103. Številka._Ljnbljaia, v ponedeljek 6 maj« 1901._ XXXIV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimfi) nedelje in praznike, ter velja po p o iti prejeman am avstro-ogrske deSele aa vse leto 25 K, aa pol leta 13 K, za četrt teta 8 K 50 h, aa jeden mesec 2 K 30 h Za Ljubljane brez pošiljanja na dom ea vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, aa jeden mesec 1 K 90 h. Za posojanje na dom računa se aa vse teto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znate PoBtnina — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačajo se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 b te se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trga st. 12 Upravnlštvu nai ae Me govolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je iz Vegove olice St. 2, vbod v apravnifitvo pa s Kongresnega trga at. 12
Slovenski Narod-   olofon ftt 34.      .Narodna Tiskarna- telefon st 85.
Časniški glasovi o obsodbi dr. Šusteršiča.
i.
Razprava o žlindri v državnem zboru, ta razprava, pri kateri je bil dr. Susteršič tako strahovito obsojen, kakor še nikdar noben poslanec, je obudila v celi državi velikansko senzacijo in so se ž njo bavili vsi listi. Klerikalni listi, kakor dunajski »Vaterland«, ki šteje dr. Šusteršiča mej svoje sotrudnike, praški »Hlas Naroda«, čigar dunajski poročevalec je zajedno tudi »Slovencev« poročevalec in je torej svoje poročilo pisal po diktatu dr. Šusteršiča, skušajo seveda kolikor toliko pomagati dr. Susteršiču iz stiske, saj obsodba tega stebra klerikalstva zadeva nekoliko tudi vse druge klerikalne stranke, ali še ti prononcirani klerikalni listi se ne upajo, postaviti se povse odločno na stran dr. Šusteršiča. Velika večina klerikalnih listov kar m o 1 č i , to je dokaz, da so tudi klerikalci glede dr. Šusteršiča zaključili račune.
V naslednjem hočemo navesti nekatere časniške glasove, da spoznajo čitatelji, kako sodijo drugod o bitki dne 1. maja, v kateri bitki je dr. Susteršič obležal smrtnoranjen na bojišču.
»F r e m d e n b 1 a 11,« veleugledno glasilo ministrstva zunanjih del, je pisal :
Grajalna afera, katero je poslanec Susteršič sprožil v poslanski zbornici, je prinesla celo vrsto presenečenj in se je naposled končala tako, kakor ni pričakoval niti njen provzročitelj (dr. Susteršič) niti grajalni odsek. Dočim je poslanec Susteršič hotel zbornico pridobiti, da bi udarila Vsenemce, se je večina odločila zoper nasvetovani predlog grajalnega odseka inje poslancu Susteršiču odreklavsako zadoščenje. Poleg tega obračuna mej poslancem Šusteršičem in nemškimi strankami tekel je pa tudi se drug, veliko bolj krvav obračun — namreč mej liberalnimi   Slovenci   in poslancem
LISTEK.
Odveč.
Ruski spisal A. P. Čehov. (Konec.)
»To Olgo Kirilovno bi bilo treba na-bosti!" je dejal Zajkin s studom. »Nesi to proč!   Sramuj se, da mučiš uboge živali!"
BMoj Bog," si je mislil, ko je Petrček odšel, »kako slabo vzgajajo otroka!"
Pavel Matvejič je že pozabil na svoj glad in na utrujenost; bavil se je sedaj le z bodočnostjo svojega sina. Zunaj je iz ginjala dnevna luč bolj in bolj. Čulo se je, kako se vračajo iz večerne kopeli leto-viščniki. Nekdo se je ustavil pod okni in zaklical: »Gobic morda?!" in ker se ni oglasil nihče, so tekle bose noge dalje. Ko se je stemnilo že tako, da obrisov geranij skozi zastore ni bilo videti več ter je postajal zrak hladnejši, so se odprla vrata veže, in začuli so se nagli koraki, glasovi, ameb ...
.Mama!" je zaklical Petrček.
