovitev teh delavnic je zagotovljena.   Zdaj je prišlo na dan, kako silno so se pehali Nemci, da bi oškodovali Ljubljani in da bi se te delavnice ustanovile v Celovcu ali v Št. Vid u na Koroškem. Napeli so vse sile, a ministrski svet je odločil proti njim in za Šiško.   Zaradi   tega je med Nemci velika nevolja, zlasti na ministrskega predsednika barona Bečka, dasi so bili za ta sklep mero-dajni zgol stvarni   razlogi.    Pri tej priliki se je jasno  spoznalo stališče nemških strank. Te stranke ne privoščijo Slovencem nobene  državne naprave, s katero bi si slovensko ljudstvo gospodarski opomoglo.   Vse državne naprave, pri katerih je kaj zaslužka, hočejo imeti v nemških krajih. Samo Nemci naj  bi si opomogli, samo   Nemci   naj bi   imeli boljše službe in zaslužke — Slovencem ničesar. To je vodilno načelo Nemcev.
— »Windischer Sparverein«. V Borovljah so Slovenci nedavno tega ustanovili »Hranilnico in posojilnico«. Ta denarni zavod je seveda koroškim nemčurjem hud trn v peti prvič zato, ker se bodo s tem denarnim zavodom boroveljski Slovenci polagoma osamosvojili od nemškega
apitala, drugič pa za to, ker je z stanovitvijo slovenske posojilnice občutno oškodovana nemška boro-/veljska »šparkasa«. Svojo sovraštvo pa kažejo nasproti slovenski posojilnici ne samo njeni nemški konkurenti in boroveljski nemčurji, nego celo c. kr. davčni uradi, kar je vsekakor značilno. Pred kratkim je dobila boro vel j s ka »Hranilnica in posojilnica« od c. kr. davčne admistracije (urad za odmero pristojbin) pismo, ki je bilo tako-le naslovljeno: »Hranilnica in posojilnica (windischer Sparverein) in Ferlach (brovlje).« Torej c. kr. uradniki pri davčni administraciji si upajo na tako frivo-len način kazati tvojo mržnjo proti Slovencem, da si drznejo celo na uradnem pismu, namenjenem slovenskemu denarnemu zavodu, rabiti psovko »windisch«. To se že vse neha, ako poklicani faktorji, ki bi bili dolžni čuvati in varovati zakon, mirno trpe takšno impertinentno postopanje podrejenih svojih uradnikov napram Slovencem! To presega že V^se meje in treba bo slovenskim poslancem enkrat pošteno zaplesati z nemiškutarskimi zagrizenci med državnim uradništvom na Koroškem! T^ bi bila lepa, da bi nas Slovence na na$i rodni zemlji smel nekaznovano žaliti že vsak nemčurski pritepenec! Kaj bi se na primer zgodilo s slovenskim uradnikom, ki bi se predrznil kranjski hranilnici določeno uradno pismo nasloviti na »Nemčursko hranilnico«! Menimo, da bi ga odločujoči faktorji pri tisti priči pognali iz službe! Slovenci smo pač še vedno državljani druge vrste!
—   Klerikalno   slovensko časopisje se je v zadnjih letih mogočno razširilo, dočim je pred nedavnim časom jedva vegitiralo. Ta napredek je dokaj zagoneten, ako uvažujemo, da je pri nas vsak razvoj bodisi na tem ali onem polju zelo počasen in odvisen   od   najrazličnejših okolnosti. Pred vsem je pri nas Slovencih odločilno gmotno vprašanje. Nedostaja-nje gmotnih sredstev je glavna zavora, da se Slovenci ne   moremo tako razvijati, kakor bi se lahko,   ako bi bili bogato   obdarovani   z »darovi Pluta«. »Deficiente pecu   — deficit omne nia«, to bridko   občuti zlasti slovensko časopisje, ki se je od nekdaj moralo boriti z gmotnimi nepri-likami. V zadnjem času se je v tem ozim marsikaj  že   dokaj zboljšalo, vendar pa položaj slovenskega časopisja še daleko ni tako ugoden, kakor bi bil lahko pod drugimi razmerami. Edina izjema v tem   oziru so klerikalni listi, ki v   zadnjem času razpolagajo   z   bogatimi gmotnimi sredstvi. Ta   bogata   denarna sredstva jim omogočujejo, da lahko mečejo na tisoče svojih listov brezplačno med ljudstvo.   Kdor pozna naše razmere, se mora temu čuditi in nehote se   vsakomur   vsiljuje vprašanje:   Odkod jemljejo  klerikalci denar, da ne potrebujejo za svoje liste niti naročnine,   na   katero  so sicer navezani vsi slovenski  listi?   To je bilo do lanske jeseni   zagonetka, a nemški katoliški shod na Dunaju je dvignil tudi to kopreno. Na tem shodu se je namreč odkrito povedalo, da se   porabljajo   dohodki takozvanega »Piusvereina« izključno   v podporo klerikalnega časopisja v Avstriji. In dohodki tega društva,   ki spekulira na žepe   najrevnejših   slojev, pred vsem na uboge služkinje,   niso baš majhni,   lani   so   znašali okroglih 360.000 kron. A ves ta denar se je porabil za podporo klerikalnega časopisja. Na gori imenovanem shodu se je javno povedalo, da sta dobila od svote    po    360.000   K klerikalna »Reichspost«    in   »Vaterland« po 70.000 K podpore.   A mi vemo tudi, da je   dobil i zdatno   podporo tudi
»Slovenec«, če prav se to ni na shodu javno povedalo. Naš list je to že enkrat očital »Slovencu«, a škofov list je na to očitanje previdno molčal, da
se mu da to, če je treba, tudi dokazati! Prepričani smo, da bo »Slovenec« tudi v bodoče molčal kakor riba, ker ima slabo vest. Je pač težko za list, ki se dela slovenskega, priznati, da dobiva podporo od —'Nemcev, in naj bodo ti že pravi klerikalci ali pa krščanski socialci! Kaj bi rekla slovenska javnost, ako bi se dalo slovensko napredno časopisje subvencionirati od nemških liberalcev? Izdajice, ta beseda bi jim donela na ušesa od vseh koncev in krajev. A »Slovenec«, ki dobiva ogromno podporo od nemških klerikalcev, ni izdajica, to je pošten slovenski list seveda, ki se edini na Slovenskem bori za slovensko narodno stvari!
— Srečen klerikalen poslanec I
Klerikalni poslanci se večinoma odlikujejo po veliki sreči: če Še tako veliko neumnost bleknejo, vseeno jih hvalijo njih listi, kakor bi bili izustili največjo modrost. Taka se je zdaj pri-godila poslancu Demšarju, Cočo-vemu Francetu, ki je v državnem zboru nspustilu hud govor. „Slove-nec" je pohvalil Demšarja kot pridnega študentka in zdaj je prišel Še „Domoljub", ki je napisal te-le krilate besede: „Poslanec Demšar je postal naravnost imeniten in njegova noč se Je razr»stla do neznan«
Skih višin." — Take pohvale še ni bil zlepa kdo deležen. Skoraj bi rekli, da je po teh besedah Demšar nekak polbog! Če zdaj tega katoliškega možakarja ne obide prevzetnost in napuh, potem ga ne bo nikoli. Zaradi točnosti in natančnosti omenjamo, da prinaša „Domoljubu citirane besede pod naslovom „Komedija".
— 0 „zvezarskem" poslanca AL Terglavu krožijo kaj čudne vesti, tako čudne, kakor se nam piše is S a vinske doline, da se je za nje baje resno jel brigati državni pravdni k. Vsekakor se nekaj kuha. „Kmetska zveza" pa je lahko ponosna na to, da se za njenega poslanca, Še predno je stopil v „akcijo", že tolikanj zanima kazensko sodišče!
— Volilno gibanje na Goriškem. Političen dan prve vrste bo prihodnji četrtek 6. t. m. Takrat proglasijo slovenske stranke kandidate. Narodno-napredna stranka bo zborovala ob 11. uri dopoldne v Trgovskem domu v Gorioi; isti čas bodo zborovali velepostniki „pri Jelenu"; shod zaupnikov klerikalne stranke proglasi isti dan v Gorici svoje kandidate; popoldne bodo zborovali pa „agrarci". Prostora za kandidate je torej dosti! — Klerikalni generali v Gorioi so zavrgli kandidaturo zun-ljemeroa Janeza Lapanje iz Kobarida. V nedeljo je bil zbran za kandidata pri Sv. Luciji ob Soči, v Četrtek pa so ga z vrgli v Gorioi. Lapanja je že bil deželni poslaneo. V minoli šestletni dobi je bil tudi Član kura-torija deželne hipotečne banke. To mu je neslo na leto par tisočakov, ker je hodil k sejam v Gorico is daljnega Kobarida. Klerikalni generali sicer niso marali nikdar za Jan. Lapanjo; že zadnjič je prišel za poslanca le po naključju, ker se ni sprejelo nekega klerikalnega poslancem izvoljenega kandidata. Sedaj so ga vlekli naprej kot potrebno zlo, ali kakor hitro je protestiral zastopnik cerkljanske „Kmečke zveze", so ga zvrgli. Odpadel je tudi šempaski župnik Grča, dosednji poslaneo. Izrekli so mu zahvalo in zaupanje pa re-quiesoat in paoe! — Klerikalci kandidirajo advokata dr. Pavletiča samo radi tega, da bi mu preskrbeli odborništvo, to je 4000 K na leto. Mož ima namreč veliko družino. Za poslanca ni on, ker bi ne mogel pre-
I
„ih;trurzioh
ali NDUUZHEtlir
sa stanove inu sa narod,
kako fe Ima sadersnati na tim kongref-nim bala per prihodi velizoanftuv iaa vifokiga ter narviloiga dvora na Svezh-nizo z. fvezhana 1.1, v Narodnim domu v Lablaai,
Vunkajdano od Vifoziga Obrifthofmarihalamta.
1. ) Natanzhno ob deveteh pride vifoki
in narvifhi dvor V fpremnifhtvom inu poflanftvi.
2. ) Prihod osnani fanfara inu bob-
nanje v veftibulu od zhaftne ftrashe regimenta Wimpfen na ftopnizah fhpalir delajozhiga.
3. ) Odtiftihmal   je   prehod zhes in
uftop na ftopnize prepovedan.
4. ) Na galerijo v veshi Narodniga
doma naj gre narod po malih ftopnizah na defni.
5. ) Zhaftno ftrasho v dvorani delajo
grenadiri inu kosaki.
6. ) Zefarfki fluge odpro glavne vrata
velke dvorane.
7. ) Na verh ftopniz zhakajo: Vifoko-
rodni gofp. shupan Hradezki s' meftnim saftopftvam; vifoko-rodni g. guverner grof Spork; vifokorodni g. general inu komandant mefta Lublane g. pl. Sau-rau; Nj. fvitloft g. knes inu fhkof g. Gruber.
8. ) Dvorni marfhal ftopi pred vrata
ter nasnani: „Sef Majefteef!" to fe rezhe: „Velizhanftva gredo!" — Odtiftihmal ima narod tiho biti.
9. ) Ko prideta vladarja na verh ftopniz,
Jih posdravi shupan v franzofkim jesizi inu konzha s' klizom: „Vi-vent lef Empereurf!", to fe rezhe: „Zhivela zefarja!", na kar ima narod is ferza klizati: „Hochl" ali: „Vivant!" faj trikrat. 10.) V fpremnifhtvu Velizhan-ftuv fo:
Prezej sa Vladarjama ftopa kot saftopnik papeshuve dershave kardinal Spina. Aultrijo saftopajo: knes Metter-nich, general baron Vincent,
baron Eibiffeld, grof Friderik G e n z, grofa Thurn in Barbo, grof Esterhasy inu pobozhnik grof Wall enftein. Ruffijo saftopajo grof Neffelrode inu grof C a po d if tri a inu general Pozzo di Borgo ter ata-fheji.
Prufijo saftopajo: kanzelar knes Hardenberg, grof Bernftorff inu general Krusemark.
Franzijo saftopajo: grof Blacaf, marki Cara men inu grof L a Feronavf.
Englefhko saftopajo: lord S t ew a rt inu lord Gord on.
Sardinijo saftopajo: marki Saint-Marfan inu grof d'Aglie.
Toikano saftopa: knes N e r i -C o r f i n i.
Modeno konzhno marki Molža. 11.) Sa posdravom grefta Velizhansftva s fpremluvalzi v dvorano, kir Jih perzhakuje pod eftrado vifoka ari-ftokrazija inu notabilitetne damef s' shupanjo premiloftivo go. H r a -dezko, ki posdravi Velizhanftva v kran'fkim jesizi; inu ko saklizhe
prem. ga. shupanja: „Shivio!", ima narod sopet is ferza klizati: „Shivio!" faj trikrat.
12. ) Satim fe verfhi cercle ali Veli-
zhanftva nagovarjata pofamesne perfhone.
13. ) Narod fe ima takrat poftaviti na
levo in defno v dvorani. Ofiziri inu sholniri od garde delajo proftor v fredi dvorane, katiriga nobeden ne fme prekorazhiti.
14. ) Sa cerclom ftopita Vladarja na
eftrado, kir ima tudi kardinal Spina fvoj proftor. Spremnifhtvo fe ras-poftavi per in sa preftoli.
15. ) Gospa shupanja fe perblisha vif.
dvornimu marfhalu inu ga profi, de fe dovoli, de fe sazhne plef Vladarjam na zhaft.
16. ) Dvorni marfhal osnani to Veli-
zhanftvam. Ako Velizhanftva per-volita, da marshal snaminje plef-nimu mojftru.
17. ) Dame, katire fo sa to perpravlene,
pridejo blishe inu fe trikrat [fpo-fhtlivo pred Vladarjama perklonijo. Sa tim fe sazhne plef pred Veli-zhanftvi.
18. ) Narod ima ta plef farno gledat
in nizh vmes govoriti ali fe zhuditi ali zelo plofkati, ampak fe ima zhifto tiho sadershati.
19. ) Ko fe plef fkonzha, fopet fe dame
trikrat perklonijo in fe umaknejo.
20. ) Satim je, zhe shelijo Velizhanftva,
sopet cercle.
21. ) Satim fe Velizhanftva zhes pova-
bilo prem. ge. shupanje podafta na zhaj.
22. ) Doklir fe Velizhanftva ne vsdigneta
s Vifokih fedeshov, fe ima obzhin-ftvo mirno sadershati na fvojih preftorih, inu ne kihati inu fhepetati.
23. ) Satim fe sazhne v dvorani fplo-
fhen plef.
24. ) Tako je dolozhen vifoki zeremo-
niel inu tako fe ima sgoditi sverfhiti.
Dano v Lublani u tim 1821 leti 26. jan. mefza
od
Obriftma fhalamta v famoffojnim delokrogu.
V........J
Grof Stemberg m. p.
nesti nobenega razburjajoČega momenta. Za goriške Slovence nima dr. PavletiČ Čisto nobenih zaslug in jih nikoli ne bo imel. Advokat je in drugega nič. Včasih ga strese zelena strast, ki mn škoduje; pa poželjenje: potreti naprednjake ter jemati Čast in ugled, je škodovalo že marsikate remn svetemu mcžu Da bi ga preskrbeli, v ta namen kandidirajo klerikaloi dr. Pavletiča V deželnem odboru bi seveda po navodilu ^Gregorčičevem lepo molčal in kimal. Preskrb 1 jenci imajo povsodi take manire. — Apetit po deželnem odbor-ništvu ima tudi še prcf Berbuč, ki je sedaj 6 let kimal pod Paj^rjevo komando v deželnem zboru Ge bi prišla ta dva sveta moža v deželni odbor, poidejo goriški Slovenci ra-pidno navzdol! Strašno odgovornost bi prevzeli naši voliloi, ki bi volili take ljudi v deželni zbor.
— Z i proporcijo nalno, splošno In enako volilno pravico za kranjski deželni zbor se zavzema glasilo soo. dem. stranke „RdeČi Prapir".
— Razmere na mariborskem
učiteljišču   Pod nekdanjim ravnateljem Kazom —  Nemcem —  se je poduČevalo v prvem  šolskem letu v vadnioi samo v slovenskem je siku, sedaj pa zavzema že v prvem šolskem letu prvo mesto nemščina.   Narejen je že začetek konca slovenskega poduka na vadnici. Nevarnost za slovensko  deoo se je še povečala z imenovanjem slovenščine nezmožnega učitelja Herb-sta.   Na vadnici so bili nekdaj samo slovenski učitelji: Miklošič, Koprivnik in Majcen, danes pa sta že dva Nemca in dva Slovenoa. Še precej objektivni nemški vadniški učitelj  Kren je za brusil v okraz svojomu tovarišu Nemcu Herbstu, ko ga je nadlegoval, da mu razloži besede v „Začetnici", kakor nadleguje vedno slovenske učitelje: „Wenn du nicht taugst, warum kommst du her!?u   Mož, ki je izjavil učiteljskim kandidatom, „da bode pravičen, čeprav   ni   zmožen slovenščine", ki ubija otrokom v glavo: .Kokoš  kok6dakau  in drugega več, mora tja,  kamor spada — nazaj v Kočevje.  Za vse to dobro ve vzorni in značajni rod'ljub profes r doktor Verstovšek, ki ima svojega nadebudnega  sinčka v šoli  pri Herbstu Gotovo bi ga že bil potipal v kakem časopisu, ko   bi   ne  imeli slovenski klerikalni poslanci Herbste  na vesti. Herbst je tudi med drugimi kompen zacijami za profesorja Majcna. V Ma rib oru je dobro  znano,   da je bil v jeseni poslanec KoroŠeo odločen nasprotnik,   da bi se imenoval za vad-nico slovenščine nevešči Herbst Prišla je Majenova afera, kupili so Mijena, ali izdali so slovensko   deco v Mariboru germanizaciji. Pravi Slovenec bi tukaj moral reči, takih  žrtev ne zahtevam  za  naslov  profesorja  in za nekaj kronic. Skromna zahteva mariborskih slovenskih davkoplačevalcev pa je, da se ravnateljstvo in deželni šolski svet  prepriča   o nezmožnosti Herbsta za vadnico in   za učiteljišče ter ga pošlje tja,   odkoder je prišel. Herbst  ima  sicer  usposobljenost za slovenski učni jezik in zna toliko, kakor je znal svoje dni v Ljubljani profesor Oskar Gratzv, ki je tudi unel usposobljenost za slovenski učni jezik. Ako ne bo pomagalo to, bomo govo rili prihodnjič jasneje,  zakaj na učiteljišču smrdi marsikaj.
