NOB SLOVE O F  1941 194 5 GLASILO ZZB ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE december 2024 B E S E D A Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana OLIMPIJADA KRIK ZA SVOBODO KULTURA NOVOLETNA POSLANICA Svoboda in mir vizionizmu ter boj za ohranitev in utrjevanje demokracije; • podpora obvladovanju okoljskih Letošnje smučine Bolnica Jesen Branka Jurca in socialnih tveganj; preventivno delovanje v smislu opozarjanja na Tekme v 80. obletnica NOB v naraščanje nevarnosti in predla- okupirani Evropi delovanja mladinskih delih ganja ukrepov ter solidarnostnih aktivnosti v primeru odpravljanja STRAN 4 STRAN 5 STRAN 16 posledic tveganj, na primer v ko- rist prizadetih v naravnih nesrečah in žrtev vojn; DOGODKI Jajce Marijan Križman, predsednik • opolnomočenje državljanov za ZZB NOB Slovenije aktivno urejanje javnih zadev, spo- Obletnica 2. zasedanja Avnoja štovanje človekovih, socialnih in političnih pravic, temeljnih svobo- Spoštovane članice, člani in vsi, ki ščin ter udejanjanje pravne in pra- spoštujete vrednote narodnoosvo- vične, socialne države; Tradicionalno slovesnost v spomin bodilnega boja slovenskega naroda! na 2. zasedanje Avnoja v Jajcu so • zavzemanje za ohranjanje in kre- ob letošnji 81. obletnici zasedanja Zavezanost našim temeljnim do- pitev javnega dobra in javnega 29. novembra organizirali SAB- kumentom, ki izhajajo iz Spome- prostora na področjih otroškega in NOR BiH, občina Jajce in Muzej nice ob 80. obletnici ustanovitve socialnega varstva, izobraževanja, 2. zasedanja Avnoja. Tudi letos Osvobodilne fronte in sedanje ob zdravstva, kulture, medijev in in- je bila opazna prisotnost mnogih 80. obletnici zmage nad nacifašiz- frastrukture; organiziranih skupin iz Slovenije. mom, nam bodo v ZZB kot anga- Pozdravni nagovor na slovesnosti žirani civilnodružbeni organizaciji • krepitev domoljubja, prizadevanj je imel župan občine Jajce. Glavna oporne točke našega skupnega de- za mir ter zagotavljanje varnostne govornika, predsednik SABNOR lovanja. in obrambne zmogljivosti Slovenije; BiH Sead Đulič in v imenu vseh borčevskih organizacij iz držav z Gre za naslednje usmeritve: območja nekdanje skupne države Prihodnje leto bo • nadaljnje razjasnjevanje resni- Jovan Vejnović, predstavnik SABA ce o drugi svetovni vojni in naro- minilo 80 let od zmage Hrvaške, pa sta v govorih širše dnoosvobodilnem boju na podlagi nad fašizmom in spomnila na zgodovinsko vlogo in ugotovitev zgodovinske stroke. Ar- pomen 2. zasedanja Avnoja ter še nacizmom, kar bosta gumentirano zavračanje laži, pod- vedno aktualen pomen temeljnih Polaganje skupnega venca borčevskih organizacij Zveza združenj borcev tikanj in diskreditacij NOB, OF in sporočil in vrednot v dokumen- ZZB ter njihovega izrinjanja iz jav- NOB Slovenije in Vlada tih tega zasedanja v naših in širših nje skupne jugoslovanske države Predstavniki vseh prisotnih bor- nega življenja; evropskih okvirih. (v imenu ZZB Slovenije Marjan čevskih organizacij pa smo pred republike Slovenije V kulturnem programu sta na- Šiftar, član predsedstva ZZB in Bo- osrednjo slovesnostjo imeli v Jajcu skupaj zaznamovali z • nasprotovanje postavljanju spo- stopila ženski pevski zbor Iskra in jan Pahor, podpredsednik komisije delovno srečanje, na katerem smo menikov domobrancem in kolabo- državno proslavo. kulturniška skupina Burjač iz Seža- za mednarodne odnose) smo polo- izmenjali informacije o stanju v po- rantskim organizacijam, ki prese- ne s predstavo o partizanskem kul- žili skupni venec ob spomeniku v sameznih okoljih in delovanju naših gajo pietetni pomen posameznih turniškem mitingu med narodnoo- spomin in čast 2. zasedanja Avnoja organizacij, posebno pozornost pa žrtev; svobodilnim bojem. v Jajcu. Predstavnikov SUBNOR smo namenili skupnim dejavnostim. Predstavniki vseh prisotnih bor- Srbije in ZZB Severne Makedonije • omejevanje sovražnega govora, • krepitev medgeneracijskega so- čevskih organizacij iz držav nekda- tokrat ni bilo. NADALJEVANJE NA STRANI 2 prepoved uporabe nacističnih in delovanja za ustvarjalno preple- fašističnih simbolov ter izboljševa- tanje izkušenj starejših in mlajših nje kulture političnega in splošne- generacij pri ohranjanju zgodo- DOGODKI Barletta ga javnega komuniciranja; vinskih izročil; Slovesnost pri spominski kostnici • boj proti oživljanju fašizma in na- • sodelovanje z drugimi veteranski- cizma in proti zgodovinskemu re- mi in domoljubnimi organizacijami za skupno delovanje za razvoj Slo- venije in dejavno sodelovanje naše Na povabilo župana mesta Barletta države v mednarodnem okolju. Mina Cannita je bila 2. novembra pri »jugoslovanski« kostnici v Bar- Prihodnje leto bo minilo 80 let letti v južni Italiji spominska slove- od zmage nad fašizmom in naciz- snost, na kateri so počastili padle mom, kar bosta Zveza združenj in umrle jugoslovanske vojake in borcev NOB Slovenije in Vlada taboriščnike, ki so med drugo sve- republike Slovenije skupaj zazna- tovno vojno umrli v tem delu Itali- movali z državno proslavo. Prav to je in na bližnjih otokih. Venec sta pa daje naši organizaciji in njenim v imenu Slovenije položila Roman zgodovinskim vrednotam poseben Čoh in Boris Antolič. Slovesnosti se družbeni pomen, na katerega smo je udeležil tudi srbski vojaški ata- lahko ponosni. še Branimir Marković. Prisotna je Ob tej priložnosti se zahvalju- bila tudi arhitektka Rossana Rizzi, jem vsem, ki v naši organizaciji skrbnica FB-profilahttps://www. neutrudno in zavzeto načrtujete in facebook.com/spomenkosturni- Spominska slovesnost pri kostnici v Barletti udejanjate proslave, komemoracije, ca/, ki jo je ustvarila leta 2017, kot obiskujete grobove padlih, urejate je zapisala, z namenom ohranjanja Naj spomnimo, da imamo v Italiji v osnovni šoli »Raffaele Musti«, spomenike, pripravljate slovesno- in reševanja Spominske kostnice, štiri kostnice, in sicer v Gonarsu, umrlo 175 Jugoslovanov, med nji- sti, ohranjate spomin na preživele zgrajene v letih 1968–1970 blizu Sansepolcru, pri Rimu Prima Porta mi tudi veliko Slovencev, ki so tja taboriščnice in taboriščnike, ukra- Barija, v Puglii, po projektu Duša- in v Barletti, kjer je samo v jugoslo- prišli na zdravljenje. dene otroke in vse, ki so bili žrtve na Džamonje. vanski bolnišnici, ki je bila urejena J. A. grozodejstev druge svetovne vojne. ZZB 9 772463 821805 NIJE 2 december 2024 NADALJEVANJE S STRANI 1 DOGODKI Gonars Obletnica Rodili so se v taborišču in tam tudi umrli 2. zasedanja Avnoja V imenu občine Vrhnika je delegaci- nje ter domače prebivalstvo nado- ja ZB NOB Vrhnika položila venec k mestiti z Italijani. spomeniku žrtvam koncentracijske- V času, ko se obnavljajo stare in ga taborišča v Gonarsu. V tem po- vznikajo nove oblike nacionalizma, Sprejeli smo predlog skupnega do- bratenem mestu ob dnevu spomina rasizma, iredentizma ter celo fašizma kumenta »Platforma antifašizma za na mrtve že dolgo polagajo vence: in nacizma, moramo zbrati pogum in 21. stoletje« ob 80. obletnici zmage eno leto ga položi občina Vrhnika, nedvoumno povedati, da je bil itali- nad nacifašizmom in koncem druge drugo leto pa občina Borovnica. janski napad na Jugoslavijo zločin- svetovne vojne v Evropi. Po še tudi Letos je bilo slovesnosti naklo- sko dejanje. Nujno je priznati, da sta formalni potrditvi v pristojnih orga- njeno tudi lepo vreme, ki je prite- v času, ko so po Evropi prevladovali nih naših organizacij bomo ta skup- gnilo precej domačinov in številne nacionalizmi, za vse to zlo neizbrisno ni dokument objavili v vseh okoljih delegacije iz Slovenije, Hrvaške in politično odgovornost nosila italijan- kot naš skupni poziv za kar najširšo seveda Italije. V imenu Republi- ski fašizem in nemški nacizem. upiranje vsem mogočim oblikam ke Slovenije je imela govor Vesna Simon Seljak neofašizma v naših in mednarodnih Humar iz Urada RS za Slovence okvirih in kot našo skupno zavezo po svetu in doživela veliko odob- za aktivno uveljavljanje antifašiz- ravanja vseh navzočih. Zanimiv Nekdanji vojaški zdravnik Mario Cordaro ma. Druga pomembna tema pa je nagovor je imela tudi Antonella je nadrejenim tudi poročal o sanitarnih bilo nadaljevanje pogovora o skupni Lestani, predsednica pokrajinske- Venca k spominskima obeležjema sta položili delegaciji Občine Vrhnika in ZZB NOB razmerah v koncentracijskem taborišču prireditvi v letu 2025 ob 80. obletni- ga Vsedržavnega združenja itali- Slovenije Gonars. Dr. Cordara je v taborišče Gonars ci zmage nad nacifašizmom in kon- janskih partizanov Videm. V uvo- poslala kraljeva vojska kot prevajalca ca druge svetovne vojne v Evropi. du je pozdravila župana Gonarsa, bilo interniranih več kot 6000 ljudi umrli v taborišču. Cilj Mussolinija Konkretne odločitve o kraju, času iz ruščine, vendar je na koncu tam delegaciji vlad sosednjih prija- iz vasi, požganih s plamenometi: in generala Roatte, snovalca tega in skupnih pripravah bomo sprejeli delal tudi kot zdravnik. Poskušal je teljskih držav, Slovenije in Hrva- žensk, otrok in moških iz Slovenije sistema koncentracijskih taborišč, na naslednjem delovnem srečanju v lajšati telesno in duševno trpljenje ške, člane civilnih in vojaških ob- in Hrvaške, ki so umirali od lako- je bil odpraviti vsakršno podporo drugi polovici januarja 2025. lasti, predstavnike dežele in vse te, bolezni in trpljenja; 471 grobov, prebivalstva jugoslovanskemu od- internirancev ter je pogosto z lastnimi Marjan Šiftar druge obiskovalce. V Gonarsu je od tega 70 otrok, ki so se rodili in poru in izvesti pravo etnično čišče- sredstvi kupoval zdravila. DOGODKI Beograd Poklon pri spomeniku osvoboditeljem Območno združenje borcev za Prvi dan smo si ogledali Lača- vrednote NOB Sežana se je odlo- rak in Sremsko Mitrovico, kjer sta čilo, da konec oktobra izvede izlet nas lepo sprejela podpredsednik v Beograd, saj se je obetala večja UABNOR Lačarak Dejan Umetić slovesnost ob 80. obletnici osvobo- in predsednik Pokreta YU centar ditve srbskega glavnega mesta. Do TITO Goran Miladinović. Med sredine oktobra 1944 so namreč večdnevnim izletom smo obi- enote Rdeče armade in Narodnoo- skali še Hišo cvetja, Avalo, Titov svobodilne vojske Jugoslavije oku- Modri vlak, se sprehodili po Ka- patorjeve enote stiskale v obroč lemegdanu in se peljali z barko ter jih do 20. oktobra pregnale na po reki Savi, 20. oktobra pa smo zahodni breg reke Save. Po osvobo- se poklonili in položili cvetje pri ditvi je bil Beograd precej porušen, spomeniku, posvečenem osvobo- zato se je kmalu začelo odstranje- diteljem Beograda, kjer je poleg vanje ruševin in urejanje najpo- osrednje prireditve na trgu Repu- membnejše infrastrukture. Beograd blike in nekajminutnega večer- je postal glavno mesto kratkotrajne nega ognjemeta potekala ena od Demokratične federativne Jugosla- treh glavnih slovesnosti tistega vije, 29. novembra 1945 preimeno- dne. vane Federativne ljudske republike Jugoslavije. Anja Rože POSLANICA OB PRAZNIKU Dan Rudolfa Maistra Izteka se praznično Maistrovo trajno zaznamoval obstoj našega Maistrova sporočila so še vedno leto, v katerem smo se spominjali naroda. Maribor in celotna Spodnja živa. Opominjajo nas, da si mora- 150. obletnice rojstva in 90. oble- Štajerska sta z razorožitvijo nem- mo nenehno prizadevati za med- tnice smrti predanega domoljuba, ške zelene garde postala del Drža- sebojno zaupanje, spoštovanje in pesnika, vojaškega stratega in po- ve Slovencev, Hrvatov in Srbov ter dialog. Spoštljiva, premišljena in veljnika, generala Rudolfa Maistra. desetletja pozneje del samostojne iskrena beseda ima lahko neverjet- Njegovo trezno in smelo razume- Republike Slovenije. Tako se je ge- no moč, saj najde pot do srca in ra- vanje političnega in vojaškega do- neral Maister skupaj s požrtvoval- zuma. Zato vam ob državnem pra- gajanja ter neomahljivo vodenje nimi in pogumnimi dejanji svojih zniku želim, da bi doma in po svetu sta slovenskemu narodu dala zgo- soborcev s peresom in mečem vpi- ostali zavezani pogumu in modros- dovinsko moč v nemirnem obdob- sal v temelje slovenstva. ti; da bi znali izreči in slišati nepo- ju ob koncu prve svetovne vojne. Tudi danes Rudolf Maister velja za sredne, odkrite in človekoljubne Rudolf Maister se je zavedal, da je izjemnega in navdihujočega člove- pozive k humanemu, solidarnemu zgodovina manjše narode pogosto ka. Zato želim ob državnem pra- in mirnemu svetu, o kakršnem je prepustila šahovskim potezam ve- zniku poudariti neizmerno širino sanjal naš ljubi vojak s peresom, likih sil. Slutil je, da se slovenske- in večplastnost njegove osebno- Vojanov: »In jutri in jutri v tej uri mu narodu na prepihu oblikova- sti. Njegova misel, umetniški izraz, več groma in boja ne bo, oj, jutri, nja novih nacionalnih in političnih narodna zavest in voditeljstvo so oj, jutri v tej uri že fantje domov razmerij lahko zgodi krivica. Zato ljudem v času teme in negotovos- pripojo.«1 je v svojem srcu začutil, da mora ti prinašali upanje. Upanje v pra- ukrepati – za bližnje, za soborce, za vičnejši in stabilnejši svet mirnega 1Rudolf Maister Vojanov: Krvavo Slovenke in Slovence ter predvsem sobivanja narodov. Svet, v katerem sonce (1904). za prihodnje rodove. vsak narod sam odloča o svoji uso- Z neizmerno ljubeznijo do domovi- di. Ponosni smo lahko, da je samo- ne ter vizijo enotne in ozemeljsko stojna in suverena Republika Slo- Predsednice Republike Slovenije celovite države je s svojimi borci venija plod Maistrove dediščine. Nataše Pirc Musar december 2024 3 DOGODKI Bukovica - Volčja Draga DOGODKI Šentrupert Primorska 1918–1947 Pohod v partizanski Krajani krajevne skupnosti Bukovi- tabor Jelovka ca - Volčja Draga praznujemo svoj krajevni praznik septembra, in sicer Občinska organizacija ZB za vred- in pomen ohranjanja zgodovinskih v spomin na požig vasi in ustrelitev note NOB Šentrupert je v počasti- dejstev. vaščanov 19. septembra 1943. Na tev 82. obletnice postavitve tabora Otroci so pod mentorstvom to- ta dan je pred 81 leti nacistični oku- ZDO (Zapadnodolenjski odred), 30. varišice Katje uprizorili »Sestanek pator prebil goriško fronto in v naši novembra že šestič organizirala po- pred partizansko bolnišnico Jelen- krajevni skupnosti ustrelil devet va- hod v partizanski tabor Jelovka. Po- dol«, ki je prikazal postopke oskrbe ščanov in požgal 35 domačij. hod se je začel pri domačiji Gregor- z ranjenci in oskrbovanje partizan- V ta spomin se je v krajevni skup- čič v Zabukovju, od koder smo se ske bolnišnice, ki jo je vodil dr. Pa- nosti zvrstilo več prireditev, med pohodniki po vzdrževani pohodni vel Lunaček, po katerem se imenu- njimi je bila 26. septembra okrogla poti (zanjo vestno skrbi Mirko Gre- je tudi osnovna šola v Šentrupertu. miza, posvečena uporu Primorcev gorčič) napotili proti taboru. Zbralo Uprizoritev je doživela velik aplavz proti fašizmu in nacizmu. Sogo- se je približno 25 otrok iz Osnovne in obilo pohval učencem za dožive- vornika sta bila Gorazd Humar, šole dr. Pavla Lunačka Šentrupert to igranje in mentorici za trud pri predsednik društva TIGR Primor- in okoli 40 odraslih. V taboru nas je pripravi. Na koncu so vsi otroci do- ske, in Jože Ropoša, poznavalec pričakal taborni ogenj, do tabora pa bili tradicionalna Miklavževa darila, zgodovine naše krajevne skupnosti. je kmalu postalo jasno, da je nova leta 1918 pa sestavni del Italije in se je s svojim starodobnikom pripe- tovarišica Jelka pa jih je presenetila Sogovornika sta se osredotočila na oblast Primorcem nenaklonjena in Nemčije. Do 15. septembra 1947 ljal tovariš Valant, ki se je ob poti s pečenimi palačinkami. dogajanje v obdobju od prve sve- celo sovražna. Tako včerajšnji za- je tako bila pod zavezniško vojaško ustavil tudi pri Miklavžu. Po prvem Lepo vreme je pripomoglo k sproš- tovne vojne do priključitve Primor- vezniki postanejo današnji če že ne upravo, s priključitvijo pa je šele 15. okrepčilu je sledil pozdrav, tovariš čenem razpoloženju in polni vtisov ske Jugoslaviji 15. septembra 1947. sovražniki, pa vsaj nasprotniki, vse- septembra postala sestavni del Slo- Jure pa je poudaril pomen ZDO in smo se vrnili na izhodiščno točko Na spomeniku NOB v Bukovici je kakor pa novi začasni okupatorji. venije in s tem Jugoslavije. Ob pra- tabora v letih med narodnoosvobo- z obljubo, da se prihodnje leto spet vklesanih 78 imen in priimkov do- Novi oblastniki so kmalu začeli znovanjih kot tudi v zasebnih pogo- dilnim bojem. Tudi tovariš Valant je srečamo. mačinov, ki so v letih 1942–1945 izvajati ukrepe, ki so bili v nasprot- vorih se je in se še vedno govori o poudaril pomen partizanskega boja Boštjan Sladič darovali svoje življenje. V raznih ju z interesi našega ljudstva. Konec priključitvi in ne vrnitvi Primorske partizanskih enotah se je borilo 135 junija 1945 so razpustili Narodno k matični domovini. Teza o priklju- vaščank in vaščanov, več kot 250 zaščito, ponovno so uvedli stare čitvi je bila že pred več kot osmimi jih je sodelovalo v drugih oblikah italijanske zakone in v svojo upra- desetletji podkrepljena z dvema še upora proti okupatorju. vo nameščali zagrizene italijanske ne objavljenima pisnima dokumen- Primorsko ljudstvo je v obdob- fašiste. Tem ukrepom se je primor- toma, ki ovržeta vsako dilemo pra- ju 1918–1947 doživelo in preži- sko ljudstvo upiralo s protestnimi vilne izbire. Prvi dokument je nas- velo tri okupatorje, in sicer med demonstracijami. Včerajšnji zavez- lovljen na maršala Tita, drugi pa na letoma 1918 in 1943 italijanskega, niki so ob pomoči spreobrnjenih ameriškega predsednika Trumana med letoma 1943 in 1945 nem- fašistov te protestnike pretepali in in britanskega predsednika Winsto- škega ter od leta 1945 do1947 an- tudi obsojali na večmesečne zapor- na Churchilla. Vsi ti dogodki, vsa ta glo-ameriškega. ne kazni. dejstva dokazujejo in potrjujejo ta- 9. junija 1945 je bil v Beogradu Zaradi takih, primorskemu kratno voljo primorskega ljudstva, med jugoslovansko, angleško in ljudstvu sovražnih postopkov so zato ima o poimenovanju praznika ameriško vlado na pritisk zahodnih ljudje kmalu spoznali pravi obraz 15. septembra moralno pravico od- zaveznikov podpisan sporazum o ZVU. 10. februarja 1947 je bila v ločati samo narod, ki je oral ledino začasni zavezniški upravi v sloven- Parizu podpisana mirovna pogodba v boju proti fašizmu in nacizmu, in skem Primorju. Primorska je bila med Italijo in Jugoslavijo, s katero to smo mi Primorci. razdeljena na cono A, ki jo je up- je bila določena nova meja. Izgu- Okroglo mizo je spremljal tudi DOGODKI Šmartno ob Paki ravljala anglo-ameriška vojska, in bili smo Trst in Gorico, kar je pri- kulturni program z recitali ob cono B pod jugoslovansko vojaško morsko ljudstvo sprejelo kot veliko spremljavi harmonike. Večeru je upravo. Del goriškega okrožja in s krivico. Kljub vsemu je z veseljem pritisnila piko na i primorska hi- tem tudi naši dve vasi so prešli pod čakalo in dočakalo 15. september mna, ki so jo zapeli vsi udeleženci Spominsko srečanje zavezniško vojaško upravo (ZVU). 