77. številkaN
V Trstu, v sredo 25. septembra 1889.
Tečaj XlV/f
„E D I N O S T"
izhaja dvakrat na tedpn. Tunkn firadc in soboto oh 1. uri popoludne
„Edinost" stane:
za T80 leto gl. 6.-; izven Avst. 9.— (figa polu leta , 3.—; „ » 4.30 . za četrt leta „ 1.50; , „ 2 25 , Posamične Številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trstu po « nov.,
v Gorici in v Ajdovščini po « nov. Na naročbo broz priložene naročnine le npravništvo ne ozira.
EDINOST
Vsi dopisi se pošiljajo uredništvu v ul Carintia At. 28. Vsako pismo mora hiti frankovano. ki>r nefrankovnna se n< spre-jemnjo. Rokopisi se no vračajo.
Oglasi in oznanila hb račun« po S nor. vrstica v petitu; za naslove r. debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obsedlo navadnih vrstic.
Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. so račune po pogodbi.
Naročnino, reklamacije in innerato pršema apravništvo v ulici Carintia 28. Odprto reklamacija ho proste poštnin«.
lasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko,
• V •ikinont |e inofl«.
Goriške razmere.
\
Od Vipavščine, dne 21. sept.
Vipava naša se se vedno mirno pretaka po istoimnej dolini ter vali svoje mirne valčke v šumečo Sočo. Tega si je bil svest menda tudi naš državni in dež. poslanec g. dr. vitez Tonkli, ki si je zbral našo divno okolico za svoje zborovanje dne 25. m. m. Uže mesec je minil no da bi ti, draga „Edinost", kdo poročal o tem važnem shodu, — „narodnem" ne smem reči, kajti taksen ni bil v istini čeprav si nekateri krogi jako prizadevajo ga taksnim razklicati; — čeprav post festum prirnem jaz za zarjevelo pero ter ti napišem nekatere moje osebne misli o tem zborovanju, koje misli bi utegnile se slagati tudi z mislimi druzib. '
Slovenca res „diči* neka slaba lastnost, kojej pravijo — nesloga. Marisikdo me bode dolžil morda, da se je i meno prijela ta kuga ter da hočem vzburjati in kaliti mir mej domačimi krogi. Nekateri mislijo, da so pravi kaliti mir vsako nastojanje doseči občni blagor in presojanje obstoječih razmer. I nu, qui bene d i s t i n g u i t, bene docet. Kdor stvar dobro prouči in premisli, brez dvojbe bode slednjič udaril pravo struno in raz-videl zmoto ter se preprepričal o istinitosti Osobito neki krogi, ki v nebo kujejo znanega goriškega filozofa ter obožavajo njegovo ideje in neutemeljene sklepe in izvadke, vnomnjo se tudi, kader jim gre tako rekoč „za kožo". Tem krogom soje menda zahvaliti, da se je omenjenega shoda goriškega dež. in drž. poslanca v Rifenbergu vdeležilo mnogobrojno število naroda ter je shod izgledal liki „narodni shod*.
Zborovanju vršilo se je pod predsed-niatvom znanega rodoljuba Filipa Kramerja, župnika iz Dornberga. Govoril je tedaj g. dr. vit. Tonkli ter izvestil svoje volilce o svojem „vapošnom" delovanju v državnem in deželnem zboru. Govor njegov se je pred vsem odlikoval po izrednej samo-
PODLISTEK. Žrtva ljubezni.
Spisal D u šaii.
(Dalje.)
Tako si misli zala deklica in v avojej razburjenosti se srdi zdaj na Jasiko, zdaj na doktorja, zduj na cvetice. Dd, da te bo bilo pravo za pravo krive vsej nezgodi. Če bi jih ne bila zalivala, bi je ne bil našel gospod doktor v takem položaju.
Zdaj se domisli, da je preteklo uže dovolj časa, odkar je prišel doktor. Je-li morda uže odšel? In njo ae ni niti domislil ter je pozdravil? O da so ljudje po velikih mestih tako neuljudni. Pogledati mora vendar jo li užo odšel, je-li kaj rekel, vprašal po njej? Približa se hiši in glej! sedaj so prikaže njegova visoka, vitka postava. Njuna pogleda se srečata. Kako milo, ljubo jo je pogledal. Prav nič ni bila več jezna nanj. Saj ni vendar tako hudoben, kakor si jo bila bas mislila.
Uže je prišel do nje. Elegantno snamo klobuk raz glave in globoko se priklonivši pozdravi jo b prijetno-donečim glusoni:
hvali, s čemer je nu-nda zadostno opomogel nezadovoljnost nekaterih svojih volilcev ter dal „ dostojen" odgovor na vse i/.razo nezadovoljnosti, ki si jih draga „Edinost", o priliki zadnjih volitev blagovoljno na-tisnola ter s tem pokazala, da ni vsak blesk — zlato. Česa je pa dosegel in v kakem smislu jo deloval gosp. dr. vitez Tonkli ?
Iz njegovega izvestja posnemam, da je o n, glede ravnopravnosti slovenskega jezika z druzimi nastojal, da se izvede § 10. drž. osnovnega zakona, o tem je on govoril v drž. zboru ter zahteval uvedenjo vsporednih razredov na goriškej gimnaziji in slovensko uradovanje pri sodniji. Tudi v zasebnem živen ju se je o n za to potegoval in naučni minister mu je obljubil da se te parnlelke odpro 1. 1890/91. Uspeh njegovega nastojanja, ta je bil tudi, da je pravosodni minister zaukazal slovensko vknjižbo in reševanje slov. zemljeknji/nih ulog ; brigal se je o n, da se po slovenskem nastavljajo uradniki vešči slovenščini, žalibog se pa nahaja na Primorskem malo izšolanih slovenskih uradnikov (??): slovenski očetje naj bi pošiljali svoje otroke v latinske šole in skrb dr. T o n k 1 i j a bode, da so sprejmejo v državno službo. (Nepetizem ?) Tudi v gmotnem obziru se jo on potegoval mnogo ter se mu je posrečilo vdobiti podpor za ceste itd. — Toliko jo deloval g. dr. Tonkli v državnem zboru.
Ilm, nepristransk človek, ki je poslušal to „Vorehren des eigenen ego" bi bil skoraj mislil, tla prisustvuje očetovskim pridigam lastnim otročičem, s kojimi sam sebe njim v vzgled postavlja. Res vsestransko je moralo biti delovanje našega zastopnika, ki je sam dosegel toliko uspehov. Kaj bi celo bilo, ako hi vsi slovenski poslanci se zložili in skupno tirjali od vlade, kar je zajamčeno slovenskemu narodu od ustavnih zakonov. Mi smo preverjeni, da bi vlada nakrat vse in vsem ustregla. Quis felicior tedaj od — Slovencev? Ali žalibog, da te mu ni tako, Slovenci smo še
„Poljubljam roko milostiva gospica". Zdaj ni bila več tako neukretna. Gibčno se mu prikloni in mu celo odzdravi s precej glasnim: „Pozdravljam gospod doktor." Pozabljena je bila vsa žalost, pozabljena vsa toga in jeza. Tudi on je izvestno vse pozabil.
Kako prijazno so jej je nasmehnil in pri vrtnih vratih se je Še enkrat uzrl in jo pogledal. Odpustil jej je njeno neuljud-nost. Zopet je bila vesela in zadovoljna.
1 rno je stekla k svojej mamici in jo presečno poljubivši vsula na njo celo ploho vprašanj.
Kaj je rekel ? Kaj je hotel ? Je-li, vprašal po njej? Je-li bil jezen? In dobra mamica je vihrasti hčerki zadostila vprašanje za vprašanjem. Prišel je pozdravit in ae predstavit, kor sta bila njuna očeta prijatelja. Govorila sta marsikaj o pokojnem njenem in njegovem očetu. Pri1 odhodu jej je naročil naj pozdravi gospico hčerko ter se od nje poslovil. Ker ji je bilo njegovo ime še neznano, naglo seže po elegantnem, z zlatom obrezanem papirčku na katerem je bilo napisano s zlatimi črkami: „Milivoj pl. BogdanoviČ".
vedno raja, uboščeki, ki pobiramo drobtine odpadle raz vladino bogato mizo.
