g *,	, &**'*«■ e- 'O
Posamezna
Naročnina listi	.
N din-, četrt Ma 20 din., mesečno 7 din. ■awn Jugoslavije: Celo leto 160 din. Inse-“ ali oznanila se zaračunajo po dogovora:
<yi
(Ml ali oznanila se zaračunajo po dogovora:
Spravnižtvo sprejema naročnino, Inserate Steođoisen političen list sa slovensko tindstoo
in reklamacije.
Poštnina plačana v gotovini,
„Na&a Straža* hriuga v pondatyok, «rado fei petak. Uredništvo tn uprévaifitve je v HeiV bera, Koroške oeei» li 5 1 w%èséifa<m n mun govoriti tmÜ éan imito od 11. d«
Telefon interurban liilS.
31. številka.
MARIBOR, dne 6. maja 1925.
Letnik I.
primer politične zmede.
Nudi ga danes na žalost Hrvatska, ki je imela lani še enotno narodno zastopstvo ali predstavništvo in se je ob raznih prilikah ne samo povdarjalo, ampak tudi udejstvovalo, da so Hrvati v slogi in enotnosti veleva žen politični faktor v državi Srbov, Hrvatov in Simoničev.
Hrvatsko narodno zastopstvo je na številu svojih članov izgubilo sicer samo malenkost, propadla je pa enotnost hrvatske politike.
Lani je že prenehalo soglasje treh na j večjih hrvatskih listov: »Obzora«, »Hrvata« in »Jutarnjega lista«, letos po volitvah so pa nasprotstva dosegla svoj višek, ko je začel zadnji list po svoji »naročiti strani« priporočati sporazum' med' radikali in Radičevo stranko za vsako ceno.
Hrvatska politika je v pivi vrsti in upravičeno naperjena proti samostojnim demokratom in tej smeri je Radič dolgo in dobro sledil, presenetljivo je pa od nje mnogo popustil baš tedaj, ko je bil Pribičevič definitivno ločen od poštenih Davidovičevih demokratov.
Raagovarjanje z radikali po volitvah v mesecu» marcu 1923, označeno z »Mačkovim protokolom« je bilo popolnoma v skladu s to politiko, njej nasprotno in škodljivo je bilo pa trdovratno in samovoljno nastopanje Radiča v dobi Davidovičeve vlade, ko je bil Pribičevič celo v opoziciji osamljen in ni vedel, če ga bodo-radikali vzeli pod roko.
Ko Radič in njegovi danes izjavljajo, da so imeli že pred osmimi mesci gotove lojalne izjave ter pri-aoanja faktov, brez katerih srbski politiki nočejo razpravljati,— in ko sam Nastas Petrovič ugotavlja, da so Mia taka priznanja res že v dobi Davidovičeve vlade gotova, se mora človek v začudenju vprašati: pa zakaj, niste tedaj govorili?
Ko je letos po volitvah »naročita stran« »Jutarnjega-lista« začela priporočati brezpogojni sporazum z radikali, je pri tem tudi najostrejše napadala samostojne demolirate pod nazivom pogubne in zagrizeno proli-hrvatske politike — črne duše. človek se pa mora pri. tem zopet vprašali,,zakaj se »naročita stran« že ni prej oglasila ter priporočila radičevcem ali sporazum z radikali, ko še niso bili skupaj s Pribičevicevimi samostoj-' nimi demokrati, ali pa z Davidovičem, ki je bil tedaj na vladi.
Posebno zmedenost kaže tudi-stališče do bivših ministrov dr. Drinkoviča in dr. šurmina. Ko sta ta dva lani vstopila v PP. vlado, sta sama mislila in dovolj na-glašala in tudi del hrvatske javnosti je bil prepričan, da sta šla v vlado radi radikalskih obljub, cla bo ustavljena sam os 1 ojn o - d em okra t ska politika sile in preganjanja po Hrvatskom. Ta poskus se ni posrečil in samostojni demokratje so svojo nasilno politiko še poostrili, da spravijo oba ministra v najtežji položaj in pred odločitev: ali odistop ali pa soodgovornost za izrazito prolihrvatsko politiko, šurmin in Drlnkovič sta ostala in sta radi tega tudi propadla pri volitvah.
Ko sta odpadla sedaj iz nove PP. vlade, se pa od ene hrvatske strani zatrjuje, da bodeta »na večno nosila pečat sramote in izdajalstva«, dočim draga stran naglasa, da imata vendarle zadoščenje in zadovoljstvo vsled tega, ker je Radičeva stranka zavzela sedaj isto stališče, glede katerega sta se ona dva že lani ločila od HRSS.
Slučaj bivših ministrov Šurmina in Drinkoviča bi moral biti za vse Hrvate koristna izkušnja, da v politiki ne veljajo obljube in da v mnogem odločujejo potrebe in strankarski interesi. Šurmin in Drinkovič nista dobila mandatov, ker sta bila skupa j na vladi s Pribiče-vičemi in iz tega naj bi sledil nauk, da nobena hrvatska stranka ne more imeti koristi odi sporazuma z radikali, ki so v najtesnejši zvezi s samostojnimi demokrati. Iz zmede prihaja torej priporočanje brezpogojnega sporazuma z radikali, ki še vedno v vsakem oziru sledijo Pri-bičeviču, kakor tudi zmerjanje Drinkoviča in šurmina, ki sta se končno le žrtvovala za poskus in. nauk, koristen a7sem Hrvatom.
Da je za občinske volitve, v Zagrebu vloženo doslej že 11 kandidatnih list, je. mimogrede rečeno tudi dokaz propadanja enotnosti in zapadanja v veliko zmedo.
Prejšnja leta so bili ra dicevo i silno agresivni proti, svojini političnim zaveznikom, to je proti SLS v Sloveniji in proti Jugoslovanski muslimanski organizaciji v Bosni in Hercegovini z utemeljevanjem, da je treba voditi naj odločnejšo agitacijo idej: samoodločba naroda, republikanizem itd. Pozneje so pa povedali, da so že v tem času le ideje naglašali in proglašali samo iz taktičnih razlogov ter da so v resnici vedno pripoznavali faktično stanje in tudi ideje, od katerih Srbi ne popuščajo in ne odstopijo.
Čemu so potem z golimi taktičnimi sredstvi pobijali prijatelje, ko so se faktično in idejno strinjali tudi z nasprotniki? Čemu so hodili v Slovenijo, ko so že predstavljali enotno Hrvatsko in so toliko govorili p narodni samostojnosti?
Mnogo bi se še dalo vprašati, a vidi se že iz tega, da se je začelo z zmedo že tedaj, ko se je polagalo glavno na taktiko in ha volilna gesla, bolj postransko pa na čisto idejo in na program
Povodom znanih izjav sedanjih voditeljev Radičeve stranke je bilo jasno in odločno samo to, kar je šlo na
adreso samostojnih demokratov. Pri lem bi se moralo ostati in hrvatski poslanci bi še ne bi smeli raztovarjati s kakim Lazo Markovičem, ki je znan kot kit med radikali in Pribičevičevci, ker. se s tem otvarja obnovitev ponesrečenega poskusa Šurmin—Drinkovič na veliko.
Zopet odgodifev skupščine.
Na pondeljkovi seji narodne skupščine se je pokazalo, da je še vedno nekaj ljudi, ki imajo o parlamentarizmu približno take pojme ko nekdanji stari Črnogorci, ki smo jih po»starih zapiskih in spominih predstavili v podlistku. %
Kot pr v*o n a dne v n e m red u.