1947 kot dan priključitve Primorske prireditve. Po končanem uradnem Jugoslovanska vojska je 12. ju- Jugoslaviji. delu so se ob tovariškem druženju nija 1945 zapustila Trst in Gorico, Primorska je bila do leta 1918 nadaljevali pogovori. v Skornem oblast pa je prevzela ZVU. Vsem sestavni del Avstro-Ogrske, od Stanko Komel, foto: Bogo Rusjan Krajevna organizacija ZB Šmartno ob Paki je 31. oktobra pripravila že DOGODKI Pasja ravan 19. spominsko srečanje pri lovskem domu v Skornem. Na pročelju lo- vskega doma je namreč spominska »Domobranci« spet nad spomenik plošča, posvečena 25 žrtvam naro- dnoosvobodilnega boja, takratnim vaščanom Skornega. Kot so sporočili iz ljubljanske Vsakoletno srečanje v Skornem mestne organizacije Zveze borcev, je posvečeno hvaležnemu spominu so se v začetku novembra vandali na vse žrtve narodnoosvobodilnega spet spravili nad spominsko obelež- boja iz Skornega, pa tudi dnevu re- je na Pasji ravni in ukradli ploščo z formacije in prazniku občine Šmar- napisi. Spomenik, ki je postavljen tno ob Paki, ki ga vsako leto slavimo Šmartnega ob Paki. Letos smo k skoraj tisoč metrov visoko, je bil že na martinovo, 11. novembra. sodelovanju v kulturnem programu večkrat cilj vandalov, domnevajo, Pri organizaciji vsakoletnega sre- povabili tudi godbenike univerze za da domobranskih domačinov. čanja v Skornem nam pomagajo ob- tretje življenjsko obdobje iz Vele- Na Geopediji smo lahko prebrali čina Šmartno ob Paki, Kulturno dru- nja pod vodstvom dirigentke Tanje historiat vandaliziranj: štvo Gorenje, ki poskrbi za ozvoče- Petrej. Njihov član Vlado Dobnik iz • Marca 2021 so domobranci spo- nje, ter njegovi članici Marjana Bo- Velikega Vrha nam je velikodušno menik vandalizirali. Status spomeni- ruta in Barbara Trebižan, ki sta tudi doniral prevoz godbenikov iz Vele- ka je bil spremenjen v »odstranjen«. članici naše krajevne organizacije nja. Sámo scensko podobo prizo- • 18. decembra 2021 je bila poš- ZB. Lovska družina Oljka iz Šmar- rišča srečanja pa so popestrili tudi kodovana plošča vrnjena na spo- tnega ob Paki nam na ta dan veliko- člani Konjerejskega društva Šmar- menik. Plošče namenoma niso ob- dušno odstopi prostore svojega lo- tno ob Paki z jezdeci in vprego. novili, da bi se pokazalo, kakšen vskega doma, hkrati pa poskrbi tudi Posebno težo letošnjemu spo- odnos imajo za odstrel srnjaka. Z njim obogati- minskemu srečanju je dodala slav- domačini do obeležja in naro- mo tradicionalni lovski golaž, ki ga nostna govornica, ministrica za dnoosvobodilnega boja. V RKD sta omenjeni dve plo- po uradnem delu prireditve postre- pravosodje in hkrati predsednica • 28. maja 2022 je M. Hladnik za- šči. Spomenik je zasnoval Vlasto žemo vsem udeležencem srečanja. Območnega združenja ZB za vred- pisal, da so obiskovalci ob tem zbe- V SPOMIN PADLIM BORCEM Kopač, odkrit pa je bil leta 1967. Letošnji golaž so pripravili člani note NOB Velenje, tovarišica An- gani, ker mislijo, da je bil spomenik CANKARJEVEGA BATALJONA Gre za spominsko ploščo borcem Zveze slovenskih častnikov Velenje dreja Katič, ki je ob zvokih žalne znova vandaliziran. KI SE JE NA TEM TERENU Cankarjevega bataljona. Spomenik Robi Crnjac, ki je bil glavni kuharski koračnice godbe na pihala skupaj z • 3. marca 2024 je bila plošča JUNAŠKO BORIL PROTI stoji v bližini vremenskega radarja, mojster, ter njegova pomočnika Jan- županom občine Šmartno ob Paki spet odstranjena in prislonjena k VELIKI NEMŠKI PREMOČI sto metrov pred hišo št. 24, južno ko Avberšek in Stane Tajnšek. Jankom Kopušarjem in predsedni- stebru. OB POLJANSKI VSTAJI ob cesti s Črnega Vrha na Bukov Kulturni program so vzorno prip- kom vaške skupnosti Skorno Žigo Kot je zapisano na Geopediji, gre 25. IN 26. DECEMBRA 1941 Vrh. Spomenik je v občini Dobrova ravili člani Kulturnega društva Go- Gorjupom k spominski plošči polo- za zidan steber s ploščo. Na plošči - Polhov Gradec. renje, v njem pa je sodeloval Moš- žila venec. je napis: S. B. ki pevski zbor Franca Klančnika iz Jože Aristovnik 4 december 2024 PARTIZANSKA OLIMPIJADA Cerkno Smučarske tekme v okupirani Evropi Prihodnje leto bo minilo 80 let od metrov obdano s 15.000 pripadniki dobre organizatorje, kar je pripelja- prvih organiziranih partizanskih nemških in drugih sovražnih enot. lo do odločitve, da priredijo parti- Kot del prireditev in dejavnosti smučarskih tekem v tedaj zasede- Partizani smučarji – bilo jih je 44, zanske smučarske tekme. Vse to pa v počastitev 80. obletnice prvih ni Evropi, ki so jih 20. in 21. janu- med njimi tudi nekateri planiški je izražalo željo vseh po zmagi nad organiziranih partizanskih smučarskih arja 1945, sredi zadnjih bojev druge junaki – so na tekmovanje prišli iz fašizmom in nacizmom, po svobodi tekem bo v smučarskem centru svetovne vojne, priredili v osvobo- vse Slovenije. Tekmovanja pa si je in koncu vojne. Cerkno 25. januarja 2025 spominsko jenem Cerknem. Smučarsko tekmo- ogledalo več kot tisoč obiskoval- Spomin na edinstvenost tega do- smučarsko tekmovanje članov ZB, ZVVS vanje ni terjalo žrtev na nobeni od cev, med njimi tudi člani ameriške, godka v Cerknem že od leta 1975 in drugih veteranskih in domoljubnih vojskujočih se strani. Bil je odme- angleške in ruske vojaške misije pri ohranjamo z organizacijo vsakole- organizacij ter pripadnikov Slovenske vojske. V Osnovni šoli Cerkno bo 24. ven, mednarodno pomemben in na- IX. korpusu. tnih spominskih smučarskih tekem januarja 2025 slavnostna akademija rodno spodbuden športni dogodek, Za to tekmovanje je pomembno Partizanske smučine – Cerkno 45, ki Partizanske smučine Cerkno 45, v pomemben za takratno partizansko tudi dejstvo, da se je v partizanskih ostajajo pričevalke dogajanja med Smučarskem centru Cerkno pa bo 23. gibanje in tudi za sedanjo neodvi- enotah začela razvijati nova tak- drugo svetovno vojno. Obenem januarja 2025 smučarsko tekmovanje sno in samostojno državo Slovenijo. tika bojevanja, in sicer bojevanje med nas simbolično vnašajo duha učencev osnovnih šol. Odločitev poveljstva XXXI. divi- na smučeh. Izhajali so iz spozna- športnega zanosa, optimizma in zije iz sestava legendarnega IX. kor- nja, da je vojak na smučeh v boju Rudi Finžgar, zmagovalec tekmovanja v vedrine, ki so jih v težkih časih pre- pusa NOV in POJ, da se pripravijo hiter, učinkovit in nevaren. Na po- smučarskih skokih, 1945 (Foto: Marjan mogli udeleženci partizanskih smu- javnostmi, katerih častno pokrovi- in izpeljejo tekmovanja v patruljnih budo Toneta Ažmana so leta 1944 Mansterl) čin in jih potrebujemo tudi danes. teljstvo je prevzel Matjaž Han, mi- tekih, smučarskih skokih in velesla- v XXXI. diviziji ustanovili smučar- Poleg športnih tekmovanj želi nister za gospodarstvo, turizem in lomu, je bila edinstvena. Pobudo sko enoto. Opremiti jo je bilo tre- pa se je po vojni razvilo podjetje organizacijski odbor ob podpori šport, potekala pa bodo od januarja zanj sta dala Kroparja Tone Ažman ba s smučarsko opremo, zato se je Elan. Partizani so imeli med sabo občine Cerkno 80. obletnico tega do maja 2025 na različnih krajih po in Rudi Finžgar. Cerkno je bilo med razvila potreba po ustanovitvi smu- smučarje; imeli so delavnico smuči, dogodka praznovati tudi s števil- Sloveniji. organizacijo tekem v krogu 80 kilo- čarske delavnice v Cerknem, iz nje osvobojeno ozemlje v Cerknem in nimi drugimi prireditvami in de- Marijan Platiše DOGODKI Žiri »Moja pesem ni le moja pesem« V okviru praznovanja dneva spomi- v času, ko se na svetu znova dogaja na občine Žiri, s katerim ohranjamo genocid. V času, ko umirajo otroci, spomin na 23. oktober 1943, ko se mladi, ženske in nedolžni civilisti, je iz Žirov umaknila nemška vojska, katerih kriki ostajajo neuslišani. In že dan po tem pa so na Ledinici kot zdi se, da se je svet obrnil stran. A prvi na Gorenjskem ustanovili na- mi tukaj in naša država smo se od- rodnoosvobodilni odbor in vzposta- ločili za pogumno pot – pot, ki sledi vili zametke oblikovanja narodne pogumu naših prednikov. Tudi kul- oblasti, je bil prvi kulturni dogodek tura nas v najtemnejših časih spod- izveden pred rojstno hišo bratov buja k boljši prihodnosti, nam daje Žakelj, na kateri je bila spominska upanje, osmišlja naše bivanje in nas plošča, posvečena njim. Spomin- poskuša soočiti z največjimi grozo- sko ploščo so odkrili leta 1955, ob- tami. Danes živimo v svobodni, sa- novili 1971 in jo letos premestili na mostojni Sloveniji, kar je tudi odraz granitni monolit poleg hiše in s tem preteklih bojev. To nam nalaga mo- v povezavi postavili informativni ralno dolžnost, da se zavzemamo, pano s pomembnimi podatki o bra- opozarjamo in ne dopuščamo, da tih Žakelj – prvoborcih ki bo ostal Slavnostni govornik na prireditvi je bil kdorkoli odrašča v pomanjkanju, Govornica ob dnevu spomina na mrtve Ida Filipič v spomin in opomin na vojne čase. Daniel Siter. vojni ali brez upanja. zgodovinski spomin na naslednje ge- padlim borkam in borcem, domo- O usodi družine je govorila Majda le moja pesem«, ampak dolžnost Osrednji govornik je bil Daniel neracije.« ljubom in drugim žrtvam sovražni- Jelenc, hči Francke Jereb, ki je bila vseh nas, da obujamo spomin na Siter, raziskovalec in doktorand Proslava je bila prepletena s pe- kovega nasilja na Žirovskem. Izve- sestra bratov Žakelj. našo pokončno preteklost. Rdeča na Univerzi Alma Mater Europa- smimi in recitacijo ter mladimi dena je bila v petek, 1. novembra Osrednja prireditev je 26. okto- nit prireditve je bil vpis petja parti- ea, ki je orisal razmere in dogodke glasbeniki, ki so ob koncu navdušili 2024, na pokopališču Dobračeva v bra potekala v dvorani DPD Svobo- zanskih pesmi v register nesnovne v okolici Žirov v času vojne. Zelo poslušalce v dvorani. Pred razho- Žireh. V kulturnem delu so nasto- da Žiri. Naslov kulturnega progra- kulturne dediščine. pomembne so njegove misli: »Ne dom udeležencev je pred dvorano pali mladi recitatorji, Društvo pi- ma smo si sposodili pri Kajuhu v Po himni in pozdravnem govoru moremo živeti v sedanjosti in drve- igral Pihalni orkester, kar je kultur- halni orkester Alpina Žiri in govor- duhu ohranjanja partizanske pesmi župana občine Žiri Francija Kra- ti proti prihodnosti, če ne poznamo ni prireditvi dalo še poseben pečat. nica Ida Filipič. Dan spomina na in počastitve dogodka izpred 80 njca nas je nagovorila ministrica za svoje preteklosti. In mlajše generacije Krajevna organizacija ZB NOB mrtve kaže na spoštovanje do naših let, poboja talcev v Mršaku. In tudi kulturo dr. Asta Vrečko. Spomnila imamo pomembno vlogo, da širimo Žiri je ob dnevu spomina na mrtve prednikov. Naj počivajo v miru. zato, ker vemo, da »moja pesem ni je, da še vedno živimo v času vojne, in prenašamo zgodovinsko znanje in priredila komemoracijo, posvečeno Barbara Peternel, foto: Tanja Mlinar V METEŽU ZGODOVINE Trnovski gozd Dan reformacije in Tiskarna Slovenija Praznovali smo velik praznik, dan so lahko poleti 1944 iz Milana v V tiskarni je delalo 50 ljudi. Ti- hovitem terorju in zastraševanju reformacije, in jaz od srca in z vsem grapo, imenovano Studenci, tam skarna Slovenija je na tem kraju de- okupatorja izpeljati tak podvig, spoštovanjem voščim vsem nam, ki pod Vojskarsko planoto pritihota- lovala od leta 1941 do maja 1945. ilegalno pripeljati tiskarski stroj iz nam je dano, da s ponosom izgo- pili mogočen električni tiskarski Tradicijo Partizanskega dnevnika Milana in štiriletno nemoteno delo- varjamo, pišemo in beremo zvene- stroj in ga namestili v eno od barak. nadaljuje danes Primorski dnevnik vanje Tiskarne Slovenija. Prav tako čo slovensko besedo. Priključili so ga na lastno električno v Trstu. delovanje bolnišnic Franja in Pavla. Hvala vsem tistim, ki so nam jo omrežje, ker so mojstri že pred tem Od kot je prihajal časopis, takrat V gozdu, daleč od naselji, daleč stoletja ohranili! zgradili elektrarno, ki jo je poganjal nismo vedeli. Vedeli pa smo, da pri- od prometnih poti, daleč od »do- Ampak nam Primorcem, ki smo hudourni potok v grapi. haja iz rok v roke, od hiše do hiše, baviteljev« tiskarskih in sanitetnih živeli onkraj rapalske meje v Itali- Sredi vojne vihre, v okupirani od vasi do vasi. In brali smo ga v potrebščin? Ja, bilo je mogoče, ker ji, se je znova zgodil »mali dan re- Evropi in skrit sovražnim očem, naših domovih. Mlado in staro, ker je bilo mogoče tudi nemogoče. In formacije« med drugo svetovno je znameniti stroj tiskal slovensko je prinašal novice, ker je bilo tako to zato, ker nismo imeli vaških straž vojno. Že leta 1941 je v težko do- besedo. Natisnjeno je bilo 235 šte- lepo brati slovensko pisano besedo. in drugih ovaduhov. Smo pa imeli stopni grapi Trnovskega gozda za- vilk časopisa Partizanski dnevnik Tisto besedo, ki jo je tujec razgla- sodobne Trubarje, tolminske pun- vencem v žepu, v drugem žepu pa čela delovati partizanska Tiskarna v 4000 izvodih, edinstveni tiskani sil za »lingua di merda« (jezik za v tarje in podporo med prebivalci. Pa so tiščali pesmarice Kosovela, Gre- Slovenija. To je bil po 25 letih prvi dnevnik odporniškega gibanja v školjko), mi uporabniki tega jezika tudi zato, ker je bila naša duhov- gorčiča, Prešerna, Gradnika. In ne vir slovenske pisane besede na Pri- takratni Evropi. Pa še 228 drugih pa smo postali barbari »ščavi šča- ščina večinsko opredeljena za od- nazadnje tudi zato, ker so ljudje šte- morskem. Sprva le ciklostirana be- časopisov, nešteto okrožnic, obves- voni«. por in so duhovniki brez zadržkov li partizanstvo za zametek sloven- sedila, pa vendar naša – slovenska. til, pesmi in drugega propagandne- Poznam dobromisleče ljudi, ki se pokopavali tudi padle partizane. In ske vojske in so v njej videli poroka Prizadevni zanesenjaki med par- ga gradiva v skupni nakladi preko danes sprašujejo, kako je bilo mo- zato, ker so naši fantje in dekleta združitve z matičnim narodom. tizani so zgradili naselje barak, da 1,300.000 izvodov. goče v vojnih razmerah ob stra- odhajali v partizane tudi z rožnim Andrej Bolčina december 2024 5 KRIK ZA SVOBODO Partizanska bolnica Jesen KOLUMNA 80. obletnica začetka delovanja Spominska slovesnost ob 80. oble- nas povezujejo in spodbujajo k ohra- tnici začetka delovanja partizanske njanju svobodne, pravične družbe. bolnice Jesen je bila 19. oktobra »Fotografije nemo pričajo o tistih v Velikem Tinju, naselju na sliko- časih, ko so v barakah med drevesi Jože Poglajen vitem hribovitem območju Slove- skriti pred očmi sovražnika ranjeni njebistriškega Pohorja. Partizanska borci našli zatočišče in upanje. Brez bolnica Jesen je bila zgrajena jese- sodobne opreme, brez udobja, le z Mitingaški odtenki sovraštva ni 1944, dokumenti omenjajo, da je veliko poguma in predanosti tistih, prve ranjene borce Šercerjeve bri- ki so v bolnišnici delali, so se znova gade sprejela 6. januarja 1945 in da postavljali na noge in vračali v boj dventni mesec, de- ne kot pomilovanja vredna žalostna se je v njej zdravilo 25 ranjencev, rugi? za svobodo,« je povedala Alojzija cember, naj bi bil slika slovenske politične stvarnosti, po izjavah zdravniške ekipe pa pre- Utrinek z razstave Kdo je d Mušič, ravnateljica šole, ki ponos- čas dobrih želja in ko nekaj stotin večinoma ostarelih cej več. Po letu 1961 so barake bol- no nosi ime po partizanski bolnici tisočerih odtenkov očitno v bližnjih gostilnah ogretih nice Jesen v celoti obnovili, konec za svobodo, na mlade,« je pouda- Jesen. Sporočilo prireditve je bilo, dobrodelnosti. Mor- mitingašev kot v transu maha z za- 20. stoletja pa je bila partizanska ril župan Občine Slovenska Bistri- da moramo ohranjati spomin na Ada je tako v nebesih, stavami in transparenti ter vzklika bolnica Jesen preurejena v muzej- ca dr. Ivan Žagar. »Zaznamovanje grozote druge svetovne vojne in na tu na zemlji pa je stvarnost precej Janša, Janša. Janša, mafija, mafija ski kompleks, za katerega skrbi Za- obletnice ima več pomenov. Na eni junaštvo slovenskih partizanov, saj drugačna. Ne le da se praznova- …, prvak SDS pa jih podžiga, da vod za kulturo Slovenska Bistrica. strani gre za spominjanje na tis- se vsaka vojna začne, ko prva ge- nje Kristusovega rojstva vse bolj je imenovati sodstvo mafija žalitev neracija izgubi kolektivni spomin. sprevrača v potrošniški praznik za – mafijo! Pomembneje je, da so In čeprav je današnji čas še vedno trgovcev in krošnjarjev ter da se vprašanja, kje so bili redarji, policija zaznamovan z vojnami, moramo na- svet namesto v morju dobrih želja – ta je menda spisala eno globo za- rediti vse, kar je v naši moči, da te duši pod valovi globoko zakoreni- radi prekrška enega od najbolj div- napake nikoli več ne ponovimo. njenih sovraštev in groženj z na- jaških mitingašev, ostala brez pre- Pred koncem spominske slove- siljem. V tem svetu trenutno divja pričljivega odgovora. Predsednik snosti je dr. Ljubica Jelušič, pod- nekaj deset vojaških spopadov, v vlade, pravosodna ministrica, sod- predsednica ZZB NOB Slovenije, katerih vsak dan pobijejo ali ranijo niki, vrhovi parlamentarnih strank spregovorila o razstavi Kdo je dru- na desetine, če ne stotine vojakov. so se ob mitingaškem zmerjanju gi? in razstavo tudi slovesno od- Kolateralna škoda, kot bi znal ci- sodnikov in sodnic in grožnjami za- prla, udeleženci prireditve pa so nično pripomniti kakšen general iz- dovoljili zgolj z rutinskim »to je ne- si jo z zanimanjem ogledali, saj je raelske soldateske, pa so tisočeri v sprejemljivo«. Parlamentarni odbor bilo razstavljenih veliko prispevkov teh vojaških obračunih ubiti civilisti za pravosodje se je sicer sestal na učenk in učencev osnovnih šol iz – med njimi so tudi otroci. Da tega, izredni seji, kjer so veliko govorili, občin Makole, Poljčane, Oplotnica kako milijoni ostajajo brez strehe a nič ukrenili. Nobenih konkretnih in Slovenska Bistrica, med njimi jih nad glavo in hrane ukrepov držav- je bilo največ iz Osnovne šole Parti- ter vode, niti ne nih institucij, kaj Pevski zbor Osnovne šole Partizanska bolnišnica Jesen Tinje zanska bolnišnica Jesen Tinje. omenjamo. Tudi Slovesnost, ki so jo pripravi- Toda kdo bo izklopil storiti ob naraš- apokaliptična sve- čanju tovrstnih Ob 80. obletnici začetka delova- te čase in opominjanje na grozote li Združenje borcev za vrednote tovna katastrofa, »mikrofone« uličnim groženj in tudi nja partizanske bolnice Jesen so v vojne ter pomena humanitarnosti NOB Slovenska Bistrica v sodelo- ko bodo mesta na- Domu krajanov in gasilcev Tinje in solidarnosti. Posebej pomembno vanju z občino Slovenska Bistrica, jurišnikom. Policija? nasilja, ni bilo. mesto adventnih e več, pri tem pripravili spominsko slovesnost. pa se mi zdi, da to sporočilo v časih, Osnovno šolo Partizanska bolnišni- luč osvetljevale Ta je prestreljena Š niso bila tako Predsednik krajevne skupnosti Ti- ko smo vsi zaverovani sami vase, ca Jesen Tinje, krajevno skupnostjo eksplozije raket z nje Maksimiljan Tramšek je pou- prenesemo na mlajše rodove,« je še Tinje, Medikohistorično sekcijo z ljudmi, ki jih je osamljena mne- bojnimi glavami, nja, da gre tudi daril pomen ohranjanja spomina poudaril župan. Slovenskega zdravniškega društva ni več znanstvena tja nastavil SDS v pri tovrstnih mi- na dogodke iz druge svetovne voj- Delovanje partizanske bolnice Je- in Društvom univerzitetnih profe- fantastika. - ne in pomembno vlogo Pohorcev v sen priča, kako so partizani tvegali sorjev Maribor, so popestrili nas- letih, ko je bil trikrat tingih za z usta Če odštejemo vo zagotovljeno narodnoosvobodilnem boju. Parti- lastno življenje, da bi pomagali ra- topi Moškega pevskega zbora KUD občasne mafijske na oblasti. Zato svobodo izra- zanska bolnica Jesen, ki je delovala njenim tovarišem in zaščitili civiliste. Oton Župančič Tinje in recitacije obračune, v deželi v pohorskih gozdovih, simbolizira Ohranjanje teh spominov ni le po- ter pevski nastopi učencev Osnov- je naivno misliti, žanja! Načelo- na južni strani Alp ma temu ne gre izjemen pogum, solidarnost in od- klon herojstvu, temveč tudi opomin, ne šole Partizanska bolnišnica Je- oboroženih spo- da naši varnostni ugovarjati. A kje pornost Slovencev proti okupator- kako pomembna sta mir in sočutje sen Tinje. padov sicer (še) ni. eje te svo- ju. »Zelo je pomembno ohranjanje v današnjem svetu. Spomin na bol- Drago Mahorko, organi nadzorujejo so m Toda to ne pome- bode govora? zgodovinskega spomina in prena- nišnico Jesen in druge zgodovinske foto: arhiv ZZB NOB Slovenska ni, da živimo v ne- desničarske modro- V parlamentu šanje vrednot, ki so jih gojili borci kraje na Pohorju nas uči vrednot, ki Bistrica besih. Nasprotno, gredo razprave skoraj vsak dan rumene jurišnike. posameznih po- e vse bolj slancev tudi čez DOGODKI OO ZB NOB Vuzenica smo prič besnim političnim rob strpnega di- bojem, v katerih ne manjka težkih aloga. Toda žalitve, podtikanja, de- Popravilo bolnišnice Svoboda pod Drčo verbalnih kalibrov vse od zmerja- bele laži in druge oblike strupenih nja, podtikanj do lažnih obtožb in jezikov bolj ali manj ostanejo za zadnje čase tudi groženj z nasiljem. zidovi razpravnih dvoran. Nekaj se Člani občinska organizacije ZB Pri tem prednjačijo stranke in sku- jih pojavi v medijih, nekaj jih stran- NOB Vuzenica med drugim po- pine na desni strani slovenske po- ke same širijo na družbenih omrež- nosno skrbimo za urejenost spo- litične arene. Tradicionalne tarče jih. Poslanec ali poslanka zanje minskih obeležij NOB na območju njihovega sovražnega govora so dobi opomin, v slabšem primeru občine Vuzenica. Eno od teh obe- predvsem begunci, Romi, nevladni mu predsedujoči tudi izklopijo mi- ležij je tudi partizanska bolnišnica aktivisti, LGTB in tako naprej. Zdaj krofon. Svoboda na Drčah pod Malo Kopo. so k temu seznamu »sovražnikov Toda kdo bo izklopil »mikrofone« Zgrajena je bila aprila 1945 kot še- ljudstva« spet dodali sodnike in so- uličnim jurišnikom. Policija? Ta je sta in obenem zadnja od Pavčkov- dnice, s čimer janševiki ponavljajo prestreljena z ljudmi, ki jih je tja ih bolnišnic z namenom, da bi ob že videno in slišano mantro iz časa nastavil SDS v letih, ko je bil trikrat