Uto LXXL št, 7. LfiUjaia, torek 11» Januarja 1931 lznaja vaak oan popoldne, izvzemaj oetieije in prainiKe — Lnaerati do SU petu rrst a Uto z. dc lOO a Uin 150. dO 100 do 3O0 vrat a Din 3, veCfl tnseratl petit vrata Dtr 4.—. Popuši po dogovoru inseratni daven poaeoej — >Slovenski Narod« ^!ja mesećno v Jugosiavtp Dui 12.—. za inozemstvo Dtn 25.—. Rokopisi me oe vračajo. URCONl&TVO IX DFKAVMsTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica *tev. 6 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24, 31-25 In 31-26 Podružnice: MARIBOR, Strossraayerjeva 3b — NOVO MESTO, LJubljana*« o, telefon št_ 26 — CKLJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica % telefon K. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru MM- Poštna hranilnica v Ljubljani Št. 10.351 »Temps« o rumunski uganki: Ozadje političnih sprememb v Rumtiniji Do spremembe režima je dovedel v prvi dobival značaj splošnega protesta proti vrsti naraščajoči pokret Železne garde, ki je vladajočim razmeram Pariz. ll. januarja, b. Oficiozni >Tempe< •^javlja o: *vnje_.. *c'nej.a poročevalca T 7 .-. :-e-* r^f ■ 1 **nimiv prculed ru-mm*k«>ra ■ življenja v zadnjem Rumunjki državljani ao bili v za njem č-d^u i/p.n-;a%Ijeni njno^im pt»«*ciiečenjem io razočarani*m. Prvo razočaran«, je bij ne-wsi«eh -Miha laka i*o Tafare^cov«1™ odstopu. led • • :• «>*Dečenje. ko je Tatareecu *e-a*a\ novo vlado, ki je vodila volitve, že ve t.ilo presenečenje, ko (f ie zve- ■ , je vlada propadla, kar predstavlja edin*?%en doirodek v rumunski politični zsroiovini. Novo presenečenje je bil Ta t a resen v od»rop .^e pred t-^enkoin novo izvoljenega Parlamenta, katerega zaaedanje je b|k> dolofeno na dan 17. februarja, ker bi 1»:! TaTaro^ei do tedaj lahko setavM koalicijo- ki mu zagotovila večino. Največje presenečen m- na ie bila — nova Gonova vlada. V*a ta pr»*enečcn>i ao toliko bolj zanimiva, ker ni mo^.»če reci. da l»i bila po are -dj kaka McUna kri/a rumun^eca napada •H kaka t»os«»>»n.i _o*podarsk i nevarnoat. urod ni "i\ izpostavljen v rad-r:ob«»nemu -rrned onifi velikih •v m *»« ialnih i*>fcretov. katerim ac i jo zahvaPf za njih na^anek na primer r>ro- temokrat j."tii r*»/imi. Nasprotno, velike demokratične refom»c. •ptjftrna volilna pravim it i. *o i j dve tretjini prebivalstva Bre/po-• :.ila. o komunizma ni bilo daha r*e »luha. Politična tren in *o o«*a a ▼ ok » . - j - • i aik. Zaro >*» razumljivo, da ae javno mnenje a*» naj-t... o c % a o ^onasevalo, kakšne potrebe #o R umunii n.i reko vale nastop re-zuna. ki je tako ►oni ;«n n-/im. i v Xom":j:. k« ac je ven*lar demokrat cr.i režim t od vikJ.-*\en kralja do* ej Tako dobro oonceel. A "r»o*»a Gaga in Cuza »sod«« v celoti iz- vedla svoj program. Težko bi bilo kaj takega trditi, ker so že znan; uradni denian-< uza je večkrat izjavil, da bo Kumu-nija zapustila Društvo narodov, ki je »židovska in frauiazonska ustanova«, toda novi zunanji minister Micescu je dejal, da bo Rumunija o* laki zve*>T;i načelom DN. Goga in Cuza sta večkrat izjavila. da }e iidov-f'vn irobav«i*t na telesu rum malena naroda, toda v svoji novoletni poslanici je Go-ira dejal, da ne namerami uveati n'kakih presranjaj^j. Prav tako je re«?. da je nerodna krščanska stranka, katere znak je kiju-kaati križ. ponovno manife*-:ra!a svoje »simpatije /a Nemčijo In Italijo, toda v evojih uradnih izjavah poudarja nova vlada, da želi spoštovti vse gtare Doirod.he- prijateljstva in obveze. Toda vsa ta nasprotja ao postavila sedaj rumunski nara; ir; inozemstvo pred uganko. Ako se na priiner na zunaj nič ne bo spremenilo, zakaj ie bilo po'em potrebno, poklicati v vlado ministre, katerih prisotnost r^une motiti razmerje z zavezniki? Ako irre za zabito ustavnih pravic, zakaj *o liili imenovali za ministre ljudje- ki jih zanikajo? Neka-trri ukrepi vlede jasno ka/.^i" na^r>ro' - me*, zagotovili in programom, tlmp MCi -i n: monoče drugače razložiti kakor z iomnevo. dc preživlja Rnmunija trenutno hudo politično krizo. Hazne et.ranke. ki jo je vodila Železna narda. dovolj prilike izkazale na vi;in: zaupanih vlofj. Vodilno, kasta je preveč izinibila na ujrledu. da l»i ne imelo na^protnn propaganda .zlasti ona. ki \o \f> voiila železna irarda. dovolj priliko za u>pe^no uveljavljanje. Le 2 iona rji, ki so se zbrali za to srrupacijo. so hoteli pomeM; »> korumpirano vodilno kasto. Njih nokret je ^e zavzel obse^r pravo-ja protostneera jril>a- i. kakor nekoč nastop socialistov proti BaMDarcku. ^'si. ki so glasovali M tatcaaa rzaroo. niso najbrž tudi t.iii--a-' n.k-nih idej. ♦ oda pridrn/.Pi -o iz protesta. Mordo je 0 čem razpravljajo v Budimpešti Angleške informacije o konferenci zunanjih zunanjih ministrov rimskega bloka LONDON. 11 jan. br. Vsi londonski listi komentirajo sestanek zunanjih mini-ettri držav rimskega Moka v Budimpešti te- ^rrravljajo o pomenu in namenu tega sestanka »Times« pišejo da se vprašanje, ali bosta Avstrija in Madžarska sledile zgledu Italije :n izstopile :z Društva narodi-v danes že lahko zanika. Italija ima zae ečji interes na tem, da Avstrija arsfcl brezpogojno priznata režim generala Franca v Španiji. Grof Ciano bo pri budimpeštanskih razgovorih polagal ost tudi na priznanje italijanske su-\erenosti v AbesinijL v * >» - • • * » . r-. « . -News Chroiiicle« misli, da polaga Italija glavno važnost na pristop I Avstrije in Madžarske k proti komunističnemu paktu. V tej smeri gredo tudi prizadevanja italijanske diplomacije v Ru-muriji in Jugoslaviji. J i . . Tudi vpliv Italije v Kumuniji je za enkrat še dvomljiv, ker je novi zunanji minister Micescu s svojim obiskom v Pragi ter s sodelovanjem na prihodnjem zasedanju sveta Društva narodov že pokazal, da se v tem pogledu znatno loči od italijanske zunanje politike. Japonsko-kitajska vojna je požrla že dosedaj 870 milijard dinarjev Uničujoče posledice vojne vihre na Daljnem vzhodu ^A.SGHAJ. 11. jan. Gospodarski strokovnjaki so izračunali, da sta Kitajska in Japonska v prvih petih mesecih vojne oškodovan: za okoii 20 miljard dolarjev. I8T0 miljard dinarjev). Japonska je izdala dosedaj okoli 6 miljard dolarjev. Kitajska pa 14 miljard. Od teh 14 miljard odpade 10 miljard na razrušene tovarne, zasebna poslopja in uničena posestva. PARIZ. 11. Jan. Uradno izjavljajo, da bn francoska vlada vsekakor protestirala pri naponski vladi zaradi bombardiranja pos!op i francoskega katoliškega misijona v Nangi i. prestolnic: Kvangsija Japonska !eta> so poslopje bombardirala in je bil ubit en francoski duhovnik, eden pa ra-ire-. London. 11 jan. g. Po povratku ministr-predsednika rhaml>crkrna *o se danes 7.0-prircia :.««»\ kovanja o stališču An-'.;;«-^le"^e razvoja • oirodkov na Daljnem vzho. du. H tem se vr>i analna izmenjava misli med I>Hidononi. Parizom in Watdi.rv.rtonom. »nih krofih /• »jejo. da 1m» ancrlc-\ .i i,! tM~edi temina :-^.-'n'o :arrt»n-.k; vl.uli novo. 7eIo onersric.no nrolCstno noto 7.aradi Tiajnovc>i!i midentov na Kitajskem. An-cle;~ raar»«»rn»kf ni u _ • alacnin konzulu in •'•val jamstva, la sL- nadaljnji incidenti prepročijo. o vseh dosedanjih in^i ont:h pa UHtde preiskava. Pariški atentati pojasnjeni Po nalogu desničarskih zarotnikov jih jo izvršil neki inženjer r ii. jan. Uprava javne varnosti je «- -rfvs-. g. da so aretirali atentatorja n* * »-v. Zveze industrijcev v Parizu pri t-€ Ev e Aretirali so ga v Clermond F" -*rv To je neki kemični inženir. Rff sf r. ki je delal v tamkajšnji *ovami Ime mu ie Pierre Lecoutv 2* iei star Po nalogu organizacije ^CSAR-iW :*.ir>v» ie vrgel v zrak poslopje v ulici p easb -s P^maea! mu le neki I^on F eori ie nato isto eksplozivno snov r>d-oaset v ulico Botssiere in vrgel v zrak drugo poslopje Po tem atentatu je z ženo pobegnil v nacionalistično Španijo Vendar pa so ugotovili vse njegove podat- ke. Bil je popreje vratar v hiši št 64. v ulici Ampere, kjer so našli tudi veliko skladišče orožja. Njegovo pravo ime je Alfred Mahon in je star 30 let. S tem je pojasnjena serija zagonetnih atentatov v Parizu, ki so zbudili toliko razburjenja in ki so jih prvotno pripisovali komunistom Sedaj je dokazano, da so tudi ti atentati delo desničarskih zarotnikov, ki so na ta način skušali pripraviti teren za svojo akcijo Notranji minister Dormoy je podal sno-či zastopnikom tiska tole izjavo: Zadeva »CSAR« prehaja sedaj v novo dobo in atentatorji a trga Etoille ao sedaj bil Gosra izbran 7.a novejra, ministrakejra predsednika kot priataš manjše nacional etične skupine predvsem zato. da bi zavrl prenajrli porast Železne garde. Naj bo že kakorkoli, važno je to. da novejši dojrodki v Rumuniji nikakor niso izraz kakega zjrodovinskeca razvoja, bodisi socialneira aH ^oapo iarskeca. temveč samo nekakšno zdravilo, uporabljeno ob pravem akreditiran pri italijanskem kralju Ln abesinBksm tesarju. Sklep rumnmske vlade smatrajo italijanski politični krotki za dejansko priznanje i tali- Micescu v Beogradu BEOGRAD, 11. januarja, br. Davi je na povratku iz Prage prispel v Beograd rumunski zunanji minister Istrate Micescu. Na kolodvoru so ga pozdravili ministrski predsednik dr. Stojadinovič z višjimi uradniki zunanjega ministrstva, rumunski poslanik z osobjem poslaništva ter zastopniki češkoslovaškega in francoskega poslaništva. S kolodvora se je Micescu podal najprvo na rum unsko poslaništvo, od tam pa na dvor, kjer se je vpisal v dvorno knjigo. Ob 10. je prispel Micescu V zunanje ministrstvo, kjer je imel nato dve uri trajajoč razgovor z ministrskim predsednikom dr. Stojadinovičem Ob 13. je dr. Stojadinovič priredil na čast rumunske-m gostu intimno kosilo. Popoldne bo Micescu obipkal jugoslovensko-rumunski klub zvečer pa. priredi rumunski poslanik njemu na čast banket. Po banketu bo Micescu odpotoval nazaj v Bukarešto. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, bosta Micescu in dr. Stojadinovič obravnavala vse probleme, ki se tičejo Male antante in Balkanske zveze. znani. Od štirih so trije že aretirani. Vsi so člani znane teroristične organizacije. Kakor znano, je v soboto 11. septembra 1937 okoli 10. zvečer v razdobju nekaj minut prišlo do strašnih eksplozij in sicer v ulici Pressbourg in v ulici Boisiere. V prvi ulici se je porušila polovica palače generalne zveze francoskih delodajalcev, v drugi ulici pa polovica palače zveze kovinskih industrijcev. Obe poslopji sta bili delno porušeni. Dva redarja, ki sta bila pri tam blizu v službi, sta bila ubita. Vsa Francija je soglasno obsodila to dejanje, vendar pa so se iz tega nato razplamtele strankarske strasti. Takoj drugi dan po feh atentatih sem ukazal policiji, da naj se ne ustraši nobene domneve in da naj preiskuje v vse smeri. Moje prepričanje sc je še bolj odlikovalo, ko smo našli skladišče orožja v ulici Livicre, kjer smo našli mnogo bomb, ki so bile opremljene s posebnimi urami. Takoj nato se je preiskava morala razširiti na organizacijo >CSAR«. Osebe, ki so organizirale napol vojaško organizavijo, ki so zidale skladišča orožja, kjer je bilo polno vojnih pušk. bomb in orožja, osebe, ki so se hotele dvigniti proti republikanskim ustanovam v Franciji se niso ustrašile zločinov, ki so bili izvršeni v omenjenih ulicah in ki so zahtevali človeških žrtev. Padli so pošteni zastopniki zakonitosti in reda. Dokaz za vse to imamo sedaj v naših rokah V Rusiji zopet zapirajo duhovnike MOSKVA, 11. jan. Po vesteh sovjetskega tiska so v sovjetski Rusiji od konca novembra zaprli 21 škofov. Med temi zaprtimi cerkvenimi dostojanstveniki je tudi namestnik patrijarha Kruticki. Obtožnica, jih doJži sodelovanja [pri fašistični špionaži in terorizmu. Med zaprtimi je tudi moskovski metropolit Krulov. Arabski teroristi ubili j-tuzalcm. 11. ja.i. Kakor je bilo ie objavljano, teroristi včeraj izvršili najgnus-nejši zločin. Ubili so znanega angleškega arheologa Starchvja, ki ie vodil dela pri izkopavanju starin. Ofoorože.ia tolpa teroristov ie ustavila znanstvenikov avtomobil med Hebronom in arheološkim taboriščem v Tel Ul Du?ru. Roparji «> prisilili starčka, da naj taikoi stopi iz avtomobila Ln pa takoj nato ubili. Dva .ljegova ]^močnika so pustili. 1'mrli z-nans-tvenik je nedavno odkril celo antično trdnjavo, ki izvira še iz Jeremijeve be. Predto« Lndloffa odklonjen Wai tak predlog imel ravno naspro! ie posledice. Stavka fraacMkik Pariz, 11. jan. br. Zaradi nerednega iz-piaeila pogodbenih honorarjev ao zdravniki bolniških blagajn najprej zahtevali, da se jim za vsakega posameznega bolnika sproti plača honorar. Ker tega niso dosegli, so danes napovedali splošno stavko. Oekrbovali bodo le najtežje bolnike. Zahtevali ao tudi poaredovanje vlade. / Italijanski delavci za Nemčijo Berlin, 11. jan. br. Uradno poročajo, da bodo po dogovoru, ki je bil te dni sklenjen med italijansko in nemško vlado, zaposlili prihodnjo sezono v Nemčiji večje število italijanskih poljskih delavcev. Prvi kontingent je določen na 20.000 delavcev. Zaradi tega bo omejena zaposlitev poljskih delavcev iz drugih držav. (S tem bodo prizadeti tudi naši Prekmurci. ki so v velikem Številu zahajali na sezonsko delo v Nemčijo. O. u.) Uradno vremensko poročilo po stanju z dne 11. I. 1938. Rateče-Planica 870 m: —7, jasno, mirno, pršič, 100 cm. Kranjska gora, 810 m: —8. barometer se dviga, jasno, mirno, pršič, 70 cm. Vršič, 1501 m: pršič 130 cm. Dovje-Mojstrana, 650 m: —3, oblačno, mirno, 3 pršiča na 35 podlage. Bled. 510 m: —7. oblačno. 30 snega drsališče uporabno. Pokljuka — Spothotel. 1500 m: —7. oblačno, 10 pršiča na 100 podlage. Sv. Janez v Bohinju 530 m: —1, megleno. 5 južnega snega na 50 podlage. Polževo 620 m: —3, barometer pada. po-oblačeno. vetrovno, smuka neugodna. Sv. Lovrenc na Pohorju 483 m: —2. oblačno, mirno. 20 pršiča na 70 podlage. Rimski vrelec 53# m: —7. oblačno, mirno, 3 cm pršiča na 65 podlage. Senjorjev dom 1522 m: —8, 10 pršiča na 145 podlage. Pohorski dom 1030 m: —3, jasno, mirno, 15 pršiča na 40 podlage. Ruška koča 1249 m: —4. jasno, vetrovno, 10 pršiča na 55 podlage, dodatno poročilo z dne 10. I. 1938. Sv. Križ nad Jesenicami 1000 m: oblačno, mirno, 12 pršiča na 45 podlage. Gorjuie 1000 m: +2. oblačno, mirno. 5 novega snega na 90 podlage. Dom na Mrzlici 1110 m: pooblačeno. mirno, 10 novega snega na 50 podlage. Politični e$$oini& Dr. Mačeh oznanja ljubezen Dr. Vladimir Maček je objavil v svofih glasilih »Hrvatskem dnevniku* in »Setjač-kem domu« lep božični članek, v katerem poudarja med drugim: »Morda ne bo komu prav, ali moramo pribiti žalostno resnico, da je v današnji, baje krščanski civilizaciji ostalo zelo malo onega, kar je bistvo krščanstva, to je — ljubezni. Poglejmo gla\'ne »kulturne smermcevc naše civilizacije, pa bomo videli, da je glavni pogon vsemu stremljenju tako celih narodov, kakor poedinih slojev baš nasprotno od onega, kar je učil sin božji, da je namreč glavni pogon mržnja in sovraštx-o. In ni dovolj, da je človeška narava že tako nagnjena, da reagira z mržnjo ne samo na dejansko, marveč tudi nit umišljeno krivico, marveč se pra\- često ta mržnja celo umetno neti. Jezus Kristus je učil, da so vsi Hud je bratje, toda so ljudje, ki mislijo, da so pametnejši, pa uče. da so izbrani in izvoljeni sloji in tudi narodi, ki so za to poklicani, da se samo oni razvijajo v interesu napredka človeštva, a vsi ostali imajo biti samo gradivo, ki naj služi njihovemu raz\-oju, kakor gnoj služi rasti stebla .. .« — Članek je brez dvoma naslonjen na ljudi, ki se zbirajo okrog klerikalne »Iln*atske stražeatskemu seljačkemu pokretu. Zadnja škofovska konferenca je po ovinkih, a vendarle prepovedala starešinstvo (seniorat). Konferenca je sprejela tudi druge zaključke, kakor na primer razpust tako zvane nevtralne katoliške akcije, ki jo je vodilo starešinstvo (seniorat). Zakaj »Hrvatska straža«, ko omenja ono obsodbo, ne navaja tudi teh dejstev?« •— Kakor je znano, so Skomi, Kromi in Gromi deca zagrebškega nadškofa dr. Stepinca, dočim križarje pod vodstvom dr. Protu-lipca moralno in gmotno podpira sarajevski nadškof dr. Šarić. Ako je točno ono, o čemer piše duhovnik dr. Guberina, potem je bil na zagrebški škofovski konferenci zmagovalec starec dr. Šarić nad mladeničem dr. Stepincemf MlllsUamiJ!fflH!'^r3 ŠIRITE naročajte »Slovenski Narod«! Sorzna poročila. Curm, 11. januarja. Beograd 10. Pariz 14.65, London 21.6075, Now York 431.375. Bruselj 79. 85, MSan H. 71, Amsterdam 240 60. Berlin 174.05, Danari 80.95, Praga lUBt VI >8lOVIN8f I NASODc, tore V, 11. Januarje 1988. Krik vojnih žrtev K*j obeta bodoči invalidski zakon — Skrajni čas, da tudi invalidi dobe, kar fin gre Kranj. 10. januarja Sedanji invalidski zatem u L 1929. |g bii ustvarjen v znamenja največje Slednje. Te- daarja Tlada je pri proučavanja izdatkov hotela prihraniti par sto miljonov Din na> račun vojnih žrtev * tem. da je z novim sakonotn gotovo Število vojnih lile* izbrisala la seznama prejemnikov pokoji ne po prejšnjem Invalidskem zakonu Zato ni čudno, te se invalidi te vsa leta. odkar volja sedanji zakon, borijo za zboljšanje svojega ermotnega položaja. Na prM7nik 6. januarja je bilo v Kranju veliko zborovanje rejnin Invalidov, vdov in aere! iz Gorenjske, na katerem je d«* <>2 .* z Izubijane Tome iscrpno opisal položaj voJnSi žrtev od 1.11918 dalje, opisal slabe trani sedanjega zakona ta očrtai tudi osnutek bodočega invalidskega zakona, ki lezi pred •zakonodajnim <.Jborom v Beogradu Ker ;"e prav. La javnost zve. v kakano obupno bedo. revščino in pomanjkanje je pahnil sedanj? invalidski zakon nest eto vojnih pohabljencev, ki so nesposobni za Jelo. a ne prejemajo nober.^ rnine ali odškodni- ne za svoje izgubljene ude in zdravje, hočemo javnost nekoliko podrobneje informirati. Od h 1^18. do prvega invalidskega zakona Reparacija ka komisija 1.1921 v Partso je naJtela 136.000 padlih bojevnikov iz Srbija in Crna gore. vojnih žrtev (vdov, sirot il staršev) pa 380.000.—. Slovenija Br-vataka, Slavonija, Banat. Bačka. OalM olja, Hercegovina in Bosna kot dežele biv-.