288. številka._Ljubljana, v petek 13. decembra._XXII. leto, 1889. SLOMKITAKDIL Iihaja vsak dan avetfer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vae leto 15 gld., z:i pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 49 kr. — Za Ljubljano brez po&iljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 8 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo je v Gospodskih ulicah ftt. 12. Opravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V IJiiMjuni 13. decembra. Dve brošuri izšli sta zadnje dni, ki se obe bavita s položajem, oziroma bodočo evropsko vojno in s katerih vsebino hočemo v naslednjem seznaniti čitatelje svoje. Prvi glas došel nam je iz Belgije, in to je brošura, ki jo je spisal slavni belgijski publicist Emil de Laveleye. V tej brošuri pravi pisatelj, da, ako nastane vojna, bode tako grozna, da svet kaj tacega še ni videl. Na jedni strani Rusija in Francoska, na drugi Nemčija, Avstrija in Italija, za njimi pa še drugi, ki bi stopili na ono stran, kjer bi se jim bilo nadejati več ali manj koristij. Sedem milijonov vojakov stalo bode na bojnem polji, za njimi pa deset milijonov reserve ! Kaj bi utegnilo izzvati vojno? — Na zahodu spor mej Nemčijo in Francosko zaradi Alzacije in Lorene, balkansko vprašanje mej Avstrijo in Rusijo na vzhodu. Rusija ne more pozabiti Bolgarske, katero je s svojo krvjo odkupila; v interesu Avstrije pa je, da si definitivno priklopi Bosno, da se kakor klin zagvozdi mej Sibijo in Črnogoro, da se poslednji sčasoma ne združita v krepko državo, katera bi utegnila potegniti k sebi tudi Hrvatsko. Rusija ne more dopuščati, da se avstrijski upliv stalno utrdi na Balkanu; z druge strani pa Avstrija Rusiji ne more pustiti Bolgarske, kajti ko bi Rusija zavzela Bolgarsko, bil bi jej gotov tudi Carigrad in večji del poluotoka balkanskega Ko bi Avstrija dopuščala, da Rusija zasede Balkan, bi to imelo opasno posledico: razkosanje avstro-ogerske države, ker ima poslednja v sebi večinoma slovanski živelj. Avstro Ogerska se torej ne bori za kos zemlje, ampak za svoj obstanek; ona ne brani samo jedne dežele, svojega položaja kot velevlast, m-go svoj državni obstanek, da celo, kakor Laveleve skuša dokazati, ves svet pred vzhodnim navalom Drug glas došel je iz Berolina, kjer je izšla brošura „Auf des Reiehes Hochwacht", katero je spisal „star diplomat". Pisatelj misli, da bode Francoska polagoma opustila misel na „revanehe pour Sedan". Francoska vojska, bila še tako silna in močna, predstavljala bode telo brez duše, dokler se v njej ne pojavi Bilna in ugledna roka. Voditi jo LISTEK. Blodne duše. Roman. Cefiki spisal Vftcalav I3oneš - Tfebizsky, preložil I. Gornik. nDr-ia.gfl <3.el. XII. fDalje.) „Že se temni — moj Bog — kako bom prišel le domov — tako tuj, neznan kraj — poti nikjer — tudi ona zvezda mi ugaša — doma pa me že čakajo — kje sem neki--saj bom preminil tu — Jezus Kristus ! — In nikjer žive duše, dobre duše. — Mila mamica, kam so vam pripeljali siua. — Ne bodete ga pričakali — ne bodete ga videli več — k vam je tako daleč iz tega kraja, vedno dalje in dalje zagažam — draga mamica, kdo vas bo potem tolažil — in jaz ne morem nazaj — kam so me speljali . . .