morebitni evakuaciji iz dotedanjih sojenja Janši v zadevi Patria. Tok- na oblasti. Zato je naivno misliti, da bolnišnic prenesli vanjo najtežje ra- rat gre za bolj banalen povod: so- naši varnostni organi nadzorujejo njence. Hkrati bi lahko v njej zdra- jenje njihovemu ljubljenemu vodji desničarske modro-rumene jurišni- vili do 15 ranjencev. Gradnja je po- na celjskem sodišču zaradi nepre- ke, ki še zdaleč niso nekakšni vaški tekala v strogi tajnosti. Kljub temu mičninskih malverzacij. S tem so- posebneži, nad katerimi bi zlahka so domačini kmalu izvedeli zanjo, jenjem se ujemajo požig hiše bre- zamahnili z roko. To, da ima SDS vendar je nihče ni izdal. V bolnišni- Med vetrolomom v noči z 12. na streho in poškodovano konstruk- žiškega sodnika, javne objave do- za razliko od drugih strank svojo ci se je zdravilo vsega deset ranjen- 13. julij 2023 se je v orkanskem ve- cijo stavbe. Poškodovana kritina je mačih naslovov sodnikov in sodnic, mrežo svojih ljudi v vseh pomemb- cev, ranjenih v zadnjih bojih za Dra- tru v bližini partizanske bolnišnice bila zamenjana z novo. Stavbo smo ki so sodili v sodnih postopkih zo- nejših državnih in paradržavnih in- vograd, ki jih je vodila Šercerjeva Svoboda podrlo drevo. Padlo je na temeljito očistili ter uredili okolico per Janšo, mahničevsko zmerjanje stitucijah vse do ustavnega sodišča brigada – prinesli so jih, ko je bila streho bolnišnice in poškodovalo in popravili mizo in klopi pred bol- in grožnje sodnikom na spletnih in kmetijske zbornice ter seveda bolnišnica še v gradnji. Zdravila za- stavbo. Poškodovani so bili kritina, nišnico. S pomočjo brigadirjev iz omrežjih. A ni ostalo zgolj pri tem, agresiven medijski in spletni propa- nje so dobivali iz Maribora ter celo ostrešje in stene bolnišnice. Člani MDB Koroške smo uredili pot do štab SDS se je očitno odločil gonjo gandni stroj, je bolj ali manj jasno iz Gradca in z Dunaja. V bolnišnici OO ZB NOB Vuzenica smo naredi- bolnišnice, ki je bila na več mestih zoper sodnike preseliti na ulico. vsakomur, ki vsaj približno sprem- sta bila dva prostora: operacijska li načrt popravila bolnišnice. V prvi uničena ob spravilu podrtih dreves. Konkretno na ulico pred celjskim lja dogajanje. Vprašanje, ki visi v soba in soba za bolnike. Pred bolni- akciji smo hitro po poškodbi odstra- Hvala občini Vuzenica in vsem, sodiščem, z »mitingom pravice«, ki zraku, pa je, ali ima tudi že svoje šnico je nameščen pano s kratkim nili drevo in utrdili stavbo ter jo tako ki ste s svojim prostovoljnim delom po vsej verjetnosti sploh ne bo tudi razgrajaške oddelke, a la SOS (slo- opisom dogodkov iz druge svetov- zaščitili pred nadaljnjimi poškodba- pomagali pri popravilu in ureditvi zadnji iz te serije. venska obrambna straža), podobne ne vojne in opisom osebja, ki je de- mi. V naslednji fazi je letos ekipa partizanske bolnišnice Svoboda! Pustimo ob strani, da bodo prizori zloglasnim Sturmabteilung (SA)? In lovalo v bolnišnici. članov in prostovoljcev obnovila Matjaž Tomažič s tega mitinga šli v arhive zgodovi- če jih ima … 6 december 2024 SPOMINI Slavica Slatnar »Ta beli« očeta pretepli do smrti Slavica Slatnar je bila rojena leta so bile velike količine orožja, streliva mobil redek pojav, a so prestrašeni 1935 pri Brivčevih v Bereči vasi bli- in vojaške opreme. Načrt Italijanov, zbežali nazaj v gozd, ko so zasliša- zu Suhorja v Beli krajini. Doma je da bi z belogardisti vojaško obvlada- li streljanje. V avtomobilih so bili bilo devet otrok. Mama je iz prvega li Gorjance, je propadel. V spomin Nemci, v Suhorju pa so partizani zakona že imela tri otroke, in ko je na to veliko zmago hrvaških in slo- prav takrat imeli neko zasedanje. ovdovela, se je poročila z moževim venskih partizanov, ki je zaustavila Spopad Nemcev z udeleženci ra- bratom Antonom ter z njim imela še širjenje belogardizma v Beli krajini, jonskega partijskega sestanka se je šest otrok. Ko so po vojni zastopni- je občina Metlika 26. november raz- zgodil 21. oktobra 1943. Na ta dan ki tržiških tovarn v Beli krajini iskali glasila za občinski praznik, obenem sta bila smrtno ranjena nekdanji po- delovno silo, se je Slavica leta 1954 pa je to tudi praznik krajevne skup- slanec Anton Kramarič in narodni preselila na Gorenjsko in se zapo- nosti Suhor. Plošče v spomin na par- heroj Martin Južina - Tine. slila v predilnici, saj v bližini doma tizansko zmago so odkrili na kultur- Po kapitulaciji Italije septembra služb ni bilo. Po šihtu pa je za hrano nem domu XIV. divizije 26. novem- 1943 je Bela krajina postala osvo- delala pri več družinah – varovala je Slavica Slatnar, rojena Ambrožič bra 1967. (Vodič po spominskih obe- bojeno ozemlje. Okupatorjevi so- otroke in gospodinjila. V tovarni je oče ponoči po več hlebcev odnesel ležjih na območju KO ZB NOB Suhor delavci, med njimi tudi lastniki trgo- spoznala moža domačina, ki je že v hosto. V župnišču so vedeli, da pri Metliki, 2020) vin, so iz strahu pred maščevanjem nekaj let pokojni. Zdaj skupaj s si- jih ne mara. 10. novembra 1942 je Brat Ivan Ambrožič – partizan (arhiv pobegnili iz Metlike. Ljudje so si v novo družino živi na domačiji v Re- oče šel na njivo z bisago pšenične- tnjah pri Tržiču. Slavice Slatnar) trgovinah prosto nabrali živež in ga zrnja, da bi ga posejal v luknje, drugo blago. Zadnja leta, ko se že težje zamoti ki jih je napravilo bombardiranje. A poskrijejo in umaknejo, nato pa so v z delom, ima več časa za premišlje- so ga skupaj s še nekaj uporniškimi noči s 26. na 27. november napadli Po vojni na delovnih vanje. Čeprav je bila ob začetku voj- fanti ujeli »ta beli« (prišla je tudi ok- okupatorsko-farško gnezdo v župni- akcijah ne stara šele dobrih pet let, se do- repitev z orožniške postojanke Žu- šču. Ob napadu je bila delno poru- V Štrekljevce pri Semiču, mamino godkov živo spominja. V Suhorju so žemberk) in jih privezane na plohe šena tudi šola, tako da so se otroci rojstno vas, je nepričakovano prišla se zadrževali italijanski vojaki. Pos- neusmiljeno pretepali s cepci. Oče- potem zasilno šolali po hišah. večja skupina Nemcev. Domači so tavili so šotor, si pripravljali hrano ta so odvlekli še v lopo pred farovž V šoli in župnišču v Suhorju je bila se ustrašili, kaj bo s partizani, ki so ter se igrali z otroki. Prav nič hudob- in ga naprej zasliševali ter premlatili nastanjena 3. četa 3. bataljona belo- taborili v bližnjem čebelnjaku, pa so ni niso bili. Otrokom so se zdeli prav do smrti. Njegovi kriki so se slišali gardistične Legije smrti. Nadzorova- na skrivaj namignili Slavici, naj jih zanimivi. Ta hudi italijanski povelj- daleč po vasi. Okrvavljeno očeto- la je cesto Metlika–Novo mesto ter gre nemudoma obvestit. Pretvarjala niki so se zadrževali v farovžu, ka- vo truplo, ležeče sredi raztresene- onemogočala stike med slovenskimi se je, da ob cesti išče jagode, in se mor je župnik Janez Raztresen vabil ga žita, so domači našli v grmovju. in hrvaškim enotami NOV. Zato jo jim počasi izmaknila iz vidnega po- fante iz okoliških vasi in jih novačil Prvi se mu je približal starejši sin, je napadel slovensko-hrvaški opera- lja. Uspešno je opravila nalogo, par- v MVAC proti komunistom, a mu jih takrat 17-letni Ivan. Čeprav je bil tivni štab, ustanovljen 24. novembra tizani so se pravočasno umaknili. je uspelo pridobiti le šest, vsi dru- bolj plašnega značaja, se je tedaj 1942 v žumberški vasi Cvetišče. Del Plošča v spomin na napad na Slavica z žarom v očeh pripove- gi so bili trdno na strani narodnoo- odločil, da gre v partizane. Odrasel 13. hrvaške udarne brigade Josip belogardistično postojanko na gasilskem duje, kako so po vojni polni ener- svobodilnega boja. No, ne čisto vsi je v pogumnega, odločnega moža in Kraš je zvečer 26. novembra začel domu v Dolnjem Suhorju pri Metliki (foto: gije, optimizma in medsebojnega – sosedova punca je od Italijanov z vojno srečno preživel. Slavica, ki je napad na postojanko, v kateri je bilo zaupanja delali ure in ure na delov- veseljem sprejela službo: na rampi D. Škodič) bila atova ljubljenka, je za njim leta okoli 170 vojakov. Preostali del hr- nih akcijah, tudi dekleta so gradila, je povzpetniško preverjala dovolil- in leta žalovala. Mama je potem vaške brigade, Cankarjeva brigada nosila zidake, vozila samokolnice nice za vstop v Metliko in izstop iz sama preživljala številno družino. in Vzhodnodolenjski odred so zava- Po kapitulaciji Italije ... na misel ni nikomur prišlo, da bi nje. Po vojni zaradi tega ni imela no- Tudi otroci so morali delati – nabi- rovali napad. Do jutra so postojanko osvobojeno ozemlje moral biti plačan za to, celo tekmo- benih težav. rali so kostanj in zelišča ter nabra- uničili. Večino moštva so partizani Nekega jesenskega dne, ko so Slavi- vali so med sabo, kdo bo več nare- Slavkin oče Anton je bil zaveden no prodajali pred cerkvijo Pri treh zajeli, med njimi osem belogardis- ca in drugi otroci s košarami kosta- dil in dlje zdržal. Težko razume se- in delaven aktivist ter je skrbel, da farah. tičnih organizatorjev; komandanta nja prihajali iz gozda, so zagledali danje čase, ko vsak gleda samo na so partizani v gozdu redno dobivali Po tem dogodku so partizani 3. bataljona kapetana Dobrivoja Va- kolono avtomobilov, ki se je valila z svojo korist. živež, čeprav jim je tudi doma trda (Cankarjeva brigada in hrvaški par- siljevića - Iztoka je partizansko so- Vahte proti Suhorju. Bili so prijetno predla. Ko je mama spekla kruh, je tizani) obvestili domačine, naj se dišče obsodilo na smrt. Zaplenjene vznemirjeni, saj je bil takrat avto- Mira Hladnik DOGODKI Košuta v Storžičevi grapi Srečanje za spomin in opomin TO SI MU DOLŽAN Gorenjski in Kokrški odred, ki sta Ambulanto »Košuta« je Gorenjski delovala na območju pod Storži- odred imenoval »F«, nato so jo v Za koga naj preplezam čem, sta se odločila, da zaradi po- Kokrškem odredu preimenovali v vse te višine? večanega števila partizanskih sku- ambulanto »A« in jo obenem zdru- Star sem pin in terencev na tem območju žili z ambulanto »G« , ki je delovala in noge me ne nesejo več! zgradijo več sanitetnih ambulant na severni strani Storžiča. Kot koda – bolnišnic in da se aprila 1944 pa je bila Košuta tudi označena s Za koga naj pretečem postavi sanitetna baraka, je sporo- številko »666«. Kraj, to mesto se vse te daljave? čil glavni partizanski zdravnik dr. danes imenuje Kisovec, neposred- Srce je utrujeno Edvard Pohar. Na to območje pod no pokopališče ambulante Košuta, Storžičem nad vasjo Bašelj je pos- grobovi šestih umrlih ranjencev pa in ne zmore več! lal svojega kurirja Zorota z nalogo, se imenuje pod Kališko skalo. da tam poišče ljudi za gradnjo in Barako, ki je na današnji lokaciji, Za koga naj se poženem najprimernejši kraj, kjer naj bi pos- so v letu 1973 na novo postavili kot v neznano? tavili leseno barako za ambulanto. spominsko obeležje spominjanja Moje misli so utrujene, Prvi izbrani kraj je bil zaradi bližine na delovanje partizanske bolnišni- počasne in okorne so! vasi in opozorila domačinov o ne- ce Košuta. Opremili so jo po ustnih varnosti zaradi prisotnosti in grad- izročilih in delnih skicah. Košuta je Za koga vendar? nje okupatorskih vojaških naprav imela v osnovi štiri ležišča in pog- opuščena. rad za težje ranjence. Ob tej bara- Za svoj rod, Nato so izbrali novo lokacijo v ki pa so bili postavljeni tudi šotori, to si mu dolžan! grapi pod Bašeljskim sedlom. 15. pokriti in zamaskirani z vejevjem in aprila leta 1944 je prišel na stro- smrekovim lubjem. V ta šotorska kovni ogled dr. Edvard Pohar in 19. bivališča so nameščali lažje ranjen- Jože Sevljak aprila je ambulanta že sprejela prve ce, v veliki meri pa so služili za in- nato pa je prišla bolničarka Marica Izjemnega pomena sta sporočilo in ranjence. Že prvo noč je v ambu- frastrukturo: kuhinjo, osebje, sani- Hojkar - Aleksandra. zapis, da so ranjene partizane z ve- lanti umrl tudi prvi hudo ranjeni tarne namene, sušilnico. Slavnostni govornik Franc Ekar likim tveganjem hodili medicinsko borec. Po prvem maju se je osušil Ob jubileju pa ne smemo poza- je v nagovoru ob 80. obletnici ure- oskrbovat in zdravit tudi zdravniki studenec, obenem pa je prišlo tudi biti na osebje bolnišnice , ki je bilo ditve ambulante poudaril, da je ve- Viktor Valič iz Preddvora, Karel Pe- B E S E D A obvestilo o nameravani nemški haj- izpostavljeno nevernostim, da jih liko vlogo v vojnem času odigrala trič in Jože Bohinjc iz Cerkelj, Vla- ki na tem območju. Premestitev odkrijejo, pa tudi infekcijskim obo- bolnišnica Golnik, ki je bolnico Ko- dimir Premrov iz Tržiča ter iz Kra- ambulante Košuta na drug kraj, na lenjem. Vodja ambulante je bil Vin- šuta oskrbovala z zdravili in me- nja Josip Bežek, Božidar Fajdiga in višje mesto v isti Storžičevi grapi, ko, politkomisar pa Marijo. Za os- dicinskim sanitetnim materialom, Stanko Škulj. postavitev in vselitev v novo bol- krbovanje ambulantne bolnišnice je zdravniki in medicinske sestre pa www.svobodnabeseda.si nišnico je bila že 31. maja 1944. bila odgovorna partizanka Marina, so pomagali tudi s svojim delom. Franc Ekar december 2024 7 GEOPEDIJA Partizanski spomeniki (35) KOMENTAR Nasilje že pred vojno V zbirki partizanskih spomenikov TU STA MED 24. IN 25. 4. 1929 POD Šelovi grapi in spominskem parku na Geopediji (ta zdaj vsebuje 8550 HUDIM pri Svetem Duhu na Ostrem Vrhu. obeležij) naletimo tudi na nekate- NASILJEM OROŽNIKOV PREŽIVELA Tisto na Šelovi domačiji je skoraj ra obeležja, ki se nanašajo na čas POSLEDNJO NOČ ŽIVLJENJA VO- DILNA razpadlo, reliefna slika je zabrisana, Dr. France Križanič pred drugo svetovno vojno ali tik FUNKCIONARJA KPJ ĐURO ĐAKO- črke so nečitljive. Tudi spomenik v po njej. V partizanski zbirki so se VIČ IN Šelovi grapi je v slabem stanju. znašli, ker se navezujejo na vojni NIKOLA HEČIMOVIČ. Domačini so mi povedali, da so Krepitev osnov čas, in so se zato brez zadržkov pred osamosvojitvijo za obelež- obravnavali med partizanskimi. BORCI 3. BATALJONA POHORSKE- ja skrbeli pripadniki teritorialne Posvečeni so bili delavskim štraj- GA ODREDA SO obrambe in JLA. Po novem bi mo- za gospodarski razvoj kom in komunistični partiji pred 9. 9. 1944 RAZOROŽILI POSADKO OKUPATORJEVE rale bdeti nad njimi krajevne skup- vojno, po vojni pa mladinskim de- OROŽNIŠKE POSTAJE V SELNICI. nosti oz. občine, vendar ponekod lovnim akcijam in prehodu tovarn tega ne počnejo. redstavljajmo si večje omogočilo preživeti veliko zmanjša- v delavsko last. Nekoč bomo ta 24. aprila 1929 sta dva orožnika iz Časopisi so se razpisali o smrti Pposestvo, recimo grunt, nje bančnih kreditov (upad za 12,3 obeležja prestavili v poseben sloj, Zagreba do Šelove kmetije na Veli- dveh revolucionarjev na meji, v na katerem vsako leto milijarde evrov ali 58 odstotkov med dotlej pa naj na zemljevidu pričajo kem Boču nad Selnico (št. 35, 2353 domačih so objavili uradno policij- dela več kmetov delav- julijem 2010 in septembrom 2016), o povezanosti narodnoosvobodil- Sv. Duh na Ostrem Vrhu) prived- sko poročilo, v tujih pa so govorili o cev, ki vsako leto upo- ki ga je s pretiranimi zahtevami gle- nega in socialno revolucionarnega la vklenjena Đakovića in Hečimo- naklepnem uboju in ogorčeno ob- rabljajo boljše kmetij- de kapitalske ustreznosti poslovnih gibanja. vića. Tu je stanoval Karel Ledinek, sojali šestojanuarsko diktaturo. Zlo- ske stroje. V tem procesu se bo zelo bank in zavarovanja kreditov doseg- Stojim pred nekdanjo orožniško ki je vzdrževal partijske zveze čez čin je organiziral šef zagrebške po- hitro zgodilo, da dodaten kmet dela- la Banka Slovenije. postajo na Mariborski 45 v Selnici mejo. Orožnika sta preiskala hišo, licije Janko Bedeković. 28. aprila je vec in dodaten kmetijski stroj – kapi- Vlaganj v raziskave in razvoj so ob Dravi. Od tod so jugoslovan- da bi našla ilegalno partijsko lite- avstrijska komisija ugotovila, da sta tal – ne bosta več prispevala k pove- leta 2023 v Sloveniji znašala 1,4 mi- ski orožniki leta 1929 na severno raturo, vendar brez uspeha. bila ubita na avstrijski strani meje in čanju pridelka, tudi če bodo enake lijarde evrov ali 2,1 odstotka bruto državno mejo odpeljali revoluci- Jetnika sta odpeljala nazaj v Sel- potem trupli premeščeni vsako na vremenske razmere oziroma enaka domačega proizvoda – bruto druž- onarja Đura Đakovića in Nikolo nico in tam so ju na orožniški po- drug kraj potoka na jugoslovanski letina. Govorimo o zakonu padajo- benega proizvoda (vrednost na novo Hećimovića ter ju tam pokončali staji mučili. Naslednji dan so se strani. Mlako krvi na kraju smrti sta če donosnosti (Thomasa Malthus, ustvarjenih dobrin). Vlaganja v R&D »zaradi poskusa bega«. 42-letni spet odpravili na Šelovo kmetijo, orožnika prekrila s suhim listjem. 8. Esej o prebivalstvu in načelo popu- so bila lani nominalno 13,5 odstot- Đaković je bil organizacijski se- od tam pa v Šelovo grapo v bližini maja so pri obdukciji ugotovili, da lacije, 1798). Delovanje tega zakona ka, realno pa blizu 6 odstotkov viš- kretar Komunistične partije Ju- državne meje, tam naj bi pokazala sta bila pred smrtjo mučena in od odpravimo, če ljudje na našem po- ja kot leta 2022. Kratka primerjava goslavije, 28-letni Hećimović pa zakopano literaturo. Tu sta ju oro- blizu ustreljena. sestvu delajo še kaj drugega in se ne razvojne dejavnosti leta 2023 s tisto je bil tajnik mednarodne Rdeče žnika ustrelila. Policija je razširila Ubita jugoslovanska revolucio- ukvarjajo le s kmetijstvom. Za to pa iz obdobja ekstenzivne gospodarske pomoči. lažno novico, da sta bila ubita pri narja so pokopali pri Sv. Duhu na potrebujejo znanje, ki ga prilagodi- rasti leta 2008 kaže, da je bilo leta Obeležje na stavbi je v slabem poskusu pobega čez mejo. Ostrem Vrhu. Leta 1949 so posmr- jo in pretvorijo v veščine in sposob- 2023 za 4861 ali 69 odstotkov več stanju, pod njim je posajen zgodnji Slovenska obeležja revolucionar- tne ostanke Đura Đakovića prenesli nosti za proizvodnjo različnih izdel- raziskovalcev, vlaganja v raziskave paradižnik. Na obeležju je plošča z jema so na Šelovi domačiji, Kor- v grobnico na Kalemegdanu v Be- kov ali ponudbo storitev. Znanje se in razvoj pa so se v tem obdobju re- obrisom njunih obrazov, ki se po- monovi domačiji (Gaj nad Maribo- ogradu, posmrtne ostanke Nikole iz generacije v generacijo povečuje alno povečala za 63 odstotkov. javlja kar na treh njima posvečenih rom 23, 2354 Bresternica), kjer sta Hećimovića pa v Zagreb. in zanj se je uveljavil termin človeški Zadnji podatki Statističnega urada obeležjih. se jetnika ustavila na poti v smrt, v Stane Gradišnik kapital (Theodore Shultz, Investicije Republike Slovenije o gospodarski v človeški kapi- rasti in njeni sta- tal, 1961). Vlaganj v raziskave in bilnosti kažejo, Učinkovitost da je bil v prvih uporabe znanja v razvoj so leta 2023 devetih mese- proizvodnji omo- gočajo vlaganja v Sloveniji znašala cih leta 2024 slovenski bruto v raziskave in 1,4 milijarde evrov družbeni proi- razvoj. V očitni zvod za 2,2 mi- obliki je to vrsto ali 2,1 odstotka bruto lijarde evrov ali vlaganj prvi za- čel Thomas domačega proizvoda slabih 5 odstot- Proslava v čast 40. obletnice KPJ v Duhu kov, realno pa na Ostrem Vrhu 1959 Edison, ko je v le za dober od- podjetju General Electric Company stotek večji kot pred letom. Pri tem ustanovil laboratorij za raziskave in se je dodana vrednost v informacij- razvoj. Pomen kombinacije znanja skih in komunikacijskih dejavnostih in sredstev, namenjenih raziskavam realno povečala za 5 odstotkov, pri in razvoju za dvig blaginje, je v teo- Spominski park pri Sv. Duhu na Ostrem Slabo ohranjena plošča na Šelovi domačiji, poslovanju z nepremičninami in v riji endogene gospodarske rasti prvi predelovalnih dejavnostih po 3 od- Vrhu Veliki Boč 35 obdelal Paul Romer (Rastoči donosi stotke, v gradbeništvu pa je upadla in dolgoročna rast, 1986), za poja- za 4 odstotke. Ankete o gospodarski snitev konkurenčnosti danega naro- klimi (pričakovanja direktorjev) ne dnega gospodarstva pa v svoji novi kažejo, da bi se v prihodnjih mese- trgovinski teoriji Paul Krugman (Po- cih napovedovalo znatnejše poslab- Pri Kormonovih se je na poti v smrt 24. 4. noven razmislek o mednarodni me- šanje gospodarske dejavnosti. 