Ali vrnimo se k zborovanju.V deželnem zbnrU je vitez br. Tonkli nastojal, da se izvede ravnopravnost in se zholjša gmotno stanje goriškim Slovencem. Voljen je bil v dež. zbor I. 180P> ter bil član deželnega odbora. Baron AVinkler, ki je bil pred njim edini slovenski zastopnik v goriškej dež. zbornici, je prvi vpeljal slovensko uradovanje s slovenskimi strankami. Isto uradovanje je o n (vitez dr. Tonkli) razširil tudi na deželni odbor. Naloga ta je bila težka, kajti celo njegov slovenski kolega je ume! pisati samo nemški. Njegova je zasluga, da se je moralo dopisovati slovenskim občinam in strankam v slovenščini; celo njegov kolega se je moral temu jeziku priučiti. Na to jo o n prvi začel občevati z namestništvoui in druzimi oblastvi slovenski; I. 1809 jo on prenesel slovenščino v dež. zbornico in tako se je po njegovej inicijativi dosegla v Goriškej zbornici jezikovna ravnopravnost. Tudi zjedinjene Slovenije ni zabil v svojem uspešnem delovanju ter o njej stavil pred dvajsetimi leti vladi interpelacijo v kojej zahteva, da slavna vlada združi vse slov. dežele v politično celoto. Deloval je vsestranski kot ud dež. šolskega sveta za jezikovno ravnopravnost v šoli ter v tem smislu stavil predlog, naj bi vladala n e m š & i n a. da postaneta ravnopravna italijanski in slovenski jezik ; ta predlog se je tudi sprejel. Ker pa ni bil ud dež. zbora v dobi od 1. 1S70—18 77, postala sta italijanski in slovenski jezik na srednjih šolah neobligatna predmeta. Ivo je bil on leta 1880 zopet voljen za dež. poslanca, /boljšal jo vse.
Slednjič »o jo spominjal tudi zadnjih volitev, za katere je menda tudi le o n določil in postavil kandidate; zvedši pa, da so so nekateri krogi jeli posvetovati: kako temu nenaravnemu stanju na Goriškem pomoči ter so izpustili iz liste kan-, didatov celo — njega, čudil se jo. Ta „razpor" se je neki zanesel i v veliko i posestvo ter ga je podpiralo tudi vašo
Tedaj ie bil res imeniten ta gospod doktor, celo plemenitega stanu. Belovašča-, nje se lahko z njim ponašajo.
Zvezdami je bila podpolnoma umirjena! in potolažena. Zvečer ko so bili združeni; Zvezdana, Zlatko in Marica pravila je prva , jima čudesa o novem gospodu doktorju, j Kako je imeniten, lep, prijazen in dober. J Kako je pregledal njeno napako in jej odpustil.
Potem ga je večkrat videla. Doktor BogdanoviČ je rad zahajal, ko je končal svoj dnevni posel k Obradovičevim. Pogovarjal se jo večinoma z gospo, Zvezdana se ga je sprva ogibala, pozneje so jo i ona udeleževala večernih pogovorov in zanemarjala svoje stare tovariše.
Pričetkom je le poslušala, kar sta govorila njena mamica in gospod doktor, sčasoma jo tudi ona kaj povedala in ko-nečno je postala z gospodom doktorjem prav domača ter ž njim veselo kramljala kakor s svojo mamico, staro Jasiko in svoji m a prijateljama. Tudi on je rad govoril z njo in pri tem jo tako milo gledal, da jej je srce zatrepetalo tajno radosti. Bili so ros krasni ti večeri. Nestrpno
vrlo glasilo „Edinost" ! Tudi v tej skrajni potrebi, pritekel je o n, naprošen po prijateljih in sovražnikih iz Beča na Goriško ter odvrnil preteče zlo.
To izerpek „javnega predavanja", s kojim nas je počastil naš velezaslužni dež. in drž. poslanec na shodu v Rifenbergu. Ko sem odhajal od tega shoda, šumel mi je po glavi star orakeljnov rek: ibia redi bis non mori e ris in b e 11 o in primerjal sem ga z denašnjim izvestjem g. poslanca.
Bil sem navzoč tudi pri zborovanju g. Ferjnnčiča, kojega je ta vrli naš zastopnik imel v Trgu dno 8. t. m. ter primerjal sem doloTnije in prepričanje tega in onega gospoda. Govoreč nam o nekakem pristno narodnem programu zadnjič v Trgu mi je bilo res težko presoditi, kateri program jo pravi in v skladbi z nazori in težnjami slovenskega naroda in kateri diši po nekej neopravičeni strpljivosti in uda-noati v božjo, vladino in tujčevo voljo.
Pomagaj si sam in Bog ti pomore: sami odločno in utemeljeno tirjajino od vlade izpolnitve jednakopravnosti zajamčene nam po državnih zakonih. Zahtevo naše morajo pa biti jasne in odločne; umesten jo mej nami samo zmerni liberalizem, nikakor pa neso nam k nikakej koristi kompromisi s sovražniki.
Česa so nam je nadejati od sedanje vladino sisteme grofa Tanffe-a ? česa v šolstvu od nauenega ministra Gautscha ? Kdor ni slep lehko sprevidi.
Po 13. pravil družtva „Sloge" mora družtvo sklicati vsaj jedenkrat v letu občni zbor. Navadno ae je isti skliceval na dan sv. Jerneja čemur so se družtveniki uže privadili. Enak ubčni zbor potreben je bil vzlasti letos, ker imamo nov deželni zbor. Sklical se je pa la „shod" v Rifenbergu.
O vsem jo tu gospod vitez poročal, a pozabil je menda omeniti je-li visoka vlada uže ovrgla sklep dež. šolsk. sveta vsled katerega bi se moral uvesti nemški jezik v ljudsko šole ; dalje zakaj ni visoki dež. »bor še nastavil vodstva na slov. oddelku
so jo čestokrat ozirala po solncu, ki je bilo še tako visoko in mislila na večer, ki je bil še tako daleč.
Mineval je dan za dnevom za Zvez-dano v doslej neznanem hrepenenju in tajnem veselju.
Necega dne, bilo je uprav danes leto, koje stalo solnce še prav navpik in nočjo bila še tako daleč, kakor bi ne imela nikdar priti, spravi svoje kačkanje v košek, vzame svoj široki klobuk in hajd! preko gozda in po neprijaznej poti v tako ljnbo jej Podbrdsko dolino, kdor je čestokrat so svojima prijateljema trgala cvetico in brezskrbno skakala sem ter tja !
I)asi je bila dolina za uro hoda oddaljena Tii bila deklica trudna. Veselo se je vrtela i sukala po zelenej travici. Trgala si je modrih spominoič in prepevala kakor bi hotela tekmovati s krilatimi pevci. Slednjič se vsede na priljubljeno, prijazno klupico vzame delo v roke in začne kačkati male čipke. A delo jej ni hotelo izpod rok. Leno so se premikali sieor marljivi prstki ter konečno podpolnunia prestali. Deklica spusti roko v naročaj in sklonivši glavico se zamisli. Nad njo je
dež. kmetijske šole ; kdaj nam prav za prav slavna vlada ustanovi slov. srednje Sole in marisikaj druzega.
Pri nas na Goriškem želeti bi bilo res nekoliko drugačnih razmer nego so v istini. Nuj nam ne zadostujejo besede. Kdor ni slep sam lehko sprevidi rolačnost v narodnih stvareh, ki tod vlada in se eemdalje širi. Navdušiti človeka celo za pravično stvar je težko, tem lažje ga je pa dovesti k nedelalnosti in — apatiji. Od slavne vlade se nam ni nadejati, da Iii nam jednakopravnost silila. Oportuniteta jej mnogo koristi, sitnosti jej pa učinjajo nirodnostni boji in zahteve.