^e Avstro-ogrske tu niso bile vštete. To štetje je komisija izvedla za odmero vojne odškodnine L 1921 je bilo po zapiskih v Sloveniji 32.000 vojnih žrtev (invalidov. vdov. sirot in starSev > Največ ftrtev je dala soška fronta. L,- 1922 j« bil prvi zdrav-niški pregled vseh vojnih žrtev za \ so državo Prijavljen Ji in pregledanih je bilo 131000 vo;. rvaUdov juliji : 19(24 je prejemale- invalidnino 67.244 invalide, in 149040 vojnih vdov. sirot, staršev in civilnih žrtev Na leto se je za te vojne žrtve izdalo 337 miljonov 956 tisoč din V novembru I 1925 je t J v Narodni skupščini izglasovan prvi invalidski zakon. Bilo \ takrat 273.010 priznanih vojnih lile«. Pri se j« refteva'o se 70.000 prošenj 90000 vojn:m žrtvam pa le so-minlatrstvo pokojnino ostavilo. Po ten aspiskih je bilo v Juaroslaviii vseh vojnih žrtev 433.010 z 1.050.000 ro i ninski: ni elani. K tem pa niso prišteti IM ni inv*u-Bdl In oni z davkom nad 20 Din, čeprav je država zanje prejemala osebno odškodnino. Drugi invalidski zakon iz h 1929- E-na<5ti "*v- • ■MOjOHI «-.•-• rw v*r.yi 1.19» je bil invalidski zakon .z L 1925 zamenjam z novim, i Radi slednje je izmed 216.640 pravno priznanih vojnih žrtev izgubilo zaščito in priznanje 143.310 ali d\e tretjini. Od 337.956.000 Din so se pokoj -r>-.* zr.Za.^ na IM MM Preg!« super-^-rbitracijake komisije je ugotovil le s« tisoč 300 invalidov in ostalih vojnih žrtev, -ied njimi v Sloveniji le 5.234 izmed 32.000 v L 1921 Zakon iz L 1929 je črtal: 1> bolnike s bojišč; 2^ vse. ki plačujejo nad 120 jijfcfiMH^ 170 Din davka: 3) vse civilne, vojafke žrtve 4> starte, ki jim Se er. = žrcL kljub morebitni izgubi petih sin^v; 5) bojevnike do 30invalidnosti: 6) vsakogar, kdor je bil le en dan zaprt, čeprav je slep ali brez nog. Pokojnine invalidom po tem zakonu so znašale le l***- državnega, proračuna V 12 'etih je država prešla na voaebni vojni odškodnini« 6 500 mflrjonov Din. izdala pa je za vojne žrtve Te 2 700 milijonov. Dolguje jim torej še 3990 miljonov. S tem denarjem sta ae okoristila državna uprava in narodno go-soodarstvo. Kako vse drugače je urejeno mvaiidsko vprašanje drugod, nam pove nasledrJa primerjava. V Franciji je vsak državljan obremenjen a prispevkom za preskrbo vojnih žrtev 30 30 švicarskih frankov na leto. pri nas pa 052 Švicarskega franka. Tako smo našteli vse krivice, ki so bile priza-o>jn*i~ votn!m žrtvam. Za pravičen invalidski zakon Z*:o je prav, da se za 20 letnico svobod -■8 Tv*goslo-rer«ke države uveljavi nov iz-bolieen mval*dsk: zakon, ki bo pomenil -a 'cpše priznanje tako padlim junakom, ki so žrtvovali svoie življenje zs svobodo, kakor vtem ie živečim vojnim žrtvam. Predsednik >a*de je na nekem zborovanju sam izjavil, da sc morajo krivice popraviti v najkrajšem času. Decembra lanskega lesa je bila imenovana komisija za sestavo načrta novega zakona, v ksteri je zastopajo tudi »Udruženje vojnih invalidov « Minister za socialne politiko Cvet-ković jc izjavil, da mors stari zakon popolnoma ukiniti m napraviti načrt za res KKjlcn m pravičen zakon ne glede na višino izdatkov Ud'ueenje. ki je že prej Dredložilo svoj os: rt, je po na vodilih kombije in ministrstva uspravilo nov osnutek k- ga ie komisija ze več kot po!ov;co osvop'a Baje je tudi ie finančni minister pristal na budžet invalidskega zakona, ki bo /taSal okoli MX) m 'ijonov dinarjev. Glavne smernice novega Na!:: zJcona ic^uij ru oano*; .urod naga i^vaJidekefi fonda, ki bi prevzel oskrbo a .d>k 'i pokojnin p«) načinu de-.i socialnega za v j rova-ja in čegar nositelj in rcr ..nt bi b'lj nvaiidaka organizacija. \" \a fond ae botlo poleg državne dotacije steka'c isznc monopolske In prometne davščine, prispevki loterije. p ti -V,- dohodk:. Kcr ima nar-idni invalidski fond že nekaj premožen ra v realitetab in denarnih vlogah, bi se to vprašanje lahko hitro in sigurno I So imel samostojno upravo, katere podružnice oziroma poverjeni^tv.i prevzame r*^» p* krajinah »l "druženje inva--?o\* kof r>or»olrtoma služben* organ. Pravice in prejemki članov V bodoče bo mora! b'ti organiziran vsak invalid vdova ali sirota članarina sc bo od tega-la od prejemkov pokojnme Zdrav ie invalidov bo brezplačno za vse bo lezni. za druž* J ar.e pa v primeru siromašnosti Nacrt zakona deli vse invalide v 10 skupin od 20°'«nih do 100 odstotnih z dodatkom Temelma pokojnina zna>a pri 20*/. 120 din. ph Wh ISO pri 40°k 240. pn 56* 2W» pri 60% 3o0. pr 70*'o 420. pn W/* 680. pn 90% 54/» pri 100' * 600 m pri !Wi - Jodatkom °00 din Za družinske člane so določene posebne d^kiade ki te a ■ m takega druž^skegs č'ana pa 120 din Doklade sc zopet odmerjajo po draglnjiricih razredih in znaša i o 1S0 do 60 120 d< 40 din Te doklade za družinske C pa se procentualno zmani^uieio pri davkih, ki znašajo nad ISO oziroma 200 din. eavka do 150 din sc doklada nc zniža. Javku od 150 do 200 din p.: zmanjša vi ] 56*/t Približno Lnakn pokojnino dobijo **aS; padlega in celo bratje ia sestre, če jc b teJ.aj njihov hranilec. Vsak član do bi po 60 din pokojnine. Temeljna pokojnina za vse vrste navedenih vojnih žrtev jc predvidena ne glede na davčni cenzus, do-Č m c dokiade pc« cenzusu omejene. Do i-' iii letnega čistega neposrednega da\ -ka so doklade seveda procentualno zmanjšane. *e določene, pri davku nad 200 din pa odpadeio Odkup nvalidnine ne bo več mogoč, za nadomestijo pa bo brezobrestno posojilo. ? f>dtegHaic:n trctiine invalidnine z doklado v s\rho amortizaciie. Železnica vornja za zdravljenje in ortopedijo jc brezplačna, dru^aće pa polovična Po nacrtu -ovrga zakona bi invalid izgubil svoje pravice, če zakrivi veliko hudodel-st\_o. slabo ravna z družmo ali nemo-alno vendar pa dob1 njegova družina. Če je siromašna še vseeno tretjino mvaJkl ninc. Kot pogrebnina sc izplača šc trotne-sečns invalidnina. Posebni privilegiji Orgar.;zaciia in posame.oii invalidi dobijo izključno pravico do koncesij za trafike nasilji prvenstveno pravico pri nekaterih d-ugih koncesijah. Ako sc taka koncesije pode1! invalidu, se mora ta pogodbeno obvezati, da bo plačeval narodnemu invalidskemu fondu določeno odškodnino. Podjct:a bodo morala vsake 3 mesece javljati upravi fonda. koHko invalidov imajo zaposlenih Ce to število nc bo ustrezalo, bo uprava fonda predpisala število in sicer v višini do ^ r uslužbencev Če jih podjetje ne bo hotelo sprejeti, bo za določeno število moralo plačevati polno mezdo v nar. in v. fond. Razsodišče in prevedba članov .Sporr bodo reševala kot prvo instančna invalidska razsodišča vsa okrožna sodišča, drugo instarjčTio pa vrhovno ravaJidsko so-e v Beogradu Clanc razsodišča imenujejo iiurodn. invalidski food, minister za socialno politiko in invalidsko udruženje Invalide in vdove, katere priznava sedanji zakon iz 1. 1029 bo na nove prejemke prevedla finančna direkcija m se jim ne bo treba prijaviti Prijaviti se bodo morali le oni. ki so bih reducirani al* pa so zamudili vse prijave. Kdor se ob nastopu novega zakona ne bo prijavil, mu je dan ie rok 18 mesecev, vendar pcejemkov za nazaj ne bo dobil P'egiedna komisija bo sestavljena po predlogih fonda, ministra as socialno politiko in inveitdakega udruženja. Za poslovanje :n ustroj narodnega invalidskega fonda sc bo izdal poseben pravilnik. Kda] bm aort Ker vlada v merodajnih krogih precej optimistično razpoloženje, odločilna je le šc beseda zakonodajnega odbora, je pričakovati, da bo novi zakon uveljavljen vsaj z novim proračunskim letom Delegati invalidske organizacije bodo imeli 23. in 34. t. m v Beogradu plenarno sejo in bodo v potrebi pi vladi še urgirah, da se invalidsko vpraianje vsaj po 20 letih reši pravično, kar so druge države — rudi premagane — žc davno storile. MORNARJI IN RESNICA Kar je priletela topovska krogla, odtrgala našemu krmarju obe roki in nogi in ga odnesla v morje. K sreči je znal dobro plavata. UPZ Učiteljski pevski sbor je ene« po daljšem presledka sopet naeeapll in kakor jc pri tem zboru i? tradicija z aoniaaiviri. sodobnim sporedom« na katerem ao bili zastopani a v« torji Grbee- a>vara. Ukaamr, Msuistu dovolj prilike, da razširi formo (tudi če je besedilo kra*ko). vendar tiči v tem konstruktivizma nevarnost, da izbruhi skladba na intenziteti ln z£o£če io*ti izraza. Tej nevarnosti >e ni mogol prav izogniti švara. ki je napisal obsežen zbor ?Kako je bilo Tebi Manja takrat.. . zvokovno epsko zasnovale linije z drama Učnimi mesti. Uk-marjeva skladba >Mati Marija< je statično delo. v katerem je polifonija boli navidezna Glasovi se motajo v«- preveč okoli istih tonov, kar urinkuio pri tako razsežni skladbi moooiono. Tej t-tatiki je v marsičem kri, Klooči'cv tek^t. ki ie vsebi i^ko gotovo zanimiv, a v tej obliki slabo verzi f i e i ran? proze- kaj šibka opora za skladatelja Ma leve sRoienice* *o himna istrskemu ljudske mu instrumentu in nov dokaz tvorno potrn <*e tega tihega debvra. ki u«dvarfa aa poe je pripetila na bano-v.nsk: resti ir.o.i ( akovce-n r\ Ljutomerom liuda nesreča. Tovorni, tritooaki avtomobil-last Imre Hampanerja od S\ Helene pri Čakovcu je krenil proti Radencem po si ' 110. Natovorjen i*^ bil s praznimi ^kienica-du. Ko ie privozil mimo Lapiipc v iaV> 'ki-novino. ie r'rirci na manj"-: klanec. Šofer je vicer avtomobil zavrt, b-da na spolzki in poledeneli «»'sfi je avto epodnrslo, *veda se je avtomobil precej razbil Zlomljeno ima nosilno vzmet na prednjih kolesih, poškodovana ie tudi karoserija, ta-ko i a ima lastnik pre^e »štjjo >kodo. Klubski dan jeseniškega „Bratstva" Jesenice. 