1929 ustavil korak vodilnih funkcionarjev njavi, 1990, in Ali nova trgovinska V tretjem četrtletju 2024 je bilo KPJ, Đura Đakovića in Nikole Hećimovića. teorija zahteva novo trgovinsko po- v Sloveniji 992.000 delovno aktiv- Tu je bila tudi postojanka NOB. litiko, 1992). nih in 46.000 ljudi brez dela (tudi Statistični urad Republike Sloveni- če upoštevamo neformalne oblike je spremlja uvajanje človeškega ka- gospodarske dejavnosti). Z anketo pitala ter investicij v raziskave in ra- ocenjena stopnja je dosegla 4,4 od- zvoj na letni ravni. Zadnji podatki so stotka. Število delovno aktivnih se je za leto 2023, ko se je število delovno zadnje leto povečalo za tisoč, števi- aktivnih z višjo ali visoko izobrazbo lo iskalcev zaposlitve pa za 6000 (15 (kazalnik človeškega kapitala) pove- odstotkov), kar kaže na vstopanje Spomenik Đakoviću in Hećimoviću v Šelovi grapi je v slabem stanju. čalo za 6911 ali dobra 2 odstotka. novih skupin ljudi na trg dela. Celotno povečanje števila delovno Inflacija se je od aprila do oktobra aktivnih v letu 2023 izvira iz anga- 2024 umirjala, novembra pa zno- Čas s krvavim žiranja dodatnega človeškega kapi- va pospešila. V tem mesecu so bile tala. Pogled nazaj kaže, da se je med cene življenjskih potrebščin kar za Plošča na pročelju nekdanje orožniške letoma 2005 in 2023 število delovno 1,7 odstotka nad primerljivo ravnjo postaje v Selnici ob Dravi obrazom aktivnih s končano višjo ali visoko prejšnjega leta. Do največjega pos- izobrazbo povečalo za 172.958 ali še labšanja je prišlo pri cenah stanova- enkrat več, njihov delež v skupnem nja, vode, električne energije, plina in Čas s krvavim obrazom. številu delovno aktivnih pa je z 21 drugih goriv, cenah zdravstvenih sto- odstotkov zrastlo na 36,5 odstot- Čas z mrtvaško lobanjo. ritev, cenah oblačil in obutve ter pri ka. Angažma človeškega kapitala je cenah hrane in brezalkoholnih pijač. Čas, ki nas drobi. enakomerno naraščal tudi v obdob- V prvih treh četrtletjih 2024 je bil Kako naj postanem kamen, ju finančne krize 2009–2013, ko se slovenski izvoz blaga in storitev za če sem le gruda je skupno število delovno aktivnih 1,5 odstotka večji kakor v enakem drobljive prsti. zmanjševalo. Slovenskemu gospo- obdobju lani in za skoraj 9 odstotkov darstvu je rast človeškega kapitala večji od uvoza. Na tekočem računu Miha Klinar, skupaj s sicer nihajočim povečeva- plačilne bilance smo imeli 2,6 mili- Nikola Hećimović Đuro Đaković januar ali februar 1942 na Jesenicah njem investicij v raziskave in razvoj jarde evrov presežka. 8 december 2024 V SLIKI IN BESEDI Ljubljana: ben člen zavezniškega boja proti nacifašizmu, zato smo dolžni spoštovati partizani so bili osvobodilna vojska zavezništva Združenih narodov in Tudi letos smo se v Ljubljani zbrali na kraju spominov na 24 talcev, me- ta skupni boj za svobodo in mir. samo partizani so se borili za svobodo svojega naroda. ščanov Ljubljane in aktivistov Osvobodilne fronte, ki jim ni bilo vseeno za L. Š. Letos 15. marca je minilo 80 let od ustanovitve prve VDV-brigade v Do- svobodo domovine. K spomeniku smo ob pozdravu častne straže Slovenske lenjskih Toplicah. Njeni nalogi sta bili boj proti peti koloni in sodelovanje vojske, kvinteta trobil orkestra Slovenske policije in številnih praporščakov Golišče: proti oboroženemu sovražniku. Že 27. marca 1944 se je proti jutru v Topli- položili cvetje. Letos pa smo vse izrečene besede, misli in pesmi posvetili cah vnel hud boj med Belokranjskim odredom ter domobranci in Nemci na tudi Vidi Janežič - Lučki, narodni herojinji, ob 80. obletnici njene mučeniške drugi strani. Okoli dveh popoldne se je sovražnik začel umikati iz Toplic, smrti v ljubljanskih zaporih 6. oktobra 1944. Tako kot 24 talcev je tudi ona za njimi pa so ostali štirje mrtvi partizani in med njimi tudi komandant pustila pečat na naši zgodovini, ki bi se lahko obrnila popolnoma drugače, Belokranjskega odreda Slavko Ograjenšek - Iztok. Večer prej je nastopil na če ne bi bilo tako odločnih in kljubovalnih ljudi, ki so ponosno zrli smrti v partizanskem mitingu v Zdravilišču s pesmijo. s katero je poslušalce spravil oči in se niso uklonili krutosti okupatorja in nemočnemu gnevu izdajalcev v smeh. Ob koncu se je pošalil, naj ga Topličani nikakor ne pozabijo, če bo domačega naroda. Tudi slavnostni govornik Branko Kromar, predsednik KO v boju padel. Kakor da bi slutil … Nismo ga pozabili in smo se mu oddolžili ZB Majde Vrhovnik, je spomnil še na eno pogumno dekle, narodno heroji- s pesmijo Krvavo seme, ki je nastala v marcu 1944 v Dolenjskih Toplicah. njo Majdo Vrhovnik, po kateri se še vedno imenuje osnovna šola v središču Tretji del naše slovesnosti je bil namenjen krizi, v kateri se je znašel svet. Ljubljane. Majdo Vrhovnik so ustrelili 5. maja 1945 nekje pri Celovcu in še Znova so ogrožene vrednote, kot so svoboda, dostojanstvo, človekove pra- danes ne vemo, kje je pokopana. vice, solidarnost. Puške pokajo, grmijo topovi, švigajo rakete, rušijo se do- movi in umirajo ljudje tam v Palestini, v Ukrajini, v Libanonu … Vsem tam umirajočim smo se poklonili s palestinsko revolucionarno pesmijo Če mo- 25. oktobra sta KO ZB za vrednote NOB Jevnica in Kresnice v športnem ram umreti. V programu so sodelovali MePZ Dolenjske Toplice s pesmimi parku vrh Golišč pripravili tradicionalno slovesnost v spomin na žrtve zlo- V tihi noči, Padel je padel in Prečuden cvet. Darko Šenica, član Veselega činov, ki so se pred 80 leti zgodili v teh krajih. Takrat so gorele domačije teatra, je recitiral pesem To moramo vedeti, Dušan Luthar pa Če moram z gospodarskimi poslopji vred. V poslopjih pa so zgoreli ljudje, med njimi umreti. Učenec naše šole Klemen Bučar je prebral stihe Mance Košir Kres tudi otroci, najmlajši je imel komaj šest let. Do tedaj so pripadniki zloglasne in Prižgal bom svečko, njegov brat Janez pa Pavčkovo Mami partizanki in nemške SS-divizije požgali deset domačij in v njih je umrlo 15 žrtev. To se je Krvavo seme. Slovesnost je vodila Marija Andrejčič. zgodilo v Zgornji Jevnici, Goliščah in na Kresniškem Vrhu. Helena Miša Kulovec Slovesnosti so se udeležili učenci z učiteljicami podružničnih osnovnih šol iz Jevnice in Kresnic. Učenci obeh šol so se med pohodom, ki je trajal sla- Gradec: bi dve uri, ustavili pri spomenikih in se poklonili padlim borcem in žrtvam, Ob dnevu spomina na katerih imena so vklesana na njih. Vse navzoče je pozdravil podpredsednik mrtve je bila 26. oktobra V svojem nagovoru je Branko Kromar poudaril temeljne vrednote, za katere KO ZB Jevnica Lado Obolnar. Prav tako je vse navzoče pozdravil župan obči- na osrednjem pokopališču se še danes zavzemamo v Zvezi borcev. To so svoboda, enakost, bratstvo ne Litija Franci Rokavec. Slavnostni govor je imel Štefan Trebec, proslavo pa v Gradcu komemoracija in človekove pravice, predvsem pa sta na prvem mestu vrednoti miru in je povezovala Lidija Vidic. Program letošnje prireditve so oblikovali učenci pred mednarodnim spo- mirnega sožitja med narodi in državami. In to so vrednote, ki so bile po obeh podružničnih šol pod vodstvom mentoric, Mešani pevski zbor Miha menikom žrtvam naciz- drugi svetovni vojni zapisane tudi v Ustanovni listini Združenih narodov z Vahna pod vodstvom Natalije Šuštar in Lidija Vidic. Proslave so se udeležili ma druge svetovne vojne. besedami: »Mi, ljudstva združenih narodov, smo odločeni, da obvarujemo tudi krajani obeh krajevnih skupnosti in člani Zveze borcev. Spominsko slovesnost je prihodnje rodove pred strahotami vojne ... in moramo v te namene združiti Bojan Cimerman pripravilo Združenje borcev svoje moči, da ohranimo mednarodni mir in varnost!« za vrednote NOB Pesnica, Meta Verbič Ljubljana, Vevče: udeleženci pa so prišli še iz Ruš, Lovrenca na Pohorju, Sežana: Slovenske Bistrice, Oplotni- Delegacija Vsedržavnega združenja partizanov Italije (VZPI, ANPI) iz občine ce, Lenarta, Cerkvenjaka in Škocjan ob Soči (San Canzian d'Isonzo), ki jo je vodil Sergio Cosulo, je konec Maribora. oktobra obiskala Vojaški muzej Tabor Lokev, po katerem jih je popeljal la- Spomenik je delo podjetja stnik muzeja in sežanski častni občan Srečko Rože, letošnji prejemnik Valva- Granit iz Oplotnice, obli- sorjevega priznanja za sodelovanje z več slovenskimi muzeji pri ohranjanju koval ga je arhitekt Boris kulturne dediščine. Ker je občina Divača že od leta 2016 pobratena s to ita- Kobe, odkrit je bil 1. novembra 1961. Na njem je vklesanih 2516 imen lijansko občino v Furlaniji, jih je sprejel nekdanji direktor občinske uprave žrtev nacizma, od tega 1213 Slovencev, 374 talcev iz celjskega Starega pi- Divača Iztok Felicjan, ki zdaj opravlja funkcijo direktorja občinske uprave v skra, 661 talcev iz mariborskih zaporov, med njimi 65 borcev Pohorskega občini Komen. Seveda se je srečanja razveselil tudi predsednik Združenja bataljona. Druge žrtve so iz Šoštanja, Trbovelj in Gorenjske. Tu počiva tudi borcev za vrednote NOB Sežana Bojan Pahor. Glede na to, da ima interpre- zverinsko obglavljenih 45 dezerterjev iz nemške vojske. Prav tako najdemo tator kulturne dediščine Srečko Rože, ki je tudi častni član komenske bor- na spomeniku imena več ubitih narodnih herojev. čevske organizacije in veteran vojne za Slovenijo, bogato in neprecenljivo Na Papirniškem trgu je potekala spominska komemoracija v spomin pad- Slavnostna govornica Jelka Krašovec, predsednica Pokrajinskega sveta ZB zbirko ne samo vojaških, ampak tudi arheoloških in etnoloških eksponatov, lim borcem NOB. Prireditev je potekala pred spomenikom padlim. Tam so NOB Podravja in Združenja borcev za vrednote NOB Pesnica, se je v govoru se zbrali člani Krajevne organizacije (KO) Združenja borcev Vevče - Zgornji dotaknila današnjega nerazumnega poveličevanja domobrancev in drugih Kašelj, domačini in drugi obiskovalci, da so počastili spomin na tiste, ki so nacističnih pomagačev. Njihovo dejanje zapriseči se okupatorju in z njim za domovino žrtvovali svoje življenje. sodelovati zagotovo ni bilo domoljubno dejanje, temveč najtemnejši madež Nagovor je imel predsednik KO Marko Alauf. Poudaril je pomen ohranjanja naše preteklosti, ki nikoli ne more biti del naše državotvorne zgodovine. spomina na borce in opozoril na potrebo po prenašanju vrednot narodnoo- V kulturnem programu je sodelovala tudi Marjetka Popovski, pevka par- svobodilnega boja na mlajše generacije. V govoru je kritično predstavil tudi tizanskih in domoljubnih pesmi iz Izole. Delegacije so k spomeniku, na ka- zdajšnji politični položaj, ko prihaja do poskusov potvarjanja zgodovine. terem je v enajstih jezikih zapisano »Čuvajte svobodo in mir, kajti dali smo Komemoracijo je s čutno interpretacijo pesmi Padlima tovarišema pope- zanjo življenja«, položili vence in cvetje. Spominsko slovesnost je s svojo stril Luka Orlič. Ob prisotnosti praporov KO Vevče - Zg. Kašelj, PGD Zgornji prisotnostjo zaznamovalo tudi 11 praporščakov. Kašelj in PiGD Papirnica Vevče so slovesnosti dodatno težo dali gasilci PGD S. B. Zgornji Kašelj, ki so bili v častni straži. Žalno koračnico je izvedel Papirniški pihalni orkester Vevče. Na spomeniku, Predoslje: ki nosi besede Za delo živeli, za narod umrli, ostali med nami, so vklesana KO ZB za vrednote NOB Britof - Predoslje je 24. oktobra 2024 priredila žal- so se dogovorili, da se pripravi razstava o napadu italijanskih okupatorjev imena 78 padlih, spomin nanje pa ostaja živ v srcih domačinov. no slovesnost ob dnevu spomina na mrtve pred spomenikom padlim bor- na Kraljevino Jugoslavijo leta 1941, da bi se prebivalci podrobno seznanili Žiga Novak, foto: Luka Orlić cem v drugi. svetovni vojni na pokopališču v Predosljah. Predsednik KO je z zgodovino tega obdobja. v uvodnem nagovoru pozdravil vse prisotne. Nato je ob častnem pozdravu Olga Knez Dolenjske Toplice: praporščakov pozval delegacijo, da položi cvetje in prižge sveče. Z minuto molka so se vsi prisotni poklonili v spomin vsem padlim borkam in borcem Dobrna, Vojnik: v narodnoosvobodilnem boju, vsem žrtvam fašističnega in nacističnega na- V dneh, ko smo se spominjali umrlih, se je Združenje borcev za vrednote silja, ter pripadnikom milice in teritorialne obrambe, padlim v osamosvojit- NOB Vojnik - Dobrna odločilo, da ob pomniku umrlim zavezniškim letalcem veni vojni za Slovenijo leta 1991. po strmoglavljenju njihovega letala februarja 1944 posadi drevored prija- V nadaljevanju je sledil krajši kulturni program, v katerem so sodelovali teljstva. Ob pomniku na ta dogodek so učenci skupaj z odraslimi posadili učenke in učenci Osnovne šole Predoslje pod vodstvom svojih učiteljic. Po deset visokodebelnih jablan starih slovenskih sort. Za vsakega člana posad- recitacijah partizanskih pesmi je nastopil še šolski pevski zbor. ke tega zavezniškega letala je namenjeno po eno drevo. Žalna slovesnost se je nadaljevala z govorom Martine Prusnik, predsedni- ce krajevne skupnosti Britof. »Spoštovani prisotni, se še vprašamo kaj so naše vrednote? Vemo, kdo je zaslužen za dostojno življenje, ki ga živimo danes? Prav in dostojno je, da se spominjamo naših prednikov in počastimo njihova dejanja, ki so jih plačali z najbolj plemenito stvarjo, s svojim življenjem. Žrtve boja so bili S spominske prireditve v Dolenjskih Toplicah tisti, ki so se borili proti okupatorju in se niso vdali v usodo. Prav je, da smo ponosni na njih, saj je plačilo z življenjem najbolj plemenito dejanje, V tem tihem jesenskem času, polnem listov vseh barv in oblik, pa sonca, ki ga lahko storimo za nadaljnje rodove. Hvaležni smo jim, da so bili v boju dežja in meglic, smo 30. oktobra pripravili slovesnost ob dnevu spomina na uspešni in so nam izborili svobodno državo, slovenski jezik in slovensko mrtve. Potekala je nekako v treh delih. Najprej smo se spomnili vseh tistih, ozemlje, kot je pred okupacijo bilo. Nikoli pa ne smemo pozabiti, da se je to ki vstopili v naše življenje in nam zapustili neizbrisen pečat in vseh, ki so dogajalo le slabih 80 let nazaj,« je med drugim povedala. kakor koli začrtali ali zaznamovali naše življenje. Dan spomina je tudi dan, Po zapisanih besedah našega pesnika, Mateja Bora, pa se lahko vprašamo, da se spomnimo vseh, ki so umrli za domovino, za narod, jezik in svobodo. kaj se je v 30 letih spremenilo. Na slovesnosti so poleg članov Združenja sodelovali tudi osnovnošolci iz K spomeniku padlim je delegacija, v njej so bili župan Franci Vovk, predse- »Prerokovati o prihodnosti je tvegana stvar. Ekološka kriza na planetu je Socke in Dobrne, ki so nastopili z recitacijami in glasbenimi točkami. Pred- dnik borcev za vrednote NOB Avgust Bradač in član Cveto Zupančič, položila takšna in tako prepletena med seboj, da jo lahko rešuje samo vse človeštvo sednica območnega odbora Združenja za vrednote NOB Andreja Stopar je cvetje. Čeprav nekateri hočejo spreminjati resnico o narodnoosvobodilnem s skupnim nenehnim in usklajenim prizadevanjem. Pravim rešuje. Ali lahko v priložnostnem nagovoru povedala, da je bila partizanska vojska pomem- boju, je resnica le ena sama, kot pravi zgodovinar dr. Martin Premk: samo tudi reši, to je že drugo vprašanje ... december 2024 9 V SLIKI IN BESEDI Knežak: Nemci, domačini v okolici taborišča, so vse taboriščnike neprijazno gledali, Predstavniki srbskega narodnega sveta na Hrvaškem so se 9. novembra saj niso nič vedeli o tem, da njihova država po Evropi preganja ljudi iz nji- zbrali pred spomenikom 7. banijski udarni diviziji NOVJ v Knežaku, kjer so hovih domov in njihovih dežel. se poklonili borcem in njihovemu prispevku v boju proti fašizmu. Dogod- Na srečo Dacarjeva družina ni bila izgnana v taborišče smrti niti niso ka se je udeležila delegacija predstavnikov hrvaških antifašistov ter članov nobenega otroka Nemci ukradli. Sta pa izjavi sina Antona in hčerke Marte srbskih organizacij iz Hrvaške. Zbrane je v Knežaku sprejel predsednik Zdru- opisani v knjigi Ukradeni otroci, kar nam pove, da bi se vse lahko obrnilo ženja borcev za vrednote NOB Ilirska Bistrica Stanislav Zver. drugače. Dacarjevi otroci so v Nemčiji morali delati na kmetijah, Dacarjeva žena pa v gostilni, kjer je tudi bivala. Le občasno je smela obiskati otroke. Najmlajša hčerkica Marta je bila stara šele šest let. Morda so vsaj deloma zanjo lahko poskrbeli starši Jožefa Dacarja. Starejši otroci so poleg dela morali obisko- vati nemški pouk pod vodstvom stroge učiteljice. Pogosto so bili kaznovani s šibo po prstih, saj so se otroci dobro zavedali, da so v sovražnikovi deželi, Človeštvu pa grozi seveda tudi atomski sodni dan. Ne vem, kaj naj rečem, katere vojaki so ubili njihovega očeta, zato tudi nemščine niso marali. Za ali je bila nevarnost večja še za časa hladne vojne med dvema velesilama prekrške so bili zaprti v temnici pod stopnicami, včasih tudi po več dni ali je večja danes, ko je na svetu le ena resnična velesila, poleg nje pa vrsta skupaj. držav, ki že imajo atomske bombe ali jih bodo kmalu imele. Tragična ironija Po vojni so se Dacarjevi otroci brez mame vrnili domov. Spremljali so jih pa je, da smo se vsa leta po drugi svetovni vojni bali tretje, ki bo atomska, stari starši. A njihova hiša v Nošah pri Črnivcu je bila že zasedena, zato so dočakali pa srednjeveško klanje.« otroke razdelili med družine in v internat. V Nemčiji je ostal le brat Ciril, ki Vir: (Matej Bor, človek, ki je videl naprej (gorenjskiglas.si), Marjana Ahačin, se ni hotel ločiti od materinega groba, imel je pa tudi srečo, da je delal pri GG, 16. 10. 2023) V slovesnem delu so delegacije položile cvetje in sveče pred spomenik 7. dobrosrčni kmetici. S. B. banijski udarni diviziji, ki ga je avtor Stanislav Mišić zasnoval v Baniji. Spo- Takih žalostnih usod mladih družin je bilo na Gorenjskem in v Sloveniji ter menik priča o začetku herojske poti 7. divizije. Dogodku je dala poseben v Evropi nešteto. Po vojni smo verjeli, da je politike in vse druge zgodovina Gorišnica: pečat prisotnost prapora ZB za vrednote NOB Ilirska Bistrica. Spomenik, ki učila in izučila v miroljubno prebivalstvo našega planeta. Kako zmotno! Občinska organizacija ZB se nahaja ob cesti od Pivke proti Ilirski Bistrici, je posvečen zgodovinskemu Danes se usoda nesrečnih družin ponavlja. Zato je poklon našim talcem Gorišnica je v sodelovanju z pohodu divizije, ki je bila ustanovljena v Baniji in končala svoj boj prav v hkrati poklon mnogim pobitim po svetu. Ne smemo pozabiti! občino Gorišnica in Prosvet- Knežaku. Na spomeniku so zapisane besede književnika Milana Nožinića, ki Mira Stušek nim društvom Ruda Sever pričajo o največjih vojnih preizkušnjah te enote, o bitkah na Neretvi, Sut- pripravila ob dnevu spomi- jeski in drugih legendarnih bojiščih, kjer so borci tvegali življenja za osvo- Preddvor: na na mrtve slovesnost pri boditev Jugoslavije. Dogodek je bil obogaten s tovariškim druženjem, ki je V počastitev spomina na padle partizane, borce, talce in ilegalce v času spomenikih na pokopališču. sledilo komemorativnemu delu. narodnoosvobodilnega boja je delegacija ZB Preddvor ob dnevu spomina Slavnostni govor je imel Žiga Novak na mrtve 29. oktobra položila cvetje, vence in prižgala sveče na obeležjih v Jurij Cvitanič, praporščak Kokri, kjer je zapisanih 40 imen padlih in žrtvovanih domoljubov, na Zgornji ZB za vrednote NOB Ptuj in Kobarid, Benečija: podpredsednik ZB Gorišnica. Potem ko smo si lani ogledali Rezijo, sta KO ZB Kobarid in Društvo upokojen- Slovesnosti so se udeležili: cev Kobarid v sredini oktobra organizirala izlet v Beneško Slovenijo. Spoz- župan Borut Kolar, predse- navali smo njeno kulturno zgodovino in prečudovito pokrajino, lepo vreme, dnica ZB za vrednote NOB ki nas je spremljalo vso pot, pa je še pripomoglo k uspešni izvedbi izleta. Ko Ptuj Branka Bezeljak, člani smo se iz Kobarida vozili proti Beneški Sloveniji, nam je nekdanji načelnik ZB Gorišnica in sosednjih tolminske upravne enote in član kobariške borčevske organizacije Zdravko združenj ter številni kraja- Likar opisal te kraj, njihovo zgodovino in čas odpora v drugi svetovni vojni. ni. Kulturni program so pod vodstvom Bernarde Kolar izvedli tamburaši iz Zagojič in z recitacijami učiteljica Irena Forštnarič. B. B. Ptuj: Na skupinskem partizanskem grobišču v Kokri V Parku spominov na starem ptujskem mestnem pokopališču je bila osre- dnja komemoracija ob dnevu spomina na mrtve. Slavnostni govornik je bil Beli, kjer je naštetih devet umrlih, in v Preddvoru, kjer je na spomeniku 40 Jožef Lenart, poslanec Državnega zbora RS. Sodelovali so praporščaki Ob- imen. Ob tem smo tudi opomnili, da je treba vsa takšna obeležja dostoj- močnega združenja borcev za vrednote NOB Ptuj, Območnega združenja no ohranjati in vzdrževati, obenem pa narediti vse, da jih ne bi odtujevali veteranov vojne za Slovenijo Ptuj, Zveze slovenskih častnikov Ptuj, Društva in odstranjevali, kot je