— Zveza slovanskega učitelj-
Stva V Avstriji je predložila pravila ministrstvu notranjih del v potrjenje, a ministrstvo jih je vrnilo, češ da je potreba Še nekatere točke spremeniti. Čim se te točke po želji ministrstva spremene, bo vlada pravila potrdila. Prva skupščina te zveze bo letos o velikih počitnicah v Pragi, kjer se že vrše priprave. Na skupščino bodo pozvane tudi vse slovanske učiteljske organizacije izven Avstrije.
— Iz Železnikov se nam piše : Na otročje naivno izzivanje „Slovenca" z dne 29. t. m. odgovarjam z vsemi znanimi priimki podpisani pre-Častitemu dopisniku in njegovim kukavicam sledeče: Naklada na žganje pri nas ni vpeljana radi tega, da bi se žganjepitje omejilo, kakor hoče častiti hinavec dokazati, ampak zato, ber hoče sedanja prezaslužna (?) veČina obč. odbora ubiti zadnjega obrt nika tukajšnje občine na ljubo za Železnike in na gospodarskem polju pre-zaslužoega (???) čočovega Franceta. S. L. S. je pa na svoje pristaše prav lahko ponosna, čujte! Z županom vred je osem pristašev S. L S., med njimi sta dva, ki se jima je že očitalo sleparstvo. To sta kapaciteti, Š traja ar in Blažko v Jo* a, © treh drugih ne govorim, ker so itak le igrača brez prepričanja. No, in zdaj še kazen radi odstopa. Mesto da bi Štrajner in Blažkov Jože z županom vred bili hvaležni, da so dobili po naklonjenosti naše tako pravične (?) deželne vlade krmilo v roke, pa očitajo kazen. Ko bi bila slavna deželna vlada le nekoliko objektivno postopala, ste že davno le še čevljarji in strojarji ne pa (po Štrajnerju) „Gemeinde-rati". Hvalimo pa," vsi Boga, ki smo kazen plačali radi odstopa, smo
saj tu prestali, Sbrajnarja pa čaka na onem svetu še odgovor, ker je bil pobijaleo svojega krušnega očeta. — Štooov, Matižovoev, uskok Peter Pr im ožič
— Iz poitne službe Absolvirana pravnika dr. Ivan Kern in Jakob Aga pito sta imenovana za poštna konceptna praktikanta na poštnem ravnateljstvu v Trstu.
— Gospod dr. RateJ, naposled prideljen okrajnemu glavarstvu v Konjicah, je premeščen kot vladni konci pist k o. kr. okrajnemu glavarstvu v Cel j e.
Iz gledali ke pisarno. Nocoj (par) se uprizori štiri dejanska de tektivska komedija „Sher look Hol me s", spisala K Gre en in C. Doyle. Glavne vloge so v rokah d*»m: Borštnikove. Danilove in Kreisove ter gospodov : Toplaka, NuČiČa, Dragutinoviča, Povit et a. Danila in Bukšeka. — Ker se sezona bliža koncu in bi gledališko vodstvo rado izvedlo kolikor mogoče določenega repertoirja, se slavno občinstvo opozarja, da se bodo odslej dramske repriza prirejale le v izjemnih slučajih
Izza   kongresa. Opozarjamo na Instrukcijo dvornega  maršala, ki jo priobčujemo v podlistku z izrazito željo,   da  se  si. občinstvo v resnici točno drži danih navodil, da se ne moti razvoia izprevoda in osta-l»h figur nastopa. Dohod v goieuje prostore je z malih stopnic na desni; gledalcem je odločena gale rij a v prvem nadstropju pred veliko dvorano in prostor v dvorani na  desni in  levi  do estrade. Odločno prosimo, da se si. občinstvo izogne nepiilikam  gneče, ki ne bi ov>raJa samo nastopa, ampak bi tudi onemogočala,  da se sploh kaj vidi. Tudi  prosimo,  da se naj  nikar ne razvija preglasen šum, da bo mogoče slišati ogovore na dostojanstvenike in njihove odgovore. Iastrukcija se dobiva v originalnem  natisu pri blagajnah. — Vse visokorodne in nota-bilitetnedame, aristokrati nje in mamke, ministre in lakaje, atašeje in generale prosimo, da se zbero danes točno ob 9   z  ečer v „Narodaem   domu" in sicer dame v dvorani, gospodje v ve stibulu,  da se točno poskusi nastop. Dalje prosimo, naj pride g. Smole s prijateljem Prešernom, mestni „šlibar" s   ^eljiis nikom,   „abbe I^glesi", policaj Razložnik, ter „purgarji" itd. — IE  kompanija iz Šempetrškega predmestja pilka „"Wi mpfen" ima skušnjo v nedeljo ob pol 10. uri Prosimo, da prideta o^a n£?ldweibeljau  in lieute-nanta   s komandantom na čelu. tudi tambor  naj   ne  izostane.   Sploh pa prosimo, da naj vsakdo vrši dano mu nalogo  z ljubeznijo   do   stvari in v odločenih mu mejah. D.
Prva brezžična brzojavka Martovih   prebivalcev   na   na o
Zemljo Sloveči Jugoslovan N kola Tesla, učenec in sotrudnik svetovno-znanega elektrotehnika Edisona v Ameriki je izumil poseben način, iz rabiti velikanski vodopad N agara za proizvajo izredno krepih električnih tokov Preračunal je, da nudi omenjeni vodopad več sto miljonov konjskih sil, — a že enomilijonska taka moč mu zadostuje, da bi mogel občevati po Markonijevem načinu s prebivalci planeta Marta! Iu baje se mu je posrečila ta velikanska iznajdba. Kakor se nam poroča, je dobil Tesla nedavno prvi tak brzojav od Martovoev in ga poslal nekemu prijatelju v Ljubljano. Ta čudna brzojavka — čudna po obliki, po črkah in besedilu! — se bode kazala na veliki vsena-rodni veselici, ki se bode vršila v nedeljo, 2 februarja t. L v korist naši Ciril-Metodov družbi v „Narodnim domu" v Ljubljani!!
Narodna zavednost In veselica na korist Ciril in Metodovo
družbe Dva odlična ljubljanska klerikalca, eden klerikalen svobodomisleo, drugi bodoči klerikalni kandidat, hodita od praga do praga vabit in pregovarjat občinstvo, da naj se ne udeleži veselice, ki ima namen, podpirati narodno šolsko družbo sv. Cirila in Metoda. To je že vrhunec nesramnosti! Ne maramo žaliti slav. občinstva s pozivom, da naj zapre svoja ušesa brez-domovinskim sirenam, pač pa je pozivamo, da naj te vsiljivce vrže skozi vrata.
Dame, ki sodelujejo po posameznih paviljonih jutrišnje veselice „I«za kongresa" prosimo uljudno, da so vsaj ob sedmih zvečer na svojem mestu.
Vstopnice za Ciril* Metodovo
veselico  se bodo jutri v nedeljo, 2. t. m. ves dan  prodajale  v Še-šarkovi   trafiki v  Selenburgovih ulicah.
Izredni občni zbor ^Glasbene Matice11 se vrši v ponedeljek, dne 17. februarja ob 8 zvečer v pevski dvorani v II. nadstropju. Dnevni red: Volitev enega odbornika namesto odstopivŠega.
Odbor „Glasb. Matice".
Delniška drntba kranjskih parnih opekaren je imela v torek,
I 28 pr. m. svoj ustanovni občni zbor v Trnovem pri Ilirski Bistrici Udeležilo sa ga je več kot polovioa delničarjev osebno, ki so zastopali nad
I šest osmin delniškega kapitala. Zborovanje je o tvoril načelnik pripravljalnega  odbora  g. Ivan ValenČič
I iz Trnovega in predlagal za predsednika drja D. Maj ar on a, kije potem vodil štiri ure trajajočo sejo po predpisanem dnevnem redu. Vsi predlogi pripravljalnega odbora so bili soglasno sprejeti in se je osobito g Ivanu Uibančiču izrekla zahvala za trud, ki ga je imel pri ustanovnih
I delih. Družba prevzame vsa zemljišča in zgradbene  priprave  za parno
I opekarno v Kosezah,  kolikor so de-
I jansko stale.   V prvi upravni svet so
I bdi izvoljeni gg.: Iv ValenčiČ (oredsedn k) dr. Jos. KržiŠnik, Al. Špel ar in Iv Urbančič, vsi v Trnovem ; nadalje Ant. Dečman, Ivan K u ez in dr. D. Maj ar on iz Ljubljane; v nadzorni svet pa gg. ; Jos. Domladiš (predsedaik) iz Bistrice, dr. K. Janež i Č iz Voloske, dr. I. Kotnik iz Komna, Fr. O ranic is D. M Polja in Feliks S tarč s Ko-lovoa.
!      Deželno pomožno društvo za
bolne na pljučih je  zborovalo dne 24: januarja Predsednik dvorni svetnik grof Chorinsky  se je spominjal najprvo  smrti ustanovnika in podpredsednika  avstrijskega pomožnega društ a za bolne na pljučih ces svetnika dr. A. Lowa, ki si je tudi za kranjsko podružnico stekel velike zasluge.  Na to  je naznanil,  da bode Kranjska dobivala 5V2% obresti fonda dveh milijonov  kron  za odvračanje jetike. Ker se letos razdele obresti za 1. 1908 iu 25 000 K, ki jih je naraslo v preteklem letu, bode deželno društvo vprviČ dobilo približno 6800 K, prihodnje leto pa po 4400 K. Ta vsota je seveda premajhna,  da bi se iz nje moglo v z drža vati projektirano otroško zavetišče. Ožji oskrbovalnični odsek se je že bavil s to zadevo in predlaga da se naj raje razširi delovanje  oskrbo valuj ca.  Svet,  ki se je kupil na Kodelovem, bo kmalu pridobil na vrednosti, ker se v spomladi tamkaj začne graditi vojaško oskrbovalce. Ta kup tedaj gotovo ni slabo pogojen.  Sicer pa je upati,  da se v doglednom  času  vendar  zgradi toli potrebno otroško zavetišče, in dovoli država nadaljnje prispevke in če dobi društvo   tudi   podporo od deželnega zbora.   Pokazalo   se je  namreč, da fond 2 milijonov krcn za vse avstrijske kronovine  prav  nič  ne zaleže. Radi tega je predsedstvo avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih vložilo peticijo  na  finančno ministrstvo, v kateri  se  prosi,   da se tudi letos iz državnih prispevkov na ka eta 2 milijona kron za odvračanje jetike. To peticijo so podpisala predsedstva vseh deželnih pomožnih društev. V drugih kronovinah postopajo mnogo    pogumaejše   in uspešnejše. Šlesko pom ž-iO društvo zida zdravilišče za 80.000 K, akoravno nima nič lastnega  premoženja.   Denar posodi proti 6% amortizaciji delavska zavarovalnica proti nezgodam za Moravsko in Šlezijo.   Društvo   bode dobivalo podporo od države in dežele, s katero bode amortiziralo polovico kapitala.
V ostalem upa na podpore od strani dobrotnikov, korporaoij, občinskih uprav in bolniških blagajn. Del kapitala pa se bode pokril iz dohodkov zdravilišča, to je iz oskrbovalnine. Moravska zida s pomočjo družbe „Rde-čega križa" zdravilišče za 100 bolnikov. Ta mora v slučaju vojske biti na razpolago kot vojaška bolnišnica, zato žrtvuje družba „RdeČega križa" vse stroške. Ta korporacija je gotovo posnemanja vredna tembolj, Če se premisli, da leži premoženje „Rdečega križa" v mirnih časih povsem mrtvo, in da se celo pokvarijo vsi nabavljeni pripomočki, kakor obvezila, pe rilo, bolniški predmeti itd. Tudi kranjsko pomožno društvo bo torej obračalo svojo pozornost i na tako skupno sodelovanje. Občinski svet ljubljanski je za tekoče leto dovolil le 500 K podpore, tedaj za 1000 K manj nega lansko leto. To je brez-dvomno posledica letošnjega nekoliko neug daega proračuna. Vendar je upati, da se financ1 jalni položaj mesta še tekom leta izboljša in da priskoči občinski svet d.uštvu naknadno na pomoč. Zelo obžalovati bi bilo, če bi se moralo omejiti delovanje oskrboval niče ki je sedaj skoraj zgolj mestnemu prebivalstvu na korist. Oskrbovalnioa je v preteklem letu oskrbovala 23 rodbin skupaj nad sto rodbinskimi člani. Uspehi so zelo povoljni. Akoravno se gre po veČini za rodbine, ki so hudo prizadete z je-tiko, se ni pojavil niti en slučaj hišne infekcije. Vsi oskrbovanci so telesno okrepeli in pridobili na teži. Sicer pa izide v letošnjem letnem poročilu tudi natančno poročilo o delovanju oskrbovalnice. Nato je potožil blagajnik ravnatelj Artur Mahr o neugodnem denarnem stanju društva. Stroški so od meseca do meseca večji.
V drugi polovici lanskega leta izdalo sejje nad 800 K le za mleko in kruh. če preračunamo denarne pripomočke
za zdravljenje na deželi, za najemanje boljših stanovanj itd., dalje stroške za zdravljenje v zdraviliščih in v morskem hospiou v Gradežu, uvidimo, koliko denarnih sredstev zahteva oskrbovalnioa. Pri tem postaja število članov vedno manjše, stari Člani pa ne prispevajo več toliko, če društvo ne dobi izdatnejših podpor in če se ne najdejo novi viri dohodkov, nebo mogoče vzdržavati zapričetega odvra-Čevalnega delovanja. Po tem poročilu razvila se je živahna debata. Stavili so se različni nasveti, kako bi se dalo povečati dohodke. Slednjič se je tudi sklenilo, naprositi deželni odbor, da prepusti društvu prosta mesta, čez katera razpolaga v Allandu in v Gradežu. S tem bi se koncentriralo od-vračevalno delovanje; deželno pomožno društvo pa je tudi v stanu, Še dalja skrbeti za oskrbovance, ki pridejo iz zdravilišč. Letošnji redni občni zbor vršil se bode pričetkom marca.
Tgovski plesni venček na SveČnioo v „Narodnem domu" v Carju obeta po dosedajnem zanimanju zanj v vsakem oziru izvrstno uspeti. Le en dan nas Še loči m zmagenosno bodo sukali neutrudljivi plesalci svoje dražestne plesalke. Vse predpriprave so izvršene in društvo vabi tem potom le še enkrat vse narodno občinstvo, naj ne zamudi redke prilike, kajti Cebani itak nimamo veliko razvedrila temveč le mnogo resnega narodnega dela, ter poseti to prireditev v prid bodoči „Trgovski bolniški blagajni za Spodnji Štajer", v kateri namen se bodejo tudi predplačila hvaležno sprejemala. Opomniti moramo, da je vstop dovoljen le proti izkazu vabila. Torej vse na „Trgovski plesni venček" dne 2. februarja.
Plesni venček pevskega zbora „Olasbene Matice" se vrsi, kakor je bilo že objavljeno, v soboto, dne 8 februarja v veliki dvorani „Narod-nega doma*. Vabila se prično razpošiljati prve dni prihodnjega tedna. Opozarjamo na to priljubljeno plesno prireditev.
Plesni venček avstrijskega društva drž. uslužbencev, podružnica Ljubljana, bo, kakor že omenjeno, v ponedeljek, 3. februarja, v steklenem salonu kazine. Sodelovala bo vojaška godba. Začetek bo ob 8. zvečer.
Slovensko   pevsko društvo
i,Slovan" ima danes zvečer ob 8. pri Steinerju na Opekarski cesti veselico, nakar se opozarjajo Trnovčani in Kra-kovčani.
Simon Gregorčičevo lavno k?Jiinico in čitalnico v Vegovih ulicah št. 2 je obiskalo tekom preteklega tedna, t. j od 25. do 31. t. m. skupno 558 Čitateljev. Povprečni obisk je znašal po 79 oseb na dan.
Umrl le v tukajšnji bolnici starosta poštnih postiljonov Anton Strah, ki ga je 1. 1906. poštno ravnateljstvo odlikovalo za njegovo zvesto in vseskozi požrtvovalno službovanje s posebno častno uniformo in z doklado mesečnih 4 krone 20 vinarjev. Oskrboval je opravljal svojo naporno postiljonsko službo dolgih 25 let Pred kratkim je padel z voza in se poškodoval, Pogreb vrlega moža bo jutri popoldne ob polu 3. iz deželne bolnice.
Nemška surovost. Včeraj je jahal po Wolfovih u ioah tikoma pločnika neki ognjiČar tukajšnjega top ni -carskega polka iu bi bil skoro podrl na tla neko staro gospo. Mesta da bi se bil mož opravičil, se je zadri nad prestrašeno gospo: „Verfluohte Bestie.   geh' weg!"   Nemška omika!
