59. itevnKo.
Današnja Številka stane Din 1*50.
V UDbllonl, v toreh H. marca 19Z4.
isto l\JIl.
Izhaja vsak dan oopoldne, izvzemii nedelje in praznike.
ati: do 30 petit vrst a 2 D, do 100 vrst i 2 D 50 p, večji inserat! petit vrsta 4 D: notice, poslano, Izjave, reklame, prekHcf beseda 1 D; Popust po dogovoru. — In sera t ni davek posebei. Vprašanjem glede inseratov naj se prilogi znamka za od govor.
cr*ravniaivo „Slov« Naroda* ia „Narodna tiskara«" HoaTlova oUea st. 5, pritlično. — Totofon si. 304.
Uradaislro „Slov. ffaroda'' Ksaflovi alioa št 5, I. aadstroofe
Tel a "on stev. 54. Dopisa s prejea la ood pisana ta zadostno 2rankovano> ««r*   Rokoolso* so na  vrača. 1M
v Jugoslaviji od 4—6 str. »o O. ?*S9,  8 in vet 2 O. V Inozemstvu 4—6 str. 2 O., S in več po 3 O. Poštnina plačan?  j gotovini.
»Slovenski	Narod*	valja:	T Jit;oiUflj.		V lr»icrr«r\i
				po polti	
12 mesecev 6 3 . 1	«   • • .    m • •     • •	«   « •	Din 24Cr— . nošo-— 20-—	Din 240-— . 120-— 60r — 2Cr—	Din 36(r— 180* — 90*— . 3*T—
Pri morebitnem povdanjn se ims daljša naročnina doplačati. NTov! naročniki naj  pojejo v prvič naročnino vedno   9CST po nakaznici. Sn *amo pismena naroČila brez posla t ve denara se ne moremo ojlraH.
Slovenski fašisti
Izviren dopis
Da Je poturica hujši od Turčina, je stara stvar in uresničuje se tudi sedaj pri nas v Primorju, ko gre za to, da si naš narod svobodno izvoli svoje zastopnike za rimski parlament. Kakor je znano, je Mussolini zagotovil, da se bodo volitve vršile mirno in zakonito, enako sta Izjavila tudi oba prefekta, v Trstu in Puli le iz Vidma je prav pred kratkim bruhnil tak vihar srda in mržnje proti vsemu, kar je jugoslovenskega v našem Primorju, da je bilo pričakovati za volitve le najhujšega. Toda tudi ta vihar se je hipoma polegel, pač zaradi odločnega odpora v Trstu, a še bolj radi migljaja, ki je prišel iz Rima. in bilo bi vse dobro, da ni med našim narodom samim onih izvržkov, ki so v svoji pohlepnosti za častjo, slavo in osebnimi koristmi izdali svoj lastni narod ni so danes kot »slovenski fašisti« najstrupenejši sovražniki vsega, kar je naše, in vsakogar, ki čuti narodno. Ko je hujskanje proti nam utihnilo vsepovsod, je vstala goriška »Nova Doba«, glasilo teh prodan-cev, in začela na nezaslišano drzen način blatiti in obrekovati naše narodno delo in huškati proti njemu,
V svoji zadnji številki od 5. t m. objavlja »Nova Doba« na uvodnem mestu debelo tiskan »opomin«, ki se v svojem prvem delu zaključuje z grožnjo, da bi »grdo početje navadnih obre-kovalcev fašizma moglo res izzvati pravo, upravičeno in nevzdržljivo nasilje«. Ta opomin da zadeva tudi »Vilfanovo listo, ki nosi znamenja protidr-žavne misli, simbole nacijonalnega šovinizma (lipova vejica in nemškoavstrij-ska planinka)«. Na listi »figurirajo kot kandidati izrecni sovražniki državne misli, ki se morajo potemtakem odrivati z vsemi močmi in sredstvi od uveljav-lienja svoje liste med slovenskimi volile!.« — Grožnje, ki jih vsebuje ta »opomin«, so tako jasne, da je vsaka na-daljna beseda o njih odveč.
V naslednjem članku »Politika in-trigantstva«, ki ga list objavlja tudi v italijanskem originalu — očividno je bil članek spisan v Vidmu italijanski in je slovenski prevod zagrešil Bandelj ali Pa bivši ravnatelj goriške slovenske gimnazije, prof. Ipavec — se označa ju-gnslovenska politika v Primorju za politiko »lipove vejice«, za VVilfanovo politiko, ki je politika spletk proti italijanski državi in italijanskemu narodu. Leta 1921. da so Slovenci z glasovanjem za »lipovo vejico« hoteli dokazati, da je za Ttalijo posest Primorja le teritorijalna, le materi jalnega. ne pa duševnega značaja. Dočim je akcija slovenskih fašistov v popolnem skladu z državno politiko ter ni nasprotna ne italijanski.
v volilnem boju.
iz Primorja,
ne jugoslovenskl državi, »s katero hočemo živeti v prijateljstvu«, je dr. Wil-fan   predvsem intrigiral proti sprejetju slovenskega   zastopnika v državno listo   (Hinc illae lacrimae!   Bandelj se oglaša!), dalje proti fašistovski manjšinski listi, ki bi bila postavljena proti »lipovi vejici« in se končno še! sam ponujat vladi, da sprejme njegovo listo kot vzporedno in je ne smatra za opozici-jonalno. Po teh zlobnih lažeh in izmišljotinah zaključuje »Nova Doba<r, da je »VVilfanovo intrigiranje proti nam (slovenskim   fašistom)   naperjeno v prvi vrsti proti italijanski, to je naši državi.« VVilfan vprašuje drzno italranski narod: Hočete vojno ali mir? Ako hočete mir, uklonite se našim zahtevam izpreme-nite vašo taktiko. inač* s~ vam iz*"al^vi tudi sporazum, ki ste ga ravnokar sklenili z Jugoslavijo. In Wilfan se ne priveze s popustljivostjo k državnemu vozu. To mora verovati samo tisti, ki ne pozna   avstrijskega   iredentizma in ni žive! na Primorskem, ko je Avsriia zlorabljala   ljudi   Wilfanovega kova proti italijanskemu življu.   Zakaj pa \Vi]fan tako sovraži slovenske fašiste, če je tako naklonjen   sporazumu mM ifali;an-skim in slovenskim življem? Ker bi po slovenskih fašistih prišlo do pomiriema v deželi in bi on »padel s komodnega prestclčka državnotujega eksnouenta v Trstu (fej. denuncijant!), ki hoče vplivati na Rim in Beograd.« VVilfan hoče preprečiti vsako naravno in mirno asimilacijo novih državljanov. List stvari slovensko ljudstvo   »pred varan lem, s katerih je otvoril VVilfan svojo novo politično sezono, potem ko so se mu vsi frontalni napadi izjalovili,« !n ga poziva, naj glasuje za fašistovsko listo.
Na drugem mestu, pod naslovom »Izvoz našega vina v Jugoslavijo« očita list, seveda v svrho volilne propagande Sčeku in dr. VVilfanu. da sta onadva sokriva, da je Jugoslaviia naložila 30 zlatih lir uvozne carine na hektoliter vina iz Primorja. Sček in VVilfan da vedno grozita rimski vladi s svojim vplivom v Beogradu; zakaj pa potem nista šla v Beograd, da Jugoslavija cdoravi to visoko carino, temveč sta hodila v Rim pritiskat na vlado da naj izposlu-je v Beogradu odpravo carine. »Moža sta si pri italranski vladi in pri našem liudstvu šopirila in sleparila oboje, ker jima je šlo izključno za nadvlado in ž njo združeno izžemanie ubogega slovenskega ljudstva v Italiji.« List navaja potem dopis nekega jugoslovenske-ga vinogradnika v ljubljanskem »Narodnem Dnevniku,« ki govori proti uvozu vina iz Italije, in pravi: »Jugoslovenskim bratcem je pač na tem ležeče, da
bi nam prodali svoj les :n živež in dobili zanj dobre Iirce, o našom vinu pa nočejo nič slišati- Zato bi bilo neumno iz-postavlati se za »lipovo vejico«. Naš dom je sedaj v Italiji in mi nimamo ni-kakega interesa izdajati naših interesov v prilog ljudi, ki stojijo v službi tujih interesov.« Zaključuje seveda, da naj ljudstvo, zlasti pa vinogradniki, glasujejo za fašistovsko listo, ki je »to pot naša lista«.
In kočno še: »TudiOrjunaza nas!!« Pod tem zelo debelo tiskanim naslovom se čita. da se je »Jadran«, glasilo narodne obrane, izjavilo za ju-
goslovensko-italijanski sporazum. »Nova Doba« pozdravlja ta »preobrat«, ker ti ljudje nimajo od njega nikakega interesa, dočim pa so možje od »lipove vejice« drže kot pijavke ljudstva, da bi se iim ne izmuznilo iz rok, a mu odrekajo celo svobodo glasovati za državno listo. Ljudstvo naj reagira proti takemu duševnemu nasilstvu.«
Bodi dovolj! Gabi se mi in gabi se gotovo tudi vam! In recite sedaj, ali ni v resnici poturica hujši od Turčina, in ali ni slovenski fašist naiogabnejša stvar na svetu?!
sžnl politični tlo.
V fazi političnih
odi m o
kombinacij.
Kombinacije o sestavi nove blokaške vlade. — Vprašanje sklicanja verifikacijskega odbora. — Ljuti napadi radikalnega
tiska na blok.
— Beograd, 10. marca. (Tzv.) Včeraj od 11. do 12. je bil sestanek načelnikov opozicijonalnega bloka. Tega sestanka so se udeležili Ljuba D a v i d o -vic, dr. Voja Marin kovic, dr. Korošec, dr. S p a h o in dr. H r a s -niča v svrho, da nadalinjer'o detailna posvetovanja o opoziciionalnem bloku. V glavnem so W\ razš .ori taktičnega značaja, da se ugotove podrobnosti sporazuma o raznih vprašanjih glede skupnega nastopa v skupščini. Tekst protokola o parlamentarnem sporazumu ie t glavnih točkah izdelan. Potrebne so Še nekatere k!avzu'e. Razgovori o končnem tekstu bodo zaključen? v nekaj dneh, na kar bo protokol delinltivno podpisan,
Ze v soboto so se razširile po parlamentu različne kombinacije o sestavi takozvane blokaške vlade. Te kombinacije spadajo za seda' še več ali manj v sfero neverjetnosti. Na včera'Š-njem sestanku načelnikov bloka so po nekaterih vesteh govorili o razdelitvi mandatov. Današnia »Pravda«, ki ima zanesljive stike z vodilnimi krogi bloka, prinaša tole kombinacijo:
Načelniki opoz'cijonalnih skupin razmotri vajo razdelitev funkc'j. Videti *e, da si bodo tri sporazumne skupine razdelili resorfe na ta načm:
I. Jugoslovenski klub 4 portfelje: ministrstvo prometa, šume in rude, po-!jedefstvo za soc?jaino politiko.
II. Muslimanski klub 3: narodno zdravje, trgovino in industrijo, pošte, brzojav in telefon.
III. Demokratje vse ostale portfelje. Ljuba D a v i d o v i ć ima prevzeti
predsedstvo ministrskega sveta brez vsakega portfelja, dočim ima biti dr. Korošec obenem ministrski podpredsed-
nik in prometni minister. Današnja »Pravda^ pravi, da na tem sestanku ni bilo govora o osebah, toda vlada bloka bo hitro sestavljena. Kot demokratski kandidati za ministrske portfelje se navajajo poleg Ljube Dav'dovića. posl. dr. Voja M a r i n k o v i ć kot zunanji minister, posl. dr. V e i j k o v i ć kot finančni minister in posl. Dragot'n Pečic kot notranji. Klerikalni klub namerava od-poslati v vlado dr. K o r o š c a , dr. Hohnjeca, dr. Kulovca in Jožeta Gostinčarja. (Torej tri duhovnike in enega lajika!) Muslimanski klub pa dr. Spaha, dr. Hrasnico in dr. B e h -m e n a.
— Beograd, 10. marca. (Izv.) Vodilen politik muslimanskega kluba je vašemu dopisniku iz avil. da je vprašanje c razdelitvi posamnih resorov v blo-kašk; vladi še prezpredmetno in druge vrste. O tem še ne teko zaključni razgovori, gotovo pa je. da bo eventuelna sestava blokaške vlade — če dobi Mok za to mandat — izvršena v najkrajšem času in brez vsakih težkoč.
— Beograd, 10. marca. (Tzv.) Kar se tiče verifikacije Radićcvih mandatov, se bo ta izvršila popolnoma v smislu zakona in rednim parlamentarnim potom. Na današnji dopoldanski seji narodne skupščine poda skupščinsko predsedstvo pred prehodom na dnevni red zbornici na znanje, da je 20 poslancev HRSS izročilo skupščini svoja poslanska pooblastila. Obenem bo predsedstvo rz^vFlo. da se imajo ta pooblastila izročit! v snvslu poslovnika ver-tf-kacTiskemu odborn. da razpravlja o njih in potem sporoča zbornici v smislu parlamentarnega reda. Kdaj se ima sestati i.ato verifikacijski odbor, še ni gotovo. Nekateri tolmačijo člena 6. in 7. poslov-
nika tako, da se ima odbor takoj sestati, t. i. še danes.
— Beograd, 10. marca, (Izv.) Radikalni tisk. tako vodilni, kakor tudi manjši listi so po Izročitvi poslanikih pooblastil HRSS in po ustanovitvi bloka pričeli ljuto kampanjo proti vsem opo-zici>onalnim skupinam in proti RadW*j. Napovedujejo ljuto borbo bloku ter ns-zivajo demokrate izdajalce domovine. Posebno jc predmet ostrim napadom predsednik demokratske stranke Davi-dovič. Tega kratkomalo »Balkan« proglaša za izdajalca in pravi, da so se ustvarile v naši državi dve fronti: I. fronta rodoljubov in 2 fronta Izdajnikov. Videti je. da je začel radikalni tisk raz-motrivatl politično situaci o zelo sur>-jektkno In s strankarskega razpoloženja, čeprav so na vidiku zelo važni politični dogodki, ki bodo glohoko vplivali na riadalmi razvoj naših nrtranjih razmer. Tudi glavni organ »Samouprava* je prrŠb iz svoje rezervirane objektivnosti v strastno ofenzivo proti bloku.
Umikali in verifikacija Radic8v!h mandatov.
— Beograd. 10. marca. (Izv.) Kakor zna^o. jc bil v soboto na dvoru v daljši avdijenci ministrski predsedmk Pašič. Poročal je kralju o parlamentarni situaciji in da je 20 Radićcvih poslan cev izročilo narodni skupščin? svoja poslanska pooblastila, Pašić je položaj kralju tako osvetlil, da bi bilo potrebno, da vladar poveri njemu mandat za iz vedbo novih volitev. Ministrski pred-sednTt z rcz'^tnti avdije^ce ni bi! zadovoljen. Po pašicev; ard'Tencl jo bil na dvom od 15. do 18. znnanj? mrr.btter dr. NinčIČ, na kar se jo sestal mln'strsfcs svet. Nekater? radtkalnl krorri trd??o, da jo bila dem?s!Jj« vlade pripravljena f.v prod nekaj dnevi.
Z ozlrom na novo parlamentark* situacijo, pred katero je postavi;ena radikalna vlada radi nastopa HRSS, so se včeraj dopoldne neprespano vrSlle konference raznih radikalnih minhirov s predsednikom narodne skunš'inc Ljubo Jovanovičem. Tako so ž njiiu konferirali mimster za sume in n»de dr. Srskič, minister poljedelstva Krst M i 1 e t i ć , minister prosvete M^a Trifunović, zunanji minister dr. N i n č i č in celo dr. Laza M a r ko vid, Vse te konference so bile v zvezi z verifikacijo mandatov Radićeve stranke oz. z demisijo radikalne v»ade. Razmo-trivalo se je vprašanje, ali se naj takoj skliče verifikacijski odbor in na ta način prizna nujnost verif»kaci'skega vprašanja, ali naj se verifkacija iz parlamentarnome hničnih razlogov radi sprejetja budžeta odloži po končani budžet-ni razpravi. Verjetno je. da vlada z ozi-
Sven Elvestad:
58
3)ama v borbi z dvema
XXXVII. Poglavje, Srečanje.
»Potemtakem sva se torej zopet sporazumela,« je dejal Krag. Francoz je prikimal in pozval Kra-ga, naj se zopet vsede.
»Kaj želite sedaj od mene?« je vprašal detektiv.
»Vi boste sedaj moj odposlanec.« »Za gospo Sonjo?«
Sortn in 70 nekega drugega.«
»Kdo je ta drugi?«
»Njen mož! Kakor sem vam že povedal, je prepričan, da je njegova žena mrtva. To komedijo je vprizorila v gotovem namenu, ki sem ga pa jaz spoznal. In ker si ne more misliti, da bi Imela vzrok za to smelo in kruto prevaro Je prepričan, da je mrtva. Ali bolje rečeno, on je bil o tem še prepričan pred 24 urami.«
»Sedaj pa ne verjame več na to?«
»Jel je o tem dvomiti in ta dvom selil mu v dušo vcepi! jaz.«
Krag se je neverno smehljal (Vjemalo se je z njegovim načrtom, da se je delal« kakor da bi dvomil o tej čudni zgodbL)   «l- " ■ «_   --^ » -
»Ali res mislite,« je dejal, »da se bo dal mož, ki objokuje svojo ženo kot mrtvo, brez vsega pre-prepričati, da žena še živi, samo zbog tega, ker je dobi! tajinstveno brezimno pismo?«
»Vaš zaključek,« je odgovoril lopov, »bi bil pod navadnimi okolnostmi popolnoma pravilen. Tako pa ima nesreča njegove žene že na sebi nekaj tajinstvenega. Ona je utoniTa, kakor se splošno sodi, vendar pa si ne more nihče tolmačit', kako se je to zgodilo m nihče rudi ni našel njenega trupla. Poleg tega pa so se pred tem dogodkom pripetili razni dogodki, ki kažejo na to, da je bila zapletena v mrežo zagonetnih okolnosti. Ako torej njen mož dobi to anonimno pismo, bo to pismo vezalo vso njegovo pozornost. List ga bo silno vznemirjal. Domišljal si bo, da še obstoja upanje. In ako se tud! ne bo zibal v nadi, da zopet najde svojo ženo, se mu bo vendar nudila možnost Izvedeti, zakaj je Šla v smrt V zadnjem Času je bila zelo nesrečna. In zato so vsi mnenja, da je šla v smrt iz lastnega nagiba. Z vsemi temi okolnostmi sem računal* ko sem odposlal pismo. Ako se zelo ne motim, je mož že v Kristijan!ji.«
»In vaša želja je, da poiščem tega moža?«
»Zaenkrat ne.«
»Kaj pa naj potem storim?«
»Vam je treba samo to vedeti, da je on hi.«
»To ni mnogo. To torej sedaj vem*«
»In to vest morate vi sporočiti nekemu drugemu.«
»In ta drugi je?«
»Gospa Sonja. Mis!:m, da še sedi spodaj v obednici. Poskusiti morate priti ž njo v zvezo potom pisatelja ali koga drugega, sploh kakor pač mislite, da bi bilo bolje. Vsekakor pa morate ž njo govoriti.«
»Zakaj nočete sami ž njo govoric? Saj jo vendar zelo dobro poznate in, kakor mislim, ste prišli v Kristijanijo za to, da jo najdete?«
»Prišel sem v Kristijanijo.« je odgovoril Francoz, »da bi izvedel, je-li ona še živi ali je v resnic! mrtva.«
»Vi sami ste torej dvomili o tem?« »Tako je.«
»Potem je imela pač tehten razlog, da B& si končala življenje?« »Seveda.«
»In ta razlog je vam znan?«
»Znan mi je. V zvezi je z okolnostjo, zbog Česar jaz sam ne morem govoriti ž njo.«
»Se vedno vas ne razumem popolnoma.«
»Saj tudi ni potreba, da bi vse razumeli,« je odgovoril Francoz in se smehlja! na svoj poseben, neprijeten način. »Toliko pa smete vedeti, ako ta dama, ki jo lahko radi mene lahko imenujeva gospo Sonjo, izve, da sem ji zopet na sledu, potem se ne bo samo delala* kakor da bi si hotela vzeti
življenje, marveč bo v resnici izvršila samomor. Zagotavljam vas, da jc zelo odločna dama.«
Asbjorn Krag se je nehote ustraši' pri teh besedah. Že dolgo je s'util ta krut n?men v tej zločincev! čudni igri. Zdelo se mu je, kakor da bi videl pred sabo propad človeške brezsrčnost'. Jel se je bati. da bi ne bil v stanu aktivno p°s< či v dramo, čim bi napočil prnvi trenotek. Kljub terr.M je ostal pri svoji vlogi, ki jo je že enkrat prevzel, ker n! našel nobenega sredstva, ki bi ga hitreje in lažje dovedlo na cilj. Vstal je.