Pomagati si moramo tedaj sami ter priporočiti zastopnikom našim, da si osnu-
diužtvo", katero pa ni moglo uspešno delovati.
Po okolici se nahajajo tudi nekatera majhna podporna ali pogrebna družtva; posebno slednjih je dobiti največ, koja družtva imajo slovenska pravila ter ura-dujejo slovenski.
Naj mi bode na tem mestu dovoljena beseda o „mrtvaškem družtvu na Greti", katero obstoji uže več let. Pravila tega družtva so pa italijanska in v družtvu se urad uje italijanski, kar je poseben zuak gretarskega renegatstva, ki se je tamkaj
na noge ter izpričuje svoje narodno svojstvo in zavest. Ni čuda, da kaj hlastno pobirajo vsako najneznatnišo vest ter jo vporabljajo v to, da Slovane pri vladi črnijo ter je opisujejo kot nevaren narod. Iznašli so si tudi posebno strašilo — p a n a 1 a-v i z e m , kojega stikajo in si mislijo povsod. Celo umetnost ni pred tem strašilom varna; še v istej se stika znakov te namišljene sekte. Spomenik slavnega narodnega pesnika Kačič-Miošič-a izvestno je umotvor, kojega je hvaležni narod dignil odličnemu svojemu sinu hoteč z njim izraziti svoje občudovanje in zanimanje do
Tržaška okolica
v letih 1840 do 1889,
VII.
V zadnjem desetletju se je ustanovilo
vgnjezdilo uže pred mnogo leti.
V Sked nju, kjer se je ustanovilo v	pesnikovih zaslug, do umetnosti in vede.
tem letu vrlo pevsko družtvo „Velesila",	A v tem. da je zajedno hotel povzdigniti nahaja se tudi .Gospodarsko družtvo", j spomenik, koji bi pričal narodu o slovan-
jejo (! ako gase nemajo) skupen naroden I katero deluje uže nekaj let in kateremu	stvu in bratskej ljubezni odličnega pesnika
program in v njegovem smislu delujejo v je zagotovljen obstanek; isto upamo tudi	do Slovanov sploh, i to v umetniškem smi-
dež. in državnem zboru v korist in blagor j novemu pevskemu družtvu. Tudi v R0-	slu, celo v tem so se našli sledovi pan-slovenskega naroda. janu se snuje novo pevsko družtva „Zarja" , slavizma in vlada je odkritje prepovedala.
Čo se bode držalo imenovano družtvo resno ' _ Minoli teden, slučajno uprav na imen-
svojega programa, lehko mu bode napre-	dan ruskega carja nastopil je nek tambu-
dovati, ker njega udje so večinoma izur-	raški zbor v narodnem gledišču v Zagrebu
jeni pevci, in jako izborni glasovi. Bar-	ter sviral več ruskih muzikalnih komadov
kovljansko pevsko družtvo „Adrija" ima	mej kojimi tudi rusko himno, koji komadi
se boriti z nezaslišanimi sovražniki, a pri	so se občinstvu prav dopadali ter je je
vsem tem je dosedaj vspešno delovalo,	burno odobravalo. I nu, nemški listovi tudi
kajti v kratkej dobi svojega obstoja je	v tem rokoplosku nahajajo panslavizem
v okolici več pevskih družtev, katera so, irael° uže nekaj 8totin denarnega prometa	ter strašijo vlado b to izmišljotino. Slovan-
pa, žalibog, skoraj vsa propadla. Kratko!in "karalo se je tudi s svojo veselico.	aka umetniška lepota kacega muzikalnega
živenje je imelo pevsko družtvo „Slovan- 1 Tamošnje „čudno gouvernerstvo" je toliko	komada in umetnost sploh bi se istim
ska Vila* v Skednju, še krajše Bazovsko 1 uPJival° ,ia dotične gospodarje, da jemo-	Slovanom ne smela dopadati P Naj bi
„Skala" in tudi vrla svetoivanska „Zora", ra'° družtvo v treh mesecih trikrat se pre-	Slovan ne ljubil, kar je njegovo?
katero je bilo nekdaj najmočnejša spi,' »eliti iz najetega stanovanja. Predsedništvo	p0jte rakom žvižgat, vi lažnjive nemške
spanje umrlih. „Zoro" je pa menda še 80 1° raJi tega pritožilo na višjo mesto in	jn laške kavke s svojim sumničenjem in
probuditi, in v tem smislu neki uže delu- mislimo, da jo c. kr. sodišče o tem po-	natolcevanjem ! jejo tamošnji rodoljubi. Družtvo „Ilajdrih" praševalo, a ukrenilo se ni proti temu še na Prošeku, katero se je ustanovilo pred ničesar. V Barkovljah so se nahajali celo
kakimi tremi leti ima menda naiiače tftk° neumorni očetje, kateri izvestno na	... . , ... , , , . , . .
, ..	, , .	_ . .	,	odložil. Mi ta korak iako obzaluiemo kaiti
korenike, in glede svojega obstoja sloni prigovarjanje Capoville z vso silo se obr-	j	j
gotovo na najmočnejši podlagi med vsemi nili proti svojim sinom, da neso smeli
okoličanskimi pevskimi družtvi. Pri tem ! slednji več zahajati v pevsko šolo „Adrije"
moramo pa razločevati Proaečane od čeravno so si to sami srčno želeli. Ako
družili okoličanov. Prosek je dosedaj v povemo še, da se je tudi gospodarjem
narodnem obziru skoraj čeloma nepokvar- prigovarjalo, naj spode svoje delalce, ude
Dr. Fr. Bulić narodni zastopnik dalmatinski v dež. in drž. zboruje svoj mandat odložil. Mi ta korak jako obžalujemo kajti s tem vrlem rodoljubom zgublja hrvatska narodna stranka v Dalmaciji enega naj-boljšega in najznačajnišega Bvojih zastopnikov.
Deželni zbori se otvorijo kakor
jeno selo; tam se nahaja 7ud7mnogoVriih1 «Adrije« od dela, 'ter je magistrat stavil 96 8,i&i 8korai V8i do Prih' meBeca' rodoljubov, kateri skrbe za krepki druž- i vsakovrstnih zaprek na pot družtvu, smemo Pri nadomestnih volitvah za deželni tveni obstoj. Drugače je pa se Prosek reči, da je to družtvo preganjano kakor zbor češki so zmagali Staročehi. Rudi jako skupno zidan in ima svoj trg in me,'da nijedno drugo pevsko družtvo. V tega je veselje staročeške stranke veliko, stranske ulice kakor nobeno drugo selo v Barkovljah so še tri družtva, namreč : „Go- „Politik" nasvetuje, da se čeloma pre-okolici. Druga sela so navadno raztresena spodarsko družtvo", „Arimatejsko mrtva- ustroji organizacija staročeške stranke, da tako, da imajo dotični pevci predaleč do ®ko al* pogrebno) družtvo" in „Katoliško ae bodo mogli upirati Mladočehom. Kro-pevske šole, posebno v hudem zimskem podporno družtvo"; zadnji delujeti uže nad nanju avstrijskega cesarja Češkim kraljem času. Na Prošeku imajo tudi domačega, 15 Pravila in uradni jezik so sloven- »g Nemci jako upirajo. Tudi primirju s pevovodjo, kateri je zajedno učitelj cor-! i »Arimatejsko družtvo* ima v blagajni Čehi se Nemci ustavljajo. Istina je, da so kvenega petja, v tem ko jo orglarjem po Preko 3000 gld, ne vstevši dividend, ka- isto zavrgli ko jim je je nudil dr. Rieger, okolici, kateri so navadno učitelji v do- terega je uže razdelilo med ude. „Katoliško knez Lobkovic in zadnjič knez Schdnburg. tičnih vaseh prepovedal magistrat učiti na- podporno družtvo* ima pa do 000 gld. v Nemci tedaj očividno druzega no želijo rodno petje; vsled tega so okoličanski na- blagajni in so lepo razcvita. Itazen teh "ego oblastne nadvlade nad Čehi ali za rodni pevski zbori mnogokrat brez pevodje. družtev se nahaja v Barkovljah še „Obrtno to jim je na Češkem za vedno odklenkalo. Uprav radi tega mislim, da je zagotovljen ' družtvo" ustanovljeno leta 1880, katero je	Imenovanje dr. Campitellija
„Hajdrihu" daljni obstoj. Na Prošeku so ; tudi mno8° koiisti užo Poneslo svojim istrskim deželnim glavarajem daje še vedno ustanovili pred nekaj leti tudi „užitninsko udom, pri vsem tem pa ima v blagajni in gmdiva raznim italijanskim časnikom, da
; inventarju preko 5000 gold. premoženja. v neb() kujej0 njeg0V0 /ftH]ug0 in poV(]ar-
slavček divno prepeval in črnokriii kos je j Kakor 12 Uoa razv>dno 80 Barkovljani jftj() njeg(jV0 neodvisnost in nepristranstvo(P)
tudi umetalno ubiral svoje strune. Tašica in penica sti poskakovali od grmiča do grmiča. Lahkokrili škrjanček so jh glasno žvrgoleč visoko dvigal v zrak, kakor bi
glede narodnih družtev prvi v okolici. Drugači so no najde pa menda po vsem slovenskem sela, katero bi štelo toliko, in na tako močnej podlagi slonečih družtev.
