V Ljubljani, i torek 16. julija 1918.
ti. leto.
.Slovenski Narod* velja po poŠti:
za Avstro-Ogrško: za Nemčijo
celo !cto skupaj naprej. pol leta     m      m . Četrt leta   „ m na mesec -
K 50-— . 25 -. 13-. 450
celo leto naprej  .  ...  K 55*—
za Ameriko in vse drage dežele: celo leto naprej  •  „ .  .   K 60* —
Vprašanjem glede ta en tov se naj priloži za' odgovor dopisnica aH znamka. Bjtravnlštvo (spoda.:, dvorišče levo). KnsUova ulica it 5, telefon it 85.
Izhaja vsak dan zveEer iivseiail nedelje in prozaike.
laserati se računajo po porabljenem prostora in sicer   1 mm visok, ter 54 mm Širok prostor .-enkrat po 12 vi a., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Podano (enak prostor) 30 vin., parte in zahvale (enak prostor) 20 viru Pri večjih insercijah po dogovoru.
Ne?! naročniki naj pošljejo naročnino vcJjo   £"JT P<* nakarnlcl. ?OGI Ifa samo pismene naročbe brez poslatve denarja se ne moremo nikakor ozirati. „Narodna tiskarna11 teleloa št. 89.
»Slovenski Narod" velja w M"b|Janl
dostavljen na dom aH če se hodi ponj:
celo lelo n&prej  . „ ,  .  K 48*— j četrt leta pol leta     „     »-,..„ 24*— |
na mesec
X2: 4*-
Posamezna Številka velja 30 vinarjev
Dopisi naj se frar.kirajo. Rokopisi se nc vračajo. Uredništvo. Enallava uUca it. 5 (v L nadstr. levo*, telefon it 84
Na predvečer zasedanja.
Seidier nad razvalinami.
Dunaj, 15. julija.
Danes popoldne se je vršila konferenca načelnikov strank, da se posvetuje o dnevnem redu prihodnjih državno? borskih sej. Konferenci je prisostvoval tudi ministrski predsednik vitez Seidier. Posvetovanje voditeljev strank se je vršilo pod vtisom dveh važnih dogodkov: sobotne Seidlerjeve ponoćne politične avanture in pa odločitve Poljakov in nemških socijalnih demokratov slede njihovega stališča napram vladi.
Naše včerajšnje domnevanje, da je vitez Seidier aranžiral sobotne ponoćne konference v namenu, da sporoči načelnikom strank važne stvari, da pa je v zadnjem trenutku moralo priti nekaj vmes in da so se potem razgovori vršili le še takorekoč iz zadrege Cker Seidier povabljenim parlamentarcem ni m osel kratkomalo reči: gospodje, povabil sem Vas, povedati pa Vam nimam ničesar več), se v polnem obsegu potrjuje. Kakor poroča današnji popoldanski »rremdenblatt«, ni šlo Seidlerju le za odgoditev parlamenta, temveč je hotel stranke postaviti naravnost pred alternativo, da mu garantirajo >mimi potek« zasedanja (kakor ga on raztrme), sicer da bo parlament, če drugače ne pojde — razpuščen, Seidier pa je struno preveč napel in ni dobil v Eckartsaira od cesarja potrebnih pooblastil, ni dobil uiti dovoljenja, ca grozi z zopetno od-goditvijo parlamenta. Zato so sa^ končale sobotne konference približno taka kakor tisto streljanje, ki mu pravi Nemec xdas Homberger Schiessen«. Vlada sedaj seveda vse taji in ministrski predsednik je danes v konferenci načelnikov strank izjavil, da so vse te govorice neosnovane in da v soboto ni imel drugega namena, nego ta, da — se orijentira o mišljenju posameznih strank! Reči se mora, da si je vitez Seidier za to »orijentacijo« izbral prav ori d na len način in čas.
Ako je ta dogodek politično javnost prepričal, da se nahaja ministrski predsednik v skrajno nervoznem razpoloženje človeka, ki čuti, da se pod njim ma-Jejo tla in pričakuje, da mu vsak hip pade strop na glava so sklepi Poljskega kluba in nemških socijalnih demokratov podrli zadnje upanje vlade, da bi mogla v parlamentu dobiti večina Poljaki so danes sklenili, da pod nobenim pogojem ne vod rajo vttezti Seidlerju proračunskega provizorija in nemški socijalni demokrati so prišli do zaključka, da s to vlado ni mogoče skleniti nobenega kompromisa m da torej tudi oni ne
bodo glasovali za začasni proračun. Ker je na ta način že danes popolnoma jasno, da Seidier za nobeno ceno ne dobi potrebne večine in ker je na drugi strani izključeno, da bi mogel danes kdo še postaviti vprašanje: ali Seidier ali pariament, lahko smatramo, da se nahaja vitez Seidier sicer ne ior-melno, pač pa dejansko že in s t a -tu demissionis.
To spoznanje je nekako omililo razpoloženje parlamentarnih voditeljev v današnji konferenci načelnikov strank, ki je potekla v duhu medsebojne konci-Ijantnosti. V imenu Jugoslovanskega kluba je povdarjal poslanec dr. Korošec da je najvažnejše vprašanje mirovno vprašanje. Strahovite razmere, ki so nastale v Bosni in Dalmaciji in gospodarska katastrofa, ki grozi jugoslovanskim deželam, silijo Jugoslovane na to, da zahtevajo, da veljaj prva beseda parlamenta vprašanju, kako doseči čim najhitrejši mir.
Načelniki strank so sklenili, da se naj vrši razprava o jugoslovanskih nujnih interpelacijah ter o nujnih interpelacijah ostalih strank takoj pri prvem branju proračunskega provizorija. Vse stranke bodo glasovale za nujnost teh interpelacij in bodo poslale svoje govornike v debato. Ta debata se bo pričela z izjavami ministrskega predsednika, od katerih pa ni-kdo ne pričakuje kaj posebnega. Poročila o zunanjepolitičnem položaju vitez Seidier ne bo prebral v zbornici, temveč ga vlada objavi že jutri zjutraj v časopisih. To je najnovejša metoda: podajati tako važna poročila poslancem potom časopisja mesto v parlamentu!
V konferenci načelnikov strank so bile priglašene sledeče nujne interpelacije: Jugoslovanski klub jih vloži 6 (o katerih poročamo na drugem mestu), Češki Svaz bo interpeliral radi ustavitve »Narodnih Listov«, radi kršenja poslanske imunitete, glavne obtožbe sistema pa bo predložil v posebni obtožnici proti Seidlerjevemu ministrstvu. Poljaki bodo zahtevali pojasnil o tajni pogodbi med avstrijsko vlado in Ukrajinci glede razdelitve Galicije m o tajni pogodbi med avstrijsko in nemško vlada v kateri ie grof Czernin priznal Nemčiji odločilni vpliv na upravo fn notranjo politiko Poljske. Poljaki zatrju-jefa da Imajo v rokah dobesedne prepise teh tajnih pogodb. Nemški socijalni demokrati pripravljajo nujno interpelacijo o zunanji politiki, o protiustavni ratifikaciji brest-litovske mirovne pogodbe, o prehranjevalnem vprašanju in o razglasitvi prekega soda na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem. Nemške stranke pripravljajo interpelacijo o dogodkih ob Piavi ter bodo zahtevale, da se naj pokliče vojskovodje, ki so baje te dogodke zakrivili, na odgovornost
Predsednik zbornice je konečno izjavil, da namerava postopati na sledeči
način: Zbornica naj jutri sklene* da pride kot prva točka na dnevni red prvo branje proračunskega provizorija. Nato se naj vrši glasovanje o nujnosti predlaganih interpelacij. Debata o teh interpelacijah naj se vrši skupno z debato o proračunskem provizoriju. K besedi naj pride 32 govornikov, katerim bo odmerjena iK) ena ura govorniškega časa. Na ta način naj se konča proračunska debata v štirih dneh ter se proračunski provizorij izroči odseku. Po proračunski debati naj zbornica razpravlja o češki ministrski obtožnici, na to pa se naj vrši na podlagi nemških nujnih interpelacij debata o vojaškem položaju in sicer deloma po potrebi v tajni seji. Konferenca načelnikov strank je tem propo-zLijam zborn. predsednika pritrdila.
Po štirimesečnem prisiljenem odmoru se torej jutri zopet odprejo vrata avstrijskega parlamenta. Reči moramo, da situacija napram položaju pred štirimi meseci ni prav nič boljša, narobe, v marsikaterem oziru še mnogo slabša. Vsenemški notranji imperijalizem se je popolnoma polastil državnega aparata, nezadovoljnost med narodi je postala še večja, prehranjevalne težkoče so narasle, od miru smo oddaljeni morda bolj kakor kdaj, spori med strankami so še poostreni, skratka, razmere so postale še bolj neurejene, kakor so bile kdaj poprej. AH je treba J>e drugega dokaza, kako prazni so bili izgovori vlade, s katerimi je utemeljevala svojčas odgoditev parlamenta? AH je treba Še besede, da je edina rešitev le v takojšnjem obratu in sicer radikalnem obratu zunanje-in notranie-političnih smernic države? Parlamentarno zasedanje, ki se jutri pričenja, bo sicer kratko, toda bo pomembno. Še enkrat, takorekoč ob 11. uri, bodo doneli z zakonodajne tribune klici avstrijskih narodov vsem. ki so poklicani čuvati najvišje interese monarhije: »Stojte, obrnite!«
★
Jugoslovanski klub.
Dunaj, 15 .julija. Danes dopoldne ob 10. se je sestala parlamentarna komisija Jugoslovanskega kluba, da se posvetuje o predlogih, ki jih hoče staviti popoldanskemu plenarnemu zborovanju jugoslovanskih poslancev. Sklenjeno je bilo priporočati klubu, da vloži šest nujnih interpelacij in sopodpiše češko ministrsko obtožnico. Popoldne se je sestal plenum Jugoslovanskega klnba. Načelnik dr. Korošec je poročal o svoji avdijenci pri cesarju, o svojih konferencah z ministrskim predsednikom Seidlerjem ter o današnjem posvetovanju načelnikov strank. Razvila se je živahna debata, ki ni bila še zaključena, temveč se bo jutri dopoldne nadaljevala. V razpravo o nujnih predlogih, oziroma o proračunskem provizoriju pošlje Jugoslovanski klub celo vrsto govornikov. Kot prvi pride najbrže jutri  do besede poslanec dr.
V e r s t o v š e k, ki bo govoril o perse-kucijcJi na slovanskem jugu, kot drugi govornik bo razpravljal poslanec dr. Smodlaka o jugoslovanskem vprašanju, in sicer najbrž v sredo. Običajnih interpelacij ima klub pripravljenih 02. Med njimi so nekatere, ki se tičejo vojaških dogodkov in o katerih bo prilika govoriti v tajni seji, ki bo razpravljala o vojaškem položaju.
Inferpeš&ajje Jugoslovanskega kluba.
Dunaj, 15. julija. Jugoslovanski klub je danes sklenil vložiti v jutraj^nji seji državnega zbora šest nujnih interpelacij, o katerih se bo razpravljalo v debati o prvem branju proračunskega provizorija. Nadalje bo vložil klub še 62 drugih interpelacij, med njimi 8 poslanca drja Ravniharja.
V nujnih interpelacij ali zavzema J. k. svoje stališče k najvažnejšim vprašanjem zunanje- in notranjepolitičnega razvoja ter polaga tako temelj za obširno in izčrpno debato o teh vprašanjih.
Interpelacije se tičejo sledečih zadev:
ZA TAKOJŠNJO UVEDBO MIROVNIH POGAJANJ.
Prva nujna interpelacija Jugoslovanskega kluba, vložena od načelnika dr. Korošca in tovarišev zahteva, naj se takoj uvedejo mirovna pogajanja. Interpelacija poudarja, da temelji vsa avstrijska zunrnja in notranja politika na veri in zaupanju od-ločilnih činiteljev v mir meča. Nemški državni tajnik za zunanje zadeve dr. v. Kuhlmann je v svojem znanem govoru poudarjal, da ne smemo pričakovati miru samo od meča, ampak ga je mogoče doseči edinole potom medsebojnih pogajanj. Kljub temn naziranju, ki ga deli še več drugih nemških diplomatov, vztrajajo naši državniki še vedno na zmagovitem miru. Interpelacija poudarja nujno potrebo sporazumnega mini brez ozira na tuje vplive in tuje faktorje, brez ozira na sebične zahteve posameznih narodov, bodisi avstro-ogrskih bodisi tujih, in posebno rudi brez obzira na zastarelo in nerabno državno obliko in državno organizacijo. Tudi od naše strani je treba priznati diskutabilnost mirovnih pogojev, kt Jih je stavil predsednik Wilson v svojem govoru dne 4. junija t. 1. in ki stremijo za ciljem, da se obvaruje in zavaruje občna civilizacija in da se da vsem narodom možnost prostega razvoja v okvirju državnega organizma, ki mora biti prost vsakega nasilja, ker nasilnost rodi in mora roditi vedno nove boje in nemire.
Interpelantje stavijo na ministrskega predsednika vprašanje, aH hoče pripraviti zunanjega ministra grofa Bu-riana, da bo nemudoma stopil v mirovna pogajanja z Zedinjenimi državami na podlagi znanih štirih točk predsednika Wilsona in se s posredovanjem vlade Zedinjenih držav začel pogajati tudi z drugimi državami entente.
PERSEKUCIJE  NA JUGU.
Druga interpelacija Jugoslovanskega kluba se peča s persekucijami na slovanskewf jugu, oviranjem jugoslovanskega političnega življenja in posebno s šikaniranjem narodnega časopisja. Interpelacija žigosa ustavljenje »Domovine«, prepoved jutranje izdaje »Slovenskega Naroda« in »Slovenca« in zlasti prepoved vseh naših listov za fronto. V ostrih izrazih protestira proti postopanju onih vojaških oblasti, ki puste sežigati na vojnih poštah cele knpc narodnih listov, docrm z vsemi sredstvi širijo in podpirajo razne renegatske in denuncijantske liste, predvsem zloglasnega »Štajerca«. Interpelantje zahtevajo, da se nemudoma odpravi postranska, neodgovorna vlada, ki }o tvorijo gotovi faktorji vojnega poročevalskega stana m vrhovnega armadnega vodstva.
RATIFIKACIJA BREST - LITOVSKEGA UTIRU.
Tretja interpelacija se obrača proii neustavni ratifikaciji mirovne pogodbe med Avstro - Ogrsko in rusko sovjetsko republiko. Člen XVI. državnega osnovnega zakona o izvrševanju vladne oblasti izrecuo>^BoČa. da je ratrov-I na pogodba, M obravnava tudi gospo-j darska in trgovska vprašanja, veljavna šele, ako in kadar ji pritrdi državni zbor. Zato konstatira mterpetocfla, da mirovna pogodba med Avstrijo m Rusijo še ne obstoja fn zahteva, da se že objavljena ratifikacija nerrradorrra razveljavi fn mirovna pogodba predloži državnemu zboru.
PROTI NAMERAVANI ANEKSIJI BOSNE IN  HERCEGOVINE PO MADŽARIH.
Četrta mterpelacrja opozarja na priprave madžarske vlade, da priklopi Bosno m Hercegovino ogrskim deželam. Madžarski načrti so za Jugoslovane popornoma nesprejemljivi, ker stoji ves jugoslovanski narod slej ko prej neomajno na stališču narodne samoodločbe. Interpelacija Je naslovtjeria na ministrskega predsednika pL SeidTerja in zahteva pojasnil, če in v koliko so ti madžarski načrti znani avstrijski vladi in kakšna pogajanja so se vršila v tej zadevi med obema vladama, oziroma med avstrijsko vlado fn grofom Bu-rianom kot skupnim ftančnžm rofeii-srrom.
LISTEK.
gledališču lutek.
Velik plakat na žofinskem mostu poleg »Nar. divadla« je oznanjal da se bo v petek igral na Žofinu v mali dvorani »Doktor Faust«. Na plakatu je bilo nekaj znanih imen: igrali so igralci »Nar. divadla«: gosp. Čepela, Kolar, Tesar, Tfebovskij in gdčna Odstrčilo-va. Predstavo ie priredila »Umetniška scena« v dobrodelne namene. (Da se bomo prav razumeli, moram pripomniti, da je ta govor o »pupenteatru«. Lutkam praviio Čehi »loutka«; ta beseda se ie tudi pri nas Hdomačila, zato pišem o »gledališču z lutkami«.) Žaloigro »Doktor Faust« je sestavil prof. Vesely, dekoracijo je uredil K. Stapfer, godbo je zložil G. Roob, lu&e je vodila gdč. Odstrčalova. Prof. Vesely me je povabil da si ogledam predstavo in zaku-Bsne zanimivosti igre z ktkami
Igra je bila napovedana ob 6. zve-Ser m ko sem stopil na Zofrn, je bilo tam že polno mladega občinstva: matere, varuške in očetje so privedli svojo deco k predstavi. Gospodične v narodni noši so bile rediteike in so odkazo-vale vsakemu svoje mesta Otroci so z velikim pričakovanjem gledali na mali oder, ki ga je prikrival rdeč zastor. Pritiskali so se k svojim materam in varuškam, kajti najrajše bi biH stali na stoHh, da bi bolje videli Trije udarci na zvonec so naznanjal}, (ta se fera za-
čenja: luči so ugasnile, mlado občinstvo je utihnilo in vseh oči so bile nestrpno uprte v rdeči razsvetljeni zastor, ki se je imel vsak trenutek dvigniti. Izza odra se je oglasila uvertura na klavirju. V nji se je izražala težka usoda učenega Fausta, ki je iskal v knjigah sreče in spoznanja . . .
Uvertura je utihnila. Zagrinjalo se je dvignilo: na odru se je videla lično upravljena soba in pri mizi je sedel doktor Faust pri knjigah. Faust je bil oblečen v črno žametno obleko, kakor so jo svoj čas nosili učenjaki, in baret na glavi. Dvignil se je in je začel z globokim premišljenim glasom: »Dasi sem jaz, doktor Faust, doktor ne medicine ne ali doktor pravništva\ ampak doktor teologije — vendar mi niso znane še vse tajnosti« itd. Hotel je spoznati one višje sile, ki gibljejo svet in zato bi bil prodal svoje življenje vragu. Sluga Wagner mn ie naznanil, da ga čakata dva študenta, in med tem. ko Faust odide, pride v sobo Gasperček, ki se spravi nad njegove knjige. Mladi gledalci so se seveda Gašperčka nad vse razveselili ker jkn je ta po srcu najbližji. Gasperček vstooi pri Faustu v službo. Kmalu na to se Faust vragu zapiše. Konec prvega dejanja. Občinstvo ploska. Godba. Drugo dejanje: na pozori-šču vidimo gozd in sredi gozda »čaroben krog«, kjer hoče Faust poskušati peklenske sile. Pride Mefisto in še trije »peklenski trabanti. Gasperček zaide tudi sem in ima z vragi velike težave, ker ne zna vseh" čarobnih izrazov. Vktlub temu se srečno izmaže na veliko veselje njegovih priratetJer ▼ dvorani Panst zahteva od MeSsta. da sa prene-
se na vrt portugalskega kralja. Mefisto, ki se je zavezal, da bo Faustu izpolnil vse želje, mu mora ugoditi. Tako nam kaže tretje dejanje krasen vrt portugalskega kralja v pravem orijentalskcm razkošju. Faust stopi pred kralja kot mlad plemič. Ker hoče kralj videti Davida in Golijata — se mu takoj pojavita. Toda kralj se ustraši Faustovega čarovništva in mu zapreti, da ga da se-žgati. Faust odide. Razume se, da je tudi Gasperček spremljal svojega gospoda: priplaval je tja po zraku ježe na vragovem hrbtu. Četrto dejanje nam kaže gibanje podzemskih sil, velik vihar na morju, povodne pošasti in razne prikazni. Faust hoče biti večen. Peto dejanje nam kaže Fausta zopet doma. Tu ga zmoti lepa ženska, ki pa je »peklenska devica«. Ura odločitve se bliža, kajti Faust je bil podpisal kontrakt na 36 let. vrag pa ga je ogoljufal za polovico, ker ne dela razlike med nočjo in dnem. Faust se boji konca. Zato da za-stražiti svojo hišo, da ne bi mosel vrag priti ponj. Dva čuvaja trepetata pri vratih (krasna komična scena, ki jo spremljato mladi gledalci z veselimi medklici) — toda ura bije polnoč in vrag pride po Fausta. Faust se brani toda štirje vragi ga odnesejo s seboj.