Zajkin je pogledal iz svoje sobe in Videl  svojo   ženo   Nadeždo Stepanovno,
Šusteršičem kot voditeljem kranjskih klerikalnihSloven-c e v. Tako neusmiljen, tako uničujoč boj, kakor mej liberalnimi Slovenci in njih klerikalnimi rojaki se je v zbornici težko že kdaj dobojeval. Šusteršiča so njegovi lastni rojaki dolžili demagogije, tiranstva, njegovo glasilo »Slovenca« sistematičnega psovanja liberalne stranke. To je bil za g. dr. Šusteršiča v dvojnem oziru nečasten izid afere z žlindro, katere afere upliv na strankarske razmere na Kranjskem ne more izostati. ... Gotovo so razkritja liberalnih Slovencev, dr. Tavčarja in Plantana, zna-menitouplivalanaglasovanje. Čitala sta članke iz glasila g. Šusteršiča, iz »Slovenca«, v katerih so se liberalni Slovenci sramotili kot veleizdajalci in se zasramovali celo duhovniki kakor Spinčič, ker se ukazom dr. Šusteršiča niso hoteli ukloniti. Zlasti liberalni Slovenci smatrajo ta dan kot dan obračuna in kot sodni dan.
»Neue Freue Press e« je pisala: %
Ako gosp. Susteršič ni preveč gluh, mora izrek parlamenta umeti tako, da se poslanska zbornica, izvzemši krščanske socialiste in klerikalce zahvaljuje za dvom lj ivo čast, ga mej svoje člane šteti. Celo grajalni odsek, v katerem so imele stranke bivše desnice večino, je postopanje g. Šusteršiča v zadevi žlindre spoznal kot nelojalno in nepravilno in je v dveh točkah odrekel grajo, ki jo je zahteval dr. Susteršič. Samo radi priimka »Doktor Žlindra«, ki ga je Stein zaklical Susteršiču, je dr. Kramar predlagal grajo, ker je bil ta priimek izrečen z žaljivim namenom. Zbornica je torej kratko malo odrekla od dr. Šusteršiča zahtevano zadoščenje in je na nedvoumen način pokazala, kako o dr. Susteršiču misli. G. Susteršič je doigral. Njegov poskus, rehabilitirati svojo čast in dobiti od večine častno izjavo, je veljal zbornico jeden dan dela. Ta cena ni previsoka, če zadene stranko, katero reprezentira Susteršič, zaslužena usoda. O pogubnem delovanju klerikalno reakcionarne stranke na Kranjskem sta svobodomiselna
svežo in rožnato, kakor vedno ... Z njo so bili Olga Kirilovna, suha blondinka z velikimi pegami in dva neznana mu gospođa: eden mlad, dolg, 8 svetlimi, kodrastimi lasmi in z velikanskim krhljem, dragi majhen, plečat, z gladkoobritim igralskim obrazom in sivkasto višnjevo, močno izpognjeno brado.
, Natalija, postavi samo var!" je zaklicala Nadežda, pri čemer se je čulo šumenje njene obleke. „Tako, Pavel Matvejič je prišel? . . . Pavel, kje si? . .. Dober večer, Pavel!" je dejala in prisopihala v sopro-govo sobo. .Lepo, da si prišel. . . jako me veseli! ... Z menoj sta ljubimec in jnnak naše diletantske dražbe. Pojdi, da te jima predstavim! Eclen, večji, je Koromislov, izvrsten pevec, drugi, mali, Smerkalov, pa je igralec iz poklica, deklamuje krasno ! . . . Ah, kako sem trudna!. .. Pravkar smo imeli izknšinjo . .. imenitno gre. Dali bomo .Najemnika s pozavno" in .Ona me pričakuje". .. Pojutrajšnem bo predstava."
,čemu si ju privedla s seboj?" je vprašal Zajkin.
»Vsekakor potrebno, papaček! Po čaja moramo ponoviti nloge in Se nekaj peti... Jaz pojem namreč s Koromislovim duet... Da in da ne pozabim... pošlji Natalijo,
poslanca Tavčar in Plantan povedala kaj poučne stvari. Čudno, da osrednja vlada ravno to stranko podpira. Mej najzanimivejše stvari, ki so se povedale v zbornici, spada, daje v svrho klerikalne agitacije od g. Šusteršiča ustanovljeno gospodarsko društvo dobilo od poljedelskega ministrstva visoko podporo, o kateri kranjska deželna vlada do pred kratkim ničesar vedela ni, in glede katere se od nje ni zahtevalo nobenega poročila. O tej točki bo treba dobiti še pojasnil, in bi bilo zlasti interesantno dognati, kateri minister je dovolil to podporo na lepe oči in pristnoklerikalno mišljenje g. Šusteršiča.
