Fe^nitm plačana v gotovini. ŠTEV. 189. V LJUBU A NI. sre-jet od kralja v avdijenco. Včeraj se je razširila v političnih krogih prav smela verzija se je včeraj vzdrževala, a je nib- Nlkič akcijo, kako naj bi se uvedel popolnoma nov kurz iv državno upravo. Baje podpirata to akcijo Voja Marinkovič in dr. TnunUbič,' ki bi ostala s svojima skupinama v lojalni opoziciji in bi ne delala taki 'kombinaciji nikakih ovir. Ta verzija se je včeraj vzdrževala, a je nihče ni potrdil, ker ni verjetno, da bi se radikali spustili v take politične avanture. Res je, da si je Boža Maksimovič pridobil v zadnjem času mnogo tesnih prijateljev in to tem bolj, kea' se je povsem povrnil k Pašiču in pridružil njegovi tezi. Boža Maksimovič si prizadeva, da iz-gladi vsa svoja nesoglasja s strankinimi tovariši, pa se govori, da bo izravnan tudi nesporazum s Krsto Miletičem. Kot znak likvidacije tega spora naj bi bilo to, da dobi Krsta Miletič pri prvi rekonstrukciji vlade ministrski portfej. V težki situaciji so demokrati. Voja Marinkovič čaka tudi ugodnega momenta, da začne izvajati svoje ideje in svoj program. On ne odobrava dela Ljube Da-vidovdča in Voje Veljko vica in istotako ta skupina ne pristaja na sodelovanje z dr. Spahom in njegovim klubom, čegar politika ne daje. demokratom nikake garancije, temveč samo slabi pozicijo de-| mokratske stranke. (Te vesti o demo-j kratili so tako stereotipne, da jih je treba 1 sprejeti z vso rezervo. Op. ured.) Sestava naše ženevske delegacije. Beograd, 25. avgusta. Sinoči je bilo izdano iz ministrstva zunanjih poslov tole poročilo: Razdelitev dela naše delegacije na septemberskem zasedanju Zveze narodov v komisijah bo sledeča: V prvi komisiji, ki obravnava vprašanje sestave sveta, je delegat dr. Zmaj Krnjevie, namestnik dr. Laza Markovič. V drugi komisiji, kjer se bo razpravljalo o vprašanjih tehniške organizacije del ekonomsko - finančnega kabineta, je delegat Ra-noslav Avramovič, namestnik Gjurič. V tretji komisiji, kjer se bodo obravnavala vprašanja oboroževanja, je delegat dr. Laza Markovič, namestnik dr. Krnjevič. V četrti komisiji (budžetiranje Lige na-dov) je delegat Gjurič, namestnik dr. Jovanovič, V. peti komisiji, kjer se bo razpravljalo o humanitarnih vprašanjih trgovine z opijem, zaščite žensk in mladine, je delegat Stjepan Radič, namestnik Ranoslav Avramovič. V šesti komisiji, kjer se bodo obranavala politična vprašanja, je delegat dr. Jovanovič, namestnik dr. Laza Markovič. Po odloku vlade ne bo šef delegacije v nobeni komisiji, ampak bo vodil račun o delu naših predstavnikov v komisijah. Na plenarni seji skupščine bo govoril samo šef delegacije dr. Ninčič. BOŽA MAKSIMOVIČ RAZVIJA SILNO AKTIVNOST. Beograd, 25. avgusta. Včeraj je Boža Maksimovič konferiral z velikim županom Nikoličem iz Sarajeva o pripravah za veliko zborovanje v Sarajevu. Nato je bil pri njem Ljuba Živkovič in razpravljal z njim o politični situaciji, o prihodu Pasica in o delu, ki ga ima opraviti krajevni odbor, da uredi svoje notranje od-nešaje. Sicer je bil Boža Maksimovič ves dan v kabinetu in je zbiral gradivo za volitve v tistih občinah, kjer je volitve še treba izvesti. Tudi je včeraj v svojimi načelniki definitivno proučil zakonski načrt o občinah. Pozornost je vzbudilo to, da Stjepan Radič, ko je bil v Beogradu, ni posetil Bože Maksimoviča, kar se tolmači kot neke vrste demonstracija. NINČIČ SE USTAVI PRED ODHODOM V ŽENEVO NA BLEDU. Beograd, 25. avgusta. Minister zunanjih poslov dr. Ninčič je pred odhodom iz ministrstva izjavil, da se pred svojim od-petevanjem v Ženevo ustavi na Bledu, da poroča kralju o tekočih stvareh in o pripravljalnih delih za konferenco v Ženevi. delil, tedaj bo to drugi protest, ki bo enako zalegel. In za zmago tega protesta vsi na dele, ker samo potem bo tudi blagoslovljeno Vaše lastno delo. ZOPET ODLOŽEN POVRATEK G. PAŠIČA. ®eogra, 25. avgusta. Neka oseba iz Pašičeve neposredne bližine je včeraj izjavila novinarjem: Povratek Pašiča se pričakuje v najkrajšem času. Pašičevo zdravje je prav dobro. Kakor hitro se vrne Pasic, bo prevzel iniciativo za raz-giščenje odnošajev v radikalni organizaciji. Stanje, kakršno je dandanes, se no more več nadalje prenašati. V stranki sami se čuti močan odpor proti kurzu, ki so ga uvedli nekateri homines novi. Pašič ima še vedno dovolj moči (?), da povede radikalno stranko k starim tradicijam iz osemdesetih let. Nič nas pri tem ne bo oviralo, četudi bi nam ostalo samo šest poslancev. IZGRADNJA ŽELEZNICE V JUŽNI SRBIJI. Beograd, 25. avg. Včeraj popoldne je posetil minister za vojno in mornarico Dušan Trifunovič Uzunoviča v njegovem kabinetu, kjer se je vršila konferenca, ki so se je udeležili tudi nekateri eksperti iz vojnega ministrstva. Kakor se je doznalo, se je razpravljalo na tej konferenci o izgradnji železniške proge v Južni Srbiji. In v Sloveniji? KONGRES ZEMLJORADNIKOV. Beograd, 25. avg. Glavni odbor zem-! ljoraduičke stranke je sklenil, da se vr-I ši strankin kongres 19. in 20. septembra I v Šabou. Manjšinski kongres v Ženevi. Ženeva, 25. aivg. Danes se prične kongres narodnih manjšin. Zbranih je 80 delegatov. Predsedništvo kongresa je v rokah Slovenca dr. Wilfana iz Trsta. V diplomatskih krogih vlada za kongres velik interes. PRED ZASEDANJEM ZVEZE NARODOV. Varšava, 25. avg. Minister zunanjih poslov Zalevski se bo pred svojim odhodom v Ženevo sestal z Brtandom v Parizu. Ženeva, 25. avg. Na sedanjem zasedanju Zveze Narodov bo izbran za predsednika dr. Ninčič. Njegova kandidatura je osigurana. POGAJANJA ZA KONKORDAT. Beograd, 25. avg. Pogajanja med Vatikanom in našo državo se prično 1. septembra. Veruje se, da bodo na teh pogajanjih rešena vsa sporna vprašanja med nami ,in Vatikanom in da bo dosežen po-fpolen sporazum. Na tem sestanku je treba rešiti tudi vprašanje zavoda sv. Jeronima. Na čelu naše delegacije bo dr. Ja-gič. Italijanski predsednik se je informiral 'včeraj o potovanju naše delegacije v Rim in obenem tudi o tem, kedaj bodo ratificirane nettunske konvencije. GENERAL KONDILIS PROTI DIKTATURI. Atene, 25. avg. General Kondilis je izjavil, da se bo čuval vsake diktature in da ostane zunanja politika Grške ista kot je bila prej. KOALICIJSKA VLADA NA GRŠKEM. Pariz, 25. avg. Po vesteh iz Aten, so se načelniki političnih strank odzvali pozivu generala Kondilisa, da se sestavi ko-alirana vlada, ki naj pripravi volitve. ŽIVAHNA AKTIVNOST KOMITAŠKIH ČET. Beograd, 25. avg. Nove vesta, ki so prispele, govore o koncentriranju novih komitskih tolp na naši meji. Po tem se sklepa, da se pripravljajo novi napadi na naše ozemlje. Kakor se doznava, je del komitskih čet odrinil preko grškega teritorija v Albanijo, pa se misli, da bodo bolgarski koiniti obenem s kačaki vpadli pri Peči in Prizrenu na naše ozemlje. Naši vojski in žandarmeriji je bila izdana nujna naredba, da pazita na gibanje teh tolp. NEUSPEŠNA DEBATA O DAVKIH. Beograd, 25. avgusta. Včeraj popoldne je bila seja odbora za zakon o davkih. Na seji se je razpravljalo o davkih na dohodke od podjetij, delavnic in poklicev. O tem predmetu govorita člena 46. in 47. Dokončna rešitev o členu 45. se je rezervirala. OKOLI NOVEGA VOZNEGA REDA. 