10. januarja V" aed^ljo dopokLne so se vršile tekme članov v teku na 15 km. Nastopilo je šest tekmovalcev. Prvo mesto si je priboril Pogačnik Tone s časom 0.59.24, II. Cerne Janez 1.01.10, III. Čeme Janez 1.16.10. Med člani js tekmoval tudi olimpijec Žemva Lovro. ki pa se ni pustil znamkovati. Njegov čab jc veliko boljši (mi ostalih. 1'ekom se je udeležil tudi znam športnik <"rnobori, ki j- vozil 1.06.11. Proga ie bila srednje težka ter premalo vidna, ker so markacij zbrisali tik pred tekmo neznani zlikovci. Juniorji — tek ua o km — 7 tekmovalcev. I. Berce aVndaaj 0.31.34, II. Pogačnik Jože 0.32.14 III. Cern*> Albin 0.^3. IV. Brun Slavko 0.33.21, V. Pogačnik Izidor 0.34.13 II. skupina: 6 tekmovalcev. I. Wcrgel 0.0o3"). II. Brmi Duiuji 0.0G, III. Prižtov Radko 0.06.25. Ob 15. uri te je na povečaui klubski skakalnici vršila tekma v skokih Člani: Zupan Ivan 106 točk, H. Razingar Tone 101.9. III. Pogačnik Ton- 88J5 to&. Izven konkureac3 jc skakal olimpijce PraČck Ciril, ki je dosegel 106.S točk Juniorji: Pukovnik Leon 108 točk. TI. Razingar Lojze 102.50. III. Brun Albert 100 točk. Tekme so pokazale, da -Bratstvo: razpola-cn z odličnimi tekmovalci, toda število cl^-nov- poblaaje. Od občutnega mraam, i-rmo imeti ie v dneh od 4. do 8. t. nv, dne 9. t. m- akočili % na —6, 10. t. m- pa celo že na —04» to v Ljubljani Se dno 4. t. m. je po vseh severnih, jib (v Avstriji. Nemčiji. Angliji 1 prttSavjol nov mraz. tako da 90 pisan v raznih vre-:nenakih opaaovaJnican že —15 do — 20. Znana vremenska o^paoxwalnlca SonnbJick v Avstriji gra Je zaaaiamovala tega dne — 30. V teh dneh je ležala nad Rusijo in #ju?lijo visoka depresija- Važno je, da se je medtem pojavila med Spitzsbergi in Skandinavijo nizka depresija. Kljub temu, da se jc dne 5. t. m. ta skandinavska depresija močno uveljavila, ojacila tn pričela osrrs*stl obe niaaki fronti, rusko in angleško, je mraz po vsem severu pritiskal z nezmanjšano občutljivostjo. Mrzli val se je zelo občutno pojavil celo v Italiji, tako da so beležili tega, dne v Florenci — 9. v Rimu pa — 5. Dne 6. t. ni- pa se je v severnih krajih pojavila že temeljita iaprerneaniba. Severna nizka depresija je postala tako zmagovita, da se je jedro visokega pritiska, ki je več dni ležalo nad Angleško, pomaknilo proti jugu. To je odprlo pot momkemu zapadne m u ozračju proti vzhodu, najprvo preko Nemčije, kjer so se pofcaaale kaj krepke izpremembe. Temperatura se je jela po vsem severu dvigati in nebo se je vse proti zapadu pooblačilo. Mestoma je pričelo snežiti. Imenovani severni nizki pritisk je pač fronto, ni pa po-vtook* depraaaje. tatto ie 6. tu rru nad Fran Ajo ve* de Tirolske, KoroSke in Zg. 8k Jeznke lepo aolnono vreme, je dne 7. t m. padto po teli krajih maetoma do SO cm snaga« Vendar p& Je vem zapadna Ervropa n Mm radi odmika rnjnde anglefloe front pod vpliv aBpadnegn morskega ozračja Tega dne ao v awverndh Alpah pisali — 5 v tkmatvaki kotlini pa Ia — 2 mraza. Vendar p* se je kljub vdoru milejšega zraka med Dunajem fcn Karavaaikarm ie vediv zastavljal mrzli vrni, ki so ga vatli zevali ostanki razbitega, ruskega visokega priti aka, tako da so imeli tsaja dne v Vrta na Koroškem Še vedno — 20. Pa tudi po Ogrski je mraz pod tem vplivom le polagoma odnehaval. V Budimpešti so tega dne pisali še vedno —12, na Dunaju in v Gradcu pa —8. Ia tega je razvidno, da je bila povod sedanje izpremembe vremena nizka depresija, ki je visoko depresijo, bežečo tja d Anglijo, popolnoma uničila in tako odprla pot zapadnomor^kieanu ozračju. Ako bi bila ta severna fronta toliko močna, da bi Istočasno razbila, tudi rusko visoko depresijo, bd imeli v teh dneh pri nas skoro pomladno vreme. Po najnovejših poročilih ae je pojavil nad ženevskim zalivom sekundarni ciklon, ki je ojačil nad našim Primorjem južni in vzhodni veter ter povzročil povišanje o>b-tačnoarti in temperature. Hladne struje popuščajo nad centralno m južno Evropo, pač pa je še vedno hladno na skrajnem vzhodu Balkana. V Ulcrajini in v Mali Aziji je še vedno hud mraz in v Rumimiji je dosegel celo —30. Zasledovani tatovi in vlomilci Ljubljana, 11. januarja Orožniki in drugi varnostni organi zasledujejo že nekaj časa zaman 361etnega Henrika Oblaka, po rodu iz okolice Idrije, po polici pa zidarskega pomočnika brez etal-ie-ga bivališča. Kakor navajaio orožniki v svo-iih poročilih, ^e klati od kraja do kraja, uiranja razne pustolovščine in krade, kar mu pr 1e pod roko. Večkrat č.1 pridruži tudi i-iganskim tolpam, s katerimi potuje po va->fh. nato pa jih zopet zapusti in se preživlja j a svojo pest. Pred dnevi se te zglasil pri mlinarju ^tor.u Maroltu v Zg. Besnici pri Treheljfvem in izvabil od njega majhen, Eeieno pleskan voziček, f katerega je vpre-gel malega bosanskega konjiča- ki ga je ime1 s eseboj Oblak i? natvezil Maroltu. da ima nemej opravkov v okolici LJubljane in da se kmalu vrne, &aaar pa bovo ni storil. Najbrž !e konja in ponevorje.ii voz nekje prodal. r>a je prijel tudi do konja na nepošten na- ■in. je zelo verjetno, ai pa .Še znano v kakih okeliselnab. Konj. ki ga je imel ^ seboj, je rdeče dlake in 10 čelu belolisa.M. Zasl> <* Litije. Oba sta že večkrat -rdela v zaporih in znana vlačugarja in delomrzneža. Po vlomu sta oba neznano kam izginila in ju orožniki doslej 3*» niso mogli iasle^RH. Trod^n sta izerinila iz. kraja, so ju videli še v gozdu blizu Peč, kjer sta odložila nekaj plena z namenom, da prideta kasneje ponj, a 60 perilo Ln obleko, ki je laM šolskega upravitelja iz Peč. našli prej |e ljudje, ki so na to opozorili orožnike Ljubljanska policija je bila obveščena, da sta so pritepla v Slovenijo mrki Janoš Ker-varič, po poklicu slikarski pomočnik, Vi.tr 24 let, doma iz Erda na Madžarskem, kjor žive tudi starši, in 271etni GjuJa Fsnjes, po poklicu slaščičarski pomočnik, prav tako iz Madžarske. Oba sta nevarna vlomilca v blagajne, ki sta Jih poslednji čas na vrtala po raznih krajih za mejo, nakar sta se umaknila na Hrvatsko in se nato, kakor kažejo sledovi, podala v Sloveaijo. kjer bosia skv najbrž nadalievati svojo zločinsko obrt. Vlomilca, ki dohro obvladata srbohrvaški ezik naeš-lopaita navadno zelo spretno 111 elegantno. Kervarič nosi debelo okvirjena očala ter se rad posliiauje izmišljenih Imen kakor Tstvan Ora. Fenješ pa nastopa navadno pod i.memom 1 stva n Da rogu. V vasi Deh-ro pri Šv. Krištofu uad Laškim je bilo vlomljeno v stanovanj? elektromon-ter|a Maksa Kranjca, ki mu je bilo odneseno več obleke, kakor nov suknjič, črn po-vrš-iik, rjava žportna obleka, modra obleka, kratek siv suknjič, par rjavih cevlie\ in n*-kaj perila v skupni vrednosti okrog 3000 . din. Kot storilca zasledujejo dva mlada potepina, ki sta se že nekaj dni potepala po i hribovskih vaseh in prosjačila. Obn sta co- 4 vorila hrvatsko. Kino Sloga — Teh 27-30 predvaja danes veselo ln zabavno robinzonado Peter v snegu z malo in priljubljeno Traudl Stark v naslovni vlogi — V glavnih vlogah Liane Haid in Paul Hdrbiger Predstave ob 16., 19.15 in 21. uri J\ V s Iz Maribora — Drevi poljski balet. Zantmaaje za nastop poljskega baleta je veliko. Ni tudi čudno, saj je balet Parnell povsod žel sijajne uspehe. Vstopnice so že skoraj razprodane. Priporoča sc, da si obiskovalci vstopnice takoj pr*skrhr» in da pridejo po rezervirane sraotinire že k dnevni blagajni, da zaradi na \ala drpvi ne bo zamude. — Za Župančičev« Mtotniee pripravlja mariborsko gledal išče njegovo odlično >Ve-roniko 1'esenisko... Uprizoritev bo v kratkem. — še v druei tovarni: H dni dela na teden. Včerai smo poročali* da bodo v tekstilni tovarni Doktor in drag delali samo 4 dni na teden. Sedaj pa je doletela ista, če ne se hujša noreča tudi delavstvo tovarne Tho-ma. Vodstvo je javilo, da bodo odslej delali le tri dni na teden, nekaj delavcev pa Lo odpuščenih in to vse zaradi >pomanjkanja naročil- Tako bo mnogo družinskih očetov zaslužilo odfclei t:uno 100 din štirinajstdnevno. Razumljivo je. da mora delavstvo pod t?žo takega udarca obupati. Ali res ni pomoči? Gos pod ie zdramite c*?! Sedaj se izka-žite in pomagajte trpečemu delavstvu! — Gledališče. V četrtek zvečer bo rspriza >CvrČka za pečjo s. Predstava je za red C. _ Zopet je izginila mladenka. Nedavno smo poročali o izginotju neke mladenke in sedaj je policiji prijavljen že nov slučaj. Delavec državnih železnic Ferdinand Kožar iz Jan Kolarjeve ulice 5. je ve3 obupan prijavil policiji, da i3 pred dnevi neznano kam izginila njegova loletna, dobro razvita hčerka Štefka. 