Ma j kič, radikalni poslanec iz Bosne, ki že dolga leta poslančuje samo s kričanjem in s kravali, je izpolnil dnevni red te seje s svojo interpelacijo: zakaj ni več napisa v cirilici na vratih Jugoslovanskega kluba. — Podpredsednik skupščine samostojni demokrat dr. Paleček je na to interpelacijo odgovarjal:
»Šel sem se osebno prepričat pred Jugoslovanski klub. Pozval sem slugo, ki je to videl in potrdil. Jugoslovanski klub je storil nekaj, kar sme storiti samo predsednik. V tem sem videl napad na cirilico, ki mora biti vsem sveta. Pozval sem k sebi dr. Korošca. Namesto njega je prišel Sušnik, ki je izjavil,da napisne od govarja imenu kluba. Klub se imenuje jugoslovanski, ne jugoslavenski. Stojim mt stališču], da se naj. vsak klub naziva v svojem jeziku. (Dr. Hohnjec: »Baš to hočemo!’«) Po mojem ni to zadosten razlog in. smatram to za' demonstracijo proti cirilici. Zato zahtevam, da se ripostavi prvotno stanje.« A' nadaljem govoru slavi zasluge cirilic«, ki da so neprecenljive in končuje: Odredil sem, da se napis ponovno razobesi in obenem- sem določil, posebnega slhgo, da straži, da se temu napisu nič ne »stori. (Buren smeh, medklici: »Ali bo sluga stal
s puško!« »Postavite orožnika!«) Temu slugi sem zapovedal, da naj takoj javi, če se napisu kaj zgodi.«
Seveda je bilo med1 interpelacijo in odgovorom dosti ugovorov in nemira.
Ostali dnevni red;
je izpolnila izvolitev odborov za načrt inter konfesijo-nalnega in pravoslavno cerkvenega zakona. Jugoslovanski klub ima v prvem odboru gg. dr. Hohnjeca in dr. Kulovca, v drugem pa gg. Škulja in Sušnika.
Izvolil se je tudi za prvega skupščinskega podpredsednika radikal dr. Subotič. Dobil je 148 glasov, opozicija pa ni glasovala.
Nato se je seja zaključila, prihodnja pa sklicala za teden dni pozneje (11. t. m.).
Glede enakopravnosti
je poslal poslanec žebot predsedniku skupščine sledečo vprašanje: Majkičevo vprašanje glede tega, ker se nahaja na vratih Jugoslovanskega kluba napis samo v latinici, ste vzeli zelo resno, tako da se vam je zdelo primerno na to vprašuje odgoAmrili v skupščini v dolgem govoru, polnem ogorčenosti. Da je A'aše razburjenje navidezno, zato je dokaz cirilski napis na vratih radikalnega kluba. Vprašam vas: 1. Zakaj ima radikalni kliub napis samo v cirilici, 2, kako se A7aše izjave strinjajo s tem dejstvom? Prosim vas, da mi odgovorite pismeno na prihodnji skupščinski seji. Beograd, 4. maja. — Franjo Žebot, narodni poslanec.
princ GJorjJe proglašen za bolnega in interniran.
Vladno :predsedništvo je :z datumom od' 2. L m. iz- 1 dalo sledeči'komunike: »Ker .je zdravstveno stanje N j. Vis. princa .Gjorgja postalo tako, da je potrebno spremeniti način njegovega življenja in ga staviti pod stalno zdravniško nadzorstvo, je na podlagi čl. 1,3 pravilnika za Alane kraljevskega doma Nj. Vel. kralj določil prinm (Gjorgjurmesto bivališča,- ki odgovarja tem pogojem in mu dodal posebnega zdravnika.« —
V pandeljek, popoldne so že listi poročali, da so princa ponoči pripeljali na dvor in da je bil drugi dan odpeljan;* posebnim spremstvom v Bel je. Takoj' po objavi prej navedenega komunikeja se je raznesla tudi vest,da so se izvršile hišne preiskave pri nekaterih ose-Ibalvs katerimi je princ gotovo ali dvorano občeval. To .•se je prvotno od: ohlaotno strani .zanikalo, pozneje se je
pa pripustilo, da so vsi listi o tem poročali ter tudi imenovali osebnosti, pri katerih so se izvršile hišne preiskave. To so pred vsem znani vodja srbskih republikancev Jaša Prodanovič, urednik »Republike« dr. Iko-nič in bivši polkovnik Angjelkovič, ki je bil nekdaj prinčev učitelj. Pri temu so našli prinčeve zapiske, o katerih se je že mnogo govorilo. Policija o preiskavi in o teh dokumentih ne da nobenih poročil.
Razglaša se, da je princ duševno bolan že od leta 1922, da so gä že tedaj mislili odpremiti v Niš, a so to opustili, ker se je njegovo zdravje zopet začasno zboljšalo. Zadnji čas se je baje mnogo družil z republikanci, komunisti itd. — seveda vsled svojega duševnega stanja. Zveze z republikanci mn je že pred tedni mnogo očital znani beograjski list »Balkan«.
NesejUsJe med samostojnimi demokrati.
Ob razgovorih med. radikali nnradičevci je nastalo nesoglasje v labor® Pribičeviča. Pojavili sta se dve struji: ena hoče pogajanja in zbližan j« preprečiti, druga pa želi svoboden tok temu razvoju. Prvo strujo vodita Pribičevič in dr. Žerjav, ki mislila sarmo na oblast ter se bojita, da bi bi bili samostojni demokrati za cela leta ali za vedno izključeni potem iz vsake vladne kombinacije. Za drugo smer se pa zavzema Dalmatinec dr. Gri-‘Sogouo, lu je baje,še precej časa navzkriž s Pribiče-vvetn.
P ribiče vič- Ž e rj a vm sledita seveda tudi dr. Lukin in Wilder, dočim so za dr. Grisogona poslanci Demetri vič, Tadič in dr. Krizman, ki je izpadel iz sedanje P. vlade, ker je zadnji čas nasprotoval dr. Lukiniču.
Temu nesporazumu bo sedaj gotovo sledilo mrzi» no zborovanje in posvetovanje samostojnih demokn tov, da se po večini odloči ali pa, da se najde zop sporazum. Za naše »mladine« lahko že sedaj rečem da so za protiljudsko in strankarsko sebično tezo Pr bičevič-—žerjava.
politične vesti.
Centralist Pucelj —socialist — avtonomist in republikanec Prepeluh v objemu. Da je postala tudi Slovenija pokrajina političnih nezmožnosti, presojano po zdravem človeškem razumu, je dokazal nedeljski občni zbor zaupnikov SKS. Na. zboru čistokrvnih samostojnih zaupnikov je nastopil kot prvi govornik slov. štajerski Radičev poslanec Kelemina iz Središča. Za njim je govoril do predkratkejn najhujši politični nasprotnik »Žerjavove ekspoziture Samostojne — — g, socialni demokrat -— avtonomist, ki se je pehal za firmo SLS — danes republikanec Radičeve tvrdke Albin Prepeluh;. Za republikancema Kelemino in Prepeluhom se je še oglasil k besedi g, demokrat, samostojni centralist, zemljoradnik in danes Radičev republikanec Ivan Pucelj. Za Pucljem so govorili še razni sambstojneži. Krona občnega zbora SKS je bila resolucija, ki se izreka za skupen nastop samostojnih z radičeve! in prepušča šestčlanskemu odboru, da ta vodi in izpelje po-
gajanja za popolno spojitev SKS z radičeve! Gospe Albin Prepeluh, ki je med zasmehom vozil g. Puclj po »Avtonomistu« med nemškimi voli in prašiči j razdrtih tračnicah nove kočevske železnice, se je v nt deljo politično pobratil s političnim mesarjem Puclj en V bližnji bodočnosti bomo videli tudi g. Prepeluh »namalanega« med govedo in prašiči — — samo, d ta njegov vlak se ne bo kotalil niti po polomljenih trac nicali, ampak ga bo vlekel Pašičev magarac in poga njal Pribičevičev bič. Iz mirotvornega republikanizmi pod Pašičev klobuk, pod katerim se je že senčil Puce] pfecej dolgo, loči tudi Kelemino in Prepeluha samo š par mescev, ker gospod Pavle Radič je v imenu HRS že razpel senčno marcio brezpogojnega, centralizmi Politični balkanizem ni prodrl že samo iz Beograda Zagreb, ampak tudi v Ljubljano med republikance i samostojne, ki so v nedeljo napravili izpit za česale in gladilce Pašičev e brade. Gospod Prepeluh bo posta ker ni bil izvoljen za poslanca, frizer na Pašičevem do mu in najbrž tudi mešetar, ker stari Pašič skrbno gaj svojo brado, njegov sinko Rade pa se ukvarja tudi
kupčijo, radi katere je slikat svojčas Prepeluh Pinija v družbi 7. nemškimi, voli in ščetinci.