'Beograd, 25. .avgusta. Zagrebški listi so se obrnili glede na izpremembo voznega reda na ministrstvo za promet s prošnjo, da naj se pri izpremembi voznega reda upošteva zagr. tisk. Prošnja je bila poslana preko Novinarskega udru-ženja. Ker pa minister za promet ni v Beogradu ampak na potovanju po Pri-morju, je izročil včeraj predsednik Novinarskega udruženja prošnjo pomočniku ministra za promet, ki je izjavil, da jo bo poslal konferenci, ki se ima sestati, da uredi vozni red za zimski čas. Slovensko gospodarstvo mora biti rešeno! Težko je človeka pri srcu, če mora osmo leto po ujedinjenju klicati slovenski gospodarski svet na obrambo slovenskega gospodarstva. Kajti ni tega zaslužil niti naš narod in niti država, ki smo jo nekdaj tako navdušeno pozdravili. Toda vse te sentimentalne ozire mora človek zatreti spričo težkega stanja našega gospodarstva, ko kmet in delavec sanjata samo o tem, kako bi prišla v Ameriko, ko inteligent ne ve več, kateri stvari naj se še odreče in ko tudi najmarljivejši in-dustrijec mora krčiti in manjšati svoj obrat. Pa naj bo vsa ta slika še tako žalostna, slovenski človek ni nikdar držal rok križem, temveč je vedno delal in iz trde kraške skale ustvaril njive ter tudi v najtežjem boju z nadmočnimi nasprotniki in brez svobode osamosvojil svoje gospodarstvo. Tekovina neizmernega dela vseh naših prednikov je naše gospodarstvo in to pridobitev ne bomo zapravili in si je zapraviti ne dam«. Zato pa tudi danes ne obupuje slovenski gospodarski svot, temveč je segel po samopomoči. In prvi uspeh samopomoči je že tu, to je slovenska gospodarska fronta, ki je postavljena prvič za volitve v Zbornico. In sedaj čaka nas vse, ki ljubimo Slovenijo, njene bele ceste in lepe krajine, njen zdrav in delaven narod, da tej fronti priborimo zmago. Boj je jasno postavljen in ne more biti nobenega oklevanja. Na eni strani vsa Slovenija, pripadniki vseh strank, možje čiste preteklosti, na drugi strani stranka, ki se je z gospodarskimi polomi zapisala v slovensko zgodovino. Na eni strani čista in neomajna vdanost slovenskemu narodu, na drugi straaii pa se to udanost proglaša za protidržaven separatizem. Toda ni to nobenega protidiv žavnega separatizma, temveč samo separatizem od slabe uprave, od korupcije, od nasilnih metod i%sličnega, kar vse ubija gospodarstvo in ruši svobodo. V tem znaku se vrši boj in v tem znaku mora biti izvojevana zmaga in slovensko gospodarstvo bo rešeno. Drugače pa ni rešitve in je ni! VOLILO EM V ZBORNICO! 'Reklamacijski i*ck je potekel, sedaj je treba posvetiti vse sile agitaciji za čim častnejšo udeležbo pri volitvah v Zbornico za trgovino obrt in. industrijo. Te dni bo Zbornica raz,poslala vsem volilnem glasovnice. V glasovnice naj vsak somiš-ljenih napiše ali prilepi imena kandidatov Slovenske gospodarske liste, odgovarjajoča njegovemu odseku in katego-riji. Vse informacije daje volilna pisarna v Kolodvorski ulici 8. Volilni odbor. Brez programa. Običaj je in ne slab običaj, da vsakdo, ki stopi pred javnost, pove tudi svoj program. Sicer je res, da je javnost od vseh teli pro-gfamov bila že tolikokrat razočarana, da že malokdo na program kaj da. Ampak dec o ru m je treba varovati! Lista, ki ji načeluje g. Franehetti, pa je bila predložena brez vsakega programa. Ali je tej listi program res tako nepotreben? Umestno opozorilo. Trgovec z dežele nam piše: Kljub težkim izkušnjam so nekateri trgovci in obrtniki še vedno mnenja, da morajo za vsak korak hoditi po dovoljenje k SDS. Mi takih neodločnih in nesamostojnih ljudi ne moremo rabili in zato mislim, da mora že sedaj biti dolžnost vsakega trgovca, da prihodnje leto pri volitvah v gremije ne bo izvoljen niti en trgovec, ki ne ve, da mu je Bog dal glavo zato, da sam z njo misli. Ne rabimo nosamosvojih ljudi, ne rabimo odbornikov, ki hodijo po nasvete v načelstvo SDS. Nova sredozemska antanta. Na Dunaju , 21. avgusta 1926. Evropske države, male kakor^ velike, se . dobro zavedajo, da splošen položaj mi tako | zdrav in stanoviten, kakršnega bi velika ali : svetovna vojna morala ustvariti, da bi bile ogromne žrtve vojne vsaj nekoliko opravičene. Zato iščejo države prijateljskih zvez, sklepajo med seboj posebne pogodbe in konvencije za vse možne slučaje ... Med prvimi smo imeli Malo Antanto, nato je nastala' zveza nordijskih držav, Francija je sklenila vec pogodb, enako Češkoslovaška, Jugoslavija, Poljska, Rumunija itd. — Posebno poglavje v zgodovini Evrope pa tvori Locamo. Zad-nie dni je silno veliko šuma zaradi -pogodbe med — Italijo in Španijo, kar so začeli ime- , novati Sredozemsko antanto ali antanto ob Sredozemskem morju. Vse te pogodbe, zveze, konvencije so poglavitna etapa v — Panevropo. Se en mogočen sunek, še en odločilen korak in Zdrumie države Evrope so postale iz velikega problema — gotovo dejstvo! Vse sedanje pogodbe posplošiti, pa imamo tu garancijski pakt med vsemi državami Evrope. Naravna posledica bo, da bo razoroženje samo po sebi umevno, ker bodo vojske nepotrebne za varstvo države na zunaj, kajti garancijski pakt un obvezno razsodišče bo zadostno, bo najboljše jamstvo za obstanek vsake države v Evropi. f0 manjšinah, o carinah itd., kr so vame točke panevropskega programa, sem ze do °Tudi najnovejša pogodba med Italijo in Španijo ima svoj pomen povsem v smislu ■panevropskega gibanja, in sicer prav zaradi svoje prikrite osti proti imperiahstičnam tez-n jam Francije ob Sredozemskem morju. Cim več takih zvez, pogodb, kooyenci],toli-ko bolj se približava -trenutek, ko postane ves evropski položaj zrel za - panevropsko "^Za zdaj -pa ima Sredozemska antanta svoj poseben pomen. - Pariški »Tempst je sicer tak ode -pozdravil novo antanto: >Italiia in Španija sta pravkar podpisali pogodbo prijateljstva, ki se je mora veseliti vsakdo, komur je pri mru konsolidacija dobrih odnošajev med velesilami, katerim je na ravnotežju ob Sredozemskem morju...« \li le s težavo prikriva »Tempe« razbur-ienie ki se je drugače -polastilo vse francoske javnosti. Saj so znana nasprotetva med Španijo -in Francijo med vojno v Maroku, ka-košne pohlepne težnje je Španija gojila gledi na delitev interesov v Maroku, — dalje p< tudi ie znano, kakošrte ambicije ima Italija v Abesiniji. TaugeCu in Tunisu, - a na vse. to pride pogodba prijateljstva nad Italijo m SPFrancozje pa tudi ne verujejo, da_ bi bila Anglija iznenadeaa po tej pogodbi, češ: ona je morala za vse te priprave vedeti, pa m ničesar izdala! — Prav radi tega, ker vse angleško časopisje kakor na komando govori o iznenadenju, Francozje menijo, da je vse -to le -igra, ki hoče Francozom prikriti neko neljubo resnico. Da, gredo celo tako daleč v svojih sumnjah, da smatrajo iialijan-sko-špansko pogodbo za — angleški vspeh. Francija ima torej v svoji politiki ob Sredozemskem morju praiv hudo nadzorstvo, ki ji bo delalo samo ovire. — Mussolini je napravil Francozom težke skrbi, kar je m-sbiktivno že več časa pripravljal. Viden anaik teh priprav je bil poset kralja -Alfonza v Rimu na kar je sledil protiposett v Madrid, torej že takrat, ko je bil še jako nejasen vpeli vojne v -Maroku in ko še ni napetosti