Zagrinjalo pada, igra je končana, mlado občinstvo odhaja in njih zamišljene oči spremljajo junaka v neznani svet. Drže se za roke in vse križem povprašujejo: »AK si videl, papa . . .« »Mama, zakaj . , »Kako se je Gasperček bal .. .* itd. — In odhajajo v lep majniški večer na sprehod še polni sanj o nesrečnem učenem doktor Faustu fn o zvitem šaljivem Gašperčku.
Med odmorom sem šel »za kulise« in sem si pregledal eel ustroj odra. Stvar zahteva precej dela in priprave. Kulise so slikane umetniško, lutke so dovršene in gibljive tako, da delajo na odru dojem živih bitij: visoke so po 35 cm. Prizor v gozdu in morski vihar spremljajo svetlobni efekti. Znano je, da imajo podobna lutkarska gledališča tudi drugod na pr. v Monakovem, kjer igrajo umetniki. Na Češkem se je razvila lutkarija zadnjih deset let, dasi je bila tu od nekdaj doma. Na vsakem češkem semnju vidite priprosto belo uto, kjer predstavlja komedijant najrazličnejše viteške romantične in vese*-le fere. Faust je bil od nekdaj njih priljubljena igra. Zanesli so ga bili na Češko angleški lutkarji, ki so tu ferali že v XVI. stol. Znano je, da ie v Pragi tudi »Faustov dom«, kjer je baje živei Torej ima tu že staro domovinsko pravico. Tudi Gothe je videl Fausta v gledališču lutek, m je sam rad igral na lutke. Prof. Veserv je sestavil sedanjega Fausta iz petih starih čeških rokopisov. Faust se je po raznih krajih igral z raznimi izpremembami: vihar na morju je pri Gotheju »WaJpurgisnacht« itd. Vsak lutkar ga je predstavljal po svojih zmožno stili in Gasperček je pri tem delal času primerne dovtipe. Ni dvoma, da so lutkarska gledališča med češkim narodom vzbujala ono veliko ljubezen do gledališča, ki jo je spremljala vsa gledališka podjetja od prvih začetkov v »boudi« na Konjskem trgu koncem 18. veka pa do veličastne stavbe »Nar. divadla«. V Pragi imajo posebno društvo, Id goji gledališče z lutkami. Prof. Vesetf izdaja list »Lutkar«, kjer izve-
mo mnogo zanimivega. Izdaja se tudi zbirka lutkarskih iger, ki je že precej narastla. Ustanovili so celo tvornico za kuDse tn za lutke, po načrtu slikarja Aleša. Po večjih družinah imajo tako gledališče z lutkami doma. Otroci igrajo sami. Igrale so se že opere na pr. »V studencu. Lutke so lepe m spretne. Celo gledališče pride nekako na 100 K. Pred vojno se je igralo mnogo po praških salonm in tudi med vojno Je bila za mladino najlepša zabava*Lj?ri igralski slavnosti na Žofinu bi bili imeli naši gostje priliko videti češko gledališče z lutkami, žal, da je bila slavnost prepovedana. Gledališče z lutkami zasluži vso pozornost in ga bo kazalo uvesti tudi pri nas.
Že pred vojno je bilo tako gledališče v Linbljani. Ker pa ie bil ravnatelj in režiser tega gledališča zaprt — je ostalo tudi gledališče zaprto. Imelo je 17 lutek. To je bil edini igralski ansambl med vojno v Ljubljani: vztrajal ie tam zato, ker ie ime! —. lesene trebuhe. Kakor slišim a ima sedaj g. ravnatelj in režiser časa dovolj, da se spo-pomi v svojem poklicu, ker stvar ni tako lahko kot smo si preje predstavljali. Treba je temeljite priprave, ako se hoče dobro igrati. Češko društvo lutkarjev nas bo v tem rado podpirala Za umetniško vzgojo mladine ima lutkarsko gledališče veliko vrednost V Prasi se na pr. igra v otroških zavetiščih in v ognjiščih »Ceškesa srca«. Skušali bomo to prijetno zabavo poskrbeti našim otrokom hi jim v nji pokazati svet bajk in prve gled. umetnosti
___ Dr. L L.
Stran 2.
.SLOVfcNSKl N^KUU". dne 16. julija laift.
158. siev.
ZA  PREHRANO JUGOSLOVANSKIH DEŽEL.
V peti nujni interpelaciji na celokupno vlado opozarja Jugoslovanski klub na kričeče in žalostne razmere v prehrani južnih dežel, predvsem Primorske in Dalmacije, opisuje in ostro obsoja nasilne in nepostavne rekvizicije v vseh jugoslovanskih pokrajinah. Interpelacija zahteva, da se deli živež povsod enakomerno in da se še posebno ne daje na škodo stradajočega juga prednosti Dunaju in drugim mestom.
POGLOBITEV ZVEZE Z NEMČIJO.
Šesta interpelacija razpravlja o pogajanjih za poglobitev zveze z Nemčijo. Namestnik nemškega državnega kanclerja von Paver je v razgovoru z zastopnikom nekega dunajskega lista dne 9. junija priznal, da sili Nemčija na poglobitev zveze predvsem zato, da bi obe državi pri bodočih mir o vrni h pogajanjih nastopali popolnoma enotno. Monarhija izgubi na ta način zadnji ostanek svoje diplomat, svobode. Na drugi strani bi nova zvezna pogodba, ki bi veljala seveda predvsem za čas do vojni, prejudicirala ves nadaljni notranji razvoj monarhije ter bi za desetletja onemogočila vsako novo orijentacijo države. To je tudi v gospodarskem oziru jako opasna Z avstrijske strani se sicer v zadnjem času pojavljajo resni pomisleki proti pospešitvi take pogodbe, vendar je vedno znova treba opozarjati na nevarnosti, ki izvirajo za državo iz takih pogajanj, zlasti tudi glede miru. Baš v usodnem trenutku mirovnih pogajanj H bila diplo-matična neodvisnost monarhijo popolnoma omejena. Interpelacija zahteva od vlade pojasnil, kako stoje naša pogajanja z Nemčijo.
Is nemškega tabera.
Dunaj. 15. julija, V nemških krosih prevladuje prepričanje, da se Seidler ne more držati. Optimisti unaio, da bo tpkoj po Seidlerievem padcu mogoče n   ezati s Poljaki trajne stike in šestar
z njihovo pomočio trdno parlamen-- •> večino. Po naših informacijah se te nade pač ne bodo v polnem obsegu uresničile, akoravno ni izkliureno, da bodo Poljaki. Tim rade Seidler, pripravljeni skupai z Nemci glasovati za takozvane državne potrebščine in prevzeti nekako odgovornost za redno funkcioniranje državnega stroja. — Danes ie bila zakliučena nečedna afera znan o na poslanci Hummeria, ki i©, kakor smo poročali, ustanovil z bogve kakšno podporo svoj posebni dopisni urad >Hug< ter se etabliral kot žnirnali-stični eksponent v erotovih gospodarsko interniranih krosov. Poslanec HumtueT je moral sedai iz zveze nemško - nacionalnih strank izstopiti. — V parlament so prispelo vesti, da je poslanec Doberni? opasno zbolel in da ni več upanja, da bi še okreval. — Posebno akcijo ^o pričeli Nemci proti guvernerju dunajsko banke >Bodenkreditan-stalt« dr. Sieghartn, ki ie z neštetimi milijoni si pridobil odločilni vpliv na znani dunajski dnevnik >Xeues Wiener Tagblatt« in na celo vrsto drugih nemških časopisov ter s svoio osebno politiko občutno moti kroge nemško - nacionalnih voditeljev. Nemci so pri na enkrat do spoznanja, da mora v časopisju imeti morala takorekoč tudi nekaj veljave, in zato podajo crospodie Vrahlner, Teufel in P.mtz posebno interpelacijo, ki zahteva od vlade primernih korakov proti Sieshartovemu časopisnemu trustu.
/ (iOSPOSKE ZBORNICE.
Cuna], 15. julija. »Državna stranka« (to so tisti gospodje, ki so izstopili iz »desnice«, češ, da je preveč »češka«) gosposke zbornice je imela 15. t. m. pod predsedstvom grofa \Valterskirchna ustanovno zborovanje, ki je soglasno sprejelo strankarski program. V programu se izjavlja, da vidi državna stranka svoj prvi cilj v močnem pospeševanju vseh stremljenj, ki naj pripomorejo avstrijski državi do vedno večjega razmaha njenih kulturnih, političnih in gospodarskih sil. V to svrho je stremili predvsem po preustroju ustavnih in pravnih zadev, izvirajočem neposredno iz avstrijske državne misli. Zlasti je videti bistvo avstrijske državne misli v mnogoterosti enakopravnih neodvisnih narodov združenih v državno enota ki je poklicana ta plemena ščititi v prostem razvoju njih narodnih in kulturnih posebnosti, v vseh drugih ozirih pa združiti v uspešno sodelovanje v interesu celokupnosti. (Mnogo besed za eno: centralizem.)
M
9
Dunaj, 16. julija.
Zunanji minister je podal obema ministrskima predsednikoma o svojem mnenju glede zunanjega položaja to-le poročilo:
Sredi v strašnem, toda v vsakem delu vojne uspešnem obrambnem borenju, ne skušajo centralne države ničesar drugega doseči, kakor da izbojujejo mirovno voljo sovražnika.
Stvarno in bistveno razdvajajoč stoje na zapadu med bojuj očima se strankama pravzaprav samo cilji teritorij alnega značaja. Za velike interese človeštva, za pravičnost, svoboda čast, nrir narodov in enakopravnost, za kar so trdili naši nasprotniki, da se morajo boriti, za te ukaze času primernega političnega naziranja, o katerih ne potrebujemo pojasnil in poduka, se hočemo zastaviti sami. Toda za to ne gre, marveč za ta kar se poleg teh »blagrov človeštva« še razume, in to naj bi skušala oba dela pošteno pojasniti v medsebojnem sporaztimu.
Toda to se ne sme zgoditi po me-iodi kakoc so Mi fl. M- presojali aaši
mirovni sklepi na vzhodu. Vsi na5i nasprotniki so bili povabljeni, da uai se jih udeleže in lahko bi biti tudi poskrbeli da bi bile te mirovne pogodbe drugačne. Toda sedaj naknadno, stoji njih kritika na slabih nogah, ker ni nobenega naslova, na kateri bi se mogli sklicevati pri svojem obsojanju mirovnih pogojev, ki so bili za udeležence sprejemljivi ali neizogibni. Zdi se, da se ostali naši nasprotniki ne boje, da bi bili poraženi.
Nepremagljiva se zdi tudi trmoglavost, s katero stavijo svoje teritorijalne zahteve po Alzaciji - Loreni, Triden-tu in Trstu, nemških kolonijah itd. Tu je meja naše pripravljenosti za mir, ki sme dopustiti razgovor o vsem, samo ne o neomajnem lastnem posestnem stanju.
Od Avstro - Ogrske noće sovražnik ločiti samo, kar zahteva sam za sebe, on hoče poseči tudi po notranjem ustroju monarhije in jo če le mogoče razdeliti v njene dele. Ko je dozorelo spoznanje, da druga vojna sredstva ne zadostujejo več, da bi nas potlačili, se je naenkrat stopnjeval interes za naše notranje zadeve v neskončno. Ententa je našla svoje srce za naše notranje zadeve v tej vojni tako pozno, da govori danes marsikateri sovražni državnik o narodnostnih vprašanjih, o katerih se mu začetkom vojne še sanjalo rti. Natančno se to spozna na diletantskem in površnem načinu, kako nasprotniki raz-motrivajo in »rešujejo« te komplicirane probleme.
Naši nasprotniki izhajajo od popol noma šablonskega nerazumevanju bistva avstro - ogrske monarhije. ( nI prezro pri tem, da države z več rodi navadno niso ustvarjene po naključju, marveč da so produkt zgodovinskih in narodnostnih nujnosti, ki nosijo v sebi svoj početni princip in princip svojega trajanja in vzdržanja. Talce države imajo zato tudi, — in to velja v polni meri o Avstro - Ogrski, — potrebno elastičnost in prilagodnost za razne dogodke, ki jih prinese čas, dar, da se po potrebah razvoja same reformirajo in da rešijo same, brez nepoklicanega zunanjega vmešavanja, svoje notranje krize. Monarhija odklanja zunanje vmešavanje v vsaki obliki ravnotako odločno, kakor se sama nikdar ne bavi s tujimi zadevami.
Sedaj se mora odločna obrambna borba boriti naprej do dobrega konca in tako dolgo, da nam prinese za bodoči mirni obstoj potrebno garancijo.
Malo je razumljivo, da se tudi v javni diskusiji smatrata diplomaiično in vojno delo kot dve tuji in nasprotni panogi, kot učinka, ki si sledita drug drugemu, ki dajeta povod drug drugemu, ki pa ne gresta drug poleg drugega in ki se moreta uporabljati samo izmenoma. Vojno delo in diplomacija služita v vojni istemu namenu. Ne moreta se izključevati med seboj. Diplomatič-no delovanje se bo pri vsakem koraku stvarno in utemeljeno oziralo na vojno delovanje. Dogodki vojne bodo odločilni za njeno razdelitev dela. Na drugi strani ima diplomacija dolžnost, neprestano prezati na možnosti uspešnega delovanja in nastopa.
Tako in nič drugače jc smatrati tudi mirovno pripravljenost centralnih držav.
Z vedno večjim upanjem se oziramo na nam sedaj sovražne narode, ali še ne izgine njih slepost, ki drevi svet po strašnih preizkušnjah štirih vojnih let vedno delj v propast, ki se da odvrniti samo po njih volji.
Zatočišče našega zaupanja v teh tako resnih urah tvorijo slej kot prej naša enotna zavezništva, ki imajo iste obrambne cilje, pred vsemi naša stara zveza z Nemčijo, ki se je v vojni in v miru izkazala kot blaginja in ki naj po nedeljeni volji od te zveze pod zaščito vzetih narodov tudi še nadalje tvori trdno podlago, da nas potegne v združenem delovanju iz svetovne krize in da potem ob jaki obojestranski podpori izvrši obnovitev in zagotovi zaupanja polni povratek v mirno in zasigurano državno in gospodarsko življenje.
Stremljenje. zavezniških vladarjev in njih vlad, v katerem se čutijo v soglasju z željami pretežne večine svojih narodov, gre za tem, da se razmerje med Avstro - Ogrsko in Nemčijo vedno bolj poglobi. Zveza naj ohrani tudi v bodoče, kakor dosedaj svoj izključno obrambni značaj. Zveza naj obstoja tudi trdno na zadovoljivi rešitvi vseh iz vojne nastalih, nas skupno zedevajočih vprašanj zveze. Nova zvezna pogodba pa naj ne obsega samo političnega razmerja obeh držav, marveč naj da tudi povod, da se prilagode številne bodoče gospodarske, vojaške in druge zadeve izpremenjenim odnošajem ter se naj skupine teh vprašanj prilagode doseženim naziranjem, kakor naj zveza tudi reši vprašanja, ki so zvezana s preporodom Poljske z obzir! na te želje prebivalstva. Zveza naj tudi v bodoče ne pomeni proti nikomur ogrožanja ali neprijaznosti.
Kar smo izrekli dne 12. decembra 1916, je merodajno še danes za naše naziranje. Trajanje vojne sloni izključ-
no na enostranski uničevalni vojni sovražnih državnikov. Oni drže svoje narode s frazami, ki so morda odkritosrčno mišljene, a so naslovljene na napačno adreso in se propagirajo s povzdigovanjem vseh sredstev, ki so naj-manj sposobna izvesti te fraze.
narodnega sveta.
Dunaj. 15. julija. Tržaško politično društvo »Edinost« je v svoji zadnji seji se v polnem obsegu pridružilo dogovoru JDS in SLS radi ustanovitve ljubljanskega narodnega sveta ter je imenovalo za zastopnika tržaških Jugoslovanov drja Wllf ana in drja Č o-k a. Ker sta JDS in SLS svoje zastopnike že tudi določili in je pričakovati da isto storijo v najkrajšem Času tudi Istrani ter da se najde modus glede Dalmacije, je ustanovitev Narodnega sveta zasigurana ter se bo formalno izvršila neposredno po zaključenju sedanjega parlamentarnega zasedanja.
Češki narodni svet.
Praga, 14. julija.
Včeraj popoldne se je vršila v re-prezentacijski hiši konstituirajoča seja novega češkega Narodnega sveta. Predsednik Š vehi a je poročal o uspehu pripravljalnih del ter označil temeljna načela za sestavo Narodnega sveta, ra načela so bila soglasno odobrena. Na predlog predsednika Češkega Svaza poslanca Stančka so se nato vršile volitve v predsedstvo Narodnega sveta. Za predsednika je bil izvoljen dr. Karel Kramar, za podpredsednika pa poslanca Klofač in švehla. Za tajnika, ki vodi obenem poslovanje pisarne Narodnega sveta, je bil izvoljen poslanec dr. S o u kup. Dr. K ram a F je nato v imenu predsedstva pozdravil vse navzoče; v imenu socialističnih strank je govoril podpredsednik Klofač, poslanec S t a n e k pa v imenu Češkega Svaza. Nato je predlagal dr. Soukup manifest na češko - slovaški narod, ki je bil soglasno sprejet in se glasi:
MANIFEST NA ČEŠKO - SLOVAŠKI NAROD.
Češko - slovajfri narod! Vsled sklepa pohtičnih strank, ki tvorijo enotno politično voljo vsega našega naroda, stopa danes v življenje češko - slovaški Narodni svet. Neskočna peza časa in skrb za nadaljno usodo našega naroda nas združujeta v skupnem vsena-rodnem organu. Naloga češko - slovaškega naroda je dana po ukazu tega časa. Ona leži v sistematičnem delu, da zberemo vse velike duševne, mora-lične in materijalne sile naroda v dosego onega, kar je nazsvetejša pravica vsakega naroda, da vodimo in uredimo vse te sile naroda v dosego onega, kar se ne more odkloniti in kar se našemu narodu ne bo moglo odkloniti. Samoodločba v samostojni demokratični češko - slovaški državi z lastno upravo v lastni hiši in pod lastno suverenostjo. Narodni svet hoče biti glasitelj te resnične volje naroda in izvršitelj vseh skupnih historičnih izjav njegovih delegatov, ki so našle svoj vrhunec v slovesni prisegi dne 30. aprila 1918. Naše delo ne bo lahko. Premagati nam bo še mnogo sovraštva, nositi še mnogo preizkušenj, toda nobene težkoče ne bodo mogle zadržati razvoja naroda. V oolnem skupnem sporazumu z našimi delegati in z vsem kulturnim in gospodarskim češkim svetom bo izpolnjeval Narodni svet skraj-notežavno in odgovornosti polno nalogo, da se bo moglo pred vestjo naroda in njegove zgodovine izreči, kakor je resnično, da smo storili za bodočnost našega naroda vse, kar je bilo v naših človeških močeh. To brezprimerno razdobje svetovne zgodovine naj bi torej našlo vse može in žene češkega naroda na svojem mestu, vsi naj bodo pripravljeni na medsebojno pomoč, prežeti duha bratstva v vsem trpljenju sedanjega strašnega časa, vsi naj bodo pripravljeni na žrtve, ki nam jih bo naložila skupna stvar naroda. Vemo, da stoji za češko - slovaškim Narodnim svetom ves naš narod kakor enotni jekleni zid, prežet veselja nad velikim političnim činom, ki je poklical Narodni svet v življenje m na delo. Polni zaupanja v zmago naše skupne stvari se obračamo do celotnega češko - slovaškega naroda z nujnim pozivom, da naj naše delo podpira z vsemi svojimi sredstvi, da naj sluša vse ukaze skupne discipline In smo odločeni slediti onemu kar je naš skupni cilj. Pozdravljen naš rniH narod! Z lastno silo si sc dvignil iz groba stoletij in z lastno močjo boš stal v luči sveta, v krogu svobodnih narodov, bodočega osvobojenega fn kulturnega človeštva!
