288. številka._Ljubljana, v petek 13. decembra._XXII. leto, 1889.
SLOMKITAKDIL
Iihaja vsak dan avetfer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vae leto 15 gld., z:i pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 49 kr. — Za Ljubljano brez po&iljanja na dom za vse leto 13 gld.,  za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 8 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo je v Gospodskih ulicah ftt. 12. Opravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
V IJiiMjuni 13. decembra.
Dve brošuri izšli sta zadnje dni, ki se obe bavita s položajem, oziroma bodočo evropsko vojno in s katerih vsebino hočemo v naslednjem seznaniti čitatelje svoje.
Prvi glas došel nam je iz Belgije, in to je brošura, ki jo je spisal slavni belgijski publicist Emil de Laveleye. V tej brošuri pravi pisatelj, da, ako nastane vojna, bode tako grozna, da svet kaj tacega še ni videl. Na jedni strani Rusija in Francoska, na drugi Nemčija, Avstrija in Italija, za njimi pa še drugi, ki bi stopili na ono stran, kjer bi se jim bilo nadejati več ali manj koristij. Sedem milijonov vojakov stalo bode na bojnem polji, za njimi pa deset milijonov reserve !
Kaj bi utegnilo izzvati vojno? — Na zahodu spor mej Nemčijo in Francosko zaradi Alzacije in Lorene, balkansko vprašanje mej Avstrijo in Rusijo na vzhodu. Rusija ne more pozabiti Bolgarske, katero je s svojo krvjo odkupila; v interesu Avstrije pa je, da si definitivno priklopi Bosno, da se kakor klin zagvozdi mej Sibijo in Črnogoro, da se poslednji sčasoma ne združita v krepko državo, katera bi utegnila potegniti k sebi tudi Hrvatsko.
Rusija ne more dopuščati, da se avstrijski upliv stalno utrdi na Balkanu; z druge strani pa Avstrija Rusiji ne more pustiti Bolgarske, kajti ko bi Rusija zavzela Bolgarsko, bil bi jej gotov tudi Carigrad in večji del poluotoka balkanskega
Ko bi Avstrija dopuščala, da Rusija zasede Balkan, bi to imelo opasno posledico: razkosanje avstro-ogerske države, ker ima poslednja v sebi večinoma slovanski živelj. Avstro Ogerska se torej ne bori za kos zemlje, ampak za svoj obstanek; ona ne brani samo jedne dežele, svojega položaja kot velevlast, m-go svoj državni obstanek, da celo, kakor Laveleve skuša dokazati, ves svet pred vzhodnim navalom
Drug glas došel je iz Berolina, kjer je izšla brošura „Auf des Reiehes Hochwacht", katero je spisal „star diplomat". Pisatelj misli, da bode Francoska polagoma opustila misel na „revanehe pour Sedan". Francoska vojska, bila še tako silna in močna, predstavljala bode telo brez duše, dokler se v njej ne pojavi Bilna in ugledna roka.   Voditi jo
LISTEK.
Blodne duše.
Roman.
Cefiki spisal Vftcalav I3oneš - Tfebizsky,  preložil I. Gornik. nDr-ia.gfl <3.el.
XII.
fDalje.)
„Že se temni — moj Bog — kako bom prišel le domov — tako tuj, neznan kraj — poti nikjer — tudi ona zvezda mi ugaša — doma pa me
že čakajo — kje sem neki--saj bom preminil
tu — Jezus Kristus ! — In nikjer žive duše, dobre duše. — Mila mamica, kam so vam pripeljali siua. — Ne bodete ga pričakali — ne bodete ga videli več — k vam je tako daleč iz tega kraja, vedno dalje in dalje zagažam — draga mamica, kdo vas bo potem tolažil — in jaz ne morem nazaj — kam so me speljali . . .■
Poleg postelje stiska mlada devojka tesno usta, da bi zadušila ihtenje, in lice '/krivu si z rokama, da bi b silo zadržala glasno plakanje, in plavi, mehki lasje  vijo se v bogatih kitah na ne-
mora ali načelo ali pa ugledna oseba. A v fran-coskej ni niti jednega niti druzega. Monarhija izgubila je temelj, vojaška diktatura nema pravili oseb. Pisatelj se nadeja, da bode gospodarsko blagostanje Francoske oi"vrstilo republiko, a jo tudi odvrnilo od maščevalne vojne. Kar se tiče odnošajev mej Nemčijo in Rusijo, misli „stari diplomat", da mej njima ni takih interesov, ki bi se križali. Nemčija nema uzroka bati se, če se Rusije zakoniti upliv razširja na vzhodu, dokler ne škoduje nemški trgovini. V to ime je dovolj, ako za Nemčijo ostane Dunav svoboden. — „V vseh vzhodnih vprašanjih in sporih ima Nemčija samo jedno nalogo: poravnati ruske in avstrijske interese in zahteve na balkanskem poluotoku ter napraviti sporazumljenje, ugajajoče obema strankama. V tem zmislu deluje že od nekdaj nemška politika, katera iskreno želi sporazumi jenja mej Avstrijo in Rusijo."
K valutnemu vprašanju.
Spisal Vaso Petričid. VI.
Ako bi naši državni upniki ne bili tujci, nego dqraačini, bil bi jaz pri današnjih razmerah obeh dtagih kovin za to, da bi se e vela valuta, obstoječa ne iz jedne posamezne drage kovine, ampak spojena iz obeh skupaj po današnjem vrednostnem razmerji, to je 50% vrednosti naj bi bilo v zlatu, 50°/0 v srebru representovano; ako bi kdo na pr. imel plačati 1000 goldinarjev bil bi zavezan plačati 500 goldinarjev v zlatu, 500 gld. v srebru in tak goldinar imel bi notranje vrednosti idejalno mišljeno 69 gramov srebra in 0 3125 gramov zlata, odnosno 100 goldinarjev 6943 gramov srebra in 31*25 gramov zlata; v tem razmerji morali bi biti v prometu kolajoči bankovci pokriti. Tako bi bila denarna vrednost za dolgo časa določena, kajti ako bi srebro v ceni palo, bilo bi zlato toli več vredno in narobe. Ta kombinovana poraba obeh dragih kovin za podlago valute omogočila bi zdrav gospo-darBtven razvoj pod ugodnimi, pri nas še neznanimi pogoji. Cene živeža pale bi na opravičeno ceno, plače bi stopile v pravo razmerje, štedljivost posameznikov bi rasla, produkcija bi se oživela, domači kapital se e.vrsti 1, obrestna mera pala od 5%
drlje, ki se tudi v težkem, nenavadnem dihanji dvigajo.
„AU res tu ni žive duše? Dragi ljudje, dobri ljudje ! — Usmilite se me —tt
Mladi duhovnik hotel se je z vso silo dvigniti na postelji in odhiteti v krajino, ki se je razprostirala pred njegovimi očmi, kakor gola, temna puščava, v kateri je ugasnila poslednja lučica — tudi ona veša . . .