hotel Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, da se generala Maistra Ptuj in Policijskega veteranskega društva Sever Maribor, odstrani spominsko partizansko obeležje na Velkem vrhu nad Bašljem, na pododbora Ptuj, ki jim je poveljeval Franci Hliš. območju Gamsovega raja, zaradi namenske spremembe rabe zemljišča. Tu Pri grobu Viljema Černa je bil postavljen spomenik partizanu kurirju Blažu Močniku - Stanetu na kraju, kjer je padel. Najprej smo se ustavili v kraju Bardo v Terski dolini. Na pokopališču smo Franc Ekar na grob pomembnega in pokončnega moža Viljema Černa položili cvetje in prisluhnili pripovedi o njegovem življenju in boju za slovenski jezik. Ogle- Ljubljana: dali smo si etnografski muzej, ki prikazuje kulturno dediščino tamkajšnjih 1. novembra ja naš član, tovariš Miro Pandža Novak, položil cvetje in ven- krajev. Pot nas je vodila skozi mesta Ahten (Attimis), Nimis, Fojda (Faedis) ce k spomenikom in obeležjem padlim tovarišem v narodnoosvobodilnem do Čedada, tam pa nas je pozdravila predsednica društva Ivana Trinka Jole boju, za kar mu izrekam pohvalo in zahvalo. Na žalost se drugi naši člani Namor. Orisala nam je delovanje društva s posebnim poudarkom na izdaji niso odzvali. Tovariš Lojze Šmit mi je povedal, da je 28. oktobra uredil oko- publikacij v domačem slovenskem narečnem jeziku, kar močno pripomo- lico spomenika v Tomačevem. Tovariš Miro pa me je opozoril na zvezdo, re k ohranitvi slovenske besede. Pozorno smo prisluhnili tudi pripovedi o sneto s spomenika v parku ob Vojkovi cesti 1. Moram povedati, da sem dvojezični šoli v Špetru, ki prav letos praznuje 40-letnico delovanja in izje- luknjo opazil že pred dvema letoma, vendar nisem vedel, od česa je. Zdaj mno veliko pomeni za prebivalstvo v Benečiji. Sprehodili smo se skozi staro pa je Miro ugotovil, da je bila tam zvezda. MOL je vzdrževalec spominskih obeležij, zato naprošam vodstvo ZB za vrednote NOB Ljubljana Bežigrad, Branka Bezeljak, foto: Mestna občina Ptuj mestno jedro Čedada, si ogledali katedralo in po Hudičevem mostu prispeli v restavracijo. Po kosilu smo se odpeljali proti domu in se med potjo usta- da organizira popravilo tega vandalizma. Kar se tiče preostalega dela spo- V kulturnem programu so nastopili trobilni kvintet Pihalnega orkester Ptuj, vili še v Špetru ter si ogledali Slovensko multimedijsko okno. Polni novih menika, se moramo zahvaliti tudi tovarišu Marku Demšarju, ki je spomladi Kvartet DPD Svoboda, kantavtor Primož Vidovič, Pia Krajnc iz Vokalne šole spoznanj in lepih vtisov smo se vrnili v Kobarid. organiziral in delno sam financiral njegovo obnovo. Arsana, recitatorji Teatra III in Gimnazije Ptuj z odlomki iz pesnitve Šel je Vojko Hobič Mitja Zupan popotnik skozi atomski vek. Vence k obeležjem v Parku spominov so položili Alen Jevtović, direktor Lesce: Škocjan: Mestne uprave Mestne občine Ptuj, Branka Bezeljak, predsednica Območ- Na komemoraciji ob spomeniku talcev Na Žagi v Lescah smo 30. oktobra V občini Škocjan se z odprtjem novega kulturnega centra odpirajo tudi nega združenja borcev za vrednote NOB Ptuj, Vlado Žgeč, predsednik Ob- letos govorili o ubitem talcu Jožefu Dacarju in njegovi družini s Črnivca. novi, večji in lepši prostori krajevne knjižnice. Tako smo se 12. oktobra tudi močnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj, Radoslav Simonič iz Sin Anton Dacar in vnuk Boris Mohorič, oba živeča v Radovljici, sta nam pri- člani Občinske organizacije ZB Škocjan odzvali pozivu knjižničarke Zale, Društva generala Maistra Ptuj, Marko Potočnik, predsednik Kluba brigadir- povedovala o tistih groznih časih, ki se ne bi smeli izgubiti iz spomina niti naj priskočimo na pomoč pri selitvi knjig. V slabih dveh urah smo iz stare jev Ptuj, in Dejan Rožmarin, mestni svetnik Mestne občine Ptuj. Verski obred naše niti prihodnjih generacij. knjižnice v Metelkovem domu preselili okoli 14.000 enot. Živa veriga, ki je opravil pater Andrej Feguš iz minoritskega samostana sv. Petra in Pavla Jožef Dacar se je že pred vojno zavzemal za pravice delavcev in boljše smo jo sestavljali tako starejši kot mlajši knjigoljubci, je bila dolga sto me- na Ptuju. socialne razmere. Po nemški okupaciji Slovenije je odkrito nastopal proti trov in je delovala brezhibno, predvsem pa uspešno. Nemcem in bil kmalu izdan. Že spomladi leta 1941 ga je gestapo prijel in Dobrna: zaprl v begunjski zapor. Ob dnevu suverenosti slovenske države je bila v občini Dobrna osrednja Kljub mučenju Jožef ni ničesar izdal. Zato in ker so borci Cankarjevega ba- slovesnost pred spomenikom, posvečenim prihodu XIV. divizije na Štajer- taljona z Jelovice z ubojem kaznovali izdajalca, sodelavca gestapa Gabrijela sko, ter obeležjem, ki govori o uveljavitvi suverenosti naše države. Na tej Zupana iz Krope, je bil skupaj z na spomeniku navedenimi talci ustreljen prireditvi so sodelovali tako člani območnega odbora Združenja borcev za že 4. septembra 1941. Žena in šestletna hčerka Marta sta se šli na morišče vrednote NOB kot tudi praporščaki PGD Dobrna in predstavniki veteranskih poslovit od njega. Marta je za knjigo Ukradeni otroci povedala, da je bil organizacij. Še posebej so jo zaznamovali nastopi učencev Osnovne šole prizor grozljiv. Talci so bili z zavezanimi očmi privezani h kolom. Do njene Dobrna. Slavnostni govornik je bil podžupan Danijel Šibanc, ki je spomnil, smrti leta 2009 jo je spremljala grozovita krivična očetova smrt. da je slovenska suverenost utemeljena tudi s partizanskim bojem, še pose- Dacarjeva žena Jožefa je bila skupaj s petimi otroki in Jožefovimi starši že bej s prihodom XIV. divizije na Štajersko. Na spomeniku, posvečenem njiho- oktobra 1941 najprej zaprta v Begunjah, nato pa so bili vsi izseljeni v Nem- vemu boju, je med drugim zapisano, da je po hribih teh hodila Štirinajsta in čijo v taborišče Poxau na Bavarskem, kjer je zaradi bolezni leta 1944 umrla. da padli junaki v resnici ne bodo nikoli umrli. Šesti Dacarjev otrok je bil v času izseljevanja v Brestanici pri stricu, zato ni L. Š. bil izgnan. 10 december 2024 V SLIKI IN BESEDI Člani OO ZB Škocjan smo veseli in zadovoljni, da smo bili del tega zgodo- obrazložil namen pohoda s poudarkom, da smo se zbrali pred spominskim Ljubljana: vinskega dogodka v Škocjanu. Med akcijo pa smo se tudi spomnili, kako so obeležjem, kjer so leta 1942 padli izdani borci. V nadaljevanju je delegacija med vojno tudi partizani prenašali knjige ter tako pripomogli k ohranitvi prižgala svečo pred spomenikom in z minuto molka smo počastili spomin kulture in zgodovine slovenskega naroda. na padle borce. V kulturnem programu, ki je sledil, je tovariš Lado zaigral Janko Škoporc na orglice, vsi navzoči pa smo pritegnili s petjem. Nato sta sledili recitaciji našega člana Mira Zelnika in glasu harmonike, na katero je zaigral Branko Stara Cerkev: Dežman. KO ZB za vrednote NOB Stara Cerkev in ZB za vrednote NOB Kočevje sta ob Po končanem kulturnem programu je navzoče nagovorila osrednja govor- dnevu spomina na mrtve pripravila komemoracijo pri spomeniku padlim v nica, Jožica Zelnik, ki je med drugim povedala: »Tudi danes smo se zbrali NOB v Stari Cerkvi. V kratkem kulturnem programu sta poleg Moškega pev- pred spominskim obeležjem, ki ga je leta 1961 postavila Krajevna organi- skega zbora Svoboda kot recitatorki sodelovali tudi učenki Osnovne šole zacija ZB Predoslje in na kateri je napisano ime Milan Juvan - Maksim. Na Stara Cerkev Liza Rus in Patricija Jokič Čampelj, po pozdravnem nagovoru je njegovi bojni poti iz Kamnika v smeri Storžiča so ga spremljali dva neznana svoj govor nadaljeval predsednik KO ZB Stara Cerkev Peter Ješelnik: borca in partizanka Ančka. V zgodnjih jutranjih urah 2. oktobra leta 1942 »Danes smo se zbrali pri tem spomeniku, da se poklonimo spominu na so se ustavili v gozdu nad Suho, da se odpočijejo. Istega dne jih je opazila padle partizane, umrle v taboriščih in pod streli okupatorja. Poklanjamo Člani krajevne organizacije Oskar Kovačič, ZB NOB Ljubljana Center, so se se torej vsem, ki so dali svoja dragocena življenja za svobodo slovenskega 29. oktobra zbrali pri spomeniku padlih krajanov Prul in počastili spomin naroda, mir in lepše življenje. nanje z recitacijo Kajuhovih in Minattijevih pesmi in partizansko pesmijo. V času druge svetovne vojne sta gospodarila nasilje in smrt, naš narod Savica Brajič pa je pokazal visoko stopnjo moralnih vrednot in poguma ter človeškega dostojanstva. Želja po svobodi je bila tako močna, da se je velika večina Stična: ljudi pridružila narodnoosvobodilnemu gibanju in se tako uprla mnogo Komemoracija v spomin padlim in umrlim med narodnoosvobodilnim bo- močnejšemu okupatorju. jem v Stični, ki jo je 27. oktobra pripravil KO ZB za vrednote NOB Stična, Številne žrtve, ki so napisane na plošči tega spomenika, nemo pričajo o je v sončnem vremenu obudila spomin na trpljenje in nepozaben boj za strašnih dogodkih tistega časa. Nadaljevanje tega boja za svobodo v drugi svobodo proti okupatorjem med narodnoosvobodilno borbo. svetovni vojni je bil tudi boj za samostojno Slovenijo leta 1991. Na treh različnih mestih, ob spomeniku na stiškem pokopališču, ob spo- Prav danes minevata dve leti, odkar je izgubil boj z zahrbtno bolezni- meniku sredi Stične in na Pristavi nad Stično, se je poleg minut molka in jo eden izmed pomembnih spoštljivih besed slišalo ubrano petje Okteta fantov Kulturnega društva akterjev v pripravah na osa- domačinka z območja Brega ter jih ovadila nemški policiji, ki je imela sedež mosvojitev in sami osamo- v Preddvoru. V boju z nemško policijo so vsi trije padli, partizanki Ančki pa svojitveni vojni, naš krajan se je uspelo rešiti pred zločinci. in od letošnjega 3. oktobra Okupatorji Slovenije leta 1941 niso le razkosali ozemlja, marveč so povzro- posthumno častni občan čili tudi delitve med ljudmi. Na pobudo Komunistične partije in krščanskih občine Kočevje Vinko Be- socialistov ter drugih naprednih skupin je bila ustanovljena Osvobodilna znik. Prav je, da se ob tej fronta slovenskega naroda. Vsi so se zavedali, da je treba prijeti za orožje in priliki spomnimo tudi njega se upreti okupatorju. Na žalost je bilo tudi veliko takih, ki so se raje odločili in vseh, ki so v osamosvo- za kolaboracijo z okupatorjem in skupaj z okupatorjem nadaljevali boj proti jitveni vojni dali svoja živ- ustanoviteljem Osvobodilne fronte. Zaradi teh ravnanj in izdajstev je po ljenja. oceni zgodovinarjev v narodnoosvobodilnem boju padlo veliko več bork in S ponosom moramo na- borcev, posledično pa tudi njih samih.« daljevati prehojeno pot ter Na pobudo naše članice tovarišice Elice smo se vsi odzvali njenemu vabilu čuvati svobodo in samo- in se že tradicionalno udeležili tovariškega srečanja na njenem domu na Stična. Partizanske pesmi so del naše kulturne dediščine in so nepogrešlji- stojnost in z drugimi narodi Suhi. ve pri zaznamovanju spomina na takšne dogodke. Resnično se petje ubra- ustvarjati novo upanje za Srečko Frelih nih glasov, ki so odmevali po okolici, lahko primerja le s petjem ptic. boljše in srečnejše življenje. Na koncu mi dovolite, da Vavta vas: In naj bo to petje tudi iskrena zahvala padlim za svobodo, ki sončnega dne, kot smo ga imeli danes, niso doživeli. Naj jim bo večna slava in naj z minuto molka počastimo spomin na vse, ki so darovali svoja življenja za Združenje ZB za vrednote počivajo v miru! Tudi ob petju ptic in pesmih o svobodi. domovino, in vse tiste, ki so pripomogli k nastanku naše države in jih danes NOB Straža j 8. novembra Miloš Šonc ni več med nami.« za svoje člane na nogome- Zlatica Arko tnem igrišču v Vavti vasi Šentjošt, Novo mesto: pripravilo kostanjev piknik. Stari trg ob Kolpi: Krajevni organizaciji ZB Žabja vas in Stopiče vsako leto v oktobru pripra- Udeležilo se ga je več kot vita pohod od Žabje vasi do grobišča žrtvam belogardističnega nasilja v Slovesnost v spomin na mrtve, ubite in umorjene občane in padle borce na- štirideset članov. Najprej vojnem letu 1942. Tragični dogodki so se zvrstili v gozdu za vasjo Šentjošt rodnoosvobodilnega boja Poljanske doline ob Kolpi smo imeli 25. oktobra nas je nagovoril naš pred- blizu Stopič. v prostorih Osnovne šole Stari trg ob Kolpi. Še pred začetkom komemora- sednik ZB za vrednote NOB V maju 1942 je na novomeško območje prišla organizirana skupina be- cije in počastitve spomina na dan reformacije smo pred spominsko ploščo Andrej Radešček, nato je logardistov z namenom pridobivati somišljenike in nove vojake ter zatreti Kulturnega doma Predgrad položili venec in prižgali sveče na vseh naših zazvenela partizanska pe- partizanstvo. Z zvijačo in lažmi so se predstavljali kot Štajerski partizanski grobovih. To smo opravili s člani KO ZB Poljanska dolina, delegacijo KO ZB sem. Za vedro razpolože- bataljon. Po videzu in organiziranju so se kazali kot partizani. V zasedah in KTŠD iz Starega trga ob Kolpi ter prisotnimi člani Združenja za vrednote nje je na harmoniko igral so čakali kurirje, aktiviste Osvobodilne fronte, manjše skupine partizanov NOB Kočevje in Črnomelj. Aljaž, Marija Andrejčič pa je in njim nasprotujoče kmete. V čim večji tajnosti so ljudi mučili in pobijali pripravila recital partizan- v gozdu v bližini svojega tabora. Tam so se pojavljale grobne gomile, še skih pesmi do sodobnih in danes so nekatere vidne. Žrtve so bile večina mladi ljudje, ki so želeli sode- prevodnih pesmi, ki sta ga lovati v boju za zmago nad okupatorji domovine. skupaj s Francem Plutom tudi izvedla. Ob tabornem ognju smo se lahko dodobra pogreli, lepo pa so zvenele tudi pesmi naših udeležencev piknika. Na koncu je nekaj o straških bojih povedal še Jože Pečnik, nekdanji učitelj v Vavti vasi. Ob klepetu, dobri glasni in moštu, ki se je tiste dni ravno spreminjal v mlado vino, se je naše druženje zavleklo kar v noč. Na koncu smo si obljubili, da se dobimo spet ob letu osorej. Marija Andrejčič Ljubljana: Kulturni program je oblikovala učiteljica slovenščine Vida Zupančič, napo- vedovali in izvajali pa so ga učenci Osnovne šole Stari trg ob Kolpi. Slav- nostna govornica za dan reformacije je bila predsednica sveta krajevne skupnosti Stari trg ob Kolpi Renata Butala, slavnostni govornik na kome- Pohodniki in drugi udeleženci smo se 23. oktobra žrtvam poklonili s kul- moraciji pa je bil Peter Vrlinič, predsednik KO ZB Vinica. Na prireditvi so bili turnim programom, svečami in cvetjem. prisotni podžupanja občine Črnomelj Maja Kocjan ter predstavniki KO ZB V gozdu na gomile pada jesensko listje, kot bi hotelo poskrbeti za tih in Stari trg ob Kolpi in Poljanske doline ob Kolpi. miren počitek nasilno umrlih. Po kulturni prireditvi so se predstavniki KO ZB Predgrad in Stari trg ob Jožica Fabjan Kolpi pri glavni plošči na osnovni šoli in na pokopališču Stari trg poklonili in prižgali svečke padlim borcem in zaslužnim krajanom. Stanovsko: V polni dvorani šole smo spominsko slovesnost končali in po dobri uri Na obnovljeno pročelje Šurbekove domačije na Stanovskem, kjer je bila načrtovanega programa smo odšli veseli in zadovoljni. partizanska postojanka med drugo svetovno vojno, so 3. novembra spet Iskreno se zahvaljujeva vsem nastopajočim, govornikom in recitatorjem, postavili spominsko ploščo. V tej hiši je bila od leta 1943 do konca vojne osnovni šoli in KTŠD Stari trg za organizacijo prireditve, prostor in ozvoče- pomembna vojaškokurirska in obveščevalna postojanka z oznako EPE, ki je nje ter vsem članom in članicam ZB ter prisotnim občanom in občankam. bila povezana s kozjanskim in pohorskim območjem. S tega zbirnega mesta Pavel Majerle Kukin, Katarina Kapš je bilo za partizansko vojsko s širšega območja Poljčan na Pohorje posla- Suha: nih sto bodočih borcev. Tu so zbirali tudi opremo, orožje, hrano in denar za potrebe partizanske vojske. KO ZB Britof - Predoslje je tudi letos pripravil pohod do spominskega obe- Člani krajevne organizacije Stari Vodmat, ZB NOB Ljubljana Center, so se Nemci so ves čas slutili, da se na Stanovskem na tej domačiji nekaj doga- ležja na kraju, kjer so padli komandir Tretje čete bataljona Kokrškega od- 29. oktobra zbrali pri spomeniku padlih krajanov Vodmata. Po pozdravnem ja, zato so pogosto izvajali hajke in preiskave, vendar brez uspeha. V bližini reda Milan Juvan - Maksim in še dva neznana borca. Pohod je potekal od nagovoru in spominski besedi so počastili spomin nanje z recitacijami in hiše so bili tudi bunkerji in skladišča, ki niso bili nikoli odkriti. Pomembno Kulturnega doma Predoslje ob ograji posestva Brdo do spominskega obe- partizansko pesmijo. vlogo so odigrali Vlado Šurbek, njegov brat Viktor in svak Franci. Slednja ležja, kjer je predsednik KO Huso Bakrač pozdravil vse prisotne in na kratko Krajevna organizacija Stari Vodmat se iz vojne nista vrnila. december 2024 11 V SLIKI IN BESEDI DOGODKI Javorski Pil DOGODKI 83. obletnica 80. obletnica Ustanovni zbor bitke Cankarjeve Osvobodilne brigade fronte za Kanalsko V organizaciji Združenja borcev za vrednote NOB Litija - V večnamenski dvora- Šmartno in občine Litija je na Javorskem Pilu potekala slav- ni Osnovne šole Kanal nostna prireditev ob 80. obletnici bitke Cankarjeve briga- je bila 23. novembra Ob vnovični postavitvi spominske plošče je imel slovesni govor predse- de z okupatorjem in domačimi izdajalci. Slovesnost sta po proslava, posvečena dnik OO ZB za vrednote NOB Poljčane Karel Mali. Sledila sta pogostitev in pozdravnem in uvodnem nagovoru voditeljice prireditve, do- 83. obletnici ustanovit- druženje. Ob spominu na mrtve so člani OO ZB za vrednote NOB Poljčane mačinke Anice Resnik s himno začela Mešani pevski zbor venega zbora Osvobo- v teh dneh obiskali še grobove in se udeležili proslav ob spominu na sto Zora Janče pod vodstvom Aste Jakopič in Pihalni orkester dilne fronte slovenske- žrtev fašizma, ko so bili umorjeni z obešanjem na Frankolovem. Obiskali so Litija pod vodstvom Vasje Namestnika. ga naroda za kanalsko še grob generalmajorja Ivana Dolničarja - Janošika v Rečici ob Savinji. Sledili so pozdravni nagovori podpredsednika Združenja območje. Proslavo je Zdenka Detiček Opič, foto: Jelka Kropec Litija - Šmartno Zlata Mantla, člana občinskega sveta Litije pripravila Krajevna or- Antona Lokarja, predstavnika Skupnosti borcev Cankarjeve ganizacija Združenja borcev za vrednote NOB Kanal v sodelo- Vinska Gora: brigade Borisa Hrena, sina generalmajorja Alojzija Hrena, vanju s Krajevno skupnostjo Kanal. 25. oktobra je KO ZB NOB Vinska Gora pred večnamensko stavbo na Vinski borca Cankarjeve Brigade, ki je nazorno osvetlil takratne do- Najprej je predsednik KO ZB Franko Pavlin na kratko opi- Gori pripravil komemoracijo ob grobišču z obeležjem za padle borce Tom- godke. sal potek dogodka pred 83 leti. V noči na 25. november 1941 šičeve, Šercerjeve in Bračičeve brigade v bojih proti okupatorju leta 1944. Slavnostni govornik na spominski slovesnosti pa je bil so se v zaselku Kračice v hiši Alojzije Žnidarčič zbrali najpo- Slavnostna govornica na komemoraciji je bila ravnateljica Osnovne šole Miha Butara, polkovnik in častni predsednik Zveze sloven- gumnejši in najbolj zaupanja vredni fantje in možje, odločeni, Gorica Velenje Barbara Trebižan. V svojem nagovoru je med drugim pou- skih častnikov. da se uprejo okrutnemu okupatorju. Skupino so sestavljali: darila: »Za vsakim nagrobnim kamnom se skriva človeška usoda. Morda je V nagovorih je bila predstavljena trnova pot Cankarjeve Miha Gabrijelčič iz Srednjega, Rudolf Markič in Anton Ipavec del intimne zgodovine neke družine, nekega rodu, morda je usoda umrlega brigade od njenega nastanka do osvoboditve. Cankarjeva bri- iz Kambreškega, Franc Jakopič, Mirko Kenda, Zdenko Čuk, posameznika oblikovala zgodovino naroda, tako kot je zgodovino naroda gada je bila ustanovljena 16. septembra 1942, v času, ko je Luka Kos in Jože Kuk iz Ročinja, Štefan Goljevšček, Leopold oblikovalo 20 žrtev zapisanih na tem lepem spomeniku. Ko se oziramo v na Dolenjskem divjala roška ofenziva. Sestavila pa se je na Berdon, Mirko Jerončič in Jože Lovišček iz Ajbe, Anton Stanič preteklost, se spominjamo tudi vseh tistih, ki jih nismo poznali, a so na sve- slovesnem zboru vseh enot 28. septembra 1942 v vasi La- in Oskar Segala iz Kanala, Janko Kralj in Janko Valentinčič tu pustili neizbrisen pečat in katerih imena smo z velikimi črkami zapisali v pinje na Kočevskem. Nastala je iz 400 borcev prostovoljcev - Soški iz Morskega, Marko Lovišček iz Dolnjega Nekovega, zgodovino našega naroda. To so slovenski fantje, ki so služili avstro-ogrski iz treh bataljonov: l. dolenjskega, II. kočevskega in III. belo- Štefan Lovišček iz Gornjega Nekovega, Gabrijel Laščak, Alojz monarhiji in padli v prvi svetovni vojni, borci generala Rudolfa Maistra za kranjskega, pozneje pa sta se pridružila še dva, gorjanski in Jerončič, Angel Laščak in Valentin Kogoj iz Potravnega, Jožef severno mejo. To so junaki mogočnega boja z mnogo številnejšim okupator- avstrijski. Bojna pot brigade je trajala skoraj tri leta, delovala Melink iz Humarjev ter Alojzija Žnidarčič in Anton Žnidar- jem med drugo svetovno vojno in to so tudi junaki osamosvojitvene vojne je predvsem na območju Dolenjske, z odmevnima bitkama čič iz Kračic. Zbor je vodil Anton Velušček - Matevž, ki je od leta 1991 za samostojno Slovenijo. Žrtvovali so svoje življenje, da bi mi na Ilovi gori in Javorovici, končala pa se je 15. maja 1945 na vojne komisije KPS dobil nalogo obrazložiti ljudem na terenu lahko govorili svoj materni jezik in živeli svobodno.