Napredek v Banovini.
D a naj, 12. julija.
gr. — Slovenci kaj radi od zgoraj navzdol gledamo in sodimo o Banovini. Posebno glede politike se često poba-haino. Kaj pa ie kriterij za dobroto naše politike med vojno? Dobra politika je ta hip za nas ona, ki narod vzgaja k složnemu nastopu za državno svobodo, ki je ravna, ki ne diskreditira našega stremljenja pred svetom, pri tem v notranjosti skuša, če to dopušča prvi cilj, za nas doseči olajšanje pogojev za naše gospodarsko in politično življenje. Slovenci očitamo Hrvatom znano taborsko adreso in izjave o njeni interpelaciji, očitamo koaliciji tkzv. unionizem. Zato pa oni nam očitajo, da pri nas ob vseh mogočih prilikah dežujejo ponižne izjave in pravijo, da je strah ori nas vendarle še velik gospodar. Na očitke, da vlada v Banovini desorganizacija, odgovarjajo, da pri nas ne more biti bolje, kajti tudi mi Še nimamo Narodnega sveta in vsled tega se nikdar še ne uveljavlja enotno postopanje zlasti v raznih delikatnih vprašanjih narodne zunanje politike.
Ne nameravamo hvaliti tega, kar sc na Hrvatskem godi. Resnica pa je, da gre pomalo tam že na boljše. Težava je spraviti skupaj te duhove, ki so tolikrat stali nasproti v ljutih borbah. Nezaupanje je tisti strup, ki je v žilah hrvatskih politikov. Zlasti koalicionaši ne zaupajo Starčevićancem in obratno. In vendar, kdor zasleduje politiko »Starče-vičeve stranke prava«, mora njenim vodjem priznati pogum, s kojim so stopili v novo ero svoje stranke, in poštenost. V vročini spopadov pride Še do malih recidiv, a to ne le pri Starče-vičancih. Res je, tudi strankarji so, a to velja v enaki meri za koalicijo, ki ie ravno zadnji čas pokazala, da ni pozabila na strankarska gesla.
Starčevicanci so za Jugoslavijo, oni so za koncentracijo, za Narodni odbor, a oni nočejo, da sc politična organizacija v naroda širi preko tkzv. plemenskih mej, oni hočejo ostati čista hrvatska stranka, in glede bodočega državnega ustroja so za tkzv. federacijo, ne da bi povedali o njej več, kakor da mora varovati Jugoslavija »državnopravne kontinuitete«. Vse druge narodne stranke in razun par »unioni-stov« starega kova gotovo vsi koalirci so za politično organizacijo, ki se ne ustavli a na plemenskih grani c a h. Vnemajo se za jedinstveno državo, vendar izjavljajo, da bodi njena uredba po načelu demokratizma taka, da z obširnimi avtonomijami vpo-števa vse, kar je zdravega na kulturnih in gospodarskih posebnostih v našem narodu, ne podira, kar se je plodonosno uživeio, in zlasti rudi vpošteva državnopravne »kontinuitete«, kojih ne kaže ukiniti že iz praktičnih razlogov.
Koalicija je kot srbsko-hrvatska stranka gojila narodno edinstva a brez Slovencev. V tem pogledu sta govora dr. P o p o v i ć a in Svetozara P r i b i -če vi ća v poslednji indemnitetni debati jako pomembna: ona se odkrito izrekata za edinstvo s Slovenci. Dr. P op o vi ć je jako spretno niansiral praktično politiko koalicije napram jugoslovanskemu vprašanju: Adresa ni predlog za rešitev jugoslovanskega pitanja, ona je le maksimum, kar more v okviru dualizma zahtevati Hrvatska. A dr. Popov i ć je zoper parcijalno reše-nje jugoslovanskega vprašanja. Torej plato ni čno izjavo koalicije za slobodno državo SHS. imamo. Ta izjava ima vrednost, ker se ž njo pove, da adresni program ne mara prejudicirati celokupne rešitve. Za nas je stvar toliko važnejša, ker se ie na Dunaju vedno očitalo, da na Hrvatskem noben resen politik ni za Jugoslavijo, češ, da se za njo vnemajo samo Slovenci.
Kristalizacija pod neodoljivim pritiskom jugoslovanskega stremljenja nedvomno napreduje. Debate v saboru sicer niso na višku, marsikateri dogodki in spopadi nam jemljejo ugled, a že fakt, da je pitanje koncentracije bilo predmet glavne debate, je dobro znamenje. Nai bi nastopilo nekaj več zaupanja in še marsikaj bi se dalo premostiti.
O&tins poti deželnemu odhoro.
Občinski odbor vrhniški je v občinski seji dne 14. julija 1918 soglasno sprejel predlog, v katerem izjavlja, da vztraja neustrašeno in odločno pri svojem sklepu z dne 18. novembra 1917. s katerim se je pridružil deklaraciji, oddani od Jugoslovanskih državnih poslancev v državnem zboru dne 30. maja 1917, da odklanja vsako drugo stališče, naj se mu predlaga od katerekoli strani. Občinski odbor tudi odločno obsoja izpoefkopavanje veljave občinske avtonomije. Kajti prebivalstvo ni voljno prenašati takega avtokratizma od strani deželnega odbora, katerega dolžnost bi bila v prvi vrsti varovati veljavo občinske avtonomije, ne pa brez vzroka žugati z vporabljenjem sredstev, ki merijo na razpust občinskega odbora. Odločno protestiramo že naprej proti taki nakani m odklanjamo
Le do 17. julija
traja podpisovanje 8. vojnega posojila
Do takrat naj imajo že vsi podpisano!
vsake neljube posledice. Konečno Izraža željo, da se deželni odbor, vstrezajoč čutilom 95% kranjskega prebivalstva, pridruži deklaraciji v popolnem obsegu, kakor so k> izjavili naši državni poslanci dne 30. maja 1017.
O b čin s k i o d bo r v Borovnici je v svoji seji dne 14. Julija 1918 soglasno sklenil, da neomajno vstraja na stališču državnopravne deklaracije Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917 ter odklanja vsako drugo stališče, naj se mu predlaga od katerekoli strard. Občinskl odbor hkratu želi in prosi, da se tudi deželni odbor kot najvišja avtonomna oblast v deželi pridruži k jugoslovanski deklaraciji. Obenem obžaluje občinski odbor, da so častni občani občine kakor g. B e r n i k, župnik v Domžalah, g. Val. Oblak, /upnik v Kropi, in g. Josip J u v a n e c dekan v Cirkni-ci. proti splošnemu ljudskemu mišljenju ter sklene, da jih pri prihodnji seji črta kot častne občine, ako sc ne pridružilo splošni ljudski volji. — Županstvo občine Borovnica, dne 15. julija 1918. — Anton C e r k. župan.
Občinski odbor Banjalo-ka pri Kočevju ie v svoji seli dne 7. julija imenoval knezoškofa dr. Antona B. Jegliča častnim občanom za zasluge kot 201etni dušni nadpastir in za zasluge za zedinjenje našega naroda.
Občinski odbor v Kolovratu je v svoji občinski seji z dne 8. decembra 1917 sklenil resolucijo za majniŠko deklaracijo. V seji 14. t. m. pa je zavrnil dopise deželnega odbora z dne 21. junija, št. 7078, z dne 3. juliia. št. 7559 in z dne 5. Julija t. L. št. 75S0. ker te okrožnice ne odgovarjajo razvoju našega jugoslovanskega vprašanja pod žezlom habsburško-lotarinške dinastije, ter je pozval deželni odbor, da se izreče tudi za majniško deklaracija V seji se je izvoli za Častnega občana knezoškof dr. Anton Bonaventur? Jeglič.
Homatlje na Ruskem.
Moskva, 13. julija. (Korcsp. ur.) Peti kongres sovjetov je sprejel poročilo, Id govori o popolni zmagi vladne politike. Kongresu se je tudi sporočilo, da je zarota socijalnih revolucijonariev levice in umni grofa Mirbacha vlado le utrdil. Kongres je sprejel tudi načrt ustave novega režima, ki temelji na oblasti proletarijata tn sovjetov.
Moskva. 13. julija. (Koresp. urad.) Vojni komisar razglaša uradno: Bela garda, kJ je zopet zasedla Jaroslavov je bila premagana in beži čez Volgo. Del Bela garde se je zatekel v Ribinsk ter skuša provxrr> čiti vstajo. Storjeno jc vse, da se vduJi njih gibanje. Na fronti ob Volgi so dosegle vjetove čete veliko zmago. Zasedle M zran in Bouguhno. Stavropol bo kmdu pj-del. Bela garda in Čeho - Slovaki beže v neredu proti Samari. V vzhodnem odseku so Ceh o - Slovaki zasedli Sadrtnsk ter m umikajo pred proriofenzivo sovjetovih čet. Vrhovni poveljnik sovjetovih 6et na ural-sko - sibirski fronti, Derzina. poroča: Češko - slovaški oddelki, pod poveljništvom ruskih častnikov, so izvršili na aralakrv-siblrski fronti   grozovitosti na osobjn za-
padnosiblrske železnice.
Moskva, 13. julija. (Koresp. urad.) Vrhovni poveljnik proti fronti ob Volgi odposlane rnske armade, Muravijev, je ruski vladi nasproti izvršil izdajstvo. Armada pa ga ni podpirala, Izvzemši majhno številn pristašev. Odšel je v Simbirsk ter izda! oklic, v katerem poživlja na pohod proti .Moskvi in napoveduje Nemčiji vojno. Sovjet v Simbirsku, ki mu ni pomagal, je bil aretiran. Drugi poveljnik, Blasonravov, U je bil prevzel vrhovno poveljništvo. Je >d-poslal vojake, da aretirajo Muravjeva. Ko tih je Muravjev zagledal Je Izvršil samomor. Ustrelil se je. Armada med temi dogodki ni odpovedala niti trenotek. Operacije so se vršile, kakor da se ni zgodilo nič.
Pariz, 14. julija. (Kor. urad.) IzvršUni odsek socialistične radikalne stranke Je sprejel danes Kerjenskega, ki ie izjavil, da se nahaja po njegovem mnenju Rusija še v vojni z Nemčijo. Kerjenskij je zahteval, da vsi narodi entente pomagajo Rusiji s tem, da pošljejo gotovo število čet in zlasti municije. Treba je hiteti, da se osvobodi dežela iz težkega položaja; v treh mesecih bo morda že prepozno.
Budimpešta, 15. Julija. »Az Est« poroča iz Rotterdama, da bodo ententne čete na vsak način branile murmansko obal. iz Anglije pošljejo v najkrajšem času nove čete v Ledeno morje.
Budimpešta, 15. julija. Iz Stockholma poročajo: Glasom petrogradskega poročila pričakujejo angleškega veleposlanika Bu-chanana v teh dneh v Vologdi.
Berolin, 15. julija. »Lokalanzeiger« poroča iz Moskve, da se je Ceho - Slovakom kljub odporu Rdeče garde posrečilo zavzeti Kasanj. Vsled zavzetja tesra važnega železniškega In cestnega   križišča so Ceho-
Slovaki gospodarji gubernije ob Srednji Volgi.   Ceho - Slovaki    se» poslužujejo od
Trockega v uralskem ozemlju ln v zapadni Sibiriji ukazane mobilizacije ter ustvarjajo iz nabranega moštva takozvane »Crne g a r d e«, ki jih uporabljajo v ojačenje svojih lastnih čet
Stockholm. 15. juliia. O stališču rtrsklh socijalnih revolucijonariev napram entenri se Je izrazil strankarski vodja Gabrovsldj, ki je dospel v Stockholm, tako - le: Naša stranka smatra nastop entente v Rusiji za neizogiben. Naša stranka Je sklenila, sprejeti pomoč zaveznikov ter sodelovati z vsemi sredstvi pri obnovitvi vzhodjje fronte in pregnanju Nemcev iz Rusije.
Berolin, 16. tulija. že neka) dni sem le brzojavna zveza med Moskvo ln Volog-do. kjer se nahajajo ententnl poslanci, popolnoma pretrgana. Mesto Vologda in vsa gubernija so v vstaji proti boljševikom. Protirevolucijonarji so aretirali ljudske komisarje v Vologdi.
Berolin, 15. Julija. Finski listi poročalo: 300 srbskih io angleških častnikov je bilo na ukaz sovjetske vlade v Arhangelsku prijetih. Dospeli so kili iz notranje Rusije v Arhangelsk, da se pridružijo anglešldrr Izkrcanim četam. Ljudski komisarijat je sklenil izpremeniti obal ob Ledenem morju y vojaški distrikt.
8E
159. štev.
»SLOVENSKI NAROD*, one 16. julija 1918.
ia ofenziva na zapalo se ie
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, 15. julija. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Arinadna skupina prestolonaslednika Rupreh-ta: Jugozapadno Vperna je napadel sovražnik včeraj zjutraj po močni artiljerijski pripravi in vdrl na neznatni širini v naše bojno ozemlje. Na obeh straneh Lyse čez dan artiljerijsko delovanje. Oživelo je zvečer rudi na ostali fronti. — Armadna skupina nemškega prestolonaslednika: Med Aisno in Marno je ostalo bojno delovanje živahno. Krajevni infanterijski boji južno St. Plere Aiglc in na dnu Savlere-sa Poročnik Lowenhardt je izbojeval svojo 35. zmago v zraku. — v. L.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berolin, 15. julija. (Koresp. urad.) 'Jugo - zapadno in vzhodno od Reimsa smo vdrli v del francoskih pozicij.
Dunaj, 16. julija. Danes zjutraj se je raznesel glas, da se je na zapadu pričela nova mogočna ofenziva nemških armad.
Lugano, 15. julija. -»Secolo« poroča iz Pariza, da pričakujejo že nekaj dni na Francoskem mirno in odločno novi nemški napad, za kateri je glasom poročil letalcev vse pripravljeno. Nekako vznemirjeno se vprašujejo, zakaj se ofenziva še ni pričela. Domneva se. da namerava nemško armad-no vodstvo novo nezaslišano presenetenje na kakem odseku ironte, in da bodo morda napadli z velikim številom tankov.
Bern, 16. julija. Zveza radikalcev de-partementa Seine je pozval vlado, da naj pospeši korake za izpraznenje glavnega mesta. Tudi monarhistična ^Acrion Fran-cars« se zavzema za izpraznenje Pariza, dokler se more to zcodlri še brez neposrednega osrn?ania.
Angleški delavci za Alzacijo - Loreno. London, 14. julija. (Koresp. urad.) Na čast Francoski se je vršilo danes popoldne od angleške delavske zveze sklicano zborovanje, ki je sprejelo resolucije, katere pravijo, da se hoče Ansrlija ramo ob rami boriti s Francosko, dokler ta ne dobi Alza-cije - Lorene in dokler pruski militarizem ne bo popolnoma uničen.
Z italijanske fronte.
NASE URADNO POROČILO.
Dunaj, 15. julija. (Kor. urad.) Na gorskih frontah na obeh straneh artiljerijsko delovanje trajno živahno. — šef generalnega štaba.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
14. juli j a. Navadni artiljerijski boji. ki so se mestoma stopnjevali do večje Iju-tosti. med Vallarsn in vzhodnim delom asiaške visoke planote. Sovražne čete, ki so korakale severno prehoda čez Borcolo, je razpršil naš o^enj. Na Cornonu so bili na-dalftii napadalni poskusi sovražnih patrulj in oddelkov hitro zavrnjeni. Trije italijanski aparati so bili tekom zračnih bojev strmoglavljeni.
Poišfšine vesti.
= Kako zna gospod Seidler »vzdržati«. Ministrski predsednik vitez Seidler je kakor znano v vsem pravi vzgled izvrstnega avstrijskega državljana. Tako nas tudi krepko in vedno znova pozi vb a, naj ne klonimo in ne obupuj e-ma res je življenje težko, toda naša (Seidlerjeva in naša!) požrtvovalnost bo vse prenesla. Kdo bi dvomil, da je gospod ministrski predsednik prvi med prvimi, da živi sedaj, ko vsega zmanjkuje, takorekoč od samih kart? Zal, moramo reči, da je naše tozadevno prepričanje silno omajano, odkar smo čitali v »Venkovu« poročilo, da dobiva gospod ministrski predsednik vsak d a n s prvim vlakom iz Češke 5 litrov najsvežejšega mleka in 8 kg najlepšega sirovega masla, ki mu jih pošilja ve-leposestvo Chotyčany pri Taboru. Gospod vitez rabi te stvari gotovo le zato, ker bi sicer ne prenesel vse peze ogromne odgovornosti, ki leži danes na njegovih državniških ramah. S sirovim maslom si okrepi silo glasu, da nam ostalim tem glasnejše in prepri-čevalnejše vedno znova zabičuje: Durchhalten!
= Kdo je povzročitelj podlih govoric o cesarici? Na to vprašanje mi nismo smeli odgovoriti. Sedaj pa odgovarja nemško - n a c i j o n a 1 n; »Prager Tagblatt«. ki piše: »Vsenemške »Leip-ziger Neueste Nachrichten< so bile za Avstrijo prepovedane, ker so avtor onih bedastih govoric o cesarski hiši. Dotične njihove članke so razširjali nemški radikale! v tisočih letakih.« — Gospod Seidler, ki je moral voditelje teh radi-kalcev gospode Wa!dnerje, Pantze in Teufle klicati na odgovor, pa je oficijalno razglasil, da trosi govorice — enten-ta! Logičen sklep bi bil le eden: da so razširjevalci v službah entente!
= Požrtvovalnost »nemške« občine Šoštanj. Trg Šoštanj na Spodnjem Štajerskem je še tako nesrečen, da gospodarijo v njem Nemci. Občinski zastop je te dni votiral znesek 1000 kron nemškemu »Schulveremu« na Dunaju radi njegovega posebno zaslužnega delovanja za Šoštanj. Spodnještaierski nemčirTji napenjajo svoje zadnje sile s takimi darovi, da se pobahajo potem po svojih glasilih z »deutsche Gesinming«, češ, še smo tu. Da, res, še so tu, ali koiiko časa še?
= Nemščina v štajercijanskem občinskem zastopu. Celjska »Deutsche iWacht« poroča, da je izdal neki spodnještaierski občinski urad tako-le potrdilo: Bescheinigung. N. N. Besitzer in B. bat seine Gatrjn Krank,  and seine
Sau trachtig. weil mus er Sau und Frau • in den Nachten bedienen, braucht er Petroleum. welche wollen Sie ihm an-gewiesen.« Tako se smešijo v štajercijanskem občinskem zastopu in dotični občinski zastop je osmešila s priobčitvi-jo »Bescheinigunge« tudi »Deutsche vVacht«. Drugega štajerejanski občinski zastop tudi ni zaslužil.
= Nabiranje učencev za nemško uavtično šolo v Trstu. Nemški »Volks-rat« za Primorje ie izdal oklic, v katerem povdarja na prvem mestu, da sedaj se je potreba pobrigati, da se nabere za šolo potrebni ućenski materijal... Obrača se tozadevno na razne korporacije in časopise, da naj pomagajo s štipendijami in pozivi Najbrže se planinski Nemci nič preveč ne ogrevajo za službo na morju, kakor sc do sedaj niso. Radi pogledajo morje za kak dan. potem pa beže nazaj v svoje gore. kamor jih žene srce. Primorske narave se pač ne more vcepiti planincu, kakor ne planinske Primorcu. Zato pa ni takih odzivov za nemško navtfčno šolo, kakoršne je morda pričakoval kak prenapet Volksratovec. Sedaj i ab r i in silijo s štipendijami svoio pl minske dečake v nemško navtično šolo. Vse jc na delu: nemški politiki, denarni zavodi, Siidmarka. nemški časopisi, la bi spravili 24 nemških fantov v n • ično šolo v Trstu. Ta okolnost najbolje podprl-čtije, kako res neizrecno je bila potrebna navtična šola za Nem.