Neodvisnost in nepristranstvo uvidevajo tedaj v možu ki je vedno tajil, da se v Istri nahajajo tudi Slovani ter pobijal misel uvesti njih jezik kot drugi deželni
hotel i on pokazati svojo umetnost lepej, Kak(n' Je toraJ iz tftSa razvidno in čeravno jezik v porež]co zbornico! Slovani bodo zamišljenej samotarici. Zvezdana pa ni 86 ši,>i Barkovljah ita!* živelJ> k®kor izvestno v letošnjem zasedanju deželnega videla niti slišala ničesar. V 87ojej za-mišjenosti ne zapazi bližajočo se podobe. Prestrašeno plane kviško, ko zasliši dobro znan glas, ki jej pravi tako ljubo in Hladko, kakor še nikdar prej : „Tako sama in tako zamišljena".
Zopet je bila v zadregi, kakor prvo-krat, ko sta se videla. Ali takrat jej pristopi on na pomoč in dobivši dovoljenje, vsede se na klopico poleg nje.
Sedela sta nema, drug poleg druzega. Ona, dasi jej je bilo srce prepolno, ni vedla, kaj naj bi govorila, kaj rekla, in on? Je-li mislil i on na to krasno, nedolžno, dražestno bitje P Je-li tudi njegovo srce močnejše bilo pri pogledu na to divno stvarico? A kako bi neki ostal nem, ne-občuten poleg tega divnega stvora ! Kako se ne bi vžgal i v njegovem srcu neugasljiv plamen ?
(Dalje prih.)
Knez L i c h t e n s t e i n se je odrekel predsedništvu centralnega kluba radi premembe strank ki se jo zgodila na Češkem. Boji se menda, da je njegovemu znanemu šolskemu predlogu za ?edno odklenkalo.
Vnanje dežele.
Ruski car pride dne 27. t. m. ▼ Kiel in potem odpotuje menda v Berolin, da pohodi nemškega carja. Vendar pa je resničnost te vesti še jako dvomljiva.
Srbska kraljica Natalija še zdaj ni prišla na Srbsko. „Male Novine" poročajo, da pride dne 29. t. m. pop. v Bel-grad. Nastanila se bode v konaku. Vesti, da nameruje tudi kralj Milan priti v Beli-grad, da prepreči materni sestanek s sinom so izmišljene. Kraljico čaka v Bel-gradu slovesen sprejem.
Nek telegram iz Carigrada v nek londonski list naznanja, daje Turška t velicih skrbeh radi pretilnega položaja Srbske ter je mislila uže poslati 20.000 mož na srbsko mejo. Turški kabinet bode odposlal posebno noto na vse zapadne velevlasti, da skupno poBtopajo nasproti od-nošajem na Balkanu.
Na Francozkem vršile se se dne 22. t. m, splošne volitve. Čeprav je bila zmešnjava dosedaj uže velika, ista se je sedaj menda stoprav začela. Zbranih je 217 republikancev, 153 opozicijonalcev, pri 166 trebalo bode posebnih volitev. Izmed republikancev so izbrani Fabiferes, Jules Roche, Ribot itd. V novej zbornici bode sedelo kolikor je možno dosedaj preračuniti 354 republikancav.
menda nikjer v okolici, vendar se Bai- zbora nastopili z posebno odločnostjo ter se v kovljani šo zavedajo svojega rodu ter upi- najširšem pomenu besede poslužili v državnih rajo preruagujočej sili. V dobi minolega zn'kfini]l Zftjamčenih jim pravic ter govorili poluveka so igrali Barkovljani prvo ulogo 8|ovnil8Ui) '(]a dovedejo deželnega glavarja, mej okoličani; naj bi jih zadnji v zase- ki no Ume deželnega jezika, ad abaurdum. danju in snovanju narodnih družtev in v žalibog pa. da je slovanska manjšina v borbi proti občnemu sovražniku posnemali deželnem zboru v svojem delovanju tako ter ostali zvesti — skupnej našej materi osamljena kajti celo nekateri slov. c. kr. Slavi. V to Bog pomozi !	„X". uiadniki se šo boje pokazati svoje slovan-
sko mišljenje, drugi pa, neslovanaki, očitno izražajo svojo jezo na Slovane. Glejmo samo na c. kr. okrajnega zdravnika dr. Sehiavuzzi-a, c. kr. šolsk. nadaornika Ro-I vis-a, koji so najbolj vneti člani družtva 1 „Pro patria" v Poreču, koji izvestno z Nemci in Lahi zakleli so se proti drugim no pokažejo, da so Avstrijci nego avstrijskim Slovanom. Roko v roci delu- s tem. da redno vdobivajo svojo plačo iz jejo ti v jeden in isti smoter, uničenje drž. blagajne.
slovanskega rodu. Zadnji je pa preveč; Minolo soboto so je poročila na Du-žilav, preveč prepričan svoje nadkriljujoče naju grofica Marija Taaffe, hčerka miiii-moči, da bi se udal temveč krepko stopa sterskega predsednika.
Politični pregled.
Notranje dežele.
DOPISI.
Iz Herpelj, 18. sept. [Izv. dop.] (Mesečni semenj.) Kakor znano imamo uže od prošlega leta semenj v Hrp< Ijah kateri je edini mesečni semenj v Istri. Pri vsem teu» zadobili smo ga prav težavno, ker stavile so se nam različne ovire. Slednjič je vendar bil dovoljen in dno 2. junija 1. 1888 se je prvič otvoril. Uže isti dan se jo sprevidelo, da ta semenj bodo imel uspeha. Čeprav je bilo občinstvu njega otvorenje naznanjeno stoprav nekoliko dni prej, vender smo se veselili obilne vdeležbe. Ako tudi se nikdo našega semnja ni spomnil, da bi o njem poročal v časnike in ga sploh razklical, vendar se je semenj utrdil tako, da se more sedaj meriti s vsakim drugim bližnjim semnjem. Vsacega druzega dne v mosecu vidiš na teui semnju živahno kupčijo. Osobito debela živina se vsa razproda bližnjim tržaškim, koparskim, miljskim in drugim mesarjem. Naj ne misli pa kdo, da so na tem semnju samo živina prodaja in kupava. Tu vdobiš i vsakovrstnega poljedelskega orodja, los, lončarsko posodo, narejeno obleko, železo, usnje, klobuke itd.; na tem semnju vdobiš vse potrebno. Slišalo so je uže marsikoga izreči : Tukaj se pa dobro odpravi. Toraj, kupčevalci in prodajalci, nikar so no odtegujte temu semnju, poskusite enkrat, iti uverjeni bodite, da bodeto i drugikrat kaj željno semkaj prišli.