Pri nas ste, v naši sobi — častiti gospod !" rekla je tiho, boječe Svčtluška nakiouivši se nad poBteljo.
„Pri vas — pri vas — v vaši sobi?"
Mladi duhovnik položil je roko na čelo, kakor bi se hotel zavedeti, a ni se mogel.  Vedno plavala mu je pred očmi temna,  pusta krajina,  brez člo veške duše, brez živega bitja, nad katero bo ugasnilo vse zvezde, s katere so tudi odbegale veše.
„Pri Kvžtovih,  častiti gospod — v Jificah !"
„Pri Kvetu — v Jificah in ti — ti si?"
„Svčtluška
Devojka je skoro le še šepetala in kakor nevede še niže naklonila glavo nad skaljenimi očmi, nad obrazom smrtnebledim, nad mladim, ugašajočim življenjem.  Čutila je, kako  sta  ji najedenkrat za-
na 3% in pri takih, urejen'h razmerah usahnil bi vir prekucij, obrtnik in o- Jvec našel bi svojo mezdo in nehal preudarjati s icjalno bedo.
Ako imamo v vednost geologov še tako zaupanje, moramo vender pomisliti, da nobena vidna avtoriteta ne more zagotavljati, da bode srebro v ceui veduo padalo, zlato pa se dražilo. In ako bi se to venderle, zgodilo, preuzelo bi zlato funkcijo dijamantov, srebro pa denarne cirkulacije, katera bo tem večja in ogromnejša, kolikor bolj se bode civilizacija človeštva in vsled taiste razna gospodarstvena obvezila razvila.
Ker pa nismo v srečnem položaji, da bi ne imeli velikega državnega dolga, odpade VBako na-daljno premišljevanje o tnkej valuti.
KoneČno razpravljam načrt, koji bi bil po mojem mnenji najprimernejši za naše razmere:
Za Avstro-Ogersko naj se postavno določijo dve paralelni veljavi in sicer:
1.) Dosedanja srebrna valuta, po kateri se kuje 45 goldinarjev iz jednega funta srebra in sicer morali bi se kovati kosi po 1 gld., 1 gld., Vi gld., potem iz nikelna 10 novČ. in 5 nove., ter iz bakra 1 dovč. in '/a novč. ; ta denar bi imel v zlati fran-kovni valuti sledečo vrednost:
1 gld. =   2 franka   10 novč. = 20 centimov Vi   »   =   1     n        5    „    = 10
V*    »     ==  Va       u 1      »      —    2 „
Ta valuta uporabljala bi se pri razmotavan'i dosedanjih pogodub države in zasobnikov in eventualno tudi v notranjem prometu, ako bi se stranke raje ne posluževale zlate valute.
Ker ima sedanji srebrni goldinar isto vrednost kakor papirni goldinar, morala bi država nakupiti toliko srebra, da bi bil naš državni papirni denar vsaj na pol pokrit; kar bi čez to razmerje ostalo nepokritega, moralo bi se uuičiti. Na pol pokriti papirni denar zadoščeval bi popolnoma, da bi vsak ažijo zaprečil, ker druga nepokrita polovica denarja ostala bi v domačem prometu in bi se vsprejemala kot plačilo pri davčnih uradih ; predstavljala bi naš nekonsolidovani državni dolg kakor doslej. Za naše dolžnosti v inozemstvu zadoščevalo bi srebro kolikor ga že zdaj imamo, popolnoma, ker bi se vedno vračalo iz inozemstva v našo državo.
rdeli obe lici, tako nenadoma, in ustrašila se je, da bi nihče — niti to kalno oko — ne uzrl ru-dečice, ki se ji je tako naglo razlila po obrazu, kakor bi bila zarja, ki je nedavno nad črnimi lesi polagoma umirala, vso svojo krasoto — najlepši bager naznanjajoč prijetni, pomladni Čas ostavila na dekletovem obrazu.
„Svetluška? — Torej vender jedna duša — najdražja — najmilejša. Ako kedaj — — potolaži, Svčtluška, mojo ubogo mamico--ako jo
vidiš — —■
Na postelji zganila se je bila mrzla roka, kakor bi iskala nečesa, in našla je tako rekoč nevede. Počivala je na čistem, devojkinem čelu. Bilo je vroče, razbeljeno. Plavi, meliki laBJe ovili so se okrog mrzle roke. —
Ura pri vratih se je ustavila. V sobi motilo je tišino le tiho, zamolklo jokanje. Po vasi pa se je najedenkrat čul trušč, kakor kadar je prvič po letni vihar. Bili so slišati streli iz pušk, čulo se je vriskanje in čez Jifiške strehe letela je v vse kote na Podlesji radost.
„Juhuhu! Svobodo, svobodico imamo na Podlesji ! Oglaševali so nam jo knežji sluge na konjih, v rokah imeli so bele praporce.   Naj  bi se vrnili
2.) Zlata valuta po sistemu latinske novčue lige, to je, da se iz 1 kil. zlata kuje 3100 frankov in sicer cekini od 10 in 20 frankov; za manjše zneske zadoščeval bi gori omenjeni srebrni goldinar s svojimi podrazdelki. Ta valuta bi bila veljavna za vse državne in zasobne pogodbe, sklenene po dnevu zakonite veljavnosti valutne preustrojitve.
S tem bi se zadostno zaprečile vse zmotnjave in zapreke v prometu.
Kako pa pridobiti potrebno zlato? — Najprej morala bi drŽava plačati svoj dolg od 80 milijonov av8tro-ogerski banki, ali ji pa prepustiti toliko državne rente. Potem bi se morala banka zavezati, da potegne vse bankovce iz prometa, da potrebno zlato preskrbi in da zopet začenja plačevati v gotovini; izdati bi morala nove bankovce, ki bi billi zadostno pokriti v zlatu. Avstro-Ogerska banka ima po patentu od leta 1816, kateri se je potem večkrat ob novil, pravico pečati se z vsemi bančnimi opravki kakor z menično, lombardno, eskomptno kupčijo, s kupčijo z efekti, depoziti itd.; dobila je privilegij, da samo ona sme izdajati bankovce, dalje ima davčni, pravdni in zastavni privilegij; država dobi polovico čistega dobička, kateri iznaša po izplačilu 7%ne dividende in po dopolnitvi r»servnega zaklada okolo 100.000 gld. na leto in vsled poznejše pogodbe 5% obresti od onih izdanih bankovcev, s katerimi se prekorači maksimalna svota od 200 milijonov gol d. Država naj se raje odrečo temu neznatnemu dobičku ter naj banki dopušča delovati, kakor se ji zdi potem bode gotovo lahko preskrbela vsak znesek za kovinsko pokritje bankovcev.