Kako sodi »Lavoratore« o nemški navtični šoli v Trstu. ►Lavoratore« pravi v neki polemiki   glede nemške navtične šole v Trstu: Vemo dobro, da je nemški nacijonalizern zahteva! otvoritev navtične Šole z nemškim učnim jezikom v Trstu v potitićne svrhe. Ali »dio mio!« to je uboga mala šola (mi-sera scoletta), katero more obiskovati 24 dečkov. In ako se tako rrmlo govori v Trstu o tej šoli. ni dvoma, i a se jo smatra za mrtvorojeno... »Laveratore* vzklikne končo: Kaj je to mal nje proti velikemu vprašanju i vije s Trstom in vsem Primorjem. Treba vpoštevati pri tem, cb imajo Ita lijani svoio italijansko navtično šolo in da so vedno uslužni Nemcem v podjetjih, v glavnem proti Jugoslovanom naperjenih.
= Hrvatski sabor je v svoji seji 15. t. m. soglasno odobril predlogo o ustanovitvi medicinske fakulterte. Poročevalec ie bil poslanec dr. Bertič.
= Stanek v Zagrebu. Nemški listi so objavili v petek, da se poda posl. Stanek v Zagreb in hrvatski listi so v nedeljo zabeležili, da je »včeraj dospel v Zagreb«. Medtem se je posl. Stanek mudil v Pragi in vesti o njegovem potovanju na jug niso bile nič drugega nego posledice prenapetih ušes nekega žurnalista, ki je v parlamentu prisluškoval razgovoru omenjenega poslanca z nekaterimi politiki, ter je slišal pasti besedo »Zagreb-. Aha! je dejal, zapisal, objavil in predsednik Češkega Svaza je bil ekspediran na jug.
= Odstop hrvatskega sekcijskega načelnika za poljedelstvo. Sekcijski načelnik za poljedelstvo v hrvatski vladi posl. R an n e r je odšel na dopust, s katerega se več ne vrne. Vzroki njegovega odstopa so, kakor se zatrjuje, povsem privatni.
= Italijanski vojn! svet. Iz Lugana 14. t. m.: Italijnski listi poročajo, da se je vršil včeraj triurni ministrski svet, ki se je pečal s splošnim vojnim položajem.
= Nemč!ja in zveza narodov. Iz
Ženeve poročajo: Poslanec Let>ey, ki je poročal v zbornični komisiji za zunanje zadeve o zvezi narodov, poroča sedaj v >Petit Parisien«, da naj se Nemčija izključi iz zveze narodov za tako dolgo, da bo uničen njen militarizem Predlagal je. da naj se ustvari komisija v Ver-saillesu, ki naj postavi v ententnem mirovnem parlamentu temeljna načela za zvezo narodov.
HerJIkigove izjave. Pariški listi v splošnem konstatirajo. da govor grofa Hertlinga ni senzacijonalen dogodek, marveč da le dokazuje, da ostaja politika nemške države ncizpremenjena, da vin da popolno soglasje med vlado in vrhovnim armadnim vodstvom ter državnim zborom. Listi govore zlasti o oni točki v govoru nemškega državnega kanclerja, v kateri pravi, da je pripravljen poslušati resne mirovne predloge in jih sprejeti v ozkem krogu. Vsi listi zatrjujejo, da ententa ne bo šla v past. v kateri bi izgubila vse svoje prednosti in ki ie pred vsem določena, da razdvoji zaveznike. — ^Corriere della sera«, čigar poročila je smatrati za uradno inspirirano, označuje izjave državnega kanclerja Hertlinga kot zelo dvoumne. Poročevalec pravi, da je znano, da zavezniki ne odklanjajo resnih mirovnih razgovorov, govor državnega kanclerja pa dokazuje zopet, da še ni prišel trenutek, govoriti o miru. — V kakem zmislu se presoja Hertlingov govor na Francoskem, se da posneti iz note Havasa. ki pravi: Edina nevarnost, ki so jo izvajanja grofa Hertlinga pro-vzročila, ie, da bi se utegnili najti v en-tenti slabotni elementi, ki bi se zavzemal* za predčasni mir. »Petit Jurnal« priznava, da grof Hertling v odseku ni pripustil vtiska slabotnosti. — Pri diplo-raatičnem sprciemn povodom proslave zavzetja Bastille je izjavil Pichon. da Francoska in zavezniki ne bodo kapitulirali, da pa se bodo radevolje bavili z mirovnimi predlogi, ki bi se ozirali na irpravičene zahteve ententnih držav.
== Romunski prestolonaslednik proti miru. »Bukaresfer Tageblatt« poroča v listu »Lmnina« o romunskem kronskem svetu, ki je sklepal o predmi-ru s centralnimi državami tele podrobnosti: V palači v Jassvju je bil zbran ves ministrski svet. Šlo je za to. storiti odločilen sklep, ker so bile centralne države brzojavno zahtevale od Romunske, da naj podpiše pogoje predmiru. ker <
bi sicer premirje prenehalo. Med posvetovanjem je stopil princ Karol v dvorano ter se v močno razburjenih besedah obrnil do kralja in kronskega sveta. Izjavil je: »Prišel sem, da zahtevam od Vas v imenu borilcev, v imenu ranjenih, v imenu Njenega Veličanstva moje matere in v mojem lastnem imenu, da ne sprejmete mirovnih pogojev in da rajši nadaljujete boj na življenje in smrt.« Presenetenje navzočih je bilo izredno veliko in kralj je bil očividno v zadregi. Prestolonaslednik je končno le spoznal, da so vsi njegovi koraki brezuspešni in se je odstranil.
M \i mM M.
K splošni vrnitvi  goriških bezuncev.
Pri določbah k splošni vrnitvi goriških beguncev se je računalo prvotno, da bodo zadoščale štiri kolonije, ali treba jih bo napraviti več in ne bo se mogoče, kakor se je tudi prvotno mislilo, poslužiti kompleksa vojaških barak, kjer stoje, marveč jih bo treba prepeljati na točke, kjer se postavijo kolonije za posamezne    porušene občine.
ikom se vojaške barake no bodo več oddajale, marveč vse bodo služile, v Kolikor niso potrebne vojaštvu, begunskim kolonijam. Predvsem pa je potreba za te kolonije preskrbeti živež in sicer je treba misliti na kakih 20.000 oseb najmanj za en mesec. Vodstvo kolonij bo določilo beguncem tudi čas, do katerega imajo popraviti svoja bivališča, kdor bi se ne ravnal po tem, mu odrečejo nadaljnjo podporo in bivanje v koloniii. Ko begunec zapusti kolonijo, bo dobival podporo še 60 dni. V kolonije se bodo sprejemali v prvi vrsti oni begunci, ki so se že vrnili v deželo, pa prebivajo izven svojega domovja. Oni, ki so v svojih hišah, ne morejo biti sprejeti v kolonije. Ko se urede kolonije, bo vodstvo določilo, koliko mest za begunce jc na razpolago, nakar se izvrši vrnitev. — Spr"iti ljudi v domaČo deželo in jim omogočiti ob-novljevalno delo, ta misel je gotovo dobra, ali pri znani počasnosti in nerodnosti fak-riev. Ki prihajajo v poštev pri takfli pod-'.. ni pričakovati dobrega uspeha. Naši d ki zastopniki naj gledajo, da ne pridejo :unci z dežja pod kap. Glede živeža na ier se določa loga za en mesec, nato pa se misli, da bo zadosti domačih pridelkov za preživljanje nrebivalstva in da bodo sproti toliko pridelali, da ne bo treba kdo ve kakega dovo^n. Torej pozor na vse strani!
Begunce gonijo domov tudi v kraje, ki spadajo v kategorijo C, torej kamor je vrnitev prepovedana. Ali na to prepoved se nekatera okrajna glavarstva in uprave barak nič ne ozirajo in te dni smo čnli, da so -»oslole nekaj begunskih skupin v Trži«! ki ie v kategoriji C. Kdor se hoče vrniti v kraje, kamor je vrnitev še prepovedana, mora vložiti posebno prošnjo, ki se ntesrne ugodno '-^{tt le v posebnega ozira vrednih slučajih. Tako je sedaj. Takrat ko se ustanove koloniie. se bodo mogli seveda vračati begunci tudi v take kraje.
Goriški begunci na živinskem trgu v Karlovcu. Dne 5. t. m. se ie vršil v Karlovcu živinski semenj. Prišlo ie tudi več ljudi z Goriškega, da si nakupijo po jedno kravico, ker na Goriškem se ne more dobiti nikjer živine. Na Hrvatskem so rekli beguncem, da ie svobodno nakupovati živino, begunci so to verjeli in so nakupili živino, potem pa jim je županstvb zaplenilo vso živino. Tako so ti reveži izgubili okoli 60.000 K.
Iz Kihemberka na Goriškem. Dan 5. julija, god slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, se je praznovalo v občini Ri-hemberk sijajno. V večeru so zagoreli kresovi na vseh koncih vasi. Prebivalstvo se zaveda sedanjih resnih časov, ko bijemo Jugoslovani boj obstanka, bratstva in svobode. Počastilo se ie ta dan tudi z darovi v znesku 336 K 70 vin. v prid »Jugoslovanskemu skladu vdov in sirot«. Hvala vsem darovateljem! Tudi gospodičnam Otiliji Strel, učiteljici. Leopoldini Jogan, Tereziji Vidmar in Bernardi Rlipčič bodi tem potom izrečena srčna hvala za njih požrtvovalno sodelovanje pri nabiranju prispevkov. Slovenska revna deca se vas bo v poznih letih spominjala in vas spoštovala kot življenjske rešitelje iz sedanje tuge in bede. Temelj je postavljen, zgradbo je graditi do konca!
Vojak zabodel orožnika v srce, orožnik ustrelil vojaka v srce. Iz "Divače, dne 10. julija. Danes popoldne sta bila dva vojaka v Divači pokradla nekaj perila nekemu vrtnarju. Ko »to zapazi, steče orožnikom naznanit. Orožnrkv 2itko, po imenu, sc hitro odpravi in gresta z vrtnarjem za vojaki do Povirja. Tam jih dobita in aretirata ter ženeta k županu. Kakor priče izpovedo, je orožnik vojaka ozmerjal. Vojaka to razjedi, potegne bajonet in- zahode orožnika v <=rce. Ves razburjen skoči namesto skozi vežina vrata na nasprotno stran. Orožnik zbere svoje zadnje moči, pograbi za samokres in ustreli vojaka od strani tudi v srce! Oba se zgrudita mrtva vsak na svojo stran. Drugi voiak pa zbeži, ali so ga že prijeli v Divači.
Bratomorilec Artico obsojen na 12 }rf ječe.   Josip Artico. mornar na ladii
Hclgoland^. ki ie umoril v Trstu svojega brata Ivana, kakor smo včeraj ob-
irncie poročali, ie obsojen na 12 let težke ieče z izoliraniem vsaki četrti, osmi in dvanajsti mesec v letu in trdim ležiščem vsaki deveti dan tretjega, šestega in devetega meseca.
Iz morja so potegnili pri Trstu te dni že skoro povsem razpadlo truplo. Po koscih obleke se sodi. da je to truplo kakega mornarja s potopljene ladje -AVien«. Pred kratkim je bilo tudi splavljeno k bregu truplo nekega mornarja z omenjene ladje.
V Puljo se sme do novi odredbi trdnjavskega komisarja prebivalstvo muditi na ulicah zvečer do 11. ure, in sicer erlede na to. da se zapirajo iavni lokali ob 10. in da prihaia večerni vlak šele ob 10. uri 14 minut v Puli.
Tobačna tovarna ▼ Rovinju. Razširja se^vest, da se v kratkem zopet otvori tobačna tovarna v Rovinju v Istri. Delavke, ki so že poprej delale v tovarni, težko pričakujejo otvoritve, da bi kaj zaslužile. Živež je vedno dražji, dohodkov pa od nikoder.
Trgovska ženska šola v Kotoru se zopet otvori s orihodniim šolskim letom. Sola ie bila radi vojnih dogodkov štiri leta zaprta.
Orožje pokradeno v Boki Kotorski. Dalmatinski listi poročajo, da se vrši pri sodni ji v Kot oru nekaka preiskava glede onega starega orožja, oddanega
začetkom vojne 1914. okrajnemu glavarstvu, od katerega pa je izginilo vse, kar ie bilo lepšega in dražjega. Govori se, kako se ie orožje taino odnašalo, pošiljalo celo po pošti itd.
Z Goriškega.
£3   julija 1918.
Obnovitev L o ( n t k a. Ko ie bil zadnjic naš cesar na Goriškem, ie obiskal — pot sta ie slučajno peljala mimo — tudi Ločnik. Gledal je podrtije in razvaline, oziral se na vse strani, ali obnovi ni nažel nobenega sledu. Na podlagi teh opazovani ie cesar Izrekel željo, nai se vendar že prične z obnovo, Cesarjeve želje so bile v to nokticanim faktorjem povelje in sedaj se obnavlja Ločnik z mrzlično naglico. Vse sc vpo-rablia le za Ločnik. Tako razumevajo omenjeni faktorji eooarjeve besede. Toda po našem mnenju se cesar gotovo ni omejeval samo na kočnik, kamor ga ic vodila le Običajno pot Če bi bil obiskal Podporo. Miren, Solkan, Renče, bi se bil gotovo istotako izrazil. Vse občine so potrebne obnovitve in ne samo Ločnik. Zato bi se morala cesarjeva zelia tolmačiti vse drugače. Z obnovo vseh porušenih občin nai se vendar že prične, da ne bo treba našim ljudem na zimo v drugo begunstvo. Toda dokler ne dp-b uospodic zopet drugačnih direktiv in impulzov, bo le Ločnik na dnevnem redu.
>N o tiren S ie<. Dne 0. t. m. io obiskal našo deželo minister- za lavna dela d'*. Homann. Prišel ie tudi v Solkan. Gledal ie podrtije in razvaline, oziral se na vse strani! ali o obnovi ni našel nobenega sledu. Zasliševal ie posamezne osebe, poslušal razne prošnje, željo in zahteve in po vsakem stavka je rekel svojemu tajniku: >Notioren Sie!< Pritožb in prošenj ni hotelo biti konec >Notieren Sie!< ^e ie ponavlja] in tainik ie pisal na vse pretege. Ce bi obiskal minister tako temeliito se par j1 ■ i h okoličanskih vasi, bi morali odpeljati njegovega tainika s rešilnim vozom direktno v bolnišnico. >Notiercn Sie!c bi ustvarjal cele debele knjige. Mogoče se bodo izvestni gospodje sedaj zganili in posvečali Solkanu nekaj več pozornosti. Pri tej ] 0 pa tudi ostalo. V Solkanu je graiščina, nemške ekscelence, že popravljena in za obnovo te občino .^e ie s tem že dovoli napravilo. Več kot postno pozornosti in naklonjenosti pa tudi županstvo od preobloženih obnovi tel iev ne more zahtevati.
Deželni app rovi zaci i i je bilo te dni nad 17 kvintalov slanine ukradene. Da se pokrije primanjkljaj bo seveda slanina toliko dražja in ter»e-ni bodo edino le odjemp.lM. Stradaj, plačaj in molči!
W i e s e r je še vedno v Gorici.
Nemški listi prinašajo od časa do časa obupne klice o osrroženem položaju nemštva na Goriškem. Xa teh obupnih klicih ni seveda niti besedica resnična. Toda voditeljem nemškega gibanja napreduje vsa nemška akcija v naših krajih prepočasi, tezi iih. da ne uživajo pri našem ljudstvu berolinske krone posebne era, resnekta, zato na spravijo take vesti v liste, ki nai dado nemšk. somišljenikom novega, poguma, Uspeh ie edino ta, da se dovolijo nemškim hišnim posestnikom na račun avtohtonega prebivalstva delavci in stavbeni nateriial. Ko je človek po mestu, lahko z vso gotovostio nove, katera hiša ie nemška last. Zmota ie izkljpačena, Nemški ari-tokratie. nemški nenzijoni-sti bodo lahko zasedli svoio udobne in prostorne hiše in palače še tekom jeseni: slovenskim družinam pa ostanejo barake, katere se mislijo po najnovejšem odloku ministrstva za notranje z; deve še-le postaviti nekie V okolici. To pač znači, da smo Slovenci državljani druge vrste in da so Nemci celo v naših krajih izvoljeni narod.
Tobak n a Go r i š k e m. Na Goriškem se razdeliuie tobak vsak mesec enkrat nc listke. Dobiva se po dve vir-žinki. štiri smotke. zavitek cigaretnega papina, nekai različnih cigaret, kakor so šnort, dam«, egiptovske in sledniič tobak za noslanie. C"e zahteva domovina od na^. da moramo nosljati, storimo
tudi to patrliotično dolžnost, samo finančno ravnateljstvo bi prosili, nai nam postreže z barvanimi rutami. Prihodnjič bodo mogoče deliji tudi tobak z s čikrnie. Kdor čika. izgubi baje ves apetit in naša skrbna deželna anrovizacija bi morala zastaviti ves svoj vpliv, 1 pričnemo čimpreio cikati. Toda to so le stranske stvari. Glavno in kar kadilec naiboli zanima, ie različna količina, katero dobivajo odjemalci na Goriškem. V Gorici dobimo vsega tobaka skupa i za 6 K 40 v, v dnurili okrajih dobe za 11 K 50 v. 12 K in celo 16 K. Kai vodi financo. da se poslužuje te dvojne mere? Ali so morda v drugih krajih lepši Hudie, ali so si pridobili posebnih zaslug za domovino, ali plačujejo drugod s srebrnimi kronomi in zlatniki? Ko nam razreši financa to uganko, ne bomo več godrnjali.
V gostilni pri Mostu (Rrie obč. Kihembcrg>) ie ustrelila Mihelj Marila svojega T>81etnega moža Jožefa. Bil je po petem strelu takoj mrtev. Žena se je šla^sama drugo jutro iavit orožnikom. Vzrok: nesporazumlienje in hišni prepiri. Zena ie streljala z vojaško puško. Ce bi ne ležalo toliko trkih predmetov po na^ih krajih, bi se bila razdraženi ženi pohladila vroča kri in gotovo ne bi prišlo do tega tragičnega slučaja.
Dnevne vesti.
— Svetinja za ranience. Cesar ie ustanovil novo svetinjo in sicer za ranjence, ki ie iz sive kovine s temno površino, okrogla in meri v premeru 3'8 cm. Na prvi strani ie slika cesarjeva s podpisom Carolus, na drugi strani je latinski napis Laeso - Militi< (ranjenemu vojaku) in letnica 1918. Nositi i e svetinjo na traku zelenkasto - rdečem. Uvršča se za Karlovim četnim križem.
— Padel je dne 15. junija na italijanskem bojišču, zadet od granate, enoletni prostovoljec Franc Z b a š n i k v 21. letu svoje starosti. Pokoinik jc bil resnoben in izredno nadarjen mladenič. Ob izbruhu vojske je bil tudi on med tistimi, ki so jih po nedolžnem prega-
njali. V tistih dneh grde lofvice je prestal hude duševne muke. Sedaj ie sa-hteval kruti čas še njegovo mlado trpljenje !
— Iz Zagorja na Krasu nam poročajo 11. t. m.: N;« današnii aefi občin-akega 7 bil na predlog župana M. Faturia knezoškof dr. Anton Bona-ventura Jeglič soglasno isvoljen sa častnega občana občine Zagorje.
— 10.000 K vojnega posojila is podpisal občinski odbor občine Borovnica.
- Podaljšanje vojaške oprostitve za obrat strojnih plugov. Z Dunaja poročajo, da ie vojno ministrstvo skupno z domobranskim in poljedelskim odredilo, da ostanejo vse oprostitve strojnikov za parne in motorne pluge, kurja-čev in vodii, ki so bile v veljavi 5. aprila t. L. veljavne do 31. decembra 1918. Komandi rani strojniki, kurjači in vodit- o mejo na svojih mestih istotako cio konca tekočega leta.
— Prošnja do naših vojakov, ki M) M v: oih iz ruskega vjetni-tva. Matiji Kutin ic pisal iz ruskega TOJnega viet-nj va o 11 - oi ke stancije Kuberle sroroča ge. Bar, Srrmšek. da je nicn mož Prane > rm-ek umrl dne 16. februarja l»»l»i. (hl o,'<i gospa Strmšek ni đonila nikako vesti več in tudi ne uradnega potrdila o smrti svojega moža. Kdor bi vedel kai pobližiega ali kdor bi znal sedanji naslov Matiic Kutina, se na-prošju da to naznani gospei Mariji Dular v Mariboru. Wildenreinerstrasse štev. 13.