»Naj torej poličem gosno Sonjo?c je vpraša!.
»Tako je !n nato mi morate poroTati in naj bo to ie tako kasno ponoči. *e vedno nočete nič vedeti o stroških tega podjetja?«
»Pač,« jo odgovoril Krag. »Ker se stvar sd1 dolgotrajna m ker sem mora! že duševno tr eti na razne načine, moram seveda računati rudi z neko odškodnino. Moram se pač ozirati tudi as svoj lastni zaslužek«
»Z drugimi besedami povedano,« ga je prekinil zločinec »vi zahtevale odškodnino, da se vam ne bo treba ozirat! na svoja lastna podjetja, ako se posvetite tej stvari?«
»Tudi tako lahko stvar imenujemo.«
»Zdi se mi potrebno, da takoj določim gobovo vsoto, ker je podjetje nesigurno In n! izključno gospodarske narav«. Afi ste zadovoljni s 3000 kronami?«
stran. 2.
»SLOVENSKI   NAROD«   dne 11 mart* 1924
Stev. 59
to:a na svoj prestiž med narodom, na "Ks terega mnogo polaga, ne bo zavlačevala verifikacije in da s svoje strani ns bo omogočila prihoda Radičevih po-,ncev v narodno skupščino.
V znamenju dveh front.
— Beograd, 10. marca. (Izv.) Važni litični in parlamentarni dogodki pre-
l klega tedna so našli tudi na.'globokejSi Imev v najširših plasten beogradske-a meščanstva, ki dnevno z največjim animanjem spremlja vsak najmanjši ojav v naši notranji politiki ter ga po
: voje komentira.
V Čisto strankarskih krogih in v vodstvih   strank   danes konstatiralo ivojno opredelitev: ustanovile sta se ve za sedaj skoraj enako močni fronti. \Ja radikalni strani naglašajo neomajno ?i odločno stališče braniteljev države a državnih pridobUev, druga nasprotna tonta opozicionalni blok pa trdi, da loče s spremembo vladnega režima državo obvarovati vseh katastrof in jI dajšati težkoče pri njeni konsolidaciji.
Radikali so že v javnost vrgli kot enotna fronta državnih braniteljev ge-^la, s katerimi računajo pritegniti najširše sloje srbskega naroda in sebe. Izdana so n. pr. tale gesla: »Proti separatistom! Boj reviziionistom! Boj izdajnikom!« S takimi gesli namerava o radikali agitirati posebno med srbskim delom našega naroda.
Na drugi strani pa je blokaška fronta za sedaj samo hladna opazovalka akcij nasprotnika in Ljuba Davidovič je izjavil, da blok ni proti ustavi, niti proti zakonu, temveč želj vzpostaviti pravo ustavnost in zakonitost. Blok je ustvarjen v interesu države in naroda.
Radikalna vlada pred padcem?
— Beograd, 10. marca. (Tzv.) Današnja dopoldanska dnevnika »Politika« in »Vreme« pišeta skoraj soglasno zelo pesimistično o položaju sedanje radikalne vlade.
»Vreme« podčrtava, da *e v radikalnih vrstah zavlada'a prilična resTgna-cija. Se vedno pričakujejo, da nastopno nepričakovan? dogodki, ki bi mogli prevrniti vse namere opozicijonalnih skupin.
Ce se to ne zgodi, so se radikali že pomiril? z Idejo, stopftl ▼ opoz?c*io, računajoč, da bodo uspešno vodili med narodom opozlcijonalno borbo.
Kot sigurno pa smatrajo, da opozl-cflonalne skupine ne morejo dobiti mandata za volilno vlado, nego samo za poslovno.
Ko pride čas za volitve, radikali računajo, da bodo oni kot na;večja In nal-kompaktnejša stranka zopet izvršili volitve,
V ostalem radikalni krogi smatralo, da Pašic ne najde izhoda iz težke situ-
»Politika« na drugi strani konstatira, da se sedaj radikali nahajajo v stadiju pričakovanja. Radikali bi morali takoj reagirati proti bloku, ne pa pričakovati nadalini razvoj situacije. Tudi »Politika« priznava, da je situacija zelo težavna.
HRSS IN VPRAŠANJE PRIHODA V BEOGRAD.
— Zagreb, 10. marca. (Izv) Vodstvo HR5S je imeli včeraj sva?o obi-ča;no redno sejo, na kateri so razmo-trivali vprašanie prihoda poslancev v Beograd. Poročilo posl. Predavca je vzeto na znanje. Pofinitivno še ni sklenjeno, kedaj imajo priti radičevci v Beograd. To je odvisno od poziva bloka. Nerešeno je bilo dalje vprašanje, kdo ima odpotovati na Dunaj, da poroča Radiću o rezultatih Predavčeve misije v Beogradu.
Nendkrito postopanje Bclnarske
Vloga Todora Aleksadrova.
— Solila, 9. marca. (Izv.) V diplo-matičnih krogih zelo obsojalo dvorezno postopanje bolgarske vlade povodom aretacije nekaterih pristašev makedonskih organizacij. Tudi izjava notranjega ministra o razlogih aretaci e in o lojalnem stališču Bolgarije ni našla ugodnega odmeva. Na vprašanie, zakaj ni bil Todor Aleksandrov aretiran, se vlada izgovaria. da to nI b*»o tako lahko, ker se nI Aleksandrov nahaja! v nie območju In da nima na razpolago s?1, ki bi mogle Izvesti nJega aretacijo. Stambo-liiski je poskušal s 7000 vojaki prijeti Aleksandrova, a dosegel ni ničesar, samo ljute spopade med vojaštvom in če-taši. Zadnji čas pa so se zaznale nekatere pozitivne informacije, ki ugotavljajo, da je bilo v Sofiji aretiranih samo 15 oseb. Prvotno je bil aretiran tudi general Protogerov, ki je bil takoj izpu-Sčen. ko se je ugotovila niegova identiteta. Dalje je zanimiva okolnost, da se je Todor Aleksandrov dneve popreje. ko je imela iziti vladina odredba o aretacijah, nahaial v Sofiji, in da je sporazumno z vlado sestavil popis oseb. ki so se imele aretirati.
V diplomatičnih krogih ugotavljajo, da Je bolgarska vlada v postopanju proti Makedoncem neiskrena. Zveza makedonskega   bratstva je vladi predložila
protest radi aretacij makedonskih beguncev.
— Beograd, 10. marca. (Izv.) Odnosa ji med našo in bolgarsko vlado so Še vedno napeti. Naša vlada je pozvala poslanika v Sofiji Milana Rakica v Beograd, da poroča o vseh važnih dogodkih na Bolgarskem in o ciljih politike bolgarske vlade v vprašanju makedonskih vstašev.
Težak finančni položaj Francije
Važne konference pod predsedstvom Milleranda.
— Pariz. 10. marva (Izv.) V elizijski palači ]e bila včeraj pod predsedstvom predsednika republike Milleranda važna finančna konferenca, ki le zelo obsežno raz-motrivala sedanji težki finančni položaj Francije z ozimni na Se se nadaljujoči padec franka. Konferenci so prisostvovali Poln c a r e. finančni minister De L a s t e r v. sruverner francoske banke Robimo. 2 podjruvernerja In več Članov bančnega upr. sveta. Rezultati debate niso znani. Znano | le samo toliko, da so razpravljali o vseh 1 potrebnih odredbah za izbolišanje sedanjega finančnega položaja in kiko b; se imel okrepiti tečaj franka. Vlada je odločena, da
se v senatu čimoreje sprejmejo vladni finančni predlogi. Senat kler se je pojavil proti zakonskim predlogom znaten odpor, bo vlada kratko opozorila na svoje Iriave. podane v zbornici o potrebi da se znižajo izdatki In usmeri politika no«:ojj|. Francoska banka ie pripravljena vlado podpirati ▼ nje stremlienju.
— Pariz. 10. marca. (Izv.) VCeral ob 9. d^noidne se le «e«ta!a f nančna komfsfla se- ! nata. da Je nadaljevala razpravo o vladinih j finančnih predlogih. Sklepi knmisife Se niso znani. V soboto nastalo vznemirjenje radi odnora senata prr.fi ministrovemu predsedniku in ostalim min'strom ni bilo tnko ve-
i HVo. kakor so to Javllali večerni Vati Začasno |e f»VH"**»na v^aka mln'strsVa krl>»
— Pariz. 10 marca. fTrv.) Vlad**"* <"d-redbe za izboljšanje fm^n^n^ga položaja Francije so v Javnosti d^Me simpatičen odmev. NagJaSafo pa. da prlhal^Jo te odredbe pren^zno. Po ve**» tr*nv»r»ah *n na b^rz! trn s? zt?«n r»zw? S^^nf ~n f- fr-*d *» bIH mT'arr'e rfoMč" a. Zanimiva Je konsta-tacffa. da so *m»V«'!*n*ie. kt «n svoječasno pnalojHH na dnnai*k; borzi, začeli s svojimi šocki'lacHami na parf*V?. Pro*li»t» <n-V"t*nt C"'*te Cvprut je zaslužil v nekaj dneh milijarde.
SPLOŠNA SVETOVNA MIROVNA KONFERENCA.
— London. 10 marca. (Izv.) N-ir^dnl mirovni svet ie predložil Macdonaldu spomenico, da skliče splošno svetovno mirovno konferenco. To spomenico ie podpisalo 125 poslancev. 24 škofov. S županov največjih mest ter mnogoštevilni zastopniki kulturnih in gospodarskih organizacij.
DR. WII F4N IN DR. BESEDNJAK PRI MUSSOLINIJU.
— Trst, 10. marca. »Agenzia Štefani« javlia z dne 7. t. m.: Danes predpol-dne je sprejel ministrski predsednik Mussolini v spremstvu podmlnistra Acerba v dvorani »zmage« v palači Chigi poslanca dr. VVilfana in dr. Besednjaka, ki sta mu v imenu slovanskih drugorodcev Juliske Krajine sporočila radost in zadoščenje slovanskega prebivalstva v spričo zaključka sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Dr. VVilfan je pripomnil, da je prepričan, da bo imel ta sporazum blagodejen vpliv tudi na položaj slovanskih državljanov Italije ter iz a vil. da ima mih udeležba pri volitvah j v Julijski Krajini izključno tehničen značaj. Slovani hočejo le postopati po zakonu, ki dovoljuje manjšinam njihovo lastno zastopstvo, ne da bi imeli pri tem kakšnih opozicijonalnih ciljev proti vladi ali državi. Dr. VVilfan in dr. Besednjak sta govorila nato z Mussoliniiem o nekaterih važnih vprašaniih splošnega znača'a, kakor tudi o volitvah. Ministrski predsednik ju je pozorno poslušal ter jima nato dal zadovoljiva zagotovila. Ob koncu razgovora, ki je bil zelo dolg in izredno prisrčen, je dr. VVilfan izrazil svojo radost in svoje zadoščenje nad dobljenimi zagotovili, poudarjajoč, da dnigorodci. ki jih on predstavlja, želi o biti zadovoljni in zvesti državljani Italije. — Temu poročilu dostavlja »Edinost«: Dodatno k temu poročilu »Agen-zie Štefani« nam brzoiavl:ajo Iz Rima. da je ministrski predsednik vzel Izjave zastopnikov slovanskega nreblvalstva v ItaFj? z odobravanjem na znanje ter sporočil volPcem popolno zaščito volilne svobode. Nadale izva?a »Edinost«: G. Mussolini ni hotel sprejeti nobenega Slovana in nobenega Nemca v svoio vladno večinsko listo. Kot razlog za to so njegova glasila navajala voljo načelnika vlade, da si slovanska in nemška narodna manjšina izvolita svoje parlamentarno zastopstvo sam? m svobodno!
Politične vesti.
»a Akcfla za i educirane in brez* poaeliie. Zveza ljubljanskih Orjun je za soboto ob 20. zvečer sklicala v Mestni dom zborovanje, na katerem se je v glavnih točkah razpravljal bedni položaj reducirancev in brezposelnih. Z ozirom na gospodarsko in industrijsko krizo se zadnji čas pojavlja v Ljubljani in v Slovenj 1 sploh čim večje Število brezposelnih in preti delavstvu velika kriza. Orjuna je sedaj započela akcijo v korist reducirancem in brezposelnim, toda neki anonimni »akcijski odbor«, kjer imajo glavno besedo komunisti, ni bil zadovoljen s tem shodom ter ga je skušal preprečiti. Shod je bil prav dobro obiskan, opažati pa je bilo takoj pričetk m zboro\anja neko pomenljivo giban:e komunističnih provokaterjev. Shod je otvoril predsednik Orjune inž. K r a n j c. naglašujoč, da si je Orjuna stavila za nalogo, po svojih močeh podpirati brezposelne delavce In reducirane državne nameščence. V dalšem in temperamentnem govoru je na to opisal pologa i reduciranih uradnikov in brezposelnih delavcev predsednik ljubljanske Orjune S I a j p a h. Ostro je žigosal koruptnost naše javne uprave in brezsrčnost me-rodajnih činiteljev na odločilnih mestih, kf se ne brigajo niti za tiste, ki so prestali mnogo gora In trpljenja za našo svobodo, puščajoč jih v naivečji bedi. Oovomik je navajal nekatera fakta. KTa stalo ie med zborovale! globoko ogorčenje. Komunisti so porabili priliko, da so napravili več zaničlMvih medklicev in obenem vzklikali voditeljem bol še-vizma v Sloveniji, onim. ki sedaj odločujejo na magistratu. Prišlo je tudi do malega incidenta ter so bili sledniič motile! drugače mimo in dostojno se vr-šečega shoda vrženi iz dvorane na hladno. Poročevalec iz Zagreba g. Me-kinda je poročal o položaju brezposelnih delavcev In državnih nameščencev v Zagrebu. Njegova izva'an'a so vzbudila globok odmev. Q. Pfeifer je opisal položai privatnih nameščencev. Vrstilo se le še več govornikov, ki so podajali kratke izjave, da so solidarni z akcijo Orune. Komunisti so skušali izzvati nasproten efekt s svojimi govorniki, kar se jim pa ni posrečilo. Mirno končani shod je zaključil Inž. Kranjc z izjavo, da je cilj Orjne preskrbeti vsakemu Ju-goslovenu v lastni državi zadosten kruh. da bo tako mogel dostoino živeti
= Radičevci so prejemali denar iz Matije? Dr. Manko Gagliardi priobčuje v »Vremenu« na radičevskega poslanca Predavca naslovljeno pismo, v katerem očita Predavcu. da je bil za časa oku* pacijc Srbije po avstrijski voiski kon* fident guvernerja barona Rehmena in da je temu ovajal oficirje, ki niso nosili črnega flora po smrti cesarja Frana Jo« žefa. Koncem svojega pisma izjavlja dr. Gagliardi dobesdno: »Predavec in njegova družba naj uvažujejo. da ni* majo pravice si lastiti patent hrvaških patrijotov, ker so oni in njihova stran*
k a postati močni a tistim denarjem, ki sem ga jaz nabral v — Rimu.* — Dr. Gagliardi torej obdolžuje Radićevce, da so dobivali denar za svojo agitacijo in propagando iz Italije, da so torej z italijansko pomočjo postali to, kar so danes. Radovedni smo. kako odgovore Radičevci na to obdolžitev in kako bo Gagliardi dokazal svoie trditve?
= Bat makedonstvujuŠčih na Du* naju. člani bolgarske makedonske orc ganizacije na Dunaju so te dni priredili svečan ples, ki se ga je udeležila šte* vilna dunajska publika, ki še izza vojne simpatizuje z Bolgari, ter vsi člani bol* garskega poslaništva in konzulata.
= Srbija ima pravico do Makedos nije! Londonski Morningpost« priobs čuje članek »Makedonsko vprašanje« izpod peresa general Plenketa. Gene« ral povdarja v tem članku, da je treba Bolgariji jasno povedati, da ostane neuillska mirovna pogodba v veljavi in da pridrži Makedonijo kralievina SHS, ker imajo Srbi pravico vladati v Make* conijU ki so je že dvakrat v vojni osvo* jilL«
= Protest Srnao proti Radič evi resoluciji. Po poročilu iz Beograda, je bil včeraj ob desetih dopoMne na trgu pred spomenikom kneza Mihajla in pred narodnim gledališčem protestni shod srbske nacijonalne omladine, ki po udeležbi sodeč ni imel zaželienega rezultata. Udeležba jc bila pičla. Zbora se je udeležila samo medina. Govorilo je več govornikov, med drugimi pred* sednik »Srnao« posl. Drago Bo jovid in posl. srbske stranke Aca S t a n o j e* v i č. Sprejeta je bila resolucija, ki pro* testira proti znani nedeljski resoluciji HRSS g^erle Makedonije naglašajoč. da ie Južna Srbija ali Makedonija pridob* ljena z zmagami v treh vojnah proti Turkom in Bolgarom in da je sestaven del naše kraljevine. Reso'ucija obenem poziva vlado, da vporabi proti vsem rušilcem enotnosti države in posebno proti Radiću vsa zakonita določila, po* sebno zakon o zaščiti države, drugače bo Srnao poseda po drugih sredstvih.
= Svečana avd*?enca novega francoskega pos'anrka. Po poročilih iz Beograda je bila v soboto 8. t. m. ob 13. : popoldne na dvoru svečana nastopna avdiienca, v kateri je Ni. Vel. kraliu Aleksandru I. izročil poverilne listine novoimenovani francoski pos1anik na dvoru g de B i 11 y. Izročitev listin se je izvršila po dvornem ceremonijelu. Godba je zaigrala naipreje francosko marzeljezo, na kar je poslanik pozdravil kralja, izrazu ioč prepričan ie Francije, da bo kralievina Srbov, Hrvatov in Slovencev nadaljevala dosedanje mednarodno politično delo za blagostanje in konsolidacijo Fvrone. Nj. Vel. kralj se *e poslaniku zahvalil, zagotavljajoč ga. da ohrani naša drŽava trajne simpa-tiie do prijateljske in zavezniške Francije.
Prosveta.
KINO IDEAL piedvaja v ponedeljek,
dne 10., torek 11. m sredo 19. t m velik pustolovni fittn
Vellfiomestna moralo
Pustolovna drama v 6. dejanjih Obvno vlogo Igra priljubljeni umetn k Hlhaiel Warfcony«    Strahote vellkomcsti livljcnia. Sij »j da Inscenerija.
Prednarnanilo: !! NordHska senzacija II
Legenda dvorca Imkbjtta
REPERTOAR NA«,*n\fr:«      r ..• A-LISCA V IIUBIJANL DRAMA. Ponedeljek. 10. ■Mtr*: Zaprta
OPERA. Ponedeljek. 10. marca: Zaprto.
★   ★ *
PROSLAVA MACHARJEVE 60 LETNICE V LJUBLJANI.
Češkoslovaški narod praznu ie lete s 60*letnico pesnika in pisatelja Josipa Svatopluka Macharja, sedaj gene* ralnega inšpektorja češkoslovaške ar* made. Macharjev jubilej v nas Slovcn« cih ni mogel ostati neopazen, ker so nam bila že pred vojno znana njegova glavna dela. tako: »Magdalena«, »Rim«, »Strup iz Judeje« in druga manjša nje« gova dela. Češkoslovaško * jugosloven* ska Liga skupno s češkoslovaškim ge« neralnim konzulatom in češkoslovaško obči v Ljubljani je včeraj, v nedeljo, ob 11. dopoldne na dostojen in pesni* kovemu kulturnemu pomenu primeren način proslavila ta jubilej s predava« njem g. dr. Frana Krivica v veliki dvorani naše univerze. Razmeram pri« memo je bilo predavanje dobro obi* skano in so bili pri proslavi poleg Ceho« Slovakov in članov Lige zastopani slo« venski literarni in prosvetni krogi.