« Koroškem. program in idejo Osvobodilne fronte. Matevža je v Kračice Posebej je bila izpostavljena bitka na Javorskem Pilu, pred pripeljal Janko Kralj iz Morskega. Zaradi velikega števila ude- katero je brigada dobila nalogo, da napade sovražnikovo po- ležencev je bil Matevž sprva precej skeptičen, da morebiti ne stojanko na Polšniku. Gubčeva brigada, ki je napadla sovraž- bi prišlo do izdaje, vendar je kmalu spoznal, da so možje vred- nika na Preski, se je umaknila, Cankarjeva ji je sledila. Borci ni zaupanja. Podrobno jim je obrazložil cilje in program Osvo- so se namenili proti meji na Javorskem Pilu, kamor so pris- bodilne fronte, ki so ga udeleženci zbora soglasno sprejeli. Se- peli zjutraj 28. septembra 1944. Tam pa jih je presenetila do- stavili so okrožni odbor Osvobodilne fronte. Mreža zaupnikov mobranska zaseda, ki sta ji sledila ogorčen boj in preboj iz in odborov OF se je od takrat hitro širila po Kolovratu. Prve obroča. partizanske čete so kmalu začele izvajati svoje akcije. Zapisano je natančneje povzel slavnostni govornik polkov- Slavnostna govornica je bila prof. dr. Ljubica Jelušič, nik Miha Butara, ki se poleg zgodovinskih dogodkov pretekle podpredsednica ZZB NOB Slovenije, ki se je v svojem go- in polpretekle zgodovine dotaknil tudi zdajšnjih dogodkov. voru dotaknila predvsem zdajšnjega dogajanja pri nas in v Na koncu je slavnostni govornik izrazil svoje veliko zado- svetu. Kulturni program so sooblikovali solist Aleks Pavlin, voljstvo in ponos zaradi nastopa predsednika vlade Roberta učenciOsnovne šole Kanal pod mentorstvom učiteljice Lo- Pod vodstvom učiteljic so nastopili učenci Podružnične osnovne šole Vin- Goloba na zasedanju Generalne skupščine OZN ter njegove rene Zelinšček ter Ženska vokalna skupina Zimzelen iz Nove ska Gora. Na prireditvi je zadonela tudi pesem izpod prstov sestava Vingosi. zahteve predsedniku Izraela, naj konča vojno. Prav tako se je Gorice. V počastitev spomina na dogodek pred 83 leti je de- Predsednik KO ZB NOB Vinska Gora Bernard Drev se je ob koncu iskreno vsem sodelujočim zahvalil za izkazano pozornost s svobodo- legacija položila venec k spomeniku na Kračicah. Eden izmed zahvalil vsem, ki so s svojim delom, prisotnostjo in podporo omogočili, da ljubnim vzklikom Smrt fašizmu – svoboda narodu! treh članov delegacije je bil Boris Gabrijelčič, sin Mihe Gab- smo skupaj počastili spomin na tiste, ki so se borili za našo svobodo. Opra- V kulturnem programu, ki se je prepletal skozi slovesnost, rijelčiča, soustanovitelja zbora Osvobodilne fronte leta 1941. vičil je odsotnost predsednika krajevne skupnosti Vinska Gora Davida Ku- smo poslušali domoljubne recitale, partizanske in bojne pe- Predsednica Združenja borcev za vrednote NOB Nova Go- harja, s katero borčevska organizacija odlično sodeluje. smi ter koračnice v izvedbi Mešanega pevskega zbora Zora rica Ingrid Kašca Bucik je tovarišici Bogdani Gabrijelčič, Hvala vsem, nastopajočim, organizatorjem, govornikom in vsem, ki ste s Janče in Pihalnega orkestra Litija ter recitatorjev Anice, Mi- dolgoletni predsednici SKOJ za vas Ajba z okolico do leta svojo prisotnostjo izkazali spoštovanje in ohranjate spomin na vrednote lojke, Teje, Ane in Vilija. Vsem gre iskrena zahvala. Iskrena 1947 in več kot 70 let članici ZB za vrednote NOB Kanal, ki je narodnoosvobodilnega boja. Vaša predanost ohranjanju spomina na ju- hvala tudi vsem praporščakom, Lovski družini Gabrovka in 7. novembra praznovala svoj stoti rojstni dan, izročila plaketo naštvo in solidarnost naših prednikov je ključnega pomena za ohranitev Krajevni organizaciji ZZB Gabrovka, katerih člani so dodatno Janka Premrla - Vojka. Ko je na koncu v dvorani zadonela teh vrednot tudi v prihodnosti. uredili prostor pri grobnici in poskrbeli za gostoljubno pogo- Vstala Primorska in jo je pelo mlado in staro, je bilo ob priso- Dragica Gorogranc stitev pri lovskem domu. tnosti kar 24 praporščakov še posebej slovesno. Matjaž Aškerc Klelija Dolenc Škocjan, Bučka: OO ZB za vrednote NOB Škocjan je v sodelovanju z ZB za vrednote NOB Novo DOGODKI KO ZB Fram mesto in občino Škocjan 2. novembra organizirala tradicionalni, 19. pohod iz Škocjana na Bučko v spomin na prvi organiziran partizanski napad na nemško postojanko na Bučki. Napad se je zgodil v noči na 2. november leta 1941. Več kot 60 pohodnikov je v Škocjanu nagovoril župan občine Jože Kapler. Jubilejne spominske slovesnosti Na kratko smo se pohodniki ustavili in okrepčali najprej pri družini Šterk v Hrastuljah in nato tradicionalno pri zidanici družine Smrekar v Stari Bučki. V letošnjem letu je bilo delovanje naše organizacije usmer- Med potjo so se nam pri gasilskem domu pridružili člani 1. spominskega do- jeno v priprave in izvedbo jubilejnih spominskih slovesnosti. lenjskega partizanskega bataljona in gostje iz Idrije. Na Bučki je delegacija 22. septembra je minilo 80 let od krutih dogodkov na Jugovi položila cvetje k spomeniku padlemu partizanu Jošku Šašku Deviju, nato domačiji v Rančah. V spomin na dogodke je bila organizirana pa smo se družno udeležili kulturne prireditve v Kulturnem domu na Buč- skupna tradicionalna spominska slovesnost v sodelovanju s ki; vodila jo je Ema Medved. Ker je leto 2024 razglašeno za leto generala krajevnima skupnostma Fram in Slivnica, KO ZB za vrednote Rudolfa Maistra, je bil temu prilagojen tudi kulturni program. Seveda pa ni NOB Hoče - Slivnica, občinama Rače - Fram in Hoče - Sliv- manjkala partizanska pesem. Slavnostni govornik je bil Borut Likar, predse- nica in Društvom krajanov Ranče. Z vsakoletnim srečanjem dnik pokrajinskega sveta Združenja borcev za vrednote NOB Dolenjske in krajanov KS Frama in KS Slivnice se poklonimo šestim žrt- Bele krajine. Po kulturnem programu je bilo družabno srečanje. vam na Jugovi domačiji. Slavnostna govornica dr. Vlasta Stav- Janko Škoporc bar je obudila spomin na dogodke na Jugovem s poudarkom Komemoracija pred obeležjem na Framu zgodovinskega pomena upora na območju Frama z okolico. Škocjan-bučka.jpg Kulturni program so izvedli učenke in učenci pod vodstvom 24. septembra, na dan praznika krajevne skupnosti Fram, mentoric Osnovne šole Fram. Program je z ubranim petjem smo pri spomeniku na Baronovi domačiji položili venec in priž- obogatil moški pevski KUD dr. Pavel Turne Fram. Slovesen gali sveče. Spominjali smo se dogodka, ko je pred 80 leti, 24. pridih prireditvi je dala njena povezovalka Tadeja Dobaja. septembra 1944, okupator v vasici Planica požgal več domačij V kratkem nagovoru sta o pomenu tega praznika in pome- in šolo. Življenje pa sta tega dne izgubila Baronova gospodar- nu ohranjanja spomina spregovorila Samo Rajšp, župan ob- ja. V sodelovanju s predsednico krajevne skupnosti Fram dr. čine Rače-Fram in Andreja Kavaš, podžupanja občine Hoče Vlasto Stavbar smo v Framu istega dne pripravili predavanje - Slivnica. Slovesnost so s pohodom počastili člani Zveze dr. Marjana Žnidariča z naslovom »Svobodna štajerska ozem- častnikov Slovenija - enota Slivnica in planinci Planinskega lja in framska republika«. (nadaljevanje prihodnjič) društva Fram. Zdenka Čretnik 12 december 2024 IMELI SMO LJUDI Kristina Drenik Mara Vrhovec je devet vnukov in 16 pravnukov. Nikoli ni pozabila svojega rojstnega Peter Maks Škufca ju. Rodila se je 10. februarja 1931 v Murski Soboti, kjer je živela v kraja Želimlje in naselja Škamevc, štiričlanski judovski družini do 26. materinega rojstnega kraja. Zadnje aprila leta 1944, ko je bila skupaj z mesece je bivala v domu starejših očetom, materjo in sestro depor- na Bokalcah. tirana v nemško koncentracijsko Stanka Repovž, KO Vrhovci - Brdo - taborišče Auschwitz na Poljskem. Kozarje Življenje ji je rešila mamina laž, saj se je mama Terezija zlagala, da Ivan Benedikt - sta njeni hčeri Erika in Šarika stari 15 in 17 let. Erika nikoli ni izvede- 24. septembra smo na zadnjo pot V 95. letu se je poslovila naša draga Matiček Vsak človek, ki je dolga leta z nami la ne dneva ne kraja smrti svojega pospremili dolgoletno tajnico Zdru- mama, aktivistka, veteranka NOB, sobival, opravljal zahteven poklic, s očeta. Bila je med nekaj desetimi ženja borcev za vrednote NOB obči- članica Zveze borcev krajevne or- katerim je predano služil skupnosti, preživelimi, ki jih je zaznamovala ne Piran, tovarišico Kristino Drenik. ganizacije Vrhovci - Brdo - Kozarje, ob tem pa opravljal še vrsto drugih vseživljenjska travma, zaradi katere Na zadnjo pot jo je od pomola pri članica Rdečega križa, Mara Vrho- pomembnih nalog, nam ne more večina od njih nikoli ni hotela javno nekdanjem skladišču soli Grando v vec. Rodila se je v napredni kmečki biti preprosto odvzet in pozabljen, govoriti. Dolga leta je molčala tudi Portorožu odpeljala ladja Laho. družini Podlogar iz Želimelj materi kajti v naših srcih je zapustil svetlo ona, potem pa je bila ena redkih, Kristina se je rodila pred 91 leti, Mariji in očetu Cirilu. Pozneje sta sled sodelovanja in prijateljstva. ki so svojo življenjsko taboriščno 22. julija 1933 se je v Spodnji Idriji se ji pridružila še brat Ciril in sestra Take sledi je v naših srcih zapus- izkušnjo vpeli v ozaveščanje o ho- začela njena življenjska pot. Rodila Tončka. Najstarejša Mara je bila til Peter Maks Škufca, od katerega lokavstu in njegovih posledicah. se je mami Mariji Kogoj. Bila je edin- staršem v pomoč pri vseh gospo- smo se na domžalskem pokopali- Po vrnitvi iz taborišča leta 1945 je ka. Že kot otrok je hitro spoznala dinjskih in kmečkih opravilih. Še šču poslovili 22. avgusta letos. Naš do smrti delala in živela v Murski Tiho smo se na začetku novem- krutost vojne in neusmiljenost itali- zelo mlada je pri delu nadomeščala sodelavec in prijatelj se je rodil 25. Soboti. Erika Fürst je že leta 1996 bra poslovili od Ivana Benedikta - janskega fašizma, saj se je bilo treba bolnega očeta. marca 1942 v Novem mestu. Svo- svoje podrobno pričevanje predala Matička, prvoborca spomeničarja podrejati njegovim zahtevam, tudi v Oče je bil že pred drugo svetov- jega očeta ni poznal, ker je kot par- ustanovi Jad Vašem v Jeruzalemu. 1941, ki je dosegel spoštljivo starost šoli, kjer se je moralo govoriti in učiti no vojno politično aktiven in libe- 101 leto. Pokopali smo ga na poko- tizan padel v bitki na Menini plani- izključno v italijanskem jeziku. Dru- ralno usmerjen. Njena mati je bila pališču v Polju pri Ljubljani z voja- ni. Pri treh letih ga je mama dala v žina Kogoj je bila vseskozi narodno avgusta 1941 izvoljena v prvi od- škimi častmi. oskrbo stricu Jožetu, očetovemu zavedna in kljub strahu pred posledi- bor Osvobodilne fronte v Želimljah Ivan Benedikt - Matiček je izgubil bratu v Maribor, kjer je obiskoval cami je partizanski vojski pomagala in v odboru je sodelovala ves čas očeta, ko ni bil star še niti štiri leta. osnovno šolo, nato je na Univerzi v na različne načine, tako z dobrinami do osvoboditve. Mara je s trinajsti- Mati zaradi revščine zanj ni mogla Ljubljani študiral kemijo in diplomi- kot tudi z udeležbo v partizanih. mi leti pomagala staršem pri orga- skrbeti, zato je odraščal v rejništvu. ral v letu 1967. Komaj 12-letna deklica je bila Kri- niziranju pomoči za partizane, pri Zelo zgodaj je bil primoran zače- V zakonu z ženo Marto, učitelji- stina že kurirka in je v košu pod ja- prenašanju ilegalne pošte, zbiranju ti delati in služiti kruh. Kmalu se je co, je imel tri otroke: Mateja, Petra bolki neustrašno nosila žarnice za živil, sanitetnega materiala in zdra- začel zanimati za pravice delavcev. in Alenko. Nekaj časa je z družino Partizansko bolnico Franja. Velikok- vil za bolnišnice. Ker so imeli doma živel v Stranjah, nato v Kamniku, Ko se je v Sloveniji preučevanje Tako je v Slapah obiskoval delavsko rat se je spominjala, kako so nemški tudi gostilno, je mati lažje skrila vse od koder se je preselil v Domžale slovenskega judovstva in holoka- organizacijo Vzajemnost ter razna- vojaki obiskali njeno staro mamo in zbrano za partizane. in se zaposlil v Heliosu. Njegova vsta v devetdesetih letih minulega šal revolucionarne letake in parole. jim pregledali vso hišo, odnesli, kar Zaradi sodelovanja v narodno- naslednja služba je bila v Gospo- stoletja z velikansko zamudo poča- Ko se je začela druga svetovna se je dalo, in ju pred odhodom ogo- osvobodilnem boju so Italijani in darski zbornici Slovenije, kjer je bil si le začelo, se nato lepo razmahni- vojna, je odšel v partizane. Pridru- vorili v slovenskem jeziku. Bili so iz- belogardisti izropali dom Podlogar- odgovoren za kemijsko industrijo. lo in po letu 2000 profesionaliziralo, žil se je Molniški četi, prvi slovenski dajalci. Pozneje so jim Nemci hišo jevih. Mater Marijo so odpeljali in Nato je bil imenovan za direktor- je bila gospa Fürst v neprecenljivo partizanski enoti, ki je nastala 13. ju- požgali. V Idriji je Kristina dokonča- jo obsodili na osem let zapora. Po- ja v Kemični industriji Kamnik. Ko pomoč vsem zgodovinarjem in an- lija leta 1941. Med drugim se je med la osnovno šolo in po koncu vojne v šiljali so jo iz ječe v ječo po Italiji. smo postali samostojna država, je tropologom. vojno dobro razumel s komandan- Ljubljani nadaljevala šolanje, uspeš- Trije otroci so z bolnim očetom os- bil za novo oblast neprimerna ose- Erika Fürst je bila vir dragocenih tom Stanetom Rozmanom. Ta se je no je končala srednjo šolo. Dopol- tali brez vsega, tudi brez strehe nad ba na tem položaju in je ostal brez pričevanj, s katerimi lahko lažje ra- tudi osebno zavzel, da so Matička, dne je hodila v šolo, popoldne pa se glavo. Pomagali so jim sorodniki in zaposlitve. Po tem obdobju je tudi zumemo holokavst, njegove histo- ko je bil na Jančah ranjen v oko in je udeleževala raznih delovnih akcij. sosedje. Ko se je mati vsa izčrpana, največ ustvarjal na področju inova- rične nastavke in tragične posledi- kolk, kljub nevarnosti odpeljali v za- Po končanem šolanju se je najprej skrušena in bolna vrnila domov, je cij in patentov. ce. Njene preproste besede so zve- vetje na Polico in ga je tam oskrbel zaposlila v Tolminu. Leta 1954 se je našla samo še pogorišče. Ko se je starostno upokojil, je nele kot nauk »Nikoli več!« in tega živinozdravnik. za stalno preselila v Piran. Mara je nadaljevala z aktivistič- odkril svojo nadarjenost za likovno je z bolečo osebno izkušnjo in ni- Iz zavetja je ranjenega Matička V zakonu sta se Kristini rodila nim delom. V snegu in dežju je pre- ustvarjanje in je v Društvu Senože- koli zaceljeno rano širila zlasti med čez kakšen mesec s konjsko vpre- dva sinova, Vojko in Marko. Skoraj magovala tudi peturno pot do javke ti v Radomljah preživel ustvarjalna mladimi. »Ne pozabite in se spo- go ob pomoči še neke ženske mimo dnevno si je morala poleg redne in nazaj domov. Mara je svojo bole- leta. Ponosen je bil na svojo druži- minjajte!« je bilo njeno dragoceno Italijanov pretihotapila žena naro- službe služiti kruh tudi s pisanjem čino izlivala na papir in med vojno no, bil je ljubeč mož in oče, pono- sporočilo. Bila je vneta podpornica dnega heroja Toneta Trtnika - To- raznih zapisnikov, cenitvijo nepre- napisala več pesmi o partizansko- sen dedek svojim osmim vnukom. pobude, da se na mestu nekdanje maža. V hiši Trtnikovih si je opomo- mičnin pri raznih gradbincih, da je -vojnem življenju ter težko pričako- Zadnje leto življenja je skupaj z sinagoge v Murski Soboti postavi gel. Čeprav je ostal brez očesa, se je lahko v tistih težkih časih sama pre- vani svobodi. ženo preživel v MGC Bistrica. spominsko znamenje. Podprla je čez čas vrnil v boj. življala svojo družino in omogočila Po koncu druge svetovne vojne Ob strokovnem in prizadevnem tudi predlog, da se soboškemu ju- Ker je bil Matiček med vojno svojima otrokoma tako šolanje kot je bilo vse podrejeno obnovi po- poklicnem delu pa je Peter Maks dovskemu pokopališču vrne prvot- večkrat ranjen, je bil po končanem tudi dostojno življenje. Ob tem je rušene domovine in vzpostavitvi Škufca ustvarjalno sodeloval tudi v no ime – Židovsko pokopališče Mu- zdravljenju napoten v Bari, v tako obnavljala staro hišo in skrbela za nove oblasti. Mara je bila takoj po življenju občine Domžale. Tako je rska Sobota. Prav tako je podprla imenovani zbirni center, od tam pa bolno mamo. Zelo rada je šivala in osvoboditvi sprejeta v SKOJ. Leta bil v nekdanji domžalski raziskovalni projekt »Tlakovci spomina« (»spo- se je vrnil v Zemun (Jugoslavija). klekljala idrijske čipke. 1952 se je poročila s Stanetom skupnosti predsednik izvršnega od- tikavci«), najprej v Mariboru in po- Dodeljen je bil v štab KNOJ, od tam Kot tajnica piranskega zdru- Vrhovcem, nosilcem partizanske bora, veliko sledov pa je pustil tudi zneje še v Murski Soboti, Lendavi so ga napotili v Oplenac (južno od ženja Zveze borcev je svoje pos- spomenice 1941. Na njegovi do- v Društvu inovatorjev in avtorjev in Ljubljani. Leta 2012 ji je takra- Beograda), da je prevzel dolžnost lanstvo opravljala z vso resnostjo in mačiji sta si ustvarila dom. Po po- tehničnih izboljšav DIATI Domžale, tni slovenski predsednik dr. Dani- upravnika okrevališča. skrbnostjo. Leta 1996 je sodelovala roki se je Mara vključila v družbe- katerega eden od ustanovnih članov lo Türk podelil zlati red za zasluge Po končani vojni se je Matiček pri izdaji Zlate knjige, »Albo d'oro«, no življenje na Vrhovcih. Aktivno je bil, v zadnjem mandatu tudi pred- za »izjemni osebnostni prispevek k vrnil v Ljubljano, svoj domači kraj. ki jo je pripravila za izdajo skupaj z je sodelovala v raznih komisijah in sednik, predvsem pa inovator. slovenski in evropski zgodovinski Bila je povsem drugačna od tiste, dolgoletnim predsednikom piran- odborih ter se naprej izobraževala. Med drugim je bil tudi rezervni zavesti o holokavstu iz avtentične ki jo je zapustil in kjer je bilo nje- skega združenja borcev, partizanom, V organizaciji Zveze borcev Vrhov- oficir, več mandatnih obdobij tajnik perspektive preživele ter za drago- govo življenje polno revščine, stra- komandantom Ricardom Giacuz- ci - Brdo - Kozarje je bila dolgoletna v Združeni listi socialnih demokra- cen prispevek k ohranjanju spomi- danja in zaničevanja. Pozabil je na zijem, in profesorico Rozi Kandus. dejavna članica odbora in blagajni- tov, ne bomo pa ga pozabili niti kot na na zgodovino in usodo sloven- trpljenje in bolečine, ki jih je doživel Leta 2000 je sodelovala pri izdaji čarka. Ko smo otroci Stanka, Moj- dolgoletnega člana in prizadevnega skih Judov«. med vojno. Navdušen kot preostali brošure Spomeniki NOB v občini Pi- ca in Janko nekoliko odrasli, se je predsednika Območnega združenja Dr. Marjan Toš Ljubljančani se je vključil v obnovo ran Monumenti della LPL del Comu- kot tajnica zaposlila v Osnovni šoli domovine in vzpostavitev novega borcev za vrednote NOB Domžale, ne di Pirano. Vrhovci. bil je dolgoletni član Krajevne or- družbenega reda. Zaposlil se je v Leta 2010 je prejela zlato plaketo Mara in Stane Vrhovec sta bila računovodstvu v Papirnici Vevče in ganizacije Slavka Šlandra Domžale. Marija Rakar ZZB NOB Slovenije. dejavna člana družbene skupnosti tam ostal vse do upokojitve. Za svoje prizadevno in požrtvoval- Od leta 2014 pa do 2020 je bila v svojem kraju. Z iskrenostjo, trdim Ustvaril si je družino ter dobil hčer no, strokovno in dolgoletno delo je Kristina tudi v ekipi članov iz vrst delom in poštenjem sta bila spošto- Silvo, ki je žal že pokojna, in sina Da- prejel več priznanj. partizanov piranskega združenja, vana med sodelavci, krajani in pri- nila. Bil je skrben mož in oče. Ker je Vera Vojska ki so vsako leto