Slika „Kranjsko", ki jo je izdala deželna zveza za tujski promet na Kranjskem, je našla precej odjemalcev, zlasti v Ljubljani, kjer smo jo razposlali v zadnjih dneh. Od mnogih strani, tudi izven Kranjske, je deželna zveza prejela jako laskava priznanja in zahvale, da so se doposlale slike. Mnogo rodoljubov je prav marljivo in požrtvovalno podpiralo zvezo s tem, da so doposlane jim slike razpeČavali ter na ta način pripomogli zvezi do uresničenja njene namere, za kar jim bodi najtoplejša hvala. Marsikateri vrli rodoljubi so nam oelo poslali preplaČila, med katerimi omenjamo osobito onega gospoda, ki nam je poslal znatni znesek 50 K. Temu. kakor tudi ostalim se na tem mestu najtoplejše zahvaljujemo. Omeniti se nam zdi potrebno, da slika stane le eno krono (z lepim okvirjem 6 K), ne pa, kakor se je semtertja menilo 13 K. če bi se bilo morda pri razpošiljat vi koga slučajno prezrlo, naj blagovoli oprostiti. Deželna zveza mu takoj postreže s pošiljatvijo slike, kakor hitro sporoči po dopisnioi, da jo želi imeti.
Čitalnica v Šiški priredi jutri, kakor že mnogo let, Vodnikovo besedo s plesom. Na sporedu so pevske točke in šaljiva spevoigra „Vinska poskušnja". Ker se je moški in mešani zbor Čitalnice zelo pomnožil z mladimi, čilimi močmi in sodelujejo tudi vsi stari, dobro znani pevci, bo nudilo petje lep užitek. Zabave bode tudi sicer dovolj. Občinstvo se je odzvalo prošnji čitalnice s krasnimi
dobitki, da bo vsak zadovoljen, ki bo prejel kak dobitek. Za dobro pijačo bo poskrbel gostilničar g. Tonih. Začetek ob pol 8. zvečer. Vstopnina 60 v za nečlane.
Dopolnilo k notici o Cerju (v št. z dne 29. jan. t. 1): Cer „ avstrijski hrast") je bil nekdaj zelo razširjen po Dolenjskem, Štajerskem, Primorskem in HrvaŠkem. Dokaz so nam krajevna imena in priimki. Vasi: 1. Cerje na Pri m, Štaj. in Hrv. (v kajkavskem kraju), 2. Cer ovo na Dol. in Prim. 3. Cerove o na Dol. v 8 različnih občinah, na Hrv. iu na Štaj. v 7. obč. 4 C ero vije na Prim. 5. Cerovioa na Prim. 6 Cerina, Cer ine na Dol., Št. in Hrv. (v slovenskih krajih na zahodu). 7. Ce-rovci na Hrv.   8. Ceričje na Št.
9. Cer ovijani   Hrv. (na zapadu).
10. Ceršak na Št    11. Cerovšek na Dol. 12 C ero vnik, Hrv. 13. Cerenja   gorica,   Št.    14.   C ero v breg na  Dol.   15. Cerov log na Dol.   16. Cerova ki vrh, Hrv. 17. Cerova gora, Št.  18 Cernikna Hrv. 19. Cerenje na Št. (ta beseda ima na sev. Goriškem pomen »ruševje") Na  Gorenjskem  žive  kmetje, ki se pišejo  Cerovšek  in  Cerar, toda drevo  o e r je tam redko, skoro neznano ;   nobena goreniska vas nima imena  po oeru,  medtem  ko je na Dolenjskem 14 takih sel. — Na Štajerskem sem si zapisal priimka Cer-jak in Cerenjak. Vsa ta krajevna imena in  priimki so živ  dokaz bogastva  našega   jezika  v priponkoh (sufiksih). Prof. I. Kostial.  — Dalje se nam piše:   V  podnožju Malega Javornika, Babe iu Kamne gore, se nahaja tudi več sto oralov s cerom porastlega sveta ter se tudi imenuje „senožeti v Cerju" ali kratko „Cerje". Ravno tako se nahaja med Prestrankom in  Seloami,  kjer se državna cesta najbolj   zbliža  železnico   (na levem bregu Pivke) majhen košček zemlje za-r as tel s hrastjem.    Ta svet, kakor tudi železnica in oesta v tej točki ae imenuje v „DobjuM (Dobje).   M. Z. — Končno smo prejeli naslednje pojasnilo k notici „Odsod ime Cerje?" v Št. 23. z dne 29. jan. 1.1. v toliko, da „zimzeleni cer" (Quercus Pseudo-suber  Santi;  nemški Korkeiche) ni zamenjati z navadnim cerom (Quercus Cerris. L n. Zerreiohe), ki je navaden vsepovsod in od kojega izhajajo poimenovanja: Cerje, Cerovo, Ceroveo, Cerje, Cerjani, Cerjaki, Cerovlie, Cir-nik in še več drugih. „Zimzeleni cer" je pa za naše pokrajine fenomenalna redkost, kajti dosedaj znano bivališče mu je bila le južna Istra, Dalmacija in sosednji južni oddeli.  Tudi v tehničnem oziru je to drevo zanimivo; iz njegove skorje se napravi j a takozvana pluta ali probkovina.   R. J.
Nemci naj nam bodo v zgled! Velikanska je moč nemštva proti majhnemu slovenskemu narodu in vse vesoljno nemštvo deluje, da bi nas spravilo v svojo oblast Treba nam je v tem oziru pogledati samo „Sohul-verein" in „Sudmarko". Nemška požrtvovalnost za obe ti društvi nima para nikjer. Zlasti za „Schulverein" se stori povsod vse. D očim leži pri nas narodni davek le na delcu Slovencev, se pri Nemcih žrtvuje vsak za narodov blagor. Posebno veliko dobi „Schulverein" v raznih oporokah. Po cele tisoče darujejo bogataši zanj in prav pred kratkim je F. Leithe v Waidhofenu zapustil testamentarično „Sohulvereinu" 17 000 K Kje imamo Slovenoi take može ? Se drug uspešen vir ima nemški „ Schulverein *. V nekaterih krajih imajo Nemci navado, da pobirajo vsako soboto z društvenim nabiralnikom po vseh javnih lokalih dotičnih krajev. Kako malo požrtvovalnosti je pa pri nas? Nekdo se je pred kratkim tresel za tista dve vinarja, ki ju stane plačilni listek Ciril-Metodove družbe! Ni U to škandal? Učimo se od Nemcev, koliko oni store za svoj narod, posne-majmo njih zglede in ne bodo se več krčile naše meje.
Pomiloftčena je Marija Rozman, ki je bila obsojena na smrt, ker je umorila svojega sina; sodišče ji je spremenilo kazen v 201etno težko ječo.
Umrl je v Zagorioi pri Št. Vidu na Dolenjskem spoštovani posestnik Jožef Zoro, brat g. Ant. Zoroa, trgovca v Ljubljani.
Poučno predavanje o kmetijstvu in cep Jeoju prašičev zoper bolezen „rdečico" bode v nedeljo, 26. t m. v šoli na Dobravi pri Kropi. Predavala bodeta gospod ravnatelj P i r o in g. živinozdravnik Ribnika r. Začetek ob 9. dopoldne.
V zid ga naj pritisnejo I Med
„Belokranjskimi novicami" beremo V •Domoljubu" sledečo željo iz Prema, kjer so dobili novega dušnega pastirja: „ U pati je, da bode z novim preČastitim gospodom tudi farna cerkev, ki je v zidavi krasna, a v zunanjih zidovih vsa oluščena, dobila novo lice." — V zid ga naj pritisnejo!
— Mestna hranilnica v Idriji V meseou   januarju  je 87 strank vložilo 24.882 K 30 v, 13 strank pa
(Dalje v prilogi.)
2. Priloga „Slovenskemn Narodu" št" 26, dne 1. lebraarja 1908.
dvignilo 1445 K, 28 v, denarni promet v tem mesecu je maš al 51.921 |jon 86 v.
Gasilno društvo v Vipavi priredi dne 9. februarja svoj običajni plesni venček v prostorih hotela >drija" v Vipavi.
Pevsko društvo „Rabreilna" priredi v Nabrešini v nedeljo, dne 2. februarja veselioo ■ petjem, igro in plešem v dvorani g. Ign. Tanoe. Zadetek ob 6. zvečer.
Razširjenje postale Postaja
6t. Jurij ob južni železnici na progi panaj-Trst se zdatno razširi. Tozadevna obravnava (političen obhod, razlastitev) vršila se bode v nedeljo, dne 9- marca.
Velik peiar je divjal v sredo v Zagorju ob Savi. Uničil je čistilnico ta premog.
Mapredna narodna zmaga, v gv. Janšu na Dravskem poiju so imagsli pri občinskih volitvah v vseh treh razredih narodnjaki proti štajer-cijanoem
Vrat si Je prerezul v Kapfen-
bergu na Štajerskem Bogomir P on-grao. Jeseni je prišel iz blaznice kot navidezno ozdravljen.
Ispred  celjskega porotnega
lOdi&ća* V Šmarju pri Sevnici je na Štefanovo 291etni železniški delavec Ludovik Kranj cpred neko gostilno napadel Fr. Mačka, Jos. Vidmajerja in Ant. Šmida s težko gorjačo. Mačka je tako močno udaril preko glave, da mu je prebil lobanjo, ostala dva pa lahko ranil. Kranjc se je ugovarjal na popolno pijanost. Obsojen je bd na dve leti ječe.
Orožnik bi bil rad 24letui čevljar Josip F r a s iz Brengove na Šta-jersKem. Zato se je moral dati zdravniško preiskati od polkovnega zdravnika, ki je pa spoznal, da Fras „ni sposoben" za orožuiško službo in to napisal v svojem zdravniškem izvidu, ki ga je izročil Frasu v odprtem pismu. Fras je pa izradiral besedo „ni", da bi bil vseeno sposoben za orožnika in sprejet v to službo in izročil izvid orožniški postaji domače občine. Pa so Frasa takoj imeli. Obsojen je bil pred mariborskim sodiščem na 2 meseca ječe.
„Legina" šola v Neblem v Brdih ob italijanski meji peša. Sedaj šteje še 20 otrok, predlanskim jih je bilo nad 30. Učiteljstvo se menjava, šolski pouk je nereden. Namen: uloviti slovenske otroke, se ni posrečil. Šolo bo treba zapreti.
Pogorel je senik Ant. Perka v Ločniku pri Gorici. Škode je 5000 kron.
Španski sleparjij ki pošiljajo po svetu, v katerih prosijo pomoči, da pridejo do denarja, za kar obljubljajo Četrti del kapitala, ki znaša navadno okoli 45.000 frankov, še vedno ne mirujejo. V zadnjem času je došlo več takih pisem Španskih sleparjev na Goriško.
Napad na voznika pri De visu. Že nastajajo dvomi, Če jeSemulič p. d. Lav dano v. ki je napadel voznika Furlana.   res   morileo koČijažev Praznika, Mohoroviča in Vidava. Sodi le, da ni.   Napad na Furlana je bil navaden roparski napad.   Ko je Se-mulič v gostilni videl, da ima Forlan okrog 200 K denarja, se ga je polastila želja, polastiti se  tega denarja. Samokres, s katerim je ustrelil Se-mulič na svojo žrtev,  so že dobili. Izročil ga je orožnikom SemuliČev brat. O aretaciji Semuliča se je včeraj v Trstu mnogo govorilo.   Eni so pravih*, da so ga prijeli v Tržiču, drugi pa, da v Komnu Resnično je le sledeče: Včeraj popoldne ob 3. je bil aretiran v Divači neki Človek, čigar zunanjost baje odgovarja opisu morilca kočija-žov. Ta človek se je pripeljal z vla kom iz Istre v Herpelje.   Med potjo je neki gospod opazil, da je ta človek jako podohen morilcu koČijažev, kakor ga opisujejo razne priče. Povedal je to sprevodniku in ta je potem pazil na dotičnega Človeka. Ta Človek je imel vozni listek do Divače. V Herpeljah je pa izstopil iz vlaka in hotel  prestopiti v onega,  ki je imel oditi v Trst. Sprevodnik pa, ki je pazil nanj in to videl, ga je ustavil in ga potisnil nazaj v prejšnji vlak ter mu velel:   Vi  imate listek na Divačo, torej se ne morete peljati v Trst!"   Obenem je pa sprevodnik obvestil   o tem   postaj en a čelnika v Herpeljah, ki je to brzojavil v Divačo, a postajenačelnik v Divači je obvestil orožnike, ki so prišli takoj na postajo v Divači in ko je dotični vlak dospel tja, so aretirali onega človeka.
Preprečena katastrofa V Trstu so razkladali pred Angelinijevo trgovino saboje orožja z municijo. En saboj se je pri tem iz neznanega vzroka vnel. Le hitra pogasi te v ognja je preprečila eksplozijo smodnika, ki je bil v dotičnem zaboju. Da bi se bila zgodila potem velika nesreča, je gotovo. Trije delavci so se zelo opekli Pri gašenju.
Poskusen umor in samomor. *Uetni natakar Alojzij Weber z Dn-fcaja je služboval v Trstu in imel ljubavno razmerje s prostitutko Tepsijo Hedrioh, ki je pa hotela to rumerje razrušiti. Webra je to tako
razburilo, da je prišel v njeno stanovanje, kjer je dvakrat ustrelil na
dekle, in jo je ranil v prsi iu celo, nato pa pomeril proti sebi in se ustrelil v sence in usta Bil je takoj mrtev, dekle je pa le lahko ranjeno.
Nesreća na železnici. V Ko-
movskih Moravioah na Hrvaškem je železniški uslužbenec Teodor Petrovič padel čez železniški tir, ko je nesel posodo olja v kurilnico. V tem trenutku je pridrdral iz kurilnice stroj, ki mu je odrezal obe nogi in polomil rebra. Ko je sin Petrovičev čul o očetovi nesreči, vzel je kol in ker je bil prepričan, daje strojevodja JakŠa kriv nesreče, mlatil tega s kolom, da ga je pobil na tla in da se je ranjenec onesvestil. Hotel ga je ubiti, a so prihiteli ljudje, ki so divjega fanta zvezali. Petroviča in Jakša so odpeljali v bolnišnico. Prvi je umrl kmalu nato. Mladega Petroviče so pa oddali v sapor, sicer bi se bili morda zgodila še večja nesreča, kajti JakŠev sin se je nad Petrovičevim sinom hotel maščevati in ga imel namen kar ubiti.
Uboj- V Oseku je Ladislav Gilg ustrelil svojega tasta Ivana Gaka, ker je preveč pil.
Stoletnico padca slavno du-brovniške republiko. Včeraj je poteklo 100 let, odkar je prenehala s taro slavna dubrovniŠka republika. Smrtni udareo ji je zadal Napoleonov general Marmont, ki je bil kasneje guverner kraljevine Ilirije.
Delovanje mestne posredovalnice za delo in stanovanja
Mestni trg št. 27, telefon št. 99. Od 21. do 31. januarja je dela iskalo 14 moških in 45 ženskih uslužbencev. Delo je bilo ponuđeno 22 moškim in 38 ženskim uslužbencem. V 37 slučajih se je delo sprejelo. Od 1. do 31. januarja je došlo 286 delojemalcev in 257 delodajalcev. V 174 slučajih je bilo delo sprejeto. Delo dobe takoj, moški: 1 kontoirist, 1 skladiščnik, 3 tesarji, 2 Žagarja, 3 trgovski sluge, 1 hišni sluga, 2 kočij aža, 6 konjskih hlapcev. Vajenci: 1 za ključavničarstvo, 1 za kavarno, 3 za pekarijo. Ženske: 1 kontoirist in j a, 1 prodajalka za slaščičarno, 1 hotelska blagsjničarka, 1 šivilja, 5 natakaric, 8 gostilniških deklic, 2 orožniški kuharici, 2 ženi k otrokom, 6 kuharic, 7 deklic za vsako delo. Službe iščejo, moški: 1 natakar, več pisarniških slug, 1 oženjen hišnik, več delavcev. Ženske: Več prodajalk raznih strok, 2 trafikantinji, 2 trgovski blagajničarki, 1 fina gostilniška kuharica in razni drugi posli. Oddati je razna stanovanja in več mesečnih sob. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor.
Kinematograf Edison na Dunajski cesti nasproti kavarni „Evropa" ima od danes do vštetega petka sledeči zanimiv spored: Iščem soproge (komično) Glasoviti kamenolom v Ardesiji (interesantna projekcija po naravi posneta). G-osp. Sans-Gčne (jako smešno). V torek sodeluje „Društvena godba".
V panorami - kosmorami na dvorskem trgu pod „Narodno kavarno" je razstavljena od jutri naprej krasna čisto nova serija „Prirodna čudesa kr anj s k o-prim or-skega Krasa". Ta serija še ni bila nikjer razstavljena in jo je oskrbela družba, s katero se je podjetništvo te panorame domenilo, da spravi v svet slike slovenske domovine.
Domača veselica bo v torek, dne 4. t. m. v hotelu „Lloyd".
Bop. Dninar Luka Brozlovič Popovič iz Stona pri Dubrovniku je izvršil te dni v Reki rop in ukradel bankovec za 1000 K, 12 bankovcev po 20 K in 11 komadov po 5 kron v škodo nekega Franca Hosta. Brozlovič je 32 do 36 let star, visoke suhe postave, kostanjevih las, močnega, zakrivljenega nosa in je bil oblečen v nov teman površnik, Črn klobuk, čevlje na stremena in pisano srajco.