»E x t r a b 1 a 11« je pod naslovom »Parlament kot kazensko sodišče« pisal:
G. dr. Susteršič, načelnik klerikalnega slovanskega središča, bi ne bil smel na solnce iti. Ker je to vendar storil, mu teče maslo v vročih curkih z glave. Že grajalni odsek, ki ga je zaradi žaljivega medklica zahteval, je izrekel uničujočo obsodbo — ne nad žaljivcem, ampak razžaljenim dr. Šusteršičem, zakaj odsek je odklonil izreči grajo zaradi najhujših dveh žaljenj, ki sta bili storjeni dr. Susteršiču, in jo je predlagal le zaradi tretjega, relativno nedolžnega medklica. Toda poslanska zbornica je tudi radi tega grajo odklonila. Po vsem, kar se je tekom razprave čulo o nezaslišanih mahinacijah dr. Šusteršiča, je bilo tudi nemogoče, pustiti medklica »šuft« in »Vaše roke so od žlindre umazane« ne-grajana, medklic »Doktor Žlindra« pa kaznovati. Poslanska zbornica je torej izrekla, da tisti ne zasluži graje, kdor voditelja klerikalnih Slovencev opsuje na tak način, kakor se je zgodilo, in to z ozirom na sramotna dejanja, ki jih je dr. Susteršič storil v političnem boju zoper svoje lastne rojake . . . Čuje se, da odloži dr. Susteršič mandat. Poslanci, ki dr. Šusteršiča natančno poznajo, dvomijo o tem. Susteršič ima debelo kožo in si ne stori mnogo iz raztopljenega masla, ki mu teče z glave.
moj ljubi, da prinese sardin, likerjev, sira in še kaj . .. Bržčas ostaneta pri večerji. . . Ab, kako sem trudna!"
»Jaz nimam nič denarja."
»Ne, papaček ... to bi se ne spodobilo! Vendar me boš spravljal v zadrego?"
Čez pol ure so poslali Natalijo po za-željene stvari. Zajkin je izpil svoj čaj, pojedel cel francoski hlebec in Sel potem v svojo spalnico, kjer je legel na posteljo, Nadežda pa je Saleča se brupno in med smehom ponavljala nloge ... Pavel Matvejič je poslušal dolgo zamolklo mrmranje Koromislova in vzkrike Smerkalova . . , Potem je sledil dolg razgovor, katerega je kršilo cvileče smejanje Olge Kirilovne. Smerkalov je kot igralec po poklicu samo-zavestno in živo razlagal nloge •..
Na to je sledil duet, in potem se je čulo rožljanje namiznega orodja. Med dremanjem je slišal Zajkin, kako silijo Smerkalova, naj deklamuje .Orešmoo", in kako je ta, ko se je nekaj časa branil, začel de-klamovati. Sikal je, se bil na prsi, jokal in smejal se s svojim hripavim basom . . . Zajkin je nagnbančil čelo in skril glavo pod odejo .. .
»Vaša pot je po temi dolga," je čul uro  kasneje  glas  Nadežde Stepanovne.
Tržiške vode.
Prejeli smo naslednji dopis :
Po naročilu svojega mandanta gospoda Andreja Gassner v Tržiču, kojega pooblastilo priložim pod -./., prosim z ozirom na članek »Tržiške vode«, ki je izšel v štev. 99. Vašega lista z dne 1. maja 1901 1. XXXIV. sklicuje na § 19 tisk. zak., za sprejem sledečega popravka:
»Ni res, da sem posestnik predilnic v Tržiču, v Liverpolu in Ne\v - Orleanu, jaz sem le član komanditne družbe »Baumwoll - Spinnerei und \Veberei Ed. Glanzmann et And. Gassner in Neu-marktl« in posedujem v Liverpolu in New-0rleanu le trgovini z volno.
