tufetliutrf ^.lvhi<' !uiih. Leto IV., štev. 164 V Ljubljani, nedelja dne 15. Julija S823 Posamezna stev. sti i' "i nf r 1 Ti ir WI»I» ot» «i|irtw|. Stan« neaečno 12-60 Din St Inozemstvo 86'— m ■cobvczm Oelul po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta it 16/L Telefon it 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlfttvo: LJubljana, Pretcraor* ul. St M. Telet »t. 99. Podružnice: Maribor, Barvarska aLi Telit 32. Celfe, Aleksandram « Račun pri po itn. čekov, zarodu Stev. 11,842 Ljubljana, 14. julija. !Av8trij6ki vojni poročevaleč BOfer je bil mojster v konstruiranju zmag. Ni ga bilo ne dneva, ne bojišča, da bi avstro - ogrska vojska zmagovito ne napredovala, dokler se ni lepega dne izkazala velikanska sleparija ln so avstrijski generali z vseh front, tepenl in osramočeni beiali proti Dunaju, da režijo vsaj sebe in cesarja. Toda Dunaj je bil že v rokah revolucijonarjev . . . Na HOferja in na njegova vojna poročila se spominjamo, kadar listamo po predalih klerikalnih novln, ki so dne 18. marca pele hosano »sijajni zmagi slovenskega ljudstva*, ker je SLS dobila malone vse slovenske mandate. Tudi priprava za borbo 18. marca je bila organizirana čisto po vzorcu avstro - ogrskega generalštaba. Vsi Slovenci, vsi stanovi, vse, kar Ima pravico do volilne kroglice, vse naj gre v boj za SLS, pa bo vse drugače. Kmetu so klerikalci obetali odpravo vojaščine, znižanje, 8e ie ne nkinjenje davkov, onim, ki se boje tole, so govorili, da bodo zaprli Bole. Delavcu so deklamirali meeece in mesece o komunističnem raju ter s svojo ekstremlstično propagando nadkrilili celo gosp. Lemeia ln njegove tovariše, ki bo perpleksno gledali, kako marširajo boljševiki v klerikalni tabor. Uradništvo je klerikalno časopisje pridobivalo največ z gmotnim vprašanjem češ, da se smo isto SLS »z mimo vestjo poveriti*. Zato v boj za SLS, «ki edina more pomagati*. V kolikor ne bi ge zadostoval apel na materialistične instinkte volilcev, je SLS vzbujala slovenski lokalni patri-jotizem, kličoč, da »gre za čast slovenskega naroda*. »Ce kdaj, tedaj je danes prišel ča«. ko mora na bojišč« vse do zadnjega mota, ne samo, da si ohrani svojo koio, ampak tudi za to, da si ohrani svoje poš-ano ime*. »Kar je značajnega in poštenega, prihaja pod njeno (SLS) okrilje, inteligent in delavec, kmet in obrtnik, tako, da ni več daleč trenutek, ko se bo lahko reklo, da je v borbi ves slovenski narod zbran pod bojno zastavo SLS.* Tako in enako je pisala klerikalna iurnali-stika zadnje dneve pred 18. marcem, ko je mogla klerikalna stranka razglasiti popolno in absolutno «zmago slovenskega ljudstva*. Od 18. marca do danes Se niso minuli Štirje meseci, a ie se v jasni luči kaže vrednost Bijajne zmage SLS ter goljufivosti tisočerih obetanj, ki so jih lahkovernemu slovenskemu ljudstvu pred volitvami dajal klerikalni demagogi. S tem. da so na preveranten način dobili malone vse slovenske mandate, so sicer prevzeli nase težko in popolno odgovornost za vse politične dogodke, zlasti v Sloveniji, a njihovim lepim in vabljivim besedam niso dodali nobenih dejanj, ki bi mogla potrditi, da so pred volitvami govorili ln pisali poSteno. Nasprotno! Po krivdi in soodgovornosti klerikalcov se obetajo dobremu slovenskemu ljudstvu Se mnogo hujSi časi, kot jih je moralo preživljati dosedaj. NajvemejSi klerikalni volileo, kleri kalni kmet, bo moral plačati petkrat večji zemljiSki davek, kot ga je plačeval dosedaj. Mesto 6 milijonov Din, znaSa zemljiSki porez v Sloveniji po novem finančnem zakonu 36 milijonov Din. NajSirši sloji in vsi najemniki stanovanj stoje pred novim, prav izdatnim povišanjem stanarin. Visoki povi-ški vseh drugih davSČin bodo kolosal-no dvignili cene vso vrste vsakdanjih potrebščin. Povrh vsega pa pride še kuluk, ki- znači po izjavah poslancev ne glede na tlačanstvo, nov davek, ki visoko presega vse druge državne davščine skupaj. Vse to in Se marsikaj druzega teži danes ramena SLS. Od obljub, danih pred volitvami, ni Izpolnjena niti ena. Torej velikansk uspeh sijajne zmage SLS! Kdor ne bi hotel Pe verjeti, kako ogromen je Hasko klerikalne politike, naj čita včerajšnji »Slovenec*, v katerem se SLS izgovarja, da ne more ničesar storiti, ker ima v beograjskem parlamentu »tako ogromno večino proti sebi*. Ali niso klerikalci bili tisti, ki so stvorili sedanjo vladno večino? Zakaj niso klerikalci volilcem pred 18. marcem povedali da bodo njihovi poslanci v parlamentu brez ugleda in brez moči? Beograd, 14. julija, d. Kakor doznava vaS dopisnik od zanesljive strani, so vodstva vseh treh v federalističnem bloku zdruienlb strank (slovenski klerikalci, radičevci ln muslimani) sklenila, objaviti takozvanl »Markov protokol* o svoječasnem sporazumu med lederallstl ln radikalci. Protokol Danes se objavi Markov protokol? ISTOČASNA OBJAVA V FEDERALISTIČNIH GLASILIH V ZAGREBU, SARAJEVU IN UUBLJANL bodo objavili glavni tederaOstlEnl listi: cjutarnjl List*, «Obzor», »Hrvat* In »Slobodnl Dom* v Zagrebu, »Pravda* v Sarajevu In »Slovenec* r LJubljani, ln sicer istočasno. Objava na) se Uvr-šl potom posebnih Izda] ie Jutri, v nedeljo. Nekateri listi bodo objavili protokol r fotograflčnem posnetka. Šefa narodne skupščine NOTRANJI MINISTER O PTUJSKIH DOOODKIH. - VOJAŠKI ZAKON V NAČELU SPREJET. Beograd, 14. Julija, r. Na današnji seji narodne skupščine so najprej posamezni ministri odgovarjali na razne interpelacije in upite. Med drugim je minister za notranje zadeve Vujičič odgovoril na vprašanje nemškega posl. Bansa Moeer-Ja o dogodkih v Ptuju in o napadu na nemškega poslanca Šcbauerja. Minister je izjavil, da se o tem dogodka že vodi preiskava in so storjeni koraki, da se krive! izročijo sodišču. Nato se je nadaljevala načelna debata o zakonu o ustrojstvu vojske. Poslanec Dimitrijevlč (zemlj.) Je kritiziral nekatera določila zakonskega projekta, a Izjavil, da bo pri načelnem glasovanju glasoval za zakonski načrt PosL 2ika Rafajlovlč (dem.) se Je v daljšem govoru bavil z ara lizo poedlnib določil zakona. Za nJim je vojni minister general Pešlč odgovarjal na posamezne ugovore od strani opozicije. NaglašaJ )e, da zahteve klerikalcev, da naj vojaki služIjo na domačem teritoriju, niso opravičene, ker je potrebno, da se vojaki pošiljajo na službovanje v druge kraje, da na ta naffln u poznava jo domovino in narod. Trditev, da hrvatski in slovenski vojaki »umirajo v Macedo-niji* na malariji je neresnična, ker je ▼ preteklem letu umrlo ▼ Maoedoniji na malariji ,vsega 85 vojakov. Na drugi strani pa "una armada velike zasluge pri Izobraževanju naroda. Tako se Je n. pr. v preteklem letu naučilo pisati in brati 88 odst nepismenih vojakov. Minister je poudarjal, da se novega zakona ni treba sramovati pred nobenim narodom ter je izrekel trdno nado, da bo na njegovi podlagi organizacija in pripravljenost naše armade še popolnejša. (Živahna pohvala). Nato se Je vršilo načelno glasovanje. Glasovalo je 175 poslancev, od teh za zakon 159, proti pa 16 poslancev. Za zakon so glasovali vsi poelanol razen klerikal-oev In dveb socialistov. Soja je bila po glasovanju zaključena. Prihodnja Be vrši v pondeljek, ko se prič ne podrobna razprava o vojaškem zako- Prepiri med radikali radi pragmatike BORBA ZA URADNIŠKE PLAČE. Beograd, 14. ]liria. p. Na današnji dopoldanski seli min. sveta le vlada odobrila način davkov na račun reparacij. Za I. 1924 |e za privatna naročila v Nemčiji rezerviran kredit 30 milijonov zlatih mark In sicer za poljedelstvo 12 milijonov, za Industrijo 12 mllllonov, za obrtnike 6 milijonov zlatih mark. Poseben kredit 5 milijonov zlatih mark le odrejen za naročila za državne uradnike in oficirje. Nato je vlada razpravljala o vprašanlu uradniških plač. V ministrstvu so mnenja razcepljena. Izgleda, da Je finančni minister za to, da se zmanjšajo sistemlzlrane plače. Razprava Je bila zelo živahna, a sklenilo se nI nič gotovega, temveč Je bila seja odgodena na popoldne. Popoldne od 17. do 20. se Je vršila skupna konferenca vseh ministrov ln odbora desetorice radikalskih poslancev. Seja |e bila zelo burna. Odbor desetorice Je predložil predlog, Tržaška Jadranska banka v laških rokah VSA DOSEDANJA OLAVNICA IN VES REZERVNI ZAKLAD IZGUB' L J EN. Trst, 14. julija. e. Danes se Je tu vršil občni zbor Jadranske banke, kl Je trajal od 11 JO do 13.30. Navzočih Je bilo 70 delničarjev In 20 pooblaščencev, zastopanih pa Je bilo 45.853 delnic, ki so predstavljale 9,170.600 lir delniške glavnice. Občni zbor, kl se Je vršil lzkllučno italijanski Je otvoril prvi podpredsednik An-te Bogdanovlč, poročilo upravnega sveta pa Je podal generalni ravnatelj Clro Ka-menarovlč. Poročilo kaže popoln polom zavoda, veliko hulšl, kot pa Je bil razviden Iz razpoložene bilance zadnjih dveh let. Izgubljen Je ves delniški kapital, kl Je znašal 15 milijonov lir, In ves rezervni zaklad, kl Je izkazan s 5,308.800.23 lir. Vsa ta Izguba datira od zadnjih dveh let. Bilanca za leto 1920 Je bila namreč še dobro aktivna ter |e izkazala člartl dobiček 1,093.000 lir. Poročilo upravnega »veta le napravilo porazen utfs. Delničar MlheltU Je predlagal, naj se izvoli poseben odsek, ki na) pretrese obe bilanci in ugotovi odgovorno krivce, kl so zakrivili propast zavoda. Dr. Pretner vpraša, koliko sej sta Imela upravni svet In nadzornlštvo, ker so se vsi posli VTilll brez nadzorovanj« teh dveh organov. Gen. rav. Kamenarovii odgovarja, da se seje sklepajo po potrebi. Na vprašanje, zakaj se nI lani sklical občni zbor, |e odgovoril, da Je bil tedaj zaradi reševanja zavoda v Rimu In se |e zato ukrenila odložitev občnega zbora. Dr. Abram priporoča upravnemu svetu naj pristane na preiskovalno komisijo, da se reil sokrivde na žalostnih razmerah v zavodu. Bivši minister dr. Supilo predlaga, na? se občni zbor adgodl, ker dciničatll v Jo-goslavlll niso mogli pravočasno položi« delnic. Novi pravni komzulent banke dr. Aru meni, da bi odložitev občnega zbora Imela za neizogibno posledico hoaburz Jadranske banke. Vsi predlogi so bili odklon j enL Ker je vsa glavnica z rezervami vred izgubljena je predlagal upravni avet, d« se delnice popolnoma odpiiejo ter slu, žijo le še kot legitimacija za nove del-niče, ki jih je treba plačati t polni vrednoati 2000 lir. Ta predlog je bil sprejet V upravni svet ao bili izvoljeni: Odv. Salvatore Cacopardo Crispt. Kom. odv. Erpanuele Flano, Giovanni Host.Vcnturi, Čiro Kamenarovič, dr. Voja Marinkovič, Beograd, dr. Laza Markovič, jugosl. minister pravde, Beo» grad, dr. Marco Mordo, General Lulgi Plcclone, senator dr. Giorgio Pitacco-tržaški župan, Giovanni Trombaceo. V nadzorništvo: Gino de Ladnlo, conte kom. Vittorio Omati, prof. Arrlgo Solmi. Namestniki: Baron Guldo Albert, Vladimir Teukarevič, Giorgio Trere« sinL Velika politična afera v Nemčiji PROSLULI ERHARDT POBEGNIL IZ PREISKOVALNEGA ZAPORA'. da se sluge Izključijo Iz uradniškega zakona. Njih razmerje do države, plače Itd. na! bi se uredilo s posebnim zakonom. Olede S. 137, 4. allneja predlaga da mora vsak državni uradnik najmanje polnih 10 let prevesti v dejanski službi In še le potem se more poslulltl odredbe, kl določa vračunienje vojnih odnosno vojaških let za penzljo. Večina odbora desetorloe Je bila za to, da ostane pri dosedaj predvidenih uradniških plačah. Temu so se ostro protlvUI pristaši tkzv. kmečke (Raa kovlčeve) skupine, kl so zahtevali, da se uradniške plače znižajo. Ako Je treba, naj se povišajo draginjske doklade. Do kompromisa še ni prišlo. DrugI so zopet zahtevali, da se znatno Izpremenl poglavje II., kl govori o uvrščanju uradnikov v kategorije. Končno bo o vseh teh vprašanjih sklepal plenum radikalskega kluba y pondeljek. Mala antanta in obnovitev Evrope RAZPRAVNI PREDMETI KONFERENCE V SINAJL PROFESORSKA PRAGMATIKA Beograd, 14. julija, p. D„nes popoldne Se Je konstituirala sekcija za proučava-tije zakona o srednješolskih učiteljih. Za predsednika Je bil Izvolien dr. Janjič (rad.), a za tajnika posl. Tcubl (Nemec). Beograd, 14. julija, p. Dan sestanka ministrov držav Male antante je defini« tivno določen. Sestanek se bo vršil > Sinaji dne 27., 28. in 29. t. m. Naš mi« nister zunanjih del dr. Ninčič odpotuje v Sinajo 25. t m. in sicer v spremstvu šefa svojega kabineta Petroviča. Glavni predmet ainajskih razgovorov bo tvori« lo vprašanje Izvrševanja mirovnih po« godb s strani Madžarske in Bolgarske. Dalje bodo razpravljali o novem driav« nem stanju na Bolgarskem. Končno so bo določilo staUšče Male antante no« pram reparacijskemu problemu. Jugo« slavija bo stavila na diskusijo tudi ob« novitev odnošajev z Rusijo. Praga, 14. julija, j. Na konferenci v Sinaji bo dr. Beneš poročal o rezulta« tih svojega potovanja v London ln v Pariz. Mala antanta bo glede vprašanja nemških reparacij zavzela stališče, da se mora najti kompromis med franco« skim in angleškim stališčem. Mala an» tanta se hoče s konstruktivnim sodelo« vanjem udejatviti pri velepoteznem an» gleškem načrtu obnove Evrope. OBNOVITEV ODNOŠAJEV Z RUSIJO. Beograd, 14. julija, p. Kakor znano, se bavi naša vlada ie dalj časa z vprašanjem odnošajem s sovjetsko Rusijo. »Pravda* doznava, da je to vprašanje v vladi že definitivno rešeno v pozitivnem smislu, vendar vlada še nI podvzela no« benih korakov, ker čaka na rezultate sinajske konference. Izgleda, da sc bodo pojavile tjžkoče radi Kumunije, kl se ne nahaja v ugodnih razmerah s so« vjetsko Rusijo. RUSIJA PREKINILA STKE Z BOLGARIJO. Moskva, 14. julija, s. Ruska brzojav« na agentura javlja: Z ozirom na naail« stva, kl ao se izvršila od strani bolgar« skih oblastev s pomočjo pristašev ge« nerala Vrangla nad ruskimi povratniki, zlasti pa z ozirom na umor pooblaščen« ca za povratek ruskih emigrantov Slu« pugina v Plevni, se je odpoklicala lz Bolgarske komisija za povratek ruskih emigrantov ruskega rdečega križa. Ru. ska vlada je naprosila Nansena, naj prevzame skrb za ruske povratnike. Železniiarska prag* me tika (Glej tudi poročilo na 2. strani.) Beograd, 14. julija, p. Danes popoldne jo imela sejo sekcija za razpravo zakona o prometnem osobju. Prometni minister Jankovič Je podal ekspoze. Načelna diskusija se ni vršila, temveč je bil sprejet predlog dr. Kumanudlja. naj se preide na specialno debato. Za ta predlog so glasovali radikalci. demokrati In zemljoradniki, proti pa klerikalcL Prihodnja seja jo določena za pondeljek popoldne. Jutri dopoldne be vtšI konferenca parlamentarcev v kabinetu ministra saobra-čaja. Konferenco je sklical prometni minister Velizar Jankovič, ki želi razjasniti nekatere železniško probleme. Leipzig, 14. julija. Poročnik Erhardt znani vodja desničarskih nacijonalistov, kl bi ae imel dne 23 t m. zagovarjati pred državnim aodiščem radi udeležbe pri Kappovem puču, je včeraj pobegnil Iz ječe. Beg so ob sedmih zvečer opa« žili; podoba je, da se je IzvrHl tik pred tem. Kakor vse kaie, je bil beg skrbno pripravljen in gre za cel komplot ki je deloval za Erhardtovo osvoboditev. Dunaj, 14. Julija. J. Iz Berlina poro« čajo: Beg Erhardta je v vaej javnosti povzročil veliko razburjenje. Vsa repu« blikanaka Nemčija, predvsem socialisti, smatrajo namreč Erhardta za politične« ga condottlera, ki je vedno pripravljen uprizoriti fašlstovskl puč. Razprava pro> ti nJemu, ki je bila določena za 23. ju« lija, bl bila prinesla na dan mnogo za« nimivega gradiva. V zadevi bega je zelo kompromitirana princezlnja Hohen« lohe, ki je skozi dve leti pomagala Er« hardtu. Berlin, 14, julija, s. Beg Erhardta lz preiskovalnega zapora ▼ Lipskem je v tukajšnjih političnih krogih povzroči? veliko presenečenje. Poudarja se dej' stvo, kako težko je bilo Erhardta sploh aretirati. Nerazumlijvo je, da se ni od« redilo vse potrebno, da se prepreči beg. ker je Erhardt znan kot eden najhujših nasprotnikov republike. Beg Erhardta je položaj v notranji politiki zelo po-oatriL Kakor je razvidno lz preiskave, Je Erhardt imel pomagače tudi ▼ Ječi sami, ker bl bil sicer beg popolnoma izključen. To dejstvo je ▼ tukajšnjih politič-nih krogih povzročilo veliko ogorčenje. Razpisanih Je 25 milijonov mark za onega, kateremu se posreči njeti Er« hardta. Pariz, 14. julija. J. V francoskih Hatlfc bo poročila o begu Erhardta delovali kot senzacija Zlasti nacionalistično časopisje vidi v tem begu dejBtvo slmptomatičue-ga pomena, ki bi mogel povzročiti eventualno nadaljnjo intervencijo Francije. V pričakovanju angleških predlogov FRANCIJA NE ODKLANJA NADALJNJIH POGAJANJ Z NEMČIJO. Pariz, 14. julija. J. Včerajšnji ministrski svet se Je bavil z alternativo ali naj se takoj zavzame stališče k angleški vladni izjavi ali naj ae počaka besedilo angleškega odgovora Nemčiji. V zadnjem slučaju bi se pričela nadaljnja pogajanja. Kakor se govori, se je ministrski svet odločil za taktiko pogajanj. Pariz, 14. julija, s. »Petit Parisien* poroča lz Londona: Načrtu Bvojega odgovora Nemčiji bo pridala angleška vlada spremno pismo, v katerem bo obrazložila svoje nazlranje glode raznih motnosti rešitve