0 mej manika vsaka sled. — Slab dan za §muearje na Pohorju. Mnogi smučarji so se zelo veselili nedeljskega izleta na Pohorje. Toda bili so neprijetno presenečeni, ko jih ie zajela gosta megla, da 3iso videli niti korak naprej. Smučarji so bili prisiljeni ostati ves dan v kočah. Šest smučarjev iz Maribora se J3 v megli izgubilo, tako da se še v ponedeljek niso vrnili s Pohorja. Take megle na Pohorju niti najstarejši ljudje ne pomnijo. — Harakiri nesrečno zaljubljenega. Pri Sv. Duhu je 191etni delavec Ivan Pekiar že deij časa mislil na samomor. Bil je nesrečno zaljubljen. Včeraj je obupal in 6i zabodsl nož v trebuh. Toda ljudje so mladeniču takoj prišli na pomoč in ga spravili v maribor sko lolnico. kjer so zaljubljencu rešili življenje. KOLEDAR Danes: Torek, 11. januarja katoličani: Higin, škof. Božidar DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Beli Jorarovan Kino Ideal: Lepi dnevi Kino Union: Gaaparone Kino Sloga: Peter v snegu DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 43, Trn-koczy ded.. Mestni trg 4, Ustar, *elen-burgnva ulica 7. Lep dar: Zgodbe brez groze Čedalje manj je v našem že itak pustem in praznem duhovnem življenju dogodkov, ki bi jih bilo vredno zabeležiti. V naših razdrapanih kulturnih razmerah, v prehodni dobi. ko so potisnjeni zdravi, močni intelekti daleč v ozadje, v ospredju pa stoje duševni slabiči, ljudje dtuge in tretje vrste z vsemi gvojimi značilnimi lastnostmi, se človek ne sme čuditi, da je duhovno življenje z vsemi svojimi pojavi tako obupno klaverno. Le redko posije v to žalostno temo žarek upanja, da pod morečo navlako naših dni še klije in diha zdravo življenje. Tak žarek je bil posijal tudi iz znane katoliške literarne revije »Dom in svet« in prav zato. ker je bil posijel, je Jugoslovanska knjigarna sporočila naročnikom, da je ta revija ustavljena, češ. da v nji objavljene trditve niso več v skladu z načeli Katoliškega tiskovnega društva .Va prvi pogled se mora človek čuditi, da je bil »Dom in svet« ustavljen zaradi nekakšnih, načelom Katoliškega tiskovnega društva nasprotujočih trditev Toda zadnji urednik »Doma in sveta« prof France Kobler je napisal za 50 letnico revije tele besede: »V svobodi je pogum do zadnje resnice, do tiste, ki je navadno skrita pod površino. Zato je vrednost dušne prostosti v tem, da se > moraš stvarem prikopati do dna in da nisi odrešen že s samo absolutno doktrino.« In v tem grmu tiči zajec. »Dom in svet« se ie pregrešil zoper načela Katoliškega tisko^ega društva lani >tariu precei močan potrebni »unA-škode potres ni napravil, oač »o se m pa ljud amorfne razmere. — N . sama ubit razliojniL V ne o r»o-no^ ^ Zabljačkem I logu pri Prljavcu n* Hrva'sk>-!i ubit ziocistui razboja i k 9se-vo Kikaaae. ki ie t nori od na 6. Ijeeaa-bra v Sv. Petru Cvncteru umoril starko Kafri« iti ji ukrade} <*).0np <*n Platoi teaja bil ss*asrt]>n ie nar»»d B'»-t. \ Odi zborovali v nedeljo % je > ia rodnosti iz vse nače držav Razpravljali «h> o le ob*ioi«*r;h za«eb- ' skšb ? irav»l\enih aadruirah. ki naj I —• panoi, i --»uredile, da bi ne bile dd-asofKie satno premožnejšim tlejem. temveč ♦ : 'omakom, po^bno pa pol**' m d-lav- cem Poletr t^-?r.T ~r> razpravljali tueni raz-rv>! -Ko i»- v s»rvbi pu *4co nabi«al ie nenadoma i^>TOS4la in «drel ie zadel v src? IvoAevičevo ifM^tiio trico \l;T:r-o »». bila 'nko» mrtva KINO IDEAL Simone Simon v prekrasnem velefitmu Lepi dnevi Danes o t- i« io n 21 19 nrl - >r«rr !»-čka * planirntli. \ vasi Šinkovce v Bo*m SS te pripetila v nedeljo težka asv sreča Kmet Mujo ('ička ie od«*1! 7 ioma. 3J3-^ovt ž"na pa po vodo I>oena ie o^tal sju»o ek Aliju Približal se je da »♦» }v vnela na njem oMekca. Ko j • -ia mah lomo\-. je našb otroka ie .v plamenih. J>oM je tako hude opekKne. da te izdihnil. - \ rmi*- Vrem»mska a a nove I prav da bn pretežno oblanno južno vreme. Včeraj je sn^ž.le /icrehu in Heo.Ta iu. Najvišja iiaas^eataea |a aaaaaea na Ratr.ne^ ■spre M i« n«- [h»-I« dn jič ! Ob 16 . 19.15 in 2L15 uri. GASPARONE MARIh\ K« 'II HEESTCKS ji nu mm »red: Vesela ir. zabavna opereta Kraljev tenor »Poštni koćijai iz l»njitmeana«r v\ir ' m; i.t,' 1; i.ko sli; Z \K. l.l . it r Nt.LIM/H •h '»■* pr#»rr»oa«. Banska uprava dravak* osno\-me a zp isu je dobavo 200 premopa-k.^rr ~a t na ms m 45O0 ka-Jortjami. Poondue naj sv? pre.i>z.> do 22. t m f!a>"y>matu Nf» n 73 kme- -" •■ " ■ ' " i ^ 2] ma-rii. Iz Ljubljane l ! »ud-»ta tiri*' r- v f u?,!jani. V sre-do Z2 : -n bo predaval nrofeaor Albin Tale mik o ^Probfcrimi življenja z vidika e^da.rnonizana« Predavanje aa bo valilo v mali ».oranj nmarmonacnecra dnalbna« Knajajreeni trg. Vstop prost <>dno* mntvre do <»W©re\ ajoč>a;a •t reka je ul-sIov petetnu predavanju ia tečaja ,Vz|ro;a mate-e -c. bo v četi te*, 13 t. m toeno ^ 20 na šentjakobski WL P - - . z3. Pa-ia Hočevarje-v-a Vsakdo dr**-«vV ~H ■ rkth ebrtni»4oi. OMaeJko dnairro r Ljubljani izvršuje poteg stanovaauh tudi naloge so-rainega skrbstva. Mnoaro naših obrtnikov ostane -. starosti brez •redatev ln vsake ore. Dandanes je zal vsem obrtnikoen.. ejo vestno svoje dolžnosti do države n bHŽnJega. na starost pripravljena beraaka paJkrn.- Zato ObrtT^Uco dm**vo v Ljiabiiani zbira sredstva da lahko vsako »etr na praznik sv. Joaera obda-najrevnejše ljaMjanake obrtnike, nji-***** aarofnaeeie drmtinr « zarras^eoe at-xnta obrtnilaJb dr-ižsn. Da opozori tud: •iroko javnost na svoje ckn-ekoljubno de-* prireja vsako leto svojo tradicionalno eUtideno nabavo. Tudi letos bo ta priredi-HL jaimarja t vneli prosto-Kaaine Ljrmljacssti obrtniki hočejo tu-astopi poka*«*' .^.'o^ «po-•Aaiosti pri obrtniškem delu. Zato bo le-toenja prireditev zopet lepa rnanifestaci-ja obrtniikeara okusa ki sposobnosti. Pod-ptrajte idealna štren J jenja naSih zavednih ibtjjaaaakan s9a^anawsi —lj Obsodba zaradi l*oh«davc V soboto S. t m je bila pred okrožnim aodiBftetii ^deejmtkoT! dr Kokaljem raaprsnra •Pohoda^ nroti uredniku lista Fran-in še »tt^mAm ^ff'gn cem po čl. 4. zakona o zaščiti javnega reda in varnosti države Obsojeni ao bili Prasce Kokoij aa 4 mesece strogega zapora, Zdrav ko Deleja aa 3 in Anton Osov-nlk na 2 meseca zapora, vsak razen tefpa s«> aa 300 dan globe oaarotna na 5 dni napora. Kazni so bile izrečene nepogojno. Proti sodbi Je pnJSevljen priziv — li še o oficirskem ple>u Ijehljee^ke fsT-■iaije. Včeraj smo poročali o sijajnem ofi-(\rti_Mii plesu liuMjan.-«ke garnizi^e v proslavo rojsUiesa doe Nj. Vel. kraljice Marije. Med imenovanimi številnimi povabljenimi ao>ti ia predstavniki javnosti *o po pomoti izostala imena nekiiter'b vj'tn'h preeora R d veča križa dr. Kre>-či in predsednik krajevneca odtora dr. Fet-tich. predstavaika vojnih dobrovoljcev Vin-k<» Sire in Lorjor. imvalideketfa udruženja M 'ko ftfefe. ruske oficirske zvez? general Koiroievsfci. Ru^ke Mat»ce prof. >pektorsk;. -1;irokatoliSke cerkve župnik Ferdo Lavrinc in evanijf*! jcike carkve paidor dr. Schaffer. nnialie inž. Ferli.ic za KmHijHR- dr. Vrba.iič za Prvo hrvatsko štedionico, norfiupan dr. Ravnfhar. mestni fizik dr. Ru> in dnigi. — I j Delav*ki pr«vTe(ni 'efer ^Vzajemn<»-sti* in t Za rje« bo v soboto 15. t. m. ob *20. i kor;- [: »lavpike /i>ornice \ Liuhljaji. Hi večeru to sodelovalo društvo iVzaiem-nost-c iz I>ol»runi pn Ljubljani. Na p.pored.u l»od.> p^^Icp. ^odhone in drantaticjie le&e nailioljhp vsebine. !"prizori«Ma ho l"[»fon Sin-cla rova enod»janka >Vlomilec< K prireditvi, ki to nudila razvedrilo in pouk. vabimo we prijatelje in prijateljice teh naših pri-I in bi jenih prireditev. u - Filozof-k<» <1rit»1vn in f»ruit>« za prav-no filozofij« in •»orioloei.io ho>da prireilila v »oboto 15. t m. predavanje o filozofskih obnovah praia in ći^li pravni filozofiji. Predaval bo e. umv. prof. dr. L. Pitamie. Predavanj? bo ob 6 zvečer v predavalnici mi-neralo-keu.T inc-t:nta n.-i tin:ver7.i. Vabljen: vni ki se 7an:maio \ koj-I neira Očka Alojzija je daroval g. Mlakar j Rudojf, treovec iz .fernfjeve nlicj 3o. živila i za mestne reveže v vrednosti 1 CH» din. Mestno poglavarstvo ».p za j'lemeniti dar obema iarovaKvma iskreno zahvaljuje. —lj V *ofy>t0 gr^mo \-s| na Obrtniški ples«; Originalna dekoracija, prijetna zabava in ples v vseh prostorih Kazine. u— Darujte «»h!rko in obutev za uboge! Mestna občina Ijubl-an^rka vabi usmiljene obdane da darurjejo za ubožne soobčane obleko, perico in obutev, ki ao jo odložili. Mestna občina pomaga siroma.kom z nabavo teh predmetov po svoji moči. toda sila in potieba je večja. Občani, v svojih omarah najdete gotovo kak kos obleke ali obutve, ki ga ne rabite. Prinesite ali pošljite take predmete na socialnopolitirn: urad v Mestni dom. levo. II. naontropje. Socialni urad bo vse hvaležno sprejel in pravično razdelil. Mislite, da mnogo aoob-čanov kruto trpi v tem hudem mrazu, in *rezrfte te prošnje. . letniki najdenih koles se iaee.jo. Pred dnevi ao naSIi pred gostilno Ko.ri v Zg Siski mo#ko kolo brez znamke in evi-ne tablice. Kolo. ki je precej obrabljen y je bilo izročeno policiji. Drugo kolo 50 našli pred dnevi na dvorišču Cernetove - ilne na Vidovdartski cesti. To kolo je znanke -Flamingo* ima tov. it. 40.0 89 in je črno pleskano. Nadalje so naJli kolo neznanega lastnika v shrambi kavarne Ker-Tin na Glincah. ki je bilo tudi oddano po-.. v grmovju na mosčanskem polju pa skritih več rjopolnorna novih delov koles, kakor dva plašča. 