■ Poleg postelje stiska mlada devojka tesno usta, da bi zadušila ihtenje, in lice '/krivu si z rokama, da bi b silo zadržala glasno plakanje, in plavi, mehki lasje vijo se v bogatih kitah na ne- mora ali načelo ali pa ugledna oseba. A v fran-coskej ni niti jednega niti druzega. Monarhija izgubila je temelj, vojaška diktatura nema pravili oseb. Pisatelj se nadeja, da bode gospodarsko blagostanje Francoske oi"vrstilo republiko, a jo tudi odvrnilo od maščevalne vojne. Kar se tiče odnošajev mej Nemčijo in Rusijo, misli „stari diplomat", da mej njima ni takih interesov, ki bi se križali. Nemčija nema uzroka bati se, če se Rusije zakoniti upliv razširja na vzhodu, dokler ne škoduje nemški trgovini. V to ime je dovolj, ako za Nemčijo ostane Dunav svoboden. — „V vseh vzhodnih vprašanjih in sporih ima Nemčija samo jedno nalogo: poravnati ruske in avstrijske interese in zahteve na balkanskem poluotoku ter napraviti sporazumljenje, ugajajoče obema strankama. V tem zmislu deluje že od nekdaj nemška politika, katera iskreno želi sporazumi jenja mej Avstrijo in Rusijo." K valutnemu vprašanju. Spisal Vaso Petričid. VI. Ako bi naši državni upniki ne bili tujci, nego dqraačini, bil bi jaz pri današnjih razmerah obeh dtagih kovin za to, da bi se e vela valuta, obstoječa ne iz jedne posamezne drage kovine, ampak spojena iz obeh skupaj po današnjem vrednostnem razmerji, to je 50% vrednosti naj bi bilo v zlatu, 50°/0 v srebru representovano; ako bi kdo na pr. imel plačati 1000 goldinarjev bil bi zavezan plačati 500 goldinarjev v zlatu, 500 gld. v srebru in tak goldinar imel bi notranje vrednosti idejalno mišljeno 69 gramov srebra in 0 3125 gramov zlata, odnosno 100 goldinarjev 6943 gramov srebra in 31*25 gramov zlata; v tem razmerji morali bi biti v prometu kolajoči bankovci pokriti. Tako bi bila denarna vrednost za dolgo časa določena, kajti ako bi srebro v ceni palo, bilo bi zlato toli več vredno in narobe. Ta kombinovana poraba obeh dragih kovin za podlago valute omogočila bi zdrav gospo-darBtven razvoj pod ugodnimi, pri nas še neznanimi pogoji. Cene živeža pale bi na opravičeno ceno, plače bi stopile v pravo razmerje, štedljivost posameznikov bi rasla, produkcija bi se oživela, domači kapital se e.vrsti 1, obrestna mera pala od 5% drlje, ki se tudi v težkem, nenavadnem dihanji dvigajo. „AU res tu ni žive duše? Dragi ljudje, dobri ljudje ! — Usmilite se me —tt Mladi duhovnik hotel se je z vso silo dvigniti na postelji in odhiteti v krajino, ki se je razprostirala pred njegovimi očmi, kakor gola, temna puščava, v kateri je ugasnila poslednja lučica — tudi ona veša . . . Pri nas ste, v naši sobi — častiti gospod !" rekla je tiho, boječe Svčtluška nakiouivši se nad poBteljo. „Pri vas — pri vas — v vaši sobi?" Mladi duhovnik položil je roko na čelo, kakor bi se hotel zavedeti, a ni se mogel. Vedno plavala mu je pred očmi temna, pusta krajina, brez člo veške duše, brez živega bitja, nad katero bo ugasnilo vse zvezde, s katere so tudi odbegale veše. „Pri Kvžtovih, častiti gospod — v Jificah !" „Pri Kvetu — v Jificah in ti — ti si?" „Svčtluška Devojka je skoro le še šepetala in kakor nevede še niže naklonila glavo nad skaljenimi očmi, nad obrazom smrtnebledim, nad mladim, ugašajočim življenjem. Čutila je, kako sta ji najedenkrat za- na 3% in pri takih, urejen'h razmerah usahnil bi vir prekucij, obrtnik in o- Jvec našel bi svojo mezdo in nehal preudarjati s icjalno bedo. Ako