Ni moja stvar kritikovati še nadalje tega statuta, nego naj le še to omenim, da v tem slučaji ni se bati, da bi se zlato iztakalo v inozemstvo in ne več vračalo od tod. Saj je srebrn in zlat denar ravno tako blago kakor kako drugo, ki ima trgovinsko ceno. Od taka se zmeraj tja, kjer ima največjo kupno moč in zmeraj beži od tod, kjer se mu je ta moč zmanjšala. Ako se na pr. kako blago dobi v Avstriji za 10 gld , katero se lahko v Rusiji po odbitku voznine za 5 ali 10»/o ceneje kupi, odtaka se zlato v Rusijo; podraži se tiBto blago v Rusij i in je potem v Av atriji za 5 ali 10»/, ceneje, vrača se zlato zopet v Avstrijo; išče si torej dežele, kjer je kakšno blago po ceni, beži pa iz oni h, kjer je isto d r a ž j e.
Brigajmo se torej le zato, da bode našo izvozno blago po ceni in da to tudi ostane, potem bode nas zlato ne le iskalo, nego tudi pri nas ostalo.
Kar se tiče banke in njenega zlata, ne smemo nikakor pozabiti, da je to lastnina delničarjev, ne pa države. Delničarji depozitujejo na pr 200 milijonov gold. zlata in banka izdaja v tem znesku bankovcev; posodi tiste n. pr. na menice; bankovci gredo iz roke v roko, tudi v inozemstvo ; marsikateri se tudi prezentujejo in se morajo v zlatu izplačati, to pa nič ne de, kajti menični dolžnik mora plačati svoj dolg v bankovcih, pokritih v zlatu, ako pa teh nima, pa s samim zlatom. Kako se more pri tem zlato odtakati? Kjer Be to vender le dogaja, je to le posledica slabega  finančnega  ali za-
t svoje vasi, da nam gospod knez odpušča, da nam olebča tlako, da bomo imeli čase, kakeršnih ni bilo nikdar na Podle3ji! In vse to dobimo napisano, s pečati potrjeno. In veste-li, kdo nam je do tega pomogel? Refunda! Bil je pri gospodu knezu--"
.Ogoljufal vas je, prodal za ubornejše novce kakor Judež Jezusa Krista! Kamenati bi ga morali, ko ste ga prvič videli. In tako dolgo vaB je šuntal, da vas je speljal — vse zavoljo gosp6de, tega so tudi hoteli, da bi vas ubilo. Le čakajte svobode, pričakali je bodete! Kadar pridejo po vas z lanci in okovi! Kakor je zapeljal gospodičiuo Lucilijo, tako zdaj zapeljuje tudi vas. Zapeljal jo je kakor vas — in potem je zbežal, pristopil je k
Francozom, izdal cesarico--Njegovo ime visi
morda do današnjega dne na vislicah. Takoj pred štiridesetimi leti bi moral biti obešen, njegov grb razbil je krvnik, zanikali so ga lastni bratje, otec ga je razdedil. Jaz jedini strgal sem mu litino z obraza, jaz jedini, verni sluga gospodičiuo Lucilije, ki se je, ko je umirala, spominjala vas Podlescev!"
„Ćemu pa nam, oče Jarolfm, tega že davno niste povedali?"
nS slepoto so bile vaše oči pokrite — in ne veste, da je Gospod zapovedal govoriti vernikom stoprav v dnevih bede in Bužnosti?"
nemarjenega narodnega gospodarstva, čemur ae pa lahko ognemo, ako se ravnamo po gospodarskih načelih držav s kovinsko valuto.
Ako bi se banka ne hotela k temu zavezati, moral bi se ji privilegij odpovedati in gotovo bi se našla nova družba, ki bi pod temi pogoji prav rada in prav lahko preskrbela potrebno zlato.
Kot krona vsemu morali bi se trdno držati mirovne politike in onemogočiti v r o če kr vn i k o m onostran Lita ve vedno žvenketanje z mečem. Potem pa tudi nobenih novih neproduktivnih državnih dolgov več!
0 pouku in vzgoji gluhonemcev.
(Spisal J. H , učitelj na c. kr. gluhonemnici v Beči ) (Konec.)
Po izkazu c. kr. stat. centralne komisije na Dunaji od leta 1886. ima Kranjska dežela 107 gluhonemcev, 24 slepcev in 25 bebastih otrok, kateri so v staroBti med 5. in 15. letom. Ako se odračunijo oni, kateri še niso godni za šolo, ostane okolu 100 gluhonemih, 20 slepih in 20 bebastih, za šolo god nili otrok. Ustanov za gluhonemce pa ima Kranjska 400.000 gld., za slepce pa okolu 88.000 gld. Vidi se, da so razmere na Kranjskem jako ugodne, a vender se še do sedaj v tej zadevi ni nič storilo. Računimo torej in glejmo, je-li je mogoče z obrestmi omenjenih zakladov vse gluhonemce in slepce preskrbeti. Jaz si mislim, da se ustanovi eksternat, t. j. sama šola za gluhonemce in internat za slepce. Glavnica znaša vsega skupaj okolu 488.000 gld. — Uvažujmo, da pride poslopje, katero bi se zgradilo v to svrho, na 100.000 gld. — Imelo bi biti tako, da bi bile šolske sobe za gluhonemce popolnoma ločene od stanovanja slepcev. — Upati je, da prepusti Ljubljansko mesto primeren prostor za poslopje zastonj in potem bi se lahko z omenjeno vsoto prav lepo in prostorno poslopje sezidalo. Ostalih 388.000 gld. prinaša na leto 19.400 gld. obrestij. Recimo, da se plača za vsacega gluhonemca v posamičnih družinah za hrano in stanovanje 12 gld na mesec, to znaša za vseh sto na leto 12 000 gld., ostane torej še vedno 7400 gld. za slepce; ker jih je samo 20, pride torej na jednega 370 gld. na leto; s tem denarjem se lahko v internatu preskrbe z vsem in še bi ostala vsota, ki bi se porabila za obleko gluhonemcev. Dokazal sem torej, da bi bili slepci in gluiionemci lahko v kratkem času preskrbljeni samo iz obrestij ustanov in sicer vsi prav dobro, ako se napravi za gluhonemce eksternat. Pomisliti pa še moramo, da se gotovo nahajajo stariši, kateri bi, če ne vsega, pa vsaj polovico ali četrtino za svoje otroke plačali. Našlo se bode pa tudi v Ljubljani in sploh na Kranjskem dosti blagosrčnih ljudi j in človekoljubov, ki bodo radi darovali kak donesek v podporo tacega zavoda. Ustanovilo bi se lahko v Ljubljani podporno društvo za gluhonemce in slepce, katero bi imelo tudi na deželi svoje podružnice. Vzemimo srednjo primero in recimo, da se nahaja na celem Kranjskem 1000 društvenikov, kateri bi donašali radi na leto 1 gld podpore. Vem, da bi tudi pevska in druga društva dajala včasih kako veselico v prid ubogim zapuščencem.   Na ta način
„ Ali ste, oče Jarolim že pozabili, za čegavega sinu ste v Svetogothardski dolinici Refundo proglasili ? — Idite, sveti mož, nas varuje Bog slepote, a oči vaše zastira z meglami", odgovoril je pu-ščavniku metljar Razhoda.