Slavna občinska glavarstva srednje Istre pa opozarjamo na ta semenj, naj bi ga razglasila mej svojimi občani osobito zategadelj ker ubog. Istran je Čestokrat prisiljen lastno živino prodajati po vsaki ceni enemu ali drugemu na domu; večkrat celo ne vedoč je li cena živino poskočila, ali padla. Do nas ni posebnih stroškov, ker pripelje Be prav lahko in v ceno po železnici. Kakor anano Ilrpeljo se nahajajo na državnih železnicah Hrpelje-Trst in Divača-Pola. Upamo toraj, da se v večom številu snidemo dno 2. oktobra!
Domače vesti.
Imenovanja. Pravosodni minister je imenoval predsednika trg. pom. sodišča v Trstu Josipa Zenkovič-a stalnim in ao-vetnika dež. sodišča v Trstu Filipa grofa Dandini pl. Silva namestnim predsednikom razsodišča pri zavodu za ponesrečene de-lalee s sedežem v Trstu, osnovanem za Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo.
Imenovanja. Trgovinski minister je imenoval II. viteza pl. Benigni navtičnim pristavom pomorske oblasti v Trstu, Pavla, Štefana Nikolič-a luškim in pomorskim zdravstvenim podkapitanom in Trifona Nikolič-a luškim in zdravstvenim pristavom.
Umirovljenje. Višji poštni ravnatelj g. Edvard Biringer šel je radi pešajočega zdravja v začasen pokoj.
Vpisovanje v slovenski otroški vrt
družbe sv. Cirila in Metoda v Rojanu pričelo se je minolo nedeljo. Uto se bode vršilo tudi danes popoludne od 3—5 in prih. nedeljo zjutraj od 9—11 ure. Kvpi-savanju je potrebno spričevalo zdravnika da dotični otrok ni bolan na očesih, krstni list in spričevalo kožic.
Mi še enkrat priporočamo ondašniim slovenskim starišem, da svoje nežne otročiče vpišejo v ta slovenski zavod. Kdor jih je po lastni nekrivdi in iz slabega prepričanja uže zapisal v vrt rudeče „Pro patrie" na Greti, kjer se učo sovražiti svoj rod in zatajiti svoj jezik ter se vzgajajo v povsem tujem duhu, naj jih ne pošlje, temveč naj počaka dokler se otvori slovensko zabavišče. Nikdo naj so ne pusti prepričati po sladkih obetih italijanske gospodo ; ako vam je deca na domu nadležna ter vam prouzroča obilih skrbi, poverite jo slovenskemu otroškemu vrtu, kjer bode za vaše otroke materno skrbela slovenska vrtnarica ter jih navajala h krščanskemu in čednostnemu živenju v tem ko se vam vaš zarod v lahonskem zavodu tujči in uči strastem in sovraštvu do lastnega rodu in do vas samih, slovenski stariši.
V očigled obilnemu številu neavetno-žev in prevelikoj očitej nravnej pokvarjenosti, ki so vedno bolj opazuje na našej mladini, odkar se vzgojuje v tujem jeziku, na srce stavljamo to zadevo tudi čč. duhovščini službujočej v okolici. Naj bi kakor vneti dušni pastirji skrbeči za duševni blagor svojih ovčic odvračali jo od teh šol, osobito jim odsvetovali pošiljanje otrok v lahonskc otroške vrtove, v katerih so prav za prav sejo zrno pokvare in nenravnosti v nežna srca neizkušenih otrok. Menda naše besedo ne padejo na nerodovitna tla in slovenska duhovščina v okolici bode sprevidela nevarnost, ki preti sv. veri tudi od strani lahonskih vrtov ter opozorila slovenske starišo na njo. V okolici biva še nepopačt n in zdrav slovenski rod koji bode rad poslušal svoje duševne pastirje ter se ravnal po njihovih nasvetih.
Kjer so narodna stvar zanemarja ter pušča, da so narod tujči in navdušuje za tujčev jezik in navado — ondu ni značajnosti in kjer zadnje nedostaje, gine tudi vera in zaupanje v sv. cerkev in njene predstojnike. Delujoč v narodnem smislu in odvračajoč poverjeno jej ljudstvo od tujstva, ki ponajveč slabo upljiva na naše ljudstvo, delala bodo če. duhovščina tudi v smislu naukov sv. katoliške cerkve in po ga«lu : vse za vero, dom in cesarja ! Naj bi po Slovenskem sploh in v našej okolici posebe duhovniki bili v vzgled svojim sorojakom in vernikom kajti: bosede miče jo, vzgledi vlečojo. —
Umrl je oberst pl. Juriškovič v 87. letu svoje dobe.
Sokolov večer v „Hotel Europa" v nedeljo večer obnesel se je prav dobro. Došlo jo nepričakovano dosti občinstva osobito iz odličnejših slovanskih krogov. Prav dobro jo bila zastopana vzlasti tukajšnja slovanska inteligenca. Precej obširna dvorana je bila krajema polna. Veselica je pričela točno ob naznačonej uri po določenem vsporedu.Vse točke zadnjega so se vršilo izborno in mnogo odobravanja
I so želi novi tamburaši, ki so res precizno udarili „Naprej", „Strunam", „Hrvatsko narodno kolo" itd. Mnogo pohvale je žela nova deklamovalka gospica Vek. Kobalova, ki je kaj izrazito in sočutno deklamovala krasno Gorazdovo pesen „Usmiljena sestra". Mnogo smeha in dobre volje je prouzročil tudi šaljivi prizor, kojega so trije odlični člani dramatičnega odseka prav dobro predstavljali. Uloge res neso mogle biti v boljših rokah nego v onih omenjene trojice. Po končanih točkah določenih v programu je pričela prosta zabava in res zabavali smo so v pravem smislu besede do pozne noči. Mi iz srca čestitamo vrlemu Sokolu, ki se toliko trudi za pro-bujo narodne zavesti v Trstu ; veselo po-i zdravljamo r,ov „tamburaški zbor", ki je ! v nedeljo prvič nastopil ter se vrlo izkazal. Enacih zabavnih večerov si želimo prav mnogo osobito sedaj, ko so uže nastopili dolgi večeri ter se ob nedeljah in prnznikih vsakdo rad nekoliko razvedri in ; odpočije v vesele j doinačej družbi. Tudi v gmotnem obziru se je „Jour-fix" dobro ( obnesel ker prinesel je blagajnici lepega ! čistega dobička.
Podružnica sv. Cirila in Metoda v Ajdovščini misli napraviti prihodnji mesec veselico z igro.
Za slovenski otroški vrt v Rojanu
oziroma za „Podružnico sv. Cirila in Metoda" na Greti se je nabralo v nedeljo | dne 22. t. m. pri Sokolovem „ Jour-fixu" 42 gld. 10 kr. Pač lep dar v prekoristen namen, za nov slovenski otroški vrt, ka-, teri se odpr6 v kratkem. Misel je izpro-! žil nek tržaški dober rodoljub ter sam v ta namen dvakrat daroval po 5 gld. vkupe ; 10 gld. — Neimenovanemu blagemu gospodu in vsem navzočim pri „Jour fix-u" se najsrčnejše zahvaljuje odbor podružnice. Evo vam, slovenski okoličani, lepega zgleda radodarnosti in požrtvovalnosti v ! prekoristne narodne namene! — Nek Ro-jančan ki se voselice ni mogel vdeležiti | daroval je v isti namen 40 kr. — G. Vek. Jerina 50 kr. Srčna hvala ! | Za družbo sv. Cirila in Metoda nabralo se jo v gostilni pri „Senici" v veseli drnžbi Sokolašev 2 gl. 26. nč.