V Imenu Lige je njen podpredsed« nik g. dr. Josip H a c i n otvoril preda« vanje, pozdravljajoč generalnega kon« aula g. dr. B e n e S a, rektorja univerze g. dr. Frana Kidriča in druge na* vsoee.
Dr. Pran Krivi e je takoj nato pričel a predavan |em. v katerem je orisal veliki moralni in kulturni pomen pesnika in pisatelja Macharja za pre« porod češkoslovaškega naroda m za njega osvobojen je. Predavatelj je jubi* lantovo življenje prav kratko skiciral, namreč, da njegova življenska data ne vsebujejo ničesar posebneea, posebno ničesar romantičnega* — Tudi Machar sam ni bil nikdar romantik, temveč vedno realist. Sin m'inarskeg-* de'avc« v Brandvsu (rojeo dne 29. februarja
leta 1864 v Ko'inu), je obiskoval sred« njo šolo v Pragi, nato odšel na Dunaj (1. 1891.), kakor pravi sam: »S trebuhom -a kruhom«, dobil je službo v banki, kjer je prebil skoraj 30 let ter se po prevratu vrnil v domovino. Na željo prezidenta je sprejel najvažnejše me* sto v armadi, mesto generalnega in« špektorja, mesto vzgojitelja armade. Pesnik je po doseženem cilju sanjal, da bo preživel ostale dneve med cvet* iicami v čistem zraku, obotavljal se jc prevzeti ponuđeno mesto ter je rekel prezidentu: »Če misliš, da me republika potrebuje in če mi zapoveš!« Masarvk je odvrnil: »Torej zapovedujem!« Po? velju prezidenta se je Machar uklonil in na svojem mestu ima na skrbi um* stveno in moralno vzgojo češko slov a= ške armade.
Predavatelj je v topTih in s psiho« logično uteme'jenimi citati pesnikovimi opisal dolgotrajno, tridesetletno pot borbe od Prage na Dunaj in od tam nazaj v Prago, ki jo je storil Machar ter je očrtal Macharjev pomen za mo« ralno vzgojo češkoslovaškega naroda.
Doba. ko je postal Machar iz dečka mladenič, ni bila v letih 1880. vzpodbudna za mladino. Nevera napram vsemu, iz nevere cinizem, dolgočasnost življenja in predčasna blaziranost v zastrupljenem narodu! In v takratnem malem življenju ni moglo biti drugače. (Tako opisuje dobo Machar sam!) V »Izpovedih literata« pravi Machar, da je bil cinik in skeptik, ki je sovrižil vse, ničesar ljubil, zatajeval je vsako globje čustvo ljubavi In pripadnosti k narodu, kajti videl je v konkretnih slu* čajih le sebičnost in preračunljivost, dolgočasil se je. Njegovi tedanji verzi so bili »ventil sovraštva*. K temu no« tranjemu življenju se je pridružila še težka borba za obstanek. Solo je pesnik smatral za ječo! Če je skozi šolsko ok* no zapazil oblaček, vedno ga je pre« vzelo hrepenenje po svobodi, po liva* dah m gozdovih, po izeub'jenem raju. Tak je bil Machar, ko jc absolvirai v Pragi gimnazijo!
Po posredovanju velikega dobrotnika slovanskega dijaštva na Dunaju, kirurga prof. dr. Albrechta, je do« bil Machar mesto v banki, da postane kakor sam pravi, »stroj in kolešček*. Nastala je nova duševna borba. Borba med treznoračunajočim uradnikom in uradnikom, ki se boji, da postane »idi« jot«. V trenotkih obupa je Machar se« del v banki in svinčnik jc pisal po pa* pirju ne številke, temveč verze. Psiho* loško zanimiv jc bil ta trenutek v Ma* charjevem življenju in sam ga popisuje tako*Ie: »V nekaj minutah je bila pes= mica gotova in meni je bilo bolje. Te« lesno in duševno! Poskusimo Še kaj!... Nekaj o resnosti življenja!... Hrepe*-nenje po Pragi je vrelo iz duše«...
V pesmih teh dni vihra še titant* zem mladega uničevalca, toda zbližan je z Masar/kom in reaHstično gibanje, ki mu je bil Masarvk duševni oče, je obrnilo njegovo pozornost že na narod in domovino, na interese in bolečine tudi drugih ljudi. Nastale so pesmi pod zbirko »Tristium Vindobona«. Ta -*Tris stium« pomenja mejnik v pesnikovem razvoju. Uniče\ralect cinik in skeptik brez čuvstva ljubezni in pripadnosti k narodu je že postal glasnik naroda. O tej knjigi pravi sam Masarvk: ». .. in ta pesem Vas zbližuje s tovariši in drugimi, njihova bolest je Vaša bolest, čutimo, kako nas vse tišči ena bolečina, združuje vse misleče posameznike v •ino tlačeno občino in družbo.«
Iz subjektivnega lirika se je Machar spremenil v bojevitega kritik* češkega življenja, obravnavajoč vseobče pro« bleme. Prdavatelj omenja knjigo »Tu bi morale cveteti rože« in »Magdaleno«, kjer obravnava bedo ženskega življenja in hinavstvo družbe.
Predavatelj je dalje očrtal Machar* jevo ostro borbo proti Dunaju in Rimu. Kakor je Machar v »Tristium« zavzel stališče napram Dunaju, tako jc opre* delil v zbirki »Golgota« svoje razmerje do Rima. V prvem delu je opozoril narod na Dunaj kot na sovražnika, s katerim ne moreta imeti narod m do* movina ob Labi ničesar skupnega, v »Golgoti« se obrača proti Rimu, ki ga smatra zaveznika Dunaja. Machar pa se obenem obrača proti Rimu kot filo* zof v zbirkah »V zarji nebeškega soln« ca«, »Strup iz Judeje«, »Rim« in »Apostoli«.
Vpliv na narod pa »o imela pred vsem dela, v katerih Machar analizira, kritizira in biča češko življenje in kjer govori Čehom z besedami sedaniosti.
Predavatelj je v nadaljnem opisal velik moralni Macharjev vpliv na češko mladino. Na njo je vplivala Macharje* va ironija, skepsa in revolucija nad vse vzgojno. Mladina se je vedla sprva tako, kakor mladi Machar. Dekleta so se bale. da bi bile podobne meščanskim punčkam. Toda Macharju sledeča mla* dina je začula še druge glasove. S svojo kritiko je v njej razvnel ljubezen do naroda in domovine in v ideal novega človeka. Ce je fasciniraj mladino klic: »Le proč s temi pojemajočimi leščer« bami, naj baklje razgorijo!« ... je mla* dino razvnela tudi brezmejna ljubezen, ki je gorela iz pesnikovih del . ..
Predavatelj je dalje klasično opisal, kako je Machar 30 let stal kot straža sredi sovražnega tabora, od koder je kot pisatelj, pesnik, filozof, kritik in politik svaril svoj narod, ga tudi bičal, da se je zavedel sebe in svojih napak, klical ga na novo pot, ga pripravljat za novo odločilno dobo, ki je resnično prišla, doba obračuna z Dunaiem. kar doživeti je bila Machar jeva srčna želja. Z Dunaja in Kahlenbcrga je dobro ob* čutil vsak utrip svojega naroda in kot straža v sovražnem taboru je pazno motril vsako akcijo sovražnika.
Predavatelj je svoie v vseh podrob* nostih zanimivo in v logičnih izvajanjih izcize^irano predavanic zaključil:
Machar je vzgojil borce za 2?. okto* ber 1918, sedaj kot generalni inSnektor armade vzgaja mladeniče, da bodo spo* sobni po telesu in duhu ohraniti in obvarovati sadove 28. oktobra. V tem je pomen Macharja v preteklosti in se* daniosti.«
Navzoči so predavatelju iskreno Če« stitaTi. Predsednik CeSkos'ovašlce o^ci inž. R u ž i č k a je kratko omenjal kuTc turni pomen te probave ter predlagal, da se odpošlje s'avliencu Machariu brzoiavna čest;rka v imenu Lile, če« Škos'ovaške^a konzu'ata in obci. kar je bilo z viharnim odobravanjem spre jeto.
¥  * *
— Razstava *lov. umetnikov v fTodo-nhra. Dne 15. aprila ti. se otvori v H^do-Blnu razsrava slov. umetnosti. Razs/avnl odbor s tem vnbi vse slov. umctn'Vc. c*a $e vdeleže te razstave s svoiml no'božjimi deli. iih naznanilo In dopcSljcjo frnnko, v močnfh zabojih nailcasneie do 18. mnrca ti. na adreso: Razstavljalni odbor za Ho-
donrnsko razstavo — kavarna Emona _
Ljubl;ana. Potrebne t'skovine za prijrbse dobe umetniki pri tajn'štvu 5U.JU (LiubJia-na. Tehnička srednja 5ola). Przmnj starejši umetnilci niso podvrženi žurl. Dela nevčlaniemh umetnikov presoja pa žurl sestoječ iz tz. Jame. Strnena. Tratnika. Umetniški klubi presojajo sami dela svojih članov fn Rostov. V razstavijRlni odbor so bili izvoljeni g. Jama kot Dredsedaik, za,
Ste v 59.
»SLOVPNSK1    NA ROD«   dne 11. marca 1924
Stran 3.
Sodnikov a-Za pa ne c kot tajnica, a- M IHn kovic kot blagajnik, kot zastopnik kluba »Mladih« g. Zupan. Mariborska kluba sta bila pocvacia, da v razstavil, odbor ime-auicta. zastopnike.
— Plesalka Odyz9 ki je imela ▼ soboto »»•j večer v operi, ne neguje toliko ener« gičnih ritmov in temperamentne živahnosti gibov, kakor pa valovito nežnost, izglajen •entiment. Kdor je pričakoval vriskajočih ▼xlctov,  plesnih  raket,  ni  prišel  dosti na avoj  račun.   V svojem  načinu  pa razvija mnogo čutenja.  O njenih gibih hi izprva Mislil, da so čisto lahka stvar. Ta diskretna, Knttmentalr.a volfnost jc videti tako eno« •favna. Toda pride mo^neiši gib aH skok in iz tega,   kako harmonično se spaja v enoto z onim, kar jc bilo pred njim in kar in« sledi. izpoznaS naenkrat, da je za stvar treba temeljitega, dobro izšolanega ovlado« vacja vsega telesa in koncentracije volje. Hotenje te plesalke gre bolj za lepimi, v teku gibov se pojavljajočimi pozami, nego za plesom samim. To hotenje ima močno oporo v prekrasnih kostumih, ki si jih umet* niča sama izmišljuje in celo sama šiva. ter v valovitem vpo»*ahlianju kostumnih delov m raznih tančic Poleg tega ji je sredstvo njeno telo samo in pri nekaterih točkah z lepoto svojega telesa nikakor ni skoparpa. To jc dalo malemu delu številnega občin* atva povod do protestnega s»Vanja. kf pa je vselej zamrlo v aplavzu. Kdor nc pre* noša ta^.ih predstav, ki so redkost pač samo za mesta kakor Ljubljana, in se, mesto da bi brez predsodkov isVal in cenil samo n'j* deno mu lepoto, boji za katastrofo na svojih erotičnih živcih, nai hi raje ne hodil notri. Ni vse za vsakogar. ^^n>"il sem se pa ne« hote onega mladenišket*a društva, ki je Frb d c riku Velikemu vposlalo rarburien pro*~st zoner neko Izložbo, -v kateri so bile videti ?llke z go!»mi nimfami. Krali je vlogo vrnil %   pripisom:   »Heurarh*-.   heurathen. ihr Swefne.« — Končno tel a, da bi gVdiski klavir pri opernih skušnjah čimnreje do^li rsrbni, da si bodo morati novega omisliti. SoToh na zahfeva r»!es na gled'šču za nolen ti»oeh orkestra. Med 12 točV#»ml so m? naf* Koli »kalale »Vzbujenje cvetic«:. »VolcM«
m »Noč*-. M. 7..
— »Vetblod skozi uho Sivrnike*, tride* janlska veseloigra C>ba Fr. Langerja. je fmefa medtem, ko je b?! v opeH nTesni večer, svoio slovensko prcmljero. K!?"b radoved^ nosH, Vf je v ooero zvabila iaVo Sf^vffro | občinstvo, »e bilo dramsko r»'edat?šče docela polno. Izvrstno obiskano. To je j«>o raz* veselIrvo.Prišel sem šele k tretiemu đejatfefn: žaro danes iie morem podrobneje poročati. Vid?! sem na, da mora biti igra polna hu» morja, da io d^bro igrajo In da se cb^tn* atvo Imenitno rr.bava. Af. Z.
— Ortarka. V mojem poročilu o »A«*nt» kf« jc tiskovni Škrat hotel, da Je g. Pl--t svo^o vTrgo lj;ral čudno. A laz sem bfl ^ar>lsa!. da jo je čedno igral. Pri g. Med* venu jc tisek izpustil eno vrstico in je sta« vek zato zmeden. Ix »emocij« pa so mi na» pravili »omočile«. M Z.
— Abonente reda A opozarjamo, da Imajo dramsko predstavo v petek dne 14. tm. in ne kakor ie bilo v nedeljo javljeno v torek II. tm. Ta dan je drama zaprta.
svečanostih, pri katerih so ara bila odrejena častna mesta, je priredil odbor za Smetanovo proslavo v peiek na čast našim delegatom svečano sejo. na kateri jih je prisrčno pozdravil predsednik odbora Tabor-sky. O. Od a vić je sprejel kot darilo Jugoslaviji najnovejšo izdajo Smetanovih zbrar nih de!. Popoldne je naša delegacija položila na Smetanov grob na Višehradu dva venca, nakar se je vršila čajanka pri županu dr. Bazi. Zvečer pa je jugoslovenska delegacija prisostvovala svečani predstavi »Libuše«. Udeležila se je tudi velikega koncerta Smetanovih komornih kompozicij. Tu ie pela znamenja češka pevka E. De-srinova Smetanove pesmi, njegov O-moIi-trio pa so lgra!i profesorji Herman, Lhot-sky in Pmgerland. Klavirske kompozicije so Izvajali Sčep**n prof. Jiranek m Shna. Prof. Jirancit, edini še živeči Smetanov učenec, odpotuje v kratkem na turnejo po Jugoslaviji, kjer priredi več koncertov s sporedom mojstrovih klavirskih kompozi-. c»i.
Sokolstvo.
pfaehpni vpstnik.
— A.jfon B alatka. Kapelo »k naše narodne opere, pu rojstvu Čeh. a po svejem vestnem in izredno plodonosnem delu eden prvifc ljubljanskih kulturnih delavcev. Smetanova proslava, kakor ?e ie vrštta v Ljub-lisnJ je prav gotovo častna ta mesto In raš narod sploh, je bila sVoro Izključno na njegovih ramah. Naštudiral je popolnoma s?novo crera »Po-jub«. kakor že neš'elokrat »i^rigiral je z naivečjim ponosom »Predane a:vesto« ;n z vso svojo umetniško Yr.*r'l' dualnostjo nam poda v ponedef** sinfo-ničn: ciklus Ma vlast«. Brez dvoma mu moramo biti Ljubljančani za to vsestransko njegovo delovanje iz srca hvaležni, a to svojo hvaležnost mu izkažemo najlepše na ta način, da do zadnjega kotička nnpolnimo Unionsko dverano n* ponedeljkovem koncertu  Z%,e^e  godbenikov  za Slovenijo.
— II. koncert komorne jngosiovenske gtasbe se vrši v ponedeljek, dne 10. tm. je kar se sedežev tiče popolnoma razprodan, ker so se isti že v naprej oddali abonentom za vse 4 koncerte. V Matični knti-garni pa se tekoin ponedeljka dobivajo stojišča In dijaške vstopnice.
— Ponovitev VII. a?lafinskega glasbenega predavanja pod naslovom »Mladinska pesem in harfa« ie včerai privabila zopet mlado publiko v takem številu, di ni bilo zašlo dovolj mesta. Marsikatera, glasne-žetjna mlada duša ie morala razočarana oditi domov, ker ni dobite prostora, istotako ioi prvikrat Je bilo brezkončnih od^bra-»anl več kot mnogo, ker so vsi umetniki istotako kot prvikrat posegli s svojo umetnostjo globoko v srca našim najmlajšim glesbežejnim. bodočim odločevalcem o slovenski glasbeni tis odi. Da. tako vzgojena mladina ima že danes v rokah usodo našw bodoče glasbene umetnosti: ona bo ustvarjala, ona srxii!a, sal sodi že danes, morda še Instinktivno, z ravno zato pravilno. Ne bo pa ntkol' pozab:l* v prvi mti g prof. Jeraja. kf }! le z IdcnHim rekel bi brezosebnim avojlai trudom p 1 emaesl k ta-tfm za'-b.dnm glasben* Tfmetnosri kakršne »*ro delezn1 mladi ljudje v naM domovini nikjer fn v drugih državah malokje. —Č.
— »Prodsna nevesta« kot slavnostna dijaška In IjMJtka predstava prt znižani cen«h V sredo, dne 12- tm. ob 16. popoldne vprizori se v operi v proslavo stoletnice rojstva B. Smetane opera »Prodana nevesta« v popolnoma isti zasedbi kakor se je pela z narvec^lm uspehom v nedtljo, dne 2. rm. Predstava je ljudska In dijaška ter so cene znatno znižane. Predorodaja vstopnic pv* dnevni b^agaJnL
— Jngoslovenskf delegati na smetanovi proslavi. Našim delegatom na Smetanovi proslavi poslaniku U. NeSIču. načelnika prosvetnega minstrstva Rista Odaviču in zastopniku beogradskih pevskih društev M. Milojeviču je posvečala praška javnost ves £aa največjo pozornost,   po prvih velikih
OB TRETJI OBLETNICI SMRTI DR. IVANA ORA2NA*
Jutri 11. t. m. potečejo tri leta, odkar je legel v prerani grob prvi starosta »Jugoslovenskega Sokolskega Saveza« — nepozabni dr. Ivan O r a ž e n. V neomajni ljubezni in v globokem spoštovanju se ga ob 3. obletnici njegove smrti spominja vse napredno Slovenstvo in ž njim tisočglave mno?:cc jugo-slovenskesa Sokolstva. saj je bil veliki pokojnik vzor naprednega Slovenca in vzg'ed jugoslovenskega Sokola. Temu vzorniku posveča njesrov pobratim Engelbert Gnagl ob 3. obletnici njegove smrti te-le v srce segajoče besede:
Dne 11   marca se obnavlja tretja obletnica smrt! brata dr. Tvana OraJns, prvega staroste Jugoslovenskej?a Sckol-skega  saveza.    Nagla  in nepričakovana smrt nam ga ie ugrabila, ko se je bližal vrhuncu moške moči, sokolske zrelosti Hi človečke popolnosti Nemila usoda je s kruto roko segla p- tem lepem življentu, ko bi ga najbolj potrebovali. Danes bi blažeče, vzpodbujajoče !n dvigajoče vplivalo na nas i vse, na vso veliko sokoTsko rodovino, ki gleda m čuti vrzel, še danes zevajočo v 1 naš:h vrstah! Srečna je samo ljubljena do- [ mača zemlja, ki brata starosto čvrsto drži i v svojem tesnem, hladnem objemu.. .