v maju obiskali de- jatelji. Svoje vrednote sta živela in bi po poklicu kolar, je ves prosti čas vetošolce v šolah v Piranu, Luciji, prenašala na svoje otroke in mlajše posvetil oblikovanju lesa. Bil je tudi Sečovljah in Strunjanu pod geslom rodove. strasten ribič. Dokler so mu moči »Spomini za prihodnost in da ne bi Mnogo prezgodaj, še ne star 70 dopuščale, je bil tudi družbenopoli- Erika Fürst pozabili«. Devetošolcem so pripove- let, ji je umrl mož Stane, naš oče. Z tično dejaven. dovali o svojih doživetjih med voj- njim je odšel tudi del nje. Žalovanje Kot dober in načelen človek je do- no. V vseh šolah so bili lepo sprejeti, je prelila v spomine in tudi o svo- čakal visoko starost. Vse svoje živ- Na murskosoboškem pokopališču smo se poslovili od Erike Fürst, 22. oktobra smo se poslovili od ene učenci pa so v zahvalo pripravili re- jem možu Stanetu napisala kroniko. ljenje je bil ponosen, da je bil pripa- citacije in zapeli partizanske pesmi. Mara je imela do konca dovolj lju- dnik zmagovite partizanske vojske. ki je 19. oktobra umrla kot zadnja najstarejših naših članic, tovarišice živa priča holokavsta v Prekmur- Marije Rakar. Rodila se je leta 1929 NOB Občina Piran bezni za vse družinske člane. Imela Branka Kastelic v kmečki družini v Jelševniku pri december 2024 13 IMELI SMO LJUDI Srčne, iskrene Črnomlju. Doma niso živeli v izobi- štiri starejše brate, leta 1943 pa še boditev pa je dočakal v goriškem zel vodenje organizacije. Z dobro lju, poleg tega je v ranem obdobju njega. Odpeljan je bil v Italijo, kjer zaporu. voljo, spoštovanjem ljudi, sposob- in lepe pozdrave življenja izkusila grozote vojne. je imel trimesečno usposabljanje, V coni A je nadaljeval delo ob- nostjo prepričevanja in zanj značil- Aktivno in organizirano je že leta nato je bil napoten v delavski bata- veščevalca, pripadnika II. divizi- nim humorjem, ki ni bil do nikogar 1942 začela delati za cilje narodno- ljon blizu Milana, kjer so pripravljali je KNOJ. Na eni od manifestacij v žaljiv, je sprejel organizacijo s 15 Srčne, iskrene in lepe pozdrave osvobodilnega boja. Predana mla- teren za gradnjo skladišča za pot- Gorici ga je ujela civilna zavezni- člani, v nekaj letih pa se je število sestrici miljeni v tuje daljave dinka je bila začela delati za cilje rebe vojske. Kot ujetnik je dočakal ška policija z značilnimi belimi če- članov povečalo na sto, med nji- bratec pošilja od bistre ji Save. NOB sprejeta v organizacijo SKOJ. kapitulacijo Italije. Skupaj s tovariši ladami, ki so ga predali Angležem. mi je bilo veliko mladih. Članice in Vrni se, vrni se, ljuba sestrica! Kot skojevka je opravljala kurirske so uspeli pobegniti in so se vrnili Najprej so ga zaprli v Gorici, nato člane je znal povezati pri skrbi za Čaka na tebe vsaka cvetlica, in obveščevalne naloge. V letih domov. Tudi po vrnitvi iz Italije je so ga premeščali iz zapora v zapor, vzdrževanje spomenikov in spo- Da boš med njimi in jim božala lica. 1944 in 1945 so se na območju Čr- nekaj časa deloval kot terenec, nato a mu je uspelo zbežati. Domov je minskih obeležij, pri organizaciji nomlja stalno zadrževale partizan- pa je januarja 1944 odšel v partiza- prišel aprila 1946, dva meseca po proslav, izobraževanju pa tudi pri ske enote, tu pa so bile tudi druge ne, in sicer je postal borec 1. čete rojstvu sina Bojana. pripravi družabnih srečanj. Uspe- Avgust Fabjančič, ustanove in bolnišnice. Zbirala je VOS za Pivko in Brkine. V začetku V štabu njegove enote v Ljublja- lo mu je vzpostaviti sodelovanje 5. marca 1943 v Senovem najrazličnejši material za potrebe leta 1945 je bil v bitki v Hinjah ra- ni mu niso verjeli, da je zbežal iz z vsakokratno občinsko upravo, NOB in POS. Še posebej je bila an- njen. Zdravil se je v partizanski bol- zapora, zato je postal sumljiv. Dali vodstvom podružnične osnovne gažirana pri zbiranju sanitetnega nišnici Jelendol v Kočevskem rogu. so mu odpustnico iz KNOJ in ga šole v Dupljah in vsemi drugimi blaga za delovanje bolnišnic. Poma- Po okrevanju se je vrnil v svojo poslali v tekstilno tovarno v Mari- organizacijami v kraju. Zaradi vse- Pregnanci gala je tudi pri prevozu ranjencev. enoto in z njo ostal do konca. So- boru za kadrovika. Razna preme- ga tega je je prejel leta 2014 sre- Zelo zgodaj se je pridružila Zvezi deloval je pri osvoboditvi Ilirske Bi- ščanja iz ene tovarne v drugo so brni znak Zveze združenj borcev strice in tudi Trsta. se končala šele 1. maja 1948, ko ga K tlom se sklanjajo, komunistične mladine Jugoslavije. za vrednote NOB Slovenije, leta Po končani vojni je Janko Turk Zemljo poljubljajo, Po osvoboditvi jo je pot vodila v je Tine Ravnikar, direktor Tovarne 2017, ko je moral zaradi bolezni svojo življenjsko pot nadaljeval v V nedra jo spravljajo, Ljubljano in zaposlila se je v milični- pohištva Meblo Nova Gorica, spre- opustiti vodenje organizacije, pa je V noč s izgubljajo; ški menzi. Tam je spoznala enako JLA. Pred upokojitvijo je postal na- jel za svojega sodelavca. Sledilo je prejel priznanje Območnega zdru- Koderkoli bodo hodili, mislečega življenjskega sopotnika čelnik Vojaškega računskega cen- 34 let dela v tej tovarni. Upokojil ženja Zveze borcev za vrednote Dom bodo vroče na srcu čutili. Jožeta in si z njim ustvarila družino. tra s činom podpolkovnika. Tudi po se je leta 1982 kot direktor podjetja NOB Kranj. Leta 2022 ga je kra- Poleg zahtevne službe je prispeva- upokojitvi je ostal in živel na Reki, Meblo Italiana. Boris Ferlat je imel jevna organizacija imenovala za la h gradnji nove domovine v mla- zadnjih devet let pa pri sinu Mira- dolgo življenje, doživel je različna častnega predsednika. dinskih udarniških brigadah. Dolga nu v Ribnici. Vse do zadnjega diha, obdobja naše zgodovine. Morda Gorazd Kokalj Oton Župančič leta je opravljala naporen gostinski ki je prišel 24. julija letos, se je po- prav z mislijo na preteklost in tudi Leta 1942 v Ljubljani poklic v Mercatorju. Požrtvovalno gumno boril. Aktivno je spremljal z nekoliko grenkobe ob z misli na je skrbela za družino in spominjali politično dogajanje in se boril za sedanjost njegova knjiga spominov se je bomo kot marljive in skrbne resnico in proti potvarjanju polpre- nosi naslov Bilo je res tovarištvo. SPOROČILA Koledar za leto 2025 osebe, ki se je žrtvovala za dobro- tekle zgodovine, ki jo je tudi sam Andrej Kompara, Miloš Lozič, Jožko bit drugih. S svojim trdnim življenj- soustvarjal. Markič skim nazorom, polnim pozitivnih Irma Grbec Josip Broz - Tito vrednot in moralnih naukov, je uči- la svoje potomce in druge mlade ljudi, kako gledati na svet. Franc Štular Za leto 2025 bo na voljo stenski koledar Josip Broz - Tito. Koledar je v Svojo življenjsko pot je sklenila v Boris Ferlat slovenskem jeziku,12-listni in z naslovno stranjo. Mere koledarja so 43 x 96. letu. Krajevna organizacija ZB 31 cm. Fotografije so barvne in doslej NEOBJAVLJENE. Več informacij NOB Boris Kidrič Bežigrad se eni in naročila na e-naslov: mirko.draxler@t-2.net ali na telefonsko številko od svojih zadnjih aktivnih udele- 041 681 086 (Mirko). ženk narodnoosvobodilnega boja zahvaljuje za njen prispevek pri ohranjanju spomina na vrednote partizanskega boja proti okupator- ju in domačim izdajalcem. Mitja Zupan Na dupljanskem pokopališču, stre- Od našega tovariša, prijatelja, so- ljaj od njegovega doma v Spodnjih delavca, soseda in sokrajana Bori- Dupljah v občini Naklo, so konec Janko Turk sa Ferlata - Bojana smo se poslovi- oktobra pokopali tovariša v pravem li novembra letos. Boris se je rodil pomenu besede, Franca Štularja, leta 1922 v Mirnu v družini mizarja Frenka, dolgoletnega in zadnja leta Viktorja in matere Marije, po pokli- tudi častnega predsednika krajevne cu babice. Oče Viktor in mati Ma- organizacije Zveze združenj borcev rija sta bila zavedna Slovenca in za vrednote NOB. Frenk je v zad- v družini so kljub zapovedani ita- njem boju svojega življenja omagal. lijanščini ves čas govorili sloven- Zdaj počiva v domači zemlji, ki je sko. Osnovno šolo, v kateri se je bila zanj prva in najbolj spoštovana poučevalo v italijanščini, je najprej stvar na svetu. obiskoval v Mirnu, nato pa končal Franc Štular se je rodil 13. avgu- Od nas je v stotem letu starosti od- v Gorici. Kot vajenec se je zapos- sta leta 1947 v Spodnjih Dupljah. šel tovariš Janko Turk. Rodil se je lil v mehaničnem podjetju Štrukelj, Že v otroštvu in mladosti je moral 5. septembra 1924 v vasi Hrenovi- obenem je tri leta obiskoval srednjo preskočiti marsikatero oviro, ven- ce pri Postojni. Pri Bolkovih je v hiši tehnično šolo. dar je zmogel. Po končani osnovi živelo enajst ljudi, in sicer osem ot- Proti koncu leta 1940 se je zapos- šoli na Primskovem v Kranju se je rok – šest bratov in dve sestri, mati lil v ladjedelnici v Tržiču. Prišel je v izučil za orodjarja. Ob delu in skrbi in oče in še teta. Preživljali so se stik s številnimi Slovenci, ki so dela- za družino se je dodatno izobra- večinoma s kmetijstvom, a so bili li v tej ladjedelnici, in ti so ga počasi ževal. Leta 2005 je odšel v zaslu- pridni in varčni in so skupaj uspe- začeli uvajati v protifašistično delo- žen pokoj kot vodja vzdrževanja v li dograditi novo stavbo, v kateri so vanje. Sprva so mu zaupali kurirske, kranjski tovarni Sava. Za svoj dom nato odprli gostilno. pozneje pa tudi zahtevnejše naloge. je izbral Spodnje Duplje, kjer sta si Janko je hodil v tamkajšnjo italijan- V partizane je Boris Ferlat odšel fe- z ženo Jelko ustvarila najbolj srč- sko osnovno šolo. Povsod, kjer so bruarja 1943. Vstopil je v Kraško en kotiček v njunem življenju. Fre- slovensko ozemlje zasedli Italijani, četo, ki ji je poveljeval Anton Šibe- nk je imel rad ljudi, rad je bil med se je začelo etnično čiščenje. Slo- lja - Stjenka. Nadel si je partizansko njimi. Spodbujal jih je k skupnemu venske učitelje so zamenjali itali- ime Bojan, prvo akcijo pa je doži- delu, znal jih je organizirati. De- janski, v javnosti in vseh uradih se vel blizu Šempolaja. V Kraški četi je javen je bil v mladinski organiza- je moralo govoriti le italijansko, slo- bil do maja 1943, ko so ga skupaj ciji, Socialistični zvezi delovnega venska beseda je bila prepovedana. s še sedmimi tovariši dodelili v ka- ljudstva, v tovarniškem sindikatu in Starejši trije bratje so odšli na na- ravlo P-15 na Vrhu sv. Mihaelu pri delavskem svetu, tovarniški stano- daljnje šolanje, Janko, brat Edvard Doberdobu za vzdrževanje stikov s vanjski komisiji in domačem telo- in sestre pa so ostali doma in za- Furlanijo. vadnem društvu Partizan, nazadnje Pionirčkovi spomini radi krize so ostali brez nadaljnje- Ko je bila ustanovljena Varno- pa v dupljanski organizaciji Zveze ga šolanja. Le najmlajši brat Joško stno-obveščevalna služba, je Boris združenj borcev za vrednote NOB. je odšel v gimnazijo in jo uspešno postal obveščevalec v Italiji. Dobil Rad je bil v iskreni in veseli družbi Preden še smo abecedo znali končal ter med vojno postal parti- je ponarejene dokumente na ime in nikjer ni sejal sovraštva. že smo s kredo po ograjah črki O in F pisali zanski učitelj. Malo lažje jim je bilo, Silvio Ferara. V začetku leta 1945 Že od otroštva je spoštoval naro- in ime skrivnostno, danes zmagovito, ko so odprli gostilno, a čas je kruti se je vrnil v Slovenijo, v Gorenjo dnoosvobodilni boj in partizanstvo. - v jezo Lahom, Nemcem, belim: Tito-Tito. rabelj. Leta 1941 je Italija skupaj s Trebušo, v center obveščevalnih Leta 2010 je to dokazal v praksi, saj svojimi zavezniki napadla Kralje- služb IX. korpusa. Postal je šef prve je od takratnega predsednika kra- vino Jugoslavijo. Najprej so v ita- sekcije Ozne za IX. korpus, odgo- jevnega odbora Zveze borcev za Tone Slodnjak, 9 let, 1945, Ljubljana lijansko vojsko rekrutirali njegove vorne za zunanje področje. Osvo- vrednote NOB Iva Špendala prev- 14 december 2024 LITERARNI NATEČAJ Ravnateljstvom šol KULTURA Praznik partizanske pesmi »Zmaga nad nacizmom Šestnajsta prireditev in fašizmom kot vir navdiha in 26 pesmi za sedanjost in prihodnost« Spoštovani! ne vojnih žarišč (več kot petdeset je bila utemeljena tudi sodobna Na vas se obračamo s prošnjo za jih plamti v tem trenutku), ugasni- Evropa – Evropska unija. sodelovanje pri izvedbi razpisa, s lo je ali bilo pohabljenih na tisoče Za spodbudo temi tega literar- katerim želimo spodbuditi zanima- življenj nedolžnih ljudi, bilo je uni- nega razpisa naj služi predstavitev nje mladih za skupni zgodovinski čenih nešteto domov in ogromno narodnoosvobodilnega boja na Slo- spomin. plodnih površin za pridelovanje venskem, zlasti nekaterih njegovih Ob 80. obletnici konca druge hrane. Krik po miru se izgublja med posebnih značilnosti, ki ga ločijo od svetovne vojne v Evropi(8. maja ruševinami mest, po prostranstvih, podobnih uporniških gibanj drugod 1945) glasilo Zveze združenj bor- kjer namesto semen ležijo mine, v Evropi. V uporniškem delovanju Pevci s Cankarja iz Trbovelj cev za vrednote NOB Slovenije raz- preglašajo ga eksplozije dobro lahko sodoben mlad človek najde pisuje literarni natečaj za učence merjenih raket; nemo ga izražajo vzorec za morebitno lastno rav- Letos smo vendarle dočakali, da je da so največji aplavz poželi Pevci in učenke osmega in devetega ra- nemočne množice v strahu pred je- nanje v podobnih okoliščinah. Za bilo petje partizanskih pesmi vpisa- s Cankarja – skupina 30 otrok iz zreda osnovne šole ter za dijakinje drskim uničenjem. izhodišče prilagamo kratek zapis no v register nacionalne nesnovne Osnovne šole Ivana Cankarja v Tr- in dijake srednjih šol z naslovom Ali res ni nobene druge možnos- »NOB kot navdih za sedanjost in kulturne dediščine. In prav ohrani- bovljah, ki rada prepeva partizan- »Zmaga nad nacizmom in fašiz- ti kot oboroževanje in uničevanje prihodnost«. tev te dediščine je že vrsto let tudi ske pesmi, pa ne samo zaradi nji- mom kot vir navdiha za sedanjost temeljev življenja? Podobno vpra- Na vas se obračamo s prošnjo, da namen prireditve Praznik partizan- hove mladosti, temveč tudi zaradi in prihodnost«. šanje se je z vso ostrino postavilo bi učence in učenke oziroma dijaki- ske pesmi. Tudi letošnja, že 16. po srebrnih glasov in domiselne kore- Gre za spomin na usodno obdob- tudi pred slovenski narod ob za- nje in dijake seznanili s tem razpi- vrsti, ki je 23. novembra potekala ografije. Po svoje pa je z redko sliša- je druge svetovne vojne, ki so ga četku zasedbe slovenskega ozem- som ter da bi zainteresirane men- v nabito polni Festivalni dvorani v no Topničarsko himno ob atraktiv- preživeli ob njenem koncu zazna- lja v času druge svetovne vojne. torsko podpirali. Pisne sestavke, Ljubljani, je ta namen nedvomno ni spremljavi s harmoniko in malim movali z željo »Nikoli več vojne!« Tako kot danes je bilo tudi takrat poslane na naslov glasila, pričaku- upravičila. Tako so obiskovalci lah- bobnom občinstvo navdušil tudi in pričakovanjem, da bo človeštvo pomembno prepričanje, da podlož- jemo do 31. marca 2025. Razglasi- ko slišali 26 različnih pesmi, med Moški pevski zbor KD Tine Kos iz živelo v miru in sožitju med naro- nost in mirno prenašanje okupator- tev najboljših prispevkov bo ob 80. njimi tudi tiste, ki jih sicer na raznih Moravč. di. Kljub ustanovitvi Organizacije skega nasilja vodita v pogin. Prava obletnici zmage nad fašizmom in proslavah ne izvajajo prav pogosto V imenu častnega pokrovitelja združenih narodov, ki naj bi zago- izbira je bil upor s ciljem osvobo- nacizmom (maja 2025). Objavili jih in jih je že zaradi tega treba obvaro- prireditve, župana mestne občine tavljala uresničevanje te želje, je ditve, ki je zahteval veliko poguma bomo v Svobodni besedi. vati pred pozabo. Ljubljana Zorana Jankovića, je obi- dogajanje v svetu takoj po koncu in predanosti, navdihovale pa so ga Za sodelovanje se vam vnaprej Nastopilo je devet zborov, ki jih skovalce pozdravil podžupan Dejan te vojne krenilo v drugo smer: na izkušnje slovenskega naroda iz pre- zahvaljujemo in vas lepo pozdrav- tu ne kaže spet naštevati, saj so bili Crnec in se ob tem za izvrstno iz- različnih koncih sveta je v doseda- teklih obdobij. Na uporu proti fašiz- ljamo. predstavljeni že v vabilu na prire- vedbo zahvalil organizatorju Kultur- njih desetletjih vzniknilo na stoti- mu in nacizmu ter zmagi nad njima Uredniški odbor Svobodne besede ditev v prejšnji številki Svobodne no-umetniškemu društvu Serafin. besede. Kljub temu velja omeniti, M. R. KNJIGA Izgnanski dnevnik 1941–1045 DOGODKI Repentabor »Morda bomo le še kdaj doma« Ob grobu Franca Nemgarja To upanje je prevevalo misli slo- po svetovnem in domačem doga- počutja, predsmrtna stiska spričo Člani Združenja borcev za vredno- venskih izgnancev, šepetali so si te janju v času druge svetovne voj- pomanjkanja insulina«, kot v spre- te NOB Logatec so v organizaciji besede, velikokrat molili in v skraj- ne: seznanja nas s svežimi – vča- mni besedi ugotavlja sin Tomo, ki KO Laze 9. novembra na pokopa- nih stiskah prosili tudi za božjo po- sih tako ali drugače propagandno je v začetku izgona imel dve leti; v lišču Repentabor v Italiji počastili moč. Hrepenenje po vrnitvi v do- pristranskimi – novicami z bojišč, času izgnanstva pa je ob pomanj- spomin na Franca Nemgarja, ko- mači kraj, v svoj dom je kot nevi- pozorno spremlja boj Angležev in kanju skoraj vsak dan tožil »al smo mandanta XVIII., Bazoviške briga- dno vezivo lebdelo v zavesti trpe- Američanov zoper »Hune«, po dol- srote« (kot je zapisano v sredo, 10. de, ki je 2. maja 1945 padel v bojih čih množic izgnancev, razseljenih go pričakovani invaziji pa jim (v to- junija 1942). Najzvestejša spre- za Opčine pri Trstu. po hrvaškem, srbskem, bosanskem rek, 6. rožnika 1944) vzklika »Bog mljevalca družine sta bila lakota in Člane logaškega borčevskega zdru- ozemlju ali pa v taboriščih na ita- daj srečo!«; navdušeno pozdravlja strah, pozimi sta se jima pridružila ženja so pričakali člani ANPI in lijanskih in nemških tleh tretjega napredovanje ruskih sil v bojih mraz in skrb za kurjavo. Malodušje županja pobratene občine Repen- rajha. Mozaik s pretresljivimi po- z nemškimi enotami na vzhodni in otopelost (»ker ne vidimo konca tabor Tanja Kosmina. Gostom so dobami njihovega poniževanja, fronti in po vesteh o stalingraj- trpljenja«) sta vedno bolj glodala izrekli dobrodošlico in se zahvalili, teptanja njihovega dostojanstva ski zmagi nad »pruskim barbariz- življenjske moči staršev, katerih da se vsako leto poklonijo spominu in različnih oblik razčlovečenja se mom«, ki so jih izgnanci sprejema- stiske in skrbi za golo preživetje na Franca Nemgarja in tudi njihove na steni zgodovine občasno dopol- li z nepopisnim zadovoljstvom, 2. je občasno oživela solidarna po- treba onemogočiti pruski oz. švab- padle, ki imajo spomenika Pod ste- njuje z novimi drobci, z ubesede- februarja 1943 zapiše: »Živeli ru- moč drugih slovenskih izgnancev ski barbarizem, ki nam je povzročil nami in v središču Repna. Kratek nimi spomini in dokumentarnimi ski borci!« Zaupanje v »naše fante in prijateljev, nekaterih »domo- toliko neizmernega gorja.« kulturni program so pripravili Iva zapiski. po gozdovih« je v zapisih narašča- rodcev« ter Slovenskega odbora v Že nekaj navedenih drobcev Nemgar ml., Darja Lavrič in Branko Z nihajočim upanjem na vrnitev lo s širjenjem partizanskih akcij na Zagrebu (v sredo, 19. julija 1944, kaže, da je Izgnanski dnevnik 1941– Simčič. Predsednica KO Laze Nada domov je prežeto tudi delo Iva- slovenskem ozemlju in tudi dru- so si tako lahko malo »oddahnili«). 1945 izjemno verodostojen doku- Čamernik je povedala nekaj besed na Korošca Izgnanski dnevnik god po Jugoslaviji, spodbujala pa V soboto, 5. avgusta 1944, je za- ment, ki priča o različnih straho- o smrti Franca Nemgarja, na kon- 1941–1945, ki je izšlo leta 2023 so jih krvava nasilna dejanja oku- pisano odkrito priznanje: » Na vse tah druge svetovne vojne, kot jo cu pa se je zahvalila članom ANPI, v založništvu Vigred v Laškem. patorjev, večkrat zaradi »ostudne- dogodke gledamo bolj z želodcem rišejo zavojevalci in njihovi mediji da tako lepo skrbijo za njegov grob. Dnevniške zapiske, ki so bili pisa- ga izdajstva« (kot ga pisec omenja kot z drugimi čutili. Kulturo vidimo na eni in kakor jo doživljajo po- Ti so po končanem enominutnem ni z zelo drobno pisavo in dolgo v petek, 5. septembra 1941) in – po zgolj v zvrhanem krožniku pri ko- samezniki in skupine, delno ali v molku v čast vsem padlim Logatča- časa skriti pred javnostjo, je ure- poročanju iz Ljubljanske pokrajine silu ali pri večerji. Kakor v kame- celoti vključeni v vojaške akcije ne povabili na čaj in kavo. dil, jih opremil s spremno besedo vedno bolj skrb vzbujajoča – gro- ni dobi.