evropskega problema. Včeraj so pričeti s redakcijo angleškega odgovora. Lord Curzon je sam prevzel glavno delo. Govori ae, da bo besedilo v sredo ali četrtek prihodnjega tedna gotovo. Nota m bo končnoveljavno sprejela nemških predlogov, da ae tako poveča možnost, da tudi Francija pristane na angleško noto. V angleških vladnih krogih menijo, da Je Francija sedaj bolj naklonjena predlogu, da se mednarodni konferenci strokovnjakov poveri proučevanje nemške plačilne možnosti, da pa. bo zahtevala, da Be ta komisija strokovnjakov priključi reparaoijski komisiji in da se jI da pravica, da ne bo nemških plačilnih sredstev preštudirala samo v Nemčiji, temveč vpoštevala tudi v inozemstvu se nahajajoči nemški kaoital-predvsem Stinnesova podjetja. SILNA VROČINA. Pariz, 14. lullla. s. Kakor lavliajo listi Je vročina v Parizu zahtevala doslel 3 smrtne žrtve, v Londonu 18, na Holand-skem pa 60. V Londonu le temperatura včeral o polnoči dosegla 32 stopinj, kar se dosedaj še nikoli ni naznamovalo. Vročina Je povzročila tudi več požarov in drugih nezgod. SPREMEMBA PRESTOLO-NASLEDSTVA V SPANIJL Pariz, 14. lullja. r. O bolezni španskega prestolonaslednika poročalo, da Je ne-IzlečlJIva. I61etnl mladenič trpi že več let na otrpljenju hrbtenice, vsled katere so mu odpovedale tudi noge. Vse reprezen-tacljske posle Je moral opravljati sede v avtomobilu. Radi tega bi imel priti kot prestolonaslednik v poštev. naslednji brat princ Jakob. Ta pa trpi zopitft tft! dnt-bolezni. Oluh Je In Ima Jezikovno napako, tako da le s težavo govori. Zato se računa, da bo že v Mlžnll prihodnosti progla šen 5. otrok španske kraljevske rodbine. lOletni infant Joan za prestolonaslednika Inozemske borze CURIH. Berlin 0.0025, Newyork 575.5C London 26.48, Pariz 34.02, MIlan 24.65. Praga 17.25, Budimpešta 0.0625, Bukare« šta 3, Beograd 6.10, Sofija 5JO, Varia« va 0.0048, Dunaj 0.0081. TRST. Beograd 24.60—25, Parts 137.23 do 137.75, London 107.50-108, New. york 23.35—23.50, Curih 402—406, Bet« lin 0.009—0.01, Praga 70.50—71, Dunaj 0.032—0.033, dinarji 24.60—25, dolarji-23.35-23.45, carinski franki (20) 38.75 do 69.30. Francoski driavni prasnik VEeraj jc praznoval francoski narod ffvoj največji državni praznik. Tudi naša kulturna središča so dostojno proslavila ta dan, da se na ta način ,vsaj skromno oddolže Franciji, ki je Danes poleg bratske Češkoslovaške edina prava zaščitniea naše svobode. V Ljubljani so je včeraj dopoldne vr-feil pri francoskem konzulu gosp. Fla-< liu sprejem, katcrogu so se udeležili predstavniki civilnih in vojaških oblami ter zastopniki raznih kulturnih institucij. Francoskemu konzulu so čestitali v imenu pokrajinske uprave veliki župan gosp. Lukan. v imenu mestne občine župan dr. Perič, v Imenu Dravske divizijske oblasti polkovnik Vukičevič in številni drugi zastopniki raznih uradov in kulturnih udruženj. Sprejema so se udeleži'1 tudi vsi v Ljubljani »e nahajajoči reprezentanti tujih držav. Francoski konzul se je zahvalil za dokaze naklonjenosti in bratskega prijateljstva do Francije. Tudi v Beogradu je bila proslava francoskega državnega praznika nad vse prisrčna. Posebno velike manife-»tacija so se razvile na grobovih v Beogradu pokopanih francoskih vojakov. Manifestacij so se udeležili: za-rtopnik kralja Aleksandra polkovnik Nikollč, ministra dr.Ninčič in dr. Markovič, narodni poslanci in ves diplomatski zbor ter nad 5000 glav broječa množica. Posebno pozornost so vzbujali v povorki nacijonalisti. četniki, dobrovoljcj in invalidi s svojimi prapori. Na gTobove je bilo položenih nad 50 prekrasnih vencev. Na grobišču je govoril francoski poslanik Simon, ki je Izrazil med drugim svoje zadovoljstvo nad tem, da se je proslave v veličastnem številu udeležila zlasti mladina, ki je prva poklicana, da čuva /.lato svobodo. Govoril je še general Zečevič in v imenu Orjune novinar Si-mič. Tudi na grob našega vojvode Stankoviča je bil položen lep venec. Pri odhodu s pokopališča so se vt-Iile v mestu velike manifestacije, pri katerih so manifostanti glasno vzklikali Franciji in našemu narodnemu "(llnstvu. Prsgmstika za železničarje Beograd, 13. jtrilla. Zakonodajni odbor je danes izročil posebni sekciji, v katero je izvoljen tudi poslanec Retsncr, prolekt zakona o državnem saobračajnem osobju. Ta projekt se bistveno razlikuje od načrta splošne uradniške pragmatike In zakona o ustrojstvu vojske. Sistem osnov nih in položalnih plač je v njem opuščen. Enotnost cele organizacije državne službe je na ta način sicer izgubl)ena, toda :es je, da Je vsaj v tem oziru prometni minister se oziral na zahteve žeiezničar-■klh organizacij. Žeiezničarska pragmati-ka pozna le enotno plačo, ki se avtomatično zvišuje ter poleg nje stanarino ln dodatke za otroke. V ostalem se minister prometa ni mno- bo s 6000 Din, njegov kolega, ki je imel srečo, da je bil nastavljen pri ministr« stvu, pa dobi kot začetnik 8000 Din I Trebalo bi vsekakor določbe, da mora vsak činovnik ministrstva ali generalne direkcije imeti nekaj let bodisi v ekse« kutivni službi ali v direkciji. Zvaničniki (poduradniki) dobijo v I. kategoriji (2 srednji šoli): najnižji (9.) stepen 3000 Din plače in 840 Din sta« narine, najvišji (L) stepen: 10.200 Din plače in 1200 Din stanarine. II. kategorija (osnovna šola): 9. ste« pen 2800 Din plače in 780 Din stanarine, 1. stepen 9600 Din plače in 1080 Din stanarine, torej le malenkostna razlika. Kategorija služiteljev (slug) dobi v 9. stepenu 2600 in 720, v 1. 8800 in 1080 dinarjev. Pripravniki I. kategorije Činovnikov imajo 4S00 Din plače in 1200 Din sta« narine, II. kat. 3600 In 900 Din, III. ka. tegorije 3000 in 840 Din. Zvaničniki I. kat. 2400 in 780, II. kat. 2200 in 720, služiteiji pa 2000 in 600 di« narjev. Kolikor se da na kratko oocledati, je JsnkoTlcov predlog glede pm6 skoro slabši nego zakon o činovnikih gradjan-skega reda. Primerjati treba samo v6oto iz osnovne in položajne plačo nekaterih kategorij. Na dragi strani je pa osnutek glede porizijskih določb boljši od zakonov o katerih skupščina že razpravlja. S 80 službenimi loti dobi železničar pravico do cele penzlje, strojevodjo, premikači in vlakovno osobjo že s 25 letu tedaj so železničarji za 5, oziroma 10 lot na boljšem nasproti drugim nameščencem. Da no manjka odijozua določba, da so utav-ijajo vsi uslužbenci na razpoloženje je samo ob sebi umevno, ker stoji to tudi v gradjanskem zakonu. Gledo provedbe peuzionistov so sprejete identične določbe, ki jih ima zakon o činovnikih gradjanskega reda. Razlikujejo se penzlonlranci do dne 1. januarja 1914 in od tega datuma. Slednji bodo revidirani« prvi pa, ako so Imeli najmanj 20 let službo, prevedeni po novih penzlj-skih določbah. Kar bo splošnih določb (premonjenih sedaj o zakouu o činovnikih gradjanske-ga reda, to bo tudi v železniškem zakouu uveljavljeno. Tudi številke eo pravzaprav problem še za vse zakone, saj še vedno radikali navzdol pritiskajo. Pa ne bo nič pomagalo, ako bodo sedaj plače znižali, bodo morali pa večje doklade plačati. Politične beležite "+ Amerikanski glas o Jugoslaviji. O. Hamilton Armstrong, bivši amerikanski vojni ataše v Beogradu, le v svoji znani reviji »Poreign Aflairs. napisal članek o današnji Jugoslaviji. Karakterizlra uvodoma vsa tri plemena: Invalidsko Srbijo kot Pljemont Jugoslovanskega pokreta toda prhnltlvnejšl nego Hrvatska ln Slovenija, ki Ju Je obrusila avstroogr-ska dlplomaclla. Razpravllaloč o našem upravnem problemu smatra g. Armstrong Pašlča kot veteranskega predstavnika centralistov, Radiča pa kot njegovega glavnega antagonlsta, čigar uspeh je treba pripisati plašenju pred srbsko gospodarsko konkurenco in Radičevemu spretno igranemu posebnjaštvu. Regionalni in verski motivi so pri zadnjih volitvah bili pretežnelš! nego politični. Reforma sedanjih razmer, ki bo zbližala Pašlča In Radiča, mora pričeti z obeh strani. Istočasno ko bo hrvatski seljak opustil svoje neodgovorno fantaziranje o republiki in sprejel inteligentno formo parlamentarne opozicijc, mora g. PaSič pokazati dobro voljo za popuščanje v kulturni In politični tradiciji. Članek le napisan z dobrim poznavanjem prilik ln simpatijo, kolikor pa je težjih pogreSk in konkluzi), |lh je treba pripisati Individualni perspek tlvl g. Armstronga. + Tip. Radikalska stranka na Hrvatskem sicer ne napreduje, pač pa napredujejo njeni prvaki. Zadnje čase se je prlrinil v ospredje kot glavni organizator dr. Pera Gavrančlč. Mož le bil pod banom Rauchom veliki župan in še večji »serbožerec«. Omladina ga |e svole dni častila z gnilimi jajci. Zdaj je, kakor rečeno, radikalski prvak na Hrvatskem, ln mu le dobro na zemlji. + Analiabeti. V kritični situaciji, kl je nastala vsled laških pretenzij na Reko, leži glavna moč naše države v slovesno podpisanih pogodbah. Cltn zapustimo trdna tla rapallske in santamar-gheritske konvencije, smo oropali svoj čoinič krmila ter ga izročili vetrovom. Naravno ie, da jugoslovanska Javnost Instinktivno občuti pravilnost politike, ki Izhaja lz osnove «pacta sunt servanda«, In da Jo z redko solidarnostjo zagovarja. Menda samo v LJubljani Imamo modrijane, kl so st Izmislili druge načrte. Zdi se jim, da bi se na) naša država spuščala v paktiranja, in naivni so dovolj, da pričakujejo za aneksijo Reke kompenzacij, ki bi baš za Italijo popolnoma para-lizirale vrednost pridobitve Reke. »Jutr. Novosti« povsem resno proponiralo, da nam Italijani kot nagrado za privolitev v aneksijo Reke vrnejo poleg Postojne In Idrije železnico, odnosno železniško križišče St. Peter, torej svojo dohodno cesto na Reko. In lahkega srca se «J. N.» takoj odrekajo jugoslovanski lukl v severnem Jadranu. Najlepše ie, če gre jugoslovanski eksport in Import preko laških luk, Reke in Trsta! Mi pri tem še mnogo prihranimo, ker ne bo treba graditi železnice ln investirati za pristaniške naprave! To urnebesno kombinacijo servira list Jadranske banke kot »vitalno slovensko zahtevo«. Fatalno pri tem je, da se «J. N.» smatrajo za oficIJclno glasilo režimske stranke in bi torcl njihov članek mogel vzbuditi mnenje, da naznanja kapitulacijo dosedanjega pravnega stališča naše države, ki nas edino more očuvatl ncpreračunljivih posledic. Skoral se nam zdi naravno, da »Slov. Narod« povsem resno citira »J. N.» In še obljubila, da bo o stvari tudi on raz-motrival... + Doktorja Korošca visoki cllll In načrti. Praška »Tribuna« piše, da le dr. Koroščcva pot v Karlove Vary v zvezi z obsežnim političnim načrtom: dr. Korošec namerava osnovati vseslovansko katoliško stranko. Gotovo goji dr. Korošec veliko želi o, pravi .Tribuna«, da ustvari enoten slovanski katoliški tabor, toda odnosi v Češkoslovaški so povsem drugačni kakor v Jugoslavlil. Zato smatra »Tribuna«, da le dr. Koroščeva koncepcija veliko prezgodna, da b! se moglo nadejati njene Izvedbe. + K bojkotu državnih Institucij poziva »Hrvatska«, glasilo zagrebške irnn-kovske frakarile Košutlčevesa kova. Pri- poroča Hrvatom nal vse svole potrebe, od katwib Ima državna blagajna ka) dohodkov, omejijo na minimum. Zato nal se Hrvati le v nujnih slučajih vozijo po državni železnici, nal ne brzolavljajo ln ne pošiljajo priporočenih pisem, naj čim manj pušljo, naj ne pijejo kave, ne kupujejo svile itd. Lahko Je zagrebškim frankovcem pridlgovatl sabotažo, dokler so njihove shrambe založene s šampanjcem in raznimi speclalltetaml starih mark. Po svetu — Milijonska gollullja nemškega velcindustrljalca Iz Češke. Na Dunaju le bil te dni na zahtevo češkoslovaških oblasti aretiran velelndustrllalec Feliks Czlzek iz Haindorla na Češkem. Okrožno sodišče v Llbercu ga zasledule radi goljufije v velikanski vsoti 36 milijonov češkoslovaških kron. Njegovi upniki so: Reichenberška banka, Splošna češka bančna zadruga, češka agrarna In indu-strljalna banka, In kmetijski kreditni zavod v Brnu. Dunajska policija ga je našla v njegovem provlzornem stanovanju na Dunaju, kjer je živel od konca junija, brez da bi se bil prijavil policiji. Izjavil le pri zaslišanju, da živi tu radi lečenja. Zakal Je pa vse svoje mobllile Iz Češkoslovaške v 4 vagonih transportlral na Dunal, nI mogel povedati. — Življenjske razmere v Nemčiji postajajo od dne do dne bolj obupne. V Potsdamu pri Berlinu Je prišlo do velikih izgredov radi draginje življensklh potrebščin. Cene kruhu se v najkrajšem času zvišalo za sto odstotkov. Poštne tarife poskočijo na trikratno višino; ekspediclla pisma bo stala 2000 mark. Poštni deficit znaša po sedanjih podatkih 8 In pol bilijona mark. Posebno visoke davke so nekatere nemške dežele naložile tulcem. Kdor stopi na saško ozemlje In se mudi tam del) nego 24 ur, mora plačati za vsak dan 3 marke v zlatu. Tako Nemčlla odira tuje goste In obenem sama propada. — Nova bolezen. Iz Carigrada lav-l)a)o, da se le v Angorl pojavila neka nova bolezen. Po znakih Je najsličnelša spalni bolezni ln konča povečini s smrt- Sokolstvo Sokolski dom v Dol. Logatcu, kate« rega otvoritev bo 5. avgusta, stoji na najlepšem prostoru. Od glavne ceste je oddaljen nekaj nad 100 m; pred domom bo igrišče in ietno telovadišče, okrog njega pa sc namerava napraviti icp gozdni park. Dolžina pročelja je 26 m, širina pa 28 m. Tclovadnlca — dvorana z galerijo jc brez odra dolga 20 m in visoka 10 m — oder sam pa ima globo« čine 8 m. Razvcn dvorane je soba či« taluica, dve sobi za garderobo, mala dvorana, stanovanje za hišnika in kopa« lišče. Vse poslopje bo imelo električno razsvetljavo. Naši obmejni postojanki je samo čestitati, da si je postavila tako krasen dom. Poljsko In jugoslovansko Sokolstvo. Poljski list »Sokol« prinaša v 12. številki obširno poročilo o skupščini In razvoju jugoslovanskega Sokolstva. Imenovani list prinaša redno lepa poročila v češko« slovaškem in jugoslovanskem Sokolstvu. Sokolsko društvo v Mostah pri Ljub« Ijani priredi danes v nedeljo javni na. stop združen ze veliko ljudsko vesciico. Po telovadbi se vrši neprisiljena prosta zabava s plesom, srcčolovom itd. Ker je čisti dobiček namenjen gradbenemu odseku Sokolskega doma, se vabi ljub« Ijanska publika, da se udeleži prircffftve v čim večjem številu I Zato danes vsi nu Kodcljcvo v idilični Codcllljev park. — Zdravo! Šport Sparta (Praga) : Gradjanski 3 : 0 (0 : 0). r. Zagreb, 14. julija. Še nikoli ni bilo v Zagrebu toliko zanimanja za kako tekmo, kakor za današnjo, ko Je najboljše moštvo kontinenta slavna praška Sparta, nastopila proti Gradjanskcnnu. Sparta je Janes v taki formi, kakor še nikoli in baš zaradi tega smemo smatrati izid današnje tekme kot zelo časten za Oradjanskega, ki Je tako uspešno tudi v inozemstvu zastopal naš jugoslovanski nogometni šport. Današnja tekma je bila za Gradjanske-ga brezdvonino najtežja, odkar obstoja. Ako )c dunajski Rapid izgubil proti Spar-tl s 4 : 0, Amateurji s 6 : 0 In prvak Holandijc z 10 : 1, )e tispeh, k! ga le Gradjanski dosegel s svojim porazom 3 : 0 (0 : 0!), Izredno lep. Igra |e precej trpela vsled vročine. Gradjanski le pokazal krasno Igro In zlasti v prvem polčasu bil enakovreden protivnik Sparti. Da bi Imel v drugem polčasu malo več sreče, bi tekma ostala neodločena. Zadnji gol le padel iz očitne of side pozicije. Da )e bila Igra Oradjanskega res lepa. dokazuje že to, da Je bila tekma skozi otvorjc.na. Sodnik Maztč Iz Snbotlce nI bil baš Izvrsten. Občinstvo le docela napolnilo igrišče. Za jutri se pričakuje še več]! naval. Službene objave LJublJ. nogom. podsaveza. (Iz sele upravnega odbora 13. t. m.) Za začasnega člana se ]e sprejel S. K. «Trbovlje» v Trbovljah. V posl. In kaz. o. se )e kooptiral za dobo službene odsotnosti g. Kepca k. Vončlna, funkcijo g. dr. Koprlvnlka v posl. In kaz. odboru prevzame za dobo njegove odsotnosti g. Be-tetto. Redne sele posl. o. se bodo vršile odsled vsako sreda Jesenska prvenstvena sezona 1923 se prične z 2. septembrom. Prvenstveni termini se bodo Izžrebali do 31. t. m., prvorazredne prv. tekme v Ljubljani se bodo določila po možnosti na mesec oktober. Kot Olimpijski dan 1923 le določil JNS 16. september, razpored tekem določi poslovni odbor, vse druge tekme so ta dan zabranjene. Prošnjam SV. Raplda in SSK. Maribora, da bi se dovolilo Igranje dlskvallfici-ranlma Igralcema gg. Barlovlču In Per-natu, dne 14. ln 15. t. m., se nI ugodilo. Kaznoval se Je SK. Primorje z enomesečno zabrano Igre in z globo 250 Din, ker Je nastopilo dne 28. lunija v Zagrebu z diskvallficiranlma Igralcema Bregarlem II In Bregarjem III. Z ozirom na gostovanje SK. PrUnorja v Kariovcu dne 15. t. m. se štele zabrana od 16. L m. do 15. avgusta. Odobrila se Je prilateljska tekma Slovan : Cakovački ŠK. dne 15. t. m. v Ca-kovcu. Tajnik. Uspehi naših lahkoatletov na Švedskem. Včeraj nam došlo poročilo pravi, da le Narančlč pri mednarodnem lahko-atletskem mitingu v Oerebro dosegel v metanju diska z 39 m prvo mesto In v metanlu krogle s 13.33 drugo mesto. Per-par pa le v finalu na 100 m zmagal pred Fincem Astroem z U sekundami. Dobila sta oba po en servis 6 žličk za kavo Iz 18 karatnega