„Pojdem — pojdem! A kadar vam sklonijo glave k nogam, spomnili se me bodete! Ko se na Pod-lesji začuje jok in škripanje z zobmi, bo to pravična kazen — tudi za danes!"
V ta prepir zazvenel je zvonec — in zadonel je s tako žalostnim glasom, da ga niso, kar so ga iz Prage pripeljali, čuli tako nikoli. V vasi je vse najedenkrat utihnilo in se odkrilo ! Tudi otec Jarolim sklenil je veli roki in povesil belo glavo. Zapadni vetrec nesel je glaB zvoncev daleč v stran pod okuo priproste koče, kjer je klečala priletna starka moleč k Materi Božji za jedinega sina . . .
Duhovnik na postelji dihal je hitreje in hitreje. Bela, mrzla roka njegova počivala je Se vedno na čistem, devojkiuem čelu.
„Umira! — Moliva, Svčtluška!"
V Jificah pa se je v tem hipu čulo iz vseh ust šepetanje: „Pri Kvfitovih umira Okrouhelski gospod kaplan ! . . .
(Dalje prih.)
narasla bi podpornemu društvu vsako leto lepa vso-tica, s katero bi se preskrbovali gojenci z obleko in drugimi potrebnimi rečmi. Ako sodelujejo vsi (dežela, društva, dobrotniki itd.), treba ne bi bilo Čakati še nekaj let, da se glavnica ustanov pomnoži in tudi bi ne bilo treba, da se nekateri gluhonemi otroci dado v Šmihelski zavod v vzgojo. Telesne hrane gluhonemim otrokom ne manjka, (zato skrbe njihovi stariši), pač pa duševne; ta se jim mora dati, pa ne v Smihelskem, ampak v posebnem zavodu. Učiteljske moči tamošnjega zavoda niso sposobne za poučevanje in vzgojo gluhonemcev; ročnih del pa, katerih bi se tam k večjemu učili, se lahko v ljudski šoli in v hiši starišev nauče.
Treba je samo, da se brezsebični in blagoBrčni možje te stvari poprimejo in že v prihodnjem šolskem letu bi se lahko prvi razred za gluhonemce v Ljubljani otvoril. Ako se najdejo kje primerni prostori za tri razrede, čaka se lahko še tri leta, predno se poslopje sezida, ker bi tako in tako ne bilo mogoče vseh revežev hkratu vsprejeti. Glavnica ustanov bi mej tem časom še bolje narasla in v osmih letih bdi bi preskrbljeni vsi gluhonemci in slepci. Kranjska bila bi tedaj jedina dežela v Avstriji, ki bi vse svoje gluhonemce in slepce preskrbljevala in dajala bi lep vzgled drugim deželam.
V«em človekoljubom Ljubljanskim kličem : Združite se v to eminentno humanitarno svrho in delujte v krogu svojih znancev za to stvar! Delali ne boste zastonj, ker hvaležna vam bodo srca teh revežev, hvaležni njih stariši in poplačal vam bo Bog stotero.
Politični razgled.
Notranje <lcžcle.
V Ljubljani, 13. decembra.
Mej rusinskimi državuozborNklml poslanci zavladala je velika nevolja, ker se Poljaki premalo ozirajo na njihove želje. Poslanci Ozar-kiević, Mandičevski, OhrimoviČ in Siengalevič so sklenili, da ne bodo več hodili z desnico. O/arkie-vič se je pritožil pri predsedništvu državnega zbora, da ga je gališko kazensko .sodišče povabilo ne glede na to, da je že sklican državni zbor. Smolka mu je obetal, da bode stvar naznanil ministerskemu predsedniku, ki bode že skrbe', da dobi zadoščenje.
V Praškem mestnem starešinstvu bila je jako burna debata zaradi peticije na deželni odbor, da se na Češkem muzeji napravi Husu plošča. Poročal je Mladočeh Podlipnv. Proti peticiji govorila sta kanonika Borovv in Karlach. Za peticijo glasovali bo vsi mestni odborniki razen petih. Mej nasprotniki peticije so štirje duhovniki. — Kardinal Schonborn je izdal proti gibanju za proslavljenje Ilusa pastirski list. V njem pravi, če se vera pod-kopuje, škol molčati ne sme. Hus je učil, da cerkve ni treba ubogati. Njegov nauk je bil nevaren cerkvi in državi. Husitske vojske so deželo bile spravile v veliko nesrečo. Nadškof pravi v pastirskem listu, da ga boli srce, ko sliši in čita, da hočejo pro-slavJjati tega moža. Noben sin in nobena hčer katoliške cerkve ue sme se udeležiti shodov in nabiranj, ki veljajo spominu tega moža. „Narodni Listv" ostro pišejo proti temu pastirskemu listu, češ da je pisan z onega stališča, katero ne pozna druge domovine nego Rim.
Opozicija je prisilila ogerNkega minister-skega predsednika, da je obljubil, da bode vlada v kratkem predložila zbornici predlogo zakonu, da se domovinski zakon tako premeni, da KosButh ne bode zgubil ogerskega državljanstva. Sprva se je branil ministerski predsednik, predložiti kak zakon, a sedaj je pa spoznal, da bi zgubil vso popularnost, ako se še dalje ustavlja.
VuaiUc države.
Po Carigradu se mnogo o tem govori, da je sodišče oprostilo Muso beja. To je bilo tudi pričakovati, ker ima Musa zveze v visocih turških vladnih krogih. Proti njemu bi niti preiskave ne bili začeli, da bi Anglija ne bila silila turške vlade. Pravda se je vršila jako pristranski. Državni pravdnik ga ni tožil, temveč ga je le zagovarjal in pobijal izjave prič, ki so govorilo proti zato-žencu. Ce tako postopajo turška sodišča, potem pač ni čuda, da je v Armeniji vedno večja nevolja mej prebivalstvom. Novejša poročila že javljajo ob ustaji v Armeniji. V dveh krajih so že bili boji mej ustaši in turškimi vojaki. Vojaki so se morali umakniti pred ustaši in so zgubili tri topove. Utitaja se utegne v kratkem razširiti po vsej deželi in turškim državnikom napi uvijali še velike skrbi.
Zanaprej bode generalni guverner k romanski mogel biti kristijan ali muhamedovec. Če bode generalni guverner kristijan bode podguverner mo-hamedovec in narobe. Poslanci narodnega sobranja bodo morali imeti vsaj 35 let in biti turški državljani. Sodci se bodo volili kakor dosedaj, pa jih bode Porta morala potrditi. Predsednike sodišč, državne pravdnike in davkarjc imenoval bode sultan
za vse življenje. Krečaui z novimi uredbami neso ojč kaj zadovoljni, ker so se jim jako prikrajšale prejšnje pravice. Pa t tli angleška vlada misli, da ukrep) turške vlade ne bodo zadovoljili Krečanov in je njen zastopnik Porto na to opozoril.
ltusiju je pretrgala občevanja z brazilij-sklni poslanikom v Peterburgu, ker ne priznava republikanske vlade. Poslanik pa še ni dobil nobenih jnstrukcij od nove vlade, kako naj dalje postopa
Zdravje kralja liolantlNltega bo je tako znatno zboljfialo, da se sedaj lahko bavi z vsemi državnimi in zasobnimi zadevami. Upati je, da bode Še nekaj časa živel.