Čigav |e konj in voz? Danes dopoldne sta pripeljala dva neznanca po Kodelijevi cesti voz z vpreženim konjem in ko ju je ustavil pri prisilni delavnici mitniški pašnik in ju hotel prijeti, sta neznanca pobegnila. Sumi se, da sta konja in voz kje ukradla. Konj je sedaj v hlevu na Mesarski cesti Št. 4.
Aretirana |e bila predvčerajšnjim 161etna M. K. Mlada nepoštenjakinja je ušla starišem iz Idrije v Trst, ker ji je bilo pa menda tam prevroče, je prišla v Ljubljano. Tukaj je obiskovala svoje prijateljice in jim povsod tudi kaj pokradla. Oddali so jo sodišču in je pričakovati, da jo prva kazen poboljša.
Df Okolosnl voziček je te dni nekdo odpeljal uslužbencu Bambergove koji-garne Josipu Karnevalu pred Beličevo gostilno na Dunajski cesti. Kdor bi storilcu prišel na sled, naj ga naznani policiji.
IzgoblfOM reči. Uradnik gosp. Pavel Drejnik je izgubil bankovec za 10 K. — Udova ga. Emilije Berkove je izgubila zlato brožo s rdečimi kamni, vredno 100 K. — Optakar|eva soproga ga. Ana Goldsteinove je iz-
gubila rjavo denarnico, v kateri je Snela 14 K denarja.
■ Vsak narodnjaki vsaka navodna Slove oka »»»j *e n deleži velike narodne veselice, ki bo na Svetnico, dne 2. februarja, zvečer v vseh prostorih „Narodnega doma" v Ljubljani na korist „Družbe sv. Cirila in Metoda11. Ta moja zadnja reklama svedoči, da sem se moderniziral. Očitalo se mi je„starega slavnega šimeljna", — očitalo se mi je tudi „pavovo perje", — a vendar sem bil prva, kakor sem danes zadnja Reklama.
Drobne novice.
— Plačana interpelacija. Poslancu Starčku, ki je bil šele nedavno obsojen, ker ni hotel pričati v neki stvari pred sodiščem, očita »Ege-rer Ztg.«, da si je dal plačati za neko interpelacijo 2000 K.
— Sokrivci Vašinskega. V Lvo-vu je zaprla policija trgovca Pollaka in opetovano kaznovana vlomilca Rappaporta in Mirinkega, ker so bili v zvezi z vlomilcem Vašinskim.
— Roparski napad na vlak. Na postaji Karanšebeš na Ogrskem so pri belem dnevu neznani roparji zvezali strojevodjo ter izropali poštni voz, med tem ko so sprevodniki spravljali v vozove nad 400 sejmar-jev.
— Atentat. V Sebiujn je mestna učiteljica Harmath streljala na privatnega uradnika Salema in njegovo ženo ter moža smrtno ranila. Atentatorka je bila poprej Salemova ljubica, a jo je zapustil ter se z drugo oženil.
— Vračanje. Poljaki se trumoma vračajo iz Amerike. Kak dan jih pride na carinski urad v Horzel do 1000.
— Huda zima v Ameriki. V Severni Ameriki vlada huda zima. Izven mest je do 20 stopinj, da je že več oseb zmrznilo. Pri tem je v Nju-jorku nad 400.000 oseb brez dela.
— Jubilejne sinodke in svalčice. Kmalu pridejo v promet takozvane jubilejne smodke in dve vrsti jubilejnih svalčic. Smodke bodo veljale po 52 v komad.
— Pet milijonov dolarjev je dobila ogrska eksportna banka iz Nju-jorka na konto novoporoČenega para Szechenvi-Vanderbilt.
— Kaj je vzrok spalni bolezni? Profesor Koch je predaval te dni nemškemu cesarju in cesarici o spalni bolezni ter povedal, da raznaša bolezen neka muha, ki se živi od krokodilove krvi, zato je treba vse krokodile pokončati.
— Influenca hudo razsaja v Kolinu in okolici. V neki rodbini so istočasno umrli za influenco oče in dve hčeri, a brat je znorel, ko je /.vedel za nesrečo.
— Grozna rodbinska drama, V Patku pri Podiebradu je cestar Mi-halek z gladilnikoni ubil svojo pri-ležnico Svobodo, nato zvezal 121etne-ga sin;', t'žgal hišo, a sam se je obesil \ pod--irešju. Dečka so sosedje rešili, obesi nec pa je zgorel.
— Finančna kriza v Ameriki. Takozvano Traders-banko v Njujor-ku in deset njenih podružnic v Broo-klynu so zaprli.
— Cesarjeva vnukinja kneginia W indisehgratzova je nevarno zbolela za influenco.
Bazne stvari.
lTra, ki govori. Neki švicarski urar je napravil uro, ki s pomočjo majhnega fonografa naznanja čas s človeškim glasom. Na majhni pločici kavčuka so vtisnjene vibracije človeškega glasu, a ta pločica se z mehanizmom tako suče, da vsako uro naznanja pretekli čas s človeškim glasom in to tako razločno, da se besede lahko čujejo šest metrov daleč. To naznanjanje je koristno pa tudi prijetno. Vibracijski vtisi se lahko pro-izvedo od vsakega jasnega glasu in za moža mora biti največje veselje, če mu ura naznanja čas z glasom žene ali kakega otroka. Ura z ženinim glasom bi bila posebno potrebna za one može, ki imajo navado, da se dolgo zabavajo po gostilnah in kavarnah ter pri tem pozabijo, koliko je ura in da jih čaka doma žena z otroki.
* Statistika poljubov. Pred kratkim je umrl v Londonu advokat, ki je zapustil račun o poljubih v svojem zakonskem življenju. Prvo leto je bilo med njim in njegovo ženo 36.000 poljubov — torej skoraj po sto na dan. Drugo leto je to število padlo na 18.000, na polovico. Tretje leto je bilo vsak dan samo 10 poljubov, petega leta samo po 2 in sicer zjutraj eden in zvečer eden. Tako je ostalo do petnajstega leta zakonskega življenja. Takrat je bilo pa se toliko poljubov preveč in mož je poljubil ženo vsak teden samo po enkrat in Sicer V nedeljo.
* Sedem generacij v eni rodbini. V Boontonu, N. J. v Ameriki živi 681etna Mrs. Van Winckle, iti ima v Minnesoti prababico, ki je ravnokar
»polnila 10P let. Ker je Mrs. Win-ckle tudi že prababica, obstoji rodbi na iz sedmih še živečih generacij.
* Ne bo treba več ponarejenih
zob. Pariški listi se bavijo te dni z iznajdbo ameriškega zdravnika-zo-barja dr. Thomasa Brighta, ki je izume 1 sredstvo, s katerim zobje, kadar izpadajo ali kadar jih damo izru-vati, zopet i zraste j o. Izumitelj se poslužuje neke tajne mase, o kateri no če nikomur ničesar povedati. Brizga jo v mesto, kjer 'ni zoba. V osmih, desetih dneh oteče dotično mesto, zobnica, na kar začne rasti zob brez vsa kršnih bolečin. Ambulatorij tega čudodelnega zdravniku je vedno poln pacijentov, ki žele njegove pomoči. Ameriška vlada namerava ponuditi glasovitemu zdravniku nekoliko milijonov za njegovo iznajdbo, da omogoči tudi drugim, da se je poslužijo. Ve deremo.
* Posledice  zakonske nesloge. Sodišče v Charleroiu obravnava dogodek, ki ima nekaj dramatičnega, a tudi nekaj komičnega na sebi. Pred dvema mesecema sta se ločila zakon ska Dembert. Žena je odšla k svojim staršem ter odnesla s seboj moževe prihranke, kakih 4000 frankov. Do kjer sta še živela skupaj, je zahajal v hišo k njima neki Barbiaux. K tein^ je sedaj prišla ločena žena Dembert ter ga prosila, naj ubije njenega moža, za kar mu je obljubila 1000 frankov. Barbiaux si je izgovoril par dni pomisleka.   Med tem ko je raz miši jal o zapeljivem predlogu, je pri šel  k  njemu sam Dembert  ter mu predlagal, naj ubije njegovo ženo ter ji vzame onih 4000 frankov., ki si jih bodeta  kot  prijatelja delila. Barbi aux je zopet odgovoril,  da si mora par dni pomisliti. Posledica razmišljanja je bila ta, da je šel k policiji ter ovadil Demberta in ženo,   ki so oba zaprli.
* Če je šofer zaljubljen. Runi unski vojvoda Zika je izreden ljubitelj športa. Posebno se rad vozi z avtomobilom. Nekega dne je dobil v služ bo šoferja iz Milana. Ime je bilo temu šoferju Harver, 30 let je bil star, lep človek, ki se je kaj kmalu do blaznosti zaljubil v lepo Zikovo žcuo. Vojvodinji je odkril svojo ljubezen, toda ona ni hotela o tem ničesar slišati. Harver jo je prosil, naj ničesar ne pove možu, kar je ona obljubila pod pogojem, da odpove službo. Tisti dan popoldne, ko je Harver odpovedal službo, se je hotel vojvoda peljati z avtomobilom na izlet. Vojvodinja se ni hotela nikakor peljati, vendar jo je končno mož pregovoril. Ko so bili že daleč iz Bukarešta, po veča val je Harver vedno bolj brzino avtomobila, tako da je vsak čas pretila nevarnost, da se avtomobil prevrne. Vojvoda je zaukazal Ilarverju, da zmanjša brzino, toda nič ni oomaga-lo, z vedno večjo hitrico je drvil avtomobil naprej; Ziha jo skočil pokonci in vnel se je ljut boj med njim in šoferjem, katerega jo njegov gospodar končno premagal in mu odvzel regularno kolo. »Hotel s*'ni vse tri uničiti«, rekel je šofer in so vrgel v bližnji prepad. Vojvoda se je z ženo vrnil domov, kjer mu je ta povedala vso stvar.
* Rešena morala. Ne\vyorški »Glas Naroda« piše: Hvala Bogu! Sediij se bodemo lahko brez škode in brez nevarnosti za naše moraluo ravnotežje vozili z mestnimi parniki na Staten Island. Preje so si dale dame, ki so se vozile z omenjenimi parniki, običajno med potjo čistiti črevlje jx> dečkih, kateri so v to svrho na par-riikih. Pri tem se niso sramovale postaviti svoje noge na dečkovo škatljo in so tako kazale nekoliko več nog, kakor običajno. Cestokrat je bilo videti tudi izpod čipkastih kril nogo do podkolena. Mladeniči so zardeli in starejši moški so gledali poželjivo, toda — gledali so vsi. Sedaj se je to spremenilo. Nekdo se je namreč pritožil in sedaj so dobili dečki, ki sna-žijo črevlje, velike obroče, s katerimi pritrdijo krilo one damo, ki si da črevlje snažiti, k nogi, tako da ostane slednja prikrita moškim pogledom. S tem je morala rešena!
* Oče poročil svojega sina. V ksitoliški cerkvi sv. Ivana v New Brunswicku, N. J., se je jioročil Jos. Keupcr z gospodično Ana Cookovo. Keuperjev oče je župnik imenovane cerkve in tako je prišlo, da je moral župnik poročiti svojega lastnega sina. Keupcr je bil do leta 1882. oženjem toda ko mu je umrla njegova žena, je pričel študirati teologijo in je leta 1892. postal katoliški duhovnik v Pittsburgu, Pa.
* Zamotan zakon. Pred nekim pariškim sodiščem se je razpravljalo nedavno o čudno zmedenem slučaju. Francoz Phillips je bil oženjen z mlado damo, ki se je seveda vsled tega imenovala gospa Phillips. Ta zakon pa se je na Francoskem ločil. Potem je šla gospa Phillips na Angleško ter se je znova omožila z nekim Oldenom. Tedaj pa je s strahom zvedela, da ločitve njenega prvega zakona na Angleškem ne morejo priznati. Potemtakem je bila na Angleškem gospa Phillips, na   Francoskem pa
gospa Olden, a nobenemu možu ni pripadala kot prava žena, zakaj ako živi na Francoskem, ni več gospa Phillips, ker je bil njen zakon pravo-veljavno razveljavljen, zato se mora tam imenovati gospa Olden. Na Angleškem ni gospa Olden, temuč gospa Phillips, ker po angleškem zakonu ni ločena od svojega prvega moža. Sedaj se je ločila tudi od drugega moža, nato pa se zatekla k sodišču, da* ji povedo, kako se pravzaprav imenuje. Sodniki pa ji tega tudi niso mogli povedati, temuč so stvar odgodili, da jo dobro premislijo.
* Amerikansko. Zadnjo čase so začeli ameriški časopisi brez šale pisati, da za medicinske poskuse ni treba jemati živali, temuč — zločince. Rektor medicinske fakultete v Ohiju dr. Guay piše: »Ali bi bilo krivično, ako bi se trdovratni kršilec zakona, mesto da je človeški družbi v pokoro, izročil v uporabo učenih kirurgov in bakterijologov ter bi svoje nikomur potrebno življenje doprinesel na žrtvenik znanstvu in tisočem koristnih državljanov. Neki drugi zdravnik piše v »Newyork Heraldu«: Taki poskusi bi dali točneje rezultate, kakor poskusi z živalmi. Z druge strani bi strah- pred nožem zmanjšal število zločincev. Med zločince, ki bi naj na medicinskih mizah v bodoče zamenjali pse in kunce, nasvetujejo ubijalce, razbojnike in mučitelje svojih žen.
* Novi zakon proti pijančevanju na Norveškem. Na Norveškem stopi kmalu v veljavo zakon proti alkoholizmu, ki obsega sledeče glavne določbe: Kogar najdejo pijanega na javnem kraju, se kaznuje z denarno globo. Ako se potem v istem letu opijani še dvakrat, doleti ga zapor. Pijanca more sodišče tudi prisiliti na delo pri državnih podjetjih od 18 mesecev do treh let. Z zaporom do treh let se kaznujejo taki pijanci, ki se vdajajo pijači tako, da s tem zanemarjajo skrb za svojo rodbino. Ako se dokaze, da je kdo komu prigovarjal k pijančevanju ali pa dajal pijanemu še nadalje piti, se kaznuje z zaporom. Ako se je zgodilo to v javnem lokalu ,se mora kazen takoj nastopiti. Osebe izpod 18 let ne smejo vstopiti v gostilno ali v take lokale, kjer se prodajajo opojne pijače.
Telefonsku in hrzoiavm
Samomor zdravnika.
Dunaj, 1. februarja. Tu se je obesil 341etni zdravnik dr. Maks W i 1 h e i m. Pred leti si je zastrupil roko, da so mu jo morali odrezati. Dobri ljudje so nabrali zanj več tisočakov. Ta denar mu je pošel in živel je v zadnjeni času v skrajni bedi. Padi toga si je končal življenje.
Proti praškemu nadškofu Skrben-skemu.
Praga, 1. februarja. Glasilo češke agrarne stranko »Venkov« priob-čuje oster, proti nadškofu baronu Skrbcnskemu naperjen članek, v katerem zahteva odstranitev Skrben« skega iz Prage. List naglasa, da je Skrbenskv zakrivil ista dejanja, kakor svoječasno nadškof olomuški dr. K o h n; če se jo ta moral umakniti iz Olomuca, potom bo se moral odstraniti tudi baron Skrbenskv. Nikjer ni zapisano, da bi praški nadškof vodno moral biti zagrizen Nemec, kakor je Skrbensky. »Venkov« napada Skrbenskega v prvi vrsti radi tega, ker se je postavil na čelo klerikalne agitacije pri deželnozborskih volitvah.
Učiteljica kandidatinja za deželni zbor.
Praga, l. februarja. »Hlas Naroda« poroča, da bodo češke državnopravne stranko kandidirale v deželni zbor tudi učiteljico gospico Ze 1 i n -ko.
Gimnazijci umorili svojega profesorja.
Krakov, 1. februarja. Iz Kolo-meje poročajo, da so tamkajšnji gimnazijci napadli radi slabe klasifikacije profesorja Pekarskega in ga pretepli do smrti. Dasi so profesorja takoj operirali, vendar je malo ur kasneje umrl na ranah. Mnogo gimnazijcev je bilo aretiranih.
Vojaška afera v A radu.
Budimpešta, 1. februarja. Vojašnica 3. husarskega polka v Aradu se je preje imenovala Fejervaryjeva vojaščnica. Mestni občinski svet jo je prekrstil v Rakoezyjevo. Ko je poveljnik to izvedel, je ukazal majorju, da se naj z oboroženo silo upre, ako bi mestni magistrat hotel odstraniti s poslopja napis »Fejervarvjeva vojašnica«.
Papež proti modernistom.
Monakovo, 1. februarja. »Bair. Courier« javlja iz Rima, da je papež Pij odtegnil  profesorju E h r h a r -11 u v Strasburgu naslov prelata v azen zato, ker je kritikoval papeže -o enciklike proti modernistom.
Revolucija na Portugalskem |
P ari z t 1. februarja. Is Lisabone j poročajo: Republikanci in progresisti j ao hoteli uprizoriti v noci od 28 na ' 29. januarja splošno vstajo. Hoteli so navaliti na prefekturo in napasti sta novanje diktatorja Franoota. Poli cija je preprečila njihovo nakano. "V boju je bilo ranjenih več oseb, ubi' pa 1 poročnik.
Makedonci med sabo.
Sofija  1. februarja.   V neken •vari e tej u.   kjer nastopajo vedinomt' makedonske ciganke, je prišlo včera 'do boja med makedonskimi emigranti V boju je bil ubit makedonski Četo-vodja Mi si a k i. Policija je a težkim"**110* trudom napravila koneo pretepu. V boju je bil ustreljen tudi en redar.