— Kdo izmed vračaiočih se v jetnikov iz Tlu.-i u bi vedel kai   povedati o
Josipu notarju Oslavja št. 89. pri Gorici, nai sporoči na naslov: Amalija Pintar. Tekačevo št. 36. pri Rogaški Slatini na Štajerskem.
— P;o- »;><•:»•>. Dne 1:1. t. m. ie bil v Gradcu promoviran za doktorja prava gospod Leopold Vičar. nadporoenik v rezervi c. in kr. pešpolka :l ±_\ UGSti« tamo!
— Na Blovett8ko Narodno gledališče
jo angažiran kot bariton g. Joško Zor-man. bivši član roaks OPOM v Kigi in hrvatskega k-zali-i . v Osjeta.
— Prošnja. Ena najvažneiših in pomembnejših točk v proirramu Narodnega političnega in gospodarskega društva za Sontpcerski in Kolodvorski okraje ie ustanovitev javne knjižnice Ni nam treba poudarjati, kolikega pomena je dobro, poučno in zabavno čti-vo: dobra knjiga blaži človeku srce in
mu bistri um. varuje zlasti mladino pred slabo družbo in lo čuva, da ne zaide na krivi pota. l"vf»yuioč važnost javnih knii me. ie storil di uši veni odbor potrel-iie korake, da jo ustanovi čimprej. Na svoii seji dne 25. Junija t. 1. je izvolil poseben od-ek. ki naj se rasno loti dela.    V odsek    so bili izvoljeni:
Ferdo Afieato, Iv, Jakopič. L. Jelene in Jakob Lavtar. Ti se obračajo sedaj na, slovensko javnost s prošnjo, da jim pri-hiti na pomoč pri tem važnem kulturnem delu. Marsikdo ima v svojih omarah kako knjigo v dveh izvodih, ali sicer katero, ki jo lahko oogrešn. Prosimo, naj jo daruje naši knjižnici, ki so snuje. Posebno nam bo ustreženo l knjigami zabavne in poučne v>cbine H mladino in odrasle; dobro došle nam bodo tudi hrvatske in nemške kniiiro. Knjige naj sc pošiljajo kateremukoli odsekovomu članu, ali pa nai nam darovalec sporoči svoje ime, pa pošljemo po nje. Kdor ne more darovati knjige, nni nas podpre z denarnim prispevkom. — Odsek za snovanje javne knjižnice za ^entpeterski* in Kolodvorski okrai
— Pisate'1-kosra podpornega društva občni zbor bode 25. julija ob 7. uri. oziroma ob S. uri pri >Zlatoroguc. Dnevni red: Razpust dru-tva.
Društvo slovenskih profesorjev v Llu diani. Glavne skupštine Društva •hrvatskih srednjo školskih profesora u Zagrebu dne 7. iulija t. 1. se je tudi iz Ljubljane udeležil kot zastopnik predsednik slovenskega profesorskega društva, gimn. prof. dr. Jak. Žmave. Hrvatsko prof. društvo šteje nad 300 članov: pri dcnp&tini jih je bilo lepo število, sedemdeset. Vsebina živahne razprave je pokazala bistveni razloček nasproti našemu društvu: do-čim se namreč slov. prof. društvo /e dolgo vrsto let na vse kriplje trudi, da
preskrbi slov.sredniešolski mladini dobre slovenske učne knjige in v ta namen zbira nri dobrotnik i b denar, imaio Hrvatje že davno narodno srednjo šolo in učne knjige jim ie izdala in  jih še izdaia Kr. zemaljska vlada; hrv. profesorsko društvo zato   lahko   stremi za drugimi višjimi cilii. S podporo zemaljske vlade že 2 i. leto izdaja strokovno glasilo »Nastavni VjestnJk«, namenjen daljnji samoizobrazbi profesorsrva; b 1. januarjem 1917 pa ie začelo istotako B podporo zcm. vlade. 2000 K — izdajati leposlovni * in poučni mesečnik >Omla-dina . namenjen poglobitvi in zaokrožitvi izobrazbe srednješolske mladine. List se je tiskal v 2500 izvodih. Pisali so vanj pretežno profesorji (urednik Joža   IvaJcič. vseuč.    prof. dr. Bazala, prof. dr. Prohaska i. dr.), pa tiidi dijaki. Neki članki pa višji učni upravi niso povsem ugajali. Prof. Ivakić se ie radi tega   prostovoljno   odpovedal uredništvu. Naravno, da se je na glavni skupštini govorilo tudi o sOmladini«. Prof. Ivakić ie željo izrazil, naj občni zbor da bodočemu uredniku napotilo na pot. kako naj list   ureiuje. Izvajal je: »Pitam vas, koji ste ovdje, da-li   se ima >Omladina« da uredjuie u literarnom duhu, naprednom i naučnom, ili u duhu sakristije onnko. kako to želi društvo hrv. kateheta? Jer, gospodo, kad sam ja preuzeo časopis, ja sam odboru rekao, da mi mora da pusti slobodno ruke i da me ne smije vezati nikako stranačkim, a najmanje klerikalnim obzirima.* Po dališi diskusiji je skun-'i-na Sprejela ta-le predlog nrof. dr. Drag. Prohaske.     >Glavna ' skupština hrv. srednješ. profesora izjavljuje, da časopis   za   srednjoškolsku omladinu ima izdavati u modernom, naučnom, liberalnom i naprednom duhu. kakov a i-bila i tendencija dosedasnjega uredništva, i traži, da se uzimaju  u obzir i mladja erodište. učenika.*   Sprejeta je bila pa še ena  resolucija, pedagoško-polmčna:    >Glavna    skupština hrv srednj. profesora svečano prosvjedni-protiv sadržaja   i    tendencije govor: nar. zastupnika dr. Aleks  Horvata, iz-ree?na u sabor, sjednici dne   1 julija 1918.te ISttvliuie: h'-v. :    ■iniešk. profesori  radeći za ideju narodnog jedinstva, svi jesni su sebi. kako svoje odgovornosti prema hrvatskom narodu i jn-
ID
6tran 4.
.SLOVENSKI NAKOD-, dne 16. julija 1918.
159 štev
gosla vensko i kulturi, tako i granica, što in nalaže nitma pedagoški osjećaj i gradjanske dnžnottL<
— »Društvo ljubiteljev poljskega naroda« ima namen, seznanjati Slovence s poljskim jezikom, zgodovino, narodnim in kulturnim življeniem ter gospodarskimi razmerami-. V dosego tega namona bo prirejalo tečaje za učenje poljskega jozika. predavania o Poljakih, zabavne večere s poljskimi dekla-maeiiami. dajalo bo informacije o nakupu poljskih knjig, asnikov in časopisov, prirejalo bo izlete na Poljsko in dajalo potrebne informaciie Poljakom, ki hočejo potovati po naših krajih. — Društveni poljski časopisi in knjige bodo na razpolago v prostorih Matice Slovenske. — članarina, na leto 5 K, se pošlje na naslov dradti a v Ljubljano.
— Obravnave radi cestnih demonstracij v Ljubljani. Bilo ie že nekaj obravnav radi znani i t cestnih demonstracij -JI. aprila t. 1. Dne 12. t. m. je bila zopet obravnava proti 11 osebam. Obsojeni so bili obtoženci v ječo od 14 dni do 3Y\ meseca. Nekaj obravnav ie že bilo. nekaj se iih bo vršilo v kratkem. Pri dosedanjih so bili številni demonstrante občutno kaznovani.
— Avstrijske lire. Kakor znano se lire. v katerih dobiva naše vojaštvo v ital. okupacijskem ozemlju, v Avstriji ne zamenjujejo. Ker to ni splošno znano, se nahaja mnogo ljudi v posesti takih lir. Te dni se vrača na fronto rojak, ki bi bil pripravljen prevzeti take lire v zamenjavo. Kdor se interesira, naj nam javi svoj naslov.
— Cbristofov učni zavod priredi tekmovalno stenografsko brzopisje dne 17. julija 1918 slovensko in dne 18. julija 1918 nemško, vsakokrat ob 8. uri zjutraj na zavodu, Miklošičeva cesta št. 8., dvoriščno poslopje. Brzina 200 zlogov v minuti. Vstop vsakomur dovoljen.
— Umrl je gospod Ivan Večaj, vpokojeni strojnik.
liva mlada vlomilca. V soboto sta vdrla lTlerni ključavničarski pomočnik Alojzij Zgornc iz Glin" in llletni Ernest Intihar v hišo Gašperja Suhadolnika v Plešivici in sta ukradla 1600 K denarja in drugih reči. Iz hiše Frana Kerna pa sta odnesla raznega blaera za vrednost 1400 K. Intihar ie izvršil še neko drugo tatvino. Intiharia so prijeli. Zgonc je zbežal.
Tatvine. Neznan uzmovič je odnesel na Vrhovi i u pri Brdu čevljarju Martinu Sušniku 600 K. Neži Pintarjevi na Studenom je bilo ukradeno 620 K. Margareti Pozarškovi v Sneberjih je izginilo iz zaprte hiše 440 K. V Godieu pri Kamniku ie ukradel tat Ivanu Piren znesek 2500 K. V Trbojah je izginilo posestnici Mariji Pirčevi 400 K denarja, žepna ura z verižico in nekaj drugih reči. Žepni tat ie odnesel na kolodvoru v Ljubljani nekemu z Dunaja denarnico s 300 5 gotovine in listinami.
Tri ciennc in eno ciganko so prijeli orožniki v gozdu pri Gabrku in jih oddali okr. sodniji v čškofji Loki. Cigani so izvršili v zadnzjem času več tatvin.
Z Bleda. Riklija so se letos Bleici ubranili, ni otvori 1 svojega podjetja. Zato pa sta nastopila dva domača podjetnika, ki vabita in hranita tujce, in oba gotovo zalezeta za enega Riklija. Otvorila sta >penzijone« in neki vabita po nemških listih tujce k sebi. Živila nabavljata tako, kakor je to nameraval Rikli z draženjem in tihotapstvom, seveda, saj drugače ni mogoče. Bled ni med tistimi zdravilišči ali letovišči. katera zalaga prehranjevalni urad. Torej draži in preplačuje se vse in domačini neproducenti vzdihujejo pod raebovpijočimi cenami, in še za take največkrat nič ne dobe. Tako je z živili, za katera ni treba izkaznic, mleko, jajca, zelenjava, sadje itd. Ali odkod in kako dobivajo ta 69bičkaželj-na podjetia živila, ki so pod izkaznicami? Moka, meso. sladkor. Ti penzijo-narii ne pogrešajo ne enega ne drugega. Govori se. da imajo vsaki dan opoldne in zvečer ine-o. Odkod? Domačini pa dobivajo mesa 10 dkg na teden in tudi bolni ne več in še to ni vselej gotovo. Te razmere vznemirjajo stradajoče prebivalstvo, ne more jih več gledati. Vprašuje se. kako se more to dopuščati? Dopuščati, da se tu pasejo po največ ogrski zidovi, ki imajo gotovo doma boljše možnosti se preživljati. To se godi pred orožniško postajo. Blejsko orožništvo gotovo nima drugačnih navodil za iz-sledovnnje dražilcev in tihotapcev z živili, kakor veljajo drugod. Poizve naj se od kod in po kakih cenah dobivata penzijona živila in osobito odkod dobivata tista, za katera je treba izkaznic, kake obede prirejata svojim gostom, pogleda naj se jedilni list. Taka poizvedovanja se vrše n. pr. na Dunaju tudi v najboljših hotelih, in nai*bi se tuk ne smela! Stvar je še v početku, kakor slišimo ima večji naval tujcev še le priti. Te nadloge naj oblastva nikar ne dopuščajo nad stradajoče prebivalstvo in tega je tukaj jako mnogo. Stvar naj se preišče in naval tujcev ustavi, dokler je še čas. Za to prosimo in to zahtevamo nujno!
Roparski umor. Iz Sevnice poročajo: V soboto 13. t. m. se je nahajal posestnik Ivan Klemenčič iz Kladja v gostilni Antona Vrtovška v Blanci. Na drugem koncu mize je sedel neki mlad človek. Ko je Klemenčič odšel, je šel za njim oni neznanec in ga pri gozdu malo pred njegovim domom napadel in oropal. Klemenčič ie imel pri sebi baje okoli 80.000 K. Šolski otroci so slišali, kako je Klemenčič klical na pomoč. Klemenčič ie bil večkrat zaboden z nožem in ie kmalu umrl.
Iz Sv. Križa pri Slatini nam pišejo: Dne 7. t. m. so nas posetili celjski pevci, mešani zbor pod vodstvom pevovod-je g. Viktorja ČJonča in so svoj krasno sestavljeni spored precizno in umetniško dovršili. Samospev, ki ga je pred-našal g. pevovodja >Ljubavni venček< po Bohuslavu je bil mojstrsko izpeljan. Kar očarani smo bili, ko je nastopila umetnica na glasovir, gospa Kokotova in je Fossterjevo parafraso >Po jezeru bliz' Triglava in >Ogrsko fantazijo« po Griinfeldu — imenitno igrala. Vsi so želi mnogo hvale in aplavza. Da ie bila prostorna dvorana Društvenega doma natlačeno polna in, da je bil vsak kotiček zaseden, mi ni treba omeniti. Želimo si v kratkem spet takega užitka; cenjenim damam in gospodom izrekamo jpresrčno zahvalo in jim kličemo: Naprej na tej poti in do svidenja.
Akad. te lin. društvo »Triglav« v Gradcu naznanja da sta napravili dne
15. julija 1918. rigoroz za magistre farmacije njega članici gdč. Nada Koma-t a r in Milica Jezovšek.
Licitacija konj. določena na dan 27. julija v Gradcu, se ne bo vršila, ker manjka sposobnega materijala.
strahovito neurje ie divjalo včeraj v Kapfenbergu in okolici ob Južni železnici na Gornjem Štajerskem. Hudourniki so preplavili železniško progo ter io mestoma popolnoma razdejali. Vlaki vozijo iz Brucka preko Ljubna po državni železnici na Dunaj. Skoda bo v najkrajšem času popravljena.
Neurje na srednjem Štajerskem. V okraiu Weiz je divjalo v nedeljo hudo neurje. Kulture so uničene. Železniška proga Weiz - Birkfeld je deloma razrušila in promet se bo mogel obnoviti še le koncem tedna.
H uski in italijanski vietniki po gozdovih Ziliske doline. Iz Ziljske doline na Koroškem poročajo, da je pobegnilo jako mnogo ruskih in italijanskih vjet-nikov v gozdove, ki se klatijo tam okoli in kradejo živino in poljske pridelke. Kmetje so obupani, orožniki pa so brez moči proti številnim roparskim vjernikom.
Lotte Neumann   in   Vigo Larsen
igrata danes, iutri in v četrtek v >Kino Central«: v deželnem gledališču. Prva v isrrokazu »Mladost«* (najboljši dosedanjih l.othe Neumann filmov!). Viggo Larsen pa v izvrstni vesel Digri »Sivi gospod«. Samo tri dni! — Ni za mladino.^
Kino Ideal. Spored za danes, torek
16. iuliia: »Slučaj Him«. Senzacijonel-na detektivska komedija v 5 dejanjih, ki i i je avtor Artur Land^berger. Glavni igralci so Evgen Bur, Koza Fel-segg in Beni Montano. V dopolnilo se predvaja še izvrstna trodejanska šalo-igra »Fricova prva ljubezen«. Režiser Kari Heinz "VVolff. v glavnih vlogah Mani Ziener in Kari Wcijhmui Za mladino neprimerno. Predstave od 4. ure dalje, zadnja ob % na 9. uro na vrtu s spremljevanjem odličnega gledališkega orkestra. Kino Ideal.
Ukradeno kolo. Ukradeno je bilo v nedeljo moško kolo Puchove znamke izpred Voinovičeve trgovine na Dunajski cesti. Ima dobro pnevmatiko, kolo ie srednje rabljeno, črno nleskano, držalo je malo navzgor skrivljeno. Na kolesu ie bil privezan zavitek semena. Kdor bi kaj i/vedel, naj sporoči Franu Škrjan-cu v Radomljah.
Izgubljena ie bila predvčerajšnjem v večernem vlaku iz Domžal denarnica s 140 K. prstanom in parom uhanov. Izgubila ie revna oseba. Odda naj se proti nagradi v našem upravništvu.
Aproviiasija.
4- Goveje meso na zelene izkaznice B št. 1 do 1400. Stranke z zelenimi izkaznicami B št. 1 do 1400 prejmejo goveje meso po znižani ceni v sredo dne 17. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen ie tale red: od pol 2. do 2. št. 1 do 200, od 2. do pol 3. št. 201 do 400, od pol 3. do 3. št. 401 do 600, od 3. do pol
4. št. 601 do S00. od pol 4. do 4. št. 801 do 1000, od !. do pol 5. št. i001 do 1200, od pol 5. do 5. št. 1201 do 1400.
4- Krompir na rumene izkaznice D.
Stranke z rumenimi izkaznicami D prejmejo krompir v sredo dne 17. t. m. popoldne pri Mtihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 2. do 3. št. 1 do 200, od 3. do 4. št. 201 do 400, od 4. do
5. št. 401 do konca. Stranke dobe za vsako os. o po 3 kg krompirja, kilogram stane 50 v.
4- Krompir za L, II. III. in IV. uradniško skupino. Stranke z izkaznicami L, If., III. in IV. uradniške skupine prejmejo krompir v četrtek dne 18. t. m. pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: I. uradniška skupina: dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 160. od 9. do 10. št. 161 do 320, od 10. do 11. št. 321 do konca. — II. uradniška skupina: popoldne od 2. do 3., III. uradniška skupina od 3. do 4., IV. uradniška skupina od 4. do 5. Stranke dobe za vsako osebo po 3 kg krompirja, kilogram stane 50 v.
4- Suho sadje na rumene izkaznice D. Stranke z rumeni izkaznicami D prejmejo suho sadje v četrtek 18. dopoldne pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen ie tale red: od 8. do pol 9. št. 1 do 100, od pol 9. do 9. št. 101 do 200, od 9. do pol 10. štev. 201 do 300, od pol 10. do 10. ša. 301 do 400., od 10. do pol 11. št. 401 do 500, od pol 11. do 11. št. 501 do konca. Stranke dobe za vsako osebo pol kilograma, kilogram stane 3 krone.
4 Suho zadic za I. in II. uradniško skupino. Stranke I. in II. uradniške skupine prejmejo suho sadje v sredo dne 17. t. m. popoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: I. uradniška skupina od 2. do pol 3. št. 1 do 100, od pol 3. do 3. št. 101 do 200, od
3. do pol 4. št. 201 do 300, od pol 4. do
4. št. 301 do 400, od 4. do pol 5. št. 401 do konca. — II. uradniška skupina: od pol 5. do 5. št. 1 do 100, od 5. do pol 6. št. 101 do konca. Stranke dobe za vsako osebo po pol kilograma suhega sadja, kilogram stane 2 kroni.
4- Suho sadje za III. in IV. uradniško skupino. Stranke III. in IV. uradniške skupine prejmejo suho sadje v sredo dne 17. t. m. dopoldne pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: III. uradniška skupina: od 9. do pol 10. št. 1 do 100, od pol 10. do 10. št 101 do konca. — IV. uradniška.sku-kina: od 10. do pol 11. št. 1 do 100, od po! 11. do 11. št. 101 do konca. Stranke dobe za vsako osebo pol kilograma suhega sadja, kilogram stane 3 K.^
4- Kte za I. ki II. uradniško skupino. Stranke I. in II. uradniške skupine prejmejo kis v sredo dne 17. t m. popoldne pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: I. uradniška skupina: od 2. do pol 3. št 1 do 100, od pol 3. do 3. št. 101 do 200, od 3. do pol 4. št. 201 do 300. od pol 4. do 4. št. 301 do 400. od 4. do pol 5. št. 401 do konca. — II. uradniška skupina: od pol 5. do 5. 1 do 100, od 5. do pol 6. št. 101 do kon-
ca. — Stranke dobe za vsako osebo pol litra kisa, liter stane 1 krono.