2 zračnici, dinamo-sve-Ujko, nekaj vijakov itd. Vsi predmeti so bil: v pleteni ročn: košari, pokriti z belim prtom. Ogrodje starega kolesn so našli tudi ob Malem grabnu v Mestnem lojru. 1 Izgnan iz Ljubljane. Za dobo 5 let je izgnan iz ljubljanskega policijskega oko lisa 25-letn: delavec Ludvik Matoh. rojen v Nemčiji, pristojen pa v Mirno peč na Dolenjskem, ki je bil zaradi raznih krimi-.ih pre5topko\- večkrat kaznovan. —lj Potor-gjla. jetnacđu Iz zaporov ljubljan-akega okrožnega sodišča je 7. t. m. pobegla -'užkinja Ivana Grelio iz Bo-rovni« e. ki je bila obsojena zaradi raznih kaznivih dejanj na večjo kazen. Iz Celfa I*«»uk na umetniški s||kar*ki š<>li na _ — • ■ Celju ki jo on s »j i v.-i-!lfl -g. aka*!. slik- A':bei-1 Sirk in Cvetko ftčuka. se bo priče! v nedeljo 16. t. m. ob 9. dopoldne. Prijave se sprtjemajo v gimnazijski risalnici ob dela\mikih in med poukom, ki bo zaenkrat ob nedeljah od 9. do 12. dopoldne- —c Nesreča ne počiva. Xa Klancu pr: Dobrni je padel 131etni kočarjev Mn Karel Podvršan pri smučarju tako nesrečno, da « je zlomil lc- ^ • :>c*1 kolenom. \* isti vasi se je r>on'\srečiI 27letni posestnikov sin Franc Taman. Pri spmv>ianju ledu so ga stisnile ledene plošče za desno roko in mu 2rneokale mezinec. V soboto je Tavnal ISletni Franc Oder iz Nove vasi pri Celju, učenec v tekstilni tonarni Kika tako neprevidno z no-kn petrono. da mu Je eksplodirala v roki. Krogla mu je obtičala v levi dlani. V nedeljo je padel 2Sletm sin posestrriee Anton Bobnič iz Koanice pr! Celju pri anučanju in si zlomil levo ^itjčmeo; na usti način si je 18-'.etn; železničarjev sin Franc Kamer s T ratne pri St Juriju ob juž. žel. v nedeljo popokme zlomil desno ključnico. V Bov-šah pri škof ji vaša* je v soboto vol sunil iPletneara dninarja Alojza Kramarska z rogom in ga poškodoval pod desnim očesom. Ponesrečenci 5* zdravrjo v eeljs:i boinicr. —o V celjski bolniri je umrla v soboto enoletna profesorjeva hčerka Majda Kna-pova iz Celja, v ponedeljek pa je umrl 69-letni dninar ptb-P Hrapot iz Grueovelj pri St. Petru v .Savinjski dolini. V Novem Celju j« umrl v petek 6Sletni slikarski mojster Vinico G rodna* iz Celja, na Bregu 35 nsf Cstju pa je umrla v soboto letna j»- Naše gMnliiee Dal A M A Začeten ob 90. uri Torek, 11. januarja: Literarni večer Pen-kluba. laven. Cene od 15 din navadoL Sreda. 12. januarja: Gospodična Julija, Snubeč. Red A. Četrtek, IS. januarja: BeraSka opera. Red B. na nocojšnji literarni Pen-kluba v drami. Na tej prireditvi aa bodo čitala dela dveh znanih čeških pisateljev Hore in Novyja. Za red A bo jutri Strindbercjova salo-iarra »Gospodična Julija« in komedija Cehova »Snubač«. Prvo delo predstavlja moč. no naturalistično dramo, drugo pa satirično pobarvano komedijo iz življenja ruskih posestnikov. OPEKA Začetek ob 20. uri Torek, 11. januarja: zaprto Sreda, 12. januarja: Ančka. Red Sreda Četrtek, 13. januarja: Llnda di Cnamou- nix. Red Četrtek. Domača opereta »AjičSsa«, ki sta jo napisala avtorja Samec in Dobeic, je imela na našem odru pri vsaki vprizoritvi lep uspeh. Ponovila se bo v znani premierski zasedbi z go. Ribičevo v naslovni vlogi ter go. Poličevo. g. Zupanom, s- Pečkom in g. Gorskim v glavnih vlogah 12. t. m. za red Sreda. Prihodnje gostovanje ge. Zlate Gjungje-nac-Gavella v naai operi bo v nedeljo 16. in v sredo 19. t. m. Pela bo v »Onjeginu« in v -Hofmannovih pripovedkah«. Brezposelni delavci pri banu Ljubljana, 11. jan. Ker so se včeraj brezposelni delavci, ki so se zgl3sili zaradi svojega obupnega položaja pri g. županu, vrnili od njega le s tolažilnimi obljubami in skoraj praznih rok, se je davi zglasila pri g. banu najprej tričlanska deputacija in mu podrobno razložila obupen položaj, v katerem se nahaja delavstvo. Deputacija je zahtevala, naj banska uprava pospešuje javna dela ali pa nakaže socialnemu uradu pri mestni občini primerne kredite, ker je sila pri-kipela do vrhunca in je beda med delavci res velika. Mnogi med njimi že po več dni niso zavžili tople hrane in večina strada. G. ban je zastopnikom brezposelnih delavcev obijubil svojo pomoč. Dejal je, da bo banska uprava socialnemu uradu na magistratu nakazala večji znesek in da bodo delavei že jutri dobili podpore. Deputacija je sporočila odgovor g. bana delavstvu, zbranemu pred bansko palačo, ki se je nato mirno razšlo. TUDI NAJBOLJ KRITIČNI OBISKOVALCI KINOV SI HODIJO Pil«KS!iO 11 DO Beli jorgonan ponovno ogledat. PREDVAJAN BO SAMO dE PAR DNL Vsi, ki ga še niso viden, naj se prepričajo o lepoti 14 velikih glasbenih točk. Predstave danes ob 16., 19* ia 21.15 nfi Teh ti-*, ELITNI KINO MATICA Tel 21-24 REZERVIRAJTE IN DVIGNITE PRAVOČASNO VSTOPNICE ! Poljska skupina plesalcev Parnell Poljaki ao ieli navdušeno priznanje za svoje odlične nastope Iz Trbovelj — Nevarna poledica, v nedeljo in včeraj je znatno popustil mraz in že v zgodnjih jutranjih urah je začelo lahno rositi. Tako smo bili na mah resen! hude nadloge — cestnega prahu, toda prišla je druga še hujža nadloga — poledica. Ceste, pota, steze in hodniki so bili zjutraj kakor postekieneli in ljudje so morah hoditi po teh nevarnih potih z vso opreznostjo, da se jim ne bi pripetila nesreča. Mnogi so sicer padii, hujše nesreče menda ni bilo. Ljubljana. 11. januarja. Po vseh velikih uspehih, ki so j'.h zabeležili zagrebški in beograjski listi / istim navdušenjem, jc nastopUa v ponedeljek zvečer poljska plesna skupina Parnell tudi v Ljubljani. Operno gledališče je bilo polno, prišel je marsikdo, ki ga sicer nikoli ali prav redkokdaj vidimo, a sprejem Poljakov po na«i publiki je bil izredno prisrčen, pri/nanje toplo in navdušenje /\vc< iskreno. Ali so se vremena zjasnila tudi baletni umetnosti, ki še nedavno ni nahajala v Ljubljani zanimanj« in razumevanja? Celo plesni večeri najbolj slovitih plesnih umetnic so bili ie pred par leti pri nas prav slabo obiskani. Zdaj pa nenadoma tolik prevrat! — Menda sc ne motim, »ko pripišem zasluge za razveseljivo izpremembo domačima plesnima umetnfkoma. zakoncema Mlakarjema, ki sta z »Vragom na vasi«, prvovrstno baletno umetnino in s svojimi sijajnimi kreacijami prepričala tudi širše kroge našega mesta, da ie baletna umetnost kra-^ na. velezanimtva ter prinaša duši. srcu in razumu dosti resničnih užitkov Seveda ako je izvajana umetniško, z okusom, duhovitostjo, z odprtim srcem, vedro dušo ter z višk; tehnične dovršenosti. Sloves, ki je dospel o Parnellovi družbi tudi v Ljubljano, je obetal, da se nam pokaže zopet baletna umetnost, ki je kvalitetno sorodna umetnosti Mlakariev, zopet slovanska, ker poljska, torej naši duševno-sti bližja in razumljiva. Xa^€ pričakovanje ni bilo varano. Par-nellci so sijajni, tehnično izredno dovršena plesna skupila, ki jc izvajala vse svoje točke z občudovanja vredno, vseskozi živahno, strastno, napeto, z elcktri/u jočim članom in vedrostjo in radostno lahkotnostjo, neutrudnostjo in tudi pristno bumor-nostjo. Njihovo tehnično zibanje je dognano res do vrhunca in kar smo videli v njihovi akrobatiki in veseli, česito duhoviti groteski, je upravičeno izzivalo vsesplošno strmenje i* nenehno priznavanje. Značaj in vsebina umetnosti Mlakarjev je seveda čisto dnina, duševna, prisrčna poezije polna, globoka, bolj notranja, značaj in vsebina Parnellccv pa sta bolj zunanja, predvsem zabavna, presenetljiva po svoji včasih vprav cirku:ki smelosti in tehnični kolosalni izurjenosti. Tu imamo torej dvoje različnih in močnih individualitet, ki pa sta obe visoki in nudita vsaka samosvojo lepoto in polno zadovoljstvo. Družbo vodi g. Parnell. ki je koreograf in prvi plesalec, režiser odiićnega okusa in mnogoštevilnih duhovitih domtal«kov; va plesalka izredne sposobnosti in tičnosti je ga. Zizi Halama, ueaetntsa ogromnega znanja, čudovite prožnosti, ae-verjetne lahkotnosti, ki jo je kazala v svojih nastopih od začetka do zaključka, ais-sti pa v svojih duhovito indiv'dualizlranSi »Maskah«. Tem je morala dodati Se voČ gr<>teskn;h karikatur znanih zvezdnikov ter žela viharno priznanje Tu pa je še druga prvovrstna plesalka, E. Gri>bis/.e\\'ska ter še dva odlična solista T. Sutvnski in T. VPottnskt, ki sta s skoki in vrtinci, a tudi z atletsko silo imponirala in navduševala. Y sredini zanimanja pa sta stala Parnell in Halama od uvodne -leg«nmc maaurke in šarmantno izvajane poloneze po godt« Moniuszka tal Chopin* skozi vse tri d«le silno bogatega in pestrega sporeda. Najmanj razumevanja smo imeli 7-a »Rabji ples« z malce banalno vsebino io pretirano grotesknostjo, v katerem pa je zapet ga Halama frčala po zraku kakor žoga in zadivi jala. Vse v vsem večer vedre lepote, čudovite akrobatike in bistroumne groteske, ki ga tako kmalu ne pozabimo. Godbcni del na dveh prcigranih klavirjih je imenitno izvajal g. T. U'7feh/er, ki je tudi priredil glasbo po skladbah najrazltfe-u-ših znan:h lahkotnih melodijah. Družba ima krasne in zelo primerne kostume, a najlepše na družbi so seveda njene mlade, lepe. zdrave plesalke, polne temperamenta in resnične vedrosti. M tli so nas tisti zastori, zmečkani in zamazani, nujno potrebni vode in likalni-ka. Parncllet so imeli s seboj rudi nekaj dol rih ilikanin ozadij. Tako zaključujem: škoda, da se nastop ne ponovi! Fr. O. Iz Ljutomera — Našim naročnikom! »Slovenski Narod« bo prihajal tudi v tem letu med nase naiočnike v istem času kakor doslej. V zadnjem letu si je tudi pri nas pridobil mnogo naročnikov in prijateljev, ki so spoznali v njem pobornika resniee. pravice in značajnosti. Krog naših prijateljev in naročnikov postaja vedno večji. >Slov. Narod« skrbi za nas, mi pa se trudimo, da ga. bomo pokazali tudi tistim, ki jra *e na poznajo, in mu pridobili .