Goriška „Soča" dobro odgovarja na neumna in strastna dokazovanja necega pisuna v goriški „Corriere" s kojim hoče dokazati, da je Gorica laška in Slovenci v njej lo naseljenci. Dokazovati pa strastnemu iz zagrizenemu sovražniku belo kar I je pred njegovimi očmi Črno, znači umi-j vati zamorca koji ostane navzlic drsanju s cunjami in metlicami vendar lo črn. Pri ; vsem tem je odobravati dokazovalne članke v domačih listovi h ka jti v njih se daje j prostejšemu ljudstvu orož ja, da so brani i ko jih tujci napadajo s svojimi neumnostmi.
Goriški Župan dr. Maurovich je odložil svojo čast in to, kakor poročajo italijanski listi zaradi razpusta tamošnjega ir-redentovskega telovadnega družtva. Ubogi župan, tudi mi ga pomilujemo. da si jo vzel to nezgodo tako k srcu. No pa naj se potolaži, bo uže bol je. Denašnji listi to vest zanikujt jo.
V Mariboru so jo odprl letos vspo-redni I razred na tamošnji gimnaziji. Do-sedaj so morali dijaki vstopivši v gimnazijo znati dva jezika, nemškega in slovenskega ; od sedaj naprej bode zadostovalo znanje jednega teh jezikov. Prih. leto se odpre parnleka v Gorici. Pa v Trstu, kdaj pridemo do zaželene ravnopravnosti v soli ?
Trgatev po okolici so je uže začela. Letina je skoraj povsod slaba razun po nekaterih krajih zapadne okolice. Zadnja toča je napravila mnogo škode. V Križu ni vinogradov dosti prijela. Trgatev v tem kraju se začne dne 7. okt.
Kontrolno zbirališče vojakov pehote in mornarice bode dne 1, 2, 3 okt. za c. kr. mornarico : dno 4. in 0. okt. za c. kr. pešce; dne 0. za ostalo vojake.
Vojaške vaje. Po novi orožni postavi bodo z dnem 3. oktobra t. I. sklicani k osemtedenskim vajam vsi letos potrjeni do-
polnilni rezervisti razven duhovnikov in ljudskih učiteljev. Prvi so itak oproščeni, drugi bodo sklicani pozneje.
C. kr. mornarica. I)ne 20. t. m. je nastopila vojna ladija „Fasana* svoje potovanje okolu sveta odpluvši iz Pulja.
Razpisano jo mesto začasnega pisarja pri javne j tehtnici na senenem trgu z letno plačo 800 gld. Prosilci morajo dokazati, da imajo sposobnosti predpisane v zakonu od 9. junija 186G. Prošnje se predlagajo mestnemu magistratu do 5. prih. m. I Nova knjigarna pod naslovom „Ivnji-j žara Dioničke Tiskare" se je odprla v Zagrebu. Ta knjigarna bodo podružnica znane tiskarne ter jej bode namen razpe-I čavati ceno in brzo dobre in koristne knjige ( hrvatske, srbske in slovenske. Izdavala bode tudi koristne knjige ter s tem pospeševala narodno naobrazbo ter se ba-l vila z nakladanjem, prodajanjem slnv. knjig in časopisov v obče. Novo podjetje ni osnovano na špekulaciji temveč nastojalo bode v vsem in povsem, da koristi jugoslovanskim narodom. Slovenskemu občinstvu jo radi tega nagorkejše priporočamo, da se v potrebi do nje obrne. — j Prepoved. C. kr. policijsko vodstvo je prepovedalo vsem telovadnim, veslar-skim, biciklističnim in dr. cnacim druž-tvam izdajati in nositi medalje in druga znamnja, koja se v podobi in barvi lehko zamenjajo z redovi in častnimi svetinjami, koje dajo presv. cesar sam. „Indipenden-te"-ja ta prepoved neskončno hode.
Prepoved v Dalmaciji. Minoli petek imel so jo odkriti v Makarskej spomenik narodnemu pesniku hrvatskemu Ivanu Kačič-Miosič-u. Na podnožju spomenika je bilo narejenih dvanajst slovanskih grbov v sredi jim združeni grbi Dalmacije, Hrvatske in Slavoni je. Okrajno glavarstvo je odkritje prepovedalo pod pretvezo, da ti grbovi značijo — panslavistično demonstracijo ! Odbor za spomenik jo napravil utok na namestništvo in na ministerstvo notranjih zadev a rekurz se je tudi tu odvrgel in ministerstvo je odboru celo naložilo, da mora odstraniti slovansko ine-stranske grbe, Bkupino v sredini pa nadomestiti s cesarkim orlom. Bronen kip za spomenik je napravil kakor smo užo poročali sloveč hrvatski kipar I. Rendič. I mi se čudimo da celo slavna vlada uve-deva izmišljeno strašilo, kojo so iznašli slovanski trdnovratni sovražniki in ki ga na'ivljajo „panslavizem". Povdarjamo pa, da so bili dosedaj dalmatinci odločni pristaši vladino stranko ter podpirali Taatfe-jev spravljivi vladni sistem. Hubeant sibi.
Nevihta in toča. Letošnji pridelek v tržaškej okolici prav slabo obeča. Ni zadosti, da nas je obiskala strupena rosa ter učinila mnogo škodo po poljih; uže v drugič je tepeno okolico napadla huda šiba božja — toča. Minolo soboto po noči pre-preglo so je nenadoma nebo s sivimi oblaki, bliskalo in grmelo je, da je bilo groza in ob 10 uri vsula se je gosta toča debela kakor lešniki ter čeloma poklestila in uničila ves vinski pridelek, koji jo po spodnjej okolici še precejšnje obočal. Vsi vinogradi in costo so bili pokriti s hudičevim zrnjam in po nekaterih krajih videli bo se debeli plazi toče še drugo jutro. , Ubogo ljudstvo! pripravljalo so jo ravnokar za trgatev a isto je naravina sila prekosila. Sedaj pobirajo so še ostanki. Bog bo usmili! —
Patent, mešetarjem in zapriseženim ! razsojevalcem v stvareh vinstva in grozdja ! v sv. Križu je imenovan g. Iv. Verginella.
„Učiteljski tovariš" št. 18. prinaša: Družtvo v pomoč učiteljem, njihovim udo-vam in sirotam na Kranjskem 1I[; Domača vzgoja; Svitoslav i Danica; Domo-znaustvo Kranjske vojvodine ; Občni zbor „Društva v pomoč učiteljem, njihovim udovam in sirotam na Kranjskem" ; Šolska [letina; Dopisi.
„Dom in Svet" št. 9. prinaša : Talisman. — Mladeniču. — Spomini s slovanskega — jug«. — Iz Burkaste pre-
teklekosti Mihe Gorenjskega. — [veri _
Nekaj narodnega blaga. — Veronika z malega Grada. — O spiritizmu. — Kako izgovarjajo opisovalnega deležnika končnico Beli Kranjci. — Ali je umetnost sama sebi namen? — Adolf Veber-Tkal-čevič. — Zgodovina „Sbora duhovne mladeži zagrebačke*. — Slovstvo. — Raznoterosti. — Vadnica.
Zdravstvene vesti. V Smirni v Malej Aziji se je vnela indijska mrzlica deugno koja se znatno širi.
Vreme postalo je po zadnjoj toči precej hladno. Vročino menda ne bodo več in pripraviti si treba zimske suknje, kajti kmalu jih bodemo trebali. Drugod jo bilo vreme še slabše. V Bosni in Hercegovini je zapadel sneg in toplomer jo kazal 0°. Po Alpah jo tudi Kamelo; v Išlu, slovečih kopeljih, bila je okolica ' pokrita s snegom.
Požar bil je nastal v tovarnici udove | Moravia na skedenjski cesti prouzročen ! po razpoku necega destilovalnega aparata. Škode jo do 11.000 gol.