med Španijo in Francijo, ki so se pokazale po po-setu kralja Alfonza in Primo de Rivra v 1 a- r-izu. . .. »Humanite« meni, da je ta pogodba sumljiv pojav ob bližajoči se obletnici Loca-ma. Tudi -se poraja sum, da dobi Španija novo pomoč v zahtevi po pomnoaitvi sedezerv v Svetu zvez narodov. — K temu si je se treba zapomniti, da po sklepu -pogodbenih držav se predloži ta pogodba Družbi narodov sele potem, ko boste smatrali, da je ugoden cas za to. — Zakaj ne -takoj, ako mi skritih namenov? T Mussolini je spoznal, da more Italija svoje težnje v Maroku in Tunisu veliko -lažje vres-ničiti -s pomočjo Španije nego s francosko pomočjo proti Španiji. ,, -Pomisliti je pa treba tudi, da obstojestare navskrižnosti v -italijanskih in francoskih interesih ob Sredozemskem morju. Tunis je ognjišče hudim konfliktom, zato je prijateljstvo med Italijo in Francijo vedno ogroženo, dooim -vsega tega s Španijo ni, — m n-i-ina zahtev, radi katerih bi Italija mogla priti v zadrego. To pogodbo med Španijo m Italijo smatrajo za likvidacijo šibkega prijateljstva med Francijo 'in Španijo, ki je zadnje čase bilo le prisiljeno vsled skupnega vojaškega pohoda v Maroku. — Francija je za jedno bridko prevaro in preskušnjo bogatejša. Meni-la je, da je dosegla lep uspeh po udaji Abdel Krima, a zdaj se je pokazalo, da -je vse Slo v -nič! — -Kaj vse more nastati po tej pogodoi med Italijo in Španijo? — Sicer pa je teto tako nejasen položaj glede na pogodbo me Francijo in Rumunijo! Tako se torej kujejo vsevprek pogodb , ki vežejo po dve ali več držav, ali vsled ra n ih pogodb ene države na več strani nastaja, cela veriga pogodb, ki vzroča -popolno nejasnost in torej itud-i negotovost v Evropi-'izhod iz -teh homa-tij bo edino— združitev vseh pogodb in konvencij v eno sa-mo: v -temeljno pogodbo Združenih držav Evrope! A. G. Oglašam se torej v imenu galerije, če pa ta misli, da te pravice nimam, -samo za tisti del galerijn, ki sem ga zastopal. 0, poglavje o intrigah je interesantno, pa še kako! -in jaz bi le želel, da se že enkrat načne temeljito, pošteno in pred javnim forumom. Niihče -tega ne želi bolj od mene. In do tega bo tudi prišlo! Za predokus samo par drobtin. 'Po prevratu sem postal ravnatelj okrajne bolniške blagajne v Ljubljani. Moje delo pri tem zavodu je odprta knjiga, iz katere lahko čita tudi slepec. Uspehi bi bili lahko mnogo večji da nisem bil primoran, ko se je bil zavod razširil in je postal ugleden faktor, z eno roko delati, z drugo pa otepati se nadležnih intrigantov, ki so delali jio -načrtu in so imeli nekje močno za-slombo. Tudi ravnatelju Pokojninskega zavoda za nameščence g. dr. Antonu Sagadinu se ni godilo bolje. L. 1921 sem bil izvoljen kot nosilec socialistične liste v občinski svet ljubljanski. Tu sem pomagal stvori-ti delovno večino, držal pa tudi sicer nisem rok križem, delal sem kamor sem -b.il poklican in kolikor mi je dopuščal čas. .Prav to mi je nakopalo srdito sovraštvo SDS, katere eksponenti so koncentrično navalili na mene z intrigami. Aprila 1922 sem dobil na glavo dolgotrajno preiskavo. Rezultat je bil za mene nad vse ugoden, dasi so imeli v preiskovalni komisiji pristaši SDS absolutno večino. V času preiskave, bila je ravno občinska seja, ma -kateri sem kot -načelnik finančnega odseka poročal o proračunu za 1. 1922-1923, dobim v dvorano poziv, naj se zglasim zunaj, kjer me -nekdo ča-ka z važnim sporočilom. Od mene se je zahtevalo, da v teku 24 ur položim mandat, sicer da bom ob glavo pri bolniški blagajni...!!! V družbi z izveslite-iljem sem takoj poiskal -svoja znanca gg. dr. Celestina Jelenca in Stankota Likarja, da se naslednji dan podam na uradno mesto, ki je želelo mojo demisijo. 0 tem za enkrat dovolj; dostavim naj le, da sem utesnjevanje mojih državljanskih pravic odločno odklonil. Kmalu za tem me je poiskal v -pisa-nn-i pok. župana dr. Periča odličen »socialist«, reikoč, da prihaja po naročilu ministra dr. Žerjava, ki da želi do popoldan odgovor, da-li sem pripravljen skušati doseči, da dobe v upravnem odboru Mestne hranilnice ljubljanske večino demokrati. Kot protiuslu-go je ponudil potrditev Tomaža Lozinška ptujskim županom. 1P0 štatuitu obstoji odbor hran-ilniee iz 20 članov, ki jih voli občin-ski 9vet 10 iz svoje srede, 10 pa jih določi iz vrst meščanov. Od 48 -občinskih svetovalcev jih je štela koalirana večina 25 socialistični klub je imel 5 članov. Ni -treba posebej poudarjati, da sem »željo« primemo odklonil. To je storil še listi dan klub, ld sem mu bil o tem poročal. (Konec prihodnjič.) J. Kocmur: Poglavje o intrigah. V včerajšnjem »Narodnem Dnevniku« je v poročilu o drugi javni -seji Delavske Zbornice -tudi govor o dveh interpelacijah, iu jm je bil vložil delegat Zbornice g. Leskovšek. Na opozorilo predsednika Čobala, da ti 'interpelaciji nista zrastJi na gnoiju gospoda Leskovška, je po citiranem poročilu zaklicat dr. Bohinjec -(ravnatelj OIJZD): »Nego na galeriji!" Ker dostavlja, da sem bil na galeriji podpisani si vsakdo lahko ustvari Zvezo med omenjenima interpelacijama, opazko predsednika in medklicem dr. Bohinjca, ki ie glasom poročila rekeL »da gotovi ljudje hiti Delavske -Zbornice ne puste v miru z večnimi intrigami.« . , Vsled lega se čutim izzvanega, da se ogla- šam. Kar se tiče avtorja omenjenih interpelacij, mislim, da ima vsak pravico, da jih napravi sam, tiz lastnega prepričanja ati po dobljenih virih, ali si jih da napraviti.Jpo drugih, kolikor so za to sjKisobni iu se jim zaupa, stvar predsednika ni avtorstvo ah provenienca interpelacij, temveč njih vsebina ... Ja2 6em tul neštetokrat interpeliran, ko bi se lahko skliceval ne na galerijo, ampak na čisto določene osebe in postavil poleg njih tudi paragraf kazenskega zakona. Galerija ni nič sramotnega', galerija je reprezentanca .tistih, ki jih plenum zbornice zastopa. Take opazke niso nič kaj okusne, pa •naj bodo izgovorjene še tako iz viška doli, d-omišljavo suvereno. Nemška davčna politika. V »Osterc. Volkswirt« piše dr. T. St.: Državni finančni minister Reinhold je bil vsled svoje politike zmanjševanja davkov (to ni tiskovna napaka, op. ured.) od desnih kro- ; dov zelo grajan. Kajti ta politika je naspro- ' tovala praksi njegovega nemškonacionalnega ]>rednika v. Scliliebena, ki je vztrajal tudi v najtežji gospodarski krizi na zbiranju ogromnih blagajniških rezerv v breme gospodarstva. Z zadoščenjem more sedaj pomoliti dr. Reinhold pod nos svojim nasprotnikom, ki so ga pri njegovih previdnih davčnih odpustih ovirali in obdolževali lahkomišljenega gospodarstva. davčne rezultate za mesec julij. Davčni dohodki se niso navzlic zmanjšanim davkom samo povečali v primeri s slabimi zimskfmi meseci, temveč tudi v primeri s prejšnjim -letom. 