Nemške čete v Afriki so dne 8. t. m. pod poveljništvom Schmidta napale Buširija in mu pobile 28 mož. Buširi sam se je rešil z begom. Nemci so trije ranjeni.
Domače stvari.
— (V Zagrebu) volil je včeraj prvi razred v prvem okraji zastopnike v mestni zbor. Zmagali so zopet meščanski, to je opozicijski ka ndidatje: dr. A. Bresztyensky, Janko Grahor star., Mirko Karaš, grof Miroslav Kulmer, M.lan Nosan. Od ka-zinskih kandidatov sta izvoljena Vatroslav Sieber Girolamo Priester. Mej Nik. Gavello in kazinskim kandidatom Al. VVeissom bode ožja volitev, ker sta oba dobila po 28 glasov. Bivši načelnik Badovinac ni hotel glasovuti, sicer bi bil Gavella izvoljen.
— (Poljedelski   minister  grof F a 1 kenhavn) zbolel je za hripo.
— (Osemdesetletnico) praznuje danes gosp. Ivan Duki c* Orban, kanonik v Trstu, odličen kot rodoljub in duhovnik.
— (Poštnimi oficijali)so imenovani v Ljubljani gg. Fran B er g a n t, Rihard F r ey e r in Josip Tance.
— (Društvo Pravnik) ne bode imelo jutri napovedanega shoda, ker so dotični prostori v drug namen oddani. Shod bode kak drug dan v tem meseci, ki se bode pravočasno naznanil.
— (Razdelitev obleke.) V nedeljo dne 15. decembra ob 11. uri dopoludne razdelila se bode v dvorani Ljubljanske čitalnice popolna zimska obleka večini ubogim učencem in učenkam tukajšnjih ljudskih šol. Odbor gospej vabi p. n. dobrotnike k tej razdelitvi.
— (Redni občni zbor Šišenske čitalnice) bode dne 26. decembra (sv. Štefana dan) ob 3. uri popoludne. — Dne 2. svečana prih. 1. priredi Šišenska čitalnica „Vodnikovo slavnostno besedo".
— (Kako drugod upeljujejo vodovod o.) Ker se čuje mnogo ueosnovanega zabavljanja in govoričenja zoper Ljubljanski vodovod, bodi večinoma nemškim in nemškutarskim zabavljačem povedano, kako v tem oziru postopajo v toli hvalisanih nemških občinah. V včerajšnjih Dunajskih listih čitamo, da je občinski zastop v Baden-u pri Dunaji na predlog župana Breverja sklenil, prosili deželni zbor nižjeavstriJHki : da se napravi zakon, s katerim se mestni občini Baden daje pravica, da šiloma (Bzwangsweise°) zaukaže vsem hišnim posestnikom v območji mesta Baden, da morajo v svoje hiše uvesti in tudi rabiti vodovod, oziroma da se mestu d d pravica, da samo šiloma upelje vodovod v vse hiše in v ta namen upotreblja vsa prisilna sredstva. Predlog bil je s 16 proti 9 glasom vsprejet. Da je mestni zastop Ljubljanski kaj tacega ukrenil, to bi bilo krika in vika, ko ga je Že sedaj in to ueopravičeno — preveč!
— (Klub slovenskih biciklistov „ Ljubljana") priredi v soboto dne 14. decembra 1889, leta v dvorani Ljubljanske čitalnice „družbinski zabavni večer", pri katerem iz posebne prijaznosti sodeluje kvartet slavnega čitalničnega pevskega zbora in orkester si c. in kr. vojaške godbe pešpolka baron Kuhn št. 17. pod osobnim vodstvom kapelnika g. J. Nemrave. Vspored: B;ci-kliška koračnica. Vilhar : Ouvertura k operi „Jam-ska Ivanka". Pozdrav. Mašek: „Strunam", pesen, svira godba. Gounod: Fantazija iz opere „Faust". Mašek: »Lahko noč", bicikliški čveterospev. Mar-tinak; „Grlica", polka fraug. »Podobe8 kluba slov. biciklistov. Nemrava: „Slovanstvo ve svih spćvech", svira godba. I. Knahl: „Pihaj vetrič", četverospev, pojo gg. Pfibil, Pelan, Štamcar in Dečman. Ipavec: „Domovina", pesen za krilni rog. „Koplct", poje g. Gričar s spremljevanjem godbe. Ivauoviči: „La belle Roumaine", valček. Ant. Hajdrich : „Mladini", poje bicikliški zbor. Iv. pl. Zaje: Duet in finale iz ojiere „Nikola [Šubić-Zrinjski". Strauss: „Naprej", brzopolka. Pristop imajo samo povabljeni. Začetek
točno ob 8. uri zvečer. Reditelja večeru sta gospoda Milan Leustek in Ivan O gorele. Prosi se, kateri po pomoti ne bi bili prejeli vabila in bi se večera radi udeležili, obrniti se do rediteljev.
— (Naša domača slikarica, gospo-dičina Ivana Kobilca) otvori v nedeljo dne 15. t. m, v dvorani tukajšnje velike realke (1. nad stropje) razstavo svojih slik. V razstavi bodo sledeče slike: 1. Sv. Bogorodica, 2. Citrarica, 3. Mamica kavopivka, 4. Holandsko dekle, 5. Skrinja stare matere, 6. Pri vodnjaku, 7. Stara mati in vnukinja, 8—19. Študije, 20 -26. Portreti v oljnatih barvah, 27—31. Portreti v suhih barvah. (Slika štev. JU, 2., 3., 4, 5. in 7. so na prodaj.) Razstava bode odprta od 15. do 22. t. m. od 10. ure dopoludne do 4. ure popoludne vsak dan. — Ustopnina 20 kr. (za šolsko mladino 10 kr.) Ci.iti dohodek namenjen je ljudski in dijaški kuhinji Gospodičina Kobilca je v slikarskem svetu na jako dobrem glasu in ker nam v tej razstavi kaže h k ratu 31 svoj ili umotvorov, smo si gotovi, da nihče ne zamudi prilike ogledati si razstavo domače umetnice.
— (V Trstu) bil je včeraj dr. Bazzoni županom, dr. Luzzatto prvim, dr. Dampieri drugim podpredsednikom izvoljen.