4 Podraženje kruha. Z Dunaja poročajo: Vlada bo podražila kruh, ki naj v bodoče stane 1 K kilogram. Podraženje se bo izvršilo polagoma po deželah, najprvo menda na Dunaju.
premog na rumene izkaznice za Štedilnik
se bode oddajal po sledečem redu: Na vsak odrezek št. 7 se dobi 50 kg premoga, ki stane 3 K 75 v. Na odrezek št. 6 se premog ne sme več oddajati. Po končani prodaji morajo trgovci takoj predložiti odrezke v mestni posvetovalnici ter sporočiti, koliko imajo še v zalogi premoga. Premog se dobi:
Na i z k a z n. za I. okraj: a) pri g. Strupiju, Radeckega cesta št. 1 dne 22. julija dopoldne, št. 2 dne 22. julija popoldne, št. 3 dne 23. juljja dopoldne, St. 4 dne 23. julija popoldne; b) pri g. Požlepu, Komenske-ga ulica 21 š. 5 dne 22. iuliia dopoldne, štev. 6 dne 22. julija popoldne, št. 7 dne 23. julija dopoldne,  št. 8 dne  23. julija popoldne.
Na i zk a z n. za II. okraj: a) pri g. Pleškotu, Hrenova ulica 18 št. 1 dne 22. julija dopoldne, št 2 dne 22. julija popoldne; b* pri g. Komarju, Krakovska ulica št. 3 dne
22. julija dopoldne, št. 4 dne 22. julija popoldne, št. 5 dne 23. julija dopoldne, št. 6 dne
23. julija popoldne, št. 7 dne 24. Julija dopoldne, št. 6 dne 24. julija popoldne, št. 9 dne 25. julija dopoldne, št 10 dne 25. julija popoldne, št. 11 dne 26. julija dopoldne, št. 12 dne 26. julija popoldne, št. 13 dne 27. julija dopoldnes št 14 dne 27. julija popoldne.
Na izkaznice za III. okraj: a) pri Rihtarju, Trnovska ulica št. 1 drfe 22. julija dopoldne, št. 2 dne 22. julija popoldne, št. 3 dne 23. julija dopoldne, St. 4 dne 23. Julija popoldne, št. 5 dne 24. Julija dopoldne, št. 6 dne 24. julija popoldne, št. 7 dne 25. julija dopoldne, št 8 dne 25. julija popoldne, št. 9 dne 26. julija dopoldne, št. 10 dne 26. julija popoldne, št. 11 dne 27. julija dopoldne, št 12 dne 27. julija popoldne.
Na izkaznice za IV. okraj: pri Ungerju — Kranjska stavbna družba št. 1 dne 25. Julija dopoldne, št 2, 3 dne 25. julija popoldne, št 4 dne 26. julija dopoldne, št. 5, 6 dne 26. julija popoldne, št. 7 dne 27. julija dopoldne. Št. 8. 9 dne 27. julija popoldne, št. 10 dne 29. julija dopoldne, št. 11 12 dne 29. julija popoldne, št. 13 do 10 dne 30. julija dopoldne.
Na izkaznice za V. okraj: a) pri g. Uherjn, Slomškova ulica št. 1 dne 22. julija dopoldne, št. 2 dne 22. julija popoldne, št. 3 dne 23. julija dopoldne, št. 4 dne 23. julija popoldne, b) pri g. Schifferju, Dovozna cesta št 5 dne 22. julija dopoldne, št 6 dne 22. julija popoldne, št 7 dne 23. julija dopoldne, št. 8 dne 23. julija popoldne, št. 9— 10 dne 24. julija dopoldne, št 11—15 dne 24. julija popoldne.
Na izkaznice za VI. okraj: a) pri g. Trdini, Slomškova ulica 21 Št 1 dne
22. julija dopoldne, št 2 dne 22. julija popoldne, št. 3 dne 23. Julija dopoldne, št. 4 dne
23. julija popoldne, b) pri g. Lampretu Kolodvorska ulica št 5 dne 22. julija dopoldne, št. 6 dne 22. julija popoldne, št. 7 dne 23. julija dopoldne, št. 8 in 9 dne 23. julija popoldne.
Na izkaznice za VII. okraj: a) pri g. Tavčarju, Dunajska cesta št 1. dne 22. julija dopoldne, št. 2 dne 22. julija popoldne, št 3 dne 23. julija dopoldne, b) pri g Treotu, Cesta na EJudoIfovo železnico št. 4 dne 22. julija dopoldne, št. 5 dne 22. julija popoldne, št 6 dne 23. juli;:i dopoldne, št 7 in 8 dne 23. julija popoldne.
Na izkaznice za VIII. okraj: a) pri g. Zdravje, Ahacljeva cesta št 1 dne 22. julija dopoldne, št. 2 dne 22. julija popoldne, št. 3 dne 23. julija dopoldne; b) pri g. Hribarju. Bohoričeva ulica št. 4 dne 22. julija dopoldne, št. 5 dne 22. julija popoldne, št. 7 dne 23. julija dopoldne: c) pri g. Karblu, Selo 30 št. 8 dne 22. Julija dopoldne, št 9 dne 22. julija popoldne; d) pri g. Kugi, Zelena jama št. 10 in 11 dne 22. julija, št 12 dne 22. julija popoldne, št. 13 dne 23. julija dopoldne.
. Na i zkaznice za IX. okraj: pri g. Pleškotu, Hrenova ulica št. 1 dne 23. julija dopoldne, št 2 dne 23. julija popoldne, št 3 dne 24. julija dopoldne. It 4 dne 24. julija popoldne, št. 5 dne 25. Julija dopoldne.
Na izkaznice za X. okraj: pri g. Ungerju, Kranjska stavbna družba št 1 dne 22. julija popoldne, št. 2 in 3 dne 22. julija popoldne, Št 4 dne 23. julija dopoldne, št. 5 in 6 dne 23. julija popoldne, št 7 dne
24. julija dopoldne, št 8 in 9 dne 24. julija popoldne.
Prosveta.
— »Kurent«. V Ljubljani se je ustanovil konzorcij, ki bo Izdajal humoristično-satirrčen list »Kurent«. List bo izhajal po dvakrat na mesec ter izide prva številka že koncem tega meseca. Kurentu se je posrečilo si pridobiti mnogo odličnih sotrudnlkov tako humorističnih pisateljev kot satiričnih risarjev in karikaturistov, tako se bo glede vsebine in slik mogel uspešno kosati z najboljšimi podobnimi edicijami drugih narodov. Ker se bo vsled pomanjkanja papirja določila naklada po številu naročnikov, prosimo vse, ki nameravajo »Kurenta« naročiti, da store to takoj. Naročnina znaša do konca tekočega leta 10 K ter se pošilja upravi »Kurenta« v LJubljani, Stari trg 19 (Zvezna tiskarna). Rokopise sprejema uredništvo »Kurenta«, Križevniška ulica 9. — Konsorcij »Kurenta« je Izdal humoristični almanah »Kurentov album«, ki vsebuje 18 originalnih risb Gasparija, Podrekarja m Smrekarja ter šaljive literarne prispevke znanih slovenskih pisateljev. Album stane 4 K 20 v ter se dobiva v vseh slovenskih knjigarnah In v upravi »Knrenta«.
— Ženski Svijet«. Mesečnik za kulturne, socinlne in politične interese žen, Zagreb. Pantovčak, letno 20 K, st. 7. za tuli 1918. Tudi ta številka io zelo zanimiva. Gospe Zofki K veder - Deme-trovićevi. urednici, ere za to velika zasluga, a res ie tudi (kar zatrjuje urednica sama v svojem ^ uvodniku), da nikoli ni bilo zanimanje žensk za javno življenje toliko, kakor v današnji dobi:
=S Snominiaite se^= političnih preganjancev
Prispevke pošiljajte na: irja Viktora lalitkt, pisarna *r. Mllarla, »ataattova aLftt-7.
življenje je polno in zato ie poln tudi Zofkinliat. Dobro poudari a dr. Vukaso-vić iz Dubrovnika, da bi trebalo jugoslovansko ženo proučiti v nafti narodni pesmi, da dobimo njeno sliko iz preteklosti; prav tam, kier ie g. cenzor zastavil svoi uničujoči svinčnik, je Vuka-sović še napisal besede: >S trpljenjem in heroizrnom smo pomogli postaviti večne temelje bodočnosti naroda.« Naš vrli jugoslovanski planinar prof. T. Paearić — kdo ca ni videl že na Zidanem mostu ali v Ljubljani ali na Triglavu ali kierkoli na naših planinah? — ie napisal lep članek o slovenskih in hrvatskih planinarka h. Slovenske hčere naših planin so seveda prej in energičneie premagovale napore planin nego Hrvatice, ali Pa-sarič pozna tudi lepo število Hrvatic, ki 60 se i>opele na vrhove ^ slovenskih planinskih orjakov. Liser in Kum ob Savi sta tik pred vojno videla več hrvatskih posetnikov nego slovenskih, obče pa velja: >Kdor Slovenec, ta planinar!« članek dr. Basarieka > Zakaj se mladi ljudje ne ženijo« ne pojasnjuje tega vprašanja vsestransko; trebalo bi globlje seči. Proti oficiialnim pozivom, naj bi šle žene na >ironto«, se po pravici uredništvo (a—r) stavi na stališče, da je to ženska propast. Poleg toh člankov uaj Ba omenim slovenski Članek Marije Kmetove iz Trsta >Narodna ženska vzgoja«. Mire Velikoveeke sliko iz sremskega življenja in črtico Vinke Buličeve iz Zadra o malih >emigran tih«. K. Mačko, je priobčil pe^em >2en-»ki Svet« toplo priporočamo.
* Bolgarski ministri hodijo peš v urade. Novi bolgarski ministri se nočejo posli; -ževati avtomobilov, ki jih imajo na razpolago, marveč hodijo v urade peš, nekateri se pelje s tramvajem. V Bolgariji hočejo sedaj rekvirirati za armado vse privatne avtomobile.
* 17tetni morilec. Pred dunajsko poroto se je vršila dne 10. julija proti 171et-nemu Ervinu Oubšu razprava radi roparskega umora. Gubš je umoril nekega krojača
Malega. Gubš, ki je perverzen človek, ki ne mara za ženske   in    je vabil v stanovanje
mlade dečke, je obsojen na težko ječo 12 let.
* Dežela, ki ne pozna draginje in lakote. Dočim se evropske gospodinje trudijo, kako naj nabavijo vsakdanji k ... mleko, meso in maslo, živi Japonska brez skrbi za take živežne nakaznice. Masla skoro ne poznajo, kruh se le redkokdaj vidi v japonski hiši, rr.leka Japonci sploh ne pijejo, ker se jim studi, meso je velika in draga redkost in ne igra skoro nobene vloge v japonski kuhinji. Na japonskem trgu se dobivajo druge .či. zlasti mnog rib, pečenih in kuhanih. Japonci jedo mnogo jajc in sočivja, iz katerega prirejajo najrazličnejše jedi. Uživajo tudi številne morske rastline. Iz raznih vrst graha si kuhajo juho in napravljajo
paštete. Največ graha pojedo kmetje, ker je riž predrag. Pijejo jako mnogo čaja in vina iz rila. Na ta način živi 60 milijonov ljudi brez komada kruha, brez čaše mleka in brez mesa, a tudi brez kart za sladkor, moko in krompir.
* Ii*redentist Ferruccio Cirillo pred vojaško sodnijo. Poročali smo že na kratko, da se je vršila na Dunaju pred vojaško sodnijo razprava proti tržaškemu irreden-tistu Ferruccio Cirillu, staremu 22 let, ab-solviranemu gojencu trgovske akademije. Pred sodnijo je na vprašanja odgovarjal tako - le: Jaz sem bil prepričan irredentist in sem se boril za idejo združitve neodre-šenlh dežel z Italijo. Decembra 1914, ko sem izvedel, da bo moral na nabor tudi letnik 1896., sem zbežal tajno iz Trsta, zvest svojemu prepričanju, da v slučaju vojne med Avstrijo in Italijo se ne bom boril z Avstrijo proti Italiji, marveč z Italijo proti Avstriji. Ko je izbruhnila vojna z Italijo, sem se prostovoljno javil v italijansko armado. V besni bitki na Grmadi sem prevzel poveljstvo nad oddelkom strojnih pušk, potem ko je padel naš poveljnik, in sem navduševal vojake, naj vztrajajo do konca. Ko ie bil po eksekuciji dr. Batistija izdan ukaz, naj se irredentisti odtegnejo s fronte v zaledje, sem prosil, da bi smel ostati na fronti, ker bi se sicer sramoval, ako bi bil moral oditi v zaledje. Cirillo je na vprašanje, ali se kesa storjenega dejanja, končno izjavil, da se sedaj po preiskovalnem zaporu kesa svojega dejanja. Ko Je bil Cirillo vjet je rekel, da se piše Emilio Albe in da je doma iz Benetk. Raditega so ga odpeljali v taborišče za italijanske vjetnike, kjer so ga pa čez čas Izdali Italijanski vjetniki. Obsojen je bil, kakor znano, na vislice, sodni dvor pa je potem v tajni seji ventilira! vorašanje, ali se ga priporoči v pornllo-ščenje.
Podpisujte volno posojilo!
kurzi še precej potlačeni, tekom tedna pa so se večinoma opomogli, Kurzi Ogrske kredimc banke so poskočili do sobote (13.
t m.) na 1318 K, dunajskega Kreditnega zavoda pa na K. Tudi akcije ogrskih mlinov so proiitirale in sicer mlina »Uizela« io K, »Viktorja« 70 K. Kurzi državnih železnic so poskočili za 22 K na 1010 K. Sko-dovke na 1062, Alpinske na 11)30 in Avstrijskega Llovda 1953. Kurzi paroplovbne družbe Atlantika so avanzirali za 15 in Adria za 30 K. — Valutni trg se je v zadnjem času po hudi deruti zopet s t a b i 11 z i r al.. Za 100 švicarskih frankov se plača 228.50 kron, za 100 nizozemskih goldinarjev 457 kron, za 100 romunskih levov 112*50 K ter za 100 bul^:ir^kih levov 126 kron.
— Cena češkega premoga je poskočila za 350 K za vsakih 1U ton. Pra.šLa tetam industrijska družba je sporočila mi-nibtrsivu za javna dela. Ju mora povišati cene premoga, ker so izdatki za mezde in drage produktivne stroške poskočili Dosedanja cena rujavega premoga je bila 8.30 K za q loko premogovnik; sedaj ga bo prodajala ta družba po 11'80. — Pred kratkim se je nemšk črni premog v Zgor. Sleziji podražil za 6 mark za vsako tono.
— Menjavanje rabljev, finskih mark in lir. Uradno se nam je poslala ta - le objava: Kljub ustanovitvi obmejnih menjalnic, taborišč za vračajoče se in drugim napravam, prinašajo iz ruskega vojnega vjetni-štva se vračajoči vojaki rublje in finske marke, potem pa tudi i/ zasedene Italije prihajajoči vojaki nove lire s seboj ter jih hočejo zamenjati za krone v inozemstvu. Io menjavanje se vrši pri vojaških računskih oddelkih, h katerim prihajajo take osebe po teh - le do preklica veljavnih kurzih: a) za vračajoče se vjetnike romanovski (carski rublji) to so taki, ki jih je izdala ruska državna banka, dumski rublji, to so rublji po 250 in 1000 kopejk, kopejke in poštne znamke z natiskoui enakovredne s srebrnim novcem za 100 rubljev — 180 K, 100 finskih mark — 128 K. Najvišji znesek, ki se izmenja, je določen za moštvo na 500, za častnike na 2000 K in za štabne častnike na 5000 K. b) Lire se zamenjajo po kurzu 100 lir je enako 95 K. Največ se zamenja toliko, kolikor dobiva mož na mesec. Preko te vsote se zamenja samo, če more mož to utemeljiti. Da se ne vrše zlorabe, se mora zaznamovati zamenjanje tega denarja na odprtem poveliu. na dopustni izkaznici Itd. Navesti se mora tam znesek In blagajna. Ti dokumenti so vsled tega za nadaljne zamenjanje neveljavni. Zamenjani carski rublji se morajo v krajih, kjer se nahaja kaka avstro - ogrska banka, vplačati pri tej banki v dobro kontu rubljev plačilnice vojnega ministrstva. Sicer se morajo vposlati pla-čilnici vojnega ministrstva, kar velja tudi za druge rublje, za finsko marko in za nove lire.
— NajviSJe cene za nadrobno prodajo svežih hrušk, češpelj sliv in Jabolk. Izšel je vladni ukaz o določitvi najvišjih cen za hruške, češplie, slive in jabolka. Za hruške se določajo cene od 52 vm. do 1 K 30 vin. na trgu v Ljubljani in v stalnih obratih (prodajalnah) od 56 vin. do 1 K 34 vin., razven Ljubljane od 42 vin. do 1 K 22 vin. na trgu, v stalnih obratih od 46 vin. do 1 K 26 vin. za 1 kg. Za češplje In slive: na trgu v Ljubljani od 76 vtn. do 1 K 50 vin., v obratih od 80 vin. do 1 K 54 vin., izven Ljubljane na trgu od 66 vin. do 1 K 34 vin., v obratih od 70 do 1 K 38 vin. Za jabolka: na trga od 60 vin. do 1 K 60 vin., v obratih od 65 vin. do 1 K 65 vin. v Ljubljani: Izven Ljubljane: na trgu od 50 do 1 K 40 vin., v obratih od 55 vin. do 1 K 45 vin. Podrobnejše v vladnem ukazu v uradnem listu.
2lto Iz Ukrafine za Avstro-Chrrsko. Krakovski »Čas« javlja, da so dogovori med Ukrajino in Avstro-Ogrsko dovršeni. Po teh dogovorih bo mogla monarhija kupiti v Ukrajini določene zaloge ž"ita. ki se po žetvi odpošljejo v Avstro-Ogrsko.
Italfjansko - nemško - madžarsko-bolgarska zavarovalnica. Iz Trsta poročajo, da so ustanovile zavarovalnica Assicurazioni Generali, Bodenkreditan-stalt na Dunaju, ogrska komercijalna banka in bolgarska generalna banka novo splošno zavarovalno družbo s sedežem v Sofiji. Akcijski kapital znaša štiri milijone levov.
Nova železniška zveza Dunai-TrsL Z Dunaja poročajo: Dunajski mestni svet je bil svojčas živahno pozdravil znani dr. DomDierijev načrt za novo železniško zvezo Dunaj-Trst. Dunajski mestni zastop se je tozadevno obrnil tudi do železniškega in vojnega ministrstva s prošnjo, da se to vprašanje pospeši. Vojno ministrstvo se je z vojaškega stališča izreklo za novo progo. Namerava se s strani dunajskega župana dr. Weiss-kirehneria in tržaškega namestnika barona Fies-Skeneja sklicati jeseni zborovanje pri gradbi nove zveze interesova-nih mest in korporacij.
V sredo se zapro okenca, kjer so se sprejemale priprave na 8. vojno posojilo. Pričakovati ie, da z uspehom našega 8. vojnega posojila zopet dosežemo milijardno zmago. Udeleževati se mora te zmage vsak. kdor le more, bogati in mani premožni, ki razpolagajo samo z maihnimi prihranki. V tei bitki za finaneialno z držanje ie potreben vsak. nihče ne sme zaostati. Kdor se je doslej obotavljal, zaupati državi svoi denar, čeprav ga nikjer ne more naložiti varneje in na boliši način, kakor z nabavo vojnega posojila ki mu nosi več nego 6 odstotkov izdane nabavne cene, naj zamujeno popravi in podpiše, kolikor dovolijo njegova sredstva, vojno posojilo.
Gospodarstvo.
— Dunajska borza je dobro pričela ta teden. Že v drugi polovici pretečenega tedna so se začeli kurzi dvigati In v takem razpoloženju je bila tudi včerajšnja borza. Izjava nemškega kanclerja, da Nemčija ni-kakor noče obdržati Belgije, Je podprla mnenje da se mir bliža. Zato so a van 11 ral i kurzi bančnih, transportnih, petrolejskih ter sladkornih akcij, medtem ko je trg z oboroževalnimi akcijami več aH manj miroval. Akcije Avstrijskega kreditnega zavoda so poskočile za 13 K ter gallSkih petrolejskih družb za okroglo 20 K. Tudi delnice nekaterih industrij za stroje so profitirale do 10 kron. Isto- razpoloženje ie vladalo v Budimpešti, kjer so se dvignile akcil« Ogrskega kreditnega zavoda za 20 K.