Preiskovalna anketa itidi hrvatskih luandatpv. —
'Včeraj je prispela v Zagreb preiskovalna anketa radi hrvatskih mandatov, ki so bili pri verifikaciji odloženi. Ta anketa ali odlbor se je sestavila pred enim mescem in ko se je pred par dnevi sestala na seji, je njen član IPečič (Davidovičevec) predlagal, naj se ne hodi v Zagreb, ker je itak dovolj jasno, da se mandati morajo .verificirati. Vladna večina je uporno zatrjevala, da se morajo v Zagrebu pregledati neki spisi ,neki radikal je pa odkritosrčno povedal: »Jaz še nisem videl Zagreba, nekateri drugi tudi še ne in zato nočemo zamuditi le prilike.« — Poslanec Pečic je rekel, da on sploh ne gre v Zagreb.
Predlog intorkonfesijpnlulnega zakona. Vlada je ^predložila skupščini načrt interkonfesijonalnega zakona in zakona o pravoslavni cerkvi, ki obsega 71 členov. Darli tega zakonskega predloga je skrajno proliven dhhu katoliške svobode in če bi bil ta osnutek sprejet, je jasno, da katoliška Cerkev z našo državo ne more sklenili konkordata. — V karakteristiko nekaj značilnih določil tega zakona: Člen 10: Verske zajednice po ustavi dovoljenih 'konfesij samostojno urejajo vsa vpra šanja verskega, moralnega in disciplinarnega značaja. V teh vprašanjih izdajajo in izvršujejo sodne upravne oblasli nad verniki in uslužbenci predpise in uredbe. Ta oblast se ne sme izrabljati, da bi se vzbujalo nespoštovanje državnih oblasti in motile državljanske pravice. — člen 13: Vsa, javnosti namenjena pisma in odTedbc, ki jih vodstvo verske zajednice pošlje svojim duhovnikom in vernikom, se morajo predložiti ministru za vere. Minister za vere lahko prepove izvrševanje naredb konfesionalnih oblasti, ako se protivijo obstoječim zakonom in javnemu redu. — Čl. 14: Enostranske naredbe in uredbe ter odločitve konfesionalnih oblasti glede mešanih predmetov versko-politične narave, tki ne spadajo v njihov delokrog, nimajo prave veljave in se ne smejo objavljati brez predhodnega dovoljenja pristojnih državnih oblasti. — Čl. 16: Spore o delokrogu državnih in konfesijonalnih oblasti versko-politične veljave rešuje koručnoveljavno državni svet. — čl. 24: Ako hoče kdo dohiti konfesijonalno službo, zahteva država: 1. da je kandidat SHS državljan, 2. da je na predpisan način zadostil vojaški obveznosti, 3. da govori in piše uradni jezik, 4. da je moralno in državljansko neoporečen,, 5. da ima kvalifikacijo, ki je za tako službo predpisana s posebnim državnim zakonom. — Čl. 28: Verski uslužbenci, ki bi v cerkvi ali na drugih za verske sestanke določenih mestih, bodisi s pisano ali govorjeno besedo ali s tiskanimi proizvodi verskega značaja ali sploh pri izvrševanju svojih verskih dolžnosti hvalili ali govorili proti kaki politični stranki ali jo priporočali, oziroma delovali na to, da l judi odvrnejo od nje, se bodo kaznovali, v kolikor ne bi storili težkega kazenskega dejanja, z zaporom do šest mesecev, na zahtevo državnih oblasti pa ludi na izgubo svojega mesta (!). — ČL 45: Vsakomur je prepovedano na ka-ktOBKenkoli način delovati na to, da naj kdo izstopi.iz fclerekoli vere, oziroma prestopi v drugo vero. Krivec 'ho kaznovan z zaporom treh mesecev; ako stori to duhovnik v javni službi, z zaporom šestih mesecev. — Zakonski načrt ima še druge slične nazadnjaške odredbe.
Stanovanjski zakon je bil včeraj z malimi spremembami vladnega načrta sprejet v odseku z 20 proti 0 glasom. Pred skupščino se bo samo odglasoval. Kot poročevalca sta določena za vladno večino radikal dr. Vaša Jovanovič, za opozicijo pa dr. Polič.
Po svetu.
»Opčestvona bezopjasnost« v Bolgariji. Bolgarski vojaški diktatorji so začeli s procesi proti ljudem, ki so bili v velikih množinah aretirani kot krivci in sokrivci zadnjih atentatov. Pravo torišče današnjega vladanja v Bolgariji je mračna sofijska zgradba policije, javne varnosti ali kakor Bolgari pravijo — »opčestvene bezopasnosti«. V tej hiši pa ne uraduje policija po zapadno evropskih pojmih, ampak tn so skupni tribunali oficirjev, komitov in drugih vladnih oboroženeev. Hišo javne varnosti opisujejo novinarji takole: Okrog in krog velike gruče rednih in izrednih vladnih oboroženeev s strojnimi puškami in malimi lopovi. Kdor hoče v hišo, mora pasirati najrazličnejše kontrole. Pisarne so v pritličju, v kletih in v nadstropjih do podstrešja so pa ječe. Mnogi od teh, ki pridejo kot jetniki v hišo »javne varnosti«, so pred javnostjo tako močno zavarovani, da v najkrajšem času izginejo za javnost ,in za svet. Pravijo, da jetnike, katerim je namenjena ta »varnost«, spravljajo na podstrešje, odkoder se obupani vsled muk prej ali slej sami strmoglavijo v globočino na kamenito dvorišče. Nekaj jetnikov iz te hiše pa le prihaja sedaj na svetlo pred vojno sodišče. Glavni obtoženec je advokat Marko Fridman, takoj za njim pa pridejo Das-kalov, Koburov, Kojev in Zadgorski, ki je bil zvonar cerkve sv. Nedelje in je obtožen, da je pomagal atentatorju namestiti peklenski strpj. Vsi obtoženci so v najtežjih verigah in okovih in dobro se jim pozna, kaj so vse prestali v hiši javne varnosti. Tudi prič, ki jih je vseh skupaj okrog 40, je mnogo okovanih. Nekaj obtožencev, med njimi tudi par zemljoradhiških poslancev, ki so bili poprej imenovani v vladnih izjavah, pa sploh ne pride na svetlo. Najbrž so v hiši »varnosti« že. čisto na »varnem«. Vojaški sodniki polagajo obtoženemu zvonarju na usta in. najbrž so mu v hiši »varnosti« tudi z batino vtepali izjave, da so mu atentatorji, predvsem! Jankov in Minkov, ki sta se obkoljena od policije
T~”
rajši sama ubila, obljubljali, da mu preskrbijo za beg iz Bolgarije potni list iz srbske delegacije. Razprava, se večkrat spremeni v tajno in je že danes gotovo, da njen ; potek ne ho ovrgel očitkov in obtožb na današnji bolgarski režim. — Raznonarodni listi, ki obsojajo diktature in fašizem, prinašajo o sofijskem procesu sledečo karikaturo: Vojaški bolgarski sodnik, — krvoločno mrk zapoveduje oficirju in straži: »Tega človeka pa takoj ubijte, da se pri razpravi ne bi izkazalo, da je nedolžen!«, — »Na zapoved, gospod komandant!« — Na razpravi se pa potem čila: »Osumljenec-jetnik N. N. je skušal ubežati in ker na klic straže ni obstal, je bil
ustreljen na begu-----« V kolikor so tudi pristaši zem-
ljorađniko v in komunistov sodelovali na prevratnih poskusih proti nasilnemu režimu že iz obupa, je vendar jasno, da so bili glavni atentatorji nezadovoljni oficirji, kajti v dveh letih nasilnega režima se tudi med onimi, ki so bilNprvotno zanj, najde dovolj nezadovoljnežev, ki se lotijo že enkrat uveljavljenih nasilnih metod; ko je diktatorska oblast za vse ob toliki telami premajhna.