— (Duhovniške premembe v Lavan-tinski škofiji:) Gosp. M. Jurkovič, kaplan pri sv. Petru pri Mariboru, imenovan je upraviteljem iste župnije. Premeščeni so gg. kaplani: Jos. Sinko iz Št. Jakoba v Slov. gor. kot 1. kaplan v Konjice, Josip Mlasko od sv. Miklavža k sv. Jakobu v Slov. goricah ; A. Gliebe iz Središča k sv. Miklavžu pri Ormoži. Začasno umirovljen je g. Jakob Kočevar, kapelan v Konjicah.
— (H rip a.) Ruska družba za higijeno izročila je francoskemu poslaniku v Peterburgu nastopno noto: Bolezen v Peterburgu, Moskvi, Kovnu in Se-bastopolji je hripa. Začela se je že 1847.1. Bolezen ima značaj hripe in je ob jednem želodčna, mož-ganjska, in mišična (gastriseh, cerebral, muscular). Uzrok jej je pogosta prememba temperature. Bolezen ne traje nad 8 dnij. Umrl še nihče za njo. — Prou8t je dostavi!: Ko bode mrzleje, nehala bode hripa v Parizu.
— (Iz Tj:sta) se nam poroča: Začenši 15. decembra t. 1. bode jela vsprejemati c. kr. južna železnica, kolikor bode prostor dopuščal, sveže ribe, moluske in lupinarice, kot hitrovožnino z večernim brzovlakom št. 1 iz Trsta na Dunaj. Voznina se bode računala po 14 kr. kilogram, uštevaje obično varstveno pristojbino. Voznina bode se morala plačevati najmanje za 5 kilogramov skupaj, in ako teža preseza 5 kilogramov, tedaj se bode pošteval tudi del vsacega prihodnjega kilograma za celoto v olajšanje računov. Po tej naredbi bode mogoče zvečer v Trstu razpošiljane ribe prihodnjega dne dopoludne v Ljubljani, Gradci in na Dunaji prodajati.
— (Okrajni zastop v Š m ariji priJel-šah) izvolil je g. I An deri uha načelnikom, g. H. Taušiča načelnika namestnikom. Odborniki so gg.: Lepold F i eg 1 m ii 11 e r, graščak v Žuarau, Fr. Andrinjek, posestnik v Šmariji, Fr. Podgoršek, veleposestnik na Ponikvi, Fr. Detiček, posestnik v Mesti nji, M. Senica, posestnik na Ponikvi in I. K r e g a r, posestnik pri sv. Petru v Medvedovem selu.
— (Z Bolškega:) Na poziv v 281. štev. „Slov. Naroda" pod naslovom „zajČja bolezen" naznanjam, da je v tukajšnjem celem sodniškem okraji trajala skozi 6 let, od 1882. do incl. 1888. leta ne-pretržno zajčja bolezen tako, da se je bilo bati, da zajčji rod popolnoma zamrje. Akoravno ni povzetnik lova dovolil, da bi se bilo zajce — ruse ne bele — streljalo, bi se bilo vender lahko reklo : Srečne oči, ki so živega — rusega — zajca videle. Pri razte-lešenji mrtvih zajcev, ki so se na polji dobivali, bilo je opazovati popolnoma gnila pluča. Pri pseb, ki so jedli zajčjo mrhovino, se ni opazovalo nasledkov. Letos je menda bolezen ponehala, če se sme iz posamičnega na splošno sklepati, kajti dvojica, ki jo je bil svinčeni poper dohitel, je bila dobro rejena in popolnoma zdrava, o poginjenih pa ni bilo nikjer slišati. N i m r o d.
— (Iz Cerkljan na Gorenjskem) piše nam mlad gospod lovec: Ustrezajo Vašej želji naznanjam, da v našem lovišči doslej še ni nikake bo-lezui. Pri nas poginjajo zajci le za — svincem.
— (Iz Kilovč na Notranjskem) nam piše g. Ivan Valeučič, mlinar in posestnik: Dne 21. novembra zvečer ob 8. uri bil je pri meni hud požar. Pogorela mi je hiša, to je strešje in v štirih sobah,
kar je zgorljivega in drugo pohištvo. Na pomoč so prihiteli: prvi g. B. Petrič, vodja železniške postaje Kilovške, potem sosedje iz Kilovč, Prema, Janezovega Brda in Bitinja. Vsi so se mnogo trudili iu premočeni do kože veliko mraza užili, ker je mrzel sever močno pihal. Srčna hvala vsem, kakor tudi gg. žandarjema, Alijančiču in Šolarju iz Ilirske Bistrice, ki sta vso noč stražila, in pa Graški vzajemni zavarovalnici, ki mi je škodo hitro povrnila.
— (Nova pošta) otvori se dne 16. t. m. v Trnovem pri Gorici. Imela bode na teden štirikratno zvezo s Solkanom.
— („Dolenjsko pevsko društvo") ima svoj redni občni shod v petek 20. t m. ob polu 8. uri zvečer v „Narodnem domu". — Na dnevnem redu so poročila in volitev novega odbora. Na ta shod vabi uljudno Častite p. n  članove odbor.
— (V H e rcego v i n i) zavladala je beda, kakor v Črnigori. Do 800 stradajočih Nevesinjskih rodbin izselilo se je že iz Hercegovine.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Peterburg 12. dec. „Novoje Vremja" dobilo je iz Belega grada vest, da srbska ob-lastva ruskim krošnjarjem. sitnosti delajo. List se čudi, da srbski organi tako postopajo in priporoča, da bi se sklenila srbsko-ruska trgovinska pogodba.
Berolin 12. decembra. Hripa pojavila se je že tudi v vojašnicah.
MonakoVO 12. decembra. V tukajšnji topničarski vojašnici pričela se je hripa. Vojake so premestili.
Razne vesti.
* (Princ W a leski) boleha za neko boleznijo na obintih in kraljevi rodbini so že v skrbeh zaradi zdravja njegovega.
* (Novi primorski pot v Opatijo.) Piše se nam iz Opatije dne 11. t. m.: Te dtii otvori se tukaj pot, kakeršne ni ob obrežji naše države. Počenši pri pristanišči v Voloski, drži večkrat usekana v skalovje, prav ob morji, katero meče svoje pene prav do njega, kadar je burno, v znani veliki park, od tod pa proti Iki. Pot je dolga kake štiri kilometre. Ker se vije ob zelenih vrtovih po skalah, je ž nje jako lep razgled. Na jednej Btrani vidi se na morje, na drugej vedno zelenje. Ker morska voda daje nekoliko gorkote in varuje proti mnizu, ima mnogo rastlin ob tem potu še zeleno listje, ko so ga drugje že izgubile. Č!e se »prehajaš po tem potu, ne moreš uiti misliti, da je po zimi, temveč zdi se ti, da H" začenja pomlad
* (Pomnože nje poljske artilerije francoske.) Po zakonu z dne 15. julija t. I., ki prirejajo ustanovitev nove (dvanajste) baterije pri vsakem regimentu bojne artilerije, je francoska bojna arti-lerija pridobila devetnajst baterij, ki so že osnovane in tudi popolnoma oborožene.