FRANC JOŽEFOVA
I GRENKAVODA
odlična nar nun o MJAJOK SREDSTVO
proti
nahodu
Škatljica 40 vin.
Po vseh lekarnah
presenetljiv. Ob p H Četko nau >d skoro nezmotljiv uspeh.        363— i\
Zahvata.
G i n j eni po premnogih dokazih soialja ob smrti nase soprega oiir. matere
Uršule OlivottirojCuznar
se srčno zahvaljujemo v prvi vrsti Čč. duhovščini, gg načelnikom in uradnikom postaje Bled in Boh. Bela, deputaciji bralnega društva v Gorjah, kakor tudi darovalcem vencev in pevcem, in sploh vsem, ki so spremili drago k zadnjemu počitku.
Rečica pri Bledu, 26. jan. 1908.
talujoftl ostali.
Slovenci ln Slovenke! Ne zabite družbe sv, Cirila m Metoda!
Izjava.
Ker se Sirijo o mojem sinu Ivanu zlobne govorice, da se je obesil zaradi lakote, ki jo ima pri meni in zaradi sovraštva moje soproge do njega, izjavljam, da to ni res, in da bodem proti takim obrekovaloem postopal sodnijsko.
Fant je storil dejanje v šali, kakor je sam izjavil.
V Ljubljani, 1. svečana 1908.
Ivan Skerjanc
424 oče.
Za prebivalce mest, uradnike I L d.
Proti težkotam prebavljanja m vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je aprav neobhodno potrebno do mace  zdravilo  pristni )rMoll-ov Seidlitz prašek", ker vpliva na prebavljenje trajno m uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po poštnem povzetji  razpošilja to zdravilo  vsak  da u lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagate-'.' na DUNAJL Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-uv pre parat, zaznamovan z varnostno znamko ir podpisom. 3 3*>—2
K a w'J »J o** < naj bero tnse st o THY-MOMEL SCILLAE, preizkušen izdelek, ki ga zdravniki večkrat zapisujejo.
Zahtevajte
ilustrovan cenik
gasolinovih svetilk
podjetja za žarnice
„Ideal"
DUNAJ, VI. Wallgane 34.  Hugo Pollak
Cena, lepa svetloba brez nevarnosti; vsaka svetujka se lahko rabi zase; n;č instalacije popolno nadomestilo za plinovo luč. Za plinove in električne lestence las-t nega izdelka posebni katalogi.       3931   11
Dušljivi kašelj
ta strah otrok, ozdravi ospeSno v vseh pr'me ih S c o 11 o v a emulzija. Scotto va emulzija je
izmed najboljših pomočkov za slabotne, bul*-bave otroke, ki jim hitro preskrbi r o inata okrogla lica. SCOTTO V A emul/ija i m* izredno zdravilnost in krepilnost odtod, ker je sestavljena samo ii najboljših, najbolj finih in najuspešnejših snovi, ki jih poseben Seottov način pripravljanja spaja v okusno in docela lahko prebavno smetano.
scottoua emulzija
je odraslim in starcem takisto dobrega učinka kakor otrokom.
Pristna same s ta    Izvirna steklenica
znake - ribl-(m - kot jaa-stvnia zeaioa tatttsvtga rav-
I
Naprodaj po vseh lekarnicalL
XI 3363 -2
Proti zobobolu in gnilobi zet
izborne daluja dobre znana antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
U zatrdi dlesni neprlj etno f strbJenlea ■
tU odMlranJuJf »po is ast. vodom t K.
BI gorodnema gospoda JH. Levstika, lekarnarju v Lgubljani.
Vate izborna Melusine ustna in sobna voda je najboljše sredstvo zoper sobobol, odstranjuje neprijetno sapo is ust in ie oeprekosljiv pripomoček proti gnjilobi sob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite se 8 steklenice Melos, ustne in sobne vode.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold Oanglf mestni tajnik. Metlika, M. aprila 1906.
Dii lekarn* Mil butika r Ljubljanu RkIJui ctsta (t 1
- les putienrajenaga Iran Joseiosess
rabii. mosta. 16-5
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali: Za dražbo sv. Cirila tu Metoda.
G. Vin<o Sket v II. Bistrici 10 K 2 h, katere je nabral na odhodnici g. Požene'a, načelnika postaje v Trnovem — Slavna gostilna »Fajdiga" v Sodra žic i i5 K 30 h, nabranih pri pred pustni veselici. — G. Janko Rožič, učitelj v Čadramu nabral na svatbi tovariša Krhlanka 7 K 27 h, mesto običajnega „ofra" brezdomovincem — G. Fani Suhadolc, ob priliki izvensodnijske poravnave s Francetom baler, 5 K. Skupaj 37 59 K. Srčna hvala I — Živeli!
Umrli so v Ljubljani.
Dne 24. januarja: Josipina Prežel, zasebni ca, 76 let, Sv Petra cesta 20.
Dne 25 januarja; Matilda Teršar, strež-nikova hči, 18 ur, Streliske ulice 15.
Dne 29 januarja: Silvester Škerbina, delavec, 74 let, Radečkega cesta 11. — Marija Jankovič, posestnikova žena, 45 let, Karolinška zemlja 8
Dne 30. januarja: Ana Dobnikar, delavčeva hči, 7 mes., Streliske ulice 15.
Meteorolotfino poročilo.
Vlilo* nad morjem SOtf   Sredoji araoal Uak 73« 9
f e"
S opazo-m vanja
Stanje baro metra v mm
a a«
Vetrovi
Nebo
31. 9. iv.
1   7. zj.
n   2. pop.
732 4! -11 sLjvzhod jasno
73) tj — 4 8 ; sr. svzb. sk. oblačno 727*6 j   - i 4 brez vetrn o sneg
Srednja včerajšnja temperatura: Ob* normalna    1-7*.   - Padavina v mm 00.
V brezmejni žalosti javljam v svojem in v imenu svojih otrok vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je moj ljubljeni soprog, gospod
Dinko Žener
občinski odbornik in hišni posestnik v Krškem
po dolgi mučni bolezni v starosti 34 let, previden s sv. zakramenti danes zjutraj ob 5. zaspal v boljše življenje. 422
Pogreb predragega bo v nedeljo, dne 2. februarja ob 3. popoldne.
Sv. maše zadušnice bodo v ponedeljek, dne 3. februarja ob 8. zjutraj v cerkvi Sv. Križa.
Krško, dne 31. januarja 1908
Marila lener rof. Renler soproga. — Anka, Vida, Milka, otroci
414
Telovadno društvo „Sokolu V Krškem naznanja žalostno vest, da je danes zjutraj umrl njegov prvi starosta in ustanovitelj, brat 414
Vinko Žener.
Pogreb se vrši v nedeljo, dne 2. svečana t. 1. ob 3. popoldne.
Zahvala.
Usojamo se tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem izreči za nam izkazano sožalje povodom iznenađene izgube našega iskrenolj ubij enega soproga, oziroma očeta, brata, strica in svaka, gospoda
ANTONA CELARCA
gostilničarji v Sp. Šiški
svojo najiskrenejšo zahvalo. Posebno pa se še zahvaljujemo slav. veteranskemu društvu, si. društveni godbi, šišenski požarni brambi, zastopstvu gostilničarjev in vsem udeležencem za Časteče spremstvo k večnemu počitku, kakor tudi sa darovane krasne vence. _405
S p. Šiška, SI. januarja 190S.
ftdnjtfi rađDiM CeKnt
Proti kataru
sapnih organov, kašlju, nahodu, hrlpa-voatl in vratnih boleznih zdravniki opozarjajo os
•Iki
ki se rabi uspeSno sama ali z gorkim mlekom pomešana.
Ima miloraztopljivi, osvežujoči in pomirjujoči učin k, posebno pospešuje razšli zenje ter je v takih slučajih poznata kot jako dobro zdravilo.     129—1
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Petru Lastnik-u in v vseh lekarnah, večjih &dece rij ah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Mina
s mešanim blagom, g patentom ali brez njega t LJubljani, Boiaa oL it. 41 ao takoj proda. Vpraša naj ao tam.
418
Trg. sotrutfnili
izurjen v mešani stroki, iell mesta v kaki večji trgovini. 342—1 Blagohotni dopisi se prosijo pod iiTakol 300M na oprav. „Slov. Nar.*1.
Zaradi odpotovala je v Škofjih uli« cah štev. 7, I. nadatrople 337
hišna oprava
poceni naprodaj. Poizve se od 1—6.
Proda 80 na Gorenjem dobro idoča
kovačija
z dvema ognjiščema in z vsem kovaškim orodjem. no 4 Kje, pove upravništvo „S1. Nar.u
Z učenca
katera bi imela veselje do kleparske obrti sprejmem takoj. 410—1
Leopold Lebar
kleparski mojster na Bleda, Gorenjsso
napol Krit voz
(kočija) v dobrem stanja, pripravljen za eno in dvojno vprego. £98
Ravno tam se tuii proda prav dober
mlad konj
sposoben za vsako porabo. — Več se poisve v tvornici sa lop (Leltmlabrik)
sbmbM SsssbIsbsbbmbbsbbSsS Ssss&BsssHsbb
51užbo inkosflnlfl ali sploh
zaupnega mesta
pri kaki pivovarni ali kakem dragem večjem podjetja za Kranjsko, Koroško in spodnje Štajersko iiče spreten mol, ki tudi lahko poloti varščino, v besedi in pisavi imolea slovenščine, nemščine in italijanščine. Stanovališče v Ljubljani.
Dopisi se prosijo pod Jsf. 1003" ▼ Ljubljano, glavna poŠta resi. 41S
Dijak
ao takoi aprelaio na hrano In stanovanje. Poizve se v Sradlššu 7,1. nadatrople na levo, 839-1
Deklica
stara 14 let, marljiva in lepega vedenja, ki je dovšila V. Šol. razred in trna ve selje do   trgovine,   želi   vst »piti kot učenka v   kakšno   trgovino   v mesta sli večjem kraju na deželi.
Ponudbe    sprejema npravniŠtvo „Slovenskega Naroda-. 4 6
sprejme uvedena trgovina« Začetna plača 160 K mesečno, popotni stroški posebej. Slovenščina in nemščina pogoj. Prošnje z natančno obrazložitvijo iz obrazne in dosedanjega službovanja pod „Merkur 1908" v Gradec, Haupt-postrestante. $61
■
1
dobro ohranjen s 4 valjarji, vsak po 8 komadov in nekaj dobrega žganja in več dragih stvari se zaradi odpoto-vanja ceno proda.
Ponudbe oa naslov: A. B. poste restante, Kranj. 421 1
Prostor
za trsovino
v večjem kraju na Kranjskem se da s 1. marcem v najem. Pripraven tadi za drago obrt. Vprašanja pod „Trgovina 100" poste rest Ljubljana 415-1
Spreten gostilničar Išče dobro Igočo
gostilno
v Ljubljani ali v kakem letovišča v zakup ali na račun. Poloti lahko kavcijo. 417 — 1
Vraša se naj na Dunajski cesti štev 11 v posredovalnici Novotnv.
Stanovanje
z dvema sobama se takoj odda na Starem trgu št. 11.
411
V najem se odda
takoj pod ugodnimi pogoji V V 1_
n
na Sv. Petra cesti.
Prostori so popolnoma prenovljeni in s potrebo) opravo preskrbi 1 eni. Več pove naloga Puntigam v
Ljubljani. 408-1
4 Kašljajočim *
otrokom i odraslim
zapisujejo zdravniki s najboljšim uspehom
THYM0MEL SCILL/E
kot pomo&ek, ki razkraja in odloćnje žlez, ublažuje dušeči kaielj in pomirjuje sopilne teškoče ter odstranjuje njih pogostost. Že sa stotine zdravnikov se je izreklo o presenetljivo točnem uspehu Th^moiurU Selil«« pri dušečem kašlju in drngih vrstah oslovskega kašlja %
sar Prostam, varašalte zdravnika, Steklenica 1*10 K, po poŠti frako, če se pošlje denar naprej 8*00 K. 3 sctekM Čese pošlje denar naprej T n. 10 steklenic, če se poš|)e denar napre SO Mm
Izdelovanje ln giavjna zaloga
B. FRA6NERJEVA LEKARNA
8477     c is kr. dvomi dobavitelj. 17 Prsta* III., štev. ••a. Dobiva se se skore vseh lekarnah
<3or trpi na padavici, krCih in drugih stt^ lih bolesnih, naj zahteva o tem brošuro, rj jo zastonj in poštnine prosto raapoailjs
Nehwanrn-Apothf^k«
3098 ri
Absolvent
kmetijske in vinorejske šole z zelo dobrim spričevalom 1ŠŠO primerni alnibo- Nastopi takoj. — Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 8oS
Lepo stanovanje
obstoječe iz 1 sobe, kuhinje in dr?ar niče ao odda za februarjev termin Poizve se v gostilni M. Soklii, Pred konlnlnleo, Trnovo v Izubijani. Ć2_> :
Mesečna sobo
s posebnim vhodom, z razgledom na ulico ter s popolnoma novo opravo se ^— odda takoj. -
Natančnejše podatke daje gosp. I. Trče k, Breg št 4. 297-1
Sprejmem takol za Pred o viče vo
SelO zanesljivega iu trezutga, muar stva ali ključavničarstva zmoiuega
hišnika
sredDJe  starosti   proti   mesečni plačt 60 kron, eventualno todi nrosto sta novanje. — E. Predovič, Ambrože? trg 7 ¥ LJubljani. 4is
Gostilničar]!
ki potrebujejo za predpastne veselice
godbo
naj se oglasijo pismeno ali ustme o t gostiloi pri „Buru" v Sp Šiški 205.
403 -!
F. VODISEK.
zenitnn ponudba.
7rgovsho 130 bralen m oj, 2? let star, j nekaj gotovine, ki je v največji trgovski na Jfranjskem kot nastavljenec služboval, ssyeli priženiti k trgovski hčerki ali jre samostojni trgovki, (vdovi brej otrok)-
Ponudbe s sliko pod .Je-nitev" na upravništvo „Si0U' tfaroda". 341
Gostilna pri ,FRGOLINlf
na Emonski cesti št. 1L
U soboto, dne 1. februarja
domačo plesna veselica
Začetek ob sedmih.     Vstop prost
Za dobro pijačo ter gorko in mrzlo kubinjo se jamči 820-3
Za obilen obisk se priporočata
ANTON ln IVANKA ŠEGA
ANT. BAJEC
umetni fn trgovski vrtnar
v LJubljani, Novska cesta 2
t> m priporoča
za izvrševanje šopkov za vsakovrstne prilike, dalje vencev, kakor tudi vseh v njegovo stroko spadajoči h ----- - del.......
6X
394—8
se takoj proda v trafiki v Še-lenburgovih ulicah št, 6
Lepo« uradno
866— S
stanovanje
i dvema sobama, kuhinjo in pntiklinami ,s ao odda za mesec februar. •".
Kje, pove uprav. »Slov. Naroda".
Majhno, dobro idočo m~8
gostilno
telim vzeti ¥ najem ali na račun.
Dopisi se prosijo pod naslovom „J. R 47" poste restante LJubljana,
Kathe voda za prsi.
Senzacionalno sredstvo v do Bego čarobnih prsi. Kflthe ▼Oda Za pral se rabi samo zunanje. Zajamčeno neškodljivo. Steklenice pO 3, 5 in 8 kron poštnine proste.
Diskretno pošilja po povzetju z318-30
RBtheMenzBl na DunajuXVIII
Sehnlffaase 3, L nadatr. 11.
feS??: ostankov!
:::::: 40 met f 09 :: zefira, barhenta, flanele, voala in dragega pralnega blaga, lepo razvrščeno v kosih po 1 do 8 m pošilja po povzetju in poštnine
prosto za 8 gld. 50 kr.
slavnoznana izvozna trgovina 4C67 9
V. J. HAVLIČEK
*2»i-a cl i *» Ufiko),
343
ranorama
Pod trančo 2.
Razstavljeno od nedelje 2. februarja do vštete sobote 8. februarja 1908.
Nova PyrnjRu železnica. Gornje Avstrijjbo.
Zenitna
ponudba.
Trgovec in posestni k 3 večjim premoženjem, 26 let Star j se Seli poročiti 3 na-obrajeno gospico ne čej 24 let staro, ki bi imela veselje do pridnega gospodinj' Stva. Glavni pogoj 3dravje in poštenost, — Le resne ponudbe s sliko, ki se na ja-htevo takoj vrne, do tč.febr. na naslov; I- Gorski, poste restnnte, Ljubljana. — Stroga tajnost zajamčena.
c4 —1
Samo pristna
goriška
in različna vina
se točijo najceneje
203-6
Goriškem viooteči
Stari trg 13.
Vodovodi
kunollMCije, kopališke naprave
Projekti in izvršitev pri domači
specialni tvrditi (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe zastoni).
3664-18
inženir - mdrotekt
Konrad Lachnik, LJubljana
Beettffeoove ulice itev. 4.
Brzojavi: Lacbnlk-UDbUana.
„Ottoman"
Zapomni si, prinesti mi moraš samo c garetni papir ali stročnice, in naj te ne motijo slične ponaredbe slabe kakovosti! m m-i
Osebni kredit
zo uradnike, častnike, učitelje Iti
Samcato i ni hranilni in posojilni konzorciji Uradniškega društva  dajo po smernih pogojih tudi * proti dolgoletnim vračilom osebna posojila« !
Agenti iz .ljučeni. 36*Z—14 ,
Naslove konzorcijev prijavlja brezplačno ' Centralno mmUu«  I; rutin I« drutua, Dona], WippUngeratraaao ti.
8 Kl]nčavniCarstYO
Ign. Fasching-a vdovs
Pollonskl sijajn nasip šteo. 8. g| H-H-'ciiO'd h ša.
lz%r«tno In
gollono delo.