708 milijonov mark v juliju prekašajo proračun tako zelo, da so že nedostatke prejšnjih mesecev (januar 1926 600 milijonov, april 584 milijonov) več ko izenačili. Dr. Reinhold pojasnjuje to s po-polnim upoštevanjem gotovih zapadlosti v juliju, kot siguren znak pričenjajoče se konjunkture. Prosta dohodnina je kljub mnogim oJooditvam v aprilu narasla od 120 na 143 milijonov, dohodek za V,% zmanjšanega prometnega davka se je napram proračunu povečal od 7« na 80.6 milijgonov in kaze v nrimeri s 1. julijem 1925, ko je veljala dvojna postavka davita, prvič povečanje obdače-nega programa vlade za ustvaritev novega v juliju 6.2 milijona proti 2.1 v januarju, pa čeprav je bil v juliju še enkrat manjši. Celo dohodnina potem mezdnih odtegljajev je v juliju narasla na 93.3 milijonov proti 82.5 in 88.7 v prejšnjih mesecih, kar sicer še ne dokazuje nazadovanja brezposelnosti, vendar pa zmanjšanje kratkega dela! Tudi izdatki so se v splošnem gibali v okviru proračuna. Dosedaj so se mogli kriti večji izdatki za brezposelno oskrbo in tudi še začetek izrednega programa vlade za ustvvaritev novega dela iz razpoložljivih sredstev. Država se še ni niti najmanje poslužila svoje pravice na najetje posojila ali kredita pri Državni banki (do 100 milijonov) ali pa lombardiranja zakladnih menic. Nemški finančni minister manjša davke, ne štedi pri investicijah in vendar ima država vedno večje dohodke. Po čudnem receptu se mora ravnati in pri nas takega recepta gotovo ne bodo razumeli. Pa kdo bi se tudi ukvarjal s temi »švab-skirfii« neumnostmi! Ostali komentar pa si naj napravi prijazni bralec, ki ni pod našim liberalnim tiskovnim zakonom. ____ Politične vesti. = šaljive vesti prihajajo iz Beograda. — Pred par dnevi se je poročalo, da je izjavil Stjepan Radič, da ne gre v Ženevo, če gre tudi dr. Markovič. Kmalu nato je dejal dr. Markovič, da ne gre v Ženevo, če gre tudi St. Radič. Sedaj gresta oba v Ženevo. — Pred dnevi je tožil ministrski predsednik Uzunovič, da mu veliki žujiani ne poročajo. V resnici težko je to, toda že pregovor pravi, če -si ne pomoreš sam, ti tudi bog ne pomaga. Zato ne bo drugače, ko da si tudi g. jiredsednik vlade pomaga sam. Mi novinarji mu žal vsled tiskovnega zakona ne -moremo pomagati. — Ministrstvo pravde, kar se pravi po naše ministrstvo pravice, je odredilo, da policija udre v zagrebški muzej, kjer je mini-strstvo prosvete hranilo neke dragocene gobeline. Ali naj to razumemo tako, da se ne sme prosvetnemu ministrstvu dosti zaupati? Ali naj razumemo to kot hvalevredno vnemo ministrstva pravde za hitro poslovanje? Ali pa naj mislimo, da se pričenjajo pri nas nove 1'ornie občevanja? Ali pa si naj sploh nič ne mislimo? — Dr. Nikič gre, dr. Niki« ostane. Če zaljubljeno dekle ne ve, kako je z ljubeznijo fanta, potem vzame marjetico in ji trga listke in se sprašuje: Me ljubi, me ne ljubi itd. Tako nekako se nam zdi, ko čitamo večne vesti, da dr. Nikič gre in takoj nato, da ne gre. Odkritosrčno bodi povedano, da nam je vseeno, če gre ali ne gre, ker mislimo, da ostane v vsakem slučaju vse v tako lepem redu, ko do sedaj. Samo to bi prav skromno pripomnili, da še nismo vedeli, da se tudi na ta način skrbi za avtoriteto vlade. = Nemčija ima denar. Sedaj se d ozri av a, da ,je Nemčija ponudila Belgiji, da ji plača 120 milijonov -mark, če ji vrne Belgija pokrajini Eupen in Malmedy, ki jih je mora-la Nemčija z Versajskim mirom odstopiti Belgiji. Nemčija bi namreč izplačala bankovce, ki jih je izdala za časa okupacije Belgije. Finančna -kriza Belgije bi bila s tem v glavnem rešena. — Med belgijsko in nemško vlado je prišlo že skoraj do popolnega soglasja i-n tudi druge zavezniške države so na -to -kupčijo pristale. V tem pa je prase-j v Franciji na vlado Poincare, ki je nastopat proti nameravanemu odstopu Eupena in Mal-medyja, ker bi bila s tem kršena Versajska pogodba in s teni ustvarjen nevaren pre judic. Pritisnil je na belgijsko vlado m Odstop obeh pokrajin je padel v vodo. — Okraja Eupen in Ma-lmedy štejeta okoli 60 -tisoč prebivalcev, od katerih je skoraj 50 tisoč Nemcev. Površina obeh okrajev znaša nekaj nad 1000 kvadr. kilometrov. = Konec Pangalosove slave. — Aretacija Pangalosova se je izvršila precej dramatično. Pangalos je bil v spremstvu šestih oficirjev na torpednem lovcu »Pergamon«. Ker je bila nevarnost, da se Pangalosovi oficirji polaste poveljništva na ladji in nato pobegnejo v tujino, je poslal general Kondilis bojno ladjo »Kilhis' in torj>ednega lovca »Leon« z dvema aeroplanoma, da ustavijo »Pergamon«. 1/.. S— „ TA 11L i n/ iiol/ilrklo nn ! . U V ^ 1X1 C* UVl V/ J) IU 11 V. VAM »v ‘»fcM ■ — v* u . Ko je »Kilhis« naletela na »Pergamon , Jftj pozvala posadko, da izroči Pangoalosa. Tt' pa se za poziv ni zmenila in nato je začela »Kilhis- streljati, To streljanje pa je bilo brez učinka, a posadka »Pergamona« se je vseeno udala. Nato je bil Pangalos aretiran. Ko so ga peljali skozi Atene, je hotela množica Pangalosa linčati. — Začela se je preiskava proti Pangalosu in je dosedaj že zbranih 300 afer, v katere je bil zapleten »veliki rodoljub« in diktator Pangalos. Kratke vesti. Republika fruguav je priznala sovjetsko vlado v Rusiji ter hoče v najkrajšem času obnoviti z njo diplomatske stike. Nas ru seveda ni potrebno, da bi sledila p . Uruguaya. Naša država je sama dovolj na. Prav gotovo pa po sklenitvi prijatelj« ga pakta z Italijo. „ , Silen gospodarski razvoj htemcije. Zdru žena nemška barvna na svoj kapital od 646 milijonov zlatih mark na noo milijonov zlatili mark. Nove demice so bile takoj podpisane. Na Irskem se je začela propaganda za ustanovitev' lastne irske valute. Če imajo Irci že svojo vlado, svoje vojake, svoje znamke, zakaj bi gledali še na denarju osovraže-nega angleškega kralja? — Ni pa še gotovo, če bo irska namera tudi izvedena. Tudi Luksemburg, ki ima sedaj belgijsko valuto, hoče s pomočjo tujega posojila ustanoviti lastno. valuto. Težava pa je v tem, ker ie Luksemburg v carinski uniji z Belgijo in bi mogoče belgijska vlada smatrala odstop Od belgijske velute kot osovražen akt m bi se skušala v carini maščevati. Nova »Jutrova« rubrika. Bliža se začetek šolskega leta in razbita barka SDS je zopet na delu, kako bi čim več mladine ujela v svoje organizacije, zaw tudi monstruozna rubrika »Dijaško živ j vaS »Jutru«. Zaman gospoda. Tud» «*?{*'Stanovi, . ------------- an gospoua. ii“‘“ 9tanovi, zapušča v enaki men, kakor _ peklensko pa čeprav se še tako P0^’ 1 ki vzbuja lepe žvepleno svobodomiseK ganjanja lanskega reminiscence na dijas*« y leta. NE FRANCIJA - AMERIKA JE DOLŽNIK. Kot znano, so finansirale Zedinjene države vojskovanje antante za časa svetovne vojne ter zahtevajo sedaj od Francije, da plača 3.3 milijarde dolarjev, ki so jih ji v to svrho posodile. Zvite buče pa so sedaj ugotovile, da iso prejeel Zedinjene države, ki so .praznovale meseca julija 1501etni rojstni dan, v letih 1778, 1779 in 1782 od Francije M«* ki jih še do danes niso vrnile. Leta 177» si izposodile Zedinjene države od n3jraie 18 milijonov funtov, leta 1779-P^ kapital drugo posojilo na Nizozemske^Leta 178‘2 je in obresti je jamčila From^sl.u 6 milijonov sledilo tretje posojUi>Z(jvoje prakse ne morejo niti vpeljati spričo kon-tourence^ stalnih' zdravnikov, ki so v dotičnih v? . 