Velika je bila njegova ljubezen do domovine. Zaka, ta domovina, ko!;kor je združene v eno celoto v d?inašni:h naših državnih mejah in kolikor io čaka odre-5en;a zunat teh meia, je globoko in verno živela v niegovi du?i Že dolso prej, preden se je zrušil sti»r; svet krivic in nasilja in In nam je prav::a dalt* vsaj velik del tega,
Ikar   je   bilo,    kar   :e    in    kar   ostane j naše!   Njegova ljubezen je ob:emala   vse j brate ;n vse sestre, naš naraščaj In našo I deco z Iskreno toploto, ki jo more vse- j { bovati le prave sokolsko srce. Ni nam bi! ! brat semc po imenu, bil je naš z vsem svo-{ jim bistvem, z besedo in dejanjem, z mislijo j in <*ušo* 2e v letih mlndenške ogmevitosti t :n borbenost! je s svojfm! čuvstvi prekora-| čE tesni krog domačnost: In se razgledni j in razkrojil v vso daljino fn širjavo juge-j slovenskega in slovanskega sveta! Obseg I megovegp m!2'jonjn je smelost duha raz-
Sovjetska zunanja politika, j
bi občeval s njim z brezpogojno zaupnostjo in resnično vdanostjo.
Sokolstvo nam je dalo dr. Oralna ta* kega, kakršen se je adejstvoval v javnosti in kakršen se je podpisal v knjigo svojega življenja g zadnjo energično potezo zveste desnice 1 Sokol Orale« stoji pred vsemi drugimi, brat Oralen je med najdražjimi našimi Imeni, brat starosta je na viru današnjega našega Sokolstva. Ig njegovega srca neusahnjeno žubori  vrelec svežega
definitivno priznanje sovjetske vlade s
Londonski sovjetski poslanik Ra-kovsky se je mudil nedavno na svojem potovanju Iz Moskve v Berlinu, kjer je pojasnil novinarjem nekatera važna vprašanja glede ruske zunanje politike
Zveza sovjetskih republik Je Že dane« ena najvažnejših mirovnih sli in, kakor vse kaže, bo Moskva v doglednem času igrala V mednarodnem življenju prvo vlogo. Da pa doseže ta svoj cilj, mora skrbeti v prvi vrsti za sanacijo svoih razmer. In to je *isti motiv, ki nas sili.
zemlje, oploja fn napaja desettisočere množice, ki zavestno m tvoreče služIjo klej! in jo prenašajo z delom v življenje! Eno je samo. česar ne vzame smrt: življenje, ki je vredno življenja!
★   ★ *
JnjjosloTcnskcmo Sokolstml
Meseca junija t. 1. se bo vršil v Č. Budjejovicah pokrajinski zlet češkega Sokolstva v zvezi z vojaškimi sveča« nostmi v spomin velikega husitskega vojskovodje Jana Žižke iz Trocnova, katerega ŠOOletnica bi se bila morala vršiti že 1. 1920., ki pa je zaradi vojne Češkoslovaške s takratno boljševiško Madžarsko morala biti odgođena.
Za letošnji zlet in ž njim spojene slavnosti se vrše živahne priprave. Bu* djeviški Sokol je kupil krasen otok pri stoku rek Vltave in Malše, neposredno tik starih mestnih zidov, ki ga name« rava sokoiska marljivost in energija v kratkem spremeniti v sokolski stadion, kjer bo telovadnica in teiovadUče na proste aj.
Most na ta »Sokolskv ostrov« se že gradi. Kmalu, čim bo dovolilo vre* Tr*.e, se prične z gradnjo telovadišča v izmeri 120 V 80, kjer bo lahko telo« vadilo 1840 telovadcev in gledalo 20.000 gledalcev.
Zanimanje za ta zlet jc že zdaj v Češkoslovaški v«5IiVan.sko. Praška župa namerava priti korporativno. t=ko tudi Doinjeav^trijska, kajt* Cehi dobro ve« do, kaj pomeni za nje Trocnov. selo blizu Rudjejovic, kjer se ima vrSiti dru«
stranke.
strani Macdonaldovega kabineta. V to : svrho bo sklicana posebna konferenca, i na kateri bodo rešeni vsi sporni pro- \ blemi in odstranjene vse ovire na poti , k zbližanju med obema država;na. Glede značaja priznanja je Rakovskij izja-vil: Kategorično odklanjamo vsako pri- i zadevanje, da bi Angleška vlada prizna-la sovjete samo nepopolno in pod go-tovtnd pogoji. Angleško priznanje more biti popolno in brezpogojno. Na tem stališču stoji tudi Macdonald. Mogoče je, da ne pride med obema državama do ; pogodbe v nobenem vprašanju, toda ta j j okolnost nič ne spreminja juridičnih od- j j nošajev med 5 SR in Angleško. Res, » ! taki odnošaji ne morejo biti čisto nor-i malni in prijateljski. Toda, ker težita I obe državi za tem, da uredita medse-I bojno življenje po načelih prijateljstva j j in zaupanja, smo pripravi eni storiti vse, j I da realiziramo sklep drugega zveznega . J kongresa sovjetov, ki smatra za prvo [ i nalogo sovjetske zunanje politike ureditev odnošajev z Angleško. Bistvo na-j ših pcgaianj bo v tem. da ustvarimo po-:: goje za široko in tesno gospodarsko so-I delovanje z Angleško. Vse ovire, ki so | : na poti k dosegi tega končnega in naj- j ) važnejšega ciija, morajo biti odstranje- : ; ne.   Težko pa je povedati, katera teh ! ovir jc glavna. Za svojo osebo smatram, I Ua ic kardinalna zapreka — antagoni- i /-.eni ined obema državama — že odstra- i j njena. Dani so vsi pogoji, da se med , j seboj porazgovorimo in sporazumemo.
Društvene vesti.
— Sh?*d za žensko bolnico. Napredna
ženska drušrvo so se zbral* v soboto v damski dvorani kavarne Crnona, da se posvetujejo, kaj in kako bi se pomoglo žen^kf boinici v Ljubljani. Predsednica ga. Tavčarjeva je orvorila zborovanje s pozdravom na navzoče zastopnice ženskih društev. Konsmtiralo se je, da so bila zasto* pana sledeča društva. Splošno žensko dru* štvo. Kolo jugoslov. sester. Kolo Iz Most. Društvo učiteljic. Šentjakobsko gospodar« sko napredno društvo ženski odsek, Athe^av Klub Primork, ženski odsek Orjune in društvo dijaških gospodinj. Tajnica ga. G o v e» k a r j e v a je prečitala stvaren in dobrd premfšl;en referat o Ženski bolnici, kjer Priman;kuje vsesa ter poziva ženstvo, da se zavzame za zavetišče ker pravi pregovor »danes meni. jutri tebU Država nam Je dala zgradbo in najnujnejše pohištvo, za drugo pa sc moramo pobrigat! same. Tndl v druglh državah n. pr. v Angliji vzdržuje žen«=rvo samo svoje bolnice. Po prečfta-nem referatu je predsednica pozvala navzoče, da stavijo predloge za akcijo, ki bt bila v pomoč žen. bolnici Predlagalo se je: 1. Naj se napravi prošnja na Rdeči krti v Beograd; 2. Naj bi sc izdelala ročna dela in predajala v ta namen; 3. Naj se napravi Bazar, kier bi se v isti namen prodajale najraznovrstnejše reči: 4. Naj se piše na Osrednji urad bolniške blagajne v Za*-greb; 5. Naj se nabira za bolnico perilo. Zastopnice vseh društev so obečale sodelovati z vso vnemo sa] se zavedajo dolžno-
sti
0 del slavnosti. Zato so že sedaj ob« i Vzemimo na pr. najbolj pereče vpraša-
ijubilt svoio udeležbo na tem zletn minister   Nar.   Obr.   Udržai. fleneral
ja potreben blagovni in finančni kredit.
nje dolgov. Zahteve in protizahteve so take. da je mogoča rešitev tega pru-Mittcrhaoser, gen. fnsp. Machar, praški i blema samo pod pogojem, da dobi Rusi-fur»an dr. Bdr.a in celo predsednik C S. R., Masarvk.
Vroča žeija vseh tukajšnjih Soko* lov je. da se tudi Jugoslovenski Sokol v kar največjem številu udeleži tega z-eta in vabi zato vse jugoslovenske Sokole, da nas po možnosti posetiio vsaj ob glavnih sokolskih dneh, t. j. 29. in 30. junija t. L
Program izpolnjuje skoro ves me« rec junij. — Predzletni dnevi 11., 14.. 15., 22. junija namenjeni So naraščaju.
do svoj-ih sovr3*r**r. Koncem zborovanja je predlagala gdč. $teb?jcvn. naj se na napad v »Slovencu« odgovori s tem, da se med navzočimi nabere prvi prispevek za žensko bolnico. Nabralo se je take 800 Din.
— čajanka v Mladiki. V nedeljo popoldne se je vršila v Mladiki čajank*, ki so
mancni Kreuu. ; jQ prjr-dile gojenke Gospodinjske šole pod To je poirebno tudi razvoj naših trgov- * vodstvom prof. \Vcsncrjcve. Čajanko jt po« skih stikov z Angleško. j setila najodličnejža ljubljanska dnižba. Ste«
V zvezi Z  različnimi govoricami O ; -.lini gosti so z zanimanjem sledili igrokazr* spremembi stališča sovjetske vlade na- i čojenk in no-rneje uživali dobrote močnarilf pram Društvu narodov je Rakovsky iz- i in drugih jed; ter izboren čaj, ki so j»a pri. javil:   Društvu   narodov nismo poslali : rcdi1c in ovirale pridne gojenkc t -nobenih novih deklaracij. Toda ker pri-I dobivamo nove prijatelje, postajajo tudi | ; za nas vsi evropski in svetovni proble- j f mt aktualni. Naše staBŠče in razmerje I i do Društva narodov je znano. Že v 2e-
Dne 29. in 30. junija bodo glavne so« \ nevi smo povedali jasno in odločno, kolske svečanosti. Nastopijo te'ovadci j kakšno je naše naziranje glede te med-mlajši in starejši, bratje in sestre poj* [ narodne institucije. Navzlic temu, da dejo v sprevodu na teiovadišče. Popol« j zveza sovjetskih republik ni včlanena dne dne 30. junija bo izlet na Trocnov, \ v Društvu narodov, pa smo pripravljeni rojstni kraj Jana Žižke, kjer bo snre* ! Podpirati vse njegove ukrepe, ki stre-
{ me za omejitvijo oboroževanja. Mi se j borimo za ta končni cili, ki edini lahko odstrani  nevarnost  novih oboroženih I konfliktov toda samo pod pogojem, da bo oborožena sila vsake države pro-
tegnula po ukazu hotenja .n pozitivnega ustvarjanja preko vseh pregrad in nastav in v bratu Oražnu izobiičila tip ponosnega in samozavestnega slovanskega meža in idealnega Sokola!
Svoje imetje je ostavi] našemu zdravniškemu naraščaiu v pomoč. S tem je nameraval zagotoviti podporo enim, ki se iPripravHajo na odgovorni in vzvišeni poklic prijateljev dobrotnikov in zaščknikov trpečega človeštva. Zdravnik naj lajša bolniku telesne bolečine, a naj še veliko bolj skrbi za ojačenje njegove odporne sile. da se prepreči izbruh in razširjenji boleza. Zdravnik naj s pr-jazno, veščo in prepričevalno besedo bedr! obupanca In leči duševno rano, ki največkrat uničujoče učinkuje na ves organizem in povzroča človeško propast. Zdravnik stoj v službi svojega naroda dobesedno noč in dan — samemu sebi za dni i vsakemu drugemu prvi! Tako vzorno je umeval brat Oražen svoj zdravniški Poklic, in nešteto je primerov, k: pričajo da sta mu brli dobrota in blagoduS-nost stalni zvesti sprem'jevalkl, kadar je hite! k bolnikovi postelji, ziasti če je stala v siromašnem domu.
Ni nobenega dvoma, da je hotel brat dr. Oražen postaviti zdravniški naraščaj, ki mu naj njegova oporoka pomaga pridobiti si zdravniško diplomo, v službo ljudstva po Sokoistvu, ki mu jc glavna in najvišja naloga telesna in nravstvena vzgoja vsega naroda brez izjeme in razlike. Zdravnik v službi Sokolstva In s Sokol-stvom v službi naroda! Tako se glasi idejna globlja stran listine, ki jo je ostavi! naš brat starosta kot vidno in trajno dokazHo ideainnstl svoje poslednje volje. Kadar se misel na smrt izlije v veliko dejanje je smrtniku delež posmrtno žrvljenje, ki prehaja od roda do roda v posledicah del!
Toda vseh teh spominov, ki nas trajno vežejo z bratom Oražnom, bi ne bilo, ako bi jih ne spletla med njim in med nami njegova jaka soklska osebnost, ki se je iznad viharjev srca in življenja razvila kot osnovna in bistvena črta njegovega značaja. Cim bolj je prodrl v lepoto, bogastvo, m pomembnost sokolske ideje, tem rajši hi tem lažje se je brat starosta odmik al vabam in lokavostim vsakdanjih prilik, teženj, bremen in bojev, ker je dospel do spoznanja, da je treba sokolovanju celega moža. kakor je treba vsaki veliki idejni ne-deljene In nedeljive ljubezni, požrtvovni- ,
nosti in deloijubnosti! Zato pa ni bilo ni- j nfclh tro«no*w j«, da pa*»
kogar med nami, ki smo ga poznali in sc ' mm\l%m VIII. fti«*dri»t»nidnl m'm treni X iskrenem bratstvu oa.laajill oani ki ne i talatajai v Prafi od 16.—U.
porcijonalna njenemu ozemlju in obrambi njenih granic. Samo Pod pogojem, da vse države priznajo to načelo, smo za | maksimalno omejitev oboroževar ja.
Glede vpliva, ki ga ima priznanje sovjetov od strani Angleške na rusko-
govoril jim je: Iz tega še ni treba skic- j nih tehnikov v LJubljani« se vrši I pati. da moskovska vlada ignorira erni- i l- l- v gostilni Turk, StreJiška nt 22.
igno
nentno važnost upostavitve normalnih
govori!  slavnostni  govor brat doktor S c h e i n e r starosta Č. O. S.
Torej jugoslovenski bratje, juni ta mesca nasvidenje v Č. Budjejovicah!
Nazdarf
Zletni odbrr v Čeških Budjejovicah. ★  ★ ★
Resimo sokolski Tabor!
— Slovstvo ČrŠ&csl^vsš" !b SoTvolov. Časopis *Sokol« praznuje 50 Ltnrco svojega obstanka. Ustanovil ga je Tyrš, za njim ga je sk^zi več let ureieva? Scbeiner. danes pa je njegov u-edniU Bcnda, »Sokol« je časo-sopisni predstavitelj takorekoč vse zgodovine Sokolstva ter begat vir za njegov študij. Po ustanovitvi »Vestnika Sokolske-ga« se je razvil v sokolsko revijo. Iz vsebine novega letnika je pos:bno pozornost zbudil Schcinerjev članek o doslej neznanih in mestoma tragično Pretresljivih podrobnostih iz poslednjih dni Tvrševega življenja. — Tudi na Moravskem se sokolsko časopisje   kar   najlepše    razvija Brnski
»TyrŠ«, ki ga spremo ureja L. Jandaskl, I stikov s francosko republiko in franco-si prizadeva, da b; zbudil obširnejše in ži- ' skim narodom. Potreba predvojnih med-vahnejše javno zanimanje med Sokolstvom. | narodnih kombinacii ie po voin: odpa-Uspehi njegove ;ežn:c bodo dragocen pri- ; dla in osnovna zadača sovjetske zuna-pomoček za orijentacijo vsega Sokolstva. j nje ,mk je sedaj t da sklene Izmed slovtskih sokolskih glasil zavzema ^    . *   _       Xt. u
odlično mesto .Zobor«, list Nitranske So- ž sporazum Z vsemi narodi, vštevsi tudi kolske župe. To glasilo svedoči. kako vi- I Francijo. Naša politika ne more favo-soko se more povspeti i na Slovaškem so- i rizirati nobene države. Njena vodilna kolski tisk, ako prrde v spretne roke. — Poleg periodičnih glasil je vredno omeniti še »Ročenko sokolskvh činovniku« In »So-kolsky kalindarik«. Izšla sta že drugič, kar priča, da ustrezata potrebi. Vsebino »Ro-Čenke činovniku«, ki je že sama na sebi jako bogata, se izpopolnjuje Istočasno izdana brošura »Stavba sokoloven a cvi-čišt soko!skyh, jejich uprava a vnitrni za-flzcni«, ki jo je sestavil stavbni odbor COS ter uredil ing. L. Čižka (124 strani fn 20 slik). Okoliščina, da se je pokazala potreba take knjižice, je pač jasen dokaz, koliko ie prispevalo Sokolstvo v rešrnje vprašanja stavbnega gibanja v dobi največje stavbne krize. Bratska požrtvovalnost, ki se je izkazala pri stavbi sokolskih domov, je najboljše izpričevalo za zdravo nravno Jedro, ki se je ohranilo v krilu češkega naroda tudi v času političnega peianja ta korupcije.
dinjske šole. Čajanka je potekla v prijetnem razpoloženju, zlasti je ugajal nastop gojenk* v igri. d^hro petje, kuharski balet in kuplet."
— Čcškoslovenska obec   v LJubfJnnt
fe imela dne   28. januarja ti. v dvoran* »Zvezda« prireditev v prid otrokom inva* lidov In slepcev. Od omeniene prireditve I je izroči predsednik Jan Ružička čist! do» bfček ge. Pranji dr. Tavčarjevi, ki je vso* to sprejela z iskreno zahvalo do odbora Ceškos'ovaške   obci In z   naročftvijo, da [ da se ima denar razdeliti po namena Ce* : škoslovaškega odbora.
— Okrožni klub jugos!minskih dobro* j vol/cev v LJubljani javlja, da se tomesečnr
sestanek preloži na poznejši čas. Meato u> čas istega se pravočasno objavi.
— Sonorni zabavni večer lavnih name* ščencev v »Kazini« ie uspel nadvse priča« kovano. Ogromno število udeležencev Je napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Malt
j incident mladega Inteligentnega pijančkn nI motilo navdušenja. Le škoda, da ie zsdnll moment odpovedalo napredno 5t-hkobsko
t nemške odnošaje, je Rakovskij mnenja, j društvo s svojim pevskim zborom In gledališkim odrom udeicfrbo. kar Jc povzročilo pripravljalnemu odboru nemalo zadrego. Ađ hoc sestavljen? komični prizor Je udeležencem nudi cbilo zabave. GO. JCoritzkv fn Rus zaslužita vso pohvalo. O. Krape* Je i nizko ceno dobrih pijač in jedil mnogo pri-
da bo utrditev mednarodnega položaja i SSSR še bolj zbližala ruski in nemški i nared. Rapailska pogodba ni in ne bo j izgubila svojega pomena kajti ona ni vzrok sovjeisko-nemškega prijateljstva, i
temveč njegova posledica, ker se širijo J POmogel k veselemu "razpoloženju. Posebna vesti, da namerava sovjetska vlada po- j hvala pa neumornim godcem pod vodstvom stati dosedanjega pariškega zastopnika j g. Bučarja, ki so odlično pripomgli k zaba-Skobeljeva z vsem osobjem v London, ! so novinarji vprašali Rakovskega, kaj | je s francosko-sovjetskimi odnošaji. Od- |
vi
in veselemu razploženju.
— Strojni fn stavbni tehnlltL Ustanovni
občni 2bir ^Organizacije strojnih in stavb-
5. marca' ob 1O.30L
Dolžnost
misel Je zaščita interesov onih narodov, j ki so v okvirju zveze sovjetskih repu- J bitk. Naš cilj je bil in ostane: mir in ! bratstvo vseh narodov. Zato ne ločimo I Nemca od Francoza ali Angleža in da- | jemo prednost tistemu, ki prihaja k nam ;. z dobro voljo in odkritimi nameni. Vsak ; narod, ki se bori za svoje pravice in I vsaka država, ki je v nevarnosti, da io napade in podjarmi druga, najde pri nas ! zaslombo in podporo. Kot odločni na- : sprotniki vsakega nasilja, zatiranja in iz- j koriščanja tako v mednarodnem kakor j tudi v družabnem življenju pa ne more- I mo dovoliti, da bi se za našim hrbtom | In na naš račun sklepale kupčije, ki . ogrožajo svetovni mir. Zato so nam dobrodošla vsa sredstva za politično, gospodarsko in prosvetno obnovo Rusije, kajti edino močna Rusija na čelu z de-lavsko-kmetsko vlado in urejena po federativnih načelih lahko zavzame v j mednarodni politiki odločilno mesto In t postane tisti faktor, s katerim bo mora- 1 la računati evropska diplomacija pri sklepanju  tajnih  ofenzivnih  pogodb. »
Kino „ljubljanski dvor"
Samo tri dni I ■* zamudite-1
30., 11.p 12. marca 1924»
6iaielegantne;$9y   na j prsat ne* sljivejši film tm sezijei
Živi mrtvec4'
M
(Bigamija.)