Angleško poročilo o dogodkih v Bolgariji. Angleška komisija, večinoma člani angleške delavske stranke, ki je bila v Sofiji ob času atentatov in sledečih dogodkov, je po svojem povratku izdala o dogodkih v Bolgariji obširno poročilo. To poročilo povdarja, da je bilo za čas bivanja komisije v Bolgariji najmanj 4000 oseb zaprtih in več sto oseb brez sodbe usmrčenih. Vso moč ima v rokali vojaška kamarila. Poročilo navaja dalje, da je sedanja bolgarska vlada za časa svoje vladavine dala obsoditi na smrt več tisoč oseb. Poročilo zaključuje s sledečimi predlogi:	1. Proti zaporom in usmrtitvam
brez obsodbe naj vlože vse,vlade svoji protest; 2. zastopnikom Anglije in Zedinjenih držav naj se dovoli obisk kaznilnic; 3. število vojakov naj; se 31. maja zopet zniža in 4. volitve v Bolgariji naj se izvrše popolnoma svobodno, da pride do veljave pravo mnenje-ljudstva.
Fašistovskja intemacijojtirala. Veliki fašistovski svet je na svojem zborovanju v Rimu od 30. aprila do 2. maja razpravljal tudi o vprašanju fašistovske inter-nacijonale. Poročal je poslanec Bastianini, ki je navedel, da je fašistovko gibanje organizirano že v 40 različnih narodih. Veliki svet je sprejel dnevni red; v katerem izjavlja, da ne izključuje možnosti mednarodne fašistovim zveze.
Hindenburg se otresa naci jonalistov. V enem samem tednu največ je senzacije mednarodne politike — izvolitve maršala Hindenburga za predsednika nemške republike, je že nastopil mir in'prav malo je ostalo od tega, kar se je. popre ji spravljalo v zvezo s lem- dogodkom. Hindenburgov» monarhistična preteklost izgublja na pomenu in ko so prej razni dogodki v Nemčiji toliko vznemirjali in tudi zbliževali zaveznike, je sedaj vse nepričakovano mimo in hladno. Priznati se mora, i da se Hindenburg prav odločno poslavlja na nadstrankarsko stališče. Stari maršal «videva, da hi mu jerob-stvo naeijonalistov po izvolitvi samo škodovalo. V tem ga podpirata gotovo tudi pristaša nemške ljudske stranke Luther in Stresemann, ki sta morala radi nacionalistov žrtvovati svojega kandidata Jarresa. Odtujiti Hindenburga od naeijonalistov, ho Stresemann« pač najlepše zadoščenje in maščevanje. Hindenburga sta že. simpatično pozdravila njegov tekmec dr. Marx in bivši demokratski kandidat dr. Helpach, Dr. Marx« je Hindenburg takole odgovoril: »Na Vaše ljubeznj.ivo pismo od 28. aprila se najtoplejše zahvaljujem. Z radostjo sem ugotovil, da je naše stališče v mnogem enako in da so vse Vaše želje glede siromašne domovine tudi moje želje. Dajj Bog, da se te želje izpolnijo s sodelovanjem vseh onih, ki jim je domovina veliko več kot strankarske koristi. Sprejmite izraz mojega globokega spoštovanja —> Hindenburg.« — Hindenburg je prispel 1. maja v Berlin, 12. L m. pa stopi pred Reichstag in položi prisego.
Občinsko vjolitve v Franciji. Dne 4. t. m. so se izvedle po celi Franciji občinske volitve. Desničarji — nacijonalisti so se za ta dan že dolgo temeljilo pripravljali, da hi zadali udarec levičarski vladi, ki ima sicer velike težave s senatom, a še vedno pri volitvah v parlament izraženo ljudsko večino. Nacijonalni blok je mislil, da bo sedaj pri občinskih volitvah to večino 'podrl, a se je zelo varal. Nad dVe tretjini občin je v rokah vladnega kartela levice, kar ni presenečilo samo desničarje, ampak tudi vladne stranke, ki niso pričakovale, da bi imele tako velike uspehe, ko je opozicija delala z vso silo, dočim prvaki levičarskega kartela ob vladnih poslih niso imeli toliko časa za agitacijo. Računalne je tudi, da bodo šovinisti proti vladnim: strankam uspešno porabili kot agitacijsko sredstvo za sebe izvolitev Hindenburga, češ, "da je to posledica popustljivosti Herriota napram Nemčiji, a tudi to ni učinkovalo.
ProtiboljševiŠka fronta. Deset dni sem se že mnogo poroča o snovanju nove protiboljševiške fronte in o protikomunističnih zvezah in kongresih. Povod za vse to se jemljejo krvavi izgredi v Bolgariji, katere si pač povsod tako razlagajo, kakor jim bolj sodi. Iz Sofije se sedaj poroča, da se je Mussolini odločno zavzel za Bolgarijo, lo je za sedanjo bolgarsko vlado, kateri preti tolika nevarnost od boljševizma, ter da se zavzema za kooperacijo Bolgarije in Jugoslavije za vzdrževanje miru na Balkanu. —- V Parizu je 30. aprila zboroval protikomunistični kongres. Ta kongres so sklicali in Vodili francoski nacijonalisti — opozcijonalči proti sedanji levičarski francoski vladi. Ker so se v pondeljek po celi Franciji vršile občinske volitve, je pravi pomen in namen kongresa dovolj jasen.
Beležke.
Značilni kulturni pojavi. Pred par dnevi je prineslo časopisje vest, kako je vtaknila v Zagrebu policija pod kljtuč Rusa Jefremova, ki se je izdajal za doktorja vsega zdravilstva, a je bil čisto enostaven goljuf. Jefremov je bil dalje časa asistent profesorja Saltikova na medicinski fakulteti. Zagrebški medicinci so trdili že dolgo časa, da je Jefremov navadna varalica, a profesorski zbor in osobito še profesor Saltikov ga je imel za enega najboljših zdravnikov, ki bi naj bil tudi definitivno nastavljen mesto kake domače zdravniške kapacitete na tako važnem mestu, kakor je zagrebška medicinska fakulteta. In že na to, ko se je dognalo, da je Jefremov medicinec s komaj par semestri brez vsakega izpita in je prevarit svojega profesorja, dekanat in profesorski zbor, so še nekateri profesorji temu goljufu prigovarjali, naj hitro pri zaprtih durih v Zagrebu na -pravi rigorose in postane doktor samo, da bi se prikrila prevara. Kljub ravnokar omenjenim mahinacijam nekaterih profesorjev je bil Jefremov razkrinkan in je moral v zapor. Ako se tak škandal zgodi na naj višjem zavodu v Zagrebu, potem se ne sunemo čuditi, da prosvetni minister kar meni nič tebi nič, po hrvatskih vaseh nastavlja za učitelje ljudi, brez najmanjše kvalifikacije in zadostuje, da so pristaši in priganjači Pri-hičevičeve stranke. V Zloselih v Dalmaciji je bil nastavljen kot učitelj pravoslavni Srh Popadič. Ker mu ni ugajalo v katoliški vasi, je prosil za premestitev v Bo-gojevko, njegovo rojstno vas, in mu je bilo to mesto brzojavnim potom nakazano. Tri mesece je bilo ZIo-selo brez učiteljske moči. Koncem aprila pa se javi v vasi neki Gutam Tomo kot učitelj, Nikdo ni verjel, da. bi mogel bivši brivec in žandar kar lako preko noči se preleviti v ljud.skošolskega učitelja. A, kakor se vidi,, je prosvetni minister vsemogočen in je napravil tega žandarskega brivca za učitelja, ker je poročil učiteljico in si je s lem samo pridobil kvalifikacijo za šolnika. Tomo trdi, da je ob priliki svojega bivanja v Beogradu, ki je trpelo samo 20 dni, napravil maturo na realki in je usposobljen kot dovršeni realec za ljudsko-šolskega učitelja. Žandar z ljudske rio lsko izobrazbo napravi v treh tednih v Beogradu maturo na realki m. nikdo ga ne vpraša za dokumente, kakor tudi v Zagrebu niso vprašali Rusa,, kje si je pridobil doktorat, ampak danes je vreden majgari najvišje nagrade sam©* strankarski priganjač za radikalijo in policajdemokra-cijo. Slučajev jefremov in Tomo Gulam bi jih v ilustracijo sedanjih kulturnih razmer pri nas lahko našteli bogzna koliko, a naj tokrat zadostujeta samo ta* dva !