5 dobro vpeljani. Zato ®o po veliki ecim odvisni le od državne plače, s katero Pa ve, da ne bodo mogli plačevati ogroan--mh najemnin, ki jih bodo hišni gospodarji zahtevali od onih, ki ne bodo po zakonu zaščiteni in iki bodo znašale 50 do 60 odstotkov plače takega zdravnika. Zato zahtevajo, da mora minister razlikovati med onimi zdravniki v državhi službi, ki imajo pravico izvrševati privatno prakso, ki je pa ne izvršuje-jo ter onim, ki jo izvršujejo in imajo v«led tega mnogo večje dohodke. Obračajo ne na ministra 6 prošnjo, da to krivico odpravi, sicer .bodo državni zdravniki prisiljeni izstopiti iz državne službe ter se posvetiti privatni praksi, da bodo mogli častno prehraniti sebe in svoje rodbine. w — Podaljšanje uradnih ur pri sodiščih. Iz $ov*jga Sada poročajo: Z okrožnico ministra pravde 'so podaljšane uradne ure pri sodiščih. Trajati imajo od 8. do 12. in od 3 do 6. ure popoldne. Novosadska odvetniška zbornica namerava proti tej odredbi protestirati. Tudi sodniki in sodni uradniki protestirajo, ker jim nova uredba uradnih ur onemogoča, da hi se bavili v popoldanskih urah s postranskimi posli, na katere so vsled prenizkih plač absolutno navezani. —i Zavarovanje delavcev v državnih ustanovah. Finančni minister je zahteval od vseh 'jninissftrstev, ria vnesejo v predloge za novi oudget potrebne svote za zavarovanje delavcev, ki so zaposleni v državnih ustanovah. — Preganjanje naših ljudi v zasedenem ozemlju. S Sušaka poročajo, da je interveniral naš konaul na Reki pri italijanskih obla-Soteke8 ^“ehajo s persekucijami slovenske ItalmnSrvega ribarskega . .TrXa. Vi deSki meščanski šoli v Ljubljani se prične šoWko leto v fi&boto. «Me 4. septembra ob 8. un s službo božjo.-Vpiso-v«ije bo v sredo 1. septembra od 8 do 12 Ure. Ponavljalni, sprejemni tu drugi dzpiti se ?aeno v ponddjek, dne 30. avgusta ob 8. uri. Podrobnosti so razvidne iz oglasa v veži šolskega poslopja. V pondeljek, dne 6. septem-1 °h 8. uri se prične redni poult. — Počitniški sestanek V9eh dosedanjih absolventov in islušatefljev v. ped. Sol v Zagrebu m Beogradu iz mariborske in ljubljanske oblasti bo v eoboto, dne 28. t. m. v Celju in ne v Rogaški Slatini, kakor je bilo prvotno objavljalo. Sestanemo se na celjskem kolodvora po prihodu jutranjih vlakov. Vabimo tudi vse tiste, ki so prosili za sprejem. Opozorite tudi druge, ki bi menda predrli to notico! — Akcija oblasti proti malariji. Koncem tega meseca pridejo v Beograd delegati Rockefellerjeve ustanove dr. Mandoraio (Italija), dr. Uropatinski (Moskva), dr. Markov in dr. Lobadov (Bolgarska). Pregledali bodo vse beograjske sanitetne ustanove. Stopili bodo tildi v kontakt s predstavnikf ministrstva za narodno zdravje. Nato bodo odšli tudi v notranjost države, kjer ostanejo mesec dni. Največ pažnje bodo posvetili akciji naših zdravstvenih oblasti proti malariji. Telefon na vlakih in letalih v Nemčiji. O uvedbi brezžične telefonije na vlakih v Nemčiji smo že poročali. Od pondeljka dalje je storjen v tem oziru zelo praktičen korak naprej: Pasažirji na progi Berlin—Hamburg so lahko med vožnjo ves čas »au courant« glede najvažnejših gospodarskih in borznih vesti. Te 'vesti pošilja centrala iz Berlina. Železniški uslužbenci na vlakih jih noiirajo ier razdele med potnike, in sicer prve štiri tedne brezplačno, pozneje pa bo plačevati zato .pri-; stojbino 1 marke do 1.50. Institucija se raz-: širi na vse važnejše proge v državi. — S pri-i hodnjim letom se uvede brezžična, telefonija I tudi na aeroplanih, tako da bo lahko telefo-j nirail pasažir z letala vsak čas domov. Pristoj-| bin.e bodo iste kot na vlakih, j — Dinarskem falzifikatorjem na sledu. Po-; liciji v Dubrovniku se je posrečilo priti na i sled falzifikatorjem eno- in dvodinarskih nov-i cev. Falzifikati dvodinarskih novcev so zelo i dobri, le nekoliko večji so od pristnih, dočim i so dinarji malo temnejši in zvene slabse. Po-| licija za sedaj ne daje nikakih podrobnih in-1 formacij. — Štirinajst kriminalnih slučajev v soin-borskem okrožju tekom dveh dni. Pr,i som-borskem sodnem dvoru je bilo prijavljenih tekom dveh dni 14 kriminalnih slučajev. Prebivalstvo zahteva djačenje orožništva. — Roparji v Banatu. V Banatu se roparski napadi in vlomi v zadnjem času nevarno množe. Te dni so vlomili roparji v filijalko pančevske banke v Debeljači. Ker so nastopali preveč hrupno, so vzbudili pozornost nočnega čuvaja, ki ji prihitel na lice me^ta, nakar so roparji pobegnili. Isto noč je 'bilo izvršenih v občini iJrdin kar 8 vlomov. V štirih trgovinah so imeli vlomilci srečo ter odnesli precej gotovine in blaga. Zdi se, da gre za organizirano roparsko tolpo, ki se skriva po dnevi v koruizi, ki je visoka v onih krajih kot odrasel človek. — Po treh letih aretiran radi napada iz ljubosumnosti. Leta 1923 je hii napaden nekega večera v Novem Sadu živinozdravnik dr. Bala iz Bačke Gradiške, ko se je vračal e isvojo soprogo iz restavracije. Neznani napadalec ga je težko ranil z nožem. Te dni je bil ovaden kot storilec v anonimnem piemu krznar Štefan Szabo. Mož je prianal ter izjavil, da je izvršil napad iz ljubosumnosti. — Odmevi dveh ponarejevalskih afer. Kot je ugotovila komisija, ki jo je odposlalo prometno ministrstvo v Osijek, znaša celokupna škoda, ki jo je povzročil državi umrli železniški blagajnik Reichherrer 2.130,000 Din. Od te svote je :? investiral« Reichherrer 490 tisoč v pilarno Reszely. Zanimivo je, da trdi Reszely, da je prejel od Reicherzerja samo del te svote. Državno pravdništvo je dvignilo zoper Reszelyja kot tudi zoper Kirschlech-nerja obtožbo. Obravnava se vrši meseca septembra. — Kolikor je doslej, ugotovljeno, znašajo poneverbe pri fin. deleg. v Zagrebu nad 800.000 Din. Glavni krivec kontrolor Goričan izjavlja, da je poneveril kvečjemu 500.000 dinarjev, dočim so morali ukrasti ostanek na vsak način drugi. Vsled tega preiskujejo sedaj oblasti, če ustreza Goričanova trditev resnici in kdo bi utegnil biti njegov kompiic. — 282 novih zrakoplovov za ameriško armade. Iz Washingtona poročajo, da je izjavi-vil kontre - admiral Mofat, šef ameriške avi-jatike, da bo v budgetu bodočega leta določenih 12 milijonov dolarjev za nabavo novih francoskih zrakoplovov. Zgrajenih bo 282 novih zrakoplovov. — Ljudsko štetje v Rusiji. Po vesteh iz Moskve je sklenil svet sovjetskih ljudskih komisarjev, da se izvede meseca decembra t. 1. veliko ljudsko štetje in popis živine, industrije in zadrug. Teinu sklepu pripisujejo z ozirom na novi ekonomski politični kurz v sovjetski Rusiji veliko važnost. . — »Norge« prodana Italiji. Iz Osilo poro-eajo: Zrakoplov »Nojge« je bil prodan Italiji. vsota ee giblje med 100.000 in 250.000 danskih kron. — Hazardne igre madjarskih plemičev. Zadnji čas se je ustrelilo več uglednih madjarskih aristokratov, ker niso mogli poravnati dolgov, ki so jih napravili pri igranju hazardnih iger. Že dalje časa se gojijo v krogih visoke madžarske aristokracije te hazardne »vitežke« igre,v velikem obsegu in z veliko strastjo. Pred par tedni je izgubil baron F. Komfeld v enem večeru 1 milijardo madžarskih kron (skoraj milijon dinarjev), ki jih pa seveda ni mogel plačati. Častni dolg je pla&ila nato njegova rodbina, toda pod pogojem, da odide mladi baron iz Budimpe-te- Sedaj se nahaja baron v Beogradu, kjer Pr^HSl!J?bea pr* ne-ki tvrdki kot poslovodja. ™vema te^noma je izvršil v Budimpe-™,hH^0r ^Posestnik flajoš, ki je iz-JV pranju vse svoje imetje in ie par milijard povrhu. Po pravilih igralnega kluba se mora poravnati dolg tekom 24 Sr. Ker ni mogel Hajo® dolga plačati v predpisanem roku se je zatekel k revolverju. Njegovo veleposestvo je priigral predsednik igralskega kluba baron Tibor Danijel, ki toži sedaj rodbino pokojnega Hajoša, da mu izplača še ostali del dolga. — Samomor visokega sovjetekega uradnika. Kot poročajo »Berlingske Tidende« iz Moskve, je izvršil vodja Ceke v Toiru Baldin samomor. Motiv: Baldin se je bal, da bo, kot čen^' Pr*Padniki spvjeteke opozicije, usmr- — Pogumna deklica. V Brodu ob Savi je rešila pred par dnevi pogumna mlada deklica dve človeški življenji iz kremljev smrti. 