Po motivih  glasovitega romana stavnega ruskega filozofa grofa Leva Tolstega. V glavnih vlogah elita filmskih igralcev:
Margit Barnay, Alfred Abel« Heinhold    Schflnzel,    E. v. Wintersteinf Olga Engl.
Prekrasne in najnovejše to a* lete.
Izredne aeene polne Sjuneznl in lepote.
Predstave i 3., Vi 5.v 7« S«i
»5 L O V ffNSKt  NAROPt,  dne 11, marca 1^4
Dnevne vesti.
V Lmbuanu dru
Krščanstvo in klerikalizam je dvoje.
Preko Avstrije in Bavarske so sc ] klerikalci povzpeli do angleške delav- • ske stranke, ki baje tudi »docet«, da j je klerikalizem ediiiozvcličavna politič-■a parola. Macdonald je izjavil: ReSi- | tev naših problemov more prinesti sa- i mo krščanstvo. In Clynes izjavlja: Ker i sq socialni nauki pravzaprav le apli- j kacija krščanstva na gospodarsko živ- ; ljenje, zato socialistična država brez j krščanstva ne more imeti obstanka. Podobno izjavo je podal rlcnderso:i iti ■ vsem trem izjavam se pridružujemo tu- j dj rm, samo nekoliko drugače, kakor | klerikalci, ki istovetijo krščanstvo kot eno največjih moralnih in etičnih vrednot, ki je bila prvrtno namenjena človeštvu za njegov duhovni preporod, za | zmago duha nad materijo in za uredi- j tev medsebojnega privatnega, narod- j nega irt državnega življenja po načelih ; miru, sprave, ljubezni, usmiljenja in j podpiranja, z današnjim katolicizmom | in klerikalizmom, ki sta si scgTa v rako, da se skupno borita proti temu krščanstvu. Klerikalci hočejo sugerirati nezavednemu ljudstvu s pomočjo demagogije prepričanje, da med krščanstvom, kakor je izraženo v življenju prvih kristjanov in svetem pismu, ter med onim, ki ga nosijo oni na jeziku, n! nobene razlike. To pomeni spreminjati noč v dan in trditi, da je Črno belo. Od katakomb in rlmskfh. amfitcnfrov, od življenja prvih kristjanov v zajed ni-cah, od prostovoljne rnueeniske smrti v levjih žrelih, od Krista v raševini in z bosimi nogami, od njegovih apostolov, ki so deli'1 dobro in zlo s svojimi učenci, pa do današnjih katedral, siiojnih procesij in parad, brezskrbnega življenja, bogastva in razkošja cerkven h veljakov, rimskega papeža, kardinalov, nadškofov, škofov in drugih cm m ene. ki so v vsem življenju in nehanju pravi antipod! Krista in apostolov, je dolga pot z neštetimi metnmorfozami ln fal-z:fikacijnmi. Istovetiti eno z drugim tn podtikati anglcšlrm državnikom, da hočejo rešiti socijalne probleme s pomočjo tega potvorjenega krščanstva, p mc-:Hl ali popolno ignoranco, ali pa jezuitsko zavijanje.
Toda politična ka'kulacija prenese z ruskim boljševiki so klerikalci 'Simpatizirali in koketirajo §e danes, v jkojlkor konvenira njihova akcija strankarskim računom. In glejte, tudi tam v ^sovjetski Rusiji je vstal mož, ki je začel aplicirati krščanstvo na gospodar-jaba in družabno življenje.   Sovjeti so mu pomagali in njegova aplikacija je Sla po cerkvah, pobrala iz njih nepotrebno zlato in dragu'je, odprla zlate in ♦arebrne grobnice,   kjer so ležale dozdevno nedotaknjene relikvije svetni-ikovt pokazala vernemu ljudstvu, da je ;vse to humbug a la vodiška JoTianca in Izbila duhovščini iz rok posvetno oblast. To je bil prvi korak, brez katerega je seveda aplikacija krščanstva na praktično polje nemogoča.   Dokler se namreč   cerkvena hijerarhija koplje v razkošju, ljudstvu pa obeta peklenske muke na onem svetu, če si ne bo zaslužilo ve-nega zvclicanja s trpljenjem in pomanjkanjem tu na zemlji, so vse krščanske ideje brezpomembna, mrtva fraza. Take, tudi za naše politične in aoeijalne razmere prepotrebne aplikacije, pa se naravno klerikalci zelo bojo in v tem leži glavni vzrok, da so napram inteligentnim slojem tako hiper-$Tovenski, revizijonistični, avfonomistič-ni in samcodločilni, napram preprostemu ljudstvu pa »katoliški« in >krščan-ski«. Aplikacija ene same božje zapovedi na praktično življenje bi zadostovala, da postanejo ti klerikalci najhujši sovražniki tistega, ki bi jo izvršil. In zato se nam zdi smešno sklicevanje na voditelje angleške delavske stranke češ, da hočejo urediti državo po krščanskih načelih.   Sami se, klcrika'na gospoda, v praksi najbolj upirale in bojite tega, kar zagovarjate v teoriji.
★   ★ *
—= Na naslov g. velikega župana. V rokah imamo dekret mestnega magistrata z dne 16. 2. 1919. št. 2487. ki se glasi: »Občinski svet izvolil Vas je v svoji zadnji seii z dne 11. februarja 1910 na temelju § 20, točka 4. dež. zak. z dne 23. oktobra 1912. (št. 66 dež. zak.) za svo;ega zastopnika v mestnem šolskem svetu za novo šestletno upravno dobo. ki se pričenja s 1. januarjem 1019. . t t Zupan dr. Ivan Tavčar.c — Vprašamo g. velikega župana, kaj je z mestnim šolskim svetom, zakaj ta korporacija Že od 1. 1922 več ne funkcionira, dasi traja funkcijska doba njenih članov, kakor določa zakon, *est let, torej se kon-'ča Šele koncem leta 1925? Menimo, da je le čas da se napravi konec absolutističnemu režimu župana dr. Perica v mestnem šolskem svetu. Zato pozivamo Z. velikega župana, da že vendar enkrat POikrbi za to, da bo jel mestni šolski svet zopet redno iunkciionirati in da sc
10. marca 1924,
ne bodo nadalje več kratile zakonite pravice v to korporacijo redno izvoljenih Članov!
— Jubilej vodltela fužISklh Srbov.
Danes praznuje 701ctnico rojstva zaslužni lužiško-srbski narodni bojevnik profesor Arnošt Muka. Kdor pozna uporno borbo lužiških Srbov za ohra-niev svojega rodu in slovanske narodne zavesti, se spomni danes plodonosnoga dela tega veterana Južiškcga preporoda, ki je sprejel po Hornikoci smrti njegovo idejno dediščino in deloval vse življenje požrtvovalno in neumorno za blagor svojega izumirajočega plemena. Mnogo zaslug si je pridobil Muka za »Srbsko Maticoc kot urednik njenega »Časopisa« in ustanovitelj lužiškega narodnega in zgodovinskega muzeja. Muka je bil rojen 10. marca 1°54 v Wul-kym \Vosyku v Gornjih Lužicah, Študiral gimnazi o v Budyšinu in univerzo (klasično filologijo in slavistike) v Lip-skem. Po končanih študijah seje posvetil kot gimnazijski profesor slavistl-ki in delu za svoje rojake, med katerimi je kmalu zaslovel kot vnet narodni bojevnik i nag:lcn voditelj. Njegovo literarno delovanje sc pričema 1. 1?76. Leta 18^2 je ustanovil mesečnik »Lužica«, pričel z izdajo zbirke »Srbsko gledališče«, izdal nadal c delo H. ZeHcra in številne zbirke lužiških narodnih pesmi in povesti. Glavno njegovo delo je »Statistika Srbov«, ki je iz^aiala v cme-njenem »Časopisu« Srbske Matice in vzbudila veliko pozornost no vsem slovanskem svetu. To je dosedaj najbogatejši vir za npoznnnjc zgodovine lužiških Srbov. Pok~g številnih drugih manjših del in razprav je izdal tudi obširno razpravo o klasični fi^ologiM. Deloval jc tudi na političnem pol:u. Sadovi njego-vevega dela so znani pcl°s ožjega kroga znanstvenikov tudi celokupni mladi Lužici in v kolikor misli in čuti po njegovi zaslugi. Muka pomeni del narodne revolucija v srcih današnjega Južiško-srb^kega poknlenja. Tega zaslužnega moža sc spommjaio danes ne samo njegovi ožii rojaki, temveč ves slovanski svet. Ceško-Iužiško društvo v Pragi »Adolf Cernv« proslavi njegovo 701et-nico v soboto 15. marca. Profesor Muka se jc živahno zanimal tudi za slovensko književnost. Bil je dober prijatcli pokojnega našega pesnika Antona Aškerca. Pred dobrimi 15 leti je posetil tudi Ljubljano, živahno se zanimajoč za naše kulturne in politične razmere. Pri tej priliki se je oglasil tudi v našem uredništvu in si ogledal našo tiskarno. Do vojne je nam često poslal kako zanimivo lužičko publikaciio. Zaslužnemu slovanskemu borcu kličemo ob negovl 701ctnici tudi mi: še na mnoga leta!
_Kako morajo občevati predstavništva tujih držav z našimi oblastmi. Ker se ie že večkrat zgodilo, da so se obrali predstavniki tujih držav v naši kraljevini, kakor razna poslaništva in konzulati, naravnost na posamne oblasti in zahtevale takih in drugačnih po-lasri! in podatkov prosi ministrstvo za zunanji dela. da naše obiasti na vprašan a., ki prihajajo naravnost od teh predstavnikov, ne odgovarjajo, ker jc ?4h>a pot in eumi način, po katerem smejo omenjeni predstavniki občevati z oblastmi naše države ta, da se za vsa pojasnila obrneo na ministrstvo za zunanje dela.
— Tehniška srednja 2o!a v LJubljani. Na višji stavbni šoli, ki konča svoj štiriletni pouk običajno koncem zimskega semestra, se je vršil letošnji zrelostni izpit dne 6. in 7. t. m. K temu izpitu je bilo pripuščeno 13 učencev. Izmed teh ie napravilo zrelostni izpit 10 učencev in sicer 7 soglasno in 3 z veČino glasov. En kandidat je med izpitom izstopil, dvema pa je bilo odrečeno zrelostno spričevalo in sta bila reprobirana za eno leto. Odlike ni bilo nobene. Izpit so napravili: Bizak Viktor soglasno, Mronek Josip z večino glasov, Kalin Marjan soglasno, Lavrenčič Franc sočasno, Pcpič Zdenka soglasno, Stepan-čč Hinko z večino glasov, Škof Ludvik soglasno. TrČek Ludvik z večino glasov.
— Sl;ko kralja Aleksandra In kratico Marile za šolske sobe. V Zagrebu je rvrd-ka Jovanovič založila v primerni velikosti kralja Aleksandra hi leraljlce Marije slike "m se obrnila na šolske oblasti glede nabave. Kraljeve slike se nakupijo, ako bo tvrd-ka dovolila primeren popust.
— Za primonke akademike. Klub sle« venskih akademikov v Padovi, »Nanos«, nam poroča sledeče: Za visokošolec, ki pri« dejo z ljubljanske ali druge tuje univerze brez izpitov, ne veljajo vcČ ugodnosti, ki so se jim nudile doslej. Če je dijak imel pet semestrov, so mu šteli Sest semestrov In ga sprejeli v četrti letnik. Letos ga sprejmejo v tretji letnik in odbijejo semester, ki je odveč. Pazijo »clo ns to, kako je v dem i« soriju, kjer stoji sapiaano: mex q. 1. m. solum .v semestua computabilis sunt.« Ce pride dijak s prvim državnim Izpitom« mu pri« majo pet enakovcljavnih izpitov, n. pr. pri prava 1. Institucije rimskega prava; 2. agoaj dovina rimskega prava; 3, rimsko pravo; 4. zgodovina ital?lanskega prava: 5. cerkve* no pravo. V Sieni priznajo trenotno is dva več, in sicer: 6. etatistike: 7. pravna filozofija. Toliko v vednost visokosoleem, ki se mudijo vpisati na Dadovansko univerzo.
— Zakon *> raJeVre — rlecVacev. Neme* nlk našega lista nam ftiie: Ovadil sem te dni nekega tatu, a sem dobil od sodile« oh* vvstilo, da moram vlogo kolk ova ti s 5 Din. Vprašamo, sli ni v javnem interesu, da se preganjajo zločinci, ki so nevarni javnemu redu? AH bo državna oblast zasledovala seme tiste zločince« proti katerim bodo vlo« Pene kolk ova ne ovadbe? Tstovom se obe« ta jo pri nas lepi časi! Zares brihtni so ljudje, ki so si izmislili, da morajo biti »taksi« rane« celo vloge, ki opozarjajo oblast na zločince, nevarne državnemu redu I To je zakon o zaščiti — zločincev I
— Kolegijalni veder drnirva »Pravnika« v sredo 12. tm. ob 10. zvečer v restavraciji »Zvezda« Gg. članf se vabijo, da se sestanka mnogobrojno udeleže.
— Odbor obrL ead. iole ▼ Domžalah se zahvaljuje obrtnikom prirediteljem, gostom in vsem. ki so pripomogli k gmotnemu in moralnemu uspehu zadnje obrtniške igre v prid nnši obrtni toH.
— Mednarodni lilozofskl kongres v NcaooJju. Začetkom meseca maja se vršo v Neapoliu velike siavnostl. Tamošnie vseučilišče slavi svoj Jubilej Ob tej priliki se vr5i od 5. do 9. maia peti mednarodni filozofski kongres. To bo prvi mednarodni lilozofskl kongres po vojni in so se že priglasili udeleženci skoraj iz vseh držav. Konjrres bo rnzdel'en na 10 odsekov In sicer: I. metafizika, logika In noetika; 2. estetika; 3. etika: 4. f;ltzofija verstva: 5) filozofija prava; 6. zgodovina In filozofija znanosti; 7. psihologija; 8. pedagogika; 9. speciolo-g>!ja: 10. zgodovina filizofije. Za razprave so določeni sledeči jeztfct: italijanski, francoski. angteSki. španski. nemSkf in latinski. Kongres rrosiavi tudi 650. obletnico smrti Tomaža Akvinskega goveri belj^jski kardinal Mcrcier) ter 200 letnico rojstva Ima-nuela Kanta.
— Luž ?ko srbski narodni delavec v nra«slav?. V sredo je prispel v Hrarslnvo !uZ?5ko-srbski narodni delavec ev. župnik Dobruckv rz Budvšin«, čigar oče je bil župnik v MoSovcah. Dobruckv, ki je član predsedstva Iuž«$ko-srbskega narodnega odbora, je bil obsojen radi širjenja nadjo-nalne misli med svojim ljudstvom na mesec zapora in mora v oktobru zapustiti svojo Župnijo. V Bratislavi je bil gost Župana dr. Okanrka, včeraj pa Je posetil evangelskega Skota Zocha v Modrv.
— Iz carincke službe. Andrija J o v a-noviču ie potekla pravica do carinsko -posredovalnega poslovanja pri carinarnici v Bohinjski Bistrici.
— Nabava stolov za mestno n nožnico. Mestna občina potrebuje za ubožnico 100 navadnih stolov s trdim seda lom. belocHe-skanih. Ponudbe ie vložit- pismeno pri mestnem gospodarskem uradu med običajnimi uradn'mi urami in jim ie, če mogoče, priložiti sliko. Na vsak način pa je navesti cene. Eventualna ustna pojasnila se dajejo isto-tako v mestnem gospodarskem uradu. Dobavo bi bilo izvršiti v teku 14 dni.
— Iz naf. gremija. Za dograjene stavbe se je podelilo uporabno dovoljenje naslednjim strankam: Trg. Fr. Stupici za novo vilo v Knezovi ulici; Ivanu Vizintinlju za novo vilo v Močnikovi ulici: Trboveljski prem. družbi za palačo na Aleksandrovi cesti; C. Cerar za novo skladišče na Sv. Petra cesti; A. Zalokar-Novaku za novo hišo za Bežigradom: Učit. tvornici učil za novo tovarno v Linhartovi ulici: mestni občini za dve novi stanovanji in dve delavnici poklicnega gasilstva v Mestnem domu; Ani Ver-llč za novo vilo na Blclwcisovi cesi; re-stavr. Fr. Mikliču za podstrešne sob? v Kolodvorski ulici ter tovarni za klej za novo stanovanjsko hišico. — Stavbna dovoljenja so se v mag. gremiju podelila v zadnji seji 7. t. m.: Fr. Zornadi za zgradbo visokopritlične hiše v Ilirski ulici: Pavli Pleterski za zgradbo visokopritlične hiše ob Korvtkovl ulici, obema s pogojem, da bosta tako močno zgrajeni, da se bo lahko zgradilo eno nadstropje; razen teh so bila izdana dovoljenja za zgradbo par delavnic In podobne objekte. — Podelitev me ŠČanstva brez takse. V zadnil seli mag. gremija se le na predlog podžupana dr. Stanovnika sklenilo priporočiti obč. svetu podelitev takse prostega meščanstva bivšemu obč. svetovalcu Jerneju Scrjaku In nadučftctju - ravnatelju Josip Cepudru; na županov predlog pa vpokoj. p|s ravnatelju Jerneju Boltarju. mag. slugi Nikolaju Rusa ter Petru Hablchtu.
— Novi poštni avtomnbf!. Vlada le dobila na račun reparacij Iz Nemčije 28 napol tovornih poštnih avtomobilov. Del teh avtomobilov Je ministrstvo že Izročilo raznim poštnim direkcijam.
— Vinski vzorčni scfcm se vrši ▼ Četrtek dne 13. marca v Seirrfču na Dolenjskem. Orvortev ob 12. opoldne po prihoda vlaka Iz Ljubljane. Gostflnfcartf ne zamudite ugodne prilike za nakup dobrega »Dolenjca«.
— Osemdesetletnico svojega rojstva praznuje d^nes, 10. tm. g. Josip Adamič, najstarejši kamniški meščan, vrvar in večletni odbornik mestne korporacije ter zaslužen občinski odborn'k. Jubilant, ki ie v družb! s pesnikom Jenkom in ožjim rojakom pisateljem Josipom Ogrlncem deloval za probudo Kamnika, je bil tudi Inicijator za zgradbo lične kapelice v Kamniški Bistrici. Kremenitemu možu* neomahljive-ga značaja ln vsegder naprednega mišljenja želijo vsi aiegovl prijatelji krepkega zdravja do najskrahi?jš?h mej človeškega življenja. — O. Adamič bo slavil osemdesetletnico v ožjem rodbinskem kroga na sv. Jožefa dan, 19. tm. Se na mnoga letal
— Celjska vesti. Olepševalno društvo ie v nedeljo popoldne ob 14. priredilo tombolo v veliki dvorani Narodnega doma. K tomboli Je prišlo toliko občinstva, da so bili vsi gornji prostori nabito polni. Dasi je vladala velika gnječa, se vendar af dogodila ni kaka nezgoda. Čisti dobiček tombole je namenjen društvenim svrham. ^ VI jok sat g «mo sonet dobili pri nas. Po zadnjih solnčnih dneh smo biti mnenja, da smo dobili fe pomlati, prišla na je nepričakovano nova slmn. katere letos noče biti konec. *■ V carlaaral na Saviaskan aahrefia ta vrti v torek ob
8. nri zjutraj javna dražba nagrobnfh vencev ter stare obleke po n?zki Izklicni ceni. — Lekarna Prt Marij| pomagaj Ima ta tedea nočno službo. — Sestanek Članov dem. stranke v celjski okolici se bo vršil v četrtek dne 13. tm. ob ! pol 20. zvečer v gostilni Gajick na Spodnji Hudimi.