Crne zmerne. Popm%lla i« turno Izvršujejo.
Panorama-ko3moramas
Dvorski trj Jt 3
podjarodno kavarno".
Od 2. februarja do 8. febraarja
Prirodno čudesa KrnnBRo-prlmoBR. Krasa.
P^trlJOVBljstiin flolenjski
Kosovni premoj srednokosni premoj orehounl premog Srušeni prenos
po najnižjih cenah, na cele vagone po premogokupnih  cenah,  priporoča lastnik
premogovnikov        #07*—17
J. PflUlIflf Ljub?iaii?^^
Ueč hiš
v Mariboru
se proda iz proste roke.
RiSTOfL
fJedilno in namizno orodje
Priznano najtnAsc posrebren*.
NAJLEPŠE OBLIKE. Kompleta« opravljene KASETE za NAMIZNO ORODJE, SKLEDE, POSODE za OMAKE, KAVNI In ČAJNI SERViSI, NAMIZNI NASTAVKI, UMETNINE.
Edina iadoništila a prm srtfcra.
Specialni predmeti sa kotele, restavracije i a kavarne ter sa pen-8ione, menaie itd.   39<j2 3
G. Id kr. dvorni dobavitelji
CHRISTOFLE t Cle.
DUNAJ I , OPERNRING 5
(heinbigh8hov). Unntrovanl ceno vnik mnatonj.
Po v s6 h mostu zastopiiki-pridijilcl,
Za> jamstvo pristnosti nosijo rsi iid.iki poleg ttojeoo tTorniBko tntmko Im poln« im*
i »že zo trgovino
■*    se ceno prodajo
v LJubljani. Mestni trg it 25.1, ndstr.
39-5
I
CHRISTOFLE.
Vse so zidane nanovo, pripravne za najemninske in trgovinske hiše, davka proste ter s e obrestujejo po 6Vj%-Is t o ta ko je tik Maribora naprodaj več
GBEBGBGBG9
Naslov pove upravništvo rSlov Naroda". 3389—*1
obrestujejo po 6l/2%.
lepih vil.
500.000 kosov
zidne opeke
rdeče vrate, dobro žgane se takoj
lahko proda. 261—3 Vpraša se v stavbni pisarni F. Snpančlčaj Bleiweiaova cesta 18.
Sata svetinja
Berolln, P.riz, Rim itd.
3C0* - 43
Najboljše
čistilo za sebe
Izdelafe s
O. Se jdl
Stritarjeve ulica 7.
v*
Jfajboljše ure
' čez 30,000 kupljenih! "
T45
n
3'25 gld.
Dobro idoca nikljasts remontoirka s sekund, kazalcem BCnrna 1 gid. 46 kr. — OI ori a srebrna remontoirka lepo gravirana s sek. kazalcem, H 6 nrna 1 gld. 70 kr. — Pristno poilač. remontoirka, Ia Svic. kolesja, 3.i nrna Z gld. 35 kr. — Roskopf patent remontoirka, dvojnat pokrov 8 gld. 25 kr. — A mer. donble zlata remontoirka z lepimi 3 gravir. pokrove! 3 gld. 60 kr. Za vsako uro Sletno pismeno jamstvo.
Po povaetjo poiija. 36)- Z
S. KOHANE izvoz ur Krakov it. 358.
Za nengajajoce denar nazaj. Nešteto ponaročil od dostojanstvenikov in dr. Cenovniki zastonj in poštnine prosto
bi rada službo pre-menila v dobro hišo.
Ponudbe na uprav. „S1. N." 423—1
Likar ica perila
se išče. 810—3
Več pove trgovska lola A. Mabr, LJubljana, Ceaarla Jotela trg 11.
V najem se da
prodajalno
tričetrt are od Ljubljane, v kateri se nahaja špecerija ia mokarija, kaki ženski samici, ki ima nekaj premoženja. Letni promet 10—15.000 kron. 328 -2 Naslov pove uprav. „S1. Naroda*.
Trgovski lokal
s stanovanjem
se odda na dobrem kraja za prodajanje cenene storjene obleke ia obatvi, stekienine, drobnega blaga, pletenine in igrač, vobče vsake vrste predmetov, potrebnih kmetovalca in tvorniŠkemu delavca, ker pri mnogo prebivalcih ni daleč na okoli take trgovine. Prostor je tadi pripraven za večjo šivarnico, pisarno ali podobno. $89 z
Naslov pove uprav. „Slov. Nar.8
XJxetćLzxo dcvol?ena Se 16 let obstoječa
najstarejša ljubljanska
josredovalnica stanovanj in služet
G. FLUX
Oospsske alice it 6 846
prlporora In nainrir. I« bvljša
službo iskajoce vsake vrste
kakor privatno, trgovinsko In gostilniško osebfe sa LJubljano In zunaj. Polnlna talasaj« Vestna Im kolikor mo.no hitra poatresba mavarotovljoztau
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor
patent
JCatschek
ternitov
Najboljše kritje sedanjosti, varno proti ognju, pišu ali nevihti, lahko, brez popravil in ceno. Zahtevajte vzorce in prospekte.
Glavno zastopstvo sa jušne dežele:
Portlandcementne tvornice delu. dr. Dovje, Trsi
Zalog-a Jxx zastopstvo tt IRudLolfOTrezn: JOSIP ZOŠIČE
900-23
Vprašanja na založnika Trodsrja Hotna*, krovca in kleparskega mojstra v LJubljani, kjer se tudi izdelujejo strelovodi, kleparska in krovska dela Iz različnega blaga.
Mlad sodar
se sprejme takoj. Ponudbe na tovarno barv v D o hi pri Ljubljani_276 -8
Sprejmem tako] Zd v a starejša
enega za fioo delo, dragega za velike ———   in male are. ———i
FR. ČUDEN 8C4—
urar ia trgovec v LJubljani.
varne
Blagajne,
proti poiaru in vloma, „Fox" pisalni stroji, ameriško pohištvo za pisarnice ceneje nego kjerkoli. — Bečko skladište blagajna, delničarsko društvo, Zagreb, Ilica 22.       3424—bo
hiša
Novo zidana •\ manjša .\
kjer je trafika, gostilna in majhna
trgovina nasproti kolodvora Boh. ie-lezuice, se iz proste roke pod ugodnimi pogoji takoj proda.—
Natančna  pojasnila  daje pismeno
ali ust m en o Anton Jamar, Boh. Bela
itev. 34, 327 2
Čitalnica v Ilirski Bistrici sprejme s L marcem
hišnika
s prostim stanovanjem. Oskrboval bo tndi obenem kavarno z gostilno.
Naj pri pravne j Se mesto za upokojene uslužbence brez maihoih otrok.
Ponudbe na Čitalnico v Ilirski Bistrici. 2*& 4
Zaradi odpotovanja
se proda več
oprave in jtelni
Poizve se v Čevljarskih ulicah 2, II. nadstr. 332-2
Št. 134/08 807 3
Razpis službe.
Podpisano    iupanstvo razpisuje
slnibo
v občini Komen, ki je zajedno tudi občinski obhodnik Plača po dogovoru. Prošnje je vložiti  na Županstvo
do Yštet šega 9. februarja 1908.
iuponrtuo občine Komen,
dne 27. januarja 1908.
Znpan: L Volci«, 1. r.
podružnica; u spijetn. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Podružnica v ceiovco.
11—18
vloge na vložne knjižice in na žiro-račun vloge na tekoči račun, SSLjTSS tLiLTJ^
nim
obrestim, Rentni davek •* ■■
issssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssl
D18B
D-8B
2727096378
5
Bencinov
iti ot, or ^^^g0111^
enakem %f vwM    s sesalnim plinom,
se saradi pove Sanja podjetja cen6 proda* Motor je popolnoma dobro ohranjen, kakor nov, in se ga U h ko vsak dan do 15. svetaca 1.1. vidi v dela Več nove lastnik Andrej Bo van, Col pri Vipavi. ine- 4
Optični zavod
Jos. Ph. Goldstein
Pod trančo ftt.l
priporoča 4
vso v avojo stroka •psdajoće predmete po zelo nizkih cenah
Poprave tirno in ceno.
Vrtanja naročila z obratno posto.
1£ 1 \ i 5S i
86 prodasta v Kamniku.
Prva obstoji is 2 lepih stanovanj, ima nekaj gospodarskega poslopja in veliko dvorišče, sploh je vse v najboljšem stauja. Primerna je za kako obrt ali trgovino. »71 3
Draga hisa obstoji iz enega veli kega stanovanja, gospodarskega poslopja, velikega sadnega vrta in vrta za zeleni* vo.   Piimerna je za penzionista.
Prodasta se obe hiši sknpno ali pa tudi vsaka posebej pod zelo ugodnimi pogoji.
Natančneje se poizve pri Anton Sveticu v Kamnika št 88
Zlelektrlč. obratom urejena tvornico
G. Skrbić
v Zagrebu Ilica ftev. 40
priporoča svoje na glasn solidne in cent ne 4
ižaluzije
f les. tkane m platnene rolete, železne in lesene kapice
za (ina In prodajaln J ce in prosi da Čin«
več pozornosti poklonite tej solidni tvornici.
CenovRiki in proračuni na zahtevo zastonj.
Zahtevajte zastonj
in poštnine prosto rooj veliki, bogato ilustrirani glavi.i katalog z okoli hO < slikami vsakovrstnih aikljastib, srebrnih in zlatih nr in vseh vrst solidnih zlstnin in srebrnin, glasbil, usnjatega blaga, kadilnih priprav po lz\irnlh tvor-
nlMltlti <•/ nuli ;
Nikljasta remontoarka R   3' — Sistem K oskopf patentna ura.....„  4' -
Švicarska  ori g. sist Roskopt patent    .   . „   5'— Registrirana „Adler Rob s op f" nikljasta remontoarka na sidro . n   7"— Goldinasta remontoar. t,Lnoau dvojni pokrov „   S*SO Srebrna remontoarka ,Gloria' kolege, p osto „   0 40 Srebrnn remontoarka dvojni pokrov .   .   . „ 12*15 Srebrna oklopna veriži a s obročkom
na vsmet   5 g težka......,2 80
Rns. tnla niklj. cil. romont. ara, kolesje
Luna, dvojni pokrov......„ 10*50
Budilka..........„ 2*90
Kuhinjska ara........t1 3
Schwarzwaldska ura......„ 2*80
Ura s kukavico........8a50
Za vsako uro Mrt no piBmeno jamttto. - -Brez rizika. Zamena dovoljena, ali denar nazaj.
Prva tvornica za ure v MoatU »lan JKoni*ad^ c. in kr. dvorni dobavitelj v Mostu rU. 855 (Češko). 6— a
pri nakupu v
na blizu 40 let obstoječo tvrdko
R. HIKLAUC
Cjubljana b
Stritarjeve (Soltalske) ulice itw. 5.
ia postelje la puh
priporoia p» aalnlillk ••■■h
F. BITI
Zunanja narošila ie toino isvriujejo. aaaflnaiHHBHHHi^
„Pri zlatem čevlju"
Ljubljana
Stari trg št. 9
velika zaloga
čevljev
domačega in tujega izdelka.
Trpežno blago. — Cona solidni.
Točna postrežba.
trgovec z zlatnino ln arebrnino
na Mestnem trgu št. 17
priporoča svojo veliko zalogo preelzflj-•14lli ur iz prvih tovarn, budilk, g sen m It Iti, salonskih in ar na nihalo, hrUJantov, alatnlne in srrbrnlne. Namizna oprsaysa Is JkUtaiJefeags* ara bi
Lastna delavnica za popravila in vsa nova dela*
I
«1
S
O O
ca
«
G
a
O
£ fi
Im %
Naj bolj si kosnetiski predmeti so
J*«* aalle 70 h, Uil cream po
■man 1 *•
olepianjo polti ia tel<
da
ustni Toda sobni pra-m iek »o i k,
za gojitev zob in ost.
_a lasna voda OH lasna po-mmmma  mada po
I  a.   za  * anitev
in rast i as.
Ti sidelki „ada", ki so oblastveno varovani so naprodaj le v
Orlovi lekarni
Mr. Pfc. Mardatscbligar, kemik
J. Svoboda nsalednib
i LJubljani.
Hadamestke za , Aido" zavračajte.
Ljnblja&&
Dunajska
cesta 13. Izborna uloga
namiznih In nastropnih
svetilk, najnovejšo
v»te po niz kili
O0£a$L
Krasne
največja izbera v aviU in drugem :-: modnem blagu tudi po meri. :-:
Vaakovratna krila ter ;■; otročje oblekoe :-:
priporoča po na|nii|ib cenab
M. KRISTOFIČ
por. Bučar
STaai na et as.
Ljudevit Borovsik
pušsiavr   v   B« z*a> vlJsUe  (F •ris**)*; um 14«»roilteztt
se priporoča t izdelovanje vsakovrstni pueek sa lovca in strelce po najncvejail sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pre-deluje stare aamokreamoo, vsprejema vsako t ratna popravila, ter jih točno in dobre iavrfinje. Vsa paske so na c kr. preskuse 'alnici in od mene prestasene. — Mustro • 46 vani ceniki zeeton|. b
itevilo otrok
^nilati na 8 ali 3 Je pametno i in pr brani mnoeo denarja , Zanesljivo navodilo za to, i. ar je dosl" ve* tisoč zahvajnib \piaem, poi\Je tajno za 00 mj avtrtj. zoarokah gospa A KAtrA,
Berlin B. W. W0,
Prva kr.tvornica tlavirjev
Ljubljana
Hilšerjeve ulice 5     Blizo Gradišta
Rudolf A. Warbinek
m
O
4-» CO
E
< e
a
o
Priporoča  svoje  prve   vrste,  za vsa podnebja   solidno narejene planine, klavirje iu harmonije nicti samo-igralno
za gotov denar, na delna odplačila aH napoeodo.
Poprave in ugiaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje.      1706 5
Mafveftia tvornica na |ngn Avstrije.
JavgušTrepic
LJubljana, Koloaljake ulloe 16
Iv Trnovem
isdsluje   prodaja in popravlja vaakovrztna
sode
W ■ajimlajtfe #WWMi     i. 99
Priporoča ao
trsovina
z oblcflliilm blosom
HUGO IHL
Stritarjeve ulice št 4.
Velika zaloga
najnovejšega
lB
najboljšega
blaga za ženske in moške obleke.
Vzorci ns xsbtsvan|t postnlns presto.
i. I
Tovarna in prodaj a olj natlh. barv, flrneža in lakov.
-H  Zflaktrienl obrat.
1 • Bnti Eberl
IM 1848.
I I
1
<
I
4 I I
Prodajalna in komptoar:
Mikloiiftsva o« sta it 6.
Delavnica:
Igriška ulio« it e.
Plsikaifci as)stri a k. ari li a It. prif. )zi žatz. Slikarja napisov,
Starblnska In pohlitvana pleskarja.
Velika Izbirka dr. Schoanfeld-ovin barv v taban ia &kad. illkarje.
Zslozs čop Ide v za  p leske rje, slikarja In zidarja, sledilnega mazila aa hrastove pode, karbollnsja Itd.
Posebno priporočava slav. občurtva
najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo sa Ukan j • sobnih tal pod
imenom „Bapldol". Ptiparočava se tudi al. občinstvu aa vse v najine Jtroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelno
in fino po najnižjih cenah. v* v& *s?"?£r7 «n»rw^
I
r. l
i i
ji
I
l
I
Slama in seno
Blaž Jesenko
Ljubljana* Stari trg 11
priporoča
klobuke
cilindre, čepice itd.
. ■■ ■ - atajzaovcjsla fisfona —-
*» © n m i n 3 * j 3 ceni.
03-33
fleckenpfert umsko inlelniito milo
Bergmanna A Sem p. J
Draždane in Dečin n. L.
je in ostane, kakor spričujejo vsak dan dohajajoča priznalna pisma, najuspešnejše vseh zdravilnih mil proti pegam in pa v dosego nežne, mehke kože, ter rožnate polti.
Naprodaj po 80 h kos po vseh lekarnah, drogerijah, parfurmerijah, brivnlcah in prodajalnicah mila.
v balah
Jo ceno naprodaj v akladiUn n* cesti štev 10. 407*
805     8,81
poslovalnic
zTeze wCredltrelorniM daje
brezplačno pojitMiiila
le družbenikom
Zahtevajte prospekt it. 19 od društva „Credlt reform" v Gradca, Baydnfrasse ln.
Triumpii-štedilna ognjišča
sa goa|»odisj stva, ekonomije i. t. dr. v vaakorfini izpeljavi Ze 30 iet ao najbolje priznana, Pri snana tndi kot najboljši m naj-
crpeSnejsi izdelek. Največja prihranitor roriva. Specijaliteta: Stedllna ognjišča ts hotele, gostilne, restsvrsolje, kavam«
'• dr. Ceniki in proračuni na razpolago ■'.*'avn* sata og franko proti dopoaiam znamki 1738 37
■ ama za sledilna ognjišča f Jrlu«ph,i
fi*. €*©J«sesaJtaam&d t »v Min
ks
ris
11
Si. 1237.
Ustanova.
Od prvega semestra tekočega fi)i-skega leta dalje izoraznicua je eni Jernej    Sallocherjevlh   dijaški* 7
ustanov v zneskn letu h 100 K.
Do te ustanove irn&jo pravico os Kranjskem lojeni ub.gi, pridni in bli gonravni   dijaki  ljubljanskih gimnazij.
Prošje za podelitev te nstanove je opremiti s krstnim l.'atom, z nboinic izpričevalom ter zadnjima dvema Šolskima izpričevttiotna in )ib je vlagati do konca februarja letoa pri 8< lskea ravnatel|sc^n.