Ples aa prostem, kojega je užo drugič priredilo znano lahonsko podjetje v Ro-| janu, se ni kaj dobro obnesel. Podvzet-; niki bodo izvestno imeli škodo; zadnje jim pa mi v velikoj meri privoščimo ako | bodo še daljo predstavljali one „ognjusa-rije" liki minolo nedeljo. Na prostoru jo bil namreč visok drog (cuccngna) na čigar vrhu je bilo privezanih več daril. Da so ljudstva privabi, poskusili sti splezati na ! drog tudi dvo ženski oblečeni v mor-narskej obleki. Ni čuda, da so nekateri nevedneži radi prihiteli gledat „ženskih čudes". Evo vam italijanske kulture ; in te svojo šepave, nesramne komedijo uganjajo Lahoni v našej sredini, na slovenskih tleh. Pfui! — Vabilo k tej „veselici" pribito jo bilo po voglih in razglasili so ga vsi trž. listovi.
„Equitable" zavarovalno družtvo za živenje v Novem Jorku v Zedinjenih državah, poslalo nam je svoj bilanc za I. 1888. Čisti dohodek za reservui fond iznaša v minolem letu 51,986.788 gl. Za avstrijsko zavarovance jo naloženih v Av-! atriji do 10,000.000 for. Koncem I. 1888 ima družtvo glavnico for. 237,607.305.
RAZNE VESTI.
Mačke v cerkvi. V Nenpolju gojč po cerkvah mačke, da lovijo cerkvene miši. Ko prideš v kako cerkev vidiš te živali sem ter tje pohajati no da bi jih kdo zapodil. Laškega pobožnega občinstva menda v molitvah ne motijo.
Star romar. K blagoslovljenju stolne cerkve v Serajevem je prišel tudi nek I091etni starec imenom Pero Bošnjak iz občine Vjeternica blizu Zenice prehodivši preko 70 klm. dolgo pot!
Grad Mayerling kjer je dne 30. janu-varja t. I. storil nesrečno smrt naš prestolonaslednik cesarjevič Rudolf se je spremenil v nov samostan. Na mestu kjer jo bila cesarjevičeva spalnica, je sedaj lepa kapelice, okrašena z bogatimi slikarijami. Kjer je stala njegova postelj vzdiguje so priprost altar, koji tožno upljiva na gledalca. Blagoslovl jen je kapelice in samostana se bode vršilo mirno in brez hrupa na obletnico eesarjevičevo smrti. V samostanu je prostora za 20 nun, kojo so bodo vanj naselile dne 15. oktobra t. 1.
Kolera v Mesopotaniji. Do 3. t. m. nabrojilo se jo 2263 slučajev bolnih za kolero.
Književnost.
S 1 o v a n s t v o v o a v y c h z p e-v e e h". Ludvik Kuba izdajatelj tega znamenitega dela v Podebradceh povrnil se je iz svojega potovanja po Koroškem, Štajerskem in Hrvatsko-Slavonskem, na ko
Natečaj.
V Slivijah, v sodnem okraju Podgrad Na /dur! — O. Bori»; »kem v Istri je osnovana nova redna jodno-
jem je nabiral narodne pesni. Letos se jeba- Listnica urudništva vil tudi v Zagorjah, v zagrebškej okolici, po Dop. od Vipavš3ine. Vač dopis prinaSamo severnem delu Hrvatske, v Liku in Kr- ?R,ne*;	3,110 v l[st ne bi 8 *era ho' i
teli koga žjliti ni niu zanikati zasluge; JNe samo: bavu, vshodnem pobrežju Save, po Slavo- kur veleva mu stan, kar more to mož [naroden
„iji ,,, Bosni. Ned,oo,be»oje po teh krajih j ^ ^ ^mSSI '	».eSa.a ljudska lol. . ,W«.
nabral obilico narodnega gradiva za svojo — «;. X. v Gorici; prosimo v kratkem. — rt. s|cjn,	učnim jezikom ter se s tem odpira
znamenito zbirko, kojo izdaje s tolikim ! Žakr\ v l>L*He" Pril,0,lniJ5 /»J?- ~ DoP- ix natečaj na službo tamošnjega šolskega vo-
' J Kanala, Opčin in rtorice prihodnjič. ' .. . .. ,. 1Tr ,J py	»
požrtvovanjem in trudom. Peti del „Slo-	'___' ditelja m učitelja III. platežne vrste.
vanstva v	svych zpeveeh" bode obsegal	Dunajska toorsa	I . ^^Vn^* l^o plačo od 400gld.
.	. f ,	'' .	i službeno doklado letnili 30 gld. uživa
samo peani	jugoslovanske. Dosedai	24 septembra	i	i ,	•
\ . u J |	'	pravo na porabo stanovanja v naravi in
ao izšli 4 zvezki te znam. nite zbirke ob-j Enotni dri. dolg v bankovcih — — gld. hH 75 dobiva od občino primeren pavšal za kur-
v srebru —	—
Zlata renta— — — — •- —	—	—
5°/0 avstrijska renta — — —	—	—
Delnice narodne banke — —	—	—
Kreditne delnice — — — —	—	—
London 10 lir sterlin--—	—	—
Francoski napoleondori — —	—	—
C. kr cekini — — — — —	—	—
Nemške marke — — — — —	—	—
84.45 110.60 99.45
119.55 9 477. 5.68 58 49
segajoči razne melodijozne slovenske pesni; naslednji 4 sešitki bodo prinesli slovenske, srbsko-hrvatske in druge jugoslovanske pesni. Vsak zvezek s poštnino vred stane 40 kr. Naročnina na vse slovenske pesni znaša gl. 3'20, ter se pošilja izdajatelju samemu ali se lahko naroče pri vsakej knjigarni. Vse pesni so harmonizovatie za klavir. Mi zopet priporočamo to lepo zbirko, koja je ob enem tudi jako v ceno.
Zgodovinske črtice o „Narodni čital niči v Ptuji", povodom njene petindvajset-letnice sestavil Ivan Strelec učitelj. Založila „Narodna14 čitalnica na Ptuji, 27. str. Tako se imenuje drobna knjižica v!	\ Dolenjem Logatci
kojej se opisuje delovanje vrlega narod- Logaški zgode j i grah znan je v obče kot nega zavoda v Ptuji od leta 1864 do 1889. najzgodnejša vrsta in jako rodovitna.
Pristni logaški semenski
javo, razsvetljavo in čiščenje šole.
Prošnje tikajoče se te Blužbe naj se 917,— | s priloženimi šolskimi spričevali in drugimi 305 80 i izkazi in dokazi da je prosilec vsposobljen k poučevanju rimsko-katoliškega veronauka po priliki službenim potem v 14. dneh sem predlože.
C. kr. okrajni šolski svet
Vol o s ko dne 21. septembra 1889.
pošilja v vrečah po 2 in 5 kg. proti poštnem povzetji 3—5
Franjo A rk o
Zahvala.
Za mnoge dokaze najsrčnejšega sočutja in za mnogobrojno vdeležitev pri pogrebu naše nepozabljive sestre
miM.
Pri podpisanem v Logu št. 13. blizo Ricmanj, kder se tudi vlak ustavlja, točilo se bode in prodajalo na veliko novo sladko belo vino (mošt) in to od 28. t. m. naprej.
1—2	Ivan Kr. Angeli.

TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprejemlj® denarne v lope v bankovcih od 50 uoč. do vnacepa zneska vsak dan v tidnu razno orazoikov, in to od 9 — 12 ure opoludne. Ob nedrij ah pa od 10 — lv ure dop. Obresti
na knjižice..........
Plačuje vsak dan od 9—12 ureopolumie Zne«ke do 10) eld. precej, zneske preko 100 do 1000 v id rnura sh odpovedati 3 dni, zneske preko li>00 frld pa 5 dnij prej Eakomptuje menji.-e dotnicilirane na tržaškem trgu po . ... Posojuja na državne papirje avstro-ogrske
d . 1000 gld. po .......
višje zneske od )OUO dolOOOOgld. v
tekočem računu po......4l/i°/o
Večje svote po dogovoru. Daje denar proti vknjiženju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru.
TKST, 1. aprila 1B89.	18-2
QS/ O i ° /4 O
° /o
Štefan E.
Melingo
patentirani mešetar in zapriseženi razsojevalec z lesom 3—3 v Trstu, ulica delle Acque N. 3.
i *ft W M M
izrekamo, po tem potu vsim, kateri so se nas in ranjee spomnili našo najsrčnejšo zahvalo.