Nekaj zanimivosti iz zadnje skupščinske seje. Ko se je na seji skupščine v pondeljek od' strani predsedništva tako važno in vneto odgovarjalo na interpelacijo rad! ciriličnega napisa, je pa poslanec Agatonovič zastonj zahteval odgovor na svojo nujno interpelacijo radi nerednega in nepravilnega postopanja komisij pri. prevzemanju tobaka. Ta interpelacija je bila vložena pr««8 eni dobrim mesecem in minister je po poslovniku dolžen, odgovoriti na njo v roku petih dni. Odgovoril pikni še do danes. Ko poslanec graja to strašno zaniker-nost in brezvestnost glede nujnih in za narod tako važnih stvari, pa ugovarja radikalski poslanec iz Bosne; Binjgulac. Posl. Agatonovič. ga zavrne: »Vam» gospodi Bingulac seveda ni za stvar, vi ste šnajder!« — Bin-gulac se hoče radi tega pretepati, pa se mu postavi nasproti hrvatski poslanec dr. zanič: »Udari, če si upaš G Eni vlečejo nazaj: Žaniča, drugi pa Bingulaca ter zahtevajo od predsednika, naj napravi mir. — Predsed-ništvu se iz vrst opozicije tudi očita: »Stvar radi napisa se preiskuje, zavratni napad na poslanca dr. Batata pa ne!«
Dnevne novice.
Dr. Faj-čnlk, sreski pjoglaviah v Šmarju pri Jelšah ne zna več slovenski ali pa ga je sram slovenskega ,jer. zika. Slovenskim občinam svojega okraja je poslai tako-lc srbohrvatsko okrožnico in še t<k komaj čitljivo: »Srezki poglavar, broj 25-mdb. Šmarje pri Jelšah, dne 17. maja 1925. Spisak siromašnih vojnih obveznika kojima daje opština hranu za tri dana i obirč«. Svima opštinskima predstojnicima v području ovog sreza. Po postojećim propisima dužna je svaka opština u slučaju mobilizacije svoje siromašne vojne obveznike opskrbiti sa hranom za tri dana i obućom. Ovi obveza-nici moraju se već.« miro doba voditi u evidenciji. To Vas pozivam, da mi odmah predložite jedan spisak preko siromašnih obveznika iz podiučja naslova, sa sledečim rubrikama: 1. tekući broj, 2. čin, 3. ime i prezime i očetovo ime, 4. selo, opština i srez odako je (ulica i kućni broj) i 5. godina rodjenja i redni broj spisaka vojnih obveznika i 6. primeđba. Ovo se odnosi samo na obveznike izpod 50 godina starosti. Sreski poglavar; Dr. Farčnik s. r.« — Na Hrvatskem ali Srbskem bi zapodili uradnike, ki bi začeli uradovati na primer v slovenskem jeziku; v Sloveniji pa uradnike, ki se sramujejo slovenskega jezika, trpimo in jih plačujemo!
Smrt h rvat sk ega pesnika. V Dubrovniku je umrl dne 2. t. m. pesnik Anton Branko Šimic, star še le 26 let. Šimič je bil najboljši lirik sedanje na jmlajše generacije hrvatskih književnikov. Izdal je zvezek svojih pesmi pod naslovom »Preobraženje«. Nekaj časa je bil sourednik »Suvremenika«, lani pa je začel izdajati svoj list »Književnik«; Šimič je bii po rodu Hercegovec.^
Jubilej slikarju Czikoša. V pondeljek je bila v Zagrebu slovesno otvorjena razstava slik slikarja Bele Czikoša Sessie, ki obhaja tridesetletnico svojega tunet-
niškega delovanja. Umetnik je rodom iz Osjeka in je j)il določen za vojaški stan. Kot mladenič je pa slekel oficirsko suknjo ter se je podal na umetniška studijska potovanja. Pred 30 leti ga je Hrvatska spoznala kot svojega dobrega umetnika.
Šolski izleti. Radi dosege znižanih voznih cen o priliki skupnih šolskih izletov podi vodstvom učnih moči je treba prijaviti izlet do 24 ur pred nastopom! vožnje pri postajnem uradu vstopne postaje z izkazom šolske oblasti, v katerem mora hiti navedena svrha potovanja, vozni razred, število dijakov (učencev) in imena učilih. moči. Učenci, katerih mora hiti na jmanj deset, pla-ä čajo na podlagi teh prijav brez predhodnega odobrenja j direkcije četrtinške vozne cene, učne moči pa polovične, in sicer le tako, da se prevaža pò polovični vozni ceni največ ena učna moč na vsakih pet učencev. Kadar pa prirejajo dijaki yisokih šol ali dijaki višjih razredov srednjih šol ekskurzije brez vodstva učnih moči, morajo imeti za izkoriščanje ugodnosti četrt inske vožnje od železniške direkcije izstavljeno nakaznico.
Zaključek zagrebškega velesejma. Zagrebški zbor ali velesejmi je zaključen in so po izjavah prirediteljev in gospodarskih krogov rezultati prav zadovoljivi. — Domača industrija se je dobro izkazala. Od inozemske industrije je bila Češka najboljše zastopana. Francozi j in Belgijci so prodali dosti avtomobilov.
Naslednik Jove čaruga, Zadnji četrtek so prignali •orožniki v Osijek 23 let starega slugo Pa jo Vincetiča iz Vinke v Bosni. Vincetič je namreč predi dnevi zakrivil grozen zločin. Radi 400 dinarjev je umoril starca Adama Nikoliča in n jegovo ženo. Državno pravdništvo ho obtožilo tega mladostnega zločinca radi dvojnega roparskega umora in radi zločina požiga. Vincetiča so v osijeških zaporih okovali v železje in ga porinili v ono celico, kjer je presedel do smrti na vešalih Jovo Čaruga.
Borza: Dunaj 8.74 in pol, Berlin 1472—1479, Italija 2.55—2.56, London 300.25, Oslo (Kristijanija) 1010, j Newyork 62.10, Pariz 326.5, Praga 184.5, Švica 1203 do 1204. Dinar notira v Curihu 8.325.
Sveto pfsmo Novega zakona. Odgovor na dopis g. prof. Snoja v »Naši Straži« 4. maja t. 1. 1. Nisem nik jer trdil, da hi načela, po katerih se je priredil novi prevod, ne bila dobra, ali pravilna. Ampak, jaz še enkrat ponovim, da manjka temu novemu prevodu glavna in najpotrefeniša lastnost: fidelitas. Tekst je namreč na mnogih mestih brez potrebe deloma interpoliran, deloma pa okrnjen, tako, da se fcupatam celo zrnisel spremeni. H c r in en o vtič n a pravila niso upoštevana, če meni ne verjamete, pa vprašajte kakega drugega biblicista, ali je moje očitanje opravičeno ali ne. 2. Tudi nisem tajil, da bi prevajanje po izvirnem tekstu ne bilo dovoljeno. Nasprotno; jaz se celo veselimi, da je Rim v tem oziru nekoliko od jenja 1. Zato so tudi besede p. Fanika prav dobre in resnične. Toda jaz pravim: Vulgata je in ostane autentični tekst. AH je to moje stališče preozkosrcno ali ne, lega ne homi preiskoval; ampak to vem, da je pravo in katoliško. — Zidanšek.
iz Maribora.