15-letna hčerka ključavničarskega mojstra Ezle-a Ernica je plavala preko Save. Sredi reke ji je zmanjkalo nenadoma moči in jela se je potapljati. Na njene klice ji je prihitel na pomoč učenec Feliks Ajkold. Deklica se ga je oklenila tako trdno okrog vratu, da se je jel potapljati tudi on. V kopališču je nastala panika in nikdo ni imel poguma, da bi bil priskočil potapljajoči se dvojici na pomoč. Ko je videla hčerka lastnika kopališča Marija Repič, kako nevarna je situacija, je skočila oblečena v vodo, priplavala še pravočasno do potapljajočih se ter ju držala nad vodo, dokler ni prišel rešilni čoln. Občinstvo je priredilo pogumni rešiteljici navdušene ovacije. — Epidemija kolere na Kitajskem. V Charbinu in okolici je izbruhnila epidemija kolere, ki se naglo širi. Oblasti so podvzele potrebne preventivne mere. — Orkan v Berlinu. V nedeljo je divjal nad okolico v Berlinu velikanski orkan, ki je povzročil veliko materialno škodo in zahteval mnogo človeških žrtev. — Orkan na Portugalskem. Kakor poročajo iz Lisabone, je divjal te dni v srednji Portugalski velikanski vihar, ki je dotične pokrajine silno ©pustošil. Velik del žetve je uničila toča. — Požar na japonskem parniku. Londonski »Daily Maik poroča, da je nastal na nekem japonskem parniku med vožnjo iz Han-kaua v Šangaj požar. Na parniku so bili uslužbeni z večine kitajski mornarji, ki so potnike, med katerimi je nastala silna panika — mesto, da bi jih bili pomagali reševati — oplenili ter metali v morje. V zadnjem trenutku je prihitela na pomoč neka japonska vojna ladja, ki je rešila nekaj potnikov, okrog 50 pa jih je medtem že utonilo. Zverinske mornarje so zvezali ter jih izročili roki pravice. — Velik požar v tovarni kavčuka »Continental«. V nedeljo je izbruhnil v^Seeke pri Hannovru v tovarni kavčuka družbe »Continental« velikanski požar. Domneva se, da je nastal požar na ta način, da so se vneli odpadki, ki so bili nakopičeni v ogromni mlio-niži nekaj sto ton. — Dva opančarska pomočnika izvršila dogovorno samomor. V Čoponji pri Somboru sila se obesila dva dobra prijatelja, pomočnika pri izdelovalcu opank 18-letni Stevan Lukač in 184etni Baltazar Suplat skoraj ob istem času. Lukač se je obesil v delavnici na zid. Našli so ga šele drugi dan — seveda .mrtvega. Pri sebi je imel pismo, naslovljeno na svojo mater. V pismu pravi, da se je naveličal živeti, vsled česar se je preselil prostovoljno na drugi svet. Isti dan so našli obešenega na podstrešju tudi njegovega prijatelja Šuplata, ki so ga vendar ob pravem času rešili. Ker je še vedno nezavesten, ga še niso mogli zaslišati. Na podlagi dosedanjih podatkov s.o oblasti mnenja, da sta šla oba nesrečneža dugovarno v smrt. — Misterijozen komplot. Kot poročajo nekateri listi, so razkrili francoski detektivi 'baje komplot italijanskih antifašistov, ki so nameravali ugrabiti cerkveni zaklad notre-danske cerkve v Parizu. Izkupiček so nameravali baje vporabiti za borbo proti Mussoliniju in italijanskemu fašizmu. Kolovodja je baje aretiran. V nadškofijski palači v Parizu, o tem ne vedo ničesar, pravtako pa tudi uslužbenci notredanske cerkve niso opazili ničesar sumliivega. — Tat kot tovorno blago. Te dni se je pripeljala v Dresden z vlakom pošiljka, obstoječa iz več zabojev in paketov', ki je bila deklarirana kot (»tekstilni proizvodi«. Ko so odlagali železniški uslužbenci zaboje v skladišču, jim je postala pošiljka sumljiva, ker se je culo iz zabojev ropotanje kamenja. Zato so uradniki zaboje odprli. V prvem so našli samo kamenje, zavito v »lesno volno«, ko pa so odprli drugi zaboj, so zajedali glavo nekega moža, zato so zaboj hitro zopet zaprli in poklicali policijo, ki je izvlekla iz zaboja možakarja, ki je imel na sebi sa-imo erajco, spodnje hlače in slikarski predpasnik. V zaboju so našli razven tega kompletno "vlomilsko^ orodje. Zaboj je bil obit z železnimi obroči, od znotraj pa ga je bilo mogoče odpreti, če sta se odvila dva vijaka. Tat je zlezel med transportom že enkrat iz zaboja, da se je orientiral, kaj se bo dalo ukrasti. Policija ga je dala pod ključ, kmalu nato je izsledila Ln aretirala tudi odpošilja-telja. — Osnutek spomenika, padlih vojakov iz Št. Peterske fare v Ljubljani, ki je bil skozi cel teden na razpolago, je vzbudil splošno ■pozornost. V informacijo širši javnosti poda-jemo kratek opis: Na okrogli stopnici se dvigajo dijagonalno postavljeni 4 piloni v višini 2-2 m. Na zunanji strani teh pitonov bodo vpisana leta vojne, na notranji pa imena parnih vojakov. Okrogla stopnica .se v sredi odpre, tako, da ima v celem obliko obroča, ter ima v središču postavljeno kocko na kateri stoji naslovni napis, v podobi odprtega lista. Okoli te kocke raste trava, tako da nam ta srednji del simbolira grob. Ves ta grob pa je obdan z visoko železno ograjo, ki ostoja iz križnih in koničastih motivov, ki predstavljajo trpljenje. Ograja sega nekoliko preko višine zunanjih pilonov ter se končujete v krono s špicami, — znak trpljenja ter vezi v smrti. Materija! celotnega spomenika je kraški kamen kaiteri bode brušen, ograja okoli srednjega dela pa bode iz kovanega železa. V svrho končne odobritve tega osnutka se vrši seja odbora v sredo, dne 25. avgusta v gostilni g. Zupančiča na Ahacljevi ce&ti 15, h kateri se vabijo tudi oni, ki se za spomenik zanimajo. — Prodajo po amerikanskem sistemu, t. j., da se nudi svojim odjemalcem izredna prilika dvakrat na leto nabaviti si robo po izredno ugodnih cenah, obnovi naša domača tovarna čevljev Peter Kozina & Ko., Tržič sa-mo v svojih lastnih prodajalnah, in sicer se prične s pnodajo 28. avgusta t. 1. do vštevši 15. septembra t. 1. Prodajali se bodo raznovrstni čevlji za dame in gospode, osobito pa velika zaloga čevljev za šolsko mladino, na kar se interesente opozarja. — Carinsko prosto skladišče v Ljubljani. Skladiščna in špedicijska tvrdka Javna ©kla-dišta, d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 33, je dobila od Glavne direkcije carin dovoljenje za carinsko prosto skladišče. Blago v tem skladišču sme ležati carine prosto najdaflje eno leto. Pošiljatve, namenjene za to skladišče morajo biti naslovljene na Javna skla-dišta, d. z o. z.. Ljubljana, glavni kolodvor. - »BREZALKOHOLNA PRODUKCIJA«, Ljubljana, Poljanski nasip štev. 10-4, pošlje vsakemu naročniku »Narodnega Dnevnika« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal! Ljubljana. 