zlata. Valtrlfi le v Sko-erde (Srednja Švedska) dosegel na 200 m drugo mesto s 23 sekundami. Ilirlla II. : Prlmorle II. Danes ob 18.3 se vrši na Igrišču S. K. Prlmorla, Dunajska cesta, prijateljska nogometna tekma med mladima moštvoma navedenih klubov. Z ozirom na to, da bosta obe moštvi ojačenl z nekaterimi Igralci rezerve, le pričakovati zanimive tekme. S. K. Primorje rezerva, ojačena z dvema Igralcema Iz prvega moštva, go-stulc danes v Kariovcu proti tamošnj! OllmplJI._ Šah Celjski šahovski klub le na svojem rednem občnem zboru Izvolil za svojega predsednika g. dr. Leo Brunčka. V nedeljo, dne 15. t. m. se vrši v okrilju kluba ustanovni občni zbor slovenske šahov ske podzveze, v kateri bo učlanjenih 10 šahovskih klubov Slovenlle. Jugoslovanski šahovski turnir v Novem Sadu. V Novem Sadu se začne 3. avgusta šahovski turnir, ki bo trajal do 20. avgusta in katerega se udeleži okolu 20 najboljših šahistov iz cele države. Objave X Dobrovoljcl! Umrl je prvi Slovenec-dobrovoljec. Dolžnost vsakega dobrovolj ca jo, da izkaže polkovniku Vukasoviču zadnjo čast. Cas pogreba bo pravočasno objavljen. — Savez dobrovoljcev za Slovenijo. X Udruženje Jugoslovenskih Inženjer-jev in arhitektov — Sekcija Ljubljana vabi 6voje člane k zelo važnemu sestanku v torek dne 17. julija ob 20. uri v hotelu »Tivoli«. Dnevni red: Poročilo naših delegatov o seji glavne uprave v Beo gradu in razgovor o nadaljnjem postopanju Bekcije. X Med nebom in zemljo bodo danes ob 2. uri popoldne ljubljanski gasilci na trgu Sv. Jakoba. Naj nihče ne zamudi te vaje kakor tudi ne zabavne vrtne veselice v gostilni pri »Levu« na Gosposvetski cesti. Vstopnine ni, pač pa srečolov. šaljiva pošta, godba in petje. X Lovci pozor! V sredo dne 18. Julija oh 8. uri zvečer se vrši naš širši sestanek v salonu pri «Levu». Ljubljana, Go-sposvetska cesta. Zadeva važna! čimveč-Jo udeležbo žeti pripravljalni odbor X Poziv lastnikom motornih vozil. Pokrajinska uprava v Ljubljani objavlja: Ker se v zadnjem času dogajajo nered-nosti pri prijavah motornih vozil in lastniki istih ne prijavljajo pravočasno, se pozivljejo vsi lastniki avtomobilov, mo-tociklov in pom. motorjov. da do konca meseca avgusta prijavijo svoje vozilo po tom dopisa ali osebno pokrajinski upravi, oddelek za notranje posle z nasled-nimi podatki: 1.) natančen naslov lastnika; 2.) evidenčna številka; 8.) tovarniška znamka; 4.) številka motorja. Proti lastnikom, ki ne bodo pravočasno prijavili svojega vozila, se bo kazensko postopalo po ministrskem ukazu z dno 80. septembra 1857. X Tombola Sokola v Trbovljah se vrši v nedeljo dne 22. julija in no dne 15. julija kakor je bilo pomotoma poročano. X Pevsko društvo «ZvOn» v Šmartnem pri Litiji je po dolgem času v delu zopet izvanredno oživelo. Da to dokaže, priredi dne 5. avgusta popoldne na senčnem vrtu za gasilskim domom svojo pevsko veselico z obsežnim zabavnim sporedom. Vslod tega prosimo sosednja brat ska društva in dosedaj vedno naklonjeno občinstvo že vnaprej, da to vpošteva-jo in v čim obilnejšem številu posotijo našo prireditev. X Beneška noč. Danes popoldne gredo vsi, ki si želijo razvedrila, na vrtno veselico »Mladosti« v Trnovo, na lep senčnat vrt g. Kržeta ob Malem grabnu na Mali čolnarski ulici. Zvečer ob 9. uri bajna razsvetljava veseličnega prostora in beneška noč na vodi. Na lepo okrašenih čolnih bodo umetalni ognji, spuščanje raket, velika serenada z godbo in petjem. Po serenadi ugrabi povodnji mož prelepo Urško, eno izmed najbrhkej-ših trnovskih deklet. Za prijetno zabavo in smoli, kakor tudi za izvrstne pijačo in ■ie boljša ledila ie oreekrblieno. V&L ki Se n»ar BUi v Benetkan, naj se potruflTja v Trnovo, ker bodo vidoll njih verno »liko. Vsi danes v Trnovo. Od 8t. Jakob-skega mostu ln Trnovske oerkve bodo posebni kažipoti, ki kažejo na beneško noč. X Mesto venca na krsto pokoj, pu-kovnika Janka Vukosoviča daruje g. Josip Krmpotič 100 Din za osebo, ki živi v strašni bedi. X Zgubljen Je bil v Ljubljani (amer Subičeva-Levstikova ulica.) žepni nožek »Perlmutter«, okovan. Ker je drag epo-min, se naj odda proti nagradi: Sv. Fkx-rijana ulica 21, I. Žafran. ZagrebSka vohunska afera Kakor smo že včeral poročali, so bile v Zagrebu Izvršene številne aretacije, kl sta lih »Hrvat« In »Večer« spravila v, zvezo s posetom Manka Oagtlardlja pri pokrajinskem namestniku In pri šefu zagrebške policije. Objavili smo tudi službeni demantl te domneve. Točno le, da so se tekom četrtka vršile obsežne hišne preiskave ln da le bilo aretiranih nad 20 oseb. Kakor poroča »Pravda«, gre za ob. sežno zaroto. Konfisclrani so spisi, Iz katerih bale Izhaja, da so neki bivši avstro-ogrskl oficirji pripravljali zaroto. Volno ministrstvo Je na podlagi preiskovalnih rezultatov odredilo aretacijo nekaterih bivših avstro-ogrsklh oficlrlev. Med nitmi so tudi nekateri, kl so po 1. 1918 spre. Jetl v našo armado, pa so potem zopet Izstopili. Nadallno preiskavo vodi v največji tajnosti vojno ministrstvo. — Po verodostojnih informacijah ne gre za zaroto, pač pa za šplonažo v korist nam neprilatcllskih držav. V afero Je kakor čujemo uplctena tudi neka žena. V svrho nadaljne preiskave le volno ministrstvo poslalo posebne delegate v Zagreb, Pravda za mariborsko učiteljišče Maribor, 14. julija. Socijalistično - klerikalna večina ua mariborskem magistratu je hotela na ljubo samostanskemu učiteljišču onemogočiti državno žensko učiteljišče s tem, da je občina sodno odpovedala prostore, ki so jih pred prevratom Ncmci zgradili za žensko učiteljišče. Pri prvi sodni odpovedi je občina po nerodnosti klerikalnega advokata, ki jo je zastopal, pogorela. Črno - rdeči zvezarji pa so vložili novo odpoved, to pot proti erarju kot predstavitelju državnih zavodov Pred okrajnim sodiščem so nato tej odpovedi ugodili in klerikalci so že zmagonoano triumfira-li. A finančna prokuratura je vložila proti razsodbi priziv na okrožno sodišče, kjer se jo vršila prod kratkim pri-zivna razprava in je izšla danes pismena sodba: okrožno sodišče je prizivu ugodilo in bo torej mrral Maribor še naprej trpeti v svojem obmestju ta klerikalcem toli neljub kulturni zavod. (Mimogrede bodi omenjeno, da se je letos vpisalo v prvi letnik tega učito-ljišča že 25 gojenk in to večinoma z dežele. Letos bo na zavodu prvič 5» trti letnik in s tem matura.) Turnela Adsmiievega pripravniškega zbora Pevski zbor ljubljanskih učiteljskih pripravnikov in pripravnic, ki je odšel pred 14 dnevi na pevsko turnejo v Bosno in Dalmacijo, se vrača domov. Cela hvalevredna akcija je uspeh zborovodje g. Adamiča, ki si je s tem pridobil nov sloves. Zlasti v moralnem oziru jo uspeli popoln. Mladi zbor je bil v vseh krajih kjer je nastopal, navdušeno sprejet. Srbi. kakor Hrvati v Sarajevu, Mostarju, Dubrovniku, Splitu in drugje na morejo prehvaliti vzorno discipliniranega in moškega nastopanja mladih pevcev. Konoer ti, ki jih jo zbor priredil r teh krajih, so bili po sodbi tamk. muzikalnih krogov prvovrstni in je čuti o njih povsodi zelo laskavo pohvalo. Iz poročil in ocen listov, ki so pisali o Adamičevih uspehih, je razvidno, da uga jajo najbolj skladbe g. Adamiča, zlasti »Mladi junaki«, »Ce ti no boš moj« in »Svatba na poljani«; dalje Lajovčevi »Pa stirčki«, Prelovčev »Doberdob« in Huba-dova »Gor čez izaro«. Kakor so te lepe skladbo priljubljeno nam Slovencem, tako vidimo, da jih jo tako srbski kakor hrvatski del naroda čujoB jih prvič, na mah vzljubil. Isto Brno opažali lansko leto ob priliki turneje Glasbene Matice pc jugu naše kraljevino. Toliko o umetniški strani turneje. Kar se tiče pa zabavnega, odnosno poučnega dela, moramo omeniti, da so prišli vei izletniki povsem na svoj račun. Ze samo prisrčni sprejemi povsod so mladino nepopisno iznenadili in navdušili. Učitelji, narodno ženstvo, Sokoli. Orjuna in narod vsi so sprejemali mlade pevce in pevke z odprtimi rokami. Enako bodo dijakom ostali nepozabni krasni vtisi bajne naše revijere. Omeniti moramo tudi. da so fant je in dcklota vzorno in vztrajno prenašali vse napore, ki so v zvezi s tako obširnim potovanjem in da se čili in zdra vi vračajo proti domu. Kakor se nam poroča dospe zbor v LJubljano v nedeljo dopoldne. Tako krepi naša nadebudna učit. mladina s pesmijo vzajemnost ln bratsko lju bozen raed SrbL Hrvati in Slovenci. Svojo plemenito nalogo je izvršila častno. Vse spoštovanje in hvala gre mladim pevcem in povkam pred vsem pa g. kom ponlstu Adamiču, ki je dal Iniciativo za to hvalevredno podietie. Pi iloga „Tumi« St. 164 dno 10. fulija 1083. Kulturni pregled DuSevna kriza in knjige C« se govori o knllžnl krizi, mislimo v pni vrsti nt zastoj književnega trga sli pa na dejstvo, da mnogi sloji, ki so Mil preje, najboljši ta najtrdnejši odjemalci knjig, danes ne pridejo več v poštev kot kupci. Toda ne glede na te trenotne pojave, se opaža nekakšna notranja duševna kriza za knjigo, katere posledice so nepregledne. Nemški bibliotekar dr. Maks Wieser je pred kratkim objavil v »Bčrsen Blattu des deutschen Buchhandels* sledeče značilne misli: »Ljudske knjižnice, posebno one v velikih mestih so izpostavljene že neka] časa rapidnemu nazadovanju. Vzrok temu ne leži samo v reakciji na vedno višje in krepkejše valove napredka zadnjih desetletij ln na politične ln gospodarske razmere današnjega časa, ampak jr spremenjeni duševnosti današnjega človeka. V ospredje knjižnega trga Je stopilo vprašanje: Ali današnja knllga še odgovarja potrebam vzgoje, izobrazbe ln umetnosti pa tudi mentalltetl sodobnih Hudi v taki meri, kot v prejšnjih časih? Vzroki spremenltve našega duševnega stališča do knjige so predvsem zunanjL Doba strašne gospodarske napetosti odvrača ljudi od knjige. Knjižnice ne morejo več slediti časovnim zahtevam. Pomanjkanje izčrpnih katalogov onemogoča mnogim oskrbo knjig. Toda, tudi to bi še ne bil pravi vzrok te velike, za našo dobo značilne krize. Pogreša se, In to le glavno, onih pravih čitateljev od nekdaj, katerim je bila knjiga sveta stvar. Tudi se ugled knjige, čimbolj prehaja v last široke Javnosti, zmanjšuje. Kdor čita Izposojene knjige, Jih čita čisto drugače, kot oni, ki Jih poseduje. 2e obstoj knjižnic sam enostavno mehanizira čftanje; skrivnost in pravi značaj branla se razdira s prlsiljenostjo prebrati Izposojeno knjigo v predpisanem času. Knjižnice to-rel Ie pogojno nudiio pomen knjige člta-telju ta le deloma pospešujejo njih raz-šlrjevanje. Tudi daaašnje šolstvo zavira splošno kulturo knjige. Na vprašanje, kako se danes knjige čitajo naj si vsak odgovori sam, če hoče videti upravičenost teh besed. Človeško stremljenje je v tesnobi časov preraslo meje sodobnih kultur, ono zahteva večjega prostora, kot mu ga določa misel. Za ljudi resničnosti In dejanj pomeni branje dvoje. Eni čitajo za zabavo, drugI pa da kaj pridobe. Toda ne dajo se več vplivati, ljudje danes suvereno žive svoje mlšljensko In čustveno življenje. Hud? In težke posledice za knjl go Ima tudi razvoj filma. Avtor mora z nJim računati In se mu v knjigi prilagoditi. Tako je knjiga, roman ln znanost, zašla v težko odvisnost od razmer. Do danes Je bila knjiga edino sredstvo na-obrazbe in deloma tudi umetnosti, ter Je dobro odgovarjala obem stremljenjem. To vlogo bo v celotnem kulturnem okvirju bodočnosti težko obdržala. Mogoče bo po številnosti narasla, toda za človeka ne bo več toliko pomenila kot pred 300 leti. Ali je pri današnjem stanju človeštva, tore) v dobi operete, filma, športa In aeroplanov koncentracija čltalca, ki le za pravilno branje nujno potrebna sploh še mogoča? To vprašanje se pretresa danes v dveh neenakih taborih kupoval-cev knjig. Eni zapadajo v rcllgljozno mi stlko in v temna stremljenja po lepem in veličastnem, česar še ne morejo razumeti, drugI pa se dajo uspavati od dnev nih vprašanj. Mogoče je, da sploh pride do velikih Izprememb, da nastopijo dru-ca, močnejša duševna sredstva kot je knjiga. V dobi brezžičnega brzojava je tudi to mogoče. Kakor Je prej ljudem nadomeščal knjigo spomin, tako bomo mogoče že v bližnji bodočnosti našli nov, splošnejšl način sporazumevanja, ki bo knjigo napravil nepotrebno. Knjiga je itak zelo pogojno sredstvo prenašanja misli, ki mnogo pogosteje povzroča ne-sporazumllenje, kot pa ga odpravlja. Kar sl lma|o ljudje povedati potom knjige, se da gotovo urediti mnogo enostavnejše z drugimi napravami.* Pri stremljenjih, ki se danes pojavljajo v človeški družbi bomo res kmalu rabili mogočnejših znamenj za Izražanje kolektivnih misli. Nemšld knjižničar Wle-ser je čisto pravilno opozoril v svojih Izvajanjih na delstvo, da se bliža za knjl-gotržtvo In sploh knjigo velika kriza, katere posledice danes ni mogoče pregledati. Cene ln pa težke gospodarske razmere niso edini sovražniki književnega trga, sovražnik tiči globlje, gotovo pa tam, kjer ga knjlgotržcl ne vidijo, Med revijami •POPOTNIKA«, pedagoškega in znanstvenega lista št. 5.-8. prinaša raz« prave: Fr. Suher: Misli o umetniški vzgoji na narodnih iolah. M. R. Maj sto« rovič: 2. 2ujevič kao pedagog. Jos. Ko« bal: Razvoj ln stanje slepstva. Šolski del, odstavek o telesni vzgoji in kulturi obsegajo zanimive prispevke; istotaku rubrika o duhovni organizaciji učitelj« stva. Posebno bogat pa Je »Razgleda a. najrazličnejšo vacbino, med katero opo« zarjamo posebno na Flerfctov referat o Erjavčevih potvorjenih in strankarsko napisanih »Slovencih*. »Popotnik* Je vreden vse pažnje ln najboljše moralne in gmotne podpore. »V1DOVDAN*, glasilo jugosL na« predne omladine je izšel še junija me« seca v dvojni številki. Iz vsebine nava« jamo: M Primus: Ivane Endlicherul In« ko: Vrnil si se mrtevl Jože Kregar: Iz Prage? Inko: Kam — zakaj — čemu? Dr. St Rapt: Odkrita beseda vsem, b hočejo zdrav vzgojni sistem. K. J. N. A. iz Italije: Primorskim abiturijen« tom. Ivan Kolar: Dr. Iv. Tavčar — Slo« venijan. Vestnik C. T. Včlanjena dru« štva. Jugoslovansko dijaštvo. Slovansko dijaštvo. Razno. — Uprava «Vldovda« na*: Ljubljana, Tomanovt uL 3. »SOCIALNA MISEL* št. 6. je izšla to pot v skrčeni obliki. Od prispevkov je omeniti sestavek dr. Jos. Jeraja »Ustavni problem naše države*. Pisec kajpada pledira za avtonomijo ln fede« racijo. Branja in razmišljanja vreden jo spis Fr. Terseglava »Padec Stambolij« skega: borba med revolucijo ln reaket« jo* ter prispevek Cosmopolite »Svetov« nopolitični problem ln Jugoslavija*. »SAVREMENIK*. glasilo društva hr. vatskih književnikov* v Zagrebu publi« čira v 5. št, katero smo prejeli, slede« čo vsebino: Nehajev: O Starčeviču; Tresič « Pavičič: Vila Samoče; Vlad. Nazor: Čarobnjakovl soneti; Simuno« vič: Topuzina i Peripatetici; Šimič: Do« nadini; Kulundžič: Pesmi; Matoš: Ma« lo pa niSta. Feuillcton. »JUGOSLAVENSKA NJIVA* je v 1. St drugega letošnjega poluletja prav dobra. Vsebina: Kako se u Hrvatu raz« vijala pol. i drž. svijest; Planine; O fi« loizofiji i estetici Fr. Hebbela; Naša novčana kriza; Franc, kritika i XIX. stoj.; Istorija i politika; Pregled. Prošla gledališka sezona v Splitu. Uprava splitskega nar. gledališča je izdala poročilo o svojem delu v prošli se* zoni. Glasom tega poročila se je v splitskem gledališču uprizorilo 87 dramskih deL Od teh del je bilo 10 izvirnih jugo-slovenskih, dramabskih proizvodov, 9 pa ruskih. Poleg tega je splitsko gledališče naštudiralo 7 oper in operet ter 12 različnih glasbenih, koncertnih in baletnih programov. «Rihard m.» v Zagrebu. Hrvatski dnevniki Javljajo. da se v prihodnji dram 813 Hlod Kol eno jinU del uprlzon Shakespearejeva tragedija »Rihard HI.