SEJA MARIBORSKEGA OBČINSKEGA SVETA.
Poroči 1 o ž u p a n a.
Gospod župan se uvodoma spominja umrlega obe. ■svetnika Jakoba Majeriča, kateremu zakličejo prisotni slava! Na izpraznjeno mesto je prišel namestnik gospod Ferdo Dobravc. — Dijaško podporno društvo se zahvaljujte za podeljeno podporo. Dalje odgovarja gospod župan na pismeno interpelacijo g. Glaser ja, ki pravi, da mestni stavbeni urad ne gleda dovolj na to, da se z no-! vinai stavbami ne bi kazilo lice mesta in nava ja za to stavbo Spaček in hišo pri bivši dragonski vojašnici. — Ker treba pospeševati zidanje, se sedaj ne more tako strogo gledati na one stavbe, ki so bolj na periferiji mesta.
Proti sklepu ministrstva za notranje zadeve, da ob-I čina ne sme več uporabljati pečata s svojini grbom, ampak z državnim, se je vložila pritožba na državni svet.
Gospod veliki župan zahteva, da izvoli občinski odbor v mestni šolski svet 5 zastopnikov. Predlog se odloži do prihodnje seje.
Na vprašanje, ali bo občina dobila barako za šolsko polikliniko, odgovarja gospod župan, da je občina dobila poziv, da stavi za to barako na razpolago eno j parcelo, ki pa ni last občine in se zahteva za njo drogo j zemljišče. Stvar je v stavbenem svetu.
„ Gospod Ošlak stavi vprašanje, kdo je dovolil pose-i kanje treh dreves v Ljudskem vrtu. Gospod župan po-I jasni, da je posčkanje dovolil mestili svet' in da med: občino in olepševalnim društvom ni nobenega spora. Društvo je organ mestne občine in radi tega tudi ni nobene zapreke, za izplača nje podpore, ki se je društvu dovolila.
Poročilo o d s e k o v.
II.	odsek: Vodstvo državnega dečjega doma prosi za 4000 D prispevka za popravo Dečjega doma. Ker je poslopje v tako desolatnem stanju, da se skoraj ne izplača ga popravljati, se naroča stavbnemu uradu, da poslopje še enkrat pregleda.
Poročevalec, poroča nadalje o načrtu za socialno politično upravo mestne občine mariborske, po katerem se namesto dosedanjih raznih ustanov občinskega socialnega skrbstva ustanovi en socialno-političen urad s petimi pododdelki. Predlog je bil soglasno sprejet:	•
III.	odsek: G. Zelenka prosi za stavbno dovoljenje za mehanično tkalnico v Linhartovi ulici. Sklenjeno pa je, da se tam zidajo samo vile in ne tovarne. Prošnja se
priporoči pod; nekaterimi pogoji. Gospod Antloga prosi ponovno, da se mu dovoli izložba izdelkov na Trgu Svobode, kar mtu je bilo že enkrat odbito. Se nun dovoli, do preklica izobešati na zid.
IV. odsek: Gospod! Rado Povh prosi, naj se mu proda parcela 10 kv. m v Židovski ulici. Ponuja 12.50 D za en meter. Potrdi se ponudba mestnega sveta, da se mu da kv. meter 5,75 D.
Zadruga »Mojmir« je poslala sedem vlog na katere bi trebalo odgovoriti na 15—20 vprašanj. Odstopi se stavbnemu uradu.
Gospodarski odsek poštarjev prosi za ' oprostitev tovorninske davščine. Se odkloni, ker tega nikdo ne dobi.
Zavarovanje občinskih objektov. Objekti naj, se zavarujejo višje. Sedaj; znaša zavarovalnina 3,000.000 D. Zavaruje naj se za svoto okroglo 15,000.000 D. Stavbni urad naj dobi navodila in se naj pooblasti, da uredi zavarovalnino. Zavarovalnice naj se razdelijo pod vodstvom »Vzajemne«. Pri sklopim ju pogodbe naj se pazi na besedilo. V pogodbi se mora zajamčiti, da sine občina najemnino znižati. Zavaruje naj se tudi dravsko leseno kopališče.
Mestna mostna tehtnica. Dosedanja tehtnica je premajhna. Postaviti se mora večja, ki je preračunana na 150.000 I) in za katero je bil kredit že dovoljen, a se ni moglo dobiti posojila. Svota za graditev bi se posodila iz gradbenega fonda in bi se vračala iz dohodkov tehtnice. Odi tvrdk, ki so stavile pogodbe, se naj zahtevajo nove pogodbe.
Računski zaključek mestnega knjigovodstva za leto 1923 je pregledal obč. svetnik g. Pfrimer, ki poda obširno pojasnilo in stavi razne predloge, ki se sprejmejo. Računski sklep mestnega kina za leto 1923 in 1924 izkazuje deficit.
Več odbornikov navaja razne vzroke, zakaj izkazuje kino izgubo in stavi razne nasvete za izboljšanje.
S teni je javna seja zaključena in ob 19.15 se je pričela lajna seja,
Upravičena pritožba glede dostavljanja denarnih in paketnih nakaznic v Mariboru. Dolgo smo čakali in potrpeli, a ker se pritožbe glede dostavljanja denarnih in paketnih nakaznic malodane dnevno množijo, priobčimo danes dopis, ki nam ga je tozadevno poslal železniški upokojenec in se glasi: Maribor je dolgo vrsto let zadovoljen, da ponosen glede na točnost, ki je vladala pri dostavljanju po pošti nakazanega denarja in paketov. Saj so to službo vršili starejši, preizkušeni poštni uslužbenci, ki so poznali vsak kotiček in vsako osebo v Mariboru. Ti uslužbenci so se tudi potrudili, da je bil posebno krog prvega v mesecu denar ubogim upokojencem izročen vsaj; tekom dveh dni. Od zadnjih volitev sein pa so se razmere glede dostavljanja denarne in paketne pošte znatno spremenile in neznosno poslabšale. Na pritisk od policajdemokralske strani je bilo staro, preizkušeno, zanesljivo in vse pohvale vredno denarno in paketno dostavljalno osobje odstranjeno in nadomeščeno z novimi močmi, ki strankarsko tako plešejo, kakor jim gode Žerjavova višja poštna gospoda. Mi bi ne imeli nič proti lej zameni, četudi je vnebo-vpijoče krivična in umazano strankarsko prikrojena, ako bi ravno radi te izmene osobja ne trpele stranke in predi vsem pa ubogi upokojenci, ki že komaj čakajo na svoj skromni prejemek vsaeega prvega v mescu. — Pred par mesci k denarno in paketno dostavljahu službi komandirano osobje je po službenih letih mlado, | nima dovolj prakse, ne pozna Maribora in ne ljudi, 1 da celo denarne in čekovne nakaznice so nekaterim ta- j ko nekaj bolj; španskega. Ker dostavljalec ne pozna j mesta in ne oseb, ker mu dela čitanje nakaznic in | štetje denarja velike težave, se dogaja krog prvega, da j morajo penzijomsti čakati na denar po 4—5 dni. Ma- j rihorski perizijonist čaka krog prvega en dan, čaka dva j dni, denarnega dostavljača ni in če ga sreča slučajno j kje na cesti, je uboga para tako zmeden, da nc ve niti, < kaj da drži v rokah. Resnica in bridka resnica je, da so j se dostavljabie razmere v Mariboru od zadnjih volitev j sem tako poslabšale, da so neznosne. Služba denarnega 1
dostavljača je bila pred za vladanjem žerjavščine na pošti nekaj častnega in nekaka nagrada ter posebno priznanje starejšim in najbolj sposobnim poštnim uslužbencem; odkar pa komandira na mariborski pošti klub demokratskih poštnih uslužbencev, pa je la služba zatočišče onih ljudi, ki so popolnoma nesposobni za to službo radi mladosti, prekratke dobe službenih let in nepoznan ja razmer in kojih edina kvalifikacija je, da so na pritisk od zgoraj pokorni sluge žerjavov-cev. V Mariboru bi že bil skrajni čas, da se enkrat žer-javščina glede dostavljanja denarja in paketov vsaj za stranke količkaj omili, če že ne odpravi!