* (Str a j k.) V jednem prvih industrijskih mest v Nemčiji, v Kamenici na Saksonskem, ustavilo je 1500 delavcev v barvarijah delo, zahtevajoč povišanje plače za 33'/s%- Jedva 10% delavcev je ostalo še pri delu.
* (Strašen dogodek) Iz Nizzn se poroča, da je ondu italijanska rodbina obstoječa iz šestih osob, očeta vdovca, tete vdove in štirih otrok na-krat zbolela, ko je popila kavo. Najstarši sedemletni sin, mala hčrka in teta umrli so v bolnici. Prvi je izjavil na smrtni postelji, da je teta, ki ga je sovražila in mu večkrat s smrtjo pretila, bila nekaj na skrivnem dela v čašo njegovo. On je to opazil, in kavo njemu namenjeno zopet v lonec zlil, iz katerega še drugim neBO bili dali kave. Tako je teta šest ljudij otrovala in sama prva za otrovanjem umrla. Oče in dva otroka bodo, kakor se kaže, ozdraveli.
* (Kolera v Aziji.) Kolera se je pojavila zadnji čas v Bagdadu, Bassri, Bašriji in Mohameri. Bati se je, da jo mohamedanski romarji, katerih je letos nad 40.000 romalo v Kerbelo in se kmalu sedaj vrnejo v domovino, zaneso v Evropo.
* (Severnoameriška vadua e s k a d r a.) Severnoameriške Zjedinjene države si zadnji Čas jako prizadevajo, da zboljšajo mornarico svojo, katero so jako zanemarili, od kar je bila velika državljanska vojna. Sedaj hočejo odposlati vadno eskadro v Evropo. Tej eskadri, ki bode obiskala večja evropska pristanišča in bode štela pet vojnih ladij, bode poveljnik kontreadmiral Walker. Evropa bode torej v kratkem videla ameriške oklopnice, narejene po najnovejŠej sistemi. Američani pa hočejo tudi zgraditi velik nov pomorski arzena! v Port Orchardu. Za opazovanje polnega solnčnega mraka, ki bode dne 22. t m. odposlali so ekspedicijo v St Pavel di Loanda. Ta ekspedicija bode precej od obrežja, kjer je podnebje že zdravejše, osnovala več postaj, katere bodo stražili oddelki pomorske infanterije. Srečna država, v katerej .finančnemu ministru ni treba beliti glave, kje bode vzel denar za vsa ta podjetja.
SS
^♦•kt
„LJUBuiisKi mr
M toj i
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
Loterijue Mreeke 11. decembra. V Brnu:      51,     28,     3,     29, 50.
T u j e i :
12. decembru. Pri Malici: Prisch, Kupačok, Fischer, Ilerbing, Lo-wenstein, Fischer, Wezel l Dunaja.  —   Pe?ibisltwoaky iz Putienca. — Szabo iz Budimpešte.  —  Ditrich iz Draždan.
— Filip iz Dombovara, — Plaiitan iz Radovljice.
Pri avstrijskem ccaarji: Schubitz iz Krakeg a.— Grtittar iz Gradca. — Stock iz Novega Tićina. — Berger iz Gradca
Pri Bavarskem dvoru : lic">t bel, Loy iz Kočevja.
— Mauser iz Gleichenberga. — Klun iz Lienfelda. — Kraulitnd iz Bregenza.
Pri Jniuem kolodvoru : Kuczižka, Poliac, No-achina iz Trata. — Strel Is Gradca. — Kraje iz Grahovega. — Livrenčič iz Soderšice. — lire no iz Nizze.
Umrli so v I Jul>IJaiil:
V deželne j bolnici:
11. decembra: M.irija Vidic, gostija, 70 let, za starostjo. — Gregor Grošel, delavec, 2H let, za plučno tuberkulozo.
Me teoro logično poročilo.
CaB JBJ- barom zovanja
Stanje
etra v mm.
Temperatura
Vetrovi
Mo-Nebo  krina v mm.
7. zjntraj 2. popol. y. zvečer
;32 2 mm. 732 9 min. 735"7 ram.
1 6' C 3 2" C 8*4« 0
Bi. svz. si. uh.
Sl. S2.ll.
obl. obl. obl.
1 50 mm. dežja.
Sadnja temperatura 2-1", za 32° nad norinalom.
IDiinajska "borza.
doc 13. decembra t. 1. (Isvimo telegraficno poročilo.)
vcerai — daDe«
Papirna renta.....gld.  86*80 — gld.  85 85
Hrebrna renta.....„     86 25 — ,     86 25
Zlata renta......v    10785 — , 107 85
V/o marčna renta.....10)65 — , 100' 80
Vkcije narodue banke.   .   .     „   920'— — . 920- —
ireditne akcije.....,    317 75 — f 317- —
London......,    .     „    11755 — , U7'50
srebro  ........„     —•— — __•—
Mapol.........,       934 — , 9-33«/.
C. kr. cekini......,       5-58 — , 558
Memfike marke.....,     57-70 — 57 70
4"/0 državne srečke is 1. 1864     260 gld. 132 gld. 30 kr.
Državne srećke iz 1. 1864           10O   , 173 „ —
Jgerska zlata renta  4°/0..... 100 „   75 „
jgerska papirna renta 5°/0   •       ... 97 „ 70
}°/4 Štajerske zemljišč, odvez, oblig.   .   . — „   — „
Dnnava reg. srečke  5°/0   .   ,     100 gld. 122 „ —
Zemlj. obć. avstr. 4,/i°/0 zlati zast. listi . 11* „    — „
kreditne srečke.....100 gld. 185 „   25 ,,
Hudolfove srečke.....                           10 , 20 „   75 .,
Vkcije anglo-avstr. baike            120 „ 146 „ 70
rammway-drnst  velj   170 gld. a v. — ,   — ,
Razpis ustanov.
Povodom prazuovanja štiridesetletnice vladanja Nj. Veličanstva cesar a Frana Josipa I. ustanovila je trgovska in obrtniška zbornica
8 ustanov po 25 gld. za onemogle obrtnike
vojvodine Kranjske. Te ustanove so s tem za leto 1889. razpisane.   Prošnje naj se podpisani zbornici <lo 26. dne decembra t. 1.
pošljejo, priloži naj se jim pa od župnijskega in občinskega urada potrjeno dokazilo, da je prositelj bil obrtnik, da zdaj zarad onemoglosti ne more več delati in da je ubog. (1023—1)
V Ljubljani, dne 12. decembra 1889. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko.
V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani
so izšle in se dobivajo po znižani ceni sledeče knjige:
Otcl hi sinovi.
Roman.  Ruski spisal J. S. Turgenev.  Preložil Ivan Gornik. Mala 8°, 357 strani j. Cena 50 kr., po poŠti 55 kr.
I mlinu.