1— Požar. Včeraj zjutraj okrog pol 4. je izbruhnil v Jemčevi baraki na Tržaški cesti ogenj. V baraki je imel svojo delavnico čevljar Anton Pipan, ki pa je bil odsoten, ker je odpotoval pred par dnevi v Italijo na obisk k svojemu sinu. Avizirana je bila ljubljanska gasilna postaja, ki je ogenj kmalu pogasila. Vendar je pa pogorelo polovico barake, v kateri se je nahajala precejšnja zaloga usnja in čevljev. Jemčeva škoda utegne znašati* okrog 3000 Din, škoda, ki jo je utrpel Pipan, še ni znana. 1— Pogreša se 17-letna Antonija Burgar. Odšla je v petek od doma, ne da bi se bila vrnila. Domneva se, da se je odpeljala k svoji prijateljici v Sarajevo. Dekle nosi dečjo frizuro ter ima umetno desno oko. 1— Goljuf. Bosanec Ahmed Turkovič je prodajal v Ljubljani za nekega Bosanca iz Brčke slive. Prodajal jih je tako poceni, da so se ljubljanski branjevci kar čudili ter se je začela zanj zanimati celo oblast. Sedaj je stvar pojasnjena. Ker Bosanec ni dobil od njega nobenega denarja, se je pripeljal v Ljubljano, da bi ž njim obračunal, toda prišel je prepozno. Ahmed je med tem neznano kam izginil. ŠAHOVSKI TURNIR V LJUBLJANI. Srdite borbe za prvenstvo. Vidmar porazi dr. Singerja. Turnir se počasi nagiba h koncu. V skupini B je vprašanje prvenstva že skoro reSe-no.-Težko, skoro nemogoče je, da bi Furlani ali dr. Singer ujela Rožiča, ki vodi dominantno s 7-i točkami. Današnje kolo je potekalo sledeče: Skupina A. Tu imamo dve prekinjeni partiji, ki sta zelo važni za končno stanje tuirtvi-ja. Če Rupnik proti Tekavčiču dobi, pride močno v poštev za prvo mesto. Ravnotako je tudi Kalabar resen konkurent za prvenstvo, če se mu posreči dobiti proti G Janičarskemu. Iz pozicije bi se dalo sklepati, da bo partijo izgubil. Indispozieija Agapje-jera traja naprej in se veča z vsakim dnem. Proti Totu je takoj spočetka silno navalil, toda slabo izpeljani napad je izkrvavel ob žilavi obrambi nasprotnika. S to zmago je Tod zopet prodrl v skupino vodečih in ima lepe iz-glede uspeh. Ačimovič je iznenadil s svojo zmago nad Mrzlikarjem. Riesl je podlegel močni igri Pirca in je bil s tem potisnjen nekoliko v ozadje. V skupini B. je borba odločnejša in zanimivejša. V ospredju interesa je stala partija dr. Singer - Ciril Vidmar. Vidmar se je branil na siciljanski način in je vsled teoretične pogreške nasprotnika prišel v premoč. Izgradil je silno poaicijo, s katero, je kmalu prisilil dr. Singera k udaji.Marjanovič je dosegel proti Vogelniku remis, to pa gotovo vsled slabe Vogelnikove igre. Demovšek je po hudem boju v lepi kombinacijski igri dobil proti Didzinskemu. Rožič, ki je skoro gotovo prvak skupine, je porazil Jonkeja, ki je zelo slabo igral. Naglo je zmagal Poljakov -Dumiea. Stanje po IX. kolu. A: Kalabar, Rupnik 5 (1), Tot 5, tekavčif 4 in pol (1), Riesl 4 im 2 in pol, Mrzlikar 2. Skupina B: Rožič 7 in po, Demovšek 6, Furlani 5 in pol (1), dr. Singer 5 in pol, Didzinski 5, Poljakov 4 in pol, Agapjejey, Pirc 4, Jarošov 3 (1), Gren-čarski 2 in pol (1), Ačimovič 2 in pol, Mrzli-kar 2. Skupina B: Rožič 7 in pol, Dernovšek 6, Furlani 5 in pol (1), dr. Singer 5 in pol, Didizinski 5, Poljakov 4 in pol, Vidmar 4 (1), Kulžinski, Vogelnik 4, Jonke, Dumič, Marjanovič 2. Izored sodišča. Tri tiskovne pravde. Učitelj šmajdek proti našemu odgovornemu uredniku. Kakor znano, je vložil učitelj Šmajdeik kot predsednik kluba učiteljev SDS tožbo proti našemu odgovornemu uredniku, ker ise je čutil žaljenega kot predsednik kluba rvsled nekega članka. Dasi maš odgovorni urednik dotičnega članka ni napisal, je (vendar prevzel odgovornost. Pri prvi razpravi je bil naš urednik tudi oproščen, ker je sodišče smatralo, da g. Šmajdek do tožbe sploh upravičen ni. Proti temu sklepu se je g. Šmajdek pritožil, na kar je višje deželno sodišče njegovi .pritožbi ugodilo. Vsled tega se je vršila včeraj ponovna razprava. Senatu je predsedoval dr. Kaiser, votanti pa so bili: dr. Eberl, dr. Hutter in dr. Gaber. Po®ujen do- kaz resnice je sodišče odbilo in obsodilo našega odgovornega urednika na mesec dni zapora, 5000 dinarjev globe in 5000 dinarjev odškodnine. Proti tej razsodbi bo naš urednik ■vložil ničnostno pritožbo. * * * < ■, Druga tiskovna pravda se je vršila proti »Slovenskemu Narodu«, ker se je ta dne 22. in 29. maja prodajal še predno je prejela policija dolžnostne izvode. Obsojen je bil na 50 dinarjev globe. * » * Tretja razprava se je vršila proti g. Adolfu Ribnikarju kot odgovornem uredniku »Jutra« in sicer na tožbo dr. Doboviška. Ker je g-Ribnikar povedal avtorja članka, je bil g. Ribnikar oproščen in se je vršila razprava proti g, Žabkarju iz Celja. Sodišče j® 9^ nie_ ga predlagane priče zaslišalo. G. Žabkar je bil nato oproščen, proti čemur je vložil obto-žitelj ničnostno pritožbo. 1 NARODNI DNEVNIK, dne 25. avgusta 1926. že dingo mojsterstvo in sicer na 100 m v prostem stilu v 5:14.2. Drugi je bil Nemec Heinrich v 5:21.6, tretji Nemec Berges v 5:25.6 četrti Oger Felier v 5:33.8, peti njegov rojak Wannie v 5:34.6, šesto in sedmo 'mesto sta zasedla Čeha Antoš in Ivontek. Koliko izda Francija za šport. Francoska športna društva so prejela za 1. 1926 sledeče podpore: telovadski savez 240.000 fr. kolesarski savez 75.000 !r., Athleiic- Federation 220.000, narodna zveza 180.000, Rugbysavez 50.000, ženska federacija 30.000, smuški savez 30.000 frankov i'td. Dempsoyev manager. Tex Rickard javlja, da se bo vršil že tolikrat najavljeni in vedno zopet odloženi boksmatch Jack Demksey: Gene Tunncy 23. septembra v Filadelfiji. Plavalne teknie za evropska mojsterstra v Budimpešti so končana. Razun že navedenih so bili doseženi naslednji uspehi: Na 100 m v prostem stilu je nepričakovano zmagal Oger Barany Šveda Arne Borga, sicer samo za en udarec roke in še doseženi čas LJUBLJANSKA BORZA. Torek, dne 24. avgusta 192G. Vrednote: Celjjska posojilnica d. d., Celje den. 193, bi. 195, zaklj. 195. Blago: Deske smrekove, paralel., I., II., III., monte, 4 m, 14 mm, od 16 'in napr., me-dia 23, fco vagon meja, 1 vag. den. 580, bi. 600, zaklj. 580; lipovi plohi, neobrobljeni, od 27 do 100 'mm, od 2 m naprej, od 18 cm šir. naprej, fco vagon nakladalna postaja, 1 vag. den. 575, bi. 575, zaklj. 575. Zagreb, dne 24. avgusta. Devize: Me\vyork kabel 56.6—56.9, ček 56.46—56.76, Pariz izplačilo 163—165, Praga izplačilo 167.43— 168.43, Curih izplačilo- 1094.8—1098.8, ček isto, Dunaj izplač. 799.25—803.25, ček 799.15 —803..15, Berlin izplačilo 1348.25—1353.25,. Milan izplačilo 183.65—184.85. Curih, 24. avgusta. Beograd 9.125, Ne\vyork 517.875, London 25.15, Pariš 14.62, Berlin 123.325, Dunaj 73.10, Praga 15.325, Milan 16.725, Bukarešta 2.485, Budimpešta 0.007245, Sofija 3.73. ni bil posebno dober: 1:01, Arne BoTg pa 1:01.2. V hrbtnem plavanju na 100 m sta prišla Nemec Frolich in Oger Bartha istočasno na cilj 1:16. Radi tega sta morala še enkrat plavati; Bartha je sicer zmagal, toda Frolich je protestiral, češ da je Bartha prehitro začel in slabo obrnil. Temu protestu je komisija ugodila. Prvi je bil tedaj Frolich v 1:16, drugi Lundahl (Šved) v 1:16.4. V štafeti 4X200 m je zmagala, kakor 'je bilo pričakovati, Nemlčijo z moštvom Heitman, Rademaeher Berges in Heinrich gladko v 9:57.2. 