Usposobijenostni izpiti na državnem moškem učiteljišču v Mariboru so bili le dni zaključeni. K izpit« za ljudske šole se je priglasilo 23 kandidatov oz. kandidatinj. Eden od kandidatov je odstopil, 2 nista bila usposobljena, vsi drugi so pa prestali izpit z dobrim in povoljnim uspehom. Za izpit za pouk petja na-meščanskih šolah se je javila ena kandidatinja, celi izpit za meščanske šole je napravil eden kandidat. Izpiti so se vršili v dveh skupinah, od kojih je eni predsedoval gospod profesor Vreže, drugi pa gospod ravnatelj M, Pirc.
Napredek Maribora. Danes poročamo našim cenjenim čitateljem in sploh Mariborčanom, zlasti trgovcem in gostilničarjem, da se pisarna oddelka finančne kontrole Maribor 1, to je prva finančna instanca v Mariboru naseli v prostorih bivše Kiffmannove hiše na Slomškovem trgu. Ni nam treba še posebej poudariti, da je bilo to zelo potrebno, da se tak urad namesti v centru mariborskem, ter tudi v takem lokalu, ki je primeren; za poslovanje takega urada, ker dosedanji prostori v Kopitarjevi ulici so pač bili v zelo mizernean stanju, še pravo čudo, da si marsikdo ni polomil nog, ki^je imel tam kaj opraviti. Priporočljivo bi pač bilo, da bi imel ta urad interuihanske telefonsko zvezo, kar •bi bilo pač praktično za naštj Mariborčane, da ne bi za vsako prijavo morali letati v urad. Seveda niti ne mislimo, da hi finančna uprava to izvedla, mogoče bi se pa našli kaki zainteresirana, ki bi to hoteli uresničiti. Baje ne bi preveč stalo. Nabaviti bi bilo treba samo govorilni aparat ter napeljati par metrov žice. do telefonske centrale, ki je zelo blizu. Preselitev se izvrši še la teden.
Koncert Glasbene Matice se vrši dne 9. maja ob 7. uri zvečer. Za goste, ki so ob progi Maribor—Čakovec, je la okolnost posebno ugodna, ker se že pol ure po koncertu zopet lahko odpeljejo in so na primer Ptujčani že okrog polenajste ure zopet lahko doma.
Krščanska ženska zveza priredi romanje v Puščavo in Ruše dne 24. majnika. Člani in članice, pa tudi vsi prijatelji zveze, kateri se romanja udeleže, se naj do 14. maja pri odboru zglase, da vse potrebno ukrene. Natančneje se še objavi.
Katoliško slovensko izsobr|>žeVah«i društvo v Studencih pri Mariboru vabi svoje ude in druge k predavanju, ki se vrši v nedeljo, 10. maja popoldne po blago-slovtu v društvenih prostorih ob pol 4. Ker bo vsebina predavanja zanimiva in koristna, vabi k obilni udeležbi odbor.
Narodno gledališče. Repertoar. Danes, 6. maja «I*
17.	uri mladinska prireditev dekliške meščanske šole m osnovne šole v prid otroške bolnice, četrtek, 7. maja »Scampolo« ab. B (kuponi). Zadnjič v sezoni.
»Hamlet« na mjariborskeui odru. Sredi -meseca maja uprizori mariborska drama v režiji in inscenaciji ravnatelja drame g. V. Bratine najveličastnejšo in najpopularnejšo Shakespearjevo,dramo »Hamlet«.
V posvetovalnici za matere v Strosssmajerjevi ulici št. 26 se vrše poslovne ure za stranke v poletnem častil ob sredah in petkih popoklne od 4. do 6. ure in »e več kakor dosedaj od pol 12. do pol 14. ure. Zdravnik je prisoten od 5. ure naprej.
Državna borza dela v Mariboru. Od 26. aprila do 2. maja je bilo v Mariboru pri borzi dela 123 prostih mest prijavljenih, 219 oseh 'je iskalo službe, v 67 slučajih je borza posredovala uspešno in 16 oseb je odpotovalo. Od 1. januarja do 2. maja pa je bilo 2203 prostih mest prijavljenih, 3541 oseb je iskalo službe, v 1005 slučajih je borza posredovala uspešno in 191 oseb je odpotovalo. — Velika
brezposelnost pri moških in sicer največ pri- ključavničar-
'C
©V •
[0® «j
»A ® « «,
r JV* ® ® ,
I ®	® «
( a a « ®„
V/
r*,
„ ® <*«<»•'
J • • 0 0 0 ÖJ
» ®	® « A 0
.. © ® * • 0« /
# ® © « ® ® j



^ jŽlftTOROC TERPEMTIHQVQ HUB
jih, v kovinski stroki, v lesni stroki, pri usnjarjih, krojačih in čevljarjih. Glavni vzrok brezposelnosti je pa ta, da lanečki fantje, ki se vrnejo od vojaštva, nočejo ostati na kmetih, temveč silijo v mesto, kjer radi služijo za mali zaslužek in pri tem pa mestnim delavcem škodujejo, in da mestni delavci, ki hodijo na deželo, niso zmožni poljskemu delti v tej meri, kakor kmečki fantje.
»Croatia« zavarovalna zadruga v Zagrebu je preselita svojo pisarno v Mariboru, iz Slovenske ulice št. 2 v Vojašniško ulico št. 6 v pisarno A. Reisman.
LISTEK.
Mali svet naših očetov.
Roman v treh delih. Spisal Antonio Fogazzaro.
Prevod iz italijanščine.
Pasotti je začel v puhlih verzih peti slavo Bianchi-jeve vile »Niseioree« v bližini Orie. Bianchiju, poštenjaku, ki se dotedaj ni mogel baš preveč pohvaliti glede Pasottija, tisti slavospev ni — kakor se je videlo — bogve kako ugajal.
Povabil je obe Carabellijevi, naj prideta na poset v Niseioree. »Toda peš ne prideš, Evgenija«, je pristavila markiza, ki ji je bilo znano, kako njeno prijateljico vedno muči bojazen, da se bo preveč zredila. »Ti še ne veš, kako ozka je pol od carinarnice do Niseioree! Ne prideš, prav gotovo ne prideš skozi.« Donna Evgenija je ogorčeno ugovarjala. »Korzo Porla Renza*) sicer res da ni* je rekel markiz, »ampak steza v paradiž — na žalost — tudi ni.«
»To pa ni, prav zares ni! Zagotavljam vam, da ni!« je vzkliknil Viscontini, ki ga je bilo ghemsko vino žal preveč razgrelo. Vseh oči so se obrnile vanj in Paolin mu je na uho nekaj pošepetal.
»Če sem neumen?« je odgovoril rrrožiček z razvnetim obrazom, »prav nič! Povem vam, da v svojem življenju še nisem naletel na bolj kislo družbo.«
In začel je pripovedovati, kako je onega jutra, ko je prihajal iz Lugana, pri Niseioree izstopil, da bi šel dalje peš, ker ga je v čolnu nekoliko zeblo; tam na ozki poti med dvema zidoma, oživi tako, da bi se še osel ne mogel obrniti, pa je srečal finančne stražnike, ki so ga začeli zmerjati, zakaj se ni izkrcal pri carinarnici in peljali so ga do tiste preklicane carinarnice. V rokah je nosil zvitek not in oni prismojeni carinik mu jih je vzel, ker je smatral tista kromatična znamenja za tajno politično korespondenco.
