Stev. 200, WJMBHas;Tp.yMW 11 Izhaja vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: za celo leto K !44*-~ za pol leta K 72*— V Ljubljani, torek, 6. septembra 1921. #oftoHto platen« v gotovini. Leto I. NOV Uredništvo In upravniitvo t Ko* pitarie« ulici štev. 6 — Telefon uredništvi Ste*. 50 — Telefon « upravnislva štev, 328 «aa> CENE PO POSTI: za četrt leta* K 36*— za en mesec K 12’— V UPRAVI STANE MESEČNO K 10"— DELAVSKI POSAMEZNA ŠTEVILKA 80 Brez adgmriiDsli. V čeraj se je na mestnem magistratu ,Vršila anketa, kako omejiti vedno bolj naraščajočo draginjo. Poleg zastopnikov vlade so bili navzoči ludi zastopniki nekaterih organizacij ter nekateri občinski svetniki, roročija pravijo, da so bili navzoči zastopniki občinskega sveta. To pa mi ravno zasikamo. Občinski svet ni bil zastopan; če so bili zastopani nekateri klubi, to še ni zastopstvo občinskega sveta. Enketo je sklicalo predsedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo ter na njo povabilo poleg drugih tu* 5*i posamezne klube. Kako resno ie bila cela stv ® ar zamišljena, sledi iz tega, da se j enketa vršila o. t. m. popoldne ob o. uri, va bila s k ® se le 5 | m rjopoldne, oziroma šole n' • P°poJ(fne. V očigled tako temeljito vfr®s“j Pripravi od strani sklicateljev se Ljudske stranke enkete ni udeležil. Kaj namerava vlada s tako enketo'? gotav]ja'd, da je v nieslu draginja? To ve •vsakdo. Da bi enketa kaj storila proti draginji? Tako lahko nasvetuje vladi in even-občinskemu svetu potrebna sredstva. ybcinskega sveta pa n*, ker ni župana, zato je odveč sklicevati na tako enketo zastopnike občinskih svetovalcev, ker ti ne mo-rejo prav nič več ukreniti kakor vsakdo drugi. Preostaja še \lada. Ta je imela na razpolago dovolj časa !n sredstev, da bi bila kaj storila. C e ni ničesar storila zoper draginjo, in če je nasprotno s svojimi ukrepi povzročila rastočo draginjo v korist svobodno se udejstvujočim špekulantom, potem ni bilo več ko naivno od te vlade pričakovati resnih korakov. Danes »Jutro« poje enketi slavospeve in daje občinskemu sveta razne dobre nasvete. Naj bi ti demokrat-*ki {&spodje ne bili preprečili delovanja Rimskega sveta, pa bi bil občinski svet — ? ,tn smo prepričani — izpeljal že vsaj po-vico vsega tega. kar mu ta gospoda sedaj potaga na srca. Človeka zvezati in mu za-niauti.usta, nato se pa vst ;piti predenj ter Pridigovati: ,;Glej to uredi, pa to ukreni; da ti bo v korist in blagor, pa hitro na-r®di, ker se __ to pa je več kot hi- navščina. Občinski svet ste ropali možno-j*1 delovanja, sedaj mu pa dajete nauke, , naj nemudoma naredi! Cela enketa je *ia inscenirana pod vplivom velike nezadovoljnosti ljudstva v očigled vedno rasto-draginjj Gospodje so mislili: Naredimo ?elcaj, da bodo ljudje imeli kaj brati o na-e® govorjenju proti draginji, da se pomi-e> če se pa da zraven tega dobiti kakšen presni kozel, ki bi odgovornost prevzel od nasnas8, bo še boljše! Toda ljudstvo pozna. je tisti grešni kozel in na take enkete ne da nič, ampak čaka dejanj! Koliko je dati na take od vlade sklica-enkete, nam kaže slučaj Vnovčevalnice ?a živino in mast na Zelenem hribu. Tedaj 3e vlada sklicala enketo zastopnikov klubov občinskega sveta. Ti so prišli in so-S»asuo zahtevali, naj se Vnovčevalnica ne «a v roijg zasebnim kapitalistom, marveč 'ill jo prevzame ljubljansko mesto. Uspeh P? je bil ta, da so gospodarji v Vnovčeval-**Ici sedaj gospodje Predovič, Popovič in še Par drugih težkih kapitalistov. Zgodilo se Po zslugi vlade ravno nasprotno, kar so Zastopniki klubov zahtevali. , Zato popolnoma odobrujemo, da je z ozirom na vse to klub občinskih svetnikov ljudske stranke to pot v znak protesta va-'io vlade ignoriral in se mu ni odzval. Go-Pod;e bi se radi otresli odgovornosti, v. Ljubljana ie brez župana in brez ob-inskega sveta. Surogat za vse to je g. dr. . a£nik, ki fungira sedaj na magistratu kot ^ekak vladni komisar. Mestna občina mora j^veda imeti nekoga, ki jo vodi. Toda naj Pričakuje od občinskega sveta, da bo ta v. Sedaj sprejemal nase vso odgovornost za kar oni ukrene. G. dr. Zarnik v imenu razfUe občine naklanja za razne kongrese kak 6 P°dpore. Sedaj bi rad dobil za to ne-nih t °^obrilne izjave od strani posamez-obC' v’(la bi ,)il krit‘ Mi lziavljamo, da C|nslti svetovalci Ljudske stranke ne bo-ir! Pr^’^li nobene odgovornosti za stvari, eta. datirana od 4. t. m., vročena pa so ki *, so bile ukrenjene brez občinskega svt . e danes povemo, dn bodo zahtevali strogo kontrolo nad vsem, kar se je med tem sto-uo ali ne storilo. Ta kontrola bo ravno ta-ko stroga k n k or bo tista, ki bo tikala delo-^ doslej vsemogočnih gospodov pod režimom. Mi se strinjamo s tem stališčem občinskih svetnikov Ljudske 8Z« križ in domovino k j Dr. A, Gosar. Smisel saesBopraoe. Čemu samouprava?. Kaj pravzaprav hočemo ž njo? Odgovor je enostaven. Za to gre, d a bi bil vsak človek v resnici sam svoj gospod ter bi v okvauu splošnih družabnih obveznosti vse svoje zadeve sam zares prosto in neodvisno urejal in upravljal, z eno besedo, da bi bil v resnici svoboden, kolikor seveda .izpuščajo lo i-išji družabni interesi. To hočemo in to je, kar najbolj jasno ter določno izraža načelo samouprave. Samouprava pomeni torej dejan-sko svobodo poediucev, kakor tudi raznih družabnih enot in skupin ljudi, o pa ravno pogrešamo v vseh dobah in na vseh poljih socialnega življenja. Gospod in hlapec, prvi neomejen gospodar ne samo v svojih lastnih stvareh, marveč tudi v premnogih zadevah svojat bližnjega, ki je od njega odvisen in njemu podrejen, drugi hlapec, ki mora predvsem le služiti in spolnjevati voljo svojega gospoda, to je povprečna slika družabnih razmer, ne le danes, marveč že zdavna, zdavna. in vendar hoče in želi vsak človek, aa bi mogel in smel živeti svobodno, tako kot smatra on sam za najboljše. Zato se vzbudi v njegovi duši odpor, ako ga njegov bližnji ovira v njegovi prostosti ter mu vsiljuje svojo voljo, zlasti ker ne dela tega iz ljubezni do njega, ali iz nesebične dobrohotnosti, s katero bi hoteli pomagati svojemu slabejšemu in nevednejšemu bratu, marveč ravna tako le zato, da se okoristi s tujim delom in tu,-jim imetjem. < Kamorkoli v zgodovini upremo svoj pogled, povsod vidimo, da sta nadvlada in vmešavanje v tuje zadeve skoraj vedno izvirala iz sebičnega stremljenja po izkoriščanju prizadetih stanov, slojev in narodov, To velja popolnoma splošno, nele v političnem, marveč tudi v gospodarskem stanovskem in kulturnem pogledu, Boj politično brezpravnih oziroma zapostavljenih stanov in slojev za njihove politične pravice jc bil v svojem bistvu vedno predvsem le boj za vsakdanji kruh, boj za obstanek ter udobnejše, človeku primernejše življenje. Pa tudi žilavi odpor vladajočih, oziroma odločujočih krogov in slojev, ki so se vedno do skrajnosti branili priznati ostalim stanovom in slojem več političnih pravic, sili k spoznanju, da jim ni šlo pri tem toliko za kake ogrožene »obče koristi« kot za to, da si še nadalje zagotovijo vse gmotne prednosti in koristi, katere so jim dosadaj izvirale iz njihove politične premoči. Dolgotrajni boj za splošno in enako volilno pravico n, pfr. je bil mnogo bolj boj za stanovske ter gospodarske pravice in koristi kot morda za zgolj politično enakopravnost vseh državljanov, ki naj bi pripomogla vsem do enakega sodelovanja pri upravi, oziroma točneje samoupravi v skupnih zadevah. Podobno smemo trditi skoro o vseh oisto-po-litičnih pravicah, ki so si jih širši sloji šele v novejši dobi priborili. Posebej pa velja opozoriti, da gre tudi v mednarodnem boju za politično moč in nadvlado skoraj izključno le za materialne koristi, ki jih uživajo vladajoči narodi na račun podložnih in v svojih političnih pravicah omejenih in prikrajšanih narodnosti. Ker gre v gospodarskem življenju vedno že neposredno za tvarne dobrine in koristi, je samo posebi ujmljivo, da pomen ja sleherna premoč in nadvlada na tem polju gmotne prednosti in koristi, samouprava pa pravično porazdelitev t varnih dobrin in neizogibnega dela, brez katerega človeštvo ne bi moglo zadostiti niti svojim najnujnejšim potrebam. Kdor v gospodarskem življenju dejansko odločuje ter gospoduje, kdor razpolaga s tvarnimi dobrinami in tujimi delovnimi močmi, tisti ma v rokah vse bistvene predpogoje, od katerih je odvisno ne samo materielno, marVeč splošno socialno in še posebej tudi kulturno blagostanje ljudi. Z gospodarsko premočjo je tesno spojena zlasti tudi politična premoč in nadvlada nad gospodarsko šibkejšimi. Baš zato pa je od gospodarske samouprave v veliki meri odvisna resnična samouprava na političnem, kakor tudi iva ostalih poljih socialnega življenja. Tudi vprašanje samouprave v specifično socialnih t. j. stanovskih zadevah je tesno spojeno s vprašanjem, kako urediti socialne razmere tako, da bo vsak človek v resnici sam svoj gospod, da bo zares sam užival sadove svojega truda in dela ter bo sam svobodno razpolagal ž njimi. Tu tudi izvira sleherno nasprotovanje geslu, po katerem naj bi poedini stanovi svoje stanovske zadeve sami urejali, iz stremljenja po izkoriščanju in ivsuž-njevanju gospodarsko in politično šibkejših stanov. Isto velja končno tudi v -kultur nem pogledu. Samouprava na tem polju pomeni praktično toliko, kakor da se vsa vzgoja ter vse splošno kulturno življenje tako uravna, kot zahteva to socialna pravičnost in kot tirjajo to splošne socialne potrebe. Lahko je spoznati, da pomenja to popolno in korenito presnovo ne samo šolstva, ljudskega, srednjega in višjega, marveč tudi premnogih drugih kulturnih institucij, ki danes često niti neposredno ne služijo socialni potrebi, Ker pa. je kulturno življenje poleg gospodarstva gotovo eden najvažnejših činiteljev socialnega življenja, zato ni dvoma, da je tudi samouprava na tem polju eden glavnih predpogojev za uireditev socialnih razmer. Iz vsega tega je razvidno, da tvori samoupravnovprašanjeposvo- jem bistvu in jedru bistven del socialnega vprašanja in da je v njem zapopaden dobršen del celega socialnega problema. Kakor je socialno vprašanje v svojem jedru vprašanje dela in jela, pravtako gre tudi pri samoupravi v prvi vrsti zato kdo bo služil in delal ter kdo bo gospodoval in užival s trudom in naporom pridobljene sadove. Boj za samoupravo je torej samo posebna, dovršena oblika splošnega socialnega boja, ki že vsled teda ne more prenehati, dokler ne bo vprašanje samouprave na vseh poljih konČnoveljavno rešeno. Llubljansiti semeni. Stojimo pod utisom velikih uspehov, ki jih je dosegel že dosedaj ljubljanski veliki semenj. Zanimanje zanj raste — lahko rečemo — od ure do ure in neprestano hodijo cele karavane ljudi, vozijo avtomobili in vozovi proti Latermanovemu drevoredu, kjer se nahaja razstavišče. Ob vhodu se človek koiaaj prerine iskozi gručo ljudi, da pride ntj prostor razstavišča. V uradu semnja, ki se nahaja takoj na levi strani ob vhodu, si kupiš »Ofi-eijelni kataloga in se oborožen z njim podaš po posameznih paviljonih. Le teh je pet velikih skupnih in večje število manj-gih, ki so si jih postavile posamezne tvrdke. Naštevati posameznosti, ki se vrste tu po raznih oddelkih, bi vodilo predaleč. Vidi se pa vse, karkoli si more misliti — od primitivnih ročnih izdelkov pa do najmodernejših strojev. Na levi strani od urada leži največji skupni paviljon Es sto oddelki. V njih so razstavljeni predmeti in izdelki papirniške in tiskarniške industrije, pohištvo, pletarski in vrvarski izdelki, slamniki, klobuki in zlatnina. Najzanimivejši v tem paviljonu je oddelek E 3, v katerem je Jugoslovanska tiskarna razstavila najrazličnejše predmete, ki nam pokazujejo jasen razvoj tiskarstva. Jugoslovanska tiskarna je najmodernejše in največje podjetje te vrste v Jugoslaviji. . V paviljonu F so razstavljeni predmeti železne in kovinske industrije med katero zavzemajo odlično mesto Strojne tovarne in livarne v Ljubljani. Ta tvrdka je razstavila tudi tri jjeklene zvonove, katerih prav prijazni glasovi se cel dan razlegajo po prostranem razstavišču. ............... Češkoslovaški paviljon je jako okusno zgrajen. V njem so pred vsem zanimivi .poljedelski stroji tvrdke I. Prokopa Sy-novi. Paviljon G je zaseden največ od lesne Industrije, poljedelskih proizvodov, hranil ijn pijač. Zanimiv je oddelek G 182, kjer bo oo. trapisti iz Rajhenburga razstavili !lastne izdelke. Tudi G 177, kjer so razstavljeni načrti g. Cerneja, je interesanten. V paviljonu H so razstavljeni najraznovrstnejši importni in eksportai trgovinski predmeti, v paviljonu 1^ pa usnjarski izdelki, kemična industrija in tekstilno blago. V oddelku I 400 so razstavljeni izdelki Prve žebljarske in Železoobrtnc zadrugo v Kropi in Kamnigorici. Vsled nesrečne carinske politike se je ta zadruga nahajala zadnje čase v precejšnji krizi. Vendar se je posrečilo to krizo že dobro prebresti in danes se je že povspela na višino, da lahko konkurira s svojimi izdelki z ostalimi podjetji. Zadruga je last delavcev in je edina te vrste ne le v Sloveniji, marveč v celi Jugoslaviji in morda je malo enakih v Evropi. Širite ..HOVI £HS“ PREDSEDNIK ZVEZE NARODOV. Ženeva, 5. sept. Na današnji popoldanski seji zveze narotov je bil Karnebeek z 21 gasovi od 38 glasov izvoljen za predsednika, Ženeva, 5. sept. Izvolitev Karnebeelia, za katerega so glasovali zlasti Angleži, je splošno zadovoljila skupščino. On je 6il duševni voditelj nordijske delegacije, zlasti v vprašanju izpremembe pakta, bi bo tokrat predložen skupščini za odločitev Kot rutiniran parlamentarec in izboren jurist bo gotovo jamčil za to, da se udej-stvi njegova beseda, po ateri naj sedanja skupščina pozitivno dela, Časnikarjem je izjavil, da se ne zavzema za daljšo dobo zborovanja, da bi se ga mogli udeležiti vodilni politiki. politični dogodki. '4* Sodba na ukaz. »Socialni zločin, izvršen na povelje g. Kukovca.« Belgrajski demokratski list »Epoha« piše pod tem naslovom sledeče za dičnega demokrat-, slcega ministra dr. Kukovca nad vse laskave besede: »29. avgusta pozno ponoči — kakor dela preki sod — je prvi odbor za stanovanja izrekel odločitev, kakorš io je zahteval minister za socialno politiko g. Vekoslav Kukovec. Stvar se tiče g. he Botice, ki je pribegel vsled italijanskega terorja iz Reke v Belgrad. Tu se je oženil in že davno pred razglasitvijo nove stanovanjske naredbe vzel v najem stanovanje in si ga opremil. Iz tega stanovanja ga goni g. Dušan Milojkovič, pisar ministrstva vere, ki je skozi okno opazil, da nima g, Botica v stanovanju veliko stvari. Dvakrat je odbor odbil g. Milojkoviča, a dvakrat se je g. Milojkovič pod zaščito g. Kukovca pritožil proti tej razsodbi. Zadnjikrat pa je g, Kukove izrečno zapovedal, da se mora odločiti v korist g. Milojkoviča! In 29, avgusta je padla razsodba, nalog je izvršen, g. Botica pa se lahko vrne na Reko. Če bi g, Botica vedel, da mu bo delil pravico g. Kukovec in to na tak način, morda ne bi iskal zatočišča v Belgradu. Ali kako je pač mogel on vedeti, da bo v sredini Belgrada njegova usoda odvisna od državnika, kateremu osebni in pravi prijatelj je sin barona Čuvaja in kateremu sloni ves zakon na puškinih kopitih, dasiravno z njim pod Avstrijo ni ravno tako upravljal,« Tako r>iše demokratska »Epoha« v Beogradu o socialnem ministru dr. Kukovcu. Vredno, da se zabilježi. Mi ne poznamo g. Botice, poznamo pa g. Kukovca. Zato se nam stvar zdi povsem verjetna. -f Zanimivosti demokratskih ministrov. >Jugoslavija« prinaša sledečo zanimivost, za katero prepuščamo odgovornost njej: »Glasom Uradnega lista z dne 11. novembra lan. leta, stran 600, je bil Ignacij Založnik imenovan za komisarja v IX. čl-novnem razredu. Ta gospod je bil pred imenovanjem in je še danes obenem tudi vodja odvetniške pisarne ministra dr. Kukovca. Ako meni ne veriarete, se lahko sami prepričate, da je to resnica. Ali je gospo1 minister zares v tako slabem gmotnem položaju, da mu mora država plačevati uradnika odvetniške pisarne? Upamo, da nam g. minister takoj pojasni, kaj je na stvari.' — Na tako težko obdolžitev mora gospod minister dr. Kukovec brezpogojno odgovoriti, da ne bo svet na nejasnem glede te zadeve. + Naša valuta. Za 1 ameriški dolar dobiš že 180—181 naših kron; za 1 laško liro dobiš 8.10—8.20 naših kron; en 20kronski cekin je vreden že 650 kron. — Tako gre naša valuta k vragu, ministri pa sklicujejo enkete, kako pobijati draginjo. Uredite državo na pošten način, pa bo kmalu draginje konec. + Osel z zlatom obložen. Današ. //Naprej« prinaša to-le resnico: >Že Hanibal je rekel: Ni tako visokega zidu, da ga ne bi mogel prestopiti osel obložen z zlatom.« — Osel, ki je nesel zlato od vlade čez social-demokraški zid, je imel mnogo manj truda ko osel rajnega Hanibala. ^Dnevni dogodki. — Smrtna kosa. Podgorje pri Kamniku: Umrl je dne 28. avg. 1921 naš zavedni mladenič Maks Erjavšek v 20. letu. Bog tolaži hudo prizadete skrbne stariše! — Podgorski fantje in dekleta. — Olajšave za potovanje delavcev po železnicah. Minister za promet je dovolil olajšave za potovanja delavcev na državnih železnicah pod naslednjimi pogoji: dovoli se 50 odstotkov popusta navadne cene tretjega razreda, a samo za slučaj, če je vožnja dolga nad 100 kilometrov in če potujejo delavske skupine vsaj 10 delavcev v isti kraj. Olajšava velja za vse vrste delavstva. . »Carinama ni država v državi.« Tako je podučil dvorni svetnik Fon kot predsednik kazenskega senata v Mariboru čari* nika Miroslava Vavroha, ki je sedel na zatožni klopi. Vavroh se je surovo obnašal nmrti kolodvorski straži. Ko £a ie ta zasle- ! do v::! a do carinskega urada, je Vavroh rekel, da v tem uradu nima policija ničesar opraviti, To stališče je Vavroh zastopal tudi pred sodiščem. Obsojen je bil na 200 kron globe ali 24 ur zapora. — Komunistični poslanec izpuščen iz zapora. Iz preiskovalnega zapora je bil izpuščen bivši komunistični poslanec Miha Koren. Policija ga je po odgonu Spravila v njegovo domovinsko občino. Dober zaslužek, Vinotržec iz Gradca Anton Kometzki je leta 1919 skušal spraviti skozi Špilje tri vagone vina, V ta namen je ponujdil obmejnemu komisarju 500 kron, Vsled poskušenega podkupovanja je bil svoj čas obsojen na 5 mesecev ječe. Ta sodba pa je bila razveljavljena in razpisana nova obravnava. Pri tej je Kometzki dobil dva meseca ječe. Kometzki e moral leta 1919 kot kavcijo založiti 20.000 kron. Naša valuta je bila takrat enaka avstrijski valuti. Sedaj so mu vrnili teh 20,000 kron. Ker je danes naša krona vredna za 6 avstrijskih, je ta možakar napravil lepo kupčijo. — Vsled nezgode izgubila glas. Rezika Cvikl, 19 letna delavka je bila zaposlena v tovarni »Petovija« na Bregu pri Ptuju. Pri delu jo je nek stroj zagrabil za nogo in ji raztrgal čevelj raz noge. Tega pa se je Cvikl tako hudo ustrašila, da je izgubila glas. Od tega dne dalje ne govori prav, sliši pa še dobro kot preje. — Nesreča z dinamitno patrono. Ivan Popotnik, delavec južne železnice v Zagorju ob Savi, je našel v Toplicah v gozdu dinamitno patrono. V trenutju, ko jo je pobral, se je začelo iz patrone kaditi in pred-no jo je mogel zagnati stran, je nastala eksplozija pri čemur mu je raztrgalo desno roko. — Nesreča pri delu v rudniku. Simon Veteršek, lesni delavec pri rudniku v Trbovljah, je spravljal v dolino hlode, pri tem pa mu je hlod zdrsnil in padel na levo nogo in mu jo zlomil. — Tatvina žepnih ur. Z Unca se nam poroča: Dne 28, julija priklatil se je preko demarkacijske črte neki mož, Korošec po imenu, doma pri Št, Vidu nad Cerknico, baje urar, ter začel po Uncu nabirati žepne ure v popravo. Nekaj jih je res popravil, a čez dva dni ga je vzela noč. V spomin pa je vzel s seboj več žepnih ur, med njimi tudi zlato damsko uro ter še nekaj za njegovo obrt potrebnega orodja, tudi v gostilni je zapustil precej dolga. Občinstvo se svari pred nakupom pokradenega blaga ter je naprošeno, da tega tatu, ako se kje zopet prikaže, javi naibližji varnostni oblasti. Mož ie čez 50 let star ter nosi navadno očala. Mtbjiasis^a porota. Alojzij Tomažin, kateri je, kakor smo poročali včeraj, na Ljubljanskem polju dne 24. junija letos zaklal svojo ženo Antonijo Tomažin, je bil obsojen na 7 let težke ječe. Danes razpravlja porota o dveh slučajih: o uboju Antona Zupana na Javorniku in proti Florijanu Muleju in Francetu Mr-šolu, ker sta 4. julija na Lescah zaklala po celem Gorenjskem in tudi v Ljubljani dobro znanega sodavičarja Franceta Kunčiča. Porotnemu senatu predseduje g. dvorni svetnik Regally, votanta sta gg. nad-svetnik Einspieler in svetnik Golia, obtožbi zastopa g. državni pravdnik Lavrenčak; kot sodna izvedenca sta navzoča sanitetna referenta gg. dr. Dolšak in dr. Mayer. G. dvorni svetnik Regally je otvoril razpravo proti Janezu Muleju in Jakobu Jerali. Slučaj je sledeči: UBOJ NA KOROŠKI BELI. Anton Zupan se je zvečer 15. avgusta letos nekoliko napil. Ko je prišel v gostilno Marije Čopove na Koroški Beli je izzival Janeza Maleja in Jakoba Jeralo in se ju je celo dejansko lotil, nato je pa zbežal pred njima. V svoji vinjenosti je pograbil vnovič kol in je letel za Malejem in Jeralom, katera je vnovič napadel. Malej in Jerala sta nato prijela Zupana in Malej ga je obsodil, da mora stati eno uro v koritu na vasi, da si bo svojo vročo kri ohladil. Dvignila sta ga v korito, ga stražila četrt ure, da jima ne uide, koncem konca sta ga pa s tistima koloma s katerima je Zupan poprej zoper nju nastopil, pričela udrihati po njem. Zupan je na dobljenih udarcih že drugi dan umrl, ker sta ga Malej in Jerala tako pretepla, da mu je počil žeiodec in se mu je vsled izstopa blata po trebuhu vnela potrebušnica. Maleja je zagovarjal g. dr. Lukman, Jeralo pa dr. Jelenc. ^ Malej je povedal, da je prišel v gostilno Zupan in je zmerjal njega in Jeralo; Maleja je zagrabil za vrat, dal mu je zato dve zaušnici. Ko sta zapustila Malej in Jerala gostilno, je prišel za njima in je Maleja udaril po levi roki in zbežal. Kmalu nato se je vrnil in je klical: »Komunist in terorist sem, zdaj je vojska!« in zamahnil s kolom, na to je pa ušel. Maleja je to tako razburilo, da sta Zupana ujela, ga djala v vodo in je vsaki enkrat udaril Zupana s kolčkom. Jerala je v polnem obsegu potrdil, kar je povedal Malej. G. dvorni svetnik Regally je na to prebral orožniško naznanilo, katero temelji na tem, kar je Zupan kratko pred smrtjo orožniku povedal. Rajni Zupan ie rekel, da ga je udaril Ma- lej s kolom po trebuhu, Jerala ga je pa udaril zadaj. Porotniki so ob 12. uri 5 minut soglasno zanikali vsa štiri vprašanja, nakar je g. dvorni svetnik Regally razglasil oprostilno sodbo in odredil, da se obtoženca takoj izpustita. Odškodnine za preiskovalni zapor oproščenca nista zahtevala. Nato se je pričela razprava proti mo*, rilcema sodavičarja Kunčiča. £jubljanski dogodki. lj Na državni dvorazredni trgovski Soli v Ljubljani se prične šolsko leto 1921/22 s sv. mašo dne 14. septembra ob 8. uri v kapeli oo. jezuitov. Po službi božji se imajo zbrati učenci in učenke v svojih razredih. Redni pouk se prične 15. sept. ob 8. uri zjutraj. Ponavljalni izpiti se prično v torek, dne 13. sept. ob 8. uri. Vpisovanje v prvi letnik deškega in dekliškega oddelka jo zaključeno. } lj Zglaševanje rojstnih letnikov 1871 do 1898 se vrši do 10. septembra 1921 v posvetovalnici na magistratu, od 12. do 1*« septembra 1921 pa zopet v veliki dvorani Mestnega doma. Ponovno 07 ozarjamo,^ da morajo biti do 17. septembra 1921 zglašeni vsi moški brez izjeme in da tiste, ki se O® zglase, zadene globa od 100 do 300 dinar* jev ali zapor. lj Preselitev poštnega ravnateljstva J lastno poslopje na Sv. Jakoba trgu št. «. Poštno in brzojavno ravnateljstvo se je * mesecu avgustu preselilo v svoje lastno poslopje na Sv. Jakoba trgu št. 2. (v tako-zvano Virantovo hišo). Ker pa ni še izpraz* njeno celo poslopje, ostanejo tudi še n&d8r lje v svojih dosedanjih prostorih naslednji oddelki in uradi poštnega ravnateljstva: * semenišču: Ib oddelek (osebne zadev® služabništva razrednih uradov) in pa po9*" ni strokovni računski urad.; v poslopi* obratne zadeve glede brzojava in telefona! obratne zadeve glede brzojava in telefona! 11. oddelek (tehnični: gradba in vzdrževanje brzojava in telefona) ter telefonski računski oddelek; v poslopju Filharmonije na Kongresnem trgu: gospodarski urad jS zalogo in prodajo poštnih vrednotnic, tiskarna in knjigoveznica; in slednjič v Colju: prijavni in shranjevalni urad poštnegt ravnateljstva. lj Umrl je v Ljubljani g. Josip Haupt* mann ,pisarniški ravnatelj trgoVške iB obrtne zbornice ter glavni tajnik Slov. pl«1 ninskega društva. ‘ ^ lj Peš okrog sveta. V našem 'liredništ* 'ni se je zglasil danes francoski Švicar g* Maxime Leuret iz Ženeve, ki potuje pež okrog sveta. To je njegova druga tura. Prvo je započel 1. 1914 tik pred izbruhom voj* ske. Posrečilo se mu je po dolgih naporih« da je prepotoval Evropo, Azijo in Ameriko od severa proti jugu ter nato nazaj do Srednje Amerike. Tu se jo 1. 1918 vkrcal n* ladjo, ki pa se je potopila. Pri tem je fr gubil vse svoje dokumente, ki so dokazovali njegovo pot okrog sveta. Zato mu Švr carski turistovski klub ni izplačal obljub ljene nagrade. Vsled tega se g. Leuret na* haja drugič na potovanju. Iz Ljubljane od** de v Maribor, odtod v Avstrijo, Madžarsko* Rumunijo. Ker mu je pot po Mali Azijj vsled vojske najbrže onemogočena, bo Šel v Egipt, Abesinijo in odtod z ladjo v 10* dijo, Hongkong itd. in nato v Ameriko. Me« potjo predava o svojih doživljajih ter pro* daja razglednice in znamke. To je edino, S čemur si omogoča potovanje. Ko se vrne v Švico in dokaže z dokumenti v svoji knji* gi, ki jo nosi s seboj, resničnost svojih na-povedb, dobi bogato nagrado. lj Trgovine bodo odprte 8. t. m. od 8. dopoldne do 12. opoldne, tako je skleni gremij ljubljanskih trgovcev. lj Ljubljanski velesemenj je do pone* deljka zvečer posetilo okrog 27.000 ljudi. Kakor smo že včeraj povedali, se Ljubljančani bolj brigajo za paviljone s pijačo, ko za paviljone, kjer je razstavljen plod trde* ga dela. Zato so tudi uspehi v ponočnih urah temu primerni. Tujim in treznim go* stom je razstavljen na ta način velik ko* notranje kulture ljubljanske buržuazije. — Danes si pride ogledat velesemenj mioi ster Pucelj. lj Žalostna osoda stare dijaške gospO” dinje. V Sv. Florijana ulici 15 životari 7’ letna bivša dijaška gospodinja Polon8 Kalan. Beda in pomanjkanje tareta da’ nes ubogo starko, ki si ni umela priskopa-riti prihrankov za svoja stara leta. Vse, kar je imela, je potrošila s svojimi >študentk. Pesnika Murn-Aleksandrov in Kette sta pri njej stanovala v bivši >cukrarni» in tudi plačala sta ji hrano in stanovanje, če sta kaj imela seveda, sicer pa je Polonca dajala na večni »počak« Sedaj trpi ta vzor dijaške gospodinje občutno pomanjkanje v hrani in obleki. Morda se bo kdo spomnil te vrle dobrotnice naših pesnikov, da se ji vsaj malo olajša bedno večerne življenje. Morebitni darovi naj se izročijc neposredno njej, sicer pa jih sprejema tud! naše upravništvo. lj Umrli so v Ljubljani: Ana Pust, livarjeva hči, 14 mesecev, — Ivan Miesenber-£er. sin stavbenega tehnika. 7 let. fcnu* c'3 0^e£ek, zasebnica, 71 let. — Pavel Vfnrkolj, posestnikov sin, 14 let. — Oblak Kristijan, pekovski pomočnik, 25 let, — jyana Potočnik, občinska uboga, 20 let. — Uršula Tavčar, zasebnica, 72 let. — Ivan ‘»enko, magistralni sluga, 34 let. — Josip Kus, železniški sprevodnik, 46 let. — Janko Bardorfer, urarjev sin, 20 dni. — Marija ”šaben, strežnica, 61 let. — Josip Hauptman, pisarniški ravnatelj Trgovske m obrt-7? fk|°rn'Ce’ ^ — ^van užitkar, 1 let. — Anton Bončina, mesarski vaje-nec' 20 let. — Ivan Perlot, rejenec, 2 dni. ~~ Marija Klinc, posestnikova hči, 22 let. ju ,e^er Sa;t, kočarjev sin, 3 mesece. — Marija Klevišar, kočijaževa hči, 4 mesece. ~~y An’on ja Siarč!, rcienka. 8 me.-ecev. lj Važno zlasti za javna nameščence. Cesto prihajajo na magistrat razne stranke, osobito javni nastavi ienci, s prosom, naj se Jim izda domovnica, ki jo nuino rabijo v to Simono svrho. V mnogih slučajih pa ni mo-^0ce ^.akoj ugoditi taki želji, ker ima urad v matični poli zabeleženo, da ie stranka Pristojna v kako vnanjo občino in ne v IPp,. A s?, s' ■■•y. -trat namreč ne'more ..’ ,a ie kdo zadobil domovinstvo v Ljub-Jani na podlagi namestitvenega dekreta, ce mu jlega dekreta ne pokaže oziroma ne Predloži v zabeležbo. V svrho točnega in drega poslovanja in uradovanja je nujno Potrebno, da vsi n o v o n a s t a v 1 j e n c i Predlože svoie dekrete popisovalnemu ura-J: na ??agi‘;tratu, da jih vpišejo in tako ‘ vP°^ni,'o matične pole. Koristi bodo imeli d tega še kasnejši rodovi. Tudi se pripo-rnav se vsakdo prepriča, če ima vse bmske člane vpisane ali ne. V to svrho vzpi s seboj poročni list in krstni list. u Tatvina razglednic. V noči od 15. na „ ' avgusta 1921 je bilo v Dravljah Anto-uk tiasa.^u> podjetniku kina in vrtiljaka la f, en*k 4 škatlje kartonskih okvirjev in glednic ter 8 do 10 m bakrene žice po "eznanem storilcu. vit ^p®rera na velesejmu. Mizar Lud-K Jaklič, je delal na tukajšnjem velesej-u na spahovalnem stroju. Vsled neke iik muJe vrgl° desko v stran. Pri tej pri-Kl ga je stroj zagrabil za desno roko in mu odrezal tri prste. lj Izgubljeno — najdeno. Hajek Ludo železničar, stanujoč Selo 16 pri Grošljem, je dne 20. 8. izgubil rumen otrobi slamnik, vreden 110 kron. — Mausi . 0lninik, delavec, stanujoč v Novi vasi 54, le dne^90t. m. izgubil rumeno usnjato de-Parnico z vsebino 300 kron. — Lozar Mici, Prodajalka, stanujoča v Gosposki ulici 12, _ dne 20. 8. izgubila srebrno žensko uro, ki je imela šipo malo razpočeno. Vrednost 400 kron. — Sever Antonija, delavka, stanujoča na Tržaški cesti 24, je dne 20. 8. izgubila pompaduro iz črnega žameta z vsebino: 1 bel robec, 1 temnorjava usnjata denarnica z 94 K. — Bončar Adolf, šolar, stanujoč v Florijanski ulici 13, je dne 20. 8. izgubil 60 kron, in sicer 1 bankovec za 40 kron in enega za 20 kron. — Kalmič Ivan, carinski posrednik, stanujoč na Sv. Petra cesti 27, je dne 15. 8. izgubil psa volčje pasme, sive barve, po imenu »Dok« — Praprotnik Franc, sprevodnik elektr cestne železnice, je dne 14. 8. našel denarnico z vsebino 70.20 K. Socialni vestnik. V znamenju propadajoče morale na Nemškem. Po poročilih nemških listov je narastlo število razporek, ki je znašalo 1903. 1. 9933, 1913. 1. pa 17835 slučajev t. j. s 16 9 na 26‘6 odstotkov na vsakih 100.000 prebivalcev. Med vojsko se je pojavil spet padec na 16*3, a 1. 1918 iznova naraščaj na 20'6 ter 1919 1. celo na 36‘2 odstotkov, tako da je znašalo to leto število ločitev dvakrat toliko kot v letih 1903 do 1905. Največ zakonskih ločitev je bilo v Hamburgu (134'4), potem pa v Berlinu (118-9), ter v Bremenu (90). Da. e pridejo: Saksonska (38 9), Brunšvška 35-81), Pruska (35'4), Badenska (32,6) Bavarska (31'2), Moklenburška (30-9), Vir-temberška (21) in 0’denburško (20-7). Nove zahteve državnih uradnikov v Nemčiji, V Berlinu se vrše pogajanja radi novih uradniških zahtev. Pogajanj se udeležuje drž. kancelar dr. Wirth, prometni minister G^oner in poštni minister Gies-berts. Državni kancelar je izjavil, da bi ugoditev zahtevam državnih uradnikov zahtevala 14 do 18 milijard letno več, za katere ni nikakega kritja. Minister za premet je izjavil, da deficita pri železnicah ni mogoče kriti, za kar bo treba povišati tarife. Minister za pošto je naznanil deficit čez 2 milijardi, ki se morajo na vsak način kriti. Zato smatra povišanje vseh pristojbin v razmerju 1 : 10 za neobhodno potrebno. Eno pismo bi stalo na ta način 1 marko. Konferenca se bo nadaljevala. Zmanjšanje kriminalnosti v Angliji! Dočim število zločinstev skoro v vseh državah narašča, v Angliji stalno pada. Jetnišnic je danes v Angliji za 40 odstotkov manj nego leta 1914. Med vzroki tega razveseljivega pojava se navaja predvsem »sistem Borstal« v kaznilnicah. Po tem sistemu se kaznjenci, ki se dobro vedejo, kmalu izpuste, potem se jim pa obligatorično preskrbi služba. Seveda tudi jet-nišnice po tem sistemu izgledajo čisto drugače ne- go predvojne. Bilo bi dobro, če bi se tudi naša juridična uprava zanimala za ta sistem kaznovanja, oz. izboljšanja. (»Times«.) Mednarodni kongres intelektualnih delavcev se je otvoril 22. avgusta v Bruslju pod predsedstvom rektorja vilnske univerze Stedleckega. Sklenilo se je, da se pozove Zveza narodov, da ustvari posebno organizacijo za zaščito intelektualnega dela kakor jo imajo pri Zvezi narodov industrijalni ročni delavci. Sospodarstvo. Vsepovšod Stinnes. »Eclair« poroča, da je milijarder Stinnes kupil v Cu-rihu eno naj večjih ondotnih založništev. Nad knjigami, ki imajo v bodoče v tem podjetju iziti, bo Stinnes sam vodil kontrolo. Stinnesovi načrti postajajo vedno očitnejši in je jasno, da se predstavlja svetu v pravi luči modernega nasilnika, čigar orožje so podjetja, banke, tisk. založništva itd. 'J i Iglasti los na prodaj potoni javne pismene dražbe. Pri šumskem (gozdnem) odseku pokrajinske uprave v Sarajevu se bo prodajal potom javne dražbe iglasti les v soboto, dne 17. septembra 1921, ob 11. uri dopoldne iz treh eksploatacijslcih področij v višegradskem okraju. Iz.področja V okoli 120.000 kubikov, iz področja VI. okoli 180.000 kubikov in i2 področja VII okoli 130.000 kubikov. Za vsako eksploa-tacijsko področje traja pogodba 10 let, po-čenši od 1. januarja 1921 do konca decembra 1933. Vsak reflektant si more ogledati pred licitacijo vsa tri področja. Ponudbe so morajo glasiti za vsako področje posebej in na vso v dotičnem področju razpisano količino lesa. Vlagati jih je pri Šumskem odseku pokrajinske uprave v Sarajevu najdalje do 17. septembra 1921 ob 11. uri dopoldne, dobro zapečateno in z napisom: »Ponudbe za kupnju drveta v državnim šumama kotora više-gradskog eksploatacionog područja V, VI, ali VII.« Natančnejši pogoji so razvidni pri šumarskem odseku v Sarajevu, soba št. 69 med uradnimi urami, nadalje pri Ministrstvu šum in rudnikov v Belgradu ter pri poverjeniku Ministrstva šum in rudnikov v Zagrebu in pri kotarskem uradu v Višegradu. O gibanju nemške marke in nemških gospodarskih razmerah vobče razpravlja znani angleški gospodarski pisatelj Mr. J. M. Keynes v eni zadnjih številk lista »Sun-day Times« ter izvaja, da bo Nemčija zaenkrat še lahko plačala reparacijske obroke, ki zapadejo 30. avgusta, 15. novembra in 15. januarja, ker je vsled precejšnjega zanimanja po raznih borzah prodala velike množine mark in nemških vrednostnih papirjev in ker bodo ti obroki precej kriti z oddajo premoga in drugega materiala tekom tega leta. Prihodnjo pomlad ali prihodnje poletje bo pa nastopila po njegovem mnenju nevarna kriza in Nemčija nadaljnjih izplačil ne bo mogla več izvrševati, če ne dobi kredita v inozemstvu. Zato se mu preveliko povpraševanje po nemški marki in nemških vrednostnih papirjih ne zdi umestno. Glede Drihodnjosti Nemčije je pesimističen. Nemška država bi morala najmanj podvojiti dohodke, izdatke pa za polovico skrčiti, če bi hotela izvrševati reparacijske obveznosti, kar se ji bo pa težko posrečilo, kajti vsled povsod se pojavljajočih protekcionističnih tarifov bo nemško izvozno trgovino težko dvigniti na tako višino, da bi zadostovala za vse potrebn* izdatke. Bnnkerot Avstrije. V prvem tednu avgusta je dala avstrijska vlada natisniti /a 575 milj., v drugem tednu pa 565 milijonov novih bankovcev. DOLŽNOST vsakega zvestega in zavednega krščansko socialnega delavca je, da naroči »NOVI CAS«! -m: Pridobivajte listu novih naročnikovi S tem delate za razširjenje krščansko socialne misli med delavnim ljudstvom! Na delo, tovariši! Dne 28. avgusta mi je umri edini sin Hi ah s Vsem prijateljem za tolažilne izraze, posebno podgorskim fantom in dekletom za vence in spremstvo pri pogrebu. Bog povrni! Podgorje pri Kamniku, 1. sept. 1921. Erjavšek Franc, oče. i.aA' m" : '■ -j Odgovorni urednik Anton MarinCak, Ir d »ja konzorcij »Novega čaia«, Tlaka Jugo slovanska tiskarna v Ljubljani v.- •• .V.* .-r«Ai*;; ':i ■..■■k'.. ' . v c-:> ■ Av :.v■ Ministrstvo financ kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. 7°/0 drž. investicijsko posojilo 1.1921 v iznosu Din. 500,000.000*— POZIV NA VPIS. Minister financ kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na temelju Uredbe z dne 27. junija 1921 Dšt. 7941 vzakonjene s členom 130 Ustava poživlja na vpis 7 °/0 drž. investicijskega posojila v nominalnem znesku Din. 500,000.000 To posojilo je investicijsko ter se bo porabilo izključno v svrho splošnega dobra, kakor: popravilo, izvršitev in razširjenje železniškega prometa, stavbo novih in dovršenje za-početih železniških prog, napravo in popravila pristanišč, cest, potov itd. Nominalni iznos posojila je Din. 500,000.000 izdan al pari v kosih po Din. 100, 500, 1000 5000 in 10.000 v 50.000 serijah po 100 številk, obresti so 7 0 na leto ter se izplačujejo dekurzivno brez vsakega odbihta v polhtnih kuponih in to 15. marca in 15 septembra vsakega leta pri vseh javnih blagajmcah in zato pooblaščenih den rnih zavodih brez odbitka kakoršnega koli davka, koleka in tak::e. Prvi kupon se izp ačuje 15. marca 1922. V teku 10 let se to posojilo ne more konverl rati, n ti v tem času obrestna rnera znižati. V slučaju, da se posojilo p > preteku 10 let konvertira, mora se imejiteljem obveznic ponudili izplačilo v nominalnem iznosu. Posojilo je amortizacijsko ter se izdaja na 50 let. Amortizacija začenja 4 leta po emisiji, ter se viši enkrat na leto r. Generalni tnrekciji dižavnih dolgov z žrebanje ali od.ru- pom po določenem amortizacijskem načrtu, ki je na obveznici natisnjen. Posojilo je zavarovano s hipoteko, a potrebna svota za anuitet (obresti in amortizacijo) stavila se bo vsako leto v budget (državni proračun), za pokritje pa bodo služili pred vsem dohodki dotičnega investicijskega objekta. Kuponi zastara o 5 let potem, ko so zapadli, a izžrebane obveznice 30 let po žrebanju. Posojilo bo kotirano na vseh domačih borzah. Obveznice tega posojila so ravnopravne ostalim državnim obveznicam, uživajo pupilarno varnost, morejo se polagati kakor kavcije, uporabljati za fonde, ustanove, depozite pii vseh javnih blagajnah m privatnih podjetjih. Obveznice se morejo lombardlrati pri Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter njenih podružnicah po zakonskih predpisih. Obveznice in kuponi tega posojila so prosti vsakega sedanjega in bodočega davka in doki de, kakor državnih tako tudi ostalih (oblastnih, okrožnih, srezkih in občinskih) kakor tudi vseh taks in pristojb v kraljevini. Vpis se bo vršil od 1. do 30. septembra 1921 pr. vseh denarnih zavodih Kraljevine S bov, Hrvatov in Slovencev pod zgoraj navedenimi pogoji (za vsakih 100 Din. obveznice Din. 100 v gotovini). Za kontrolo porabe tega po- BEOGRAD, meseca julija 1921. sojila se bo izvolil posebni parlamentarni odbor. — Ko bo celo posojilo porabljeno, podal bo minister financ Narodni skupščini kraljevine S. H. S. poročilo o skupni porabi istega. Minister financ dr. Kosta Kumanudi 1. r. sssawaasessBatt£^HK Ulili1 ij u„ lAMfiBSE^aa^gffigBa^^žgg^isasEšSgasr)^ aj i izdeluje po najnižjih cenah vsakovrstne ročno in strojnokovane žeblje, spojke, ~~ kljuke, verige in vse druge v njeno stroko spadajoče železne izdelke. — Ceniki na razpolago! - Ma sejmu zastopana v paviljonu štev. 400. - Ceniki na razpolago! c«q«»3 S i m m IfrasBKssjl m m INDUS D, D. preje CARL POLLAK Tovarna usnja in usnjatih izdelkov Kranj, Ljubljana, Vrhnika Centralna pisarna Ljubljana, Sv. Petra cesta 68. TeL 528. I. Industrija usnja. A. Vegeiabilno (čresloslrojeno usnje): 1. kravine, rjave, črne in cbagrin, ter za mehove in strehe, 2. kipsi, 3. teletine, 4. ovčine in kozine a) mazane, rjave in črne, b) barvane, za mobiije, tapeci-ranje in konfekcijo; 5. vacheites: a) za izdelavo dokolenic, barvane ali naravne, b) za izdelavo nogometnih žog, c) za izdelavo razne usnjate konfekcije ; 6. svinjine (specialiteta): a) za fino jahalno opremo, barvane ali naravne, b) za kovčege, c) za mobiije in galanterijsko konfekcijo (portemonnais, por-tefeuilles in knjigoveštvo); 7. podplati: a) trovloženi hrastoslrojeni podplati, b) vache; 8. crouponi za izdelavo transmi-sijskih jermenov, a) specialno strojeni (angleški sistem), b) hrastoslrojeni. B. Chrom-usnje: 1. box-calf, črno in barvano, 2. chevreaux, 3. chevrette, 4. chrom-usnje za izdelavo nogometnih žog, 5. chrom-usnje za izdelavo jermenov. C. Galun-usnje za izdelovanje vezilnfh in šivalnih jermenčkov. D. Lak-usnje: 1. box-calf, 2. chevreaux. II. Industrija usnjatih izdelkov. A. Čevljarski izdelki: 3. chrom-stroj, 1. čevlji za strapac, 2. „ n rudnike, 3. „ šport in nogomet, 4. „ po vojaškem vzorcu, 5. sandale. 4. jermenci za šivanje in vezanje transmisijskih jermenov. B. Konfekcija transmisijskih gonilnih jermenov: 1. specialni stroj, 2. hrastov stroj, C. Konfekcija za : dokoler.ice (gamaše), nogometne žoge, lorbice, portefeuilles itd. iz vegefabiinega, chrom- in lak-usnja, nahrbtniki, športni pasovi itd., tržne torbice. mm b—g Tovarna Barva vsakovrstno bWJ; Tfl$ BPlf‘11 Kemiino iisSI obj^. jua. tttiun Ljubljana, Poljanski nasip 4 “ jn Podružnica: Selenburgova al. 4,------------- Podružnice: Maribor Kowo niesio Gosposka Ui. 38. Glavni trg. Ste*. 3^ po konkurenčni ceni. Mestni trg 25. I. Kolesa, pnevma1 tiko, motocikli vse dele in opremo priporoia J. GOMEC ; LJUBLJANA, Gosposvetska cesta štev.** Gradbeno podjetje ing. Dakič k drag LJUBLJANA, ResMeva cesta 9. j sa priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Za pleskarsKa in ličarska se najtopleje priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini TOME MALGAJ pleskar in ličar Ljubljana, Kolodvorska ul. 6 GOSPODARSKA ZVEZA 5 IMPORT - EKSPORT ■■■e!&S6SS8E5BSBBS2EiaHaS LJUBLJANA LASTN! PAVILJON NA LJUB- % UANSKEM VELIKEM SEJMU. ' ŠIMUi EM: Telefon št. 243 interurban. Krekov trg 10 Telefon št. 243 interurban. Prodaja vse vrste žita; moko banatsko in domačo. Velika skladišča v Ljubljani in Somboru. 'i. * i J . W Zahtevajte ponudbe! Zahtevajte ponudbe m