imamo v vednost geologov še tako zaupanje, moramo vender pomisliti, da nobena vidna avtoriteta ne more zagotavljati, da bode srebro v ceui veduo padalo, zlato pa se dražilo. In ako bi se to venderle, zgodilo, preuzelo bi zlato funkcijo dijamantov, srebro pa denarne cirkulacije, katera bo tem večja in ogromnejša, kolikor bolj se bode civilizacija človeštva in vsled taiste razna gospodarstvena obvezila razvila. Ker pa nismo v srečnem položaji, da bi ne imeli velikega državnega dolga, odpade VBako na-daljno premišljevanje o tnkej valuti. KoneČno razpravljam načrt, koji bi bil po mojem mnenji najprimernejši za naše razmere: Za Avstro-Ogersko naj se postavno določijo dve paralelni veljavi in sicer: 1.) Dosedanja srebrna valuta, po kateri se kuje 45 goldinarjev iz jednega funta srebra in sicer morali bi se kovati kosi po 1 gld., 1 gld., Vi gld., potem iz nikelna 10 novČ. in 5 nove., ter iz bakra 1 dovč. in '/a novč. ; ta denar bi imel v zlati fran-kovni valuti sledečo vrednost: 1 gld. = 2 franka 10 novč. = 20 centimov Vi » = 1 n 5 „ = 10 V* » == Va u 1 » — 2 „ Ta valuta uporabljala bi se pri razmotavan'i dosedanjih pogodub države in zasobnikov in eventualno tudi v notranjem prometu, ako bi se stranke raje ne posluževale zlate valute. Ker ima sedanji srebrni goldinar isto vrednost kakor papirni goldinar, morala bi država nakupiti toliko srebra, da bi bil naš državni papirni denar vsaj na pol pokrit; kar bi čez to razmerje ostalo nepokritega, moralo bi se uuičiti. Na pol pokriti papirni denar zadoščeval bi popolnoma, da bi vsak ažijo zaprečil, ker druga nepokrita polovica denarja ostala bi v domačem prometu in bi se vsprejemala kot plačilo pri davčnih uradih ; predstavljala bi naš nekonsolidovani državni dolg kakor doslej. Za naše dolžnosti v inozemstvu zadoščevalo bi srebro kolikor ga že zdaj imamo, popolnoma, ker bi se vedno vračalo iz inozemstva v našo državo. rdeli obe lici, tako nenadoma, in ustrašila se je, da bi nihče — niti to kalno oko — ne uzrl ru-dečice, ki se ji je tako naglo razlila po obrazu, kakor bi bila zarja, ki je nedavno nad črnimi lesi polagoma umirala, vso svojo krasoto — najlepši bager naznanjajoč prijetni, pomladni Čas ostavila na dekletovem obrazu. „Svetluška? — Torej vender jedna duša — najdražja — najmilejša. Ako kedaj — — potolaži, Svčtluška, mojo ubogo mamico--ako jo vidiš — —■ Na postelji zganila se je bila mrzla roka, kakor bi iskala nečesa, in našla je tako rekoč nevede. Počivala je na čistem, devojkinem čelu. Bilo je vroče, razbeljeno. Plavi, meliki laBJe ovili so se okrog mrzle roke. — Ura pri vratih se je ustavila. V sobi motilo je tišino le tiho, zamolklo jokanje. Po vasi pa se je najedenkrat čul trušč, kakor kadar je prvič po letni vihar. Bili so slišati streli iz pušk, čulo se je vriskanje in čez Jifiške strehe letela je v vse kote na Podlesji radost. „Juhuhu! Svobodo, svobodico imamo na Podlesji ! Oglaševali so nam jo knežji sluge na konjih, v rokah imeli so bele praporce. Naj bi se vrnili 2.) Zlata valuta po sistemu latinske novčue lige, to je, da se iz 1 kil. zlata kuje 3100 frankov in sicer cekini od 10 in 20 frankov; za manjše zneske zadoščeval bi gori omenjeni srebrni goldinar s svojimi podrazdelki. Ta valuta bi bila veljavna za vse državne in zasobne pogodbe, sklenene po dnevu zakonite veljavnosti valutne preustrojitve. S tem bi se zadostno zaprečile vse zmotnjave in zapreke v prometu. Kako pa pridobiti potrebno zlato? — Najprej morala bi drŽava plačati svoj dolg od 80 milijonov av8tro-ogerski banki, ali ji pa prepustiti toliko državne rente. Potem bi se morala banka zavezati, da potegne vse bankovce iz prometa, da potrebno zlato preskrbi in da zopet začenja plačevati v gotovini; izdati bi morala nove bankovce, ki bi billi zadostno pokriti v zlatu. Avstro-Ogerska banka ima po patentu od leta 1816, kateri se je potem večkrat ob novil, pravico pečati se z vsemi bančnimi opravki kakor z menično, lombardno, eskomptno kupčijo, s kupčijo z efekti, depoziti itd.; dobila je privilegij, da samo ona sme izdajati bankovce, dalje ima davčni, pravdni in zastavni privilegij; država dobi polovico čistega dobička, kateri iznaša po izplačilu 7%ne dividende in po dopolnitvi r»servnega zaklada okolo 100.000 gld. na leto in vsled poznejše pogodbe 5% obresti od onih izdanih bankovcev, s katerimi se prekorači maksimalna svota od 200 milijonov gol d. Država naj se raje odrečo temu neznatnemu dobičku ter naj banki dopušča delovati, kakor se ji zdi potem bode gotovo lahko preskrbela vsak znesek za kovinsko pokritje bankovcev. Ni moja stvar kritikovati še nadalje tega statuta, nego naj le še to omenim, da v tem slučaji ni se bati, da bi se zlato iztakalo v inozemstvo in ne več vračalo od tod. Saj je srebrn in zlat denar ravno tako blago kakor kako drugo, ki ima trgovinsko ceno. Od taka se zmeraj tja, kjer ima največjo kupno moč in zmeraj beži od tod, kjer se mu je ta moč zmanjšala. Ako se na pr. kako blago dobi v Avstriji za 10 gld , katero se lahko v Rusiji po odbitku voznine za 5 ali 10»/o ceneje kupi, odtaka se zlato v Rusijo; podraži se tiBto blago v Rusij i in je potem v Av atriji za 5 ali 10»/, ceneje, vrača se zlato zopet v Avstrijo; išče si torej dežele, kjer je kakšno blago po ceni, beži pa iz oni h, kjer je isto d r a ž j e. Brigajmo se torej le zato, da bode našo izvozno blago po ceni in da to tudi ostane, potem bode nas zlato ne le iskalo, nego tudi pri nas ostalo. Kar se tiče banke in njenega zlata, ne smemo nikakor pozabiti, da je to lastnina delničarjev, ne pa države. Delničarji depozitujejo na pr 200 milijonov gold. zlata in banka izdaja v tem znesku bankovcev; posodi tiste n. pr. na menice; bankovci gredo iz roke v roko, tudi v inozemstvo ; marsikateri se tudi prezentujejo in se morajo v zlatu izplačati, to pa nič ne de, kajti menični dolžnik mora plačati svoj dolg v bankovcih, pokritih v zlatu, ako pa teh nima, pa s samim zlatom. Kako se more pri tem zlato odtakati? Kjer Be to vender le dogaja, je to le posledica slabega finančnega ali za- t svoje vasi, da nam gospod knez odpušča, da nam olebča tlako, da bomo imeli čase, kakeršnih ni bilo nikdar na Podle3ji! In vse to dobimo napisano, s pečati potrjeno. In veste-li, kdo nam je do tega pomogel? Refunda! Bil je pri gospodu knezu--" .Ogoljufal vas je, prodal za ubornejše novce kakor Judež Jezusa Krista! Kamenati bi ga morali, ko ste ga prvič videli. In tako dolgo vaB je šuntal, da vas je speljal — vse zavoljo gosp6de, tega so tudi hoteli, da bi vas ubilo. Le čakajte svobode, pričakali je bodete! Kadar pridejo po vas z lanci in okovi! Kakor je zapeljal gospodičiuo Lucilijo, tako zdaj zapeljuje tudi vas. Zapeljal jo je kakor vas — in potem je zbežal, pristopil je k Francozom, izdal cesarico--Njegovo ime visi morda do današnjega dne na vislicah. Takoj pred štiridesetimi leti bi moral biti obešen, njegov grb razbil je krvnik, zanikali so ga lastni bratje, otec ga je razdedil. Jaz jedini strgal sem mu litino z obraza, jaz jedini, verni sluga gospodičiuo Lucilije, ki se je, ko je umirala, spominjala vas Podlescev!" „Ćemu pa nam, oče Jarolfm, tega že davno niste povedali?" nS slepoto so bile vaše oči pokrite — in ne veste, da je Gospod zapovedal govoriti vernikom stoprav v dnevih bede in Bužnosti?" nemarjenega narodnega gospodarstva, čemur ae pa lahko ognemo, ako se ravnamo po gospodarskih načelih držav s kovinsko valuto. Ako bi se banka ne hotela k temu zavezati, moral bi se ji privilegij odpovedati in gotovo bi se našla nova družba, ki bi pod temi pogoji prav rada in prav lahko preskrbela potrebno zlato. Kot krona vsemu morali bi se trdno držati mirovne politike in onemogočiti v r o če kr vn i k o m onostran Lita ve vedno žvenketanje z mečem. Potem pa tudi nobenih novih neproduktivnih državnih dolgov več! 0 pouku in vzgoji gluhonemcev. (Spisal J. H , učitelj na c. kr. gluhonemnici v Beči ) (Konec.) Po izkazu c. kr. stat. centralne komisije na Dunaji od leta 1886. ima Kranjska dežela 107 gluhonemcev, 24 slepcev in 25 bebastih otrok, kateri so v staroBti med 5. in 15. letom. Ako se odračunijo oni, kateri še niso godni za šolo, ostane okolu 100 gluhonemih, 20 slepih in 20 bebastih, za šolo god nili otrok. Ustanov za gluhonemce pa ima Kranjska 400.000 gld., za slepce pa okolu 88.000 gld. Vidi se, da so razmere na Kranjskem jako ugodne, a vender se še do sedaj v tej zadevi ni nič storilo. Računimo torej in glejmo, je-li je mogoče z obrestmi omenjenih zakladov vse gluhonemce in slepce preskrbeti. Jaz si mislim, da se ustanovi eksternat, t. j. sama šola za gluhonemce in internat za slepce. Glavnica znaša vsega skupaj okolu 488.000 gld. — Uvažujmo, da pride poslopje, katero bi se zgradilo v to svrho, na 100.000 gld. — Imelo bi biti tako, da bi bile šolske sobe za gluhonemce popolnoma ločene od stanovanja slepcev. — Upati je, da prepusti Ljubljansko mesto primeren prostor za poslopje zastonj in potem bi se lahko z omenjeno vsoto prav lepo in prostorno poslopje sezidalo. Ostalih 388.000 gld. prinaša na leto 19.400 gld. obrestij. Recimo, da se plača za vsacega gluhonemca v posamičnih družinah za hrano in stanovanje 12 gld na mesec, to znaša za vseh sto na leto 12 000 gld., ostane torej še vedno 7400 gld. za slepce; ker jih je samo 20, pride torej na jednega 370 gld. na leto; s tem denarjem se lahko v internatu preskrbe z vsem in še bi ostala vsota, ki bi se porabila za obleko gluhonemcev. Dokazal sem torej, da bi bili slepci in gluiionemci lahko v kratkem času preskrbljeni samo iz obrestij ustanov in sicer vsi prav dobro, ako se napravi za gluhonemce eksternat. Pomisliti pa še moramo, da se gotovo nahajajo stariši, kateri bi, če ne vsega, pa vsaj polovico ali četrtino za svoje otroke plačali. Našlo se bode pa tudi v Ljubljani in sploh na Kranjskem dosti blagosrčnih ljudi j in človekoljubov, ki bodo radi darovali kak donesek v podporo tacega zavoda. Ustanovilo bi se lahko v Ljubljani podporno društvo za gluhonemce in slepce, katero bi imelo tudi na deželi svoje podružnice. Vzemimo srednjo primero in recimo, da se nahaja na celem Kranjskem 1000 društvenikov, kateri bi donašali radi na leto 1 gld podpore. Vem, da bi tudi pevska in druga društva dajala včasih kako veselico v prid ubogim zapuščencem. Na ta način „ Ali ste, oče Jarolim že pozabili, za čegavega sinu ste v Svetogothardski dolinici Refundo proglasili ? — Idite, sveti mož, nas varuje Bog slepote, a oči vaše zastira z meglami", odgovoril je pu-ščavniku metljar Razhoda. „Pojdem — pojdem! A kadar vam sklonijo glave k nogam, spomnili se me bodete! Ko se na Pod-lesji začuje jok in škripanje z zobmi, bo to pravična kazen — tudi za danes!" V ta prepir zazvenel je zvonec — in zadonel je s tako žalostnim glasom, da ga niso, kar so ga iz Prage pripeljali, čuli tako nikoli. V vasi je vse najedenkrat utihnilo in se odkrilo ! Tudi otec Jarolim sklenil je veli roki in povesil belo glavo. Zapadni vetrec nesel je glaB zvoncev daleč v stran pod okuo priproste koče, kjer je klečala priletna starka moleč k Materi Božji za jedinega sina . . . Duhovnik na postelji dihal je hitreje in hitreje. Bela, mrzla roka njegova počivala je Se vedno na čistem, devojkiuem čelu. „Umira! — Moliva, Svčtluška!" V Jificah pa se je v tem hipu čulo iz vseh ust šepetanje: „Pri Kvfitovih umira Okrouhelski gospod kaplan ! . . . (Dalje prih.) narasla bi podpornemu društvu vsako leto lepa vso-tica, s katero bi se preskrbovali gojenci z obleko in drugimi potrebnimi rečmi. Ako sodelujejo vsi (dežela, društva, dobrotniki itd.), treba ne bi bilo Čakati še nekaj let, da se glavnica ustanov pomnoži in tudi bi ne bilo treba, da se nekateri gluhonemi otroci dado v Šmihelski zavod v vzgojo. Telesne hrane gluhonemim otrokom ne manjka, (zato skrbe njihovi stariši), pač pa duševne; ta se jim mora dati, pa ne v Smihelskem, ampak v posebnem zavodu. Učiteljske moči tamošnjega zavoda niso sposobne za poučevanje in vzgojo gluhonemcev; ročnih del pa, katerih bi se tam k večjemu učili, se lahko v ljudski šoli in v hiši starišev nauče. Treba je samo, da se brezsebični in blagoBrčni možje te stvari poprimejo in že v prihodnjem šolskem letu bi se lahko prvi razred za gluhonemce v Ljubljani otvoril. Ako se najdejo kje primerni prostori za tri razrede, čaka se lahko še tri leta, predno se poslopje sezida, ker bi tako in tako ne bilo mogoče vseh revežev hkratu vsprejeti. Glavnica ustanov bi mej tem časom še bolje narasla in v osmih letih bdi bi preskrbljeni vsi gluhonemci in slepci. Kranjska bila bi tedaj jedina dežela v Avstriji, ki bi vse svoje gluhonemce in slepce preskrbljevala in dajala bi lep vzgled drugim deželam. V«em človekoljubom Ljubljanskim kličem : Združite se v to eminentno humanitarno svrho in delujte v krogu svojih znancev za to stvar! Delali ne boste zastonj, ker hvaležna vam bodo srca teh revežev, hvaležni njih stariši in poplačal vam bo Bog stotero. Politični razgled. Notranje t bel, Loy iz Kočevja. — Mauser iz Gleichenberga. — Klun iz Lienfelda. — Kraulitnd iz Bregenza. Pri Jniuem kolodvoru : Kuczižka, Poliac, No-achina iz Trata. — Strel Is Gradca. — Kraje iz Grahovega. — Livrenčič iz Soderšice. — lire no iz Nizze. Umrli so v I Jul>IJaiil: V deželne j bolnici: 11. decembra: M.irija Vidic, gostija, 70 let, za starostjo. — Gregor