še novih naročnikov. _ NADEBUDEN DEČKO — Sinko, ali si pokazal gospodu doktorju jezik, kakor sem ti naročila? - Da, mamica, ne ssmo jesik, še osie sem mu pokazal. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Premica, izjave naseda Din i.—» davek posebej. £a pismene odgovore glede malih oglasov je treba prilotitj znamko — Popustov za mate oglase ae priznamo. RAzno Beseda 1 — Din. davek posebej. Najmanjši znesek iS Din 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov. giimbnic. Velika zaloga perja po 6.75 din, -Jullianam Gosposvetska cesta 12. bAK VANJ t LA> -pecialno izvršuje ▼ vaeh oijao ^ah Frizerski salon sRasar«. Prešernova ulica 7- nasproti .l.iSčičarn* >K. Uglasbila: ing. P. • irps*serov 1 Golovin » in Bogomir i>>skovic. — In kdo ho oži\otvonl vmffM delo na ".fru M v orkestru? — — Oba sv.i <.rc"--ia. da je rez.ja v veščih rokai prof >e«ta in da ima glasbeno vod-"vp dr Svata; boljših botrov ti 7a »vofa ifH leto ne morem želeti. Toliko za enkrat o predzgodovmi nasts^-ka izvirne operete »Heltea*. ki h; se lahko imenovala tud »Smaragdno srce«, krr 'dra \ delu veliko vlogo mi*ter:ozna drac°-HtM i^/a ča«-ov Inkov: ra z polovi i eno smaragdno sece. čignar ena polovica je bila izgubljena hi se med dc;.i'iem zopet pojavi. Vsi ki «>e zanimajo 73 opereto, bodo imc-li priliko čuti 11. t. m. od 21. do 22. ure radijski prenos nekaterih naiznači!nei--h prisesa*1 in šla2e-iev. ki vh H-d> rrvajati glavni sodelujoči Razvoj svetovnega gospodarstva leta 1958 če presojamo položaj stvarno, sc prepričamo, cto i;i razlogov ra resne skrbi Liubliana. II januarta >Đ"i*>r ra'.\o;a »-vetovneja jo.;. 1996 ?r Tdaj prav tako ponem! na za pr«ae> jo svetov n:h zos^v>tarokih razmer, kakor usodnega I 1^30. £e vHno se \pra~ ■ tudi £~k.podsrski strokovnjaki, ne pr^i sesti ljudi*, al: naj presojamo Unsko leto k«y dobo trhuT'i zospodar-k.* ko-i fi-ik-.jr. .< le kot koAT depre*i:e — ali pa celo kot začetek n v.. jepr^u*- Lani *«» v'iiala ^e povsod necot«>\o-t jh. sledire se %**dno <*utinio. Izvirala |f pfe«S-vsern ?r strahu pred povečanim oboroieva-ajen iT rred pohtiko nekat »r-h »avtoritarnih* d^žav. vedno ni močilo priti do jro-spoda-~k<»CJ r->1elovanji "• r .• živali ne svet/vv-n*« treovme. Lani smo še vedjO lav tili posl«»dir» abesinrke vojn*', vm« -rt. ■ "S španske zadeve in konča.-* > svetovno knzo tw»trila »Olo^ na Kitapskr - »>r ie Pa vlj.iala v^»* leto ^^dnarodna napetost, kr so to inUse rasle kakor veh k • državo « ,h.-,~\i1i iiioramo predvsem da i*" bilo lani r-. ve.jno tretpan oezapo- nh \ pri- • - t i-t. tMi-jloS in kri/«-- 11W"J-i3. r*prav i" ?.-.>> o.na industri m» prod .U«iia že are--eula \>:no ! i«.'« \a dri ;i s'rani pa svetovna trgovina i«o r>-ln<>**' (valuti) .11 lo- : i n;t ~ • ••!*- :a izza 1 I^JO Indastrijska produkcija t>ila nap an:J 1.1932 ko 1 • / ,a-ah %%% pcedaJjaje 1. 1»29 I>o 1.1:1 - -iatk h Društva na- Sf je J\iL!iila na 107r, toda v zad-il^ /oprl upadla, in sirf>r na Silao '■ ps Elaistj riafsairtse saal na-neza;»o«Ienosli v Z -dinjeiih državah, k er je bilo lani oh koncu lf'a celo • etrtino mani /.1:- - • i1, kakor Jela U'-kV Po* ^ledir^ so blf panika aa borzah, ker so se pe alo do enakih -jf^podar-kih pojavov tudi dmuje Zato ;*» ver ali mani upravičeno vpra-anio. jli se ho i»o^prw|ar.-ka kriza ketas zopet po- ostrila. v«iljuje se nam pa zlasti zaradi te-ffa. ker je industrijska produkcija lani do-secla oo«psi produkcij? 1. 1929: m no« i namreč po tem oklepajo, da mora zoj»ei natopiti kriza, kakor je pred 8 leti Vendar nas pa eo>podar.ski ^trokovn;aki tolažijo, da letos ne to nastopila no*ipodar-ka kriza in Kolikor toliko iim moramo pač verjeti. Zagotovilo, da se leto; bo zaostrila gospodarska kriza, je pa vezano na pogoj, da ne pride do česa izrednega, nepričakovanega v polrtiki ah gospodarstvu. Lahko rečemo, da i*» n^smi^elno vl?či paralele med leitom 1929 in 195*7. kajti ere jP /a podobnoKt obsega industrijske produkcije, med tem ko se obe stopnh »»vetovneffa eosa^e^esetsa bistveno ločita. Bojazen pr*d nastopom cospodarske krize p« ima tudi globljo razloge. Kden najpo-membnej^h je. da produkcija surovin že preseca povpraševanje po njih. Ipoštevati pa moramo tudi. da je industrijska produkcija v Zednjenih državah upadla skoraj za četrtino. Mnoeo tudi eovori. da je Angliia investicijsko iia^irena. To so vsekako zelo pomembni razlogi, ki jih je treba upoštevati pri temeljiti prosoji svetovnega gospodarstva. Niti v lem. da je Gospodarska kriza rodila ludi posebn» hipohon-irc, ki pikolovsko zasledujejo gospodarske poiave v posameznih državah, ni mnogo tolažbe. Toda, ko že govorimo o razlogih, ki hiNlp bojazen pred novo Gospodarsko krizo, moramo še upoštevati, ia ae zdaj zalog, surovin ntnffgn manjše kaknr v letih 1932-33. ko s? je v gospodarstvu zabelo kazati življenje. To pomeni, da je /dai manjša nevarnost, da bi upadle eerjp. kar hkrati pomeni da bo industrijska produkrija živahna, dokler t»odo visoke cene. Izkušnja eo^podarske krize so prisilile pridotitniko. dn j*o ustanovili nv.^ne mednarodne kartelo. ki lahko preprečijo katastrofalno razvre.inoj'enie izdelkov. Pomembno je tudi. da zdai industrijska pod;etja niso tako zadolžena pn bankah, kakor ob nastopu in poostritvi krize. Nikakor ne smemo prezreti, da zdai tudi niso napolnjena skladišča z industrijskimi izdelki (z eotovimi izdelki, ne s polizdelki ali surovina mi); zaloge so zelo majhno, tu in tam jih pa sploh ni. Ce se eovori o AnGliii. da ie ž- investicijsko nasičena, teea n<"> -memo posplo.-iti za ves svet in roči je re|o treba, da v nekaterih drža van industrija sploh ni niče>ar investirala ob TH*top ' konjunkturo V splošnem velja, da banke no morejo ogražati iniiustrije. ker ni mne^o zadolžena pri niih. Ves finančni. kred:tni in dr 1 192?) in ka- ko jo r,dai' L. 1?20 jo grozila kriza zaradi nadprodukcije in <&u£ali so jO odpraviti z deflacijo; zato je bik* malo denar.ia in obrestna mera >o bila vL«?oka. Zdaj imajo "nanke dovolj denarja in obresina mora Je ritja Nekateri atte9tawB$ahi cflo trde, da fe zdaj večja nevarnost zaradi nadporabo kaJcor zaradi nade vedno strah v kosteh po tako hudi sofipodarski knzi. zato pač lahko zelo hitro pride do panike. Verjetnost dolge depresije je rrjrjogo manjša kakor trde nekateri prietobitniki. Gospodarsko ozdravljenje bo lepo napredovalo tudi letof. če bodo posamezne države vztrajale pri pametnih reformah, čjie presojamo svetovne gospodarske razmere ne bo bo morda nastopite, peesoda oatlaUjesJa; gospodarstvo ae bo letaš ustalilo približno na sedanji stojnJL Chaplin se bo četrtič ločil? Četrta žena Pauletta Godartfova se mu je baje iraeverlla Beflywoed ieaa f*i>et senzacijo. 2e doigo namreč šušljajo. da se to Chariie CSiafJiia ločil od svoje četrto žemo Pauletta Godldar-dove. To eovorice so že javna tajnost in o njih no .'Ušljajo >amo v filmski prestoli ci, temveč že po VS3J Ameriki. Sicer je pa ta zadeva pre<-e*| snoma, kajti \mrašanje je, 03 je Chaplin z Go*ldardovo sploh poTooen. ihaplinnva četrta žena Chariie se je seznanil z ljubiko Pauiatto, članico znamenite Ziegfel-iove skupine, ko ie iskal primerno partnerico za enega svojih zadajih filmov. Bil j^ takoj navdušen zanjo m se j? tudi zaljubil do u.-ecv Njoeo\* takratni tajnik Jim lnllv pravi, da je cele tedne fantaziral le o Goddardovi in da >e mu je včas-ih ziJel, kakor da je malo prismuknjen. Ko \2 bil film končan, eta odšla Chariie in Pauletta na potovaaje oiirog sveta. Nekateri zatrjujejo, da ju ie tik pred odhodom poročil na jahti Panaroa : njen kapitan in proišaja. oziroma tretja (ha p! i nova žona Lita Grav jo baje riiaplinu k )H>roki brzojavno č.