Ni res, da sem spisal brošuro, v kateri je na 31 straneh popisana moja dr-žavnozborska kandidatura na Predarlskem, isto razpošiljal ali razpošiljanje iste povzročil.
Objavljanje mojega dobrodelnega ii dobrohotnega delovanja, katero sem vedno na tihem izvrševal, ni mi bilo nikakor prijetno.
Ni res, da imam kot delodajalec velik dobiček od delavca, res pa je, da je od časa, kar tovarna obstoji, že na sto-tisoče goldinarjev šlo med delavce, med tem ko podjetniki svojega v podjetje vloženega kapitala še niso nazaj dobili.
Neresnično je, da sem jaz proti delavcem, ki so bili zoper dr. Šusteršičevo kandidaturo v V. kuriji, na vnebovpijoč način postopal, res je temveč, da sem o priliki volitev delavcem rekel, da je tovarna neutralen kraj, v katerem je vsaka politična agitacija bodisi za Nemce ali Slovence prepovedana, in izrecno pristavil da me to, kar se zunaj tovarne godi, prav nič ne briga, in da so zunaj popolnoma prosti, in ravno tako je res, da na volitev delavcev sploh na noben način nisem vplival.
Ni res, da imam nakopičenega premoženja, in da delam na to, da bi malim obrtnikom tržiškim še ta mali dohodek odjedel, res je pa, da delam kakor vsak drugi, ki  smatra delo  za polovico
»Zakaj ne ostanete preko noči kar pri nas? Koromislov se vleže lahko tu v jedilnici na divan, in vi, Smerkalov, ležite na Pe-trčkovo postelj!. . . Petrček spi lahko v delavnici mojega soproga .. . Gotovo, kar ostanite!"
Končno, ko je bita ura dve, je postalo mirno. Vrata spalnice so se odprla, in vstopila je Nadežda Stepanovna.
»Pavel, ali spiš?"
»Ne . .. kaj je ?"
»Pojdi v svojo delavnico, moj ljubi, in lezi na divan, tu bom postlala Olgi Kiri-lovni . . . Torej pojdi, prijatelj . . . Postlala bi ji v tvoji sobi, a boji se, spati sama. Vstani vendar!"
Zajkin se je dvignil, si ogrnil spalno suknjo, vzel blazino in šel v svojo delavnico. Ko se je pritipal do divana, je prižgal luč in videl, da leži ondu Petrček. Deček ni spal in gledal je z utripajočimi očmi v luč.
»Papa, zakaj pa ne spe komarji ponoči6" je vprašal.
»Zato ... zato," je mrmral Zajkin, „ker sva tu midva oba, ti in jaz, odveč... še spati ne moreva nikjer!"
»Papa, in zakaj ima Olga Kirilovna pege po obraza?"
svojega življenja oziroma življenskega namena.
Res je, da so se v prvi vrsti gospa Hofbauerjeva in posestniki vodnih naprav v Tržiču uprli načrtu nameravane uporabe vode v svrho pridobitve električne sile za predilnico, res je pa tudi, da je gospa Hofbauer svoj ugovor umaknila in res, da bi se po projektirani uporabi vode niti posestnikom vodnih naprav ne jemala voda niti studenci nekaterih pristav ali občine oškodovali«.
Andrej Gassner.
Zahvaljuje se naprej za sprejem teh vrstic zabilježim
s spoštovanjem
Dr. Otto Vallentschagg.
V ljubUani, 6 maja.
Poslanec dr. Kramar* o položaju.