— Borze so pretečeni teden zadobile prijaznejše lice.   Začetkom tedna so hui
Darila.
Za »Družbo sv. Cirila m Metoda« je nabrala gdč. Anica Mastnakova, pošt. asp. St Jurij ob jnžni žel. na predvečer praz-nfka sv. Cirila in Metoda v veseh družbi v gostilni Jos. Osolln 26 K 26 v. — G. Jurica Zadravec iz Središča je nakazala 30 K z geslom: »Goreli so jugoslovanski kresovi«. Pod istim geslom je poslala g. Franica Lu-kan od ravnotam 5 K. — Po gdč. G. Jane-žičevi. Sv. Benedikt v Slov. Goricah je prejela družba 20 K, katere so nabrale učiteljice pri taroku. — G. Josip Jakše, poštar na Krki je nakazal 80 K, nabranih na svatbi narodno zavednega para Ciril Hočevar — Mici Bregar na Krki. — G. Fran Barle, Toplice, je poslal 16 K, nabranih pri kopaliških gostih. — Na predlog gosp. Ivana Trevna iz Trsta se« je nabralo v veseli jugoslovanski družbi v gostilni Iv. Strgulca »pri Kraicerju« v LJubljani 64 K za C. M. šolo v Trstu. Na dan sv. Cirila ht Metoda so zbrali nekateri rodoljubi pešp. St 87., I. B„ 51 K za C. M. D. — Mesto cvetk na krsto pok. g. I. Kokalju je daroval g. Anton Petrič, car. rev. v p. v Trstu za družbo 20 kron, v isti namen je darovala tudi rodbina Pfeiierjeva iz Ljubljane 20 K. — Za C. M. D. je daroval g. nadporočnik Kristan 10 K in g. Zupančič iz Brucka ob L. 5 K. — Hvala!
II. izkaz darov za invalide poslanih društvu »Dobrodelnost« od 22. aprila do 30. aprila 1918. Zbirka županstva Šmartno pri Litiji 106 K, Nadrah Ignacij, kan., Llubljana 2) K, Neimenovan, Vrhnika, 400 K, Bambič .ToSko, župn uprav.. Pretoka 10 K, Neimenovan 10 K, Izobraževalno društvo Mengeš 83 K 24 v, Pogorele Aiiior« Strast 5 K.
157. štev.
„SLOVENSKI NAROD*' dne i3. julija 1918.
Stran 5.
Štuller Angela, Bled. 4 K, Jan Jane«, skale. 10 K dr. Franc. B. Sedej, nadškof, Gorica 100 K, Oregorec Janez Mengeš 5 K, StrJ-nar I. župnik Katlnara 5 K, KodriC Ivan Trenta. 20 K, KerSic* Lenka, Podnart. 10 K, C. kr." voj. zavarov. vdov in sirot, Postojna, 20 K, Izobraževalne društvo »Kvišku«, Smlednik, 100 K, dr. Alojzij Guštln. nadkornlsar, Zadaf. 10 K. Somrek Anton. kpl„ Šmartno 10 K. Hranilnica in posojilnica, Smihel pri Pliberku 20 K, Pogrebe! v Mesgovdh, Sv. Tomaž pri Ormožu 31 K 70 v, Božiček Fran. kpl., Zavrće. 5 K. Ce-mažar Janez, župnik, Teharje 50 K. Ulčnik M., župnik, Dollč 40 K, Marijina družba. Ormož 20 K, Tratnik Marija. Ormož 1 K, Rajšp Marica in Julijana  Križanič, Ormož
3 K. Golob Antonija, Ormož 2 K. Praprot-r.ik Alojzija, Ormož l K, Puklavec Jožefa,
Ormož 3 K, Lešnikar Cecilija. Ormož 1 K, Govedič Terezija. Ormož 5 K, Sajovic Jakob, kaplan, Ormož, 10 K, dr. Praunseis Alojzij, zdravnik, Ljubljana 50 K, TurnSek Anton, Rečica pri Celju 20 K. Kos Franc, Loški Potok 5 K.Schmid M., župnik, Solčava, 100 K, Doktoric David. Gaberje 20 K. MikelJ Matija, Kamna gorica 6 K. Ahačič Franc, Tržič 20 K, Lanjšič Anton, župnik, Sv. Martin 10 K, Baznik Janko, voj. kurat,
Št.  III 10 K. Kovač Frane. Škocljan 2 K,
Slapšak Josip Mrastno, 12 K; Vresiak Valentin, Prevalje, 6 K; Šolsko vodstvo, Repnje, 11 K; Majhen Ivan, c. kr. poštar. Loški potok, 10 K: Lukman T.. Grad - Bled, 5 K: Gosak Franc, župnik, St. Jani", 20 K; dr. Pfeifer Vilko, Krško, 20 K; M. Znane, učitelj, Stari trg pri Kočevju, 5 K: PetriČ Gabrijel, kaplan. Ribnica, 10 K: Dremelj Ivan, i::itelj. Polica, 5 K: Sctnveiger Franc, Rogaška Slatina. 17 K; Pcrkan Josip, Trnovo, 10 K; Deška šola. Trnovo, 44 K 74 vin.; PečkaJ Janez, prefekt. Št Vid nad LJubljano, 8 K: Grča Blaži j, Št. Jurij pri Kranju, 10 K; Šolsko vodstvo, Razdrto pri Postolni, 6 K; R. Vaclavik, vpokoj. župnik. Gotovlic. 5 K: BabiČ Danilo, vojna pošta, 80 K: Hra-rlmica In posojilnica, Zirl. 20 K: Nadomest. bataljon gorskega strelskega polka št. 2 v ! iubl»ani, 476 K 14 vin.; A. Pire. mestni učitelj, Ljubljana, 4 K: Pečnak Josip, kaplan. Brežice, 5 K; Hranilnica In oosojilnica. Mengeš, 20 K: Slivnik Anton. Dobrava. 6 K; ?upn?k Jereb. Turjak pri Skocifanu, 4 K; Školj Karel, deželni poslance, Dolenjavas,
4 K: Rejc Ivan. župnik. Sv. Križ - Cesta, in K; J Jalen. Rateče, 100 K; dr. Tul Ivan, mornar, kur.. Pulj. 20 V: Honfgman Franc. ■- iplan, Radeče, 10 K: Cinkole Ivan, Ljubljana. 10 K: Brence Josip, duh. svetnik, Preska, 15 K.
D. Izkaj darov za oslepele slovenske vojaka, poslanih »Dobrodelnosti« od 22. do 30, aprila 1S18. Zbirka šolske mladine. Ligo j na, 13 K 30 K; Oolob Janez. Kamnik. 30 kron; Izobraževalno društvo, Mengeš, 16 K: zbirka Toplak Jožef, kaplan, Juriinci, 35 K; Štrukelj Franc, Grahovo db Bačl, 5 K; M. P. Inft. Regt 17, 5 K; Naglic Jožef. Pristava, Tržič, 10 K; Žorž Ivana, posestnica, Pod-dr.ua. 1000 K; zbirka župuega urada, Rateče, 43 K; Katol. slov. Izobraevalno društvo, Lozice, 50 K. — Izkaz darov za volne invalide, slepce In sirote, nabranih od 1. do 5. junija, bo objavljen prihodnji teden, •ir Slovenski odbor za vojne invalide, Ljubljana.
Za slovensko solo v Mariboru so darovali: Minka Uajšek, učiteljica v Dobovt,
nabrala 1200 K. Valentina Kaukler v Ptuju,
nabrala vrla kmečka dekleta v vaseh Spodnji Vclovlak, Paclnje in Podvinct 557 K, Kmetska hran. in posojilnica v Št. Jurju 10 K, Amalija VVresnik, veleposcsmlca na Kogu 50 K. Janez Oblak, kaplan v Št. Lovrencu nad Mariborom 100 K, Franla Punec, učenka v Sv. Petru v Sav. dolini K (za preganjane slovenske otroke, tovarišice in tovariše, želeč jim mnogo uspeha v jugoslovanski šoli), Jakobina dr. Zltkova v Novem mestu 40 K, upravništvo »Slov. Naroda« 290 K. Ivan Kitak, revident južne železnice v Marboru 50 K, Franjo Urlep. kaplan v Raihenburgu, prebitek igre »Lurška pastarica«, ki Jo Je priredilo dne 16. Junija si. kat. zobraževalno društvo v Raihenbur-Eu 200 K. Franc Šumenlak, posestnik v Ja-renini 100 K, notar Vekoslav Kranjc v Šmarju Iz kazenske zadeve j;. Antona Zu-panič, kaplana na Sladki gori - -Novak 30 kron, Matija Obran v Mariboru 50 K. Jakob Roschmann, župnik pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu 10 K. Lutjovik Petek v Celju, nabrali štirje gasilci pri gasilnih vajah v Celju v gostilni »Mesto Gradec« 100 K, Anton Vi-vod v Pragerskem 10 K, Katarina Majhen v Mariboru 10 K, oodživnozdravnlk dr. Za-vrnk fn poročnik Stambererr, zbirka Iz bo-Jišča Drl častnikih in moštvu 393 K, Ivan Kalan v Oglcnšaku 10 K, zbirka Ciril - Metodovih podružnic v Žalcu In sicer Vinko Vabič ml. 300 K. Franc Hodnik 100 K, Franc Roblek 50 K. Franc Piki 50 K, Anton Ve-ternik 40 K. Ivan Naraks 30 K, Štefka Ku-kec 20 K, Janko Soster 20 K. Ivan Prekor-šeT- 2n K, J. Niderdorfer 20 K. dr. Josip Je-raj 10 K. Jurij Krašovic 10 K, Vinko Kve-der 10 K, JorId Kodre 10 K, dr. Bergman 10 K, Viktor Pilih 10 K, Edvard Kukec 10 K. rosre *frca 10 K, Anton PetrfČek 10 K. dr.
Mikuš 10 K. Pranja Zagode 10 K, Anton Korent 10 K. Neimeaovani 10 K, dr. Jančič 10 K« 109 podpornikov v Žalcu v manjših zneskih 244 K. v GotovMah Robert Vaclavik 20 K. Jakob Zupančič 10 K. Ivan Ma-lus 10 K. 23 podpornika Is Ootovelj 29 K 60 vin., Savinjska posojilnica v Žalcu 100 K, v občini Griže pri Celju: Neimenovan 10 K, Ana Hrlbarnik 2 K, Neimenovan 10 K. Lude vik ČerneJ 10 K, nadporočnik Cllenšek 10 K, nadporočnik Kloar 10 K, Roslna Viđali 10 K, Ivan Skraber 10 K, J. šketa 10 K, M. Lorber 5 K, M. Žuža 10 K. inženir Čer-ny 6 K, Cecilija Lavre 10 K. Bogdan Zdol-šek 10 K, Štefan Guzej 10 K, Ivan Zupane 10 K, Martin Kader 10 K Fr. GorSek 4 K, Fr. Drobnič 5 K, Martin Holobar 10 K, Mici
Podgoršek 10 K. Franc Krevll 10 K, MIha Pospeh 10 K, zbirka Rudolfa Segula, železniškega uradnika v Zidanem mostu, 377 K, zbirka Alojza Knavsa. c. kr, ognjičarja v Mariboru, na Kranjskem In v Mariboru ter okolici 512 K 68 vin* Leniča Cucek, učiteljica pri Št. Rupertu v Slov, goricah, 10 K; A. Brezovnik v Vojniku 30 K, upravništvo »Slovenskega Naroda« 08 K 77 vin., Anton Mišja v Ljutomeru 10 K, Mirka Lukačič, soproga revldema Južno železnice v Ljutomeru, 10 K; Miloš Tajnik, učitelj v 5oštatir~. nabral o priliki    Ciril - Metodoveca kresa
srpanjskih Slovencev na Gorici. 205 K 20 vin.; Jugoslovansko dljaštvo v Celju po fr
dr. Korošcu 104 K 30 vin.; Radovai: Šepcc, zbirka slovenskih trgovskih akademikov v Gradcu, 142 K 44 vin.: Neimenovan v Meži ob Dravi 6 K; nadporočnik Milko Hafner, nabral pri kupici vina v gostilni »Mesto Gradec* v Celju, 201 K; Anton Irgolič, železniški uradnik v Trstu ter njegova sn-om<ra R^ža v spomin njune umrle edinke Rož!ec 300 K; Ivan Globačan s Koroške, T. obrok usianpvnlne, 100 K: Emil Slaie, kani a n pri Sv. Pehu ori Rad-onk 12 K: Fr. Zacherl, učitell v Ljutomeru, nabral v veseli dražb) ^ Kodelovlh goricah na Veščicl (Medjimurjel 40 Ki Upravništvo ^Jugoslovana«, izročila mala btgos1ova?iska d Hriba pod kostanjem 64 K: rarednik Vinko LaSič rta boiišću 2"» K; Anton RrbolJ v Mariboru, nnb-ali o oriliki krsta Zdenke - Nade Kita-hove 36 K: tioravnfStvo »Slovenskega Naroda 533 K 60 \1n.; Zadružna zveza v Ljubljani 1000 K; četrtoSolcl v LJubljani pod geslom »Cvrtje na crrob tovariša« $3 kron. — Ppsnevke ie pošiljati na naslov m°ške podružnice družbe sv. Čirib In Metoda v Mariboru ibla^anlk Franc Pišek, Narodni dor^\       šolski odsek.
Upravništvu naših listov so poslali:
t Za »Ctrll - Metodovo družbo« C. M. ženska podružnica v Ptuju 98 K. nabrano na kresni večer v gostilni ge. Zupančič v Ptulu. Lulca Kosova iz Radeč pri Zidanem mostu 20 K. nabrala vesela družba pri »Pol-cajki«, C. M. ženska podružnica v Ormožu 154 K, nabrano na dan obletnice »MajniŠke deklaracije« med tamošnjim! Slovenci, narodna čitalnica v Postojni 50 K, mesto venca umrli članici gdč. Amaliji Vičlč in Marija Kokalj iz Ljubljane 100 K izpopolnujoča željo nepozabnega soproga Ivana Kokalja. Skupaj 422 kron.
Za »Dijalko kuhinjo »Domovina« rodbina Sliberjeva iz Selc na Gorenjskem 20 K, mesto venca na grob pokoj, brata in strica g. Ivana Kokalja, c. kr. car. nadrev. v p.
Za »gladno slovensko, hrvatsko In »rb-sko deco« Lea Fatur iz Prema 4S K. nabranih na narodni praznik. Stani SusterSič iz Predtrga pri Radovljici 656 K 50 v, nabrano na dan Sv. Cirila In Metoda v Prcd-trgu pri Radovljici, E. Oman iz Begunj ua Gorenjskem 10 K 0- s. pošiljateljica 4 K in Am. Eržen iz Zapuž 6 K). C. ML ženska Podružnica v Ormožu 150 K, nabrano na d m
obletnice > Majniške deklaracije« med ta-moSnJimi   Slovenci.     j nci   I?,   razreda na
Cvenu 50 K. Ana Vernik iz Tlliča na G -renjskom 20 K, darovali zavedni Slovel . kavarna Labcjc v Postojni 14 K 32 v, zbrali v dežju in viharju pri kresu na Clrfl-Meto-dov večer tamburali iz kavarne >-Labojc«, Cehi in Sloverci v rez. bolnici »Mlada Bole-
slava* v Stcrntiialu pri Ptuju zbrali 46 K, Alojzij Oerbec. c. kr. fin. nadstraxni':, Dolenje pri Kormlnu 26 K 50 v in obitelj Ko-renCasOVa 40 K mesto cvetk na krito prerano u'Tir'c Amali'e Wider. Skupaj 1061 K 32 v.
Za >*s!ovensko šolo v Mariboru« nadporočnik Miloš Gnus 50 V. dr. Ivo Pere!:j 50 K. nadporočnik Julij Gustin 50 K, stotnik Vladimir Ser.čar 50 K in dr. Just Pertot 50 K, vsi \z l.abinja v proslavo Ciril - Metodovega dneva. Karo! Skala, trg. v Kamniku 80 K lot čisti dobiček od razprodaje nemških užiralic bi na svatovsčin! z. Po-kovca fn M. Ga'ctove nabrano 36 K. Skupaj 316 kron
Za »narodno jrledallšče« Al. Korošec iz Zajr^rja ob Savi 10 K 50 v nabrano v vedeli družbi v gostilni Dov. Po'ca v Zagorju.
Za »oslepeli slovenske vojake v Odl-Flenheimu v Gradcu« na svatovičinl g. Po-
kovca in M. Galetove nabrano 36 K In Zu» pančič iz Brucka ob L. 1 K. Skupaj 37 K.
Srčna hvala!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 8. julija: Antonija Perko. bivia šivilja, 63 let. Stara pot 3.
Dne 9. julija: Sestra Hilarija Ivana Marlnčič, usmiljenka, 24 let, Radeckega cesta g, — Silva Bizjak, trgovčeva hči, 6 dni, Poiiariska cesta 25.
0le 10. julija: Josiplna Ahačtč, odvet-nikova vdova. 76 let. Stari trg lla. — Fani pl Salamon, roj. pl. Andrioll, polkovnlkova vdova, 78 let. Rimska cesta 12. — Helena Mantuani, vdova krojača, 84 let, Radeckega cesta 9. — Pavel Erjavec hiralec, 78 let, Radeckega cesta 9.
Dne 11. iuliia: Ana Skala, vdova polt-neza  poduradnika, 65   let, Studentovska
Dne 12. julija: Marija Zerllnl. vdova sprevodnika. 72 let. Turjaški trz 2.
Dne 11. iuliia: Amalija VVlder. vrtnar-jeva žena, 42 leč. Cesta na Rožnik 1*.
Dne 12. julija: Jerica Remžgar, kle-parjeva vdova. 64 let. Stari trg 16.
Dne 14. julija: Marija Novak, gostja, 81 let, Janljeva Dfiea 2. — Brigita Valušnik, rejenka. sirota, 3 leta, Krakovski nasip 14. — Lucija Badalič, begunka, hlralka, 65 let RadecV.c^a cesta 0. Ivan Gaber, občln-sU ubožec. 33 let, Rade:kega cesta 9.
V deželni bolnišnici:
Dne 7. julija: Ivana Volčini. kočar Jeva žena, 46 le*.
Dne 9. julija: Anton Košir, krojačev sin, 5 let. — Angela Pavlic, 2ena modelnega mizarja. 39 let. — Josiplna Kerč, delavčeva žena, 32 let.
Dne 10. julija: Alojzij Flerin, kamnosek. 21 let. — Ciril KerČ. delavčev sin. 35 ur. — Josip Kokllč, mlinarski pomočnik. 78 let.
Ustni«! uredništva.
Bukovica. Va&O notico smo preleTf. Ker ste io poslali tudi drugim listom, io nismo objavili.
Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«.
rsiliffirnn Majninica,
se proda xa 3500 ti. — Kdo, pove uprav. >S!ovenskega Naroda«. — 3583
Stalnu separirano
n ^idblovano sobo b
'š*e s 1, av£. bariton slov. opere. — Ponudbe pod „opera 358011 na uor.
.,Slovcnskega Naroda*'. 3580
MM
AJ9       M moško In žensko,
W& K^^^^^ mirovni sumi. dalje T^*&&      $ svilnata obiska s
čipkasto preobleko na nroia. Naslov
v upravništvu ,,SIov. Na«-n-l?.'\ —3*>?4
Postrežnica
se lsće« — Plača 30 K. Ing. Welsbav nr',S«vrii5ka cL 8, 7577
,41
dobro ohranjeno ter dam mesto denarja tndl živila (mast aH kaj drugega). —
Moj nsslov pove upr. »Slov. Nar.« 355?
melase široke, z večletnimi spričevali, želi svoje mesto pressenlii. —
Naslov se izve pri upr. »SI. N.« 3526
•Iva gospode. — Kje, pove upravn. ^Slovenskega Naroda". 3582
KisrsS so
uhiša ali posestvo::
blizu kolodvora ali v mestu. Ponudbe pod y,rce~io S5881' na upr. SI. Nar.
Proda s© večja množica
1
Kje, pove uprav. HSIov. Kar." — 3579
pravi trčim med
• vsaki množini. Ponudbe z naved-30 cene sprejema tr?ov;na Karel Kavčič, LinĐljatra. 3578
sa tfva dobro onrrnfesa dežna plasča9 eden ženski eden moški. — Naslov se izve ori upravništvu »Slov. Naroda pod 9vp!sšc 3550".
Kupi se dobra, čeprav stara decimalna tehtnica, ki potegne od 100—300 kg — Ponudbe na Antonijo ?etrovčič, Einska cesta žt. 23. 3573
Visoko izobražena dama želi v sviho zakona, vsled nepoznanja primerne moške družbe, znanje z inteligentnim dobrosrčnim gospodom. Starost 4u—60 let, vdovec z 1 deklico ni izključen. Vajena je vodstva  veleoosestva. —
Pesne ponudbe pod: , postoć sa pomoč £531" na  uor. ,,3!ov. Naroda"
Prazne urece
vsake vrste in suhs gobe kupu i e vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišj h dnevnih cenah trgovska firma i. Kulten, Kranj, Gor. Isto-tam se sprejme trgovski učenec.
Kupi se lahek, dobro ohranjen nolpokrit
V«*
I
sa enega kocla. Cenj. ponu Fr. Kemperle, p. telexniki.
Ceni. ponudbe na C565
Knhiala za osob|o ca državnem kolodvora v &sk! 3š&e
Plača po dogovoru. Nastoj 1« avgusta Vpraša se pri načelniku vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne. 3552
Brez posebnega obvestila.
Mestni pagral : :r..:i v Ljvbljinl.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem precresujočo vest, da je naS Iskreno-ljubljeni, nepozabni brat, gospod
tnitiu
4
Gospodična, v starosti 20 let, želi znanja v svrho Ženitve i gospodom od 24 do 29 let. čedne zunanjosti. Prednost imajo obrtniki, vojaščine prosti. Sama ima posestvo ki obstoji izvino-£?rada. — Ponudbe s sliko na upravn. »Slov. Nar.« pod „*tev. ^OCO^UTS".
strojnik v p.
včeraj dne 15. julija, ob 2. uri popoldne, previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrSi v aredo, dne 17. julija 1918 ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice pri Krištofu na pokopališče pri Sv. Križu. 3576
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah.
V LfrMiani, dne 15. julija 1918.
Žalujoči osteii.
Milem
mmm
s sedir.imi sobami in z vsemi pri* ♦ikiinami, s koseijo, z električno razsvetljavo, (z vpellanim plinom), z dvoriščem, z vrtom itd. Ko bi takega ne na£el, bi vzel dvojo dotikafolih so Stanovanj, vsako s tremi do šiirimi sobami in z vsemi zgoraj označenimi pritiklinaml ;n ugodnostmi. Ponudbe na upravništvo »Sloven. Naroda" pod „SGlntna losa 3894".
Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom izgube naše ljube matere, za poklonjeno krasno cvetje ter za obilo udeležbo pri pogrebu izrekamo našo globoko-čuteco, srčno zahvalo. 3569
BodMN Anerspett
n
Mirodilnica In zaloga fotografskih aparatov ter potrebščin.
IjlJM, jjjgjjp al 5.
Barvila za obleke „TEKLA". Pralni praški. Čistila za slamnike „STR0-BIN". Nadomestilo tobaka. Nadomestilo toaletnega mila. „R02NI PRAŠEK" najboljše sredstvo za negovanje polti. Preizkušeno dobra sredstva proti moljem. — Parfimi in dišave. Sredstva za konzerviranje jajc. — — Koncesijonirana zaloga strupov.
Tesale In nalzar?®
proti dobremu plačilu (za hrano in novanie skrbHeno) sprsime AJITON STS?NIB, iiatljasa, Jeranore vlfcn *t. 11. 175
Dovršen m\m\n
se spreme kot asplran! v lekarni A. fosfersiča v 3rSkem. 3564
ie nap roda i nri Sover & Urfeacfć. Ljubljana, W3»J.«*a r.MfJft H2, 351?
«sč!slna PIISMLM
z dežele, izvežbana v mešani stroki, išče službe na deželi. V prostem času lahko pomaga pri vsem hišnem delu. Na plačo se ne ozira. — Nuslov pove upravništvo »Sloven. Naroda«. — 3492
nagtMn
oz Sapo. Cenj. ponudbe prosim pod jjNafem" na uprav »Slov. Nar.« 3o29
kakor tudi druge zaplembi ne podvržene deželne in gozdne pridelke (maline, jarrode, med itd.) kupuje po najvišjih cenah. BL RAOT, 3raa!. 2693
Bap'm dobro obran j sna $pe-
53 da t&kof velika aoatalloven?:
soha v sredini mesta, najraje za pisarno. Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod nsređtca mesta 356011.
Kupim vsako množino n
rMmm. voska
Ponudbe pod: „ČGbe!au na upravn. »Slovenskega Naroda«. 3477
v
lil m
bodisi h krojaču, h šivilji ali na dom. Naslov pove uprav. »Slov. Nar.« 3572
1
yv
službe
za različna fina ročna de'a, tudi mo.-nograme za neveste. — Glavni pogoj hrana. — Nastop s 15. avgustom aH septembrom. — Pismene ponudbe pod „Ilna ročna dela 325S".
Kuni se, manjša čedna
hO2 če raorioće a vrtom
i $3« * •*,mm,^lmN"ii« SJOJVWvy pri upr. „S1. N.« 3435
Proga ae več leaih hrvatskih
IjajjP tnropolfskih mvsIi^au v te2i od 40 kg
Prašičev do 6o ^ - Po-
tzve re: PoljaBSKa eesta SS. — 3563
14 letni deček
želi vstopiti kot va|enee pri kakšnem mesarju. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3556
ea ee
ee
af" Proda se
lep črn Ženski plat* li plUa, popolnoma nov, še ne rabljen, za veliko močno damo — Kje, se poizvt v upr.
»Sloven. Naroda«. 3557
se ttce s 3 velikimi ali 4 manjšimi sobami z vsemi pritiklinaml v mestu ali najbližu mestni okolici. — Želi se poleg majhen vrt. Ponudbe na uprav. »Slov. Naroda« pod „vrt 358iu.
adni mošt
ima v zalogi Ivan Ogrin, Lavrloa «    pri Llaaliani. 3562
Na prodaj
je novo temnomodro krilo (chevlot) 85 cm dolgo, srednje velikosti, in nekaj damskih bluz. Marile Terezije eesta 13, n. nad. 107. — 3574
vi- *
Vi
f*Vv j«   r •
V
Pont:dbe na upravniživo »Slovenskega Ni.roda« rod „S«. 3345".
y glavni vlogi ljubljenka občinstva
ki je ključavničar alt kovn!. se sprsime ialio! ali po dogovoru. Hrana fn stanovanj? v hiš« Unniarifa Sla^UiCt ftmertso, Litija. 3539
kmimmlm'im
kupi tovarniško podjetje. — Pttvzame tudi posaT.e/ne va«one. Prevzele io plačilo iakoj na vsaki postaji. — Ponudbe na O Wehrberger, Trs?f Cbiczsa ie. 3234
Samo tri dni ob 4.9 pol 6., 7. in 9. zvečer
1 ¥ %iUO CENTRAL
1 r^Aeijis. 'sL\i
KSsaassiiš4Sffis^^s^^^^s«g;siiHaiBiBiaiBi«asiBiBiB
m
I?
»
m
3
Ssrnoprodajo "^SSa
3537
sa ob!Qke, sa {evljo, za fiban;e, sa glavo,
^ :*r ■ x ^        ,    sa blato* sa sobo v
:«3&sf ilf JSW    H ' mL   m ohl* vseh wrst
itai V ;ftr wnS\ idi Siv: ^     v^- ''^JM        #1    ^ lop«cv od najce-
w w m « ®r ^ g?   naliih do najHnejilh
Sreh ncis^sovi^aliih svslrijtklh Ivornlc |o provsola tvrdka
Coroafss & PuMi, Ois^^S V2SI., ASbss*tgagso 14.
Brza, selisina, tesna pestrefba, orisinalne tvcrniSke cene.
■ l
Stran 6,
»SLOVENSKI NAROD" dne 16. Jnlija 1918.
159. štev.
Prodasta se
dve večji mizi
(pripravni za večjo rodbino ali restavracijo) ter omare (kostni). Kje, pove upravništvo »Sloven. Naroda«. — 3509
Uradnik išče
STANOVANJI
s kuhinjo, 2—3 sobami, v mestu ali v blizini mesta od avgusta ali septembra dalje. Ponudbe pod „Stanovanje" na poštni predal štev. 2, Ljnuljana 3415
Žveplo za žveplan'e
Surovo žveplo v kosih, mleto in v palicah 98o;o dobavljam v vsaki množini. — Kupujem: Sel;-.k oranžni in rabinasti, kafro, boraks, vinskega kamna kislino krist, gumi arabicum, jsalmiak, Smirgljevo platno, kopalov lak itd. — Anton E. Hežder, Gradec, Haydng. 10. 3456
Izpuščaje grlate, srbečico in druge koice bolezni odpravi hitro in sigurno Paraicl, domaće mazilo. Ne umaže, ie brez vonja, zato uporabno tudi Čez dan. Veliki lonček 5—, dvojnati K 9.—. Dalje Paratol tresni prašek za varstvo občutljive kože, škatljica K 3.—. Oboje Fe dobi proti vposlatvi zneska od Parstel-Werke, ApGt5e*^er Dlmer, v Budimpešti, vH-24, Rćzsa utca 11.
Brez karte za milo
dobite doklej po ničemer drugem prekošeno  nemastno umivaiso sredstvo 3248
tf
F AN
M
v trdih kosih za toaletno mizo in kopel. Popoinoma neškodljivo. Ni ilovica. Izboren predmet za preprodajalce. Karton s 36 kosi lepo adjustiran K 30.— pri BS. Junker, Zagreb 15, PetrinjsJia 3.711. Brv.
t jamska+1
MES?.<MA PREVEZA
zdravniško priporočena Varuje pred otišča-njem, dobro vsesava, rije, komodna in praktična, varčuje perilo, se dobro pere ter ostane vedno mehka. Komplet, na garnitura K 12'— 1»-—, na leta trpežna E 24*— 30, najfinejša pa S 36.— In S 42*— Porto 9^ vinarjev. V varstvo žensk izmivalni aparat 43*—, 45«— E. Po-šiljatev diskretna. — Higijen. bla^a trgovina Si. Potokv Dunaj, ¥1. Stiegenqa3ss 15.        1199
Kupujem zomušKe in vrne m
in plačujem za nove zamaške do K 95.— za kilo, za stare, že navrtane, pa ne zlomljene zamaške do K 55.— za kilo, dolge šampanjske zamaške, ne umetne zamaške KI.— komad ter vreče do K 14.— za komad. Prevzamem vsako množino proti prejšnjemu vzorcu in a vizu po povzetju.
E. Landskronar,
nakupovalnica vreč in zamaskov,
Gradec, Lendkai 15.
Že sedaf je potreba, da
skrbite!
|e najvažnejše! — S težavami dobite kafnit, ki vsebuje
BOV 14% kalija, ~M
zato prosim cenj. odjemalce, da mi takoi podafo naročila, da
zamorem jeseni pravočasno po-streči. — Pojasnila in skrajne ponudbe na razpolago. — 3135
it mas.
ŽALEC, Spodnie Štajersko.
maski.
Plačujem za nove zamaške za steklenice........... kg K 90.—
za stare zamaške za steklenice (nezlomljene, ne umetao blago) • kg K 55.--Prevzamem jih brez prejšnjega vprašanja po povzetju. — Tudi sam pridem prevzemat. Jagoda, Gradec, Marlahlileretr. S, Eosakengaaae S. — 3472
BARVA ZA OBLEKE
jjni riiR pobarvana izgleda in nadomesti VM/ft uDLuili če se pobarva le z najboljšo barvo. IIUIU, Vsak si lahko brez truda in stroškov prenovi obleko bodisi iz kakršnega že blaga. Najmanjša pošiljate v 10 zavit, z navodilom s pošto K 10*20; trgovci 100 zavit. K 40.—, 1000 zavit. E 31.— za 100 zavitkov. — A. Postrila, Gradeo, Štajersko, Stevrerg. 60 II. Commfs. „Mehlata".
■bu-»"-v 1* demač izdelek! to Je
Emona
i
dobiva te" vseh prodajalnah I
-J«:jB -    •-' rv. ~f -» * •
i/rečeni
II   W    ^aV ^| ^BV um- MmrtM
platuje nsjbolla
Gradec,
Marlahltferstt-oase 8t
• 3. f« 3474
Tiskarskega strojnika
SF sprejme takoj "VJB
Narodna Tiskarna
r
Francosko žganje,
dišave kakor: poper, cimet, paprika, iblce, kumna, piment, j   Šafran itd., ter vse ostalo Špecerijsko In kolonijalno blago
vedno v zalogi. — Zahtevajte cenik 3547
F. Šibenik, Izdelki „Adria", LJubljana,
issar Gosposka ulica 16. ~V8
\ _ /
iiimiimiiiHu
Mittnrmuntij
ŠOLALI
vf
I p--^c^v^^~<>^ I J
i ^    trvoWrw z cigarernimpapirjem^ruit^: omejeno zč^ffi 5aybi:$clL£dI;C!]a. i
TiniiiiiiiiiiiiTT ^^f^/A'e^yf'^''^'','.'■"'/■/"*'■'/**"'■ -'•v^',^^-vr^^^0f^^^ Tj
IlIfllTIlIlflttltf
L
Za krite streh im?b&!Jša, odbrana
OPEKA
lici:
navadna (Biberscruvanz) in zarezana strelna (Strangfafs) lastnega izdelka so dobiva v :: izvrstni kakovosti in vsaki količini pri n 3307
FHOHUCH & BICHLER,
tvornica glinastih izdelkov KARLOVAC«
Izvoz in odprava dovoljena z dolenjsko Selosnlco.
Nagmovejša izbera
umetniških in drugih
razglednic
pismenega papirja
in vseh pisarniških in šolskih potrebščin
NARODNA KNJIGARNA
£jubljana Prešernova ulica štev. 7.
mm
Si
3fe
Trgovina s perilom
Hed. Šare, Ljubljana,
■V Šelenburgova ulica 5,
ostane od 20. Julija do 19. avgusta radi pomanjkanja blaga zaprta. 3567
Išče se lokal
sa gostilno. — Kdo, pove upravništvo _»Slovenskega Naroda«. 3507
Kupim trgovino
na prometnem kraju, z nekaj posestvom. Cenjene ponudbe z natacnimi podatki pod:   Trgovina 3454" na
upravništvo »Slov. Naroda«.
Ali se hočete svojega
revmatizma, protlna9ishiasa
korenito izneblti ?
Tisoči že ozdravljeni! BoleClne vndlh in Členkih,otekli udfe, skrivlfene reke in noge, trganje, boden)e v različnih delih telesa, celo oslabele oči so po sledice revmatičnih in protinskih bolečin. — Hudim Vam naraven prodnkt za zdravljenje. Nobena univerzalna medicina, temveč zdravilno sredstvo, ki je dobrotna mati
narava bolnim ljudem daruje.
Vsakemn brezplačna poskninja*
Pišite mi takoj, da Vam pošljem svoje zdravilo in poučno razpravo brezplačno. Postanete hvaležen moi privrženec. 356-
EW: ĐFESn-SPOTHERE Iriil-peita, fi.. iN. 2«,
RAZGLAS.
Oddaja erarienih konj kot reverznih konj kmetom, ki se sami pečajo s poljedelstvom ali gozdarstvom.
Artiljerijska opremna postaja arm. vrh. pov. (Artillerle-Ausrtlsrungsstation d. A. O. K.) v Ljubljani (artiljerijska vojašnica) odda 19. julija 1918« število reverznih konj kmetovalcem, ki se pečajo s poljedelstvom aH gozdarstvom za nedoločen Čas In sicer za večji obseg okoli Ljubljane.
Ponudniki morajo do najpozneje 18. julija 1918 predložiti c. In kr. poveljstvu srt opremne postaje v Ljubljani (k. u. k. Kommando der Art-Ausrust.-Station Lalbacb) v artiljerijski vojašnici potrdilo, iz katerega je razvidno, da prosilec sam izvršuje poljedelstvo (gozdarstvo) in da hna sredstva, da iz donosa svojega gospodarstva more zdržati in preredltl zaprošeno število reverznih konj.
Poveljstvo c. kr. ari opremne postaje Ljubljana.
je najboljši pripomoček „MEHLATA"-moka; je pridodati k vsem pekarrjam, močnatim jedilom, kruhu, juham i. t. d., ker zaradi tega pecivo naraste, pridobi hranljivost, izdatnost, nasitljivost, lepo izgledanje, je sredstvo proti različnim boleznim. Vsebuje 10% sladkornih, 10% maščobnih snovi. Dobi se najmanj karton s 25 zavitki za K 75.—; pri 5 kartonih Še 10% popusta. Mala prodaja je K 3"50. — Za event. vprašanja
se prosi znamka. 2137
A. POSTRZIN. GRADEC, Štajersko.
STETBERS. 60 IT., C OMIKI S SI ON „MEHLATA".
Iščem z angnstom na Bledu
stalno stanovanje
s 3 sobami in pritiklinaml, oziroma kupim hišico ali vilo z enim ali dvema stanovanjema proti takojšnjemu plačilu. — Ponudbe do 28. julija pod: ,,Dom 8 3421" na upr. »Slov. Nar.«
Kupimo vsako množino
od vina ali zganja, do najvišjih cenah.
Brala Mirni, n pri Reki.
oženjen če tudi z dvema otro-kama, ki govori slovensko in nekoliko nemško, spreten v sadjarstvu in vinarstvu, žena pa v prašičereji, ae Išče za sredo avgusta na neko posestvo na Spodnjem Štajerskem. — Deputat ali polna prehrana, plačilo po dogovoru. Trajno mesto. — Ponudbe pod: „Maler 403 a11 na Klerrefcha, Annonzen - Expedition, Gradec.
Priporočamo krasne »
plašče, jopice, krila, kostume, nočne haljo, parilo, modna pred-mete, Športne klobuke In steznike. Zelo solidna tvrdka:
M. KrištofIC - Bučar
Llnbllana, Stari trg 9. Lastna kisa.
BLUZE
2652
Fine
otroške oblekce
i« in krstne oprave, n
Kupujem zmedene
ženske lase.
Štefan Strmoli,
Sjubljana, pod Crančo l\. 3.
POZOR! Zaradi vpoklican t a v v.Jaiko alnibovanfe |. lokal odprl samo u prodalo blag. in sicer vsaki dan samo od t. do pol 1. in v nedelfo od t. do 11. aro do?.
Rdečo deteljo repno seme, špinačo,
motovileč
in vsa druga semena za jesen
priporoča 3178
Seuer & bomp.
pr*i«
Peter Lassnik, Ljubljana, Wolfowa ulica.
Kupujemo
suhe GOBE, prazne vreče in vse vrste
doma pridelana semena.
Ljubljana. lAORAlVKKA RANKA Podružnica Ljubljana.
K20.000.000. . 1 vJl\/1    B-*i"A1*"/* Rezerve: okra. K 31,000,000.-
Podružni
Delnsika gis^ca:
SPKJUBMA: Vlogo na kaflilcd in fih obrestuje po čistih «v0-
Vloge sa tekočI in ilro račun proti najagodnejSemu
obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega. EUFUJE DH PBODAJA: Devize, valuta, vrednostne papirje itd. in srečke
c. kr. razredne loterije. _
Dubrovnik Dunaj Ketor Metković
Centrala i
Trst.
Pedrntntoe s
Opatija
•»■Jot
•Ibenlk
s Menice, devize, vrednostne papirje itd. : čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta« s na blago, ležeče v javnih skladiščih. Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
Brzojavni naslova JADRANSKA.
Telefon it. 257.
4Y
01821834
10^UFC