^stitala. Ko sta «so vrnila s potovanja, so jo Pauletta Ooddardova vselila v kra>no Chaplinovo vilo na Bever|y Hillsu in bam začela cospo-dinjiti. Kadar >o bili crostje pri Chaplinu na domu. uni jo stregla Pauletta in ves fivet jo je smatral za njegovo ženo. Toda Chariie ki Pauletta sta vedno trdovratno zanikai* da sta poročena in prijatelj so tudi mod seboj tiho dogovorjeni, da o tem v njom navzočnosti nikdar ne bodo razpravljali. Seveda pa nihče ni dvomil- da sia res zakonca. Najboljši Chaplinovi prijatelji trdijo, da Chaplin zato prikriva ^oj zakon, karr je praz-Doveren. Vsi prejšn»ji njegovi zakoni so bi-H zanj grenko raTOČaraoje in sloviti fllmsk-i umertiiik noče, da bi se tudi zveza z Gorfcdar-dovo. v kateri je baje našel 1 acBBBIO ženo. oa sliČ3n način razdrla. Chaplin Zakaj so 1k> Chaplin ločil od svoje četrte žene, je zaenkrat se ugamka. Zlobni jaziki zatrjujeio. da mu je njegova boljša polovica skočila čez. zakonski plot. Raje so videli večkrat Pauletto v proslulem Palm Springsn, kamor radi zahajajo hollvuoodski zvezdniki na oddih in kj^r pridno sučejo ruleto. Tudii Pauletta je sapedle le j shrasti in j«- |xvgnala lepe dolarčke. \ i leli so jo tudi. ko se je z avtom peljala domov z nekim lepim mladeničem. Ko ?o 10 vprašali, 63 so res oante-ravata ločiti, i<- -meje odgovorila: >Kako nnj se ločiva, ko nikdar nisva lnla poročena? Vedno sva si bila dobra prijatelja in ni'" ni skalilo najinega razm^rj;!! Tako Pauletta. toda t'harlio molči ... Jsibilej plemenite žene I^jubljana, 11. januarja Jutri bo praznovala 70-letnico rojstva ugledna gospa in narodna delavka Marija Bemedikova. vdova po nadučitelju Dragu Benediku, zaslužnem pedagogu, ki je umrl pred štirimi leti. Jubilantka je bila rojena 12. januarja 1.1868 v Medvodah kot hčerka uglednega posestnika Saks a. Leta 1892 se je poročila z učiteljem Benedikom. ki mu je bila zvesta družica na trnjevi življenjski poti. življenje ji res ni prizanašalo z udarci, med katerimi je bil pač najhujši ta, da ji je med svetovno vojno na fronti padel sin Bogomir. Vse življenje je bila ga. Benedi-kova vzor pridne in delavne žene, ki je imela vedno odprto roko. zlasti za siromake. Rada je sodelovala pri karitativriih akcijah in bila je članica raznih človekoljubnih organizacij. Po upokojitvi moža, ki je dolga leta služboval na Brezovici. sta se preselila v lastno hišico v Ljubljani. V štepanji vasi je bila 10 let predsednica iKola jugoslovenskih sester od prvega dne ustanovitve štepanjske podružnice. Ko se je pred letom dni preselila k sinu Stanku ■v Beograd, jo je društvo imenovalo za častno predsednico. Gospa je bila vse življenje tudi navdušena in izvrstna pevka in ta dar je podedovala vsa družina. Kot rečeno živi zdaj plemenita gospa pri sinu v Beogradu in sicer v Gajevi ulici 6. Čestitkam številnih njenih prijateljev in znancev se pridružujemo tudi mi z iskreno iželjo. da bi blaga gospa v veselju in zdravju, v miru in zadovoljstvu preživela jesen svojega življenja. Ekspedicija po mamuta Najdbo dobro o-hranjeneg.i mamutovega trupa na Vranglovem otoku, ki je vzbudila pozornost vsega znanstvenega p veta, bo£o izkoristili zjianetvcjiiki, ki jih jc poslala ruska akademija znanosti na to delo. Pire I sednik akademije Koma rov jo sporo< i! uspeh posvetovanj, na katerih so sc obravnavale podrobnosti Enanetvene ekspedicije, -poslane na sever po iz-kopanega mamuta. Na posvetovanju je nagloiial pomen te najdbe ravnatelj paleontoloskega muzeja A. Borisov, o nalogah eksrpe lici je je pa poročal dr. Gekker. Prva skupina, obstoječa i/, /oolocre, paleontologa in botanika, krene z letalom na Vranglov otok v marcu in bo tam točn" ugotovila, kje je bil mamut najden. Glavna ekspedicija te napoti proti severu z ladjo iz Vladivostoka, čim ho otvor jena plovba nn Severni morski poti. Ekspedicija prepelje mamuta v Vladivostok. kjer ho razrezan in prepariran. Poetiini preparati, okostje, mi-čevje. možgani in podobno bodo izročen: moskovskim znanstvenim zavodom v stil dijrvke 6vrbe. Vsa ekspedicija in posmrtna pot predstavnika pred historičnega živalst va bo filmana. ROLF FkEMi z.VT: * - Sij e t a raz na/in ah "" ■=ry=z.-=n .._ 3*^*^ — ^_- - ^Pustolovski roman — Tako. zdaj je vse v redu — želim vam mnogo sreče — Hvala. s*onm. kar bo mogoče in će jc na tem kaj resnice, bodo ti tiči e enem mesecu v naših rokah Samo eno prošnjo mi šc dovolite. — Kolikor jih želite izreči. — je prikimal inspektor _ — Ce sem vam žc odkril svoje srce. zakaj bi ne povedal vsega Ce dovolite pustim za v^ak primer ▼ vaših rokah pismo — v dvojni kuverti bo — in če bi se morda zgodilo, da bi zdaj ali pa kdaj pozneje zaglavil. prosim, da raztrgate prvo kuverto in odpoš'jete tisto, kar najdete w nji « — Hm. menda vam obljubiva to oba. kajne Lyt-ton Evo moje roke. — je odgovoril inspektor. — A *j \* mota. Hobbs. zanesite se name — Hvala, to mi zadostuje. To je bila moja edina skrb Rad bi namreč, da bi ona potem, veste šele ootem zvedela kako sem jo Hobbs ni izgovoril svoje misli do konca. Sicer pa to itak ni bilo potrebno Naglo se je vzravnal, dvignil glavo in se poslovil — Ponoči odpotujem, kakor mi je naročeno. Pismo pustim tu na mizi Na svidenje, gospod inspektor Hvala, kapitan, da niste pozabili name Prožnih korakov je zapustil Hobbs sobo in kma- lu so se razlegali njegovi koraki po hodniku. — Upam. da ste zdaj zadovoljni 7 menoj dragi Lvtton. — jc dejal inspektor čez nekaj časa. — .laz pa upam, da bo^te kmalu enako zadovoljni z menoj tudi vi. Smo na sledi in jamčim vam za to. tudi na dobri sledi — Videli bomo. Nikakor pa ne smete trditi, da vam nisem hotel nuditi priložnosti k uspehu in odlikovanju. Ce se izkaže, da je vaš sum utemeljen, prirediva ta zanimivi lov skupno — Morda se bo to zgodilo prej. nego si misliva. Toda jaz tu ta čas nočem držati rok križem — Zanesem se na vas. — To so vražji dečki, inspektore, toda motijo se. če se smatrajo za nepremagljive. — Seveda — tudi mi se bom^ pripravili Mnrley bo od danes pod strogim nadzorstvom, kaj nc** — Morley in Benett sta si enako vredna, — je zamrmral Lvtton poslavljajoč se od inšpektorja, ki mu je prijateljsko stisnil roko. Vrata so se zaprla in ko je ostal inspektor sam, se je znova zamislil. — Vroča kri, ta Lvtton, zelo -/roča. drugače pa dnber dečko — je mrmral sam pri sebi. — Izvoha res več, nego sto drugih in dobro zna zasledovati svojo zver. Bila bi res velika napaka, če bi ga podcenjevali — postaja namreč nevaren tekmec. Utegnil bi mi zrasli čez glavo... No. druge pomoči ni. Najbolje bo, če obrnem njegovo roko v pravo smer sam, predno me preseneti on Dobro, da je prišel naravnost k meni. Tako vsaj vem pravočasno, kaj je treba storiti, da mi njegovi uspehi ne postanejo neprijetni. Inspektor, ki mu je očividno ljubosumnost na mlajšega kolego narekovala tc misli, je stopil k eni izmed omar. kjer so bili naloženi kupi knjig, protokolov in drugih uradnih spisov. Izmed svojih priljubljenih knjig je izbral slednjič eno — številko XXI in jo odnesel na mizo. Potem je zaklenil omaro. Očividno je šlo za zaupno korespondenco — morda za šifrirane brzojavke .. . Harris je dvignil debelo desko — zdaj šele se je videlo, da knjiga ni bila knjiga, temveč šatulja, narejena točno v obliki knjige. Inspektor je vzel iz nje steklenico in čašico. Rdeča barva tekočine je pričala, da ta pijača ni za *suhe«. Harris je napravil tri krepke požirke. potem je pa položil dragoceno knjigo nazaj na njeno mesto in si prižgal pipo tako, da se v oblačkih gostega dima kmalu ni več videl. Skoraj celo uro je sedel tako zamišljen, potem je pa nekaj zagodrnjal in planil naglo pokonci. Očividno se je bil odločil za nove ukrepe, ki bi zagotovili glavno zaslugo na morebitnem uspehu samo njemu Vsaj tako je kazal njegov zadovoljni obraz, ko je veselo žvižgajoč odhajal iz svoje pisarne. Tako je pač na svetu. Njenih zrelih sadov ne požanje vedno tisti, ki je misel sprožil. XI. DVOBOJ DIPLOMATOV Solnce je naklonilo svetu nekaj krasnih pomladnih dni. V Bensonovi tovarni ni nihče niti opazil, da je nastopil pri eni izmed visokih peči nov paznik, a John Barker niti z besedo niti s kretnjo ni pokazal, da je dobro znan z Edvardom VValpolom, ki se za njegovo delo ni brigal več, nego mu je velela dolžnost. .. Zato sta se pa sestajala ta dva moža često na večer na varnem samotnem kraju Obrežja, kjer sta govorila o novih načrtih. VValpole je menil, da bi bilo najbolje začeti kar takoj pogajanja in Barker mu je končno pritrdil, samo pripomnil je, da Ben-son zadnje dni za tako važne pogovore ni baš najboljše volje. In res se je učenjak zaradi brezuspešnih poskusov jezil nase in na svojo okolico. Njegovo prizadevanje se je sproti razbijalo ob tajno, s katero se je tako dolgo zaman ukvarjal. Narava je ljubosumno čuvala najskrivnejši kotiček svojih čudotvornih delavnic in kakor v posmeh je odpirala Bensonu dostop samo do onega dela svoje sile, ki je pretila svetu z razdejanjem. Pozabljajoč na čas, in tovarno pogosto pa tudi na Evelino in Arthurja, ki sta v pomladni lepoti preživljala dneve svoje sreče liki v pravljici, se je zaklepal po cele dneve in noči v svojo delavnico, kamor ni bil nikomur dovoljen dostop. Zaman sta si Barker in Walpole prizadevala izvohati,* s čim se Benson v svoji samoti ukvarja. Dnevi so kapali v večnost, ne da bi se le za korak približala svojemu cilju. In tako se je Barker slednjič odločil za svoj prvi poskus. 28. maja je prispel pred tovarno avtomobil, iz katerega je skočil Fred Bovvden — Andrej Karagin Bensonu se je priglasil kot zastopnik ruske vlade Odvedli so ga v učenjakov kabinet, kjer se je pripravil med čakanjem na prvo bitko. Urejuje Joatp ZupapVif — Za »Narodno uakamo« Fran Jeran — Za upravo in lnaeratnl del lista Oton Cnristof —- Val v Ljubljani