*, v katerem bo kreiral naslovno vlogo g. Freudenroich. Aetronomlčni koledar »Boškovtd* za leto 1984 je Izšel ter stane 25 Din. Knjigo je Izdala zvezdama hrv. prlrodo-slovnega društva v Zagreba. »Jadranski almanaha, katerega prm knjigo je Izdala tržaška »Naša založba* lani, Izide tudi letos. Kakor ee čujei bo letošnji »Almanah* le bo*J pristransko sestavljen nego je bil lanski, kar je v kulturnem ln narodnem interesu Primorja samo obžalovanja vredno. »Meduza*. Ruski emigranti so v Beogradu začeli Izdajati revijo »Meduza* okoli katere se zbirajo vsi ruski pesniki, pisatelji, znanstveniki in umetniki llve-fil v Jugoslaviji. Prva številka »Meduze* prinaša prispevke od A. Bloka. Al. Tolstega. Dim. Kobjakova. Ane Ahma-tove, AL Remizova ter prevode naših pesnikov Voj. Hiča, AL Santlča. J. Du-81 ča in O. Krkleea. Revijo urejuje g. D. Kobjakov. B. Adamič: Je pa davi sianca pata. Moški zbor t bariton-solom. B. Adamič O. Moli: Nocoj je pa lep večer. Molki zbor. Lltografirane partiture obeh pesmi je založilo pevsko društvo »Ljubljanski Zven*. Dva lahka, melodijozna zbora, ki bosta našim pevskim društvom gotovo dobrodošla. Ker je vsako pomnože-vanje prepovedano In je potrebno, da se pevci nauče peti lz partiture, naj vsako društvo kupi partiture ta ves zbor. saj je cena Učni izdaji razmeroma nizka. Na roda, sprejema pevško društvo »Ljubljanski 7rrou» v Ljubljani, Narodni dom I. nadstr., d eeno. IV. Umetnostna razstava »kluba Mladih*, se nahaja v Akademskem domu, poleg hotela Union. — Odprta je dnevno od 9. do 18. In od 16. do 18. ure. Priporočamo oblak vsem. ki se zanimajo za našo »mlado* umetnost Natečaj sa zgodovino mesta Splita. Občinski svet ▼ Splitu je razpisal nagrado za najboljše zgodovinsko delo o Splita. Rok za vlaganje rokopisov traja do 1. januarja 1984. Honorar tnaša 2fi tisoč dinarjev. Gostovanje klavirskega virtnozaPa-derewskega na Dunaju. Is verodostojnih virov poročajo, da pride znani poljski pianist Paderewski še tekom tega leta na Dunaj, kjer priredi več konoertov, poleg drugih tudi en glasbeni rečer v prid državni operi. Češka glasba v Barceloni Voditelj češke opere v praških Vinohradyh Jaro-slav KvapU Je t« dni odpotoval v Bar-oelono, da se tem pogodi z ravnateljem mestne opore glede uprizarjanja čeških opernih del komponistov Smetane in Dvofaka na španskih odrih. Prve predstave se bodo vršile pod oeobnim nadzorstvom Kvapila in dirigenta Oskarja Nedbala. Jubilej češke gledališke ometnlce. Ooepa Berta Formanova, ki deluje na praškem narodnem gledališču že celih 40 let praznuje te dni svoj jubilej. Formanova je nastopala najprej v drami, pozneje pa v operi. Iz življenja in sveta Beg deklice iz Petrograda iZletna Sabina Amfiteatrova, hči znanega časnikarja, nI mogla vsled neprijetne slučajnosti pred dvema letoma zapustiti Petrograda s svojo rodbino. Popolnoma sama, brez denarja in druge pomoči Je večkrat poizkusila uteči Iz Rusije; toda ob meji so jo vedno prlJeU, dokler se njej ni sreča konečno nasmehnila. Prinašamo popis tega zadnjega dekličinega bega, kakor ga Je brez vsakih Izprtjmemb Izvirnika natisnil berlinski »Rulj*. «10. maja, »piše dekle,* sem hotela uteči preko meje, pa ni šlo. Trije oboroženi rdeči vojaki so me odpellaU v luknjo. To Je bil prav hudičev brlog, edino zamreženo okno, strašno umazane lesene stene, nebroj stenic In ščurkov v spalnih deskah ta Ilovnata tla. Nlsom se upala leči na deske. Hodila sem okoli In plakala celo noč. Zunaj le tulil veter, v Ječi pa so se lovile ln cvlllle podgane. Tako sem stala v kotu do jutra; po dnevi pa ml je bil dolgčas. Dopoldne sem morala na prisilno delo, žagati In sekati drva, ker sem slabotna, nisem nič opravila. Ob 5. url popoldne smo dobili pol kg kruha, prej pa cel dan nič. Jedla sem kruh do 7. ure, da scin Imela ka) posla. Potem sem hodila dve uri po ječi, ob 9. url pa sem šla spat oblečena. Na ležišču je bilo toliko Ščurkov In podgan, da nisem mogla obraniti kruha. Po noči sem cvilila, ko so tekale podgane po mojih nogah. 4 dni pozneje, 10. maja na vse zgodaj Je prišel vojak s puško v lečo ln dejal: »No torej, poidl pred preiskovalnega sodnika!* Pripeljal me le v lepo mebllrano sobo. Ob mahagonijevi mizi Je sedel fantln, star 19 let. Stavil mi Je najbolj neumna in surova vprašanja, n. pr. ali imam moža, In kako se zovejo moji otroci. Odgovorila sem mu, da imam psička Kobi-ka In torej ne potrebujem moža ln otrok. Ko so me pripeljali nazaj v Ječo, so ml rekli naj pripravim svoje stvari (Imela pa sem edino majco) In so me poslali naprej. Več nego 10 km sem šla peš, seveda ne sama, temveč z vojakom. Nočem natanko popisovati, kako sem šla, rečem samo, da le bila ta pot pravi pekel. Ko smo dospeli na orožnlško postalo, me !e stečsl nek zelo simpatičen gospod. »Ze zopet?* me Je vprašal... »Seveda*, sem odgovorila. »Mislim, da se to ponovi še 20krat dokler |o ne bom pobrisala 1* Zopet sem ila k sodniku, ki me le vprašal za ime ln kaj hočem delati. »Bom poskusila priti preko me|e*... Nato on: »Kaj Imate še povedati?* Bila sem tako zblta In trudna, da sem zakričala: »Boljševlki so tepcll* Simpatičen gospod, ki je poslušal moje Izpovedbe, se Je nasmehnil In rekel: »Poslušajte no, sedal vas odpeljem spat na stražnico. Zjutraj pa vam neka) povem, kar ne boste smeli Izdati nikomur! Ko sem prišla na strainioo, sem takoj zaspala. Saj je bil tam pravi čudež, dali so ml blazino ln toplo odelo! Ob 5. url so me zbudili In odpravili dalje. Simpatični gospod ie pojasnil na moje vprašanje, da se peljemo v Petro-grad. Prišli smo do sanatorlja v gozdu. Tam sva Izstopila ht sva šla peš, — kam? Tega nisem vedela. Popolnoma nepričakovano pa mi gospod reče: »No zbogom, dragal Samo bolj žurno! To le meja, kar po tej deski čez potok m ste — izven Rusije!* Začudeno sem pogledala, češ ali mož nI znorel. »Lc liltro«, je rekel. »Ce kdo vidi, da vam pomagam preko mele, me ustrele.* Ne spominjam se več kako sem prišla na drugI breg. Samo to vem, da sem Mla strašno vesela. Ko sem že bila na tujem, sem še poklicala dobrega gospoda, dasi ga nI bilo več videti. Prikazal pa se le vseeno za trenotek in ml še enkrat zaklical: »Le hitro hodi deklica! Ce pa sl trudna, se vsedl tako, da te ne bodo videli z ruske zemlje!* Mahal ml je z roko in hitro odšel. Jaz 1 pa sem počenlla za drevo ln prvič sem se v teh letih počutila srečno, srečno, ker tu nI bilo več boljševlkov, preiskav In ječ. 23. Junija 1923. Sabina Amfiteatrova. 32-letni mof s 12 ženami 32 letni Ork Konstantin Vosls Je gotovo odnesel rekord v ženltnl praksi V razmeroma kratkem času se mu le posrečilo poročiti 12 deklet od katerih )e prebivalo šest v Atenah, šest pa v ostalih grških pokrajinskih mestih Lartoa, Volo Trlkaln, Halcls In Patras. Vse Vosisove poroke so se tevrSOe točno kakor predpisujejo cerkveni obredi. Mož z Izredno srečo je živel z vsem) 12 svojimi ženami v dobrem razmerju čas se Je mudil pri tel, čas zopet pri oni. Ko sc Je oddaljil od ene, se Je zatekel k drugI Za časa svoje odsotnosti s« je z vsemi dopisoval. Reve žene so mn pošiljale zaljubljena pisma, na katera Jr slepar nežno odgovarjal ter na ta načtn prikrival resnično stanje svojega zakon stva. Kajpada so Voslsa odlikovale vse lastnosti prebrisan ca in goljufa z usodo mladih žen In deklet. Nosil se to elegantno umel Je sladko besedlčlti in |e hodit okrog v uniformi grškega oficirja, dasi ni nikoli služIl pri vojakih. Usoda pa Je Voslsa zatekla pri trinat »ti žrtvi Slepar se Je seznanil z dekletom it ugledne ta bogate rodbine. .Mladenka mu Je imela prinesti v zakonski Jarem pol milijona grških drahem. A te je zgodile nekaj nepričakovanega. Pustolovčev šo-ler je gospodarja ovadU policiji ker n prejel od njega neke dogovori ene nagrade. Oblasti so Voslsa aretirale in ga obtožile radi mnogoženstva, uhajanja in po narejanla dokumentov. Ko se je tazve delo za sleparjeve lumparijc, se jc dvig nH silen ženski svet In )el obiskovati pu stolovca v zaporih. Vse 1)1 rado videlo kako Izgleda aretiran goljuf ln vedelo kako se da živeti z 12 zal ionskimi žena ml v dobrem razmerju. Ko prkle Vosls 17 zapora bo lahko štirinajsti č poskusil svr jo srečo, In, kakor se vidi iz zanimanja ki vlada okoU njega In uul, nalbrže ne brez uspeha.., , Brezžični brzojav v služb! zdravilstva Tehnika dela neverjetne t čudeže. To. da najnovejše odkritje, oi katerem po> ročamo nižje, obeta postiti velevažno ga pomena za bodoče zdravstveno tta« nje današnjega človeštva. Stvar ni noben nov iziam. V pošte* prihaja le toliko, v koUkoir omogoča neverjetno hitro zvezo med. zdravniki ir njihovimi pacijcnti. Na parnlku »Prezident IHarding* vodi zdravniško službo dr. \Vllliam S. Irwin Ta mož dela že nad 20 let. zanimive poizkuse. Ker je njegovo strokovno polje kirurgija, se njegovi eksperimenti nanašajo samo nt talce bolniki), ki si obeta« Jo izboljšanjo svojega zdravja potoni operacij, A na tem pop rišču je I nri ti pravi mojster. Pred približno 20 leti so drjt Irwlna brzojavnim potom obvestiU, da je osle« pel neki mornar na parobrodu, ki se je nahajal sredi Oceana. Genialni dr, Ir> win Je takoj sestavil diagnozo oslepele, ga moža n« podlagi radiotelegrafskih vesti ter izdal avoje zdm.vniške naredbe radiotelegrafičnim potom. Možu j« bilo pomagano. Drug zanimiv slučaj predstavlja na« slednji dogodek. Na karaibskih otokih je neki mož nenadoma ohromel. Iskal je pomoči pri najbolj izvftžbanih zdrav« nikih v svoji domači okolici in se šele potem, ko se je bolezen razvila do skrajnosti, obrnil na Invinga s prošnjo, naj mu skuša rešiti življenje. Doktor je, spoznavši opasno stanje bolnika, ta« koj odredil, da se mora moža operirati. Navodila je sporočil posredstvom brez« žičnega brzojava. Operacija je srečne uspela in Irwing je postal še slavnejši. To sta samo dva slučaja iz zdravni, škc prakse, ki nam dokazujeta, da se lahko tudi moderna veda razvije po popolnoma novih načelih, ako se ji pri« Skozi Iški Vintgar na Navadno so izletnikov polni le gorenjski ta kamniški vlaki. Izleti na južno stran Ljubljane so mnogo mani popularni. Nespameten in celo krivičen bi bil, kdor bi hotel Ljubljančanom zaradi tega delati očitke. Kajti planine so le planine ln izleti v sredogorje ali celo v nižje hribovie ne morejo dati toliko ko Izleti v Kamniške ali Julijske Alpe. Toda nekatere rute južno od Ljubljanskega barja so vendarle tako zanimive In lepe, da se jim z dosedanjim obiskom ali boljše neobiskom dela krivica. Vzemimo pot skozi Iški Vintgar na Krvavo peč in dalje skozi Rob ln Rašico na kolodvor v Velikih Laščah. Kdor Jo napravi enkrat, jo bo prav gotovo napravil tudi drugič in še tretjič, zakaj resnično vzdrži primero z najlepšimi tu-Tami po planinah, posebno pa v pozni pomladi In zgodnjem poletju, ko prave planinske ture še niso mogoče. Neprikladen je le dohod. Ako greš peš !z Llubljane do Iške vasi, moraš napraviti dolgo ravno Ižansko cesto, ki se bržkone večini zdi jako dolgočasna, kar pa še nI doka z, da Je to res; ako greš z dolenjskim vlakom zlutral ob 8. url, sl navezan na čas, moreš se pa peljati le do Škofljice, odkoder Imaš še dobro Poldrugo uro skozi Ig aH mimo njega do Iške vasi. Pridobiš pa, ako se pelješ z Makom, komaj dobre pot ure. Do Iške vasi nc moreš Ljubljani Izpred nosa; ko pa si od Iške vasi še nekoliko dalje, do vasi Iške — ne zamenjavati! —, sl kar naenkrat v samoti, Hribi Krvavo peč in Košico z obeh strani se za teboj sklenejo, spredaj Je vse v gozdih, na straneh gozd; in beli, lahkotni oblaki v sveži slnjini neba. ln sredi te čiste prirode se ti zazdi, da je človeku vendarle dobro samemu biti . . . Še zadnje samotne kmetije se čez nekaj časa pokažejo iz zelenja. Prime te misel, da bi se v tej samoti naselil za eno poletje, za ene božje počitnice. No, pa sem Iz tega namena vpraševal kmeta, ki je bil iz zadnje hiše In Je miril pse, zaganjaloče se proti nam, če je kdaj že kdo stanoval pri njih, ali če so vedno sami. »Kar sami smo, kar sami,* se je odrezal možak. »Sami, kakor turški Bog.* Zakaj je ravno turški Bog ljubemu Ižancu podoba take lepe samote, kdo ve! Tudi tega ne vem, zakaj se H ne da primeriti krščanski Bog . . . Le še malo dalie pa začenja že prava soteska ob Iški, ki so II dali Ime Vlnt-garja. Tu nekje so se bil! utabortll ljubljanski igralci s svojimi šotori; drugega nisem zvedel o njih, kakor to, da so po-lovlU vse ribe po Iški, ln da se zdaj lov takorekoč več ne Izplača. Da, pa še visoko gori na Krvav! peči so povedali to lepo stvar. Pravi Vintgar ob Iški je jako dolg. In lep je zares. Strme stene na obeli straneh. ponekod v stolpastlh oblikah, s fantastičnimi obrisi na vrhuncu, na nekate-' rili mestih visoke po par sto metrov, j Spodaj pod njimi šumi Iška, pada čez | skale in vrta pod njimi. Visoko zgoraj v stenah šumi navzdol slap, malo višje na drugi strani še eden. In tam na steni bol] zadaj še tretji. Spodaj se Iznad vode skoro dobesedno navpično dviga pri-ostren ostanek nekdanje stene, podoben veliki prlrodni Igli, kakor lih poznamo Iz Kamniških planin; na vrhu gole ostrine stoji vitka jelka, kakor da Imaš pred seboi klobuk roparja z visokim razbojniškim peresom. Stene gredo tako strmo v Iško, da nI prostora niti za najponlž-nejšo stezo, temveč moramo nad njo po ovinku navzgor In zopet dol. Pa tema je med stenami in senca ter hlad; o vročini ne veš ničesar In o Hudeh tudi ne, kajti na vse! poti od kmeta s položajem turškega Boga pa do Krvave peči nismo ne videli ne čull ne kako drugače opazili človeka. Turistov tedal tudi ob nodellah In praznikih v Vlntgaiju ob Iški ni. Da bi ]lm pa kdo pokazal par slik Iz tega lepega kosa ljubljanske okolice, bi bilo kmalu precej drugače. Sele ko se približamo mestu, kjer priteka z leve Zala v Iško, se stene v gornjih delih nekoliko razmaknejo. Tu lo mahnemo navzgor. Po gozdu, lepi gosti, povečini bukovi šumi, le udobno nakopana steza na Krvavo peč; turjaška gospoda je očlvidno po njcl hodila ln lezda. rila na lov. Zmerno se vzpenia steza navzgor, vlažnega bukovega listja le toliko na nji, da noga tal sploh nc doseže; hodiš ko po preprogi. Ko prideš v drugo polovico steze, posebno pa še. ko do-speš že tla zadnjo tretjino, imaš za seboi In ob strani nenavadno lep pogled na ves sistem likih kanjonov. Tu |e sicer vse v gozdu, ali lega |e res nena- vadno lepa in že zaradi tega pogleda navzdol bi se Izplačalo napraviti dolgo pot. Zgoraj na višinah pa se vodno od-ločneje kaželo konture obširne planote, ki sega odtod tja do Cerknice. Krvavo peč opaziš že mnogo pre]e, nego dospeš do nje. Pa te pogled lako vara, kajti namesto četrt ure, kakor se ti zdi v začetku, rabiš do n]e še trikrat četrt ure In morda še več. Steza se suče složno po robu, Krvava peč pa čepi pokojno s svojimi novimi strehami na robu planote, tik nad strmim robom, ki gre dol v Iško. Slednjič smo v vasi. Toda ne pozabi se ustaviti ln pogledati še enkrat nazaj na prelepo panoramo Iškega kanjona. Za-kaj par korakov dalje pa si v prijazni kraški dolini, odkodev nI več mogoč pogled na Iško. Kar naenkrat le povsem drug svet; nllve, hribovski pašniki, Krvava peč s polovico novih, s svežo rdečo opeko kritih hiš — vas le bila, če se prav spomlnlam, med vojno pogorela —, nad vasjo mračna, turobna cerkvica svetega Lenarta, — vse to pa gleda še proti lugu, na Rob. Ob dveh do pol treh dospeš na Krvavo peč ta planeš seveda nemudoma v gostilno. Abstinenca sc ti slabo Izplača, kajti česar ne bi nihče pričakoval: v gostilni na Krvavi peči imajo nenavadno dobro vltio, svetlo štajersko kapljo, da ji v bližini Ljubljane malokje najdeš enake. In nadalje sl misli: nedeljsko popoldne, samotna hribovska vas, eno uro hoda do iare. Zato je gostilna polna, harmonike so seveda vmes In veselia obilo, radovednosti pač nc manj. Vse prevpije Kavka, ki je silen pijanec preti ljudmi In Bogom, nič ne Je, le pije in pa zidar ]e. Jako je zgovoren, visok gla' Ima in vedno vpile, silno vpl]e. Odtot njegovo kavkasto Ime. »Kavka b! bil dober za turško cerkev, da bi zgoral na stolpu ypil» jo pov? oštir nam ln vse) sobi. »Za mežnarja, za turškega mežnarja Kavka,* pridene čez vse možak'iz dni gega kota. »Kaj za mežnaTja, za farja! Za farja bo boljša. Pa ne na Turško!« popravlja Kavka. Vse se smeje, vse modruje, sc zopet smeje; tu začneš razgovor, tan: pomagaš pri smehu. Tudi otroci so pr vinu, kar da priliko, da začnemo šteli koliko Ima kdo otrok. NI jih malo; nekd< pove pravilo, da kolikor višje v hribe greš, toliko več Imajo ljudje otrok. Krvava peč leži že okrog 720 m visoko. Toda do Roba je še daleč, do Velfkil Lašč še dve ur! ln pol, treba je pustit prijazno druščino ln razgovore. Odšle' gre pot ves čas navzrol, čez eno uro s: pod lepo ležečo farno cerkvijo na Robi že v dolini, ln po nje] po ravnem do Rašice, Trubarjeve Rašice, ki ima .V vedno močan mlin na južnem robu, tiimn pa še spomenika . . . Zdaj ko smo do bili tako vnetih sobojevnikov tlsočletn slovenske kulture, dobimo nedvomno v najkrajšem času tudi spomenik velikem; luteranu. — Pa čc boš šel to lepo turo do Veliki!-Lašč, se mnogo ne ustavljaj po potu kajti vlak gre na žalost že ob šesti uri, čas tJ bo zelo skopo odmerlen. Af. Ilroli preizkušena tehnika. Pri naB Be» Veda Se ne bomo kmalu doživeli, da bi te radio uporabljal v zdravniško svrhe. Pač pa je v tei smeri pričakovati sigur« hega pripomočka tam, kjer je zdravnl« ku do pacijenta dostop onemogočen, kar se zlasti dogaja na ladjah, ki plo» Vejo po širokem morju. Prepir za prah Krištofa Kolumba le od 1. 1877. dalje traja prepir med pajceno ameriško republiko San Do> mlngo in Španijo. Os spora se suče okolu zemskih ostankov Krištofa Ko> lumba, najditelja Amerike. Španska javnost je namreč prepriča, na, da počiva prah Krištofa Kolumba v leviljski katedrali. Prebivalci San Do. minga trde nasprotno, da to ni res ln da je Kolumb pokopan v njihovi cerkvi. Ozadje spora je sledeče: Okolu L 1540. so Spanci Kolumbove zemske ostanke položili k počitku na otočiču San Domingo. Istotam so po> Imejc pokopali admiralovega sina Diega Kolumba. Ko so 1. 1795. Francozi zavo. jevaii San Domingo, so Spanci krsto z Dstanki premestili najprej na Havajsko otočje, pozneje, po vojn! t Ameriko, pa v Španijo, kjer so prah najditelja novega sveta shranili v veliki katedrali. Cerkev v San Domlngu je prešla v last francoskih dominikancev, TI so 1. 