2. je bila Ogrska, 3. Švedska, 4. češkoslovaška, 5. Italija. V vaterpolo so zmagali Ogri s 6 točkami; sledi Švedska s 3, Nemčija z 2 in Belgija z 1 točko. V umetelnem skakanju je zmagal Nemec Mundi s 186.42 točkami. 2. je bil Nemec dr. Leohnir, 3. ipa Če h oslova k Balaš. Evropski pokal si je torej priborila Nemčija s 101 in pol točke; Švedska je imela 61 Ognska 60, Belgija 14, Avstrija 10 in pol, Češkoslovaška 6 in -Anglija 4 točke. Nemški bokseirski mojster Frau Diener, ki se mudi sedaj v Ameriki, da bi se pripravil za svoj prvi match z amerikanskim botaserjem King Salamonom, si je pri treningu zlomil koščico na desni roki. Ker bo zdravljenje trajalo več tednov, se je odložil match na nedoločen čas. Pavao Nurmi, fenomenalni finski tekač, in dr. Otto Peltzer, nemški svetovni rekorder, startata 18. septembra pri -mitingu, ki ga priredi WAC na svojem športnem prostoru v Pratru. Tega mitinga se udeleže tudi drugi mednarodni tekači, med njimi nemški moj-sterski sprinter Konig. Največja senzacija te prireditve bo iek na 1500 m, v katerem nastopi Nurmi proti dr. Peltzerju. Drugi dan ise vrši revanžna tekma, teko da se bo dunajski športni publiki nudil izredno zanimiv športni užitek. Pri plavalnih tekmah za evropsko lnojster-etvo v Budapešti si je priboril Arne Borg »In da te utegnejo segnati še iz drugega krdela. Ljudje so pač zgol ljudje, Mali brat in njihovo govorjenje je kakor govorjenje žab v mlaki, kadar pridem zepet semkaj, te počakam v trstju ob robu pašnika.« Po tej noči je Mo\vgli cele tri mesece redkokdaj prišel skizi vaška vrata, tako marljivo se je učil šeg in običajev ljudi. Najprej je moral nesiti platno okoli ledij, ki mu je bilo strašansko v nadlege; zatem pa se je motal učiti spoznavati denar, katerega ni mogel nikakor deumeti, in oranja, čegar koristi ni uvidel. Tudi mali otroci v vasi so mu prizadejali ntnogc jeze. Na srečo ga je bila-džungelsko postava naučila brzdati samega sebe, kajti v džungli odvisi življenje in živež od tega, da se brzdaš. Ko pa so se norčevali iz njega, ker se ni hotel igrati ali spuščati zmajev, ali ker je napačno izgovoril kako besedo, ga je obvarovala samo zavest, da noben pošten lovec ne ubija malih mladičev, da jih ni pograbil in raztrgal. Svoje moči niti poznal ni. Zavedel se je, da je bil v džungli slabič v primeri z živalimi, ampak v vasi je bil, kakor so ljudje rekli, močan kot bik. Mowgliju je bila docela neznana razlika, ki jo dela indijska kasta med človekom in človekom. Ko je lončarjev osel padel v jamo, kjer se koplje ilovica, ga je Mowgli izvlekel za rep iz nje ter mu pomagal zopet natovoriti lonce za semenj v Khanhivvari. To je bilo zopet nekaj strašankega, kajti lončar spada v nizko kasto, in z njegovem oslom je bilo še slabše. Ko ga je svečenik oštel mu je Movvgli zagrozil, da še njega na- loži na osla. Nato je svečenik svetoval Messuinemu možu, da je najboljše, če bi se Movvgli prej ko mogoče lotil kakega dela, in vaški poglavar je velel Movvgliju, da mora drugi dan z bivoli iz vasi in jih čuvati, ko se bede pasli. Nihče ni bil bolj vesel tega kot Movvgli. Ker pa je s tem postal vaški služabnik, se je tisto noč podal v zbor, ki se je shajal vsak večer na podzidani ploščadi pod velikim figovim drevesom. To je bil vaški zbor, v katerem so se shajali in razgovarjali vaški glavar, čuvaj in brivec, ki je vedel vse vaške čenče in stari Buldeo, vaški lovec, ki je imel starinsko puško. Zgoraj po vejah so sedele in čebljale merkvice, ped ploščadjo pa je bila luknja, v kateri je živela naočarka, kateri so vsako noč prinesli veliko ploščato skledo mleka, ker je bila sveta. Starci so sedeli okoli drevesa, se pomenko-k&vali in vlekli pozno v noč velike huqe, t. j. vodne pipe. Pripovedovali so si čudne zgodbe o bogovih, ljudeh in duhovih, Buldeo pa je pravil še bolj čudovite zgedbe o življenju divjih živali v džungli, da so se otrokom, ki so posedali zunaj krožka, oči bulile iz glave. Večina zgodb se je sukala okoli živali, saj jim je džungla segala prav do vrat. Jeleni in divji marjasci so jim lazrivali žetev in včasih je v mraku tiger odnesel človeka prav izpred vaških vrat. Movvgli, ki je kajpada vedel nekaj o rečeh, o katerih so se pomenkovali, si je moral zakriti obraz, da ne bi pokazal, da se smeja, in ko je Buldeo, s staro risanico preko kolen pripovedoval svoje čudovite zgodbe, se je Movvgli tresel od smeha. Rudyard Kipling: 24 Knjiga o džungli. Tako je Mowgli legel v visoko, čisto travo na robu polja, predno pa je zaprl oči, se ga je pod brado dotaknil mehak, siv nos. Oho!« je dejal Sivi brat (bil je najstarejši izmed mladičev matere Volkulje).« Slabo plačilo to, da sem ti sledil celih dvajset milj. Po dimu drv dišiš in po govedu — prav kakor človek. Zbudi se, Mali brat, novice prinašam.« »Sc-li vsi zdravi v džungli?« je vprašal Movvgli in ga pobožal. »Vsi razven onih volkov, ki jih je ožgala rdeča cvetlica.' Poslušaj me. Shere Khan je odšel; loviti hoče daleč od nas, dokler se mu zopet ne zaraste kožuh, ki je premočno ožgan. Prisegel pa je, da vrže tvoje kosti v Waingungo, kadar se zopet vrne.« »Taka stvar ima dve plati. Tudi jaz sem naredil majhno obljubo. Sicer pa so novice vedno dobre. Veš, nocoj sem truden — močno truden vsled novih reči, Sivi brat — ampak novic mi le zmeraj prinesi.« »Ali ne boš pozabil, da si volk? Ali te ljudje ne bodo nagnili, da bi pozabil?« je vprašal Sivi brat skrbno. »Nikoli. Vedno se hočem spominjati, da ljubim tebe in vse ostale v naši votlini. Vedno pa se hočem tudi spominjati, da so me segnali iz krdela.« Prodaja se od 28. avgusta do vŠtevSi 15. septembra velika zaloga vsakovrstne obutve za dame in gospode posebno pa ostanke posameznih parov za šolsko mladino najboljše kvalitete po izredno znižanih cenah samo v lastnih prodajalnah Ljublfana: Aleksandrova c. 1, in Breg 20 Zagreb: Račkoga ulica 3 Beograd: Knez Mihajlova ulica br. 44 po amerikanskem sistemu obnovi zopet za letošnjo jesen domača tovarna Elektrotehnika in inže-nerja išče »Elektri&na zadruga« v Spodnji šiški, ki bi prevzel mesto ebratovodja ter bi bila to njegova postranska služba. Nastop službe takoj. Ponudbe do ‘27. t. 111. gori imenovani zadrugi. Najboljša, najcenejša kolesa in šivalni stroj so edino luMfifinv tovarna vinskega kisa, JltGI naJilnejSi In najokusnejši namizni Ris Iz vinskega Risa. 3T ZAHTEVAJTE PONUDBO 1 “»C Tehnično Irt hlgljenlčno najmoder-neje urejena fclsarna v Jugoslaviji. ^ « Pisarna x KJublJana, »uno|*ko ceata It 1X- r>' ^opje, Na dobro domačo hrano se sprejmejo abonenti. Stari trg št. 34/11., levo vrata 8t.^ iščem i torteo, tudi malo, mirno me6,a pM. n? p^eiove na upravnikovo »Nar- Dnevnika«. MODROCE Stekleno strešno opeko imajo »talno v zalogi Združene opekarne d. d. v Ljubljani Z n v tako besedo *e plaža 50 par, zsa debelo tiskano pa Din !•—. Uprava »Narodnega Dnevnika prodala makulaturni papir kg Din 4*50. Potnike dobro vpeljane sprejme vinska trgovina. Ponudbe in zahteve naj se pošlje na oglasni zavod Kopitar, Ljubljana, Čopova 21/111. pod »vinfika trgovina«. Naročajte ,Narod. Dnevnik' Za tiskamo »Merkur« v Ljubljani Andrej Sever. bdajatelj io odgovorni urednik ALEKSANDER ZBLBZNIKAB.