— Maribonke vesti. Veliki župan dr. Plol pride po najnovejših vesteh v s >• boto dne 8. t* m. v Mar.bor ln prevzame svoje posle. — Nemška politika v gostilničarski zadrugi. Pred kratk m smo mimogrede omenili sluffal sovražnosti napram Slovanom in protekcije napram ino-zemcem nem?ke narodnosti od strani zadruge gostilničarjev in kavarnarjev. Med tem smo Imeli priliko se prepričati, da smo bili pravilno informirani. Omenjena zadruga bi se bila morala objektivno izrazi i o potrebi nadaljnega bivanja dveh uglednth inozemskih restavraterlev In sicer glede čchoslovaka g. §hhta (Grajska klet) in g. Stiklerja, restavraterla na glavnem kolodvoru kot Avstrflca. Pribrto Je. da g. 5tlkTer res ni dal nikdtr povoda kak^a sovražnega mišljenja naor%m na*l narodnosti In u-^l-va za to tudi spfoSno spoštovanje. Tudi je od naše strani priznano, da fe mof ftrokov-niak na svojem mestu. Zato tudi dvomimo, da bi imel cd strani sl^ven^V«« iavno^ti kak resnejši odpor. Ako smo cbi ktlvui na tej strani morrmo biti titd? m drug; strani to je g1~d~ e*. ?1rh*a. Oba rl*n^tn n^enlH konkurenčnih Interesov med seboj. O ^-»hta pa je v*eskoi?i narodnjrk ne samo kot Čeh. nego vsled njecoveea dolgega b'vanta med nam! se č*t*| tudi kot Jugosliven, je rdlčen Sokol ter član raznih. Izrazito narodnTi društev. V zndnf-m č.^su Se posebno u^eistvu-Je. da se napravi red t^d" v n"k"**^rh le Izrecno v ncm?k''h rokafi nohntnjoč;v! S" društvih. Baš ta Ž^Ha pa je Jnla gnstflnlčarslrj zadrugi povod da Je koncem ian"arja na neko vr»1?vno mesto gVde g Sfphta ooro-čala, da nima povoda g. plahte podnfmtl, ker Imamo dovolj na^^h Izurjenih gostilničarjev, ki so tudi zmofnf vodlU tako vefiko 1! obrt kot Je Grajrka kW. S posebnim po-! udarkom na se ebmfpfe geh^tena^ca drža-| va, če< da ona tudi našim državljanom v j Cehosiavijl ne dovoljuje gostilniških koncesij. Tako Je bilo mnenje gostllničarske zadruge glede g. Slahte. Dva tedna pozneje pa ie Ista Tatime* «!ede g. Stfklerla na Isto mesto sporočila najugorlneje priporočilo, da zadruga sama želi nadaljnje bivanje *. Stik-lerla v Mariboru. Ta dvoreznost v eni ln ist| stvari Je za nas tem vcčli šknndM, ker zadruge gostilničarjev in k?varnarj»v po s~*r-tl nemškega predsednika ne vodi več" k.ik nestrpen Nemec. Id bi se ravno v tem slučaju ne upal kaj tnkega poročati, nego vodi zadrugo gospod, ki se rad trka na Prsi kot odličen Hrvat in šc bnlj Čudno Jc, da taka snričevala JzdaJa zadruga, v kateri }e poleg Hrvata predsednika tudi tajnfk znz^ Slovenec In vodja narodnih socljal'stov g. 2mi-deH. Tudi so v nnčelstvu z^dnige Se dru?l odHčnf Slovenci. Upravičeni smo zahtevati pojasnila, v kateri soj! se Je storil sklep v zgoral pr.ved^ni z^d^vf. — Nova zima. Po krasnih tomTh dneh Je v petek nepričakovano nastopih z novim sneženjem nova z'ma. Sneg Je sicer zelo moker, vendar ie prines-i občutno oMzJcnJe ter nezdravo megleno vreme, ^nač^no Je. da se Je to vreme polav'lo med tem. ko Je barometer začel se vidoma dviga*! vf^-ko nad norntalo. — Boj draginji. V Narodnem d^mu se vrši v nedcHo veliko protestno zborovanje proti dragfnli ln korupciji. Protestu v veliki dvorani sledil obhod po mestu. Zopet odloženi prihod velikega župana. Z vrnitvijo velikega župana dr. PloJa iz Pariza nekaj ne more biti v redu Prvctno le bilo določeno, da se vrne že pred 1. februarjem. Potekel je ves mesec, minuli so tudi uradno določeni dnevi povratka, uradni-štvo pri oblasti se vsak dan pripravljajo na sprejem, toda g. velikega župana nI. Zadnje brzojavno poročilo zagotavlja prihod v sredo dne 12. marca. — Manifestacija proti draginji In korupciji. »Društvo JugosL državnih uslužbencev in vpokojencev« Je s sodelovanjem »Orjune« v nedeljo dopoldne sklicalo v Narodni dom veliko manifestacijo (pravzaprav demonstracijo) proti draginji in korupciji. Kl|ub slabemu vremenu se je dvorana napolnila. Zastopana so bila razna društva in korporacije n. pr. »Orjuna« Studenci, Zveza lugsl. železničarjev, društvo drž. nameščencev, društvo stanovanjskih najemnikov, društvo privatnih nameščencev, društvo poštnih uslužbencev In uradnikov, nabavljalna zadruja drž. nameščencev, krožek mestnih uslužbencev, Slovensko trgovsko društvo Itd. Zborovanje Je otvoril in mu predsedoval g. dr. StefanČič, Oovorili so gg. SkrJanc, Snnderl, Roglič, sod. sv. dr. Vidovlč In Kolšek. Resolucijo Je prečita! g. profesor Pcčevnik. Po zborovanju Je sledil obhod po mestu. — Tri dni sneg. Zadniim lepfm pre<Jpustnim dnevom je od petka dalje tudi na Štajerskem sledilo novo zimsko vreme. Sneži neprestano že od petka vštevšl celo nedeljo. Sneg je zapadel 40—50 cm v dolinah, v gorovju preko l metra. In vse to pri Izredno visokem barnmeterskcm stanju 7-1? — Na* rodno gledališče. Repriza »Cnrostre-!oc« v soboto |e trspela nadvse pričakovanje, ker so se popravili nekateri dosedanji nedostafki Posebno priznanje gre ga. MJ*-trovlčevi. — Velike zamude vlakov. Radi snežnih žametov Je nbtfča! v noči od a. na 9. marca vlak št. 225 med Središčem ln Čakovcem. Tičal Je 5 in pol ure v snegu. Celo osobje Je moralo pomaraM pri ooVdavanju snega s pomočjo prebivalstva. T»dl brzovlak Iz Budimpešte Je rad! tegs zameta prispe! v Marmor z »-urno zamudo. Brzovlak Trst-DunaJ Je dne 9. marca namesto ob 1.20 prl^nel ▼ Maribor Še|e ob TT.42. V Avstriji od SollJa dalle nič snena, jasno. Ta-d| na Koroškem Je leno vreme,
«ai Mariborska porota. Zopet nesrečno PreVmurje. Sedanja porota te bavi skoro izključno s Prckmurjem. Razgrinja nam samo žalostne slike. oosLdice madžarskega suženjstva. V soboto se It zagovarjal kc-mi 20-letni Kal mag Vaia, mlinarski pomoč-
nik Iz Sela pri M. Srbotl. Dne 11. Januarje
t, L je VaSa na cest; pri gostilni v Ncmsav-cih napadel mirno idjčepi Ludvika Flisar-ia, ki se je vračal s svejg ženo iz M. Sobote d^mov. Vaša. ki se i; vozil s ol;s. raje FJisarja obdolžil, da mi: |c mala pr.jt prj srečanju razusal rokav. Navalil Je na FJisarja z nožen., ga podrl v jarek kier za je sunil z nožem v trebuh s tako s lo, da je n:sar drugi dan umrl Ko so umirajočega Flifarja botelf spravit! s ce^tc v zo-stlno N. Henk č. se |e g^^t Ivčarka protivila ternu iz m:i?čevatij3, k:r Je umirajoči svojičas ni hotel pa-<čl:i Vaša Ull dejanjf ln se slovarja na popolno pijanost. Česar pa mu porotniki niso verjel; |cr mi poma-rali d- o !*?tne tež e i-Če. — Porod v t »-norih. Kot drugj sl-ičnj b: moral priti na vrstr> umor. ke.tercRa sta obt'o!2ena Jofef Benko in njegova sestra Barbara. Ker pa je obto^enka v noč? pred razpravo y zaporu por^r'na. s? |e raznrava preložila.
— Smrtna kosa. Umrl je pti kratki bo* lezni Rudi Blscknl učenec VI. rarr^
sin e. P. Rischofrt, sl^šččnra v Rotri dolini i*. 233. — Pofrreh se vrši denas ob 4. popoldne iz invne bolnije k Sv. Križu. Naj v ovni poč'va!
— Pr«|ava dolgov m 'erjatev v trjrn valutah In v zfotfl nastalih pred dne« 1. marca rfff, V Uradnem listu št. In. t dne 29. fcl^ninr'n nbjnvlhi mInJsrrsrvo za trRov*no in rndustrfjo, oc'delek r.n kre-dlne naprave in zrtvarovnn'a v Hcocra-du poziv na vse fizične !n pravne osebe v tuzemstvu, naj v lasrn^m interesu takoj prilavi'O svoje dolpnve in terjatve, k| jih imajo iz ča*a pred 1. marćom 19T9. v tnffh valutah v z'**tu l7vz"n'^f avstro-otrrske krone proti f/ičn m ?n pravn«m osebam v av-strf'sk: rcpubl'kl. Prinvc se mora'o poslati naravnost iforn'<*mu odi!elku mfn?strsfva za trtrovino ln Industrijo z nastopnimi oo-detki: 1) Upnkrvo in dolžnikovo Ime ln njiiu priimek, nnd.ilie naslov enei;a aH drugega; 2) Valuto tn znesek dolga ali terarve: 3) Obrestno mero. 4) Kda« ie do!f (leriatev) nastal? Kako? Na kakšne činjenice se opira m kdaj so nastale te čin*e-nic? 5) Kaj s»u2; za kritje dolga? 6) AH so se vršila doslej pogajanja za poravnavo dolga (poplačila terjatve) in s kakšn'm uspehom? 7) Vse druge vazne podatke. Trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo opezaria vse interesente na ta pozrv z vabilom, da M zarad! preg'edn in Informacije pošljejo prepise svojih predmetnih prijav.
— Kako negujemo lase? V ta Članek, Jri smo ga v nedeljski številk« prlobčHi p»*i rubriko »Zdravstvo«, se ie vrinila tiskovna napaka, ki kvari zmisel. Glasiti se mora; »Pri običajnem uporabljanju mlačne vode le-to flasišče) omlatii ...« In ne »mnladl.«
— ZnT2anJe cen. Uporabljajte pl'nj Vsled ugodnega priložnostnega nakupa večje množine piinsklh kuhalnikov oddajamo iste dokler traja zaloga globoko pod današnjimi tovarniškimi cenami. S tem Je dana priložnost vsakomur, da uporablja p!;n v kuhinji kjer plin je danes najcenejša kurilno sredstvo. Kuhalnik z enim gorivcem* uporabljiv za kuhanje manjše množine tekočin kot tudi za kuhanje kleja Itd. stane le 25 Din. med tem ko zn-»ša tovarniška cena 55 Din. Kuhalniki z dveml ognllščl pripravni za kuho hrane man;ših družin se oddajo plinskim odjemalcem po 125 Din, akoravno jc današnja tržna cena 3^) Din. Da se omogči tudi najširšim krogom uporaba pl>na, se oddaiajo kuhalnik! rudi h u 4 mesečne obroke oziroma proti mesečni n*' jemščini 6 Din. Dv;g našega dinuria ie omogočil tudi še nadblje zniiati Instalacija ske stroške. Vse instalacije se IzvrSuico po lastnh cenah. Proračuni se sestavljajo brezplačno Kdor lKibi praktičnost in člsto-to v kuhinji, temu postnne plin kmalu neobhodno potreben, posebno kjer ie pri varč-iuvi kuhi dokazano tudi naj^enejšd kurivo. Tudi pri kkaniu nmii plin gospodinji veliko ugodnosti. Plinski llkalniki nikakor nc *a* ostajajo glede prrročnosti za električnimi, še celo jih prekašajo ker so v obrata mnogo c?neiši (r?no uro likanja stane le 0.26 Din). Kot nov izum prinaša plinska industrija male zeio lično izdelane namizne prenosljive pečice, katere so si osvojile že v teku ene sezije celo Nemčijo k;er skoro ni poslopja v mestu brez plina. Vsi aparati so med uradnimi urami na ogled v mestni Plinarni.
— Marcev sneg in kmetski prenovor. O snegu, ki pade ta mesec, sodi naš kmetovalec, da je gnoj za polje in travnika. Chn d!je je ta mesec rokrlta zemlia s sn=-gom. tem varne'ša bo rast ob prvih pomladanskih tednih pred slano.
— Ogromna poneverba v O&Heku. — Poneverltclj prijet na Dunaju. V Osijeku je bila za niim tirnica in je bil n. tm. od schlerju 3 800.000 Din in je pobegnil. Iztlant na je bila za njim tiralica in je brl 6. tm. od avstrijskih varnostnih organov prijet, bal ko je hotel prekoračiti mejo in preiti na Češkoslovaško.
— Tatvina pri Samassu. Razprava
proti Subanu in njegovim sokrivcem, o če-msr smo poročali že v soboto, je bila končana ob 15. Obsojeni so bili Ivan in A!oj» zij Suban na 16 mesecev težke ječe. poostrene z enkratnim postom m trdim ležiščem. Stanko Hočevar, Marij Keber Ia Alojzij Kozmina pa na eno leto ječe. Poleg tega moraio povrnitJ tudi Tvarni povzročeno Škodo v snesku 14.014 Din. S tn raspravo Je b:!o pomladansko zasedanje ljubil, porote končano.
— Aretacija brezsrčne matere. Poro« čali smo pred kratkim, da je bilo v Loiar-jevi gostilni na Sv. Petra cesti najdeno v cunje povito dete ženskega spola. Policija je sedaj brezsrčno mater v osebi Rozalfje Vider izsledila. VkJrova se ie skrivala dol. go časa pred oblastmi. Ima poleg tega zločina še več deliktov na vesti. Tako je zasledovana radi ta vin = v Zz. Rožah v Savski dolini, kjer je Mariji Erba odnesla za 2300 Din perila.
— Kar V| potrebujete, to le Rzafluld.
To pravo domaČe sredstvo katero prežene Vaše bolečincl Poizkusita pošiljka D 27. — Lekarnar r?ug. V. Fcller« Stubka DoaJa. CU aatrg sl 238, ttrvaukv
siBSHanBaan^Bi
$tev 59.
„SLOVENSKI NAROD"   dne II. marca 1924.
Stran 5.
— PolcUska kronika.   Tekom včeraj-
šmega dne so prispele na policijo sledeče ovadbe* 1 radi tatvine. 1 radi kaljenja nočnega miru  7 radi prestopkov in predpisov cestno-pollcljskega reda,   4 radi prestopka pasjega kontumaca ln 1 radi lahke telesne »>cškodbe. — Jakob Resman, rodom iz Koroške je napravil v gostini Pri Fajmoštni okoli 25 Din za pitka in je nato negalantno, brez slovesa odšel Bil je aretiran. — Tatvine. Zasebnic Dori Cufer. stanujoči Lepi pot 3. je bilo 8. tm. z dvorišča ukradeno za 400 Din perila. — Iz Rokodelskega doma je bilo ukradenih sedem namiznih pr-ričev, vrednih 700 Din. — Vlomi. V Železnikih je bilo vlomljeno v tamošnji poštni urad In odneseno 6 zavojev, v katerih se je nahajalo različno bla^o, vredno 5000 Din. Tatovi so skušali navrtari tudi železno poštno blagajno, kar pa se jnn nI posrečilo. V b! agajni se je nahajalo 33.154 Din. — V Celju sta bili iz garaže Frana Koka-Ija ukradeni dve kolesi za avtomobil in nekaj drugih predmetov v vrednosti 3700 D V Novem mestu le bilo iz stanovanja Ivana Prijatelja odneseno nekaj zlatnine, srebrnega in nikljastega denaria ter 2750 Din gotovine. Skupna škoda znaša 4215 Din. — Trgovcu Jos   Mahniču iz Vodmata je bil ukraden iz drvarnice zaboj v katerem so se nahajale tri ročke amerikanske masti v vrednosti 1545 Din.
— Poskusen be* Caroglnui tovarišev.
Dne 6. tm so skušali Čarugini tovariši pobegniti iz zapora osiješka sodišča. Eden jetniških paznikov, ki je omenjene noči stražil ieče na dvorišču, v kateri so zaprti Čarugini sokrivci, je začul nekak čuden šum ki je prihaial iz celice štev. 3, kjer se je nahajal Mato KrmpotiČ. O tem je bila takoj obveščena straža, ki je vdrla v ječo. Krmpotič je stal pri oknu in ko so ga pozvali, das topi bližje, je prikorakal popolnoma komodno, kot da ne bi bil vkovan. Čuti ie bilo samo rožljanje verige, s katero je Trne! zvezani nogi, ki pa je bila na sredi prepih*-na. Ko so stražarji pregledali ječo, so našH tri lukme v zidu. Ena se je nahajala tik pod oknom, druga na pod to. Tretja lukna je vodila v sosedno celico.
Gospodarstvo.
KONTNE KNJIGE PRI DAVKARIJAH.
Marsikateri naročnik je bral v le t osmi 44. številki članek o kontnih   knjigah pri davčnih uradih.*) Pisec tega članka je imel morda najboljšo voljo, ko je kazal s prstom na — Po njegovem mnenju — veliko hibo. na ustroj kontnih knjig. On trdi. da je njihov sistem kriv počasnega, netočnega in nesigurnega poslovanja z davki in s strankami, osobito pri večjih uradih. Kar je za manjši urad ideal, naj bi bilo za velik urad — balast? To ne drži  Pisec Je gledal vse s svoj mi očmi. ki jim je pa jasen vid skalilo veliko neznanie in nepoznanje bistva, in — naj mi oprosti — tudi nekoliko umevna ieza na hude davke. Kdo bi mu štel v greh. če je ob tej prilik? dregnil tudi ob uradništvo. če tudi indirektno? Naj se! Mi trdimo vzlic temu, da so kontne knjlee prav dobre In praktične   če je papir zanič, bo drugič srlidnejši in zaradi tega že itak sce-fedrane kniige — trgati še po Časopsiu: res ne vemo. oni prodest Šivi so zrahljani, listi lezejo Iz lo-dig! Če bi hoteli biti poredni, bi pomirili pisca z zatrdilom: »Ne boj se. o debitor. za svoi kontni Ust. da bi se izgubil!« — Seveda, če moraš listati po eni in isti knil«? vse dni. tedne vse leto in bog znaj kolikokrat, kaj Čuda, da so vogli zvihani. da »rigajo z ušesi« in da Je knjiga Izrahljana. To so smešne malenkosti. Kdor v prevel'ki brigi za sosedove hlače trdi. da je sosed kot oseba zanič  to pač nI resen nasprotnik  Rili so nač globlji nagibi, ki so mu potisnili pero v roke.
Da pa vendarle ne bode davkoplačevalec no nepotrebnem valM naposled vso krivdo glede visoki1, davkov na že itak preobremenjeno uradništvo in na še bolj nedolžne kontne knjige, nal nam bo dovoljenih par onazk o kontnih knjigah na sploh.
Kontne knjige. ki so dandanašnji ▼ vporabi pri davkarijah, niso nikakšna zapuščina kot anahronl«tfčen odmak rafnke avstrijske uprave. Kontne knjige so moderna
greška v vinarji* ae ,e prebrldko maščuje nad uradn'ištvom samim. Dokaze o plačilih ima vsaka stranka vestno zabeležene; z dokumenti v rokah kontrolira lahko vsak čas ves svoj konto. Računi pri davkarijah morajo biti čisto do vinarja, kar tudi so. Koliko iskanja In rada zaradi površnosti, o tem nima Javnost niti pojma! Odločno svetujemo naši fin. opravi, naj se ne da begati od neinformirancev in naj preizkušeni sistem r3jši še popolni. Če bi se Pa vendarle odločila za prejšnji skrajno neprikladni sistem, tedaj pa mora število uradništva najmanj podvojiti, davkoplačevalce pa privaditi na predvojno potrpežljivost in božjo vdanost
kjer je Ml Carugin pa'daš »veliki« Prp'ć. ! pridobitev, ki se uveljavlja kot emocija orr>
— Razne nezgode In delikti.   Pod tem
naslovom smo poročali v 58. št. »Slov. Nar.c o naoadu, ki ga je izvršil Josip Mrak. stanujoč* na Poljski cesti 21., nad pisarniškim pripravnikom Josipom Keeajem. — O. Mrak se je danes oglasil v našem uredništvu in Izjavlja, da on ni nanadel Kegaja,
ti zastarelim nazorom, katere so kar oktro-irall staromodni patenti Kontne knllge so rezultat mnogoletnega in tnidanomega precrrabliania najrazličnejših sistemov, katerih zadača Je bila. da se olajša, poenostavi stari, sila komoi*c?rani In glede številčne sigurnosti nopolnoma nedostatni sf-
temveč je slednji nJega prvi dvakrat uda- stem zaračunavanja in preračunavanja davkov z vsemi mnogoštevilnimi čr**vnimi In avtonomnimi d^Vl^daml vr^d. Vedlo bi pre-
rfl. Po?kodbe Je dobil Kega tekom pretepa.
— V novopreurefenl gostilni na Tržaška cesti št. 4. se odslel točijo garantirano pridna \T?na !n sicer: Dolenjski cviček s Trš'-e gore Tft Din 12. prtstn! .beli »zelje lit. D'n 13 pristna Portugalka Din 14, prf-sfen 7avrčan fz gralščine Aukenstein, sedaj Bori D?n 16. Vsakovrstna delikatesa: mrzla in gorka Jedila po natnižnh cenah. Specijaliteta dnevno goliaš In vampi. Za obilen poset se priporoča gostilna »pri Ne-stlnu«, Tržas*ka cesta št. 4.
Torina in mmi
GRADJANSKI : F. C. TORINO.
Rezultat 5:0 (Celotni 10:1)
— Zagreb, 10. marca. (Izv.) V soboto in nedeljo Je gostoval v Zagrebu F. C. To-
★   ★ ★
BELOKRANJSKA VINA*
Vinarski vzorčni sejem v Semi5ti
Z ozirom na vtnsJd vzorčni seiem. ki ga priredi s?m'ška kmetijska podružnica v zvezi s sosednimi kmetijskimi podružnicami prihodnji četrtek, dne 13. tm. v Semiču, se obračajo na me interesenti, ki nameravajo posetirf ta se'em z ra-rrtml vprašani! glede priredbe, cen. kvalitete, trgovske porabe in glede stanovitnost" tamošnjih vin. Podam naj tedaj kratko pojasnilo s želio, da se skromnemu vabflu sem'šVfh vinogra-darjev odzove črni večie Število posestnikov !n kupcev, ki naj jim po možnosti pomagate rz njihovega sedanjega težkega položaja.
SenrŠka bi sploi. belokraniska vina. katerih se prMe'a pnvnrečno 25.ono hI letno, so se nekdaj osnbifo pred fHoksorno dobo, čislale kot stanovitna in ognjevita. Vina Iz prenovljenih, toda starejših nasadov, umnokletarsko napravbena in pravilno negovana, imajo še dandanes isto laat-I nos t.
Po novem kletarstvu naprsvfjena Vna «o ho" svitle barve in mfleišega okusa, do-Čhn ie ona na tropinah (pecljih) več dni kipela pijača bolj trpka aH ragama, vlso-k oru mene barve in ko* taka, glede barve ln okusa priKčno svoječasnrm vipavskim vinom Iz višjih le« slična. Ker Imajo taka vina mnogo Sreslovine in vinske kisline, so vsled tega tudi za rezanje z drugimi milejšimi, težko Čtstečhnl se vini dokaj sposobna. Jakost navadnih lanskih namiznih vin je 9 do 10 In poI% bolnih sortnih vin oa 11 do 12% In rudi do 13% alkohola.
Dolgo kipenje na trop'nah je stari, lokalni belokranjski, ne ravno priporočljivi običai, ki se pa da opravičiti z dejstvom,
ustroj. Tsrlna Je, da Je započelo proti že več kot pol stoletja staremu načmn računovodstva z davki, oster boj  uradništvo samo. Avstrijska    vlada.  bfrnkrat»čna  in skrajno nedostopna, se ie branila leta In leta: naposled Je na vendarle nod pritiskom par razsvitijenfh glav v ministrskem račnno-vodstvenem oddelčni dovolila, da se preizkus! takozvani  *Kn**manov sfctem« v Pn. tmravi Sood. Avstrije fn — Kranlslče. Kakor vidite. Je komčil na Mu M reformi Slovenec A. Križman, še sedaj živeči nad-upravitelj Iz Krškega. Deset let se Je boril za svojo idejo: deset let Je dokazoval in se vozaril na Dunaj, prepričeval ln moledoval. — Njegov sistem je siiajno prestal enoletno preizkušnjo in finančna uprava se rmo, eno najmočnf jših in vodeče nogometno    je odločila. Odkupila je Križmanov sistem moštvo v Italiji. Prvi dan, v soboto je kon-    fn ga spopolnila. Namesto za vsak davek
da!!f: gL*-1*** to!n,a«f! ve* j da je Belokrajina navezana največ na lo-'
ča?a tekma z zmago Oradjanskega v razmerju 5:1. Vremenske prilike so bile zelo neugodne in je umevno, da moštvo Torino, ki ni trenirano za take prilike, nI moglo uspeti. Za nedeljsko tekmo, ki se Je Igrala na igrišču Gradianskega, je vladalo prilično zanimanje. Poset občinstva nI bil kdo-vekaj velik, ker Je mestoma snežilo, vendar pa ie bilo vreme za tekmo nekoliko ugodnejše od sobotnega.
Rezul'at nedeMeke tekme 5:0 ▼ korist Oradjanskega Je bil splošno pričakovan. Or?djanski Je Igral v dobri formi in z ambicijo. Tehnično je nadkrilj?val nasprotnika. Nasprotnik Je nastopal bolj paradno. Pni ffoal ie bil zabit v 11 minuti dru<?l v I5L tretj" v 21.. Četrti v 2R. minuti ln sledili 5 zadnjo polovico tekme.
INOZEMSKF NOOOMCTVr! TEKME, ftclfla : Span'Ja 0:0.
— Milan. 9 marca. Nogometna tekma med reprezentancama Ttalije In Španije Je končala neodločeno. Rezultat 0:0. V sport-'nih krogih Je ta rezi'Uat vzbnd'1 veliko pozornost, ker je po splošni sodb? bilo pričakovati 7maee španskega moštva, ki le daleč nadkrilievalo Italijansko. Ttatija Je postavila v tekmo Izborno trenirano moštvo. Tekm! ?- prisostvovalo 20.000 eledalcev.
— Dnnat. 9. marca. Današnje prvenstvene t-kme m^d moStvl orvega razreda niso nremaknfle prvenstvenega razmerla Pa"!d fn Amateu»i so prišli na enako število točk. Rezt't*ftf dana*njrh tekem:
VT-nna ? A^at^nr* 20. Amareurf tene-n». 9<mTcJla dneva! R~n|d s Admlra 2:1. ,S~ir^?~h : S'mmer'p* 1:1  Hakoah : O t-2:1, Slovan : Waf 3:a. ajt   * *
— S. K. Primorje obiavlfa. da se vršijo v^ko sredo In soboto ob T« uri popoldne za goso^de, vsaki tor^k in četrtek od pol
>f> tv*n«'dne ra dame lahk^atletsk? treningi. Vsi člani In članice s- d~f*u* redno udeleževati s<» tr*"fngov. Načelnik.
— AoroVfffb v kralj" v V Srbov, ff-va-tr»v >r, 9'nve**cev se j* ust^n^'11 ln izd"1! svnf proglas. Aeronavtično vnra^rmle Je bilo nri nas že tako vse predolgo zanemarle-no t-»iro d^ le varnost d^fa^e že oTro^**nar Hi*-*> r>^^*pčr>n1e aeronavtičnih efektiv pri vs*h n»??b sose.lth nas opommiajo da ne srr*»mo več rvrl'o?^*?. Anelu Vt«ba se ffvbno o^»5va»o vsepovsod! no naši kraliev'm* Ni. Vel krali ie dovolil, da prevzame IrraHevi. presto1 o na s! PoVrovttellstvo tega pokreta, zdrave, Jrraievni odbori oa se ustanavl^k) dn?g za dru«r?m po ra^ičnih kraHh Srb^e, Hrv^^ske Jn Slovence. Krlor se žeti v^-^nlti, naj se zgfnsf pr« pov^-ieniku kluba (Dvor-ate 3) od 3. do 7. pop. -
kakor zemljiški, najemninski, razlčni obrtni, dohodninski itd. ter v vsaki knj-gi za vsakega obvezanca svoj konto — eno edinstveno knjigo za vse diverzne davščine pod enim edinim kontom. Na pr.: Večji posestnik in obrtnik ima hišo v Novem mestu, travnike v tej, njive v oni občini, gozde zopet pod drugim županstvom kakor tudi svoj vinograd povrh vsega plačnie dohodnino, rentnino in obrtni davek. Mislimo si še prekupčevalca z zemljišči, ki so mu ostale neprodne parcelice po, recimo, desetih občinah. KoI;ko truda in zamude časa, preden si bo poiskal vse njearove konte. In če si pozabil kakšne knjige In tega aH onega prednisa! Sedaj so nanizani vsi davki na en konto: toliko Imaš davka za vse leto od svoje*ra posestva, od obrti, od dohodnine itd. Vprašam te: koliko boš dal na račun? Blagodati reformiranega računovodstva se zaveda uradništvo v polni meri, čutiti jo mora pa tudi davkoplačevalec — nehvalež-neš, ki zabavlja davkom, pač prepotrebne-mu zlu. ki pa se nikdar ne Čudi. da se Je tako naglo iznebil svojega okolusa... že sedaj pa podcrtavamo, da je nevdnost glede davčnih predpisov tudi pri inteligenc! klasična, če že ne geniitva. Davki! §ta me briga! Vrag jih vzemi!
Da pa ne bi kdo mislil da se spisujejo davčni predpisi v kontne kniige kar tako na slepo, temu moramo povedati, da se preračunava vsak najmaniši predpis v posebnem Oealizačnem) Izkazu. Tako izračunani davek z vsemi pr*bitki. državnimi ln avtonomnimi, se zaoise stranki v kredit In v eno kolono. Bodite prepričan*, da ne gre niti vinar v izgubo: kajti mesečna In letna kontrola, sklep, bilanca Je zelo stroga, celo rigoroznejša nego pri nalvečiih denamib zavodih. Te?ko Je seveda zadovoljevati vse radovedneže, če čaka na informacije kakih petdeset dvomljivcev. Tn če mu še tako dokazuješ, zmai^ai bode z glavo Še vedno... Le brez skrbi zaupajte našemu uradništvu: ono Je vestno, orav đ~bro in prav nič korumpirano. — Za ka I so odpraviti plačilne naloge? S fiskalnega stafttča In pa, ker nedostaje nr»dnfštva za solso-vanje. A to ne suad3 semkaj. Dovedlo bi tudi predaleč, če bi raztolmačili oroporčnl ključ za razdeljevanje davkov. Efekt pto-računavanja je vsled svoje preprostosti naravnost frapanten. Zato trdimo, da kdor Je proti kontnim knjigam, ta je za reakcijo. Ne vznemirjajte se vsled malenkostnih po-greškov pri kakšnem uradu. Najmanjša po-
•)  Prfobčujemo ta članek iz krogov davčnih uradnikov, da se čuje tudi druga plat zvona. Zadevo smatramo s tem od na-Jajgani za koiičajao* ^ Ure4oiltvo,
kalni in bližekrajevui konzum, ki daje takim tnpkejsim vinom prednost. Zato Je pa neobhodno potrebno, da se krajevni izvoz po možnosti odpre In s tem zmanjša preveliki, zato pa v gmotnem In tudi v moralnem oziru škodljivi loknlni konzum. t. L čezmerna poraba v pridelovalnem kraju. Od rdečih aH črnih vin zavzema v BcH-krajini prvo mesto por tuga Ika, katero vedo rudi drugače že razvajeni t-Jubl.iančant dobro ceniti. Zato hna to vino vedno precej visoko ceno, dočlm se cenijo druga vina od 19 K naprej.
Belakrajtaia ima nekaj prav Izvrstnih goric In zanimivih zgodovinski leg. Kdor nI še videl Belokrajhie, osobito slfkovlte Sernriške gore do Strekljevca in Krvav-čjega vrha na eni. ter proti Kotu do Ru-četne vasi in Stražnega vrha na drugi strani, s neb roj mlini, belimi zidanicami (vinski hrami po vinogradih) in mnogimi cerkvicami, ta naj ne zamudi sedanje prilike ogledati si te kraje !n te lege, kamor jih po se^mu popeljejo navzoči vinogradar jI. Že prvi pogled iz železniškega Predora pred semiško postajo na velikansko belokranjsko kraško kotlino, nudi potniku impozantm razgled.
Posetmki tega sejma lahko tudi v enem dnevu vse to potovanje opravijo. Vlak. ki odpelje iz Ljubljane ob .740 zjutraj, dospe v Semič ob četrt na 12. dopoldne, ter odpelje iz Semiča ob trlčetrt na 4. popoldne, ter dospe v Ljubljano ob četrt na 9. zvečer. Sicer pa se lahko nadaljuje pot proti Metliki, ter vrne čez Oorjance ali pa čez Karlovac, Zagreb, ZManmost nazaj. V Semiču bo preskrbljeno tudi ca udobna prenočišča.
Pokušnje bodo brezplačne, ker vsak producent prinese svoje pokušnje osebno seboj, ter jrh nudi interesentom — kupcem, s katerimi sklene eventualno kupčijo direktno in svojevoljno brez vsakih posredovalcev. Sedaj je za take primerne kupčije najugodnejši čas.
Pred  oficijelno otvoritvijo sejma po prihodu dopoldanskega vlaka,  L j. okrog H12. ure, se bo vršilo strokovno predavanje o vinarstva in kletarstvu.
Fr. Gombač.
—g IV. Ljubljanski velesejm. Ministrstvo trgovine In industrije Je na podlagi § 94 naredbe o zaščiti industrijske lastnine sklenilo, da se prizna pravica prvenstva v smislu § 160 zakona o zaščiti Industrijske lastnine vsem industrijskim izdelkom, ki bodo izloženi na IV. ljubljanskem velesejmu od 15. — 25. avgusta 1924.
— Kolk oranje trgovskih knjig po norita določnih. V trgovskih krogih so nastali dvomi, ali se tarifna postavka 167. novega taks-snega zakona, po kateri se pobira za potrditev (parafiranje) trgovskih knjig, ki se Potrjujejo po zakonu, za vsak list taksa po 1 Din, odnosno 50 para. nanaša tudi na Slovenijo, ali pa le na one pokrajine, v katerih so v veljavi trgovski zakoni, ki predvidevajo oblfgatorično sodno potrjevanje trgovskih knjig po analogij? | 11. trgovskega zakona bivše kraljevine Sri-lje. Ce? da se trgovske knjige, v Sloveniji po zakonu ne potrjujejo, ampak jih davčni uradi le kole-kujejo. Da prepreči napačno izvajanje zakona In obvaruje svoje interesente pred ka-zensJrtmi posledicami tega zakona, se je Trgovska In obrtniška zbornica za Slovenijo obrnila na finančno delegacijo v LJubljani, ki Je glede kolkovanja trgovskih Vnii«r odlo-*:'a pas*o**no: »Po določba v točki 2 člena
taksnega ta prisjojbinskega ja^vlloika
Je plačati takso postavke 167 taksne tarife tudi za potrditev knjig, ki jih po zakonu nI treba rotrdM. katerih potrditev pa zahteva kdorkoli. Potrditev v smislu zakona obsega, kakor le Iz določb pod točksmi a tn b tar. postavke 167 posneti, tudi pri nas občajno uradno parafiranje. Ako kdo predloži sveje trgovske knjige, da se mu v smislu ministrske naredbe dne 9. aprila 1550. drž. zak. št 127 uradno parafirajo, mora torej tem povodom vsekako plačati takso postavke 167 taksne tarife.«
—g Dobave. Podatki pri trg. zbornfo v Ljubljani. — Dobava špecilahVh svedrov Pr! ravnateljstvu državnih že'cznic v Su-botici sc vrši 26. marca ofertalna licitacija glede dobave specijalnih svedrov (Gasge-w?ndebohrer). — Dobava vreč za sol. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se vrši 26. marca ofertalna Hcitacija glede dobave 800.000 kom. novih vreč Iz jute. — Dobava živil. V pisarni Stalne vojne bol nlce Dravske divizijske oblasti v Liubljan! se vrši dne 26. marca ofertalna licitacija glede dobave živi! m drugih potrebščin. — Dobava hrastovih pragov. Direkcija dr-državnfh železnic v Liublian! rarplsuie ofertalno licitacijo 18. marca za dobavo 28.000 komadov hrastovih pragov 34/a m dolžina.
Borzna poročila*
ZAGREBŠKA BORZA. Dne 10. marca. Sprejeto ob 13.
Devize: Curih 13.875—13.075. Pariz 2.84—2.89, London 343.20-^346.20,
Dunaj 0.11345—0.11545- Praga 231.8(1-234.80.   Trst 335 50—338.50, Newyor 80.22—S1.22.   Budimpešta 0.115—0 14» Valute: dolar 7Q_S0, češka krona 2.3^ avstr. krona 0.11325—0.11525.
Efekti: 7 % Inv. pos. 1921 fi2— & 2tt% drž. renta za ratnu štetu 142-14« Ljubljanska kreditna 235—236, Centrala* banka 70—72. tirv. esk. b.inka 165—16* Kred. banka. Zagreb 14H—150, Hip. banka * —95, Jugobanka 13S—140. Praštrdtom 1050—10*i5. Slav. banka 10«—110. Eksploa tacija 150—158, Drava d d.. Osijek 420-425. Sečerana, Osijek 14S5—1900. Isl* d. d 50^—61. Nlhag 140. G^mnn 1600, Shvek 775—«25. Sbvonila 165-168 Strojne tov. 150. Trboveljska 755—765. Union, paromla« 1000—1050. Vevče 180—185.
— Beograd, 10 marca. Današnja borza: Amsterdam 2995, Dunaj 0.1145. Budim pešta 0 12. Ženeva 1380.50. Londor. 344, MIlan 338.80. Newyork 80.40, Pariz »0 Praga 232.50.
PJOZEMSKE BORZE.
— Cnrlh, 10. marca. Današnja borza: Beograd  7.15—7.22   Praga 16725—167625
Newyork 580.25 —580.75. London 24 79— 24.81. Pariz 21 50—21.65. Milan 24.25-24.». Berbn 1 29—1.31. Amsterdam 214.75— 215.25. Dunaj 0.00*15—O 00815'/t, Bukarešta 3—3.10, Sofija 4.10—4.20.
— Trst. 10. marca. Današnla predborza Beograd 29.10—30. London 103-103.50 Pariz  82—83.  Newvork   24.15- 24.30, Prag« 69.75—70.50, Curih 415—419.
Najnovejša poročila.
NARODNA SKUPŠČINA.
Konvencije z Bolgarsko. — Verifikacija radićevskih mandatov.
— Beograd, 10. marca. (Izv.) Današnja seja je trajala od 10. do 12.15. Mestoma Je bila vibarna. Pred prehodom na dnevni red je zunanji ministtr dr. N i n č i ć predložil zbornici v odobrenje konvencije, svl:nicne t B Igar-ako glede sodnega p oropan a. pravne pomoči In Izročanja krivcev, glede brezplačne zdravniške pomoč! siromašnim državljanom, kakor rud? protokol, rod-ptsan dne 26. novembra 1923. v Sofiji. Zunanji minister je zaprosil zbornico, da se ratiflkadjskemu predlogu prizna nujnost Zbornica je priznala z veČino glasov nujnost.
Predsednik skupščine Ljuba Jovan o v 1Ć je za tem kratko izjavil: G'> spoda! čast mi je Vam naznaniti, da so narodni poslanci Drag~tln Pcč^č. dr. HofinJec In KarVanovfč skupno s posl. Predavcem Izročili v sobrto poobla tila poslancev OvatTča In tovarišev. Ta pooblastila sem odkazal verhT acljs^emu odboru, da Jih po poslovniku prouči in skupščini potem poroča.
Zbornica je na to prešla k podrobni razpravi proračuna ministrstva prosve-te. Debata je bila mestoma zelo burna. Prvi je govoril posl. Svet. M a r k o v i ć (bos. radikal.) Med njegovim govorom je prišlo do ostrih in strastnih spopadov med bosanskimi radikali in musPmanl, katerim je govornik očital protidržav-ne tendence, češ da si ?e?e muslimani av Bosni vlado Kemal p^še«. Muslimani so ogorčeni protestirali: »To je laž! To je kleveta!« Za njim je govoril o prosvetni politiki posL A ga t o n i v t ć (dem.), nakar je bila seja ob 12.15 zaključena. Prihodnja seja bo jutri ob 9. dopoldne z dnevn'm redom: 1. ratifikacija z Bolgarsko sklenjenih konvencij in 2. nadaljevanje podrobne raznra-ev o proračunu prosvetnega ministrstva.
RAZMF.HTFV MFT> ITALIJO
IN FLOVFNIJO.
— Beograd, 10. marca. (izv.J Po poročilu »Politike« se poTeg komisij za ureditev trgovinskih odnošajev med obema državama v kratkem sestane v Beogradu rudi razmeii'vena komlclfa, ki Ima končno uredil definitivno m ino črto od Kastva do Triglava. Podajanja o tem vprašanju se skoraj prično.
Kakor znano, je bila me.ia med Italijo in Slovenko skicirana v načrtu, pri-dejanem rapallski pogodbi z dne 20. novembra 1920. Naši in italijanski delegaciji pa doslej ni na podlagi tega načrta uspe1© določiti in potegniti def niti vno mejno Črto od Triglava proti morju. Skupna konrsija je že proučavala mejo v terenu, toda do danes obstoji v Sloveniji le demarkacijska Čr*a In okn-pacl.la nekaterih krajev. Ni še gotovo, ali se bodo vodila nadaljna razmejitvena pogajanja na podlagi rapallskega razmejitvenega načrta, aH pa v smislu dne 27. januarja sklenjenega rimskega sporazuma. Za predsednika italijanske delegacije v komisiji je določen posTa-nik general Bordrero, kateremu je prideljen gen. Barbarlch, za predsednika naše delegacije je imenovan polkovnik Daskalovič, ki je doslej vodil vsa pripravljalna dela.
DEMENTI OPOPOZICI-JONALNEGA BLOKA.
— Beograd, 10. marca. (Izv.) Z ozirom na vest nekaterih beogradskih listov, da je blok že razdelil med opozi-ciionalno skupine posamne ministrske portfeKe. smo od predsedstva bloka po-opJbiteoL dttocntirati to vesti, _
F
VERIFIKACIJA RADIĆEVSKIH MANDATOV.
— Beograd, 10. marca. (Izv.) »Politika« pripominja k vprašanju verifikacije radičevskih mandatov, da bodo radikali skušali verifikacijo mandatov HRSS zavleči vse dotlej, dokler ne bo rešen državni proračun. Splošno pa radikali dvomijo, da bi priŠU Radičev« poslanci v Beograd,
Venizelos odpotoval iz Grške.
Kritičen položaj na Grškem. Republikanci za takojšnjo odstranitev dinastije, -s*- Ateno, 8. marca, (iiavas.) Kafcfc' net Kafandaris je odstopil.
— Atene, 10. marca. Hzv.) Novu grško vlado le sestavil šef republikanske stranke Papanastaztas. Nova vlada zahteva od narodne skupščine oz. kon-stituante, da takoj proglasi detronizad-jo sedanje dinastije Gliicksburg. Ljud-: sko glasovanje o državni obliki so iroa> pozneje izvesti.
— Beograd, 10. marca. CTzv.) Prv! ročajo iz Aten, da je Venizelos poslali bivšemu ministrskemu predsedniku Ka* fandarisu in regentu Konduriotisu pWj smo, v katerem naznanja, da zapušča' Grško. Pokazale so se velike težkoče; za ljudsko glasovanje. Papanstazlas )e prevzel sestavo vlade samo pod pogo-! jem, da konstituanta odstrani sedanjo* dinastijo in da se pozneje izvrši plebiscit,
— Atene, 10. marca, Na Italijanskem pamlku »Plerre Lothi« jo včeraj Venizelos zapustil Grško ter odpotoval Tj Benetke, od koder potuje v kopeiiiče Cannes v Francr]L
NASI PRIJATELJSKI ODNOSA .H DO GRŠKE.
— Atene, 10. marca, (Izv.) Naš novt Po*!snnc v Atenah Markovlć :e včeraj v svečani avdijend Izrr^čli v navzočnosti gr-Skejja zunrresi m'nstra regentu Kondurkv tfsu svoje poverJIne listrne. Poslanik Mar* kovic je v svojem pordrnvnem govoru na-zlaša!. da gre njegova misija ra tem, da ta ša nadalje ohranilo prijateljske In tesne zveze med obema sosednima državama. Regent Je povdarjal. da. le Iskrena želja Grško, da se te prijateljska zveza ia ao» globe in okrepe.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
Brez cest
2400 milj (3840 km)
po Afriki
na B.S.A.
(oo specialnem poročilu časnika   .The  Motorcvde* z
dne 31. fanuarj* 1924). Ta nedosežnl usneh po-uovno dokazuje absolutno raneslilvost In i vrstno konstrukcijo B S. A. motociklov v vseh razmerah.
Ihti aeM 19Z4 dospt v knlknz
Generalno  zastopstvo za
Jugoslavi o: Jnffo-avto, Lfafclfasa,
L) majsi a cesta • t>
1056
Stran 6.
•S L O V P N S K I   NAROD«,   dne 1/. marca »3*4
*tev. 59.
priporoča
NARODNA KNJIGARNA
3avna dražba
nega pohištva se vrsl
v torek 11. t tn. ob 9.
dopoldn«
iiBALKARUfl najekl eestf.
: > Združene opekarne d. d. < i
73t
Ljubljana marnanjajcs da so otvorile ▼ aredtai mesta, na Miklošičevi ceati št. 13
tovarniško ealog-o vNk vrst opeke lastnega h?dc1ka.
netničHh dnavnih c
mnskfh   stamnikov   is iroalcHi Metra kov
Ljubljani - Mestni tr* 7
izdeluje po aajnoveisih modelih. Istotam  velika   zaloga damskih slamnikov, nakitenih ia praznih, ter raznovrstnega naleta.
Za odpove
sai mm prlloli 1 dlner. Ptacuje
va
OGLHSI
naUh oglasov vsaka beseda SO para. — Najmanje pa Din 5 —
I
Službe
I
p
sc priporoča a* delo bolj« ših oblek — po hi^ah ali na dom. — Naslov r>ove uprava »SL Nar.«. 3760
Šivilje
74 dams!.-i in moško parilo se Drir>oroča. — Gre tudi n« dom — Naslov d<)tc upruT« »Slovenskega Naroda*. 1750
Išče se šfeparica
za čevlje, samo boljša »noč. stulno.  — Po«
nudbe pod »št<-r>arica 1761« na upravo »Slove-n* sega Narode*.
Iščem frizerko,
r»; vovrstno. ki zna ondu» llrati. manikirati ir. lasni* carska dels  — Plač« do*
bra in odstotki — Po= m;rTbe na: Rudolf Jakobi
1703
Hišnika
išče »Sokolsko društvo v Radovljici* z naturalnim stanovanjem, prosto kur* isvo in razsvetljavo. — Ostali prejemki in nastop po dogovoru. — Pismene pon"dbe r navedbo even* tuelnih družinskih elsnor je vložiti do 20. marrj.
1750
V !R,.OTCl.
iz prvih angleSkih iovai«n od Din 350— do 800— najdi tvrd k a
DragoSchwabf Ljubljana,
DVORNI TRG 3.
Ha željo se pošilja po postnem povzetju. Neugajajače se zamenja aH potrat denar
ediiarodol spomladanski veleselem vPragi
v dneh od 16. do 23. marca 1924.
(avltalcev domačih In tujih.
Peaetnlkl  Ia vseh evropskih Iti prekomorskih držav.
Modi aafvvfjo isblro vseh vrst priznano sottdnfl! ia svetovno znanih tat. izdelkov na:
Splošnem velesajmu  razstavi dobaviteljev hotelske Sn gostil* •tiske obrti, razstavi pohištva Iti godbenlh Instrumentov ter asa razstavi stava en epa materijala In potrebščin«
PosetnfV imajo poleg ostalih ngodnosti 39-proeentni popast na čsi. železnicah. Početnikom nJeo potrato* ▼tzvmLveleaeJrnika legitimacija opravičuje k prihoda v
CSR ia povratku.
skl k
Ljubljana*
I ja staja a
lat, Putnik d. d.
Lfubflana, Aleksandrova c.
Moma Companv,
Lf-bltana.
lise hiti
v modno trgovino, slostnl trg 19
A. Šinkovic nasi K. Soss
jor as t pil sla kan o a toga msssea
inventurna prodaja.
Paaobno ugodno nakupite i
kožuhovlno, perilo  za dame, gospode, deco. — Pletene joploo, trikotažo. Predpasnike, nogavlee, rokavice Svilo vseh vrst, kravate, naramnico i. L d.
Zunanja  naročila postno obratno.
Najnovejša patentirana iznajdba ! Odlična novost 1
B.O.B. Tvornica jehlolietonsliili bhgajnic sist. Jhopig'id.
Brzojavi: BOB, Vukovar     VUKOVAR_Telefon i nt eru rb. 56
Izdeluje in dobavlja vseh vrst jeklo-
betonske blagajnice, sprave za akte tresorna vrata, vzidalna vrata itd. solidno in okusno izvršeno po najnižjih cenah.
Glavno zastopstvo in samoprodsja za kraljevino SHS
A"RMIN G0LDSTEIN
agentura in komisija, VUKOVAR Brzojavi; Komislonale, Vukovar. Tal. Int H
Iščejo as zastopniki za Slovenijo.
Izdelki tvornice ieklobetonskih blagajnic  bodo Izloženi na
zagrebškem spomladnjem semnju od 27. aprila do 5. maja t. I.
Ab«o!nrno ognji varno! Največja smerno* prati vloma!
Mlad čos^od
s atirile+no pisarniško prakso išče primemo me-sto. Gre tudi kot potniV alt Vaj »ličnem«. — Po* m:dbe pod »L. K./1752« ra upravo j»51ovenskff5^ Naroda*.
Kct nčtfe1f?c<»
in vr(tr> iitrl iica se išče goapodičr«a le petletnemu otroku. Prednost z ma* njem italijanščine — Po* nndne pod »Vzgojiteljica 170?« ra iro-aro »51oven* ■ keg* Naroda«.
Gosr>od?čua,
stara ^0 let. iSče slnzbe gospodinje ori samostoi* ni dami ali gospodu ali večjem gospodarstvu: ra* rume se trdi na živino* rejo. perurninstvo in po= Ijedclstvo. Zna kuhati ln Sivstl itd Reflektira sc na dober postopek. — Alojsrija Gaider. Želerni* ki 1713'
Vcfike podjetje s p r e j» m e v slvžbo oblastveno izpra^aneg«
kurjača
r,x pame kotle, kateri jc že vsaj 35 ali 40 let star in po možnosti sftmski. — Pismene ponudbe raj se vpošljeio z navedbo starosti, stanu f samski ali oženjen, kolfko otrok) o r e p i s i soričeval ter ^ahtevki plače na »Stro* jilno tovarno«. Pobrala pri Celju. 1*57
Mlad trgovski
uradnika
po možnosti absolvent trgovske akademiie z ne* kaj prakse, zmož?n slo? ve nš čine in nemščine v govoru in pisavi, se išče v* elektrotehnično nod« ietie. Lastnoročno pi«ane nrošnje z navedbo dose= danjeg* delovanja, r. »zr pričevali, fotografi io in na\edbo plače je vposlati pod »Trgovski uradnik« na — AToma Companv. Ljubljana. 175-4
Pravo
Erenvi
Dlana
francosko vinsko žganje
se nporablja redno za Čiščenje asi m preprečuje obolenje na katara in Influenci.
Doblvn se povsod!
. Pazite na ime .D1ANA' !
Mala steklenica......Din  9-—.
Srednja steklenica.....Din 24*—.
Velika steklenica......Din 48*—.
Generalno zastopstvo ln depot:
Jug op ha rnn* c I» el. d., Diane-oddcick, Zagreb, Prilaz 12.
Kolo
I   Stanovania |
Na stanovanje
se sprejmera dra gospo* da   kot   sostanovalca. — Naslov pove uprava »SI Naroda* 17*6
Mlad zakonski oar
išče prazno ali mcblova* no sobo in kuhinjo. Na* jemnina postranski- stvar — Ponudbe pod »Mirna stranka'loQ3« na upravo »51ov. Naroda*.
znamke    »Kinta*, malo rabljeno,   se   proda.   —1 Jemejeva ee-sta 44, Siska.
1759
Razno
Korajža !
Zakaj se bojiš? — Lo pridi. — Te željno priča* kuje  — Tvoj Cclcstin.
■ 7M
Nacrorlaj:
drvet električnfh luči, le« ••trnec in stara skrinja. — Naslov pove uprava Naroda«. 1757
Lovski oes
r rodovnikom, poldrugo leto star. se proda — Po« izve se: Kri** i. Rimska cesta 5. TT. nsdstr. 1695
I Ke
trtmičnin
2 stavbni narceli
Cvelikost ca. ^OOml na vogalu GledaHSke*Gajeve in Gajeve * Beethovnove "bce n a p r o d a i Na« clrtv nove uprava »51^v. Naroda« 1741
Vefika bibl'oteVa.
nad ?000 knjig, krasnih in recH'ih izvodov je na« nrodsi Cena 50 000 Din. P^n-dbe pod »Biblio^-ka 1700* n« upravo *»SIov. Naroda«.
Avto !
Proda se radi selitve po zelo nirki ceni avto »Puch« 30 HP. $est-*ed^ž* ni, modem, popolnoma nov Posredovalcem pro* vizija. — Naslov pove uprava »SI. Nar«. 1643
1
Sneg !
Enega si ukanila. mene nc boš! — Drži raje svoje obveze — drugim! — Prevaranec. 1704
Polda •
Včeraj sem Te čakal v določeni kavarni. Ni Te bilo! Kaj je vzrok? — Odc°v°ri mi v tem listu pod »Slavko«. 17o2
KlaviHe,
harmoniie.   godala. stru» ne    in    potreb^ ine. ns drobno in d-helo   — *>\ ^V-cjč.   Liubllana, Selen« hurgova ulica n 0s02
pripraven xa skladišče ali delavnico, na novo pre* ureien, «»e odstopi — Po« nudbe pod »»Petina 160S« r.j upravo »»SI. Naroda«.
V n?jem vzamem
za takoj ali pozneje na nrometnem kraju PKKA-RTJO ali nrimeren lokal, kjer bi lahko postavil ne* kovsko peč — Ponudbe na: Karol Prijatelj, peka« ri;a, Mokronog. Doleni* sko 1722
Družabnika
sprejme brezkonf:urenčr.o industriisko nodirtie. — Ponudbe pod »Prihod* n j ost/l 699« na upravo »Slov. Naroda«.
Pozor!
Plačam p° visokih cenah stnre  oblake.  č<-vlie, po* hištvo  Itd   Pridem   t :i na dom. Dopisnica ra stuje.   —Drame Mati Sv.  Jsl-oba nabrežje Ljubljana
Lesni trgovci
Čreslo,
zmlcto, prvovrstno, več vagonov. 9C po ugodni ceni proda. — Interesenti naj pošljejo ponudbe na Trpravo »Sl^v. Naroda« pod »Cretlo/1751«.
Antflrvitete:
tabemaklji, garniture, ure, kozarci, porcelan, aekre« tarji, skrinje z vložkami itd. s« kupijo po najvišjih cenah. — Natančen nopia z navedbo cene na: Jnliua pL HTiebmershofen Stlbernagl, Zagreb, Ilica 131 a. 1756
Dooisoval bi
t naobraženo, ljubeznjivo in živahno gospodično srednje starosti Sem n* beralnega nariranja, zna* čajen in pošten v vseh ozirih. — Korespondenca naj se naslovi: Josip Lažne, Zagreb I pretinac.
1766
Ženitna oonudba.
Mlad fant. — kore* n:ak — značajen in v dobri službi, bi poročil devojko do 30 let. ki bi bila dobra gospodinja. — Ponudbe pod: Ivan Ladi; ha, Celje, poštno ležeče.
17n5
n o z o r !
Tiskovine za prevze* manje okrog'rrj«, trsnn?-ga. rezanega lesa. na kra* terih se pri prevzemu ss-ino ob sebi obenrm 7ra» runi natančna kubikatura ^rez ki bične rač'miee. ae naročajo nri: Dra^otin Korošcu. Rečica ob PaH
1745
Za dojenčke
priporočajo strokovnjak? samo »Juvcno1<v;nosInn1ni prašek: ra oslabele otro« ke samo »Bara-r-emulrfio ribjega olja z ^icerofos* fati — Pazite strogo na varstvene znamke »T-ve* nol« in »Bara« ter odklo« nite odločno v«i ti?ia na* domestila. — G^vnn ra« stonstvo za Slovenijo: »Salus«, d. d., Ljubl'sr««
127^
Inserati v z^Malib oglasih«
imajo neoporečno velik nspeh v »Š/ov Narodu*
MILO „GAZELA" ODTEHTA
P0 SVOJI IZBORNI KAKOVOSTI
vse manjvredne, eenejle Izdelke, Dobite ga vvsakl trgovini.
Dalmatinski
I* Portland
cement
■▼•tovne laaoiko H> 1___a
nadi po najnižji dnevni ceni
tvornico „SPLIT"
d. d. za cement Portland iz sklađlifta v L|ablfani Aleksandrova eaata 12
Rlifinta ifelavDica
Llahllana
HllAertevs sllesi 5.
Popravljam tn uglašujem klavirje in harmonije strokovno in ceno
! Najnovejša iznajdba!
Brer. kvarienja blaga k«ml£no sataia\stiio in vsakovrstno bar-
vanjs oblek. AUTOM BOG 1592
LjnbHana, Selenbnrgovs ulica 6 I. nadstr. Glince-Vič 4»5
Josip Peteline
LJoMJana, Sv. Patra nasip 7 (ob vodi)
blizu Prešernovega spomeolic«
se priporoča za najeeneifi nakup vseh potrebščin zs kroteče, čevljarje. sedlsrief ilvllie, toalercsga blaga, pletenin, <?8lanteri?e, najboljših člvainih stro-ev
j| : GRITZNER in ADLER :
posameznih delov za kolesa in za vse sisteme šivalnih strotev.
Trgovina z oblekami sa  gospodo In deco
J. Maček
Ljubljana,  Aleksandrova  c« 12
prodaja odslej tudi PRVOVRSTNO PERILO ZA GOSPOĐE po   Izredno nizkih cenah.
Mi strnil tfRtfflu
mehanični delavnica
Cposrsvl|alaisa)
L BaVRAGaV, LJnbliana, ftelenbnrgsva nliea S-L
i/
naibolidi in naj primernejii pi> salni stroj za : otovenje.
THE REX CO, UUBUAND,
Telefon 368.
GRADIŠČE 10.
Telefon 268
Opalografi v vseh velikostih in opalografične potf~eb66ine vedno v zalogi.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne
3322
.D