Nastal je globok molk. Čez nekaj časa pa.je markiza razsodila, da gospod Viscontini ni ravnal pravilno: ne bi bil smel izstopiti pri Niseioree, ker je bilo prepovedano, Kar se pa tiče gospoda carinika, je pa zelo ugled-na.oseba. Pasciti je z resnim obrazom pritrdil. »Izvrsten uradnik«, je rekel. »Izvrsten lopov«, je zamrmral med zobmi upravitelj. Franco, ki je s prva, kakor se je zdelo, premišljal vse kaj drugega, se je zdrznil'in Pasottija zaničljivo pogledal.
»Bazen tega«, je pristavila markiza, »menim, da bi se pod pretvezo not prav lahko . . .«
»Gotovo!« je rekel gospod Paoli it; ki je bil avstrijä-'kant iz strahu, dočim je bila domaćica iz prepričanja.
Markiz, ki je bil leta 1815 zlomil meč, da ne bi služil: Avstrijcem, se je smehljal in rekel samo:
»Là! C’est un pen fort!«*)
: »Saj veš svet ve, da je ta carinik tepec!« je vzkliknil Franco.
»Oprostite, don Franco«, je pripomnil Pasotti.
*) Široka cesta v Milanu, zvana po glavnem junaku Renzu iz romana ^Zaročenca«.
’) Ta je pa že nekoliko predebela (namreč pohvala).
»Kaj bi to, oprostite!« mu je ta segel v besedo. »Osel
jel«
»Vesten človek je«, je rekla markiza, »uradnik, ki vrši svojo dolžnost.«
i
»So pa njegovi predstojniki osli!« je odgovoril. Franco.
»Dragi Franco«, je odgovorila markiza s flegmatičnim glasom, »lake besede se v moji hiši ne govoré. Hvala Bogu, nismo v Piemontu.« Pasotti je z zaničljivim posmehom pritrjeval. Tedaj pa je zagrabil Franco razjarjen z obema rokama svoj krožnik in ga treščil ob mizo.
»Jezus, Marija!« je vzkliknil Viscontini, gospodu Paolonu pa, ki je tisti hip ustavil svoje trudapolno žvečenje brez zob, je ušlo: »Oh!«
»Da!« je rekel Franco in se dvignil s spačenim obrazom, »najbolje je, da grem!« Odšel je iz obednice. Takoj nato je poslalo dormi Evgeniji slabo in morali so jo peljati ven. Vse ženske, razen Pasottijevke so šle z njo, dočim je prav takrat iz kuhinje služabnik prinašal rižoto. Župnik je z zmagoslavnim smehom pogledal Pasottija; ta pa se je delal, kakor da ničesar ne vidi. Vsi so bili medtem vstali. Viscontini, ki je bil — na prvi videz — 'kriv vsega dogodka, je venomer ponavljal: »Ne gre mi v. glavo, ne gre mi jv glavo«, a gospod Paolin, ki je bil silno slabe volje, ker je bil obed s tem skvarjen, je godrnjal: »Mar vam sploh kaj gre v glavo?« Markiz je mračno molčal. Končno je Pasotti, ki je bil pravi krivec,-s hlinjeno žalostjo, kakor da bi govoril sam zase, rekel: »Škoda! Ubogi don Franco! Zlato srce ima, bistro glavo, pa tako nesrečen temperament! Res škoda!«
»Ja, ampak —«'je rekel gospod Paolin. Župnik pa, ves potrt: »To so res sitnosti!«
Čakali so in čakali, a gospe se niso vrnile. Tedaj so začeli hoditi semintje. Gospod Paolin in župnik sla se z rokami na hrbtu počasi približevala mizici z jedili, in začela sta ogledovati rižoto. Župnik je lahno zaklical Pasciti ju, a la se ni ganil. »Hotel sem samo reči«, j.e začel župnik, le napol zakrivajoč svoje zmagoslavje, »da so v rižotu bele gobice.«
»Mislim, da ne manjka tudi črnili«, je pripomnil markiz in nemalo povdaril zadnjo besedo.
(Dalje sledi.)
IZJAVA. Podpisani Janez Šabeder v Vajgnu izjav- j Ijam, da nisem nikakor plačnik za dolgove, katere 1 bi kje napravil moj- sin. Henrik Šabeder, -mesarski j pomočnik.	209 Janez Šabeder.
Malo posestvo, tri četrt ure od! Maribora oddaljeno, z . zidano hišo za viničarja, je takoj, ugodno na prodaj. Naslov pri upravništvu.	3—I
a
a
s
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
laaaaas
□oaiDCTDinonoa
BISER SLOVENIJE g
starodavno ra d ioenianacijsko termalno a (38° C) kopališče	ngj
Toplice ppiNovem mestu g
(Dolenjske Toplice.)	jifj
Sezona od 1. maja do 1. oktobra. Pošla, tele-graf, telefon, železniška postaja Straža— mj
Toplice na progi Ljubl jana—Karlovac.
Toplice na 'pirogi Ljubljana—Karlovac.
Že 400 let pred Kr. znana zdravilna- terma, f=s že v Valvazorju leta 1689 večkrat gmemjleha, IÜ - Zlasti kot »čez mero dobra kope!j, tako od j»j daleč mnogo oto-iskorvaina«,, od dvor. svetniku [jjjjl Fr. šulkljjeta -označena kot »starodavni. ću- [=4 dlocMni izviiirk« (»Prageir Prasse« iz 1. 1924,	U*1
Nr. 155), po mnenju fanjikega: znanega praš- H klega m tenu.sla prof. dir. B. Fù sella- po svoji rgff zdiravihi-i mldčii »ena |iz najfboljjšiih term v }==!
Evropi*.	[*]:
ZDRAVI:	0
rennatizme vseh vrst, gibt, ženske bolezni, 51 arlerioskleroso, neurastenijo, ostarelost, posledice zlomenin in poškodb, kožne bolezni itd.
Vsaka tukajšnja kuna je tuteli življenje otave-ževalina fin omllajjevaJllna kura. Vise koplje so neposredno na izvirkih im terana jih pomi le izključimo z lastnim ppMsIkomii brez vseh črpalk lin brez vodovodnih cevi. Söinatorij je s celoletnim obratom pod eno streho s kopališčem. Elektro- itn inehnnoterapija, dietetična feubinjia. — Gene v satnaltPriju: I. razred 120 D, II. razred 95 D, III. razred 75 D. Zdraviliški dom z jediltniim salonom, parkom 'itd,, ves moderni konnfert, vse renovirano. Krasna gozdtnaita okolica, izhodišče divnijih izletoiv, — Prospekte in vsa ipojaisnitla daje na zahtevo brezplačno
ravnateljstvo.
Premog i* svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slo venska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani,Wolfov8 ulica St. 1—I.	io“
Birmska]
dafrila
vsake vrste, kakor ure, zlatnina in srebrnina najcenejšft-pri tvrdki
F. KNBSER, MARIBOR, Aleksandrova cesta 27 preje A. Kiffmann.
Pletene vrtne garniture in stojala za cvetljlee
ima v največji zalogi
IGO BALOH
Maribor Gosposka ut. 15 XXXXXXXXXX
Inserirajfe I
XXXXXKXXXX
a A	m
Pria kamnoseška obrt v Pobrežju i pri Mariboru	|
ima najlepše in najcenejše nagrobne	spomenike iz -M
marmora v zalogi.	ESB
Matiia Rozman,	i
kamnoseški mojster	M
zraven novega mestnega pokopališča na Pobrežju.

Somišljeniki, širite naše liste!
Cj Ci di ib Ci Ci w Ci Cj k'i Cj	v» Ci Ci c, o o	c. -v v-
Zadružna gospodarska banka d. d
Podraintca t Mariboru.
ggjp- v lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo.
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu.
Pooblaščeni predal ai«« »reèli državne ra*r. loterlge
'd	ki k. 4- K' A\ K A -i.-* V A: k4A<<>
Ti»» Tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Januš Goleč.
Izdaja konzorcij »Naše Straže«.