V O r e h k u, dne 23. septembra 1889.
Rodbina Dolenc.

Brnsko sukno
za eli'gantno
pomladansko ali poletno obleko
v odn>fi,lh |>o in. 3*10. tn Je 4 nuuiijske vatlje vsak kupon z.i (W Rl'l. 4.30 i7, flno |Vr Golil. 6 vi lliiejfln UMS aw tn lil. 7-75 iz jnko fin trne tmr pold. 10 50 iz nuJfliiejBe
pristne ovčje volne
kakor tudi aukno zu povrBriJu Klik 1 in, CeslJ inn stikn«, p vpletati o 1. s >1 •. poletno T.iljuno sukno, sukn > za ilvrjo, tkanimi iz niti. kiitero -« dajo IT.iti, fino in imjtiivjle Smo Hukno 7.11 Ktilon olilelce iti. itd.	j.i proti pov««tJu iznosa tvclna in
si lidim, Jako dobro poEiiana
tovarniška zaloga sukna
SIEGEL-IMHOF
v i^ii'iiu. Brftnnl
Izjava! Vrh kupon ie dolg ,110 m. in Hirok 130 ctin., mu j zadostuje po[>o\noina za kompletno oltlcko za iruspode.
Tudi daje kolikor motrnv «e Soli. .liuiiGi ae, da se i.dpi'SlJo niitanfii o lil .kd on izbtanern uzorcu,
Uzorci zastonj in franko. l-ao
FILIJALKA
c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda
za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila.
V vredn. papirjih na	V napoleonih na
4-dnevni odkaz 2,/«°I0 80-dnevni odkaz 2% * 8-	.	2 „ 3-menečni „ 2l/4 B
30-	7	t-.- n	n 27, „
\ rodnohtiiiin papirjem, glnsečitn na napoleuno, kateri »o nahajajo v cikrogu pripozna «e nove boroHtna tarifa 11a totne!ju odpovedi od 22. oktobra, 26. oktobra in 18. novembra.
Okrožni oddel.
V	vredn. papirjih 2% na vnako avoto.
V	napoleonih brez obrettti
Nakaznice
za Dunaj, Prago, PeSto, Brno, Lvov, Reko, kakor za Zagreb, Arad, Bozen Gradec, HerniniiHtftdt, InomoHt, Celovec, in Ljubljano— brez troSkova
Kupnja in prodaja
vrednoHtij, diviz, kakor tudi vnovčenje kupotiov 24—17 pri odbitku l°/0(l provizije.
P r e d u j m i.
Na jamčevne listine pogoji po dogovoru Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi.
Na vrednosti obresti po pogodbi.
ITložki v polirano.
Sprejemajo ho v pohrano vrodnontni pupirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Trst, 18. oktobra 1888.	IS--24
of the ) United States
Osiguranja u prometu .
Nova osiguranja preuzeto 1888. „ Prometni višak osiguranja	„
Preostatek........
Iskal' aktive proti pasivi jest 128°/0
Gledaj niže više primjera.
f. 1,378.040.315
9) m
Zavarovalno družtvo na življenje
Družtveno sielo: NEW-Y0RK, 120 Broadway. — Skupna glavnica koncem g. 1888 for. 237,607.305.
VELIKOST POPULARNOST SOLIDNOST KORIST
EQUITABLE
jest iinjeeh' druitro na svietu, jer ima ogromnu svotu osiguranja u prometu
EGUITABLE
jest najobljubljenije đruStco. jer godinice realizira ogromne svnte osiguranja i jer predstavlja u prometu velik visak u osiguranju.
EdUITABLE
jest od arih druzlra nujsolidnije, jer mu preostaje znamenita svota, te se njime nemoie nijedno slično družto u p gledu aktive proti pasivi
takmiti.	EQUITABLE
jest družtvo prodstavljajuće ogromnu korist, jer ie uvelo i provadja na jliberalnije i najunosnije osiguraje, kojo se niti pomisliti nemože, t.j.
sa policom, kojom se	'
ČISTI DOBITEK SAMO POLOVICOM NAKUPLJA
1
384.838.837 3 05.466.410
51.986.788
Police čistog dobitka sa polovicom nakupa donašaju izvanrednu korist i uudjaju osignr mikom višo koristi od onih drugih polica.	i, , , , .
Polico i'i tog dobitka sa polovicom nakupa jesu NEOVKZL.FIVE posije dvie (ili tri) godine od dana njihovog izdanja, te se IZPLACUJU IsEOD > LAL >U, kod njihovoga propada.
Police ćistog dobitka su polovicom nakupa jesu NEPKOPADLIVK, t. j. posljo izplaćanepremije od najmanje tri godino, može so jih zainjeniti sa neuplacajucom policom.
RESULTAT GODINE 1889, IZTEKLIH POLICAH,
Doživotna polica, premija životna
1">. jenara lh74 izdalo je družtvo za osiguranja na život „Ef|uitalileu (to tlie United States jednomu 40godiinjemu
............ ........ ................... .......... . ...... .......
X K \V - Y O RZKO M U gradjaninu policu nu život. Hila je doživotnu polica, premija životna, a sistem čistog dobitka polovicom nakupa. Ukupna u 15 godinah izplaoena premija iz-na.iala je for. 11.737-50
Evo 15. jenara 18N!i. učinjenog resultata: — 1. Vriednost u gotovom od for. 12.109 75, Sto vriedi kod povratka u gotovom osiguraniku jodne viie svote od izplaoenih premijal, kao dodatak učinjenom prvenstvu njegovoj obitelj za for.25.000 osiguranja kroz 15 god. — Ili 2. Jedna neuplačujuća polica na for, 22.975, koja jamči povratak u gotovom dotičnim nasljednikom polloe po f. 196 za svakih 100 for. izplaćenih kao premiju.
Polica sa omedjašenom izplatom.
24. jenara 1H74. izdalo je družtvo za osiguranje na život ,,Equitubleu (of the Unit«d States) jednom'H-godisnjemu gra-j , djanim u Hendersonu (Kentueky) policu na život. Bila je »1»-životna polica, sa promijami izplačaj ući mi u 15 god., i sa čistim dobitkom polovicom nakupa. Ukupna premija iznašala je for. 7.129.37.
24. jenara 1889 učinjeni rosultat jest sliedeči: — 1. Gotov novac for. 9.067.12. t j. povratak u gotovom osiguraniku for. 123.70 za svakih 100 for. izplaćenih kao premiju; osim po obitelj uživanog prvenstva na for. 12.500 osiguranja kroz 15 god.
Ili 2. Jodna neuplućujuća polica na for 19.887.50, odgovarajuća povratku u gotovom osiguranikovim nasljednikom od for 271.34 za svakih 100 for izplaćenih kao premiju.
Mješanc police.
13. febrara 1874. izdalo je družtvo za osiguranje na život „Ei|uituliluu (of the United" States) jednomu 24-godisnjeniu gradjaninu u Montrualu [Canada] policu na život. Polica bijaše ' mjefiana sa petnajst premijah čistog dobitka polovicom nakupa. U 15 godinah izplaćena premiju iznašala f. 2 475.75.
III. febrara 1889. bijaše sliedeči rosultat: Gotov novac for. 3.566.52 t. j. povratak osiguraniku for. 144.06 za svakih 100 f. izplaćenih kao sveukupnu premiju i 4'/g°/(1 godišnji interes leno dodatak prvenstvu učinjenom njegovoj obitelji od for. 2.500 osiguranja kroz 15 godinah. — Hi 2. Neuplućujuća polica na f. 9.692.50. Sa istom mogu osiguranikovi nasljednici dignuti u gotovom f. 391.50 za svakih 100 for. izplaćenih kao premiju
i
iNTON SCACeZ zastopnik v Trstu
Lastnik pol. družtvo „Edinost".
Ixdi:jatelj in odgovorili urednik Juli] MikotA.
riskarna Dolenc v Trstu.