Spisal AndrS Tfieuriet, poslovenil Vinko. — Ml. 8", 143 stra nij.  Orna 20 kr., po posti 25 kr.
\ ileiislti brodnik.
Spisal Emile Souvestre, prevel Muhoder. — Ml. 8°, 82 Htra-nij.  Cena 15 kr., po poŠti 17 kr.
Dnevnik.
Spisal Ijudovik Ualivij, poslovi nil Vinko. — Ml. 8°, 95 stra-nij.   Cena 15 kr., po poŠti 17 kr.
Pari% v Ameriki.
Roman.   Francoski spisal Peni1 Lefebvre.   Poslovenil  * * , Stat nominis umbra.   Ml. H'\ 535 stranij.   Stane 50 kr., po poŠti 55 kr.
Časnik it rs 4 % <»
Spisal  . *
in  na si časniki.
Cen«
Povest.
* *   Stat uouiinis unit>ra.   Ml. 8",  19 pol.
'" . titi 45 kr.
Diihrovski.
Spisal A. S. Ihiškin, poslovenil J. P, --122 stranij. Cena 25 kr., po poŠti HO kr
Ml. 8',
I Ukrajinske ti ume.
ČeSki spisal E. JeUnek.   Poslovenil Podvidot-ski.   Mala 8", 84 stranij.  Cena 15 kr., po pošti 20 kr.
Ivan /lio^ar.
Zgodovinski roman. Spisu' Charles Nodier, poslovenil J. Kr-iišnik. — Ml. 8U, 198 stranij.  Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
•I n n a k naseda časa.
Komtu..   Spisal  M. Lermontov, poslovenil «7. P.  — Ml. 8*» 2f>4 stranij.   Cena 40 kr., po pošti 45 kr.
Selski župnik.
Roman.  Spisal L. Halevij, poslovenil  Vinko. — Ml. 8J, 203 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Unez Serenrjani*
Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°. ti09 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr,
m o v.
Romati,   Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8°, 32 pol.   Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
'fin flra^roeeiiiiii koreuani«
Povest i/, življenja kitajskih pognzdnikov. Spisal Mukuntior.   Poslovenil   J.  P.   Ml. 8°,   141 stranij.
20 kr., po poŠti 25 kr.
A. J Star. c
V isti zalogi ita isila in so dobivata i>o mnimatkl oeni Se sledeča zvezka:
I. zvezek, ki obsega: Stenografu a, spisal dr. Ribic.
— Životopisje, spisal Jiajč Bož. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Itibit.
— Pisma iz Rusije,  spisal  dr. Celestin. — Trštvo z
grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vo&njuk, — Čegava bode, novelira, spisal J. Ogrinec.  Vrelja ....   15 kr.
V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski Bpisal Viktor Cherbtdiez, poslovenil Davorin Jfostnik. Velja.................25 kr.
OPOMBA
Za oba zvezka naj se priloži še 10 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 6 kr. „Trlje jit> u i govori" mo ni/piuiiani.
otrokom, damam, gospođom,
zahteva naj ilustrovnni bo£ičnl seinain, ki se
mu takoj pošlje franko. (1011-5)
JT„ 3STBPF; Praga, Graben 39.
Št. 1002.
Natečaj.
(1006-3)
S ponlkmu leta 1890 vsprejmeta se v službo
dva občinska redarja
z letno plačo 360 gld., prostim stanovanjem v občinski hiši in službeno uniformo.
Prosilci, kateri so zmožni slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, ulože naj prošnje z dokad sposobnosti pri podpisanem županstvu do 25. t. iti.
Dosluženi vojaki in žandarji, kateri so se z jednacimi posli že pečali imajo prednost.
Županstvo o Točim.© Postojina,
dne 6. decembra 1889.
F. Vlčl*.
Cvet proti protinu po dr. Malici.
1 steklenica z navodilom za rabo samo 50 kr., 1 dvanajstoriett 1 SO kr.
Velečastiti gospod lekarničar pl. Trnk6ozy
v Ljubljani. Ni ga boljšega zdravila proti protinu, trganju po udih itd , kot jo Vaš sloveći cvet proti protinu po dr. Malici. O tem sem se s sledečim dogodjajem preveril. Moj ljubi oce trpel je moćno za protinoin v desnej nogi, tako daje bilo strašno po-Sdndjmarf*. slušati ga, kako je zdihoval. Poslal sem DO steklen'čico Vašega slovečega cvetu proti protinu. r.is zdel se nam je neizrečeno dolg, dokler nesmo dobili steklenicice. Takoj po prvej rabi so bolečine '.natno pojenjale. Po rabi nekaterih steklenic bil je iLoj oče v osmih dneh popolnoma zdrav. — S svojim popolnim in najboljšim prepričanjem p-avim, da ni boljSepa sredstva proti protinskim tiolečinam, nego Vaš llVrfttni In gotovo uplivajoči svet proti protinu po dr. Malici. Vam udani
(11) 111    II Ivan Galović-Peritttć.
H«frseč (Hrvatsko), meseca marca 1889.
LEKARNA TRNK0CZY
zraven rotovža v Ljubljani
prodaja ln vsak dan s prvo poito razpošilja.
I>r. Friderik: I^englel-ov
Brezov balzam.
Zo sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka enan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž i.jim obraz ali drpgi deli polti, ločlfo h« ti- drugi Umi ne-BiiMtiKi lusUiue o«l polti, ki poKtuue VHled te^ii čiMto bela iu nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-ziivo pike ter mu daje mladostno barvo; polti pode-luje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečino, zajedce in druge nesnažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred Kld. 1.50.
Zaloga v   l,jul»lj;tui   pri  1 . pl. Trii-
koc/.y-ji, lekarji. (179—19)
Priznano najizvrstneji parfumi za žepne robce i. t. d. so:
Lohse-ov Extraits qiiadruples.
Lohse-ove šmarnice Lohse-ov Heliotropti blanc Lohsc-ova zlata lilija«
Novo!!   Lohse-ov Peau d'Espagne. Novo!! Gustav Lohse, 46 Jager-strasse, Berlin,
dvorni parfumeur. (719—2-2)
Dobivajo se v vseh prodnjiilnieah parfuma in galanterijskega blaga 6BB
Št. 5890.
(1021—1)
Dne 9. januvarja 1890 ob 10. uri dopoludne vršila se bode v hiši št. 56 v Kranji prodaja v zapuščino Marije Berčič
spadajočega, neobremenjenega, na 1900 gld. cenjenega posestva vlož. št. 68 kat. občine Kranj s hišo št. 56 V Kranji.
Cenilni zapisnik in dražbeni pogoji, po katerih ima ponudnik pred ponudbo položiti 10°/0 varščino, zamorejo se pregledati pri tem sodišči.
C. kr. okrajno sodišče ir Kranji.
dne 30. novembra 1889.
Izdajatelj in odgovoriti urednik : D r a g o t i n Hribar.
Lastnina in *:sk „Narodne Tiskarne".
33