Grošel, delavec, 2H let, za plučno tuberkulozo. Me teoro logično poročilo. CaB JBJ- barom zovanja Stanje etra v mm. Temperatura Vetrovi Mo-Nebo krina v mm. 7. zjntraj 2. popol. y. zvečer ;32 2 mm. 732 9 min. 735"7 ram. 1 6' C 3 2" C 8*4« 0 Bi. svz. si. uh. Sl. S2.ll. obl. obl. obl. 1 50 mm. dežja. Sadnja temperatura 2-1", za 32° nad norinalom. IDiinajska "borza. doc 13. decembra t. 1. (Isvimo telegraficno poročilo.) vcerai — daDe« Papirna renta.....gld. 86*80 — gld. 85 85 Hrebrna renta.....„ 86 25 — , 86 25 Zlata renta......v 10785 — , 107 85 V/o marčna renta.....10)65 — , 100' 80 Vkcije narodue banke. . . „ 920'— — . 920- — ireditne akcije....., 317 75 — f 317- — London......, . „ 11755 — , U7'50 srebro ........„ —•— — __•— Mapol........., 934 — , 9-33«/. C. kr. cekini......, 5-58 — , 558 Memfike marke....., 57-70 — 57 70 4"/0 državne srečke is 1. 1864 260 gld. 132 gld. 30 kr. Državne srećke iz 1. 1864 10O , 173 „ — Jgerska zlata renta 4°/0..... 100 „ 75 „ jgerska papirna renta 5°/0 • ... 97 „ 70 }°/4 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . — „ — „ Dnnava reg. srečke 5°/0 . , 100 gld. 122 „ — Zemlj. obć. avstr. 4,/i°/0 zlati zast. listi . 11* „ — „ kreditne srečke.....100 gld. 185 „ 25 ,, Hudolfove srečke..... 10 , 20 „ 75 ., Vkcije anglo-avstr. baike 120 „ 146 „ 70 rammway-drnst velj 170 gld. a v. — , — , Razpis ustanov. Povodom prazuovanja štiridesetletnice vladanja Nj. Veličanstva cesar a Frana Josipa I. ustanovila je trgovska in obrtniška zbornica 8 ustanov po 25 gld. za onemogle obrtnike vojvodine Kranjske. Te ustanove so s tem za leto 1889. razpisane. Prošnje naj se podpisani zbornici ra. Ml. 8", 19 pol. '" . titi 45 kr. Diihrovski. Spisal A. S. Ihiškin, poslovenil J. P, --122 stranij. Cena 25 kr., po poŠti HO kr Ml. 8', I Ukrajinske ti ume. ČeSki spisal E. JeUnek. Poslovenil Podvidot-ski. Mala 8", 84 stranij. Cena 15 kr., po pošti 20 kr. Ivan /lio^ar. Zgodovinski roman. Spisu' Charles Nodier, poslovenil J. Kr-iišnik. — Ml. 8U, 198 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. •I n n a k naseda časa. Komtu.. Spisal M. Lermontov, poslovenil «7. P. — Ml. 8*» 2f>4 stranij. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. Selski župnik. Roman. Spisal L. Halevij, poslovenil Vinko. — Ml. 8J, 203 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. Unez Serenrjani* Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°. ti09 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr, m o v. Romati, Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8°, 32 pol. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. 'fin flra^roeeiiiiii koreuani« Povest i/, življenja kitajskih pognzdnikov. Spisal Mukuntior. Poslovenil J. P. Ml. 8°, 141 stranij. 20 kr., po poŠti 25 kr. A. J Star. c V isti zalogi ita isila in so dobivata i>o mnimatkl oeni Se sledeča zvezka: I. zvezek, ki obsega: Stenografu a, spisal dr. Ribic. — Životopisje, spisal Jiajč Bož. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Itibit. — Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vo&njuk, — Čegava bode, novelira, spisal J. Ogrinec. Vrelja .... 15 kr. V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski Bpisal Viktor Cherbtdiez, poslovenil Davorin Jfostnik. Velja.................25 kr. OPOMBA Za oba zvezka naj se priloži še 10 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 6 kr. „Trlje jit> u i govori" mo ni/piuiiani. otrokom, damam, gospođom, zahteva naj ilustrovnni bo£ičnl seinain, ki se mu takoj pošlje franko. (1011-5) JT„ 3STBPF; Praga, Graben 39. Št. 1002. Natečaj. (1006-3) S ponlkmu leta 1890 vsprejmeta se v službo dva občinska redarja z letno plačo 360 gld., prostim stanovanjem v občinski hiši in službeno uniformo. Prosilci, kateri so zmožni slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, ulože naj prošnje z dokad sposobnosti pri podpisanem županstvu do 25. t. iti. Dosluženi vojaki in žandarji, kateri so se z jednacimi posli že pečali imajo prednost. Županstvo o Točim.© Postojina, dne 6. decembra 1889. F. Vlčl*. Cvet proti protinu po dr. Malici. 1 steklenica z navodilom za rabo samo 50 kr., 1 dvanajstoriett 1 SO kr. Velečastiti gospod lekarničar pl. Trnk6ozy v Ljubljani. Ni ga boljšega zdravila proti protinu, trganju po udih itd , kot jo Vaš sloveći cvet proti protinu po dr. Malici. O tem sem se s sledečim dogodjajem preveril. Moj ljubi oce trpel je moćno za protinoin v desnej nogi, tako daje bilo strašno po-Sdndjmarf*. slušati ga, kako je zdihoval. Poslal sem DO steklen'čico Vašega slovečega cvetu proti protinu. r.is zdel se nam je neizrečeno dolg, dokler nesmo dobili steklenicice. Takoj po prvej rabi so bolečine '.natno pojenjale. Po rabi nekaterih steklenic bil je iLoj oče v osmih dneh popolnoma zdrav. — S svojim popolnim in najboljšim prepričanjem p-avim, da ni boljSepa sredstva proti protinskim tiolečinam, nego Vaš llVrfttni In gotovo uplivajoči svet proti protinu po dr. Malici. Vam udani (11) 111 II Ivan Galović-Peritttć. H«frseč (Hrvatsko), meseca marca 1889. LEKARNA TRNK0CZY zraven rotovža v Ljubljani prodaja ln vsak dan s prvo poito razpošilja. I>r. Friderik: I^englel-ov Brezov balzam. Zo sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka enan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž i.jim obraz ali drpgi deli polti, ločlfo h« ti- drugi Umi ne-BiiMtiKi lusUiue o«l polti, ki poKtuue VHled te^ii čiMto bela iu nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-ziivo pike ter mu daje mladostno barvo; polti pode-luje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečino, zajedce in druge nesnažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred Kld. 1.50. Zaloga v l,jul»lj;tui pri 1 . pl. Trii- koc/.y-ji, lekarji. (179—19) Priznano najizvrstneji parfumi za žepne robce i. t. d. so: Lohse-ov Extraits qiiadruples. Lohse-ove šmarnice Lohse-ov Heliotropti blanc Lohsc-ova zlata lilija« Novo!! Lohse-ov Peau d'Espagne. Novo!! Gustav Lohse, 46 Jager-strasse, Berlin, dvorni parfumeur. (719—2-2) Dobivajo se v vseh prodnjiilnieah parfuma in galanterijskega blaga 6BB Št. 5890. (1021—1) Dne 9. januvarja 1890 ob 10. uri dopoludne vršila se bode v hiši št. 56 v Kranji prodaja v zapuščino Marije Berčič spadajočega, neobremenjenega, na 1900 gld. cenjenega posestva vlož. št. 68 kat. občine Kranj s hišo št. 56 V Kranji. Cenilni zapisnik in dražbeni pogoji, po katerih ima ponudnik pred ponudbo položiti 10°/0 varščino, zamorejo se pregledati pri tem sodišči. C. kr. okrajno sodišče ir Kranji. dne 30. novembra 1889. Izdajatelj in odgovoriti urednik : D r a g o t i n Hribar. Lastnina in *:sk „Narodne Tiskarne". 33