Mestni magistrat (jabUanskl
dne 12 januarja 1908. HS|
P5
Nedosežno
rl^ka iznajdba T1
Higijensko gumasto blago sa moške. I Porab no a a leta. Patent 01 tL 2-30.1
Čez t miliona kosov prodanih v kratkem ćaao, H
Higijensko gnmasto blago za tenske.
(Varstvo šensa.) Priporočili nuj prvi cdrav-nifiki strokovnjaki, porabno na leta. 01 (L 1*30.
Kdor poSUe denar naprej (tndi p ameot znamke) mn požlje diskretno in poštnin* prosto,  sicer   t't   kr.  več,  edina prodaja
H.ADER, tvornice za ga-.L — roosto blago. — s
O n n a j.IZ 2, Nnssdorferstr. %- 0.
»11
I
r<
8
a:
6
£1
a
n
Razpošiljam najiinejfte izdelke
Prave, fine kranjske klo
fioeo velike, 1 k>8 i:id.—'20 U'U>e'   male, 11 kngor . 1-
Fine salame iz gnjati
.sunke')   .... kg. a gld. 1 20
Brnnšviške salame J5 k; Gnjati kakor praška
težke od 5 kg vida kg h gld. 1'-
Povojeno meso in svinjski karć itd. kK -90 Čista domača mast gb*
▼se proti povzetju od S kg višje.
Priporočam se z velespoštovanjem
US. MODIC
V Šiški pri LJubljani
sit- 3
Jodella ^T-T
sfajboljše, najuepeSnel&e, najpri-ljnbljenejie ribje olje.
Tvori kri, obnavlja sokove, pospešuje iek, povzdigne v kratkem 6**" telesne rvoci. Priporočati je il*** malokrvnim, slabotnim odraslim« "* hitikom (angleška bolezen), škrof" loznim, pri razvitku In učenju zf ostalim slabotnim otrokom. Cena kron 3-50 in 7 —. Zdravljenje »e lahko priene Kadarkcl', ker je ol]f vedno sveže.
Edini izdelovalec:
lekarnor Ullj. Lahusen. Bremea
Da se varujete po narede, pazite o* ime „Jodella". Vse drnge izdelke t* vračajte kot nepristne.
▼ salofji t Tank tokarnak v I4*> liani in okoHeL
Y6
+
+
ue lepe, polne telesne oblike po moji rediinl mofcl „Kathe *. Vr šestih tednih 30 funtov
iteže. Zajamčeno neškodljivo, mnogo zahvalnih pisem. Karton stane 2 20K po povzetju.
Kdor naroči 4 kartone, se mu pošljejo poštnine prosto. 40—3
|Spa K&the Menzel na Dunaju XVIII Schnlgasse 3, I. nadstr. 11.
Dobiva se v lekarntcah ln drogerijah.
Nepreklicno dno 2. mpvila žrebanje
loterije za ogrevalne sobe
lSOO dobltlto« efektivne vrednosti 14 55.000.
Prvi trite slavni dobUUI 14 30 OOO, 5000, IOOO, se na dolžnikovo zabtevo po odbitku 10 odstotkov in postavnega dobitvenega davka Izplavajo v gotovem denarju.
Srečke po 1 K se dobivajo po vseh trafikah, loterijah, menjalnicah in v lote-ijski pisarni Dunaj I, Spiegelgasse 15 347-)
«SL«.5»a- |Botr<^t»uij|
pavoinino in platnino
irefas, cefir, oksford, rnodrotisk, oblačilno blago, atlas, keper, krizet, inlet, belo blago, (saće in žepne rcbce itd.) naj piše po zbrko, ki io dobi vsakdo zastonj in poštnine prosto. I    40 b ostankov, iepo izbranih, 6 —15 m dolgih, kane-fes, modrostik, cefir, flanela, samo
bUgo     16 a*ar«i» a — po povzetja       Od ostankov se ne pošiljajo vzorci.
Henrik Goldsohmied, M^agiCaVT' 399
Razpis dražbe šole.
Za zgradbo šole v Krtini okraj Kamnik razpisuje ae javna
dražba raznih del
v skupnem znesku K 17.493
dan 19. svečana 1908 ob 9. uri dopoludne
na lica mesta v občini Krtini.
Načrti in podn bco<ti »e lahko ogledajo pri Franu Prenarju, predaed-
[u brajuega šolskega sveta v Krtini. 419—1
Jzjava.
3"/. občinstvu naznanjam, da nisem več v jpe&i j tvrdio „/rfjfe//č in Perdan" temveč samo lastno ime
S>. Matelič.
Priooročam se 3a nadalje v naklonjenost in naznanjam, da se reklame in plakati sorejemajo v lastni pisarni Gos^os^e ulice 3 in škofijske ulice 4.
Peter JV(atelič
407 1
glavni ljubljanski 3av o d ja reklame in plakatiranje ter sna-jjitelj stanovanj in oken  ter ijprašenje  na  licu  mesta j „Uacuum Cleaner". — Telefon št. 155.
rgovci s
mojom
v Cjubljani
avljajo s tem na opetovane oglase g. Josipa auLlIma "V" Z-O^a-toljsm.!, da priporoča na-odaj trfcoveljslri piemcg:, da gosp Josip aulin od trboveljske premogovne družbe že dolgo sa ne jemlje premoga in da zatorej ne more pro-jati trboveljskega premoga, in tudi nima pravice, a bi trboveljski premog ponujal na prodaj. Gotovo i je tudi, da blago, ki ga gosp. Josip Paulin pod lenom trboveljskega premoga oddaja svojim od-maicem, ne more biti trboveljski premog, nego kako manjvredno blago.
403 1
Oea. kr. avstrijske     f£|     državno železnico,
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1.
Odhod is LJablfane fui. ieL:
•zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, roiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, b.drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Ce-jec, Prago.
7 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Gro-Jfci Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 18 pred pel d ne. Osebni vlak v smeri. Senice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec,
• oredpoidne.  Osebni vlak v smeri: Jenice, Trbiž, Beljak Juž  že!.. Gorico 5*^ Trs drž. žel. Beljak, (čez Pod-■tOco) Celovec. s popoldne. Osebni vlak v smeri: Gro-We, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. J popoldne.   Osebni  vlak  v smeri: Jtoice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica J. zel, Trst drž. žel., Beljak, (čez Pod-ffrco) Celovec, Praga, 'večer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, jflolfovo, Straža-Toplice, Kočevje, 'zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice g Beijak, (čez Podrožčico) Celovec,
J Ponoči. Osebni vlak v smeri: Je-W Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorica drž. s Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez ^ožčico).
f*°d ix Ljubljana dri. kolodvori
'Jutraj. Osebni vlak v Kamnik. Opoldne. Osebni vlak v Kamnik J¥o6er. Osebni vlak v Kamnik ^Ponoči. Osebni vlak v Kamnik. (Samr ne«teljah in praznikih v oktobru.)
oktobra 1907. leta.
Dohod v Lfabljano J ni. ieL t
sos zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka jul
žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta. 8*34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže*
Toplic, Rudolf ovega, Grosuplja. i t -1 o predpoldne.  Osebni vlak   iz Prage
Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčicc
in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic. 2-32 popoldne.  Osebni vlak  iz Kočevja,
Straže Toplic, Rudolfovega. Grosuplja. 4-86 popoldne. Osebni vlak iz Beljaki
juž. žel., Trbiža. Celovca. Beljaka (čes
Podrožčico) Gorice drž. žel., Trata dri
žel. Jesenic. 0'50 zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca
Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic. 8.87 zvečer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-
Toplic, Kudolfovega. Grosuplja.
8- 40 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka juž žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod rožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žeJL Jesenic.
i no ponoči. Osebni vlak Iz Trbiža, Cc lovca,   Beljaka (čez Podrožčico) Trst* drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic
Dohod v LJubljano dri. Kolodvor:
0-40 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. lO-oo predpoldne. Osebni vlak iz Kamnika O" O zvečer. Osebni vlak iz Kamnika.
9- 59 ponečl. Osebni vlak Iz Kamnika. (Samt ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.]
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje evropejskem času.)
^Aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaas?
A. KUNST
•4» Ljubljana
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame, gospode In otroke Je vedno na Izbero.
Vsakršna naročila   »e iavrirajeja točno ia po niski ceni. Vm mero se shranjujejo in sasnameDDJejo. — Pri zunanjih ► naročilih naj as blagovoli viores vpo-slati.
Važno!  mm Važno!
pip.*!.]!, trp?6i i& ilikvtjBi.
Nijbaljii In najciRijš. postražbt
aa drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tud po Kneippu, ustne vode In zobni prašek, ribje olja, re-dllne In poslpaine moke aa otroke, dišave, mila in sploh vse tosletne predmete, fotogrsfliee aparate in potrebščine, klrurglcne obve-zlla vsake vrste, sredstva aa dealn-fekoljo, vosek In paste aa tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega rum« in konjaka. — Zaloga svežih mlin sollj aa kopel.
ObluStv. koncas. oddala strupov.
Kam siiv/lMore|ee
posebn'-  priporočljivo:  grenka sol; dvojna sol, sollter, enojsn, kolmož, krmilno spno Itd. — Vnanja naročila ae BBvranjejo točno in solidno,
»rogerlja ae- &
Antun Kane
Ljubljana, Židovske ulice št I.
14 upu Je pe m»J t iti JI eeet raana
zelišča (roža), cvetje, korenine, semena, okolje itd. Itd.
= uuiuniniiiiiiiifiiumiiiiiiiii imunimi""
Ustanovljeno leta 1845.
Edini zavod
— v LJubljani-
za kemično čiščenje obleke ter zastorjev, barvar^ja in likanje sukna
= »a p*xr». =
JOS. REICH
Poljanski naalp —
Ozke ulice št. 4.
Sprejemališče
^elenburgove ulice štev. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
=111111111111 iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMin
si, ravnateljstvo državnih železnic v Trsta.
JOSIP VIDMAR
«,fsmisl|as srnam Pred Skollio 19,        Stari trg 4, Prešernove ulice 4.
Vsa^gospođa, ki"ima pri
383-2
Adolfu Wagenpfeilu
lavellrlu vgLlobUapl, na Jnrćićevem trga štev. 2
v popravi*de kako?blagogseffprosi,".dej^'pofilje notje^do najpoineje ~"       WT~WJ97februarja I90l>   ' gS^j^gg
Za praviLdo itroćltev poinefe »e ne prevxeml|e odgovornosL
St 3052.
4\KJ—1
Podpisani mestni magistrat naznanja mladeničem, rojenim leta 1885, 1886, 1887 in 1889, ki stopijo letos C v naborna, odnosno Crno vojna leta: < 4
1. da se bo dne
10, februarja ob!9. uri dopoldne vršilo žrebanje
v smisla § 32. vojnih predpisov I. del, pri tukajšnjem urada in sicer v pisarni vojaškega referenta. To žrebanje, h kateremu ima vsakdo pristop, velja za one mladeniče, ki izpolaijo letos 21. leto (rojstno leto 1887) in torej letos pridejo prvič k nabora.
2. da so od 1. do 10. februarja imeniki onih mladeniče v, kateri pridejo letos k nabora, pri tukajšnjem urada v uradnih ur&h, v pisarni vojaškega referenta, vsakteremu na ogled. Kdor opazi kak pogrešek, napačen vpis, ali ima pomislek proti zaprošenim Hgoduostim, ali proti prošnjam za nabor v bivališču, naj to pismeno ali ustno naznani tukajšnjemu uradu;
3. da so od 1. do 10. februarja pri tukajšnjem uradu, v uradnih urah — v pisarni vojaškega referenta — imeniki domačih in tujih, 1. 1889. rojenih, letos v črno vojno stopivših mladeničev na ogled. Pogreški naj se pismeno ali ustno naznanijo tukajšnjemu uradu.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 23. januarja 1908.
Št 30 Pr.
Razglas.
401 -1
V smislu § 24 dež. zakona z dne 5. novembra 1898 (del zak. štev. 40) se javno naznanja, da je
imenik volilcev
zq deželnozborshe volitve dveh poslancev
za deželno stolno mesto Ljubljano, ki se imajo vsled razpisa c. kr. deželnega predsedstva za Kranjsko z dne 31. decembra 1907 Št. 6877 Pr. vr* ti dne 28. februarja t. 1., že sestavljen in da je od ponedeljka, dne 3. februarja t L počensi v mesta! posvetovalnici razgrsen od 8.—12. dopoldne ln od 3.-6. popoldne vsakomur na vpogled ter da smejo od tega dne skozi osem dni, tedaj do 10. februarja t L zoper ta imenik tisti, ki imajo pravico voliti v tej volilni saupini, tukaj vlagati ugovore o tem, da so se v volilni imenik vpisale osebe, ki nimajo pravice ali da ao 86 iz njega izpustile take osebe, ki imajo pravico voliti.
Volitev se bode vršila v veliki dvorani »Mestnega domatf v dveh oddelkih in sicer za volilce z začetno črko A—L v I. oddelku, h kateremu je dohod iz Streliških ulic, za volilce z začetno Črko M—Ž pa v II. oddelku, h kateremu je dohod od strani ob mestai ledenici.
C\i8 volitev bi.de označen na volilnih izkaznicah, ki bo volilcem pravočasno dostavijo.
JVtestni magistrat v Cjubljani
dne 1. februarja 1908.
Pozornost
zbuja Macrniieva iinajdba. brezžično brzo-javljanje, pa celo ta velikanska iznajdba Je človeštvo komaj presenetila, nego najnovejša pridobitev zdravilne umetnosti: rlel*trle-noit združilo. Posebna prednost te pridobitve pa tiči v tem, da se je posrečilo elektriški tok v obliki pripravnega elektriškega ž)%otnearffc aparata napraviti dostopnega vsakomur in se torej vsak bolnik s tem aparatom lahko sam eleltiritira, sam zdravi
-Vito
avstr p. 2391', ogr. p. Ft97*j nem. d. p. 18*, ^5 se zove ta aparat, ki Je a sijajnim uspehom preizkušen pri skoro vseh boleznih, zlasti za nenoinost, neirasle nljo, rfvmatlzem, bolezen v ttrlžu ln v arlavl. želodčne in ereve»ne slabosti, onemoarlost srea, ohromelosti In vseh slabosti, kar sijajno Izpričujejo premnoga zahvalna pisma, katerih izvirniki so raspoloženi v naši ordinaciji. Kdor se torej zanima za ta način zdravljenja, naj spodnji kupon popolno izpolnjen čimprej pošlje na našo ordinacijo, na kar mu nemudoma poš jemo v zaprti kuverti gratis in f. anko našo
4(9
64 strani obaefno, lepo ilostrovano.
Elektroterapevtiška ordinacija,
Dunaj I., Nener Marki 14 I. nadstr. odd. 61.
M Kupon za brezplačno knjigo.
* Ele Mroleiapevtiška ordinacija na Dunaju I., Neuer Markt 14,1., odd. 61.
t) b
N M
Prosim, pošljite mi knjigo ,,Hazpraio o moderni eitlttroterapljl" gratis in franko pod zaprto kuverto.
Ime:
Naslov:
8574
Pozor! Čitaj! pozor!
Pakraške želodčne kapljice.
Star° Blovito» *BV™tno delujode sredstvo pri bolesnih v želodcu" in črevih, osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kongeatiji*— pomanjkanju teka, krčih itd Nedoseino sredstvo za vi drža vanje dobrega prebavanja.
Delovanje Uvrstno, uspeli slaruren. Cena Je za 11 steklenic ™ lM*om franko na vsako posto po povzetju, ali ce se posije denar naprej.   Manj kot 11 steklenic se ne poSuja. Prosimo, da se naroča naravi ost od:
8963-10 II
PJliri&ip^ lekarnarja v Pakrac« it 209 • wUriSIUa, (Slavonija).
I Priporočilo.
FRANC MARTINEC
tesarski mojster v Ljubljani
je dovršil svoja dela pri mojih dveh novozgrajenih hišah ob Domobranski cesti
- v mojo popolno zadovoijnost. -
Prijetna dolžnost mi je, da imenovanega mojstra slav. občinstvu priporočam v vsakem oziru najtopleje. oooooooooooooo
JOSIP FLERE
posestnik na Domobranski cesti itev. 1.
388-1
C. kr. piiv. zavarovalna družba. C. kr. priv. zavarov. družba za življenje.
»Avstrijski Feniks,, na Dunaju.
Vplačana delniška glavnica Z 6,000.000. Dražba zavaruje:
a) proti škodam vsled ognja, itrele in parne ali plinove razstrelbe, kakor tndi proti škodam vsled gašenja, podiranja poslopij m proti škodam vsled odnašanja premičnih reči, nadalje proti požarnim škodam živino, zaloge vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pridelke itd.;
b) proti požarnim škodam poljske pridelke in klalo v poslopjih in kepicah;
cj proti Škodam vsled tluftajnega ubitja zrcalnega stekla;
d) raznovrstno blago proti Škodam, nastalim pri prevažanju po suhem in po vodi;
e) proti Škodam vsled tatinskega vloma in vsled tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov;
f) proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij, občin, lekarnarjev, hifinih posestnikov, voznikov, lovcev itd.
Z 2.400.00C 11 4i000.00C „ 173.000.00C „ 8810.0CC
Vplačana delniška glavnioa:
fiezervui fond.....