« To hudo bivanjsko stisko in nasilje civilnih uprav, na drugi Potem ko so gostiteljem izročili in pojasnjevalnimi pripombami ter zodejstva »klerikalne bele garde« je ves čas izgnanstva krepil strah, strani. Ko iz varnega zavetja toli- simbolična darila, so se člani zdru- z lastno podobo družine na poti na Dolenjskem, ki ne »zaostajajo strah pred ustaši in njihovim ropa- ko desetletij po koncu druge sve- ženja odpravili v Vrabče. Tam so v piščev sin, jezikoslovec dr. Tomo za najkrvoločnejšimi ustaši« (kot njem ter pobijanjem, pred nemško tovne vojne beremo ta dnevnik, prijetnem razpoloženju uživali ob Korošec. Njemu velja zahvala, da je avtor zapiskov potožil v soboto, vojsko, bombami. se nam zgoščena podoba vojne dobri kapljici in jedeh, ki jih vsako lahko spoznavamo vsakodnevno 20. februarja 43). O ustaških poko- Bomb je bilo že sredi vojne vihre razširi na množico drobnih dogod- leto pripravi gostiteljica Andreja. dogajanje od 6. aprila 1941, ko je lih pa so pričala po Savi plavajoča strah tudi Nemcev. Sam Hitler je kov na različnih področjih, ki vsak Brane Pevec ljudi na cvetno nedeljo ob sedmi trupla, ki so »ravno te dni onemo- silno obsojal angleško bombardi- zase prepričljivo opozarjajo, kako uri »alarmni signal pognal iz po- gočala kopanje ob Savi pri Mitro- ranje in zahteval, da »mora zma- brezmejno je trpljenje večine ljudi stelj v zaklonišče«, pozneje pa so vici (torek, 9. junija 1942), umorje- gati pravica«, »seveda na nemški in kako neusahljivi sta želja in pot- po radiu zvedeli, da »so zjutraj nih pa je bilo »v toliko množinah, strani«, je v ponedeljek, 27. aprila reba po miru. Hkrati so pripovedi Nemci bombardirali Beograd«, pa da so morali Nemci pri Zemunu 1942 zapisal avtor dnevnika in do- o resničnih dogodkih mejniki, ki do torka, 10. julija 1945, ko je av- namestiti mreže za 'lov na trupla'.« dal: »To je brezprimerna podlost: varujejo zgodovinski spomin pred B E S E D A tor sklenil, da je »treba zaključiti (četrtek, 18. junij 1942). toliko milijonov in vsi mi izgnanci predelavami, revizijami, ki briše- naš žalostni, vojni izgnanski dnev- V ta kruti vojni okvir skrben oče in naša deca, trpimo toliko poniža- jo (ali hočejo brisati) razlike med nik«. in »zapisnikar« vselej umešča svo- nja in smo brez pravic zaradi nem- nosilci in izvajalci nasilja ter njiho- Na 201 strani nas Ivan Korošec jo družino, ki »nastopa kot štiri ške pravice.« Misel, kaj je treba vimi žrtvami. Zato ima ta dnevnik (1896–1949), z družino izgnan v lačna usta, lakota in prosjačenje za storiti, pa je zapisal v ponedeljek, trajno vrednost! www.svobodnabeseda.si Šid v NDH, od dne do dne vodi hrano, omahovanje razpoloženja in »1. svečana 1943«: »Za vse čase Maca Jogan december 2024 15 NAGRADNA KRIŽANKA Geslo križanke napišite na dopisnico in jo pošljite na naslov ZZB NOB Slovenije, PREDMET ZAČETEK ZA SPODNJI NADETJE KONEC SEMJON KRAVICA, KRALJICA Einspielerjeva ulica 6, 1000 Ljubljana, SPOJINA DEL STIK GESLA OTROŠKO E PLOSKEV ROKAVIC GESLA NADSON TELICA (LJUBK.) PRI ŠAHU s pripisom »nagradna križanka« ali KOVINE IGRO POSOD S HIDRO- pošljite na elektronski naslov: svobodna. KSILNO beseda@zzb-nob.si SKUPINO do 15. januarja 2025. Trem izžre- banim reševalcem bomo podarili knjigo. NEVED- NOST, Izžrebani reševalci križanke iz OMEJE- 110. številke časopisa Svobodna beseda NOST TEKMOVA- IVAN 1. Silvo Malgaj NJE TREH MINATTI POSAMEZ- GLAVNO Zdraviliška 25, 3772 Rimske Toplice NIKOV MESTO GANE 2. Jože Lednik Smrečnikovo 8, 2392 Mežica RAFAEL LADJA 3. Mirka Benčič AJLEC ARGO- KAVELJ, NAVTOV KLJUKA Pot na kal 1, 6257 Pivka OTOK V ALEUTIH OČE (IZ:KATA) DIANA Rešitve križanke: ROSS ADAMANTIN, DRVARNICA, MUNGO, TIP, MASONSKO SNEG, STROJNA HRVAŠKO DELOVA- PRIMEREN RIMSKA OPREMA V MESTO OB IGO, NJOKI, ROJ, DU, AS, STAVKOKAZ, ŽAGA, NJE, IMENITNIK ZA IGOR T BOGINJA RAČUNAL- IZLIVU ANDREJ EVROPOSLANEC, ICO, SOOR, LO, SENILNEŽ, FRAMA- SANKANJE TORKAR SPOLNOS JEZE NIŠTVU KOLPE HIENG SONSTVO SANINEC PSIKOVEC V SAVO ERNA, ISHEMIJA, DE, BINET, ADENAUER, VELETOK SPAČENE JAJCE, NAC, DION, APA, RUBIN, HA, VE, GA, V ZDA, POTEZE MISSIS- OBRAZA PORABJE, OTRIS, EROS, ANAEROBIONT, SIPPI KOREJSKA VALUTA RAČE, NOL, AVIONAL. NEPOKLIC ČERMELJ NA DEJAV LAVO IVAN NOST, PASTIR V HRIBAR Geslo: DRUGO ZASEDANJE AVNOJ. TITO. LJUBI- SNEGULJ- JAJCE. TELJSTVO ČICI DRČANJE GL.MESTO MESTO V EGIPTA SEVERNI SPANJE SL.GOSPO- ANGLIJI TJAŠA DARSTVEN. CITA ANDREE (PETER) POTOKAR je glasilo ZZB za vrednote OKRASNI KONCEN- KAMEN TRIRANO NOB Slovenije za domoljubna, socialna, (IZ ČRK: ŽIVILO gospodarska, politična, zgodovinska in SINKO) ZNAK ZA HOLMIJ kulturna vprašanja doma PRAOČE MAJHNA in po svetu. Izhaja vsak zadnji petek v mesecu. PESNIK HAMITOV PLJUČA GRAFE- DEL Izdajatelj: ZZB za vrednote NOB Slovenije NAUER POGON SIBIRSKE Zanj: Marijan Križman, predsednik DIVJADI RUSIJE HUDOBIJA IVAN TRSKA, ERVIN Uredniški odbor: dr. Ivan Svetlik (predsednik), dr. Martin Premk, dr. Maca Jogan, Mitja Meršol, SILVA TAVČAR IVER, ČURLIČ KAMBOŠKI SAMO- MATEMA- TRDINA NAŠA DROG PRI ZADERIKA ZAKON POLITIK STANSKI TIČNA dr. Nevenka Troha, Črt Kanoni PESNICA VOZU, (IZ ČRK: V ZDA (NOL) BRAT NEZNANKA Odgovorni urednik: Janez Alič ŠKERL RIDOVNIK SEČ) (IZ:CAT) telefon: 041 686 322 BLAGO ZA elektronski naslov: TNALA, OVIJANJE NAŠ svobodna.beseda@zzb-nob.si KLADA STOPALA PEVEC EMIL NIPIČ Oblikovanje: Vid Brezočnik NAVINŠEK Jezikovni pregled: Mirjam Furlan Lapanja ČLAN VOJSKE DRŽAVNE PLUTO- Naslov uredništva in naročnin: VARNOSTI VINA ZZB za vrednote NOB Slovenija, MED NOB Einspielerjeva ulica 6, 1000 Ljubljana IZDELO- ANTIČNO telefon: (01) 434-44-45; fax: (01) 434-41-17 VALEC IME REKE romana.jemec@zzb-nob.si OŽE, SRAMOTA GUADIANE VRVAR (IZ ČRK: SANA) RAZPIS VABILA PARTIZANSKE SMUČINE – CERKNO ‘45 Sv. Ana v Loški dolini na omenjeni dogodek. Slavnostni govornik bo Mirko Brulc, predsednik pokrajinskega Krajevna organizacija Združenja borcev za sveta severnoprimorskih združenj borcev ob 10.40: tekmovanje Zveze po- vrednote NOB Loška dolina pripravlja spo- za vrednote NOB. licijskih veteranskih društev Sever minsko slovesnost ob 80. obletnici napada Pred prireditvijo bo potekal tudi pohod s – Dolina in poboja utrujenih in izmučenih partiza- startom ob 8.45 pri okrepčevalnici Makuc, ob 11.15: 19. odprto prvenstvo nov 1. in 2. čete Notranjskega odreda, ki ki leži na cesti med Dolenjo in Gorenjo Tre- ZVVS – Zveze veteranov vojne za so ga 13. januarja 1945 v vasici Sv. Ana bušo v zaselku Krtovšče. Slovenijo – Dolina izvedli domobranci 47. čete Rupnikovega Do Gorenje Trebušo pridete po asfaltni ob 12. uri: tekmovanje pripadni- bataljona. cesti iz Dolenje Trebuše (9 km), ki leži ob kov Slovenske vojske v veleslalomu Slovesnost bo v ponedeljek, 13. januarja cesti Most na Soči – Idrija, ali po delno ma- Dolina 2025 ob 11. uri pri spominskem obeležju kadamski cesti iz Čepovana kot tudi iz ceste ob 11.30: tek – borke, borci – Do- v vasici Sv. Ana v Loški dolini. Idrija – Vojsko. lina, ob reševalni postaji 48. spominske smučarske tekme Patrulje postrojene na cilju leta 1945 Iskreno vabljeni, da v čim večjem številu ob 14. uri: sklepna slovesnost in počastimo spomin na borce, ki so padli na Partizanske smučine – Cerkno razglasitev rezultatov pred Alpsko Prijave pošljite na e naslov: pragu svobode. Zgornji Tuhinj '45 bodo na smučiščih Smučarske- Perlo niko.zajc10@gmail.com ga centra Cerkno v soboto, 25. ja- ob 15. uri: kosilo in druženje Združenje borcev za vrednote NOB Kamnik nuarja 2025, po naslednjem pro- Morebitna odpoved ali prestavi- Gorenja Trebuša in KO ZB NOB Tuhinj vabita gramu: Za člane ZZB za vrednote NOB je tev tekmovanja zaradi pomanjka- na spominsko slovesnost v petek, 27. de- predvideno tekmovanje v VSL in nja snega bo objavljena na prvem Združenje borcev za vrednote NOB Bovec, cembra 2024, ob 11. uri v Zg. Tuhinj, kjer do 9. ure: zbiranje udeležencev teku na smučeh na simbolični ravni programu Radia Slovenija, Radiu Kobarid, Tolmin in Društvo veteranov Se- bomo pri spomeniku na Prevojah skupaj z ob 9.30: odprtje tekmovanja na v enotni kategoriji. Odmev, Radiu Primorski val in na ver Severne Primorske vabita na proslavo predstavniki veleposlaništva ZDA v Repu- vrhu proge Dolina Valu 202 v petek pred napovedano ob 81. obletnici ustanovitve 9. korpusa in bliki Sloveniji in Združenja borcev za vred- ob 9.40: nastop demonstracijske Prijave sprejemajo do 19. januar- prireditvijo. sicer na mesto, kjer je takratno vodstvo 3. note NOB Šentjernej, Društva Gorjanska skupine Edmunda Čibeja in TD ja 2025 na priloženem obrazcu. V alpske cone, ki je zajemala Primorsko in četa in sorodniki, položili vence in se pok- Novaki prijavi navedite priimek in ime, ORGANIZACIJSKI ODBOR Gorenjsko, prejelo od glavnega poveljstva lonili spominu 192. padlim borcem NOB, ob 9.50: odhod tekmovalcev na letnico rojstva, točen naslov Miha Butara, predsednik slovenske partizanske vojske ukaz maršala narodnemu heroju Martinu Kotarju, vodji start prijavljenega tekmovalke/ca in ka- Tita, da se iz partizanskih enot te cone ob- ameriške vojne misije kapetanu Charlesu ob 10. uri: veleslalom – člani SL tegorijo tekmovanja (tek ali velesla- O NOB VE likuje 9. korpus. Fischerju ter ameriškima oficirjema Juliusu ZZB za vrednote NOB Slovenije – O F lom). Glede na število prijavljenih Proslava bo 21. decembra ob 11. uri v Rosenbergu in Ernestu Knothu. Slavnostni Dolina bo do 23. januarja 2025 izdelana in Gorenji Trebuši pred hišo Skokovih, kamor govornik bo dr. Martin Premk, zgodovinar ob 10.20: prvenstvo Zveze sloven- podana točna časovnica. 19 je 21. decembra 1943 prispela ta depeša in poslanec Državnega zbora Republike 4 5 skih častnikov – Dolina 1 194 in na kateri je spominska plošča v spomin Slovenije. ZZB NIJE 16 december 2024 RAZSTAVA Postojna »Dekle, prepolovljeno z Rapalsko mejo« Sodelovanje različnih generacij, Petra Mikše, ki je zanimivo peljal na razburljivo pot od zami- ustanov in lokalnih skupnosti je v predstavil zapleten proces trasi- sli do končnega izdelka. Postojni privedlo do prireditve, pos- ranja te meje. Po predavanju je Kulturni program sta obogatila večene zapuščini rapalske meje. 7. dr. Bojan Balkovec slovesno tudi Oktet Brkinci s svojim nasto- oktobra je na Srednji gozdarski, le- odprl razstavo »Dekle, prepo- pom in dijakinja Darja Birsa, ki je sarski in zdravstveni šoli Postojna lovljeno z rapalsko mejo«, ki jo z recitalom popestrila odprtje. So- potekala izjemna prireditev, ki je je pripravila Filozofska fakulte- delovanje različnih, ustvarjalcev, združila zgodovino, izobraževanje ta Univerze v Ljubljani, Oddelek umetnikov, ustanov in organiza- in domačine. Posvečena je bila za- za zgodovino. Srednja gozdarska, cij potrjuje, da je spomin na pre- puščini rapalske meje, ki je močno lesarska in zdravstvena šola Po- teklost skupna odgovornost vseh zaznamovala življenje na Primor- stojna je v sodelovanju z Zdru- nas. Razstava, ki je bila na ogled skem. Zavezali smo se, da bomo ženjem borcev za vrednote NOB do 24. oktobra, je bila namenjena ohranjali spomin na rapalsko mejo Postojna in Društvom upokojen- tako dijakom kot širši javnosti in je in se učili iz napak preteklosti. To cev Postojna postala gostiteljica ponudila edinstveno priložnost, da je bila priložnost, da se spomnimo te pomembne razstave. Dr. Peter se poglobimo v zgodovino našega vseh tisti, ki so bili prizadeti zara- Mikša in dr. Bojan Balkovec, so- kraja ter razumemo, kako so do- di rapalske meje, in da se zavemo avtorja razstave, sta s svojo pri- godki iz preteklosti oblikovali našo pomembnosti ohranjanja zgodo- sotnostjo na odprtju še poudarila sedanjost. vinskega spomina. pomen tega dogodka. Dr. Balko- Dijaki so imeli priložnost pos- vec je z nekaj toplimi besedami lušati strokovno predavanje dr. delil z nami svojo vizijo in nas po- Martina Klemenc RAZSTAVA Branka Jurca O tematiki NOB v mladinskih delih V letu 2024 mineva 110 let od bičem (1945), pripovedi o življe- vljica (1977) in Javka v starem čevlju skemu preiskovanju, zasliševanju in rojstva pisateljice Branke Jurca, nju redovnice in njeni preobrazbi (1977) govorita o delovanju ilegal- nasilju. Podoba otrok, ki odraščajo ki se je rodila 24. maja 1914 v Kop- v partizanko Potem je zmagalo živ- cev v Ljubljani. Zbirka kratke pro- v vojni, ni idealizirana: so nagajivi in rivi na Krasu, umrla pa 6. marca ljenje (1953) in noveli Medvladje v ze Moj oče partizan (1978) poleg že neubogljivi, seveda prestrašeni, pri- 1999 v Ljubljani. Ob izboru njene zbirki Stekleni grad (1958). objavljenih mladinskih pripovedi s zadeti in žalostni, pa tudi iznajdljivi, kratke proze za odrasle, Pot v svo- odgovorni in prezgodaj odrasli, saj Pisateljica in nosilka partizanske V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj, ki tematiko narodnoosvobodilnega bodo, je leta 2014 urednica knjige je poimenovana po pisateljičinem boja vsebuje še zgodbi o prijatelj- se morajo vesti preudarno in zre- spomenice 1941 in avtorica spremne študije Joži- možu, literarnem ustvarjalcu in stvu med psom in otrokom, ki ga lo. Izrazito opazno je, da je pomoč del pisateljičinega opusa, ki ga odli- ca Čeh Steger zapisala, da »živi v uredniku Ivanu Potrču, hranijo del nemški okupator nasilno pretrga z partizanom in Osvobodilni fronti za kuje etično sporočilo, da je trpljenje naši zavesti in spominu mnogih njene pisateljske zapuščine. Leta ustrelitvijo psa, Godničev Runo in navedene otroške like samoumev- otrok med vojno realno, vendar za- kot odlična mladinska pisateljica«, 2015 so po njej poimenovali tudi mali šnaucer Gogo, ter pripoved o na, kar je spričo njihove mlados- vržno dejanje, ki smo mu žal priča saj so »generacije otrok, rojene po pravljično sobo na mladinskem partizanski bolnišnici, Moj oče – ti presenetljivo, vendar v funkciji tudi v sedanjem času v Gazi, Ukra- drugi svetovni vojni, rasle z njeno oddelku, zato so v četrtek, 17. ok- partizan. Med navedenimi izstopa oblikovanja pozitivne naravnanosti jini in drugod po svetu, je vsekakor mladinsko prozo«. Napisala je 35 tobra, njeno 110. obletnico rojstva njena zadnja tovrstna knjiga, zbir- do narodnoosvobodilnega boja; pri vreden še nadaljnjih raziskav. knjig za otroke in mladino, prejela počastili s simpozijem Pogledi v ka spominskih pripovedi Kdaj so bili tem ne gre za ideološko prikazova- Obširnejši znanstveni članek o dve Levstikovi nagradi, še vedno mladinsko književnost Branke Jur- partizani veseli (1986), ki prinaša niz nje herojskih otroških potez, tem- tematiki narodnoosvobodilnega pa se ponatiskujeta njen mladin- ca, na katerem je bil predstavljen tragikomičnih peripetij iz vojnega več za otroke, ki skušajo preživeti boja v mladinskih literarnih de- ski roman Ko zorijo jagode (1974) tudi referat Tematika narodnoosvo- časa. Otroške like v teh delih je mo- v nasilnem času in prostoru tudi lih Branke Jurca bo še letos izšel in sodobna pravljica Snežaki v vrtcu bodilnega boja v mladinski književ- goče razdeliti v dve skupini. V prvi tako, da se skušajo vesti kot odrasli. v strokovni reviji Otrok in knjiga, v (1983). Bila je tudi nosilka partizan- nosti Branke Jurca. so otroci, udeleženi v narodnoo- V drugo skupino spadajo povojni Kosovelovi knjižnici Sežana pa bo ske spomenice 1941, saj se je kot Prav knjiga, ki v treh pripovedih svobodilnem boju, ki so partizani in otroci, ki poslušajo pripovedovanje v četrtek, 28. novembra, ob 18. uri ilegalka v Ljubljani vključila v de- tematizira življenje otrok v oku- kurirji oz. otroci ilegalcev. Soočeni o narodnoosvobodilnem boju: to je literarni pogovor ob ponatisu nje- lovanje Osvobodilne fronte, zaradi pirani Ljubljani, V pasti (1955), je so z vojnim dogajanjem – nasilno vnuk nekdanje aktivistke, sin nek- nega mladinskega romana Ko zorijo česar so jo italijanski okupatorji bilo njeno sploh prvo knjižno ob- je poseglo v njihovo otroštvo, ki danjega ranjenega partizana, de- jagode (Beletrina, 2024), s katerim internirali najprej za pol leta v Go- javljeno delo za otroke. Sledili sta ga vojnim razmeram navkljub sku- ček, ki je sam doma, ker so starši v bomo tudi na pisateljičinem rod- nars, nemški pa za leto in pol v Ra- dve znameniti pripovedi o otrocih šajo izživeti na svoj, otroški način, službi. Ti otroci vojno poznajo zgolj nem Krasu zaznamovali njeno 110. vensbrück. Odsev krutega vojnega partizanih, Gregec Kobilica (1965) čeprav trpijo; ločeni so od svojih iz pripovedovanja, doživljajo jo kot obletnico rojstva. časa je že kmalu po koncu vojne ter Miško Poleno in njegov ognjeni staršev, kar jih teži, še zlasti pogre- pravljico, vsi po vrsti uživajo v pri- izšel v knjigi taboriščnih novel Pod krst (1965). Pripovedi Babičina pra- šajo mater. Izpostavljeni so policij- povedovanju o njej. Obravnavani Vladka Tucovič Sturman DOGODKI Slovesnost in razstava 80. obletnica požiga vasice Gozd V Gozdu pod Kriško goro so 6. okto- Državnega zbora RS, mag. Borut jih močeh, nismo vredni nasledniki nje zgodovinske resnice vrednot in bra pripravili spominsko slovesnost Sajovic. Kot slavnostni govornik padlih borcev, in njihove žrtve bodo dosežkov NOB slovenskega naro- ob 80. obletnici požiga partizanske je spregovoril prof. dr. Dragan Pe- zaman.« da, spoštovanje žrtev in ohranjanje vasice Gozd. Zavedni in neustrašni trovec, ki je poudaril, da nam mora Krajevna organizacija ZB za ohra- kulturne dediščine NOB ter vključe- vaščani Gozda so vse od začetka spomin na tragičen dogodek dati njanje vrednot NOB Križe in Zdru- vanje mladih rodov v uresničevanje Spominska slovesnost ob 80. obletnici vstaje slovenskega naroda neomaj- moč, in nadaljeval: »Ko bi se srečali ženje ZB Tržič, ki sledita vrednotam programskih nalog zveze. Sledila požiga vasice Gozd no in hrabro sodelovali s partizani. z njimi, ki so za našo svobodo dali upora za svobodo in spominu na sta tovariško srečanje in partizanski Skozi vas so med vojno vodile šte- svoje življenje, in bi nas vprašali, ali slovenski narodnoosvobodilni boj, golaž. Oba letošnja dogodka, tako slove- vilne kurirske, obveščevalne in os- živimo njihove vrednote, kaj bi jim sta slovesnost ob 80. obletnici poži- V četrtek, 3. oktobra 2024, pa so snost ob 80. obletnici požiga vasi krbovalne poti, zato je bila trn v peti lahko odgovorili, da bi jim ob tem ga vasi Gozd obogatila z nastopom v galeriji Atrij v Tržiču odprli tudi Gozd, kot odprtje razstave, kažeta okupatorju in domačim izdajalcem. gledali v oči? Zato se upor ne sme Pihalnega orkestra Tržič, učen- razstavo Združenja borcev za vred- veliko spoštovanje in spomin na Premočan sovražnik je 7. oktobra nikoli končati, če s spominom, ki ga ci Osnovne šole Križe in glasbene note NOB Tržič z naslovom Spomi- junaško obdobje bojev in vojne za 1944 iz maščevanja vdrl v vas, jo tukaj obujamo danes, mislimo res- šole Tržič ter plesalkami D3ŽO Tr- ni skozi plamene: NOB in 80 let od blaginjo in svobodo naše domovi- požgal in pregnal vaščane, svoj no. Če ne moremo naravnost po- žič. Sodelovanje s pomočjo občine požiga vasi Gozd. ne, ker umik iz požgane vasi pa zavaroval seči v kraje, kjer divja vojna, lahko Tržič, Planinskega in Gasilskega Razstava, ki jo je pripravil Tržiški MI NISMO HOTELI SOVRAŠTVA tako, da je medse potegnil zajete marsikaj naredimo doma, kjer se društva Križe pa je že tradicionalno. muzej, je prikazovala tragične do- IN KLETVE, vaščane in tako preprečil partizan- brez posebnih ovir razraščata na Ob vsakoletni slovesnosti se pra- godke 7. oktobra 1944 v Gozdu in MI NISMO HOTELI POŽGANIH ski napad. eni strani neonacizem, na drugi pa znuje tudi dan krajevnih skupnosti je poleg spomina nanje ponudila DOMOV, Navzoče so pozdravili predse- slepo sledenje ameriškim željam Križe in Senično. tudi širši kontekst narodnoosvobo- MI NISMO HOTELI UNIČENE dnica KO ZB NOB Križe Vida Rib- po svetovni prevladi njihove do- Na slovesnosti je predsednik ZB dilnega boja na slovenskih tleh med ŽETVE, nikar in predsednik ZB NOB Tržič mnevne demokracije, ki je podprta NOB Tržič podelil srebrno plaketo letoma 1941 in 1945 ter poudarjala MI NISMO HOTELI SOLZA IN Jure Jerkič, župan občine Tržič z Natom, kar je vse kaj drugega kot ZZB NOB Slovenije Mariji Gradi- pomen ohranjanja zgodovinskega GROBOV. Peter Miklič in takrat še poslanec to. Če se ne upremo vsak po svo- šar za predano in uspešno utrjeva- spomina na drugo svetovno vojno. Jure Jerkič, foto: arhiv ZB NOB Tržič