Bivši prvi podpredsednik državnega zbora je sporočil »Pester Llovdu« svoje mnenje o položaju. Kramaf ne verjame, da bi mogel državni zbor ostati trajno delaven. Dokler poslanci sebi in svojim vo-lilcem v investicijah in vodocestnih delih dovoljujejo milijone, tako dolgo so seveda delavni. Ko pa začne država zahtevati od njih žrtve, bodo poslanci iz strahu za svojo popularnost prenehali biti delavni. V kanalskem vprašanju sodi Kramaf jako skeptično. Zdi se mu, da bodo nove vodne ceste večje vrednosti za Nemčijo, kateri se s temi cestami olajša konkurenca z Avstrijo na Balkanu in na Le-vanti. Dokler se ta važni ugovor ne odpravi, bode Kramaf le za kanaliziranje Moldave in Labe, toda brez zveze z Dunavom, ter za regulacijo in melioracijo manjših vod. Kramaf meni, da je na gospodarskem polju vlada združila Nemce in Cehe na složno delo. Ta složnost v gospodarskem delovanju ne bo ostala brez vtiska na politične, jezikovne razmere na češkem. Narodna sprava pa je odvisna od Vsenemcev, ki imajo večino mandatov na severnem češkem. Spravoljubni pa Vse-nemci ne bodo postali prej, ako ne dobe iz Nemčije nedvoumnega odgovora, da se iz Nemčije ne smejo nadejati nobene podpore. To bi doseglo lahko avstrijsko zunanje ministrstvo. Dobro je vplivala na duhove na Češkem ustanovitev umetniške galerije in brez vtiska ne ostane tudi prihod cesarja v Prago. Kramaf misli, da bode v parlamentu vladalo do jeseni vojno premirje. Kaj pa se zgodi potem, ne ve nihče.
Zjedinjenje hrvatskih opozlcijonalnih strank.
Troje hrvatskih strank, ki imajo isti državnopravni program ter se bore skupno, dasi na razne načine proti sedanjemu vladnemu sistemu na Hrvatskem, se namerava zjediniti v eno stranko. Narod želi tako fuzijo, naveličan je boja med posameznimi opozicijonalnimi strankami, ki se v bistvenih točkah svojih teženj docela strinjajo. Zato je stranka prava predlagala, naj bi se stranke spravile in osnovale skupno močno stranko. To se je enkrat že nameravalo, a sprava in fuzija se ni posrečila — radi imena, ki naj bi
,Ah, molči vendar . . . Dolgočasnež !"
Zajkin je nekaj časa premišljal, potem se je oblekel in šel na ulico na svež zrak. Gledal je sivo jutranje nebo, nepremično-stoječe oblake, poslušal zategnjene vzkrike jerebice in sanjaril o bodočem dnevu, ko bo mogel v mestu po svoji vrnitvi iz pisarne mirno spati. Nakrat se je pojavil nedaleč cd njega človek.
.Brez dvoma kak ponočni čuvaj," si je mislil Zajkin.
Ko pa je prišel bližje in pogledal na tančnejše, je spoznal gospoda v rumenih hlačah, s katerim se je seznanil včeraj.
„Kaj ne spite? je vprašal Zajkin.
„Ne, spati ne morem," je vzdihnil gospod v rumenih hlačah. „Z zadnjim večernim vlakom so dospeli k meni ljubi gostje ,.. mama moje žene v spremstvu mojih nečakinj, izvrstnih, ljubeznivih deklic. Izredno me je razveselilo .. . dasi je zelo hladno in mokrotno. Vi pač tudi uživate naravo?"
„Da,R je godrnjal Zajkin, .jaz tudi nživam naravo. Ali ne veste, če ni tu v bližini kaka pivnica ali gostilnica?"
Gospod v rumenih hlačah je zrl zamišljeno proti nebu ter se pomenljivo smehljal.
ga dobila nova skupna opozicijonalna stranka. »Agramer Tagblatt« izraža željo, da bi se ta slučaj ne ponovil več in meni, naj bi se osnovala spočetka le koalicija opozicijonalnih strank.