Stani e zavarovanih svot . Letni dohodki na premijah
Dražba zavaraj© na človeško življenje pc najraznovrstnejSih kombinacijah, kakor:
a) za slučaj smrti, glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti ija njega zaostali ali kako drago določeno osebo;
b) za slučaj smrti in mešana zavarovanja 2 oprostitvijo plačila zavarovalnine, ozir s priznanjem dosmrtne rente ob nastal onemoglosti; nadalje sprejema
c) zavarovanja za doživetje, preskrbljenje 11 starost, zavarovanje otroških dot, plačljive pri dosegu določene starosti na zavar« vanca samega;
d j zavarovanje dosmrtnih rent, za preskri vdov in vzgojninskih rent po najnižjil premijah in pod najugodnejšimi pogoji kakor neovržnost in nezapadlost police jamstvo tudi za slučaj vojske brez posebne premijske doklade itd.
Natančneja pojasnila daje radovo.jno
ii nastop v L-jviblja
Soduijske ulice štev. 6. «*-*
Vodja generalnega zastopa: Jos« Prosenc«
Za mm
Razpis.
v trsu Senožeče,
politični okraj Postojna,
otrebna, na 61.239  kron proračunjena dela in dobave se bodo oddale poto m
javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna, naj se predlože
do 15. marca 1.1. ob 12. opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, je do-poslati zapečatene z nadpisom: „Ponudbe za prevzet je gradbe vodovoda v Senožečah.
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej osebe ni in da se jim brezpogojno ukloni.
Razen tega je dodati kot vadij še 5% stavbno, stroškov v gotovini ali pa v pnpilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Podpisani del. odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri stavbnem uradu v navadnih nradnih urah. 313—2
V Ljubljani, dne 29. januarja 1908.
I
Deželni odbor kranjski.
Slaven, Slaven, Slaven, Slaven,
ker čuva prtenino. 242-4
vsed bleščeče beline, ki jo dobi prtenina.
ker ne dobi prtenina po pranju prav nikakega
daha.
ker je zelo poceni in se pri pranju prihrani mnogo
časa.
25 9 "d
o B
<J T3 M »O
w 5 m Er
• 5
P- rt _
2 $ 5
S"- ar <
2 °
Dobiva m v trgovinah s drogerijama a kolonijalnim'blagom
z milom.
jo
OB
d 80
3
f V
5
in
Ho debelo pr! L MIH LOS, Danoj I.. Ndlkerbastel 3.
B
vence in trakove
priporoča
Benedikt, Ljubljana.
Zastonj razpošiljam
moj ilustrovani cenovntk.
Ure, razno zlatnino = in srebrnino =
prodajam po zelo zn žan h ceiati.
FRANC KEBER
urar
in trgovina zlatnine In srebrnino
Ljubljana, Dunajska cesta št 12.
IzdeiovatelJ vozov
FRANC VISJAH
UubUano. Rimska cesta slev. 11
priporoča svojo bogato zalogo novlb ta ta rabl|enlh 88—6
o^o
I
Za spomlad!!!
Krasne novosti za ženska _ mm- volnene oblake.
-zaloga it škega suha -
Za neesto prav ugoden nakup.
Imam zvezo z najboljšimi tvornicama in ' om lahko svojim ce j. odjemalcem najbolje postregel. Najzanesljivejša trgovina, ker strežejo  domači ljudje.
, Pri Grlu in Metodu"
i Litija.!, L:ngarj£T7o ulice it. 1.
Nasp oti loteriji. -1   ■  ■ I-
S
+
BR. HLAVKA
izdelovotella kirg. Instrumentov, atelje la orton. aparate lo bandaže
Ljubljana, Prešernove ul. 5
priporočata
svojo veliko zalogo obvezil za zdravstvo in bolniško postrežbo, bižejev, iri^atorjev, apa atov za mrzle in inba acije s paro, steril zirane obveze in bandaža, kakor tndi nogavic za krene žile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke in aparate za samoklistiranje, najboljša kval teta gumijevih stvari in gumijevih posteljnih pod-ložk. — Vbo bandaže se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po odredbah p. n. gg. zdravnikov.
Zunanja naročila se izvršujejo
točno, hitro in diskretno. 4»al« anteni posilit loviti nI za->od se obratom no motor. Popravila se izvršujejo točno in ceno.
.^ft $jsr v£* £s£t SE* v^NT v^e V^< ^Št        >^r >Ž* vfe \£*
JOSIP STUPICA
i Uilljul, Kslsfvsreks illtt itn, B.
Priporočam svojo emlogo najraali&iejaib
konjskih oprav
katara Imam vedno v zalogi, kakor tndi vse) druge kenjeke eetrebeolne.
„The Sresham"
r> zavarovalna družba za življenje v London
pod nadzorstvom c. kr. avstrijske in angleške vlade. C. kr. avstrijska vlada je ▼ varnost [avstrijskih zavarovancev pripo
K 33,743.42170.
Izvod Iz poročila glavne skupščine dne 17. maja 1906 v Londonu.
1. Splošni prejemki za I. 1905 .......K   32,677. -SO»—
2. Splošna aktiva dne 31. dec. 1005 .....„ 223,8i7 069
3. Izplačane police............„ 515,093054-—
4. Splošni presežek dne 31. deo. 1905 ....   „ 7,223,290-—
JP*€»a*a.lsaL  presežka s
Dobiček zavarovancem.......                                   .K 0,295 843- —
Dividende in obresti.......                                             .   „ 726.575-—
Nadaljna rezerva za eventualno znižanje obrestne
mere................t, 1,200.872
J5J01 —7 K      7,223.290 -
N'ovi tarifi z ngodaimi kombinacijami (zavarovanje življenja pokojnine in otrok) oddaja zastoj
poštnine prosto.
generalno zastopstvo v Ljubljani, na Franc Joželovi cesti st 17 BrnT GVIDONU ZESCHKO, ~M
Osebe, ki se hočejo poslužiti svojih dobrih zvez in ki so sposobne za nabiranje zavarovanj ? mestn in na kmetih, se takoj nastavijo s stalno plačo in provizijo.
$t. 2696.
Razglas.
Na podstavi razglasa c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem z 4. januarja 1908 št. 21728 iz leta 1907. se v zadevi
nedeljskesa počitka v tukajšnjih javnih lekarnah
v smisla § 1., 2. in 6 tega razglasa objavlja sledeče :
Od sedaj naprej bo imelo od obstoječih šestih lekarn vsako nedeljo 1 nre popoldne do ponedeljka 7 are zjutraj polovico t. j. po tri lekarne nedelj} počitek. Vrsta določa se tabo, da bodejo prvo nedeljo, to je 2. februarja tj imele lekarne M Mardet«chlager „pri Zlatem orla-, Jarčičev trg 2, J Maj „pri Zlatem jelenu", Marij n trg 5 in g. Prccoli npri Angelju", Dunajska cest. nedeljski počitek, dočim bodejo lekarne A. Bjhinc „pri Kroni", Rimska cesta\ M Levstek „pri Mariji pomagaj", Resljeva cesta 1 in U. pl. Trnkoczv, Zlatem enorogn", Mestni trg 4 izvrševale obrat. Prihodnjo nedeljo stopi na u p roj red v veljavo in se bovo lekarne nadalje v tej vrsti menjavale.
Imetniki lekarn, ki so zaradi nedeljskega počitka zaprte, so dolini! očitnimi, ob nastopa mraka dobro razsvetljenimi lepaki na vratih lekarne poočif katerim dragim lekarnam v kraja je naloženo, oddajati zdravila med nedelji počitkom te lekarne.
Vsak lekarnar ,Čigar lekarna mora ob navedenem času biti odprta je dolis zdravila, ki se zapisujejo na račun javnih zakladov, dajati tudi tedaj, kadar zalaganje zdravil na račun javnih zakladov ob istem Časa izročeno dre. lekarnam.
v Ljubljani, dne 25. januarja 1908.
reglstrovana zadruga s neomejeno savezo
v lastnem zadružnim domu y LjllblJ3lli m Dunajski cisti štev. 18
podrejena Skontractfi „Zadružne zveze v Ce\ju-
je imela koncem leta 1906 denarnega prometa . . K 50,486.935*14 upravnega premoženja...........K llf325.728"62
obrestuje hranilne vloge po 4I|2°|0
brez vsafcezra odbitka rentnegia davka, Katere** plačuje posojilnica sama na vložnike. 42-3
Sprejema tuli vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1906 . 1 11,060.929 20. Poaojuje ne ■emftjtfea po A1/«9/« ■ amortizacijo ali
pa po a Vs'/s araa amortizacije i na menice po « •
Posojil, sprejema tudi vsak drugI na6rt glede amortlzovanja dolgi*
vsaki dan od 8.—12. In od 3.—4. Izven nedelj ln praznikov.
58
m
m m m
m
m
Naznanilo.
Podpisane pivovarne in zaloge piva se počaščajo ter dajo sporazumno s
sopodpisanimi obrtniškimi in trgovskimi korporacijami tem potom na splošno
znanje, da so vsled vedno večji obseg zavzemajoče in neznosne izgube pivarskih steklenic primorane že s
februarjem 1908. leta pobirati
varščino za steklenice (zastavo)
najmanj 10 vinarjev za vsako steklenico.
Pobiranje te zastave za steklenice se upelje tako, da se bode varščina (zastava) najmanje 10 vin. za steklenico enostavno k ceni piva prištela. Za vsako vrnjeno steklenico se zgorajšnja varščina povrne.
Za steklenice s patentnim zatvorom, ki se vrnejo brez tega patentnega zatvora, se povrne le 8 vinarjev, za vsak vrnjeni patentni zatvor brez pripadajoče steklenice pa se povrne 2 vinarja.
Samoumevno je, da ostanejo brez ozira na plačano v arščino vse steklenice
IrV izključna lastnina
dotične pivodajoče pivovarne oziroma pivodajočega zastopnika pivovarne. Enake predstoječe določbe glede varščine (zastave) za steklenice bo varstvena zveza pivovarjev alpskih dežel uvedla istočasno po vsej Štajerski, Koroški in Kranjski.
Polnilcem pivarskihf* steklenic, trgovcem s pivom v steklenicah in gostilničarjem, kateri bi predstoječo določeno varščino za steklenice fsvojim odjemalcem ne zaračunili, oziroma bi ceno pri pivu v steklenicah za predpisano varščino najmanje IO vin. za steklenico ne povišali, ne dobe od pivovarni ali njih zastopnikov v bodoče nikakega piva.
V Ljubljani, dne 30. januarja 1908.
Pivovarne:
J. Auerjevi dediči J. Kosler & Komp Ivan Perles.
Zadruga gostilničarjev, kavarnarjev i. t. d. v Cjubljatti.
Tukaj zastopane pivovarne:
Bratje Relnlngbous d. d., Stelnfeld Dreherjeve pivovarne d. t, Trst
Prva greška delniška pivovarna, Pantisam       GOSha pivovarna d. d., GSss Vrhniška pivovarna »are Juli], Mengeš
Delniška družba združenih plvovaren Žalec in Laiki trt
Friderik Relm t Komp.
zastopnik meščanske pivovarne v Plznu, tukaj zastopan po restavraciji „pri roži".
318—1
J
1»
BS!
BS! Bđ
BSS BS!
QS9
Posestnik in trgovec lite
6000 K posojila
proti pop lui varnost* in dobrim obrestim.
Ponudbe pod , posojilo 6000 Klf
ca rprav. »Slov. Naroda*. 32* - t
Kinematograf „6dlson
Dunajska cesta
aasprotl kavam« .Evropa'
V sredo in soboto nov spored
Stanovanje--
hohli In dr«
s»<
>aawldl ti
344
SO Odda tmko| ali za majev tej na Trtaskt cesti it. 47. 3h
SVETOVMOSLAVNI
29» fc6
FERNET^BRANG
tvrdke FRATELLI BRANGA v MILAN!
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU
JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU
Nautrpljiva v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši del.kate«
trgovini in v vsaki kavarni.
Nov vegetabilski čeme za prsL
Najnovejša iznajdba iz prirodnih pridelkov. Razvitek in obnovitev p rs «. Razkošen stan. Babi SO 88ID0 zunanje. Zdravniško preizkušeno Lonček z i avi diium stane K 3 — m K 5—, poštnina 70 b. Prodaja in razpošilja gospa Kitke Men zel na Dunaju, XVIII! Schulgasse 3. I. na d str* 11. Znamke vseh dežela se sprejemalo.
2317—19
k »Zajamčeno nejremcčljivo mazilo za uscje
HEVEAX! i
dela usnje mehko, trdno in zajamčeno neprenosljivo. Pločevinasta Škatlja s Čopičem stane 3 K, 10 skatelj 25 WL 0mW Na strokovnih razstavah samo nalvlaie odlike. "OH
Zaloga za Kranjsko: FR. SZANTNER j
v Ljubljani, ŠHrnburgovr ulice štev. -t. j
Kranjsko društvo zo varstvo lova
vabi vse ene gozdne In lovske varstveno organe, ki so si v tekn 1. 1907
pridobili posebnih zaslug za varstvo lova in za povzd go lovskih razmer, da vlož\jo svoje prošnje za odlikovanje in pohvalo, ki se podeljujeta od drnštva po § u 1, tcČke d in f društvenih pravil.
do 15. aprila t. I.
pri odboru kranjskega drnštva za varstvo lova v Ljubljani.
Take  prošnje  mora prosilcev predstojnik  overiti in  morajo obsegati kratek in jasen opis zaslug. 968 1
Odbor kranjskega drnštva za varstvo lova.
Brstoue plohe
7 kubičnih metrov, popolnoma suhih,
najDol|še vrste proda    ž 7—3
IGNACIJ VEHAR
▼ Gradaftkih ulicah 12, Ljubljana
*af I Bi ) •
P Prva vinsko zaloga pod nadzorstvom Kmet. kemičnega preiskuševališta za Kranjsko v Ljubljani
A. BUCHER & DRUG
£]ubliana, Jtolizej 130.
PATENTE
i«9*a   det«la   izposlnfe   lam l»a*c»*-t*^»
BAT. 6ELBHAUS 4377 ■
inženir In zapriaeienl patentni posrednik na Dana in VIL Siebensterngasse 7, nasproti c. kr. patentnemu uradu.
par* posebna prilika! ^fer
Hišo s stanovanji in trs. prostori v Ljubljani
poiebuo pripravna za industrije «n obrtnike, * velikim dvoriščem in delavnicami in z vzidanimi susiluimi rečmi se zaradi p"»ei)nb rasmfr proda namesto za kupno ceno 49 000 K ?a gamo 30.000 K Dolga
hranilne ie 25 000 K. ri—i
Pojasnila daje dr Fran Taeuber v Uraden, Paradelvgasso 1
Popolna oprema
za novorojenčke otroško perilo
▼ zalogi sa t sako starost priporoča znana trgovina s perilom
C. J. HAHANN
LJIBLJA\A.
Perilo lastnega Izdelka.
^    1870 Uftanovirtma 1979. Qk
f||L
6-
M« ja pristna vina, kakor že navedeno pod natančim nadzorstvom, prodajajo v skdečh gostilnah:
Umberger „pri tipi", Židovske ulice 7 gostilna „pri £eva", Jffarije Terezije cesta Štefanov hram, Dalmatinove ulice gostilna pri „Znameniu", Radeckega cesta Jv. Semrajc pri Sv. 3(rlžu (pokopališče) j pri »Črnem medvedu"« Rimska cesta 17. J ifotel „pri JftaliZtt".
Yina iz meje zaloge ao pripoznana k« t pristna ter jib priporočam tudi drugim  krčmar jem  in gostilničarjem.
Z velclespoštovanjem
A. Bucher & drug
Ljubljana, Kolizej štev. 130.
Telefon št. 259 Telefon it 259.
Glavni zastop
MeSttnslie pivovarne v Plzno
Rcim 6 Comp. v Gradca
si u soj a p. n. občinstvu najvljudneje naznanjati, da se toči
v Ljubljani
„plzenski prazdroj"
iz MeSčanske pivovarne v Plznu
pejr- le
v nastopnih restavracijah: 49?
restavracija „pri Roži", restavracija „Kasino", restavracija hotela „Union".
Sem in tja tudi v Kolodvorski restavraciji.
Zaloge skoro v v seta lekarnicah!
Herbabn;|ev podfosforokisli
Pristen urno s spodnjo varstveno znamko.
m
m
aum ssaaaawY wtcn.
Prad pooarefttiami se svari.
Herbabnvjev
gpneno železnati sirup.
Že 38 let zdravniško preizkušen in priporočan prsni sirup. Razkraja slez, blaži kašelj pospešuje tek. Povzdiguje slast in reditev trupla in je izboren za tvoritev krvi in kosti. Steklenica 2 K 50.h, po pošti 40 h več za zavoj.
SSSSSSSu.' Dr- Hellmanna lekarnica „Zur Barmherzigkeit" £JE£,B7,™71
aromatiška esenca
Že 33 let uvedeno in vrlo preizkušeno   bolečine tolažeče sredstvo za vdrrneaie J Lajša in odstranja bolečine v sklepih in mišicah ter živčne bolečine.
d
Steklenica stane 2 K, po pošti 40 h več za zavoj.
Zaloge pri gg. lekarnarjih
zalogo
Dokolenic (gamaš) iz usnja
Turistovskih čevljev _==^_ Ameriških čevljev Otroških čevljev = Čevlji za dom
▼ izvrstnih kali ako vostih po zmernih cenah.
▼ najveeji
izbiri
Prva in največja zaloga čevljev na Kranjskem
Szantner
Setenbnrsooe ulice 3 * IJflblJflnfl * Selertur&ue unce 3
toslst zastonj in poitslas prsate.    Znnanla naročila točno proti povzet]u.
Iadajatelj in odgovorni urednik: Raeto Pu«toalemiek.
Lastnina in tiak .Narodne tiskarne8.