1877. našli v svoji katedrali neko krip. to. Takoj so razglasili po svetu, da so izsledili ostanke Krištofa Kolumba. Nji« hova trditev se je naslanjala na nopis, ki se je nahajal na pokrovu rakve: «lllustre y esclarecldo varon Cristobal Coloin, Descrubidor de la Amorica, pri« mer Almirante*. Ta najdba Je kajpada dvignila mnogo prahu v Španiji. Spanci so takoj razglasili, da je dominikanska najdba navadna Izmišljotina ln jo nI« kokor niso hoteli priznati za dejstvo. Prišlo je do ostre polemike, obe stranki sta se branili z »znanstvenimi* dokazi in ta prepir je trajal do Izbruha svetov« nc voine. Nato je vsled vojnih dogod« kov nastal premor, kl |e trajal vse do letos, ko se je oglasil neki dotnlnikanec in začel znova »razkrivati*, da se naha« ja prah najditelja Amerike v San Do« mingu in ne v Sevilji. Tako se Spanci zopet jezijo, ker jih dominikancc draži, da nimajo nobene pravice zahtevati na« zaj ostanke onega moža, kl Je s svojim pogumnim dejanjem staremu svetu od« kril Ameriko. Gospodarstvo Lesni trg Na našem lesnem trgu vlada v zad« njem času precejšnje mrtvilo. Italijan« ski uvozniki so se pričeli v večji meri obračati od nas v Avstrijo, kjer jim pride les cenejši radi mnogih pogodno« »ti, ki jih da je nova trgovinska pogod* ba med Avstrijo in Italijo. Deloma pa italijanski lesni kupci tudi čakajo na zboljšanje liife, odnosno na oslabljenje dinarja. Obenem je nazadoval tudi iz« voz lesa v Francijo, ki si je istotako poiskala druge trge. Kljub neugodnemu položaju pa ostajajo cene v splošnem nespremenjene. Stroški produkcije in prevoza so toliki, da ni mogoče brez večje izgube znižati cen. Precejšnje po» vpraševanje je po dožicah, ker se pri« Sakuje obiln.i vinska trgatev. Postavno itlavonska postaja so noti« rali zadnje dni: hrastovi hlodi I. 2000 do 2200, II. 1400—1600, hrastovi hlodi za furnirje 2400—2700, fino hrastovo blago 2500—3500, hrastovina na zrcalni rez 3000—4000, hrastovi buli 2000—3000 francoske do žice 1000 komadov 15.000 do 18.000. sirovi frizi ozki 1000—1200, široki 1400—1600, bukovi hlodi I. 250 do 350, bukovi frizi 750—850, Javorjevi hlodi I. 720—800, jasenovi hlodi I. 500 do 650, brestovi hlodi I. 450—550, meh. ko tesano bl.ago 350—450, mehko žaga« no blago 550—650, brzojavni drogi hra« stovi 50—70, železniški pragi hrastovi 33—51, bukovi 40—50, drva za kurjavo bukova I. vagon 2750—3200, II. vagoi. 2200—2300, mešana 2400—2700, oglje vagon 10.000--11.000 Din. Na avstrijskem lesnem trgu je živah« nejše nego pri nas. Nekaj izrednega ju, da povprašuje Amerika po avstrijskem zvitem bukovem blagu za izdelovanje pohištva, in s-icer iz razloga, ker je ame. riško prvovrstno blago mnogo dražjb nego evropsko. Lesne cene v Avstriji so deloma narasle, zlasti drvom za kur« javo. ker je zabranjen izvoz iz Rumuni« je. Avstrija nam oa zunanjem lesnen. trgu precej konkurira. Če pa bodo ce> ne naraščale* bo ta konkurenca kmalu prenehala. Francija močno povprašuje po vseh vrstah lesa, zlasti pa po bukovem lesu za umetno rezbarijo. Na tržaškem trgu notirajo: jclklne 'deske v vseh dimenzijah 260—280 lir kubični meter, igličasti oblikovci 240 do 260 lir, bukovi evaporirani 460—480, pri« rodni 370—400 lir za kubični meter. Ker je podoba, da se je lira na svetovnem denarnem tržišču zopet okrepila, dinar pa nekaj oslabel, ie pričakovati ponov« no večjega povpraševanji po našem le« su s strani Italije. Naša žetev in cene 2etev Je v vseh pokrajinah v polnem teku in bo najbrže koncem prihodnjega tedna v glavnem dovršena. Dosedanji rezultati zadovollujejo. V Bački ln Sremu se računa povprečni prlrod pšenice na oralu 11 — 17 q In se žetev v teh pokrajinah more torel smatrati za zelo dobro. Istotako le pšenica kakovostno dobra; ceni se na 77 — 79 kg, a mestoma tudi na 80 — 82 kg teže. V Hrvatski Je slabša. Povoljna pa le letos kakovost pšenice tudi v Srblll in Bosni, pa se govori o teži 77 — 78 kg z največ 5 — 6 odst. primesi. 2etev Ječmena Je povsod dovrSena; kakovost se ceni v Srbiji na 62 — 63 kg, v ostalih produkcijskih krajih na 64 — 66 kg. Izgledi žetve ovsa so se znatno zbolj-šali ter se pričakuje znatno boljši prlrod, nego se Je spomladi mislilo. Toplo vreme ie bilo velike koristi tudi za turščlco, kl le v Vojvodini In Sremu neobičajno lepo razvita. Poslovanle Je stalo prošli teden pod upllvom povoijnih vesti Iz produkcijskih področij. Zato se Je nakupovalo v glavnem le za konzum najpotrebnejše blago. Ker so producentl zaposleni s poljskimi deli, Jc bila tudi ponudba manjša. Zato nI opažati takega oslabllenja cen, kakor bi bilo po sedanjem stanju pričakovati. Cene so pri nas še nad svetovno pariteto. Cim se bodo dovozi povečali, bodo cene gotovo nazadovale. Povoljne vesti o žetvi prihajajo tudi lz drugih držav. Na svetovnem trgu vlada slaba tendenca. V Ameriki cene sicer zelo valovijo, vendar se drže razmeroma na nizki stopnji. Pšenica Je prošli teden nazadovala v Vojvodini od 435 na 400 — 405. Nova se Je mestoma ponujala po 350 do 362.5. No vi Ječmen, kakovosti 62 — 63 kg, se Je tržil po 260 — 265 z vtovorne postale. Ovsu Je cena narasla na 325 postavno vtovorna postaja, ker so zaloge že zelo male. Največ se Je prošli teden poslovalo v turščicl. Cena Je bila okoli 300 postavno vtovorna postala. Moka št. 0 se ie tržila po kakovosti od 665 — 687.5 postavno vtovorna postala. Ker mlini malo obratujejo, so zalnge zelo majhne. Oživelo Je povpraševanje po otrobih, kl so se tržili po 125 — 140 postavno vtovorna postaja. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (14. t. m.) Pšcntca: baška, 77 — 78 kg, 2 — 3 odst., 6 vagonov 410 — 415; baška, 78 — 79 kg, 1 odst., 2 vagona 420. Ječmen: baškl, 64 — 65 kg, ponudba 295. Oves: baškl, 5 vagonov 320. Turšltca: baška, promptna, 12 vagonov 300 — 305; baška, 8 odst. defektna, 1 vagon 275; baška, na ladji Slsak, 30 vagonov 317.5; baška, zuban, 1 vagon 310; banatska, 10 — 12 odst. delektna, ponudba 250. Moka: baška «0», ponudba 660; «2», ponudba 625; «6», 2 vagona 465 — 485; «7», ponudba 425; «0>, sipka, 1 vagon 660; «5», ponudba 565; «6.5», 1 vagon 450. Otrobi: baškl za oktober, 3 vagoni 150. Tendenca nespremenjena. Budlmpeštajiskl žitni trg (13. t. m.) V tisočih mK: pšenica Iz Potisla I. 45 — 46, 11. 45 — 45.25, peštanska 44.5 — 45.5, rž 30 — 30.5, lečmen 29 — 30, oves 45.5 — 46.5, turščica 35 — 36. Svinjski sejem v Mariboru (13. t. m.) Dovoz 239 svinj. Cene (v oklepajih cene prejšnjega sejma) v Din: prascl, 5 do 6 tednov stari, 200 — 275 (200 — 250), 7 do 9 tednov 300 — 500 (350 — 500), 3 do 4 mesece 575 — 875 (700 — 850), 5 do 7 mesecev 1200 — 1300 (1200 — 1300), 1 loto 1425 — 2500 (1625 — 1875). En kg žive teže se Je tržil po 20 — 25 (23.75 — 25), mrtve pa po 28.75 — 30 (25 — 31.25). Cene so nekoliko narasle. Margareiskl seiem v Zagrebu (13. t. m.) Velik dogon. Zlasti mnogo Je bl lo konj. Cene za kg žive teže: domači voli I. 11 — 12.5, II. 10 — 11, bosanski voli I. 11, III. 8, teleta I. 13.75 — 16, II. 15, svinje I. 22.50 — 23.50, II. 21.50 — 22 Din. Cene goveji živini so padle. Seno se |e tržilo po 70 — 100, slama po 50 — 75 Din. = Vprašanje znižanja Izvozne carine na žito In mlevske produkte. Iz Beograda poročajo, da se je v finančnem ministrstvu vršila konferenca zastopnikov finančnega ter trgovinskega ministrstva trgovinskih in obrtnih zbornic ter gospodarskih organizacij. Na konferenci se je razpravljalo o znižanju Izvozne carine na pšonicoi turščico ln mlevske produkte ter so se vladni zastopniki izjavili pripravljeni, ustreči željam gospodarskih krogov. = Naše novo posojilo. Po časopisi. ;h vesteh bo Blairovo posojilo gotovo odpovedano. Finančni minister vodi sedaj, kakor smo že poročali, pogajanja z aeko angleško bančno skupino o zaključku novega posojila Po vesteh iz Beograda se pogajanja za to posojilo povoljno razvijajo. = Posejana površina v naši državi. Po podatkih poljedelskega ministrstva je v naši državi posojano: z zrnjem 4.710.894 ha, s stročnicami 73.916 ha, z industrijskimi rastlinami 88.105 ha, s semenskimi rastlinami 84.803 ha, e krmilnimi rastlinami 225.610 ha, polja v prahi pa je ostalo 923.407 ha. Celokupna površina znaša toiej letos 6,376.193 ba proti 6,205.256 ha v lanskem letu in 6,029.100 ha v predlanskem letu. = Alpinska moutanska družba in železarna na Jesenicah. »Riječ* javlja: Na dunajski borzi je vzbudil veliko pozornost neo-bičajno močan porast delnic Al-pinske montanske družbe. Ta porast se spravlja v zvezo s prizadevanjem te druž bo, ki bi si rada priborila večino delnic Kranjake industrije železa na Jesenicah ter velikih industrijskih koncernov Fol-ten in SchOller-Bleckmann. = Gradnja železniške proge Tltel-Orlovat je že v veliki meri napredovala. Pričakuj« se, da bo proga do oktobra popolnoma dovršena. Z izgradnjo te progo bo zelo olajšana zveza med Bač ko ln Banatom, a istotako z Rumunijo. = Razstava vin v Bell Crkvl. Vinogradniki iz Bele Cikve in okolice (Banat) priredijo dno 27. in 28. julija razstavo svojih vin. cTeBtoče Balkanske Sank«. Iz Zagreba poročajo: Balkanska banka se nahaja v težkočah. ker na eni strani zaradi pomanjkanja denarja ne more v polni meri izterjati svojih terjatev, na drugi strani pa lz tega vzroka ne more poravnati veeh svojih obveznosti. Vendar ne obstoji nevarnost za vloge. Tudi so vesti o pred8toječem polomu brez podlage. — Prisilno poravnalno postopanje Je otvorjeno nad protokolirano d. d. Hinko Kaufmann v Zagrebu. = Oddelek finančne kontrole pri mariborski carlnarnlcL Pokrajinska nprava za Slovenijo objavlja: Na temelju odo-brenja Generalne direkcije posrednih dav kov v Beogradu z dne 16. juulja 1928, St. 19.153. se v področju sreske upravo finančne kontrolo Maribor I vzpostavi pri glavni carinarnici I. razreda v Mariboru oddelek finančne kontrole Maribor 3 z dnem 20. julija. = Pokrajinska monopolska direkcija v Ljubljani razpisuje za 27. julija 1928 ofertno dražbo za oddajo kleparskih, krovskih in pleskarskih del v tobačni tovarni v proračunjenem znosku 188.000 Din. Dražbeni pogoji so na razpolago pri gornji direkciji. = Seznam Importnlh In eksportnlh tvrdk lz okraja trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani, ki obsega vso Slovenijo z delom Prekmurja. bo Izšel za časa I1L Ljubljanskega velikega sejma. Oblika mu je približno 12/20 om. Ta ee-znam bo dobrodošel VBemu trgovskemu svetu in bo razširjen ne le po Sloveniji in po drugih dolih naše države, marveč tudi v inozemstva. Razposlan bo konzu' latom veeh tujih držav ter trgovinskim agencijam kialjovtne SHS v inozemstvo kakor tudi drugim korporacijam in gospodarskim organizacijam v naši kraljevini Zato je inseriranje v njem priporočljivo iu bo za tvrdke najboljše reklamno sredstvo, zlasti Se za Spedlcijske tvrdke in za banke Naročila InBeratov — v obli ki najmanj pol strani — se sprejemajo mod uradnimi urami v pisarni trgovske ln obrtniške zbornice v LJubljani do 81. julija. = Francosko-avatrljska trgovinska pogodba je bila v avstrijskem parlamentu sprejeta. =Produkcija sladkorja v Poljski. Ce ni se, da bo sladkorna kampanja 1923 1924 v Poljski dala 9000 vagonov več sladkorja nego lani. DOBAVE. Dobava mesa. Pri Intendanturl Drav ske divizijske oblasti v Ljubljani 24. t, m. druga ustmena lavna licitacija za dobavo mesa od 1. avgusta do konca sep I tembra t. I. ljubljanski garnizljl. Predpisani pogoji v pisarni bitendanture na vpogled. Dobava bele moke. V pisarni Inten-danture Dravske divizijske oblasti LJubljani 20. avgusta ob 11. dop. prva Javna ustmena licitacija glede dobave 10.000 kg čiste pšenlčne bele moke, tipa št. 0. Istotam predmetni pogoji na vpogled. Nabava pogonskega In drugega potrebnega materijala. V pisarni Intcn dantskega odseka, oddelka za mornarico Zenunu, 6. avgusta ob 11. dop. ofertalna licitacija glede nabave 8 ton bom-baža za čiščenje strojev, nadalje 2 toni cunj za čiščenje strojev, 9 ton mila za pranje in pol tone Stauferjeve masti, Natančnejši podatki v trgovski in obrt niški zbornici v Ljubljani na vpogled. Pozor, konsumenti • drož (kvasa)! Z ozirom na navijanje een s strani kartelirauih tovarn drož, sem se odločil ustanoviti tovarno drož ter iščem v to svrho več delničarjev, oziroma družabnikov. Kot dolgoletni strokovnjak bi jamčil u najboljši kvas ter 40 •/', ceuejši kakor od koukuronee. Dopisi prosim naj w pošljejo aa moj sedanji naslov: Friderik Nejtek, tehnični vodja žgan lame, tovarni kvasa, Vič 84 pri Ljubljani. Zvonimlr Kosem: Tomažev zaklad Izmed V3eh ljudi, kar jih je živelo na tistem hribu, mi je bil najbolj všeč korenjak Tomaž. Ko som ga videl prvič s krampom na rami in z odpeto srajco pod vratom, kako je korakal bos po kameniti cesti sem si takoj mislil: »Ta človek bi se šel metat s samim medvedom!* Be tisti dan sva postala prijatelja. Podal mi je svojo kosmato, žulja vo roko kakor star znanoo in ae veselo posmejal: »Eh, lepo je, če je človek mlad in jzdravl* Sedla sva h kozarcu tepkovca x>od košati oreh in Tomaž mi je povedal, da je {>o poklicu dninar. Večinoma da koplje v vinogradih in na polju ln da mu je to delo Se najbolj po volji, ker je treba krepko mahati. »Pa pojdiva domovl> me je povabil naposled in si zadel kramp na ramo. »Mrači se že, jaz pa si moram skuhati vočerjo. Veš, imam tam na koncu hriba nekaj, kar je bolj podobno brlogu kakor bajti. Pa za moti- je že dobro — jaz sem skromen.* Ko Bva stopala skozi va.«, pa se je bagnll k moni in mi skrivnostno pomo-liki.ll; . , »In ve8, kaj imam Se? Nekaj takega, Sesar ne prodam za ves svet. Zaklad, majhen zaklad imam . . .» »Šališ se, Tomaži* »Pa &e ti zaklad ookažeml'* tel j! »Ze verjamem, že verjamem, prija- Zavila sva iz vasi po ozki stezi mimo travnikov in vinogradov, krenila v mračno globei, potom pa zopet navzgor po strmi rebri. Tako sva dospela do napol podrte kolibe, ki je visela na bregu. »To je moja palača!* se je pošalil Tomaž in vrgel kramp z rame. »Nima sicer ne oken ne vrat — ali jaz sem zadovoljeni Poglej, tukaj pa ležim!* Sredi kolibe je bilo nametane nekaj slame, in rumena rjuha je ležala na njej. »Učičkaj sel* mi je ponudil klado, ki jo je privlekel lz kota. »Premišljuj medtem, kako lepo sijejo zunaj zvezde in mesec ali kakšen veter da vleče ali kar hočeš — jaz pa si bom tačas skuhal večerjo.* In pričel je kuhati. Ognjišče je bilo staro in razdrapano, ali Tomaž se je tako spretno aukal pred njim, da je bila večerja gotova prej, nego bi si bil mislil. .Tako — zdaj bomo pa večerjali!» Širok in kosmat jo postavil lonec s skuhanim krompirjem predme, sedel še sam na klado in pričel zajemati veliko leseno žlico. Po večerji je rekel: »Bogu čast in slava — kakor Vnlj sem se pogostili . . . Zdaj pa pojdi z menoj, da ti pokažem še svoj zakladi« Stopil sem z njim iz kolibo. Topla noč jo bila, na nebu so žarele zvezde, in mescc se jo bleSčal na vzhodu. Nekje trloboko anodai v vasi ie laial pes. iz bližnje goščave se je oglašala sova. ■Tukaj!* mi je pokazal Tomaž z roko. Za hišo je stalo pritlikavo, zgrbljeno drevo, ki se mi je zdelo, iz mraka štrleče, še bolj siromašno, kakor je bilo v resnici. »To je moj zaklad, moja lepa breskev!* se je pohvalil Tomaž. »Drugi imajo gradove palače, jaz to breskev, ki je ne zamenjam ne z gradovi, ne s palačami . . . Tu, dragi moj, pod to breskvijo, so moji najlepši spomini, tu sem najrajši zahajam in počivam . , Radoveden sem vprašal: »Kakšni spomini te vežejo na to borno drevesce V» Takrat si je segel Tomaž z dlanjo preko oči in nagnil glavo. »Mati moja, mamica!* je zavzdihnil in glas se mu jo tresel. »Tu je bil njen najljubši prostor, tu jo najrajši počivala, tu je prebirala molek, in tu sva j seni skupaj obirala zreli breskve . . Pet let je že tega, kar mi je umrla * In Tomaž, korenjak, je zajokal. Zajokal ob svojem zakladu kakor otrok. Trboveljski premog in drva « stalno v zalogi vsako množino Družba Ilirija, Ljubljana, Kralja Vetra trg 8. - Tel. 220. sprejme takoj proti dobri plači ovarna pletenin „UA" v Kranju. Akordni delavci I Sprejme se takoj 80 delavoev za akordno delo, izkop, betoni-ran je na stavbišču Okrožnega urada na Miklošičevi cesti ▼ LjubljanL Dela za več mesecev. Sprejemi se na stavbišču. 8862 Stavbna druiba. Za neko tuzemsko trornico sukna UČI izvežbon potnih, ki bi prevzel pole? svojih predmetov še n-atopBtvo ia razprodajo blaga ta tvorni««. Potnik mora biti dobro vpeljan t celi Jugoslaviji, tako pri trgovcih, kakor tudi pri oblastih. — Ponudbe z zahtevano provizije je poslati upravni&tvu «Jutr»» na »Potnik štev. 160». Prod r. Oorloah posestvo s pekarijo, njivami, gozdom in sadnim vrtom saradi s« Itve po ugodni ceni. Ponudbe na podružnico »Jutra., Maribor. 878! Stavbenik RUD. ROČAK v Trbovljah Izvršuje vsa stavbena dela. Lastno tesallšče. Izdelovanje stopale. Teraco-tlak. Brezkonkurenčne cene. Najstarejša slovenska lip !vgn gricelj, Dunajska cesta 16 se priporoča. livrSlleu ločna, ceni zrn L. likuš Ljubljana Mestni trg 15 feelelova&eSJ delnikov Na drobno! Ma debelo! Zaloga sprehajalnih, palic 12 Popravila točno in solidno I se dobi po ugodnih oenah vsako množino. SE BO ZVIŠAL VAS PROMET ako vršite smotreno in dobro premišljeno reklamo potom itiseriranja, plakatiranja itd. To je pa mogoče lo, ako poverite Izvedbo iste podjetju, ki je na podlagi dolgoletnih izkušenj edino zmožno dati nasvete, na pod« lagi katerih je mogoč uspeh In prlhra« nek denarja. Odpadejo pa tudi nepo« trebne skrbi za vodstvo, evidence, nepotrebne plsarije ln reklamacije, kajti ravno pri trgovcu je izrek „čas je zlato" vedno na mestu. Ako se hočete o tem prepričati, obrnite so na nas in mi Vam bodemo radevolje sestavili brezplačne proračune. ALOMA COMPANY anončna in reklamna d. z o. z. llutillaoa. firek')u lin 10. ua. Centrala Ljubljana Kongresni trs 3 Beograd pedKitRlea Sremaka ulica a Veliki inkvizitor Ljubezenski roman Iz najsramotnel-te dobe človeške zgodovine. V. Zabave Inkvlzitorsklh kreatur. Palača inkvizitorja Petra Arbuesa Je bila ogromna In prekrasna mavrska palača. V njej je nekdaj živel sevlljskl kralj. Okoli in okoli palače so bili prekrasni vrtovi, poleti polni najlepšoga cvetja in najboljšega sadnega drevja; v najlepšem zatišju pa je stal kiosk, ki je včasih služil kot kopel. Arbues je uporabljal kiosk v čisto druge svrbe. Ta kiosk, skrit med drevjem In grmovjem, je bil prostor za veselo sestanke Inkvizitorjeve s prijatelji, prijateljicami in ljubicami. Najvišji cerkveni dostojanstveniki so so udajali tukaj užitkom, kakršnih bi se ne bil mogel izmisliti nobe i posvetnjak. "ni so poaoči fanatični cerkveni mogotci pozabili vselej na pretvarjanje in hinavljenje, s katerim so se morali kazati ljudstva podnevi. Ti ljudje so čutili v sebi tako divjo željo za Izrednimi razburjenji, da so samo še v krvi, mukah ln ljubezenskih izgredih zverske nenasitnosti nahajali zadovoljenja svojemu pohlepu po čustvenem uživanju. Ze davno so pozabili, da so Kristusovi služabniki in zdelo se jo, kakor bi se sam satan počlovečil v teh pro-palicah. Bilo je Iste noči malo pred polnočjo. V osamljenem kiosku je bila postavljena v veliki ln elegantni dvorani razkolom miza. Najizbranejše sadje, naj-dralja jedila in najboljša vina, posodje Iz kristala in kitajr' ega porcelana, vino herersko, tlntarotsko ln malaško, sok banane ... vse Je bilo pripravljeno In na razpolago odličnim gostom, kl jim je predsedovala njegova pre- vzvišenost, gospod veliki inkvizitor se-viljski. Strop te dvorane jo bil okrašen z arabeskami, dragocenim delom mavrskih umetnikov, po zidovih pa so divne freske predstavljale sadje Iu cvetje vseh vrst v čudoviti prirodno-sti. Tu pa tam pa so bila po stenah tudi polja b slikami razbrzdanih prizorov iz mitologije. Te slike so bile tako nesramne, da bi moral biti le svetnik, kdor bi Be ne razburil pri ogledovanju tako pohotnih motivo,. Ves salon je bil popločen z bogatim mozaikom in vsa dvorana je bila prirejena za vesa-ljaštvo najnižje vrste. Družba, ki se je bila zbrala tega večera, se je najela in napila, še predno je prišel tudi hišni gosp i.lar, inkvizitor Arbues. Vsem w bile glave že razgrete, toda razum jih še ni ostav-ljal. Ko je prišel inkvizitor in sedel na svoje mesto, jo nastalo zatorej spočetka navidezno mirno razpravljanje. Toda Arbues se je zakrohotal: »Gospoda,« je dejal objestno, »sedaj je uvedena inkvizicija tudi na Portugalskem in kmalu ne. bo na zemlji več kotička, kjer bi mi ne gospoda-rill.» »Tem bolje,» je rekel toletskl nadškof. »Inkvizicija je mlin, kl melje snetnjavo pšenico za nebesa ln izpre-minja španske otrobe za nas v lepe dublone.» »A dublonl v rajske Bladkosti in razkošne praznike.* se je nasmejal dominikanski prior zabuhlih lic ln ža-rečih oči. »Bolje je biti inkvizitor, nego papež, pri moji veri!« je dejal nadškof. »Ej, papež je Btarec!« je rekel bled mlad frater, lep kakor dekle. »Cemu vsa lepota na zemlji, ako je človek star?« »Res je, Josip.« Je pritrdil Inkvizitor. »Toda rajši bi prav za to menjal s teboj ln Pil pripravnik v dominikanskem samostanu »Tudi ml menjamo s teboj, zelonecl« so vpili vsi križem. »Ali si govoril s Henriquezom?« Je vprašal inkvizitor tiho mladega fratra, ki je sedel ob njegovi levici. »Nisem ga našel,« je odgovoril frater. »Mislim, da niti ni potrebno, ponavljati naročilo. Henriques je zanesljiv.« Takrat sta se zakrohotala škofa lz Malage ln Toleda. »O čem govorita, gospoda?« je po-posluhuil Peter Arbues. »O lepih žonah hi dokletih v važi Sevilji,« je odvrnil maltški škof. »Dejal som ln pri tem ostanem: najlepše, najzapeljivejše dekle v Sevilji je Dolores Argoso, gubematorjeva hči.« Iznenadeo se je zdrznil Arbuoz. Saj je prišel pravkar iz njene spalnice. »O, kar se tiče Dolores,« Je dejal dominikanski prior, »ta vam je trdnjava, kl bi se ne dala nikomur zavzeti. Dvakrat sem jo lzpovodoval. Prelestnj dekle! Kaj je greh, uiti še ne sluti menda. A ponosna je in človeka zna pogledati, da mu jezik kar otrime. Samo čita preveč ... zdi se ml, da je celo malo okužena s berezljo. »Krasna horetklnja! Moj Bo£, če bi človek to dekle videl goretil« je vzkipel toleški škof. »Na grmadi ljubaznl goreti . . . ho-čote pač reči?« se je zasmejal škof malaški. To bi bi! triumf, ako bi vi kurili pod njeno grmado kaj? Samo bojim se, da bi se ob vašem ognju komaj osmodlla.« Družba se Je zakrohotala. »No, no, saj ne govorim o svoji vročini,« se je brani! toleški škof, »dasi bi se pri meni Dolores vBaJ ogrela, na vaši grmadi, pa bi prav gotovo zmrznila . . . Toda mislim, da bi bila Dolores trd oreh za njegovo vzorltost.« »Zamet Mfief* se le porogal Inkvizitor. »Ce ne poznate tršega oreha . . . jaz ga vam starem magari tukajle vpričo vseh!« »Hoho, to bi bil prizor za bogovel Samo da Ima ta angel dva močna stražarja: očota gubernatorja in ženina Estevana de Vargas!« »Ne bojim se vseh treh . . . samo Če se ml zljubil« se je pobahal inkvizitor. »Toda da se mi zliubl, treba prej dovolj zakuriti v želodcu. Zato dovolite . . .1« Zvrnil je va.se lz kristalne, krasno brušeno čašo merico vina in začel jesti z najboljšim tekom. Kmalu nato se je razgrnila težka svilena zavesa na koncu dvorane in vstopil je familiar, ki je imel službo v pred80bani. Familiar ]e šel k tnkvizi-torju, se suženjski poklonil in dejal: »Najmilostljivejši gospod, Henrlijuez prosi, da ga pustim do vaše vzorito-sti.» Triumfalen nasmeh je razsvetlil lice Petra Arbuesa. »Gospodje,« je vzkliknil, »sam satan je slišal vašo željo Takoj bost« videli tukaj-le pred menoj gubernatorjevo krasotico.« Družba je veselo vzkipela, medtem ko se je inkvizitor okrenil k famillaru z ukazom: »Naj le vstopltal« Familiar je odhitel. Vse oči so strmele k svilenemu zastorju. »Prečastltl gospod,« je nadaljeval Arbues ln se obrnil s posmehljivim glasom k toleškemu Skotil, »jaz vas prosim za tisoč dni odpustkov za Ilen riquezove grehe. Zakaj IIenriquoz nam sodajle privede naikrasnejšo heretki-njo seviljsko, da jo sežgem na lastni grmadi.« Svilena zavesa se jo razgrnila In pojavil se je Henrlquez, bled, krvav, ves premočen. Komaj se je še držal po- r*on drJavnln, davkom nt I nitrit« »rad do 20 btttdl Dl» f- vas ka aadal|n|a btttd. 80 pav Iti — Pit Ca M »»dno ntprtl tlahko ludl » inamkah). N« »prlJin]t odgo»ar|a »prtva It, tka |t »praSa»|n priloittt zaimka u od0ovor lof nianlptlaollaka prllW|blna (I DI").__ DRŽAVNI PODURADNIK 7. večletno trgovsko prakso, želi vsled gmotnih rai-taer privatno službo kot pisarniška moč ali kaj stičnega.. VeSč slovenščine, srbohrvaščine in nemščine v govora ln pisavi Cenj. ponudbe pod »Ne-utradllv« na upr. »Jutra«. 6101 GOSPODIČNA t večletno prakso, možna slovenskega in nemškega jezika, vešča vseh pisarniških del, sprejmo mesto kontorietinje ali bla-gajnlčarke, gre tudi na deželo. Ponudbe na podr. »Jutra«, Maribor, pod »Kontoristinja*. 6098 TROOVSKI POMOČNIK mannfakturne ali galanterijske stroke, detailist, z dobro referenco, se sprejme za 1. september pri Jakobu Lahu, Maribor. 6078 SKLADISCNIK kolonijalne stroke, starejša raoč. službujoč vedno pri tej stroki, veSČ vsakemu tozadevnemu poslu, išče mesta za takoj ali pozneje. Cenj. ponudbe pod »Skladiščnik 6070» na upravo »Jutra«. 6070 IZUCENEGA SIRARJA •možnega vseh mlekarskih in sirarskih opravil, sprejme mlekarna v Sunji. Planine pogoje naznaniti. 6065 GODBENIK !d igra krilni-rog (Flflgel-hora) želi ob nedeljah pomagati godbi na pihala. — Pismeni dogovor 8 dni pred nastopom. Naslov: »Krilni-rog« upr. »Jutra«. 6055 drvarje iščem za izdelavo meter-skih drv 1 ali 2 partiji delavcev. Plača po dogovoru. Oglasiti Be lahko tudi pismeno na Andrej Humar, Gorenja Sava. p. Kranj. 6186 KROJAŠKI POMOČNIK Išče dela. Ponudbe pod »Bolj&a moč 815» na upr. »Jutra«. 6186 PRODAJALEC ki Je prvovrsten strokovnjak za mlevske lzdeleke, dobro vpeljan v Ljubljani in okolici, se iSče za takojšnji nastop za Ljubljano. Trezen, priden in vesten veščak Ima prednost proti jako dobri mesečni plafll. Ponudbe pod »Mokar« na upr. »Jutra«. 6119 TRGOVSKI POMOČNIK z večletno prakso, želi mesto v trgovini meSanega ali manufakturnega blaga. Naslov pod »Dobra moč« na podr. »Jutra«, Maribor. 6145 UPOKOJEN 6146 DRŽAVNI URADNIK 81 let star, zmožen slovenščine, nemSčine ter deloma italijainSčine, iSče primerne službe, tudi na deželi. Ponudbe pod »Upokojenec« na podr. »Jutra«, Maribor. TOVARNA večje podjetje, bančni zavod, ki hoče imeti pridnega, zmožnega uradnika, knjigovodjo - korespondenta več jezikov, naj izvoli pisati upravi »Jutra« pod »Stalno mesto«. Nastop takoj. 6163 PROVIZIJSKO ZASTOPSTVO f'fe trgovski potnik za Slovenijo in Prekmurjo. — Ponudbe na podružnico • Jutra«. Celje, pod »Zanesljivost«. 5986 KOT PRAKTIKANT s trgovsko Solo želi vstopiti 181etni mladenič k večjemu eksportnemu podjetju z deželnimi pridelki ali lesom. Ponudite pod -Praktikant« na upravo »Jutra«. 5964 GOSPODIČNA ki zna tudi Šivati, iSče službe pri boljSI družini ali gostilni v kuhinji ker bi so rada Se nekoliko izučila v kuhanju. Plača postranska stvor. Ponudbe na upr. »Jutra« pod »PoStena«. 6118 ZDRAVEGA KOSTANJEVEGA LESA kupimo vsako množino z« tanin in bukovega oglja, suhega, t vilami naloženo ter suha bukova drva. lahko tudi za jesensko oddajo. Ponudbe s ceno franko vagon pod »Plačilo pri prejemanju« na upr. »Jatra«. 6184 CITRE 6121 stare, Setudl pokvarjene, kupujem, kakor tudi u-stavme listke. Naslov pri upr. »Jutra*. KOMPLETNI FOTOGRAFICNI APARAT prodam. Kodak za 850 Din, dobro ohranjen otročji voziček za 875 Din ter zlate uhane Id broSo u narodno noSo. — Naslov v upravi »Jutra«. 6169 DOBRE VINSKE SODE od 200 do 600 litrov, sposobne za transport, kupim. M. Kramar, Cerklje pri Kranju. 6161 JEKLENA ZAPIRALA (Stabirollbalken), rabljena, se kupu Ponudbe z navedbo mer pod »Zapirala« na upr. »Jutra«. 6188 DVOKOLESA. 117 mali motorji, otroSki vozički, Šivalni stroji ln pnevmatika najceneje. »TRIBUNA«. Ljubljana, Karta vska cesta 4. NATAKARICA spretna, ld bi spala pri starših, se sprejme takoj pri St. 6, Dunajska cesta. 6160 ŠOFER avtomehanikar, ISče primernega mesta, gre tudi na deželo. Ponudbe na upr. -Jutra* pod »Šofer«. 5961 STENOGRAFINJO IN STROJEPISKO Ai popolnoma obvlada nemško in slovensko stenografijo, spreime takoi odvetniška pisarna dr. Fran Novak & dr. Alojzij Ko-baL Ljubljana, kamor .je nasloviti ponudbe. Začetnice popolnoma izključene. 5928 ELEKTRIKAR-STROJNIK v vseh v stroko spadajočih delih samostojen delavec in zanesljiva moč. Išče takoj službe. Ponudbe pod »Zanesljiv« na podružnico »Jutra«, Celje. 6170 OTROSKI VOZIČKI več vrst, od 250 Din DVOKOLESA novi modeli z dobro pneu-matiko, že od 1500 Din naprei MOTORČKI najnovejši amerik. tipa »Evans« in D. K. W. Ori-onete, Motorette, PNEUMATIKA zračnice z garancijo od 16 Din. plašči od 65 Din. Preprodajalci in mehaniki znižane cene. Sprejemajo se vsa popravila, emajli-ranje ln poniklanje. — »Tribuna«, F. B. L., tovarna dvokoles ln otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4. 189 MEYERS KONVERSA. TIONSLEXIKON zadnja izdaja, naprodaj v Hilšerjevl ulici St. 7/11., 1. 6074 ŽIČNE MREŽE za ograjo vrtov, drevesnic, kurjih dvorišč, prepref.ke oken ln lin, vsakovrstne žične tkanine it železne, pocinkane in medne žice za tehnično in industrijsko uporabo ter elastične posteljne mreže na lesenem okvirju različnih velikoetl izdeluje ia priporoča: Evgen Ivane, tovarna žilnih tkanin in pletenin, Sodražlca, Dolenjsko. LEPA ENONAOSTROPNA HISA v Mariboru, t gostilno in trgovino, se zaradi preselitve ugodno prod«. Vpraša se pri podruž. »Jutra*. Maribor. 6095 HIŠICO vrtom v Ljubljani ali okolici kupim ali vzamem gostilno v najem. — Ponudbe s oeno na Janko Stare, Kamnik. 6047 KMETIJA In pet oralov travnika na periferiji Ljubljane se odda za več let v najem. — Panudbe pod »Travnik« na upr. »Jutra*. PRODAM HISO popolnoma novo (vilo), »raven pol orala zeml.il Sča, takoj. Oddaljenost pol ure od Celja, leži na jako le pem prostoru, poizve se pri brivcu ln lay|ičarju Ko-Stomaju v Celju. 5910 LOKAC 6081 na prometnem kraju v Ljubljknl, se odda. Dosedanji lastnik je pripravljen vstopiti v novo vpeljano podjetje. Dopisi z navedbo stroke se proeijo pod »Dobro mesto« na Aloma Company> anončna dražba« Ljubljana. Kongresni trg St. 8. PIKA IN POLONCA Poštnoležeča korespondenca prepovedana, torej nemogoča. Brihtne glavce Pike in Polonce bodo gotovo najdle izhod iz nastalega položaja. Prosiva obvestila na upr. »Jutra« pod Bajka*. 6116 V NAJEM 6149 ali na račun se vzame go stilna v mestu ali na deželi. Ponudbe pod »Dobra moč« na podr. »Jutra«, Maribor. VELIKA GOSTILNA t velikim dvoriščem, krasne kleti veliki salon, čez 2000 kvadratnih metrov notranjega prostora, za vsako obrt ali tovarno pripraven, se zaradi bolezni za 10 milijonov kron proda. Pismene ponudbe pod »Deset milijonov« na podr. »Jutra*, Maribor. 6151 SAMOSTOJEN MOJSTER boljSe obrti, 80 let s tir, t dobro vpeljano obrtjo ter lepim stanovanjem in pohištvom, se želi seznaniti radi takojšnje ženitve t gospodično ali vdovo brez otrok iz boljše rodbine s premoženjem in gospodinjsko itobrazbo. Le reene ponudbe s sliko poslati na podružnico »Jutra«, Maribor, pod »Mojster lju bavl«. Tajnost zajamčena. 6006 KJE JE. KAJ JE — SREČA? Morda bogastvo, morda uživanje? Morda ljubezen? lep je zakon ljubezni! Lepa črnooka, mlada de-vojka, ki hoče biti ljubljena, ki razpolaga z večjo gotovino, naj piše pod »Neuvele cvetke« upravi »Jutra* s sliko, katero vrnem. Strogo tajno. 6167 2 INTELIGENTNA PODJETNA TROOVCA Ceha, abstinenta, bi bila pripravljena oženiti se z deklicami ali vdovami mile narave ln dobrega srca v starosti od 20 do 26 let, katere imate trgovino ali josestvo, najraje na deželi. Samo resne ponudbe s sliko, katera se zamenja, pod Modrookl Crnooki« na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 8. 6158 LEPA VILA z vrtom pod ugodnim! pogoji naprodaj. Informacije samo v nedeljo 22. t. m. ob 2. uri popoldne v Ptuju, Ljutomerska cesta 25. 6188 ZNANJA želi poeestnik ln gostilni čar, star 88 let, z gospodično ali vdovo, dobroerč-no, močno, zdravo in dobro gospodinjo v svrho poznejše ženitve. Na nervozne In z milijoni neiz-polnjirih zahtev se ne reflektira. Cenj. ponudbe pod »Notranjec« na upr. »Jutra*. 5995 PRODA SE HISA t gospodarskim poelopjem, štiri njive, travnik, sadni vrt in gozd; nahaja se blizu blaškega jezera na Koroškem v Avstriji, event. se zamenja za manjSo hišo v Jugoslaviji. Naslov pove upr. »Jutra«. 6115 DIJAK IN DIJAKINJA člana Ferijalnega saveza, iščeta 4 dijake in dijakinje za skupno potovanje v Dalmacijo. Dotični naj pošljejo svoje naslove na upravo »Jutra« pod »Dalmacija«. 6122 KOČIJA 6072 črno lakirana, malo rablje na. angleška oprema za 2 konja, nove zelene sani (4 la zapravljivček) In večja množina prvovrstnih domačih salam, se proda. Oena po dogovoru. Naslov v upr. »Jutra*. TRGOVSKA HISA- z dobroidočo pekarijo v industrijskem mestu Sloveniji naprodaj. Ozira se samo na kaoltalistične re-flektante. Ponudbe naj se pošljejo na upr. »Jutra« pod »Trgovska hiša«. 6142 ZASTOPNIKA ALI POTNIKA- fprejme s 15. avgustom trgovina z galanterijskim, norimberškim blagom in pleteninami v Ljubljani za Slovenijo in Hrvatsko. Sprejme se le strokovnjak in vpeljana moč. Ponudbe na upr. »Jutra« pod »642«. 3201 SLUŽBO TRGOVSKEGA POTNIKA za Slovenijo s kolonijalnim blagom iščem. Ponudbe na upravništvo »Jutra« pod »Provizija«. 6112 KUHARICO samostalno. za boljšo hišo, iščem za Zemun od 28. julija. Plača 850 Din mesečno. Prijave do 18. t. m„ Bled, vila TOnnies, soba 1. 6181 HRASTOVE PLOHE 50 mm debele! 3 m dolge, paralelno rezane, od 24 do 34 cm široke, kupim. Borove in smrekove deske, prvovrstne in stihe, rez spe-cijalna in se ista ponudniku naznani pismeno. Bukove plohe, nežajmane, I. in n. vrsta, 85, 90, 95 in 100 mm, od 2 do 4 m dolžine in 24 do 50 cm širine, vsakih približno 4 kubične metre. Bukovo oglje, suho, brez prahu. Ponudbe na upr. »Jutra« pod »Stalna kupčija« do 20. t. m. z navedbo cen in množine. MOŠKO KOLO E. S. K. A., skoro novo, za dirko, se proda. Penko, Maribor, Stritarjeva ulica St. 20. 6005 kumno: GOBE janež, lipov cvet kolesarji, pozor1 Prodam lahko dirkalno kolo lz zdravstvenih odrov. Sumer Avgust, trgovec, Laško. 6073 SMREKOVO LUBJE 1 kg 4 K franco vagon; Slivovko, približno 45 odst., izvrstno domačo, 1 liter 120 K; 5 kompletnih mlinskih kamnov, leseni deli, z vodnim kolesom, vse hrastovo; gepelj vitel)., rabljen. 30.000 K; oglja, vagon, 1 kg 4.40 K, franco vagon; hrastove deske, 80, 84, 27, 40, 5, 50, 55 in 60 mm; smrekove deeke, madirs, 8200 K, se proda pod šifro »Blago« na upr. »Jutra«. 6062 POSESTVO 6156 5 oralov zemlje in vse kar stoji in leži, pol ure od me. sta, pri veiiki cesti, se proda. Tezno 48, Maribor. tdSBSS&S OPREMLJENO SOBO išče za takoj mlad zakon ski par z lastnim posteljnim perilom. Ponudbe na upr. »Jutra« pod »Miren«. 6052 ŠIVILJA pridna in izobražena, išče primernega dela kot Šivilja v Maribora. Cenj. ponudbe na podruž. »Jutra« pod »J. D. S.», Maribor. 6171 UCENCA 6000 pogtenih staršev, pridnega, z dobro šolsko izobrazbo, se sprejme za trgovino z mešanim blagom. Ponudbe pod »Marljiv 6000 in vesten« na upr. »Jutra«. 6000 "primorski slovenec absolviran ekonom, vešč slovenskega, italijanskega ter deloma nemškega jezika, bivši ravnatelj državne trtnice v Monfalconu, iščo primerne službe pri kaki graščini ali velepo-sestvu v vinorodnih krajih. Ponndbe na uprav. »Jutra« ood »Goriški Slovenec«, 2874 ČEVLJE najboljši in najceneje dobite pri Janko Kos. čevljar, Rožna dolina pri Ljubijo ni. Proinenadni čevlji za dame po znatno znižani ceni. 6088 Gcršak & Co„ Kongresni trg Ljubljana, St. 10. STAREGA SVINCA vsako množino, kupimo. Puškama v Kranju. 2658 VREČE, 106 rabljene, dobro ohranjene, kupi Jos. Bahoveo, Ljubljana. Sv. Jakoba trg 7. mizni štedilnik dobro ohranjen, kupim. — Ponudite na upr. »Jutra« pod «Stedilnik». 6048 šivalni stroj ženski kupim. Ponudbe na upr. »Jutra« pod «Dobro ohranjen«, 6118 radi opustitve čevljarske obrti naprodaj trije' šivalni stroji, orodje in pohištvo. Marija Zupan čič pri A. Logarju, STANOVANJE 5/5 na periferiji mesta se zamenja z enakim ali večjim v mestu. Ponudbe pod »Zamenjava* na upravo »Jutra*. 5918 ZENITNA PONUDBA Katera mlada, inteligentna in simpatična gospodična iepega značaja in preteklosti, pa brez premoženja, žel! imeti prijeten dom in blagega soproga ter se poročiti z 321etnim, inteli gentnim in plemenltočute-čim, zelo dobro situiranim gospodom, so naj oglasi na upr. »Jutra« pod »Moj dom« s polnim naslovom in sliko, ki se vrne ali zamenja. Diskrecija zajamče. na. V slučaju sporazuma, bi lahko prebila skupaj do pust v avgustu v kakem lotovišču ali pri sorodni kih na Dunaju. Upoštevajo se samo resne ponudbe in s polnim naslovom. 6140 KOT DRUŽBENIK želi pristopiti posestnik z dežele k ie vpeljanemu podjetju, najraje lesni trgovini s par sto tisoč kronami, Kot trgovsko naobražen, želi aktivno sodelovati. Cenj. dopise na upr. Jutra« pod »F. B.» 6114 LIPICER FRANC krojač na Dolenjski cesti St. 12 je zopet otvoril svojo krojaško delavnico. Občinstvu se vljudno priporoča 5973 NASLOVI 138 dobrih in zanesljivih stanovanj za dijake in dijakinje se dobijo pri gospodu M. Likarju, Poljanska cesta 87, vila Bergman. FRANCOSCINO in nemščino poučuje gcr spa, bivša učiteljica. Ura 8 Din. Naslov r upravi »Jutra«. 6110 manufakturo prevzame v komisijsko razprodajo (na malo) trgovec na deželi. Naslov upr. »Jutra«. MANJŠE AGENTURE katere same težko uspevajo, se sprejmejo kot družabniki v večjo agen-turo. Dosedanji lastniki bi fungirali kot šefi svoje dosedanje stroke. — Ponudbe z navedbo stroke in vpeljanosti pod »Eksistenca* na Aloma Oompa-ny, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 8. 6019 MIŠJI TIFUS — BACILI so najboljSe sredstvo ta pokončavanje hišnih mlSl, podgan ln poljskih miil. Dobiva se v lekarni F. Kuralt, Gosposvetska cesta v Ljubljani 6011 vf£ H zrmtZA AVTOMOBILE IN KOLESA UUBL5ANA PALAČA lO.KRED.DK« družabnika ki bi prevzel komercljsko vodstvo pri večji že vpeljani agenturi v Ljubljani se išče. Potreben kapital od 100.000 Din dalje. Dopisi se prosijo pod »Agen-tura« na Aloma Compa-ny, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg. 8. 6017 KAKO NAROČIŠ »Mali oglas« »Jutra«? — V pismu napiši kdaj, kolikokrat in kaj želiš, da se tiska kot Tvoj »MALI OGLAS«. Za prvih 20 besed tega oglasa morai naprei poslati 5 Din, za vsako besedo od dvajsete naprej pa 50 par. Laliko plar čaš tudi v znamkah, ki jih priložiš pismu. Dopisnico mesto pisma piši. če poS-ljoS istočasno po položni-oi denar. Naslov v vseh siučajih: Uprava »Jutra« v Ljubljani. — Ker prihaja na »Male oglase« »Jutra* navadna veliko po nudb. Je najbolj pripravno, če navedeš v svojem oglasu natančen naslov, na katerega Ti naj pošiljajo ponudbe. DRUŽABNIKA išče trgovsko podjetje, dobro vpeljano, z lokali, na najprometneji točki Ljubljane z okoli 300.000 do 500.000 kronami in osebnim sodelovanjem. Ponudbe pod »Sodelovanje« na upr. »Jutra«. 6030 KDOR MI POSODI proti vknjižbi 15.000 Din mu odstopim eno sobo, ako potrebno tudi kuhinjo. Hiša je oddaljena 6 minut od kolodvora Celje. Ponudbe pod »O. P. 72« na upravo »Jutra*. 6141 NA IN stanovanje hrano ali tudi samo na stanovanje, se sprejme takoj gospod. Poizve se pri upravi »Jutra«. 6139 MEBLOVANO SOBO event. s hrano, iščeta dve boljši gospodični. Naslov v upr. »Jutra«. 6107 MLADENIČ 6182 29 let star, lepega, resnega značaja, z boijšo stalno službo, želi znanstva s pridno, simpatično gospodično do 24 let, katera bi mu v slučaju medsebojne simpatije hotela pomagati do lastne strehe ter mu postati idealna družica v življenju. Le resne ponudbe s Bliko, ki se vrne, pod »šifro »Duševno sorodstvo« na upr. »Jutra«, Ljubljana. MIROSLAV BOROVEC! Moja pisma dobite v uprav-ništvu. Pozdravlja Vera. 6125 lokomilo prevozno, 18 ks. ter žago, venecijansko, z vodnim kolesom in transmisijo, poceni prodani. Mihael JoSt, veleposestnik, Gotovlje, pošta Žalec. 6129 VREČE 6128 Kemična tovarna v Mostah proda približno 8000 komadov rabljenih vreč. Ogleda se v tovarni. 6128 2 bencin-motorja prodam. 1.) 6 do 7 HP. Schutterlevarth, 2.) 4 do 5 HP, Internacionale. Oba v popolnoma d.-brem stanju. \nton Kremžar, St. Vid 74 nad Llublla.no. 6111 GOSTILNO v najem išče mlad zakonski par brez otrok na dobro idočem kraju. Vzame tudi na račun. 6088 brivec samostojen, v inozemstvu, po nekrivdi ločen, 34 let star, z dobroidočo brivnico in kompletno urejenim stanovanjem, obstoj, iz dveh sob in kuhinje, želi znanja v svrho družbenega življenja z gospodično, vdovo ali enako ločeno od 25 do 40 let staro, z nekaj premoženja, vdove s pokojnino imajo prednost. Uvažu-jejo se le resne ponudbe s Bliko, ki se vrne. Naslov: Dragotln R?.*kar, brivec, Ptuj, Miklošičova ulica. 6117 LOKAL ali že vpeljano trgovino, vzamem v najem na prometnem kraju v mestu ali na deželi. Cenj. ponudbe pod »Trgovina* na upravo »Jutra«. VELIKI LOKAL prioraven za kavarno, gostilno, restavracijo ali za trgovino, s stanovanjem ali brez stanovanja, se odda za več let. Ponudbe na Franjo Korent, Maribor, Smetanova ulica 48. 8518 pokleknil ne bom ali ljubil bom temno oko, devojko, katera mi hoče darovati svoja čustva, življenje. Imam 24 let, afcv demično izobrazbo, dobro stalno mesto, podjeten in — sentimentalen sem. Imam priliko, otvoriti do-bičkanosno podjetje, a manjka mi kapitala. — Lepo devojko, ki je ponosna nato, da je mlada, bvo-ža, ki se ne pusti ogovarjati na cesti, prosim, da piše pod «Kdo si? 1924» upr, »Jutra« in priloži sliko, katero na željo vrnem. Resnol Diskretnol 6168 «POSEST» 6157 realitetna pisarna, Ljubljana, Poljanska cesta 12. Kupi: Vilo ali enodružinsko hišo na Bledu. Več eno- ali dvodružinskih hiš v Ljubljani ali bližnji okolici. Proda: Več trgovinskih hiš na deželi razne trgovske in stanovanjske hiše v Ljubljani in okolici, tovarno lesnih izdelkov, več Industrij na deželi, krasno novozgrajeno dvodružinsko vilo z vrtom v Ljubljani, hiSo z gostilno in prvovrstno kavarno v mestu, več kmet-skih posestev, gozdov ter Btavbenih parcel v Ljubljani. Potrebuje: Večjo število komfortnih, event. tudi v naprej plačljivih prostih stanovanj od 2 do 5 sob s pritiklina-mi, proti visoki najemnini, nagradam in event. drugim ugodnostim za takoj ali jesenski termin ter prosi lastnike novih h i S in onih, kateri zidajo, za tozadevne prijave. Išče v najem: trgovsko lokale, gostilne, mesarije, mline in žage. Odda: Stanovanje v novi hiši. Zamenja: 6tanovan]a in trg. lokale v sredini mesta za večje. Gozd na. Dolenjskem za hišo v Ljubljani. GRAFOLOGICNA SKICA značaja 20 Din, portret 75 Din. Važno pred poroko, zasedbo zaupnega mesta itd. Vpošljite najmanj 30 vrstic s črnilom. Ciril Supančič. Ljubljana, Gosposka ulica S/HI. 6159 TIHI DRUŽBENIK za dobičkanosno podjetje, edino te vrsle v Jugoslaviji, se išče v svrho povečanja obrata. Dopisi pod »Solldnost« na upr. »Jutra«. 6124 2(Metnica Kranjskogorske podružnice S. P. O. Kranjskogorska podružnica S. P. D. ns znanja, da je glavna direkcija državnih železnic v Beogradu dovolila poseben potniški vlak na progi Jesenice-Kranj-skagora za dan 15. julija letoB, ko se vrši planinska veselica ob priliki praznovanja 20-ietnlce podružničnega obstoja pri koči na Gozdu pod Vršičem. Zajed-no je ista direkcija dovolila ugodnost polovične vožnje za dan 14. in 15. julija vsem onim potnikom, ki se izkažejo z izkaznico S. P. D., oziroma njegovih podružnic. Omenjeni osebni potniški vlak bo o<3 peljal iz Jesenic v Kraaijskogoro dno 15. julija po prihodu ljubljanskega jutranjega turistovskega vlaka, ki odhaja iz Ljubljane ob 4. uri 40 min. ter pride na Jesenice ob 6. uri 55 min. — tedaj nekako ob 7. uri. Prihod v Kranjskogoro nekoliko pred 8. uro. Zadnji vlak iz Kr-njske-gore na Jesenice odpelje dne 15. julija ob 20. uri 28 min. in ima zvezo z ljubljanskim turistovskim vlakom, ki dospe v Ljubljano ob 28i uri 45 min. — Tedaj vlakovna zveza za enodnevni izlet zelo ugodna. Razen tega odpeljeta iz Jesenio v Kranjskogoro v soboto dne 14. julija dva vlaka in sicer ob 18. uri 40 min. (odhod iz Ljubljane ob 15. uri 10 min.) ter ob 21. uri 55 min. (odhod iz Ljubljane ob 18. uri 55 min.). Tedaj vlakovna zveza ugodna tudi za vse one, ki pridejo lahku že v soboto v Kranjskogoro, oziroma V koči. Po prihodu posebnega potniškega vlaka v nedeljo dne 15. julija in po sprejemu gostov na kolodvoru v Kranjski-gori je odhod po lepi složni poti k niti dve url od-UIJeni koči na Gozdu, kjer bo ob 11. uri slovesna služba božja s kratkim pluiinsko-religioznim nagovorom, popoMne ob 14. uri pa planinska tombola in po tomboli prosta zabava s plesom. Pri veselici sodelujeta godba 42 mož Jesenic ter mešan pevski zbor lz Kranj-skegore. Dobitki tombole so prav lepi i« obstojajo iz Bamih turistovskih potrebščin. Srečke za tombolo po 8 Din se prodajajo vže na Jesenicah, v Mojstrani in v Kranjskigori ter se bodo prodajale na dan veselice na kolodvoru v Kranjski' gori in pri koči na Gozdu. Vstopnine k veselici ni. S pijačo in jestvlnami bo koča zadostno in dobro preskrbljena. Koča stoji eno uro pod Vršičem, kjer j« državna meja, tik ob mogočnih stenah Prisojnika s krasnim razgledom na Špik; Razor ter na skupino Škrlatice. Zatore; prijatelji planin, kdoT se hoče razvedriti; v nedeljo dne 15. julija k veselici pr' koči na Gozdu! Le za slučaj zelo slabega vremena se veselica preloži na oritiodni" nedelio dne 22. julija. mace ves: LAZE, LAZARJI, LAZICE. Somi, šumi Sava, in v njej mnogi java- Se več jili pa mrgoli po pesku, „ valja pO vroči mivki, se podi po ufliij&ih tolmunih, solnči, smeje, vrišči, il.aBtava s peskom in Sesuje vi mi ko-ticami, razkazuje sloka ali debela be-jesa, okrogle ali trgate rame, gladke li hruševate vratove, oble ali hipoteke grudi, ploske, s salom obdane ali ;oniftaste trebuhe, dalie frizuro, kurje iji, mišičevje, flanel, deBsous, — no, Kjslednjega je najmanj. V celi razsta-\ je bila včeraj ena sama poštena iombination (— izgovori kombinešn, e pa po ljubljanski kombinč kakor jnš! Toda to le mimogredč. Meni je lavno, da je vsaj ta reč kaj vredna i tisto, kar je v njej). Tega pa ne opisujem niti ne trdim K, M. A. Caflzelj, marveč ml je tako iovedal in priredil moj drug pri vče-ajSnji ekskurziji v Laze, gospod ko-arski sudac, ki sicer ni »kajkavskih esmica gudac«, vendar pa tudi ni či-to brez fantazije. Nasprotnol Izkazalo B je, da je v njem pristen, podjeten aiar, ki nima nič svetopisemskega v 11 ua sebi, marveč navdušeno prcreše-av» vse, kar dosežejo njegove oči, — ar se vode ln mivke tiče, rabi tudi oke in pri metanju češnjevih koščic s celo nadkrilil mene, M. A. Cafizlja, i je često zadel v črno. Da. — Med Lazarje posebne vrste smemo leti godbo ZJ2. Najbolj se mi je emi-1 mož z bohnom. Čeprav v plavalnih l&čah — namreč mož. ne boben — je endar ves v znoju svojega obraza aibljal po napeti koži — namreč bob-ovi — in izvabljal glasove & la «gan-i, ganza« (glej šo neobjavljeno nada-jevanje že ustavljenega »Narodove-a» romana «Batuala»). Bobnov tova-i5, bombardon, je dobil nekaj vodo ■ ivoj »ror« in je prišel docela ob ,po, klarinetist in še nekaj drugih je zadnje za 2—3 glasove samostalilo, jih je mož s palico končno vendarle rotil ln poslušalci so iz vode in pes-a in izpod odnosno izza gostega vr-lovega grmovja frenetično najprej po-ilušali, potem pa ploskali, da je odmetalo od brda do br.ia. Seveda je bilo še mnogo drugih La-arjev, ki so se vsi uveljavljali več ali nanj v smislu programa, s katerim so e odpravili na svoje romanje, odnos-io v smislu temperamentov. s Vateriin lodijo po sredi takšnih in sllčiib do-;odkov in jim gledaj > v oči. Povsem lično in razmeram odgovarjajoče so ie vedle p. n. gdč. Lazice. ki so včasih loskušale tudi plavati, v prostem času ia so se vdale lenobi in gledanju v akšne kose stekla, v katerih se lica n drugo vidi še lepše, kakor je res Nekaterim pa zopet takšno poležava ije nI spadalo v današnji program niti r Izraze temperamenta, pa so — če in udar je bila dana ne preredka prilika - flirtale z ono terneljitostio in stro-tovnlm znanjem, navdušenjem do po-[lica in tako dalje, kakor je pač tre-ia v naših razmerah klimi in pri teh rastlh, dolgočasnih in plaSnih dedcih. J so žalibog nagi in njihovi sodobniki. Nad nami se je bočilo plavo ... si-ser pa to ni domača naloga! Koga pa iriga, kaj se kje godi! V tretjem vrbo-'ern grmu na desno od mene, točnej-ie: v južnozapadni smeri od postaje, levero-severo-zapadno od srede veli-cega tolmuna, tam so imeli kitaro in o peli okrog nje dekletom: »Vetrid « njebom zalječe, — sunce šota i pali, - sjeti se. Anko, ujeti se, — kad smo e djevicom zvali!» . Okrog pol šeste je bila retreta, zbi-&nje, skupni juri* n? restavracijo, ga-enje žejo, ne Čisto brez alkohola, ven-lar je skoraj prevlalovala sodovka. Sodba jo spremljala to socljalno giba-ije ljudskih množic i potpurijem na-ndnih pesmi in vlak nas je končno vse kupaj spravil nazaj domov, — ni nan torll posebne usluge. Izgleda, da bodo Laze postale naš Ganseh.tufol« Toda za enkrat — pr kopališču. Na to slavje opozarjamo že danes vsa društva, ki naj se po možno« sti ozirajo na to prireditev in se je v čim večjem številu udeleže. * Pevski zbor Glasbene Matice. V ponedeljek 16. t. m. ob 8. uri vaja za moški zbor. — V torek ob 7.30 sestaneK vsega zbora v svrho važnega domenka glede turneje na Češko. Ker se bodo na tem sestanku razpravljala odločilna vprašanja, jc točna in polnoštevilna udeležba nujno potrebna. — Odbor. ' Umrl je v Slivnici pri Celju gospod Martin Mas t n a k , posestnik in mož« značaj stare slovenske korenine, oče gospoda dr. Lavoslava, namestnika dr« žavnega pravdnika v Ljubljani. Priza. deti obitelji naše sožaljel * Poročil se jc v četrtek 12. t m. g. dr. Stanko Schiffrer, podravnatclj Beo-gradske ujedinjene bank? z gospodično Vero Knez=Milojkovičevo. Iskreno če« stitamo! * Zanimiva poroka sc jc vršila dne 11. t. m. v ptujski mestni cerkvi. Musli« man Asim Sahmanlja, kantiner v novi vojašnici, je bil ob sedmih zjutraj krjčen, po krstu je pristopil k obhajilu, koj nato pa je bil poročen z gospodič« no Ljudmilo Senčarjevo z Mestnega vrha. * Celjska okoliška občina je sklenila v svoji zadnji seji prispevati k popravita celjskega kapucinskega mostu 33 tisoč Din. Ker bodo poptavila slala okrog 300 ti30č Din je sklep okoliško občine naravnost ironija, katero omalovažuje tako važno vprašanje, kakor ja celjski most čez Savinjo. Mestna občina bo morala vsekakor najti sredstva s katerimi bo izpametovala okoliško občinske očete. — Celjski meščan. * Macedonsk! kaznjenci v Mariboru. Včeraj so pripeljali mariborske kaznilnico zopet 44 macedonskih kaznjencev. Bili 8o vklenjeni v želozje in jih je spremljalo 14 orožnikov. V kratkem Blodi nov transport težjih kaznjencev. * Kopališki vlak v Laze je vroča želja tisočev Ljubljančanov in Ljubljančank, ki so v tej neznosni vročini v Ljubljani sami nimajo prilike kopati. Prosimo in pozivamo južno železnico. zdraV-Btveni odsek in ljubljanski magistrat, da omogočijo zopot uvedbo kopališkega vlaka, ki se jo v zadnjih lotih tako dobro obnesel. Pa hitro, da ne mine že prej kopalna sezona, ki je itak že tako kasno nastopila. * Nove ulice v Ljubljani. Pišejo nam. Citnl sem v današnjem «Jutru» imenu novih in preinicnovanih ulic. Pametno in tudi dostojno velikega mesta je, da imenuje ulice in trgo z imeni za državo zaslužnih mož. Toda pri preimenovanju ulic je treba tudi paziti ua to, da so uit« co tudi res vredne tega ali onega ime« na. Na prirare: Cesta na južno železnico 6e sedaj imenuje Masarykova cesta. Ce občinski svet ljubljanski ni imel nohe« no boljše ulice za Ma.sarykovo ime, kot Cesto na južno železnico, kjer ne btoji nič drugega, nego samo nekoliko raz« bitih in podrtih barak, katere nas spo« minjajo na leta 1914—1918, bi naj mor« da šo malo počakal, da bi našel kaj do« stojnejšega. Sem mnenja, da ima Masa« ryk za Jugoslovansko državo ravno to« liko zaslug kakor za Češkoslovaško re« publiko in zato zasluži, da bi njegovo ime nosila kaka druga boljša ulica. * Klerikalno podpiranje naših trgov« cev. Prejeli smo: Dva ljubljanska trgov« ca, ki sta že vsak po 25—28 let pri trgo« vini, sta si s svojo marljivostjo in solid« nostjo pridobila kredit, da sta kupila hišo za svojo eksistenco in sicer v Stri« tarjevi ulici št. 5. V tej hiši se je naha« julo državna oblaiilnica. Leta 1920. pa je prišla Oblačilnlca v last milijonske« mu podjetju, seveda ne trgovsko izob« raženlm ljudem, pač pa klerikalnim ka« pitalistom, ki bo osnovali delniško dru« žbo. To podjetje ima aedaj že 3 lokale in končno otvori tega meseca v avojl lastni hiši na Miklošičevi cesti krasen lokal v pritličju in z velikim skladi« ščem v prvem nadstropju, torej skupaj štiri lokale. Lastnika hiše v Stritarjevi ulici, ki bi si rada ustanovila svojo eksi« stenco, se trudita na vse načine, da bi si pridobila pravice do Bvojlh lokalov v lastni hiši. Kje je tu pravica? Pod« jetje Ima štiri trgovsko prostore, lastni« ka pa nobenega. Ali ni to korupcija? Velekapitalisti vse, začetnik pa nič, te. ga pa se pobijal Bili so slučaji, da so trgovci iz trgovske kulantnostt prepu« stili lokale gospodarju, seveda tudi tr« govcu, kar se pa pri tej velekapitali« stični družbi, pri kateri niso trgovci, no da doseči, akoravno imajo že štiri lokale. In ta družba je še is tabora, ki ima geslo: «Ljubt svojega bližnjega ka. kor samega sebeU * Lepo je prosil za odpuščanje. V zadnji itevilki Orjune čltamo sledečo, izjavo: .Podpisani Martin Gorogranc, kaplan v Trbovljah, sem se dne 11. ma« ja t. 1. v 7. razredu ljudske šole na Vo« dah pri Trbovljah med poukom izrazil o organizaciji «Orjuna>, da so Orjuanši fakini in smrkovci, da so bili ncinšku« tarji, zdaj pa so proti državi. Vse te neosnovane, vsled napačnih Informacij po časopisju povzročene napade obža« lujcm ter se zahvaljujem trboveljskim Orjunašem, ki so mo radi teh žalitev tožili, da so od tožbe odstopili. Izjav ljam nadalje, da nisem imel ob isti pri« liki namena žaliti gospodične Kristine Pust, učiteljice v Trbovljah«. * Prenovljenje cerkve sv. Kriitofa. Cerkev sv. Krištofa na starem pokopa« lišču v Ljubljani je najstarejši božji hram v našem mestu. Zob časa cerkvi« ci ni prizanašal in je zlasti stolp že v jako slabem stanju. Osnoval se je poseben odbor, ki si je nadel nalogo, da izvrši potrebna popravila. Z delom se je že pričelo in bo vsa rcnovacija do« vršena do letošnje jeseni. Cerkev dobi tudi dva nova zvona. Prva maša v re. novirani cerkvi se bo vršila 7. oktobra letos. * O splitskem incidentu g. Kovača povodom uprizoritve Scviljskfcga brivca, ki smo ga pred par dnevi zabeležili, nam poroča ljubljanski udclcžcncc kon« gresa gledaliških igralccv v Splitu: Do obžalovanja vrednega incidenta ni pri« šlo toliko po krivdi g. Kovača, kakor po krivdi aranžerjev predstavo. Na plaka. tih in v časopisih je bilo namreč objav, ljcno, da bo pel grofa Almaviro g. Rija. vec, ki je Spličanom znan že od svojih prejšnjih nastopov v Splitu. Ker jc g. Rijavec izjavil, da vsled nastopov v sle« dečih dneh ne more nastopiti tudi v Brivcu, jo v zadnjem hipu vskočil g. Kovač. Aranžerji so naredili veliko na. pako, da o spremembi niso obvestili pu-blikc, kl jc zato, čim je ob prvem na« stopu Almavire opazila, da vloge nc po« je Rijavcc, začela sikati in klicati «kjc je Rijavcco. Vsled nastalega nemira s<-je morala predstava prekiniti. Morda bi se lahko nadaljevala brez nadaljnega motenja, d. Ko Jo je polioija povabila na razgovor, jo imela pri sebi le še 45.000 K gotovino. Seveda so Jo poslali potem nazaj v Ljubljano, kjor jej bodo prisodili primeren počitek na državno stroške * Češki trgovci In industrijalci bo svojim izdelkom izdatno znižali cono, to pa samo zaradi tega, da so omogoči kup-com iz držav z nizko valuto, kolikor mogoč« ugoden nakup. Na IV. mednar. ve-lesejmu v Liberou (Roichenborg) 11. do 19. avgusta so bo ta redukcija con že uveljavljala ter se vsem jugosl. kupcem priporofia posot t« prireditvo. Glej inse-rat. (1125). * Javna stenografična tekma na Chrl« stofovem učnem zavodu za stenografijo In strojepisje v Ljubljani sc jc vršila predvčerajšnjim ob obilni udeležbi ob« činstva. Tekmo je vodila učitcljica ste« nografije, gospa Ivanka Robidova; ude-ležilo sc je je 45 gojenk in gojencev. Prva pri tekmi je bila gdč. Stanka Kuk< man, druga gdč. Ana Bclihar, obe lz Ljubljane, tretja gdč. Marija Vrtačnik iz St. Lamberta pri Zagorju. Diktiralo se je 4 minute po 100 besed v minuti. Ugoden uspeh javnega tekmovanja ka« že na smotrenost pouka in je razvese« ljiv na polju stenografifnega napredka. * Notarjev nos, humoreska, ki je iz« hajala v «Jutru», je izšla v ponatisu. Brošurica velja s poštnino 10 dinarjev. Knjigarne dobe običajni popust. Naro> čila naj se pošiljajo na naslov: Janko Tavzcs, Ljubljana, Sv. Petra cesta 11. * «Ito» pasta jc moderno in najboljše sredstvo za čiščenje zob. Dobiva sc povsod. Glavna zaloga: drogerija «Adri« ja», Ljubljana, Selcnburgova ulica. 112 * Pokuslto ln prepričali se boste, du so «Pekatcte» najboljše in ker sc zcio nakuhajo tudi najcenejše testenine. 126 * Električna masaža lica in manikira za gospode ln dame ter vsa lasna delu sc strokovno izvršujejo; poseben oddc> lek za striženje otrok, scparlran vhod za dame skozi vežo; zaloga parfumeri« je, moderna higijenična brivnica. Alc« ksander Gjud, Kongresni trg 6. 120 * Mathis auto, najuspešnejši inozem« ski mali automobil, kateri ima svetovni rekord za najmanjšo uporabo bencina, t. j. 2.38 1 na 100 km, je dobil zopet nov uspeh in sicer v dirki Grand Prix France Tourisme, v kateri je sijajno zmagal Lams z povprečno hitrostjo 89 kilometrov na uro ter je tako s svojo najmanjšo tipo prekosil vse druge več« je kategorije. Pri isti priliki je pripadlo tudi drugo darilo tvrdki Mathis. Ta znamka je dobila prvo in drugo darilo pri dirki Grand Circuit des Vosges. — Španski dvor je nabavil tri male Mathis automobile za osebno rabo španskegu kralja, kateri v največje zadovoljstvu uporablja ta mali voz radi njegove hI« trosti in zanesljivosti. Tvrdka jc preje« la od kralja lastnoročno podpisano la. skavo priznanje. Normalni vozovi te ti« pe ln sicer 4/12 so na ogled fB preizkušnjo pri zastopstvu, Ljubljana, Sod« na ulica 11. 383J X Vpeljava plinove razsvetljave v Ljubljani. Prejoli smo: Ka .matoljstvo mostne plinarno opozarja vse one stranke ua Mestnem in .Starem trgu, kl nameravajo kedaj uvesti plin, da naroče priključek na cestno plinsko omrežje že sedaj, ko je cesta v razkopanem stanju. Ko bo tlakovanjo omenjonih ulic izvršeno, bodo stroški ta vpeljavo plina mnogo večji, ker bo morala vsaka, stranka sama nositi stroške za popravilo tlaka. Dopisi ST. VID PRI STIČNI. V »Jutru, st* poročali« kako so praznovali po rainib krajih Vidov dan. Pri na* pa tega po mombnega praznika skoro ne poznamo. Na naši pošti nI visela zastava. Pod Av strijo pa je ravuo na poŠti visela vedno kot prva firno-žolta zastava. Tudi pri službi božji se ob priliki narodnih prazal kov včaelh poje državna himna »Bote pravde., včasih pa tudi ne. Q. Jevnikar, klerikalni kandidat, ima pred to pesmi Jo strah. Njemu in vsem njegovim sotniMje nikom kličemo: Kdor ne mara naflo ia stave in naje himne« temu ros ni treba, da mu država reže kruh. Ta naj si polite klorikalna nebesa. KOČEVJE. Ni še dolgo toga. kar jn preminul Alojzij Loy, duševni vodja Ko-čevcev. ki so umevali dobro njih polo žaj v novi državi ter vreli pošteno g» slo za njih stališče .staata- und volk* trou». Kavno pokojnik jo zbral okoli bo uvidevno domaAince. ki so x njihovim ugledom, ki so ai ga pridobili med obe ma narodnostima, znali ublažiti neStovil no slučaje narodne nestrpnosti. Delo teh mož ne bi bilo brez sadu. film bi o tem domala naSa širša javnost, NašU pa so se zopet domačinski ne«trpneži. ki jim je delo teh mož neljubo. Začeli so za se-daj najprvo pri njih samih po geslu •splošne negacije«, kar Je prinesla nova država. Te dni jo prišla k drema ugled nima meščanoma deputacija »velenemiko tvorečih., o katerih nekaternlkih se do-znava. da niso baš tisti kočevski avtoh tom. kl bi imel pravico govoriti v imenu domačega prebivalstva, z pozivom, naj takoj odložita mesti članov Mostne premoženjske uprave, nameravajoč s tem izpolniti števila članov z njihovimi pristaši, da bi prav pridno ovirali redno delo te važne korporaclje mesta* Ugovarjali so prav živahno) da so popravlja poslopje realno gimnazije, ki — last Mestne premoženjske uprave. Stvar nI le malo prozorna, temveč docela jasna: po njihovih zahtevah naj poslopje, kl potrebuje nujne adapeije razpada, notri pa naj se goji meeto kulture, odgoja netopirjev. Možje Kode vel, odprite oči. delajte v svojo lastno dobrobit, no bodite Soveni in uvideli bodote potom plemenitega umevanja sedanjih razmer, da se da le potom resnega in sporazumnega dela mod oboma narodnostima kaj doeečl. ZAHTEVAJTE .JUTRO« V VSEH JAVNIH LOKALIH. Domaie borze TEDENSKI PRFOI.ED ZAGREBŠKE BORZE. Na tržišču z elcktl je vladala prošli teden velika čvrstoča. Porast le bil največ li pri Industrijskih papirjih, dočim sr bančne vrednosti zaostatale. Na deviznem in valutnem tržRču je bilo prošli teden mirno. Čeprav se le te-čal dinarja v Curihu stalno menjaval, s<-se vršile v Zasrrebu tečalne fluktucllo v zelo ozkih melah kakor že dolgo ne Tendenca je kazala pri trajni zadostni pr nudbl ln najnujnejšem povpraševanji' navzdol in so tudi tečaji lahno nazadovali. Šele v petek je nastopilo v težkih devizah lahno učvrščenie, kl pa nI doseglo početnlli tečaiev tega tedna. Promet Je bil največji v devizah Dunaj, Pra ga. Trst in London. Porast dinarja na zagrebški borzi tekom prošlega tedna znaša povprečno I odst., pri devlzi Pragi sami celo 3.5 odst * V včeralšnlcm prostem prometu sono-tirall Berlin blago 0.042, DimaJ zaključek 0.1335 — 0.133. blago 0.1335, Praga denar 286, London denar 437, Newyork denar 93.75 — 95, Pariz denar 555, blago 557.5, Trst zaključek 403 — 404. Promet nI bil velik, tendenca čvrsta za Prago. London in Newyork. iisk Delnlšk« tiskarne, d. d. v Llubllanl. Lastnik In Izdalatel) Konzorcij »Jutra«. Odgovorni urednik Fr. Brozovlč. Proda se vso oprema za specerijsko trgovino. Ponudbe pod .Špecerijska trgovina" na upravništvo „Jutra". 8776 Vremensko poročilo Ljubljana, 14. julija 1023 Ljubljana 306 m nad morjom Kraj opazovanja Ljubljana Ljubljana Ljubljana '/.agreb . Beograd , .luoaj , , Praga , , luomost , ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak 770 9 786'1 7H6-1 768 8 76H-4 769 2 768 0 769-5 /.račna temperatura 178 300 240 2»0 230 200 21-0 180 Veter broavetra ser. zapad ti brezvetra vzhod i. brezvetra Oblačno 0-10 Jasno del. obl. m jasno del. obl. Padavino mm V Liubllaui barometer nižii, tumner, višin. Solnce vsbaia ob 4-20. zahaja ob 19'53 VWVWV,V¥¥VyVVVi Hote! Štrukelj : Ljubljana g vogal Kolodvorske in Dalmatinove ulioe V priporoča 40 novo opremljenih sob y za tujce po zmernih cenah ~~ Prvovrstna restavracija Krasen senčnat vrt JERNEJ ČERNE, lastnik. 1 Manufakturna trgovina MARIJA ROGELJ, LJUBLJANA Sv. Petra cesta štev. 38, ▼ljndno naznanja, da se je preselila v Lingarjevo ulico štev. 4 nasproti trgovine Janko Češnik ter se priporoča k nmogobrojnemn Blago dobro! obl8kl1 Cene nizke I 8881 P" Obvestilo. 3886 Grand hotel „Union" v Ljubljani vljudno naznanja, da je otvoril v Novem mesta svojo podružnico pod imenom Hotel in restavracija „Union" (prej hotel „prl pošti" Jakob Paučič) pod vodstvom gosp. Jakoba Korenta, bivšega zelo priljubljenega gostilničarja ^Narodnega doma" v Velikovcu (za časa plebiscita) in Čitalnice v Metliki. Na razpolago so snažno in lepo opremljene hotelske sobe po zmerni oeni, izborna vina in najokusnejše pripravljena jedila po najnižjih cenah. Vsi prostori so na novo zelo okusno adaptirani. Hotel se nahaja najbližje kolodvora poleg kavarne »Central". Za mnogobrojni obisk se priporoča vodstvo. Litosrafifni papir THE REX Co, Ljubljana 3796 Tri sobe v noro zgrajeni hlil, vsaka s posebnim vhodom, se oddajo posameznim v najem sa večletno dobo, le proti predplačilo ia d&ljSo dobo. Resnim reflektantom daje iz prijaznosti ustna pojasnila pisarna Prešernova nliea st. M/I., pismena vprašanja pa Je poslati poitni predal it 149. Več železnih oken w proda v velikosti 250x160. Ključavničarstvo JOS. WEIBL Slomžkova ulica 4. Plačam 10.000 Din nagrade posredovalcu in do 100.000 Din posojila ali predujma lastniku prostega stanovanja u Ljubljani, najmanj štiri sobe s komfortom, naj-kesneje za maj-termin 1924. Ponudbe s popisom (mero sob) in drugimi točnimi podatki pod „MIR" na upravo -Jutra". 12B0 Radi dopusta uslulbancev bo kavarna in slasčičarna JAKOB ZALAZNIK 8638 začasno od 10. t. m. do preklica odprta samo do 8. ure zvečer. Stroje za sir0¥0 . maslo snamke „Laktor" v velikosti od a dO SO litrov dobavlja po najnižjih oenah CUCEK & KOUBIK tovarna gospodarskih strojev ; . ____ ; Strnišče. Horespondent, vešč slovenske, hrvatske, nemške in eventuelno italijanske korespondence, strojepisja ter lesne manipulacije, se išče za novo parno žago. Rcflektira se samo na samske prvovrstne moči. Ponndbe z navedbo dosedanjega službovanja, plačilnih pogojev je poslati na Franoa Oseta, parna žaga, Sv. Peter v Sav. dol. 88io Standard Oil Co of Jugoslavia v Zagrebu priporoča p. n. naročnikom svojo stalno zalogo: bencina, petroleja, paraflna, vseh vrst mineralnih strojnih olj za avtomobile. Tozadevne informacije in naročila sprejema it» Glavno zastopstvo: G. MENARDI, LJUBLJANA, Trubarjeva ulica 2. Telefon št. 62. 6 r n a 6 • i n J e (dobro so tudi divje drobnice) in borovsloi, večjo množino, malina (več vagonov). Ponudbe i navedbo najnižjih cen, postavljeno franko oddajna postaja v lastui posodi ali brez nje na Srečko Potnik, tvornica sadnih sokov, esenc iu ekstr&ktov, Ljubljana, isto Metelkova ulica. Najmodernejši, največji In najluksurljoznsjil oceanski parnlk. Najvilje zmožnosti Iznajdljivosti, znanosti in moči kapitala so vteleiene v Izdelavi tega divnogs paroika. Neprimerljiva udobnost v vseh razredih. Prva vožnja v NBW YOEK dne 7. avgusta, 28. avgusta in 18. septembra itd., vsake tri tedne v torek od Southampton-Chertiourg. — Podrobna pojasnila potom spodaj navedenih naslovov. BREM EN-NE W YORK 1'irektna »veza s krasnimi ameriškimi vladnimi p&rniki. Neprekosljivi po udobnosti, čistosti in izborni oskrbi. Hitre in varne ladje. 8889 „Georg \Va»hington" „President Fillmore" ,,1'reaident H&rding" ..President Roosevclt" .,America" „Preaident Arthnr" Zahtevajte podrobna pojasnila in brodarski Ust štev. 216. NT Ugodna prilika za prevažanje blaga. UNITED STATES LINES Oeneralno zastopstvo za Jugoslavijo: Beograd, Palata Beogradske Zadruge, I podružnica v Ljubljani: Zadružna Zveza, LJubljana. IV. mednarodni veiesejem 9 Libmn (Reiciienberg) se vrši od XI. do 19. avguata 1923. 20 blagovnih skupin, specijalna skupina za manufaKturo ira avtomobile Znižana vožnja po železnicah za vse vlake, in sicer češkoslovaških 33jugoslovanskih 50«/, Pojasnila In legitimacije daje ALOMA COMPANY, d. z o. as. Ljubljana,, Kongresni trg 3. 8842 Izdelovanje sodov za vino in pivo na veliko ln malo ČurGEB: FOUBJK, Strnišče 3863 jrrjLiacnBj MsszuftzBBi ixzui v^arsu nm-.-nevRansna !! Medjimurski konji!! Poltežkl In čisto težki konji Iu kobile za vprego In odgo) za gospodarstva In tovarne stoje stalno za prodajo pod naj-kulantnejšlml pogoji pri E. VAJDA "IS" ČAKOVEC Medjimurje (Jugoslavija). Brzojavi: Vajda Čakoveo Telefon Interurb. 59, 4 I \ i \ i \ s l 8 \ ■ 8 l i \ B 1 I I } 1 I Sienkiewiczevi romani v novi izdaji so začeli izhajati pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Prvi roman, ki že izhaja v snopičih po 4 pole in prinaša tudi ilustracije, je znameniti zgodovinski roman ecem katerega dve slovenski izdaji sta bili že davno razprodani. Vsak snopič velja s poštnino vred 9 Din. Do sedaj je izšlo osem snopičev., Naročniki naj pošiljajo naročnino in naj se priglašajo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54.