Vojna v Južni Afriki. Dopisnik lista »Times« poroča iz Pretorije 3. t. m.: Ker je bila gospa Botha zopet pri svojem soprogu, so nastale govorice, da so se začela mirovna pogajanja iz nova. Pooblaščen sem izjaviti, da to ni resnica in da se tudi ne namerava pogajanj obnoviti. Blizu Cradocka je burski poveljnik Malan ujel majhen oddelek diamondfieldskih jezdecev. Buri so postrelili Angležem vse konje in ranili tudi poveljujočega častnika. Polkovniku Scobellu pa se je posrečilo uiti. Bržčas so ga Buri pod častno besedo izpustili ter se bo moral vrniti na Angleško kakor že nekateri angleški generali. Iz Laurenzo Marqueza poročajo : General Kruitzinger je zajel 500 angleških suličarjev na konjih ter jih ujel. Kitchener javlja, da so se operacije generala Frencha popolnoma ponesrečile in da ima Botha sedaj 9000 mož. Lord Kitchener je brzojavil iz Pretorije angleški vladi: Od mojega zadnjega poročila so različni angleški oddelki ubili 10 Burov, 83 so jih ujeli, 13 Burov pa se je udalo. Zaplenili so Angleži 286.000 paketov patron, 100 voz z vpregami in 2070 konj. Burom niso s tem zaplenbami napravili Angleži nikakor velike škode, kajti Buri so si svoje izgube nadomestili trikratno s pleni, katere so dobili na angleških vlakih. V Kapstadtu je minoli teden obolelo za kugo 63 oseb, med temi jih je umrlo 32. Vsega skupaj je zbolelo doslej 519 oseb, umrlo pa 217. Kužni slučaji so se pojavili tudi v nekaterih drugih mestih in lukah.
Občni zbor „Narodne tiskarne"
Včeraj dopoludne se je vršil v uredniških prostorih redni občni zbor »Narodne tiskarne«.
Društveni predsednik, g. dr. Tavčar, je pozdravil navzoče delničarje, zastopajoče 74 delnic in konštatoval sklepčnost občnega zbora.
V imenu upravnega odbora je potem poročal g. Jos. Lavrenčič o društvenem delovanju v letu 1900.
»Narodna tiskarna« je tudi v preteklem letu ugodno uspevala. S 1. januvar-jem 1900 je odpadel časniški kolek, kar je blagodejno vplivalo. Upravni odbor ni pri odpravi koleka iskal dobička, kar se je zgodilo pri marsikakem drugem listu, marveč je znižal naročnino na »Slovenski Narod« za vso odpadlo kolkovino, to je za šest kron. Ravno tako se je znižala cena posameznim številkam. Kolek je znašal leta 1899. nad 10.000 kron. Znižana naročnina je imela to dobro, da se je število naročnikov pomnožilo. Tudi vsebina in mnogovrstnost lista je k temu znatno pripomogla. Kako se je list razširil, se vidi iz tega, da presega naročnina 1. 1900 ono iz leta 1899. za 2468 kron 31 vin., oziroma če se še odpadli kolek 10.259 K upošteva za 12.727 kron.
Kako se je list občinstvu priljubil, kaže posebno podrobna razprodaja. List se prodaja v Ljubljani na 12 mestih ter v Št. Petru na Notranjskem. Lani se je predalo 27.923 številk, mej tem, ko se jih je leta 1899. prodalo le 15.277. V tiskarni se je prodalo lani 2797 iztisov »Slovenskega Naroda«. Skupno se ga je torej oddalo v posameznih številkah 30.720.
Tudi pri »Ljubljanskem Zvonu« smo lani napredovali. Število naročnikov seje znatno povišalo. 12 številko je tiskarna posvetila Prešernovemu spominu. Tiskarna pri tem ni štedila, da dostojno proslavi stoletnico Prešernovega rojstva.
»Rodoljub« je bil tudi lani pasiven. Največ stroškov provzročala je poštnina. V zadnjem četrtletju lanskega leta je »Ro-Ijub« izhajal kot tednik. Izkazalo se je, da je list, ki je namenjen preprostemu ljud,-stvu, mnogo tal pridobil, dasi je gonja ravno proti njemu najhujša.
Upravni odbor se je po zadnjem občnem zboru tako konstituiral, da je volil predsednikom zopet g. dr. Ivana Tavčarja, podpredsednikom pa gosp. Frana Hrena. Sej je imel upravni odbor preteklo leto 8.
Nadzorstvo je primerjalo bilanco z glavnimi in pomožnimi knjigami in je iste glasom potrdila v redu našlo. Skupni promet je lani znašal 232.698 kron 68 vin., za 21.585 kron 20 vin. več, kakor pred-idoče leto.
Tiskarskih del je bilo leta 1900 naročenih 2827, inseratov 2693, in je tudi v tem oziru zabeležiti znaten napredek. Razen društvenih listov je tiskarna pretečeno leto tiskala »Slovenski Pravnik«, »Zvonček«, »Zbornik Slovenske Matice«, »Knezovo knjižnico«, »Jurčičeve zbrane spise« itd. »Žarke in snežinke«, »Mladinsko knjižnico«, »Krsnikovezbrane spise«, »Pisanke«, »Kettejeve poezije« in razne tiskovine za »Ljubljanskega Sokola«, »Dramatično društvo«, »Glasbeno Matico« in razna druga narodna društva, hranilnice in posojilnice. Razen tega je tiskarna izvršila tudi mnogo akcidenčnih del v raznem barvotisku.
Vsa ta dela je izvrševalo 30 oseb, in sicer: Vodja in podvodja tiskarne, upravitelj listov, 12 stavcev, 2 strojevodji, 3 učenci, 6 deklet, 2 raznašalca in 2 hlapca.
Upravni odbor je predlagal, naj se čisti dobiček razdeli takole :
Delničarjem naj se izplača dividenda po 6 K kar znaša 2400 K, za nagrade osobju 1806 K, in daruje naj se družbi sv. Cirila in Metoda 200 K, »Narodnemu domu« 200 K, gledališkemu podpornemu društvu 200 K, dobrodelnemu društvu tiskarjev 50 K »Učiteljskemu konviktu« 100 K.
Jurčičevih zbranih spisov se je prodalo lani 970 zvezkov, za 510 zvezkov več, ko L 1899. in je II. zvezek pošel tako, da ga je  bilo  treba   lani novic natisniti.
Poročevalec je predlagal, naj vzame občni zbor poročilo na znanje, in naj odobri predloge glede razdelitve čistega dobička.
Po kratki debati je občni zbor sprejel vse stavljene nasvete in dal odboru absolutorij.
V upravni odbor so bili za dobo treh let izvoljeni zopet izvoljeni vsi dosedanji odborniki, namreč gg. Ivan Gogola, Peter Grasselli, Fran Hren, dr. M. H ud-n i k, d. Jos. K u š a r, Jos. Lavrenčič in dr. Ivan Tavčar.
Za pregledovalce računov so bili izvoljeni gg. Iv. Vil h ar, Fr. Ks. Souvan, F. Zupančič, I. Knez in dr. Fran Te-kavčič, na kar je predsednik gosp. dr. Tavčar zaključil zborovanje.
Občni zbor ljubljanskega gasilnega društva.
Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo imelo je včeraj dopoludne v dvorani mestnega doma svoj letošnji občni zbor, katerega so se člani skoraj polnoštevilno udeležili, ki pa je tudi, žal vnovič, pokazal, da se nasprotstva v društvu še vedno niso polegla. Naloga novega odbora, v katerem sede mirni in trezni možje, naj bode, da primernim načinom poravna nasprotstva, ter da vzdrži disciplino, ki je prvi pogoj društvenemu obstanku.
Zborovanje otvoril je načelnik gosp. Ludovik Stricelj pozdravljajoč zbrane društvenike, zlasti pa g. župana Hribarja in mestnega policijskega svetnika gosp. Podgorška. Naklonjenosti gospoda župana zahvaliti se je v prvi vrsti, da je gasilno društvo dobilo krasen dom; s podporo mestne občine bode društvo tudi v prihodnje vestno izpolnjevalo svojo teško nalogo.
Zupan Hribar izrazil je željo, naj društvoprocvita, in naj izgine iz njega vsako strankarstvo, ki ovira uspešno delovanje. Izbrati je občnemu zboru novo načelništvo, in gospod župan apeluje na društvenike, naj, neupoštevajoč osebne simpatije in antipatije, izvolijo može, ki bodo v vsakem oziru kos svoji nalogi. V imenu mestne občine obljubi gospod župan, da bode to toli potrebno društvo, ki izvršuje požarno policijo, v občinskem svetu našlo vedno krepko podporo.
Društveni zapisnikar gosp. Kukla poročal je potem o društvenem delovanju v pretočenem letu. Na pomoč je bilo poklicano društvo pri 4 večjih in 11 manjših požarih, straža v »Mestnem domu« pa je bila trikrat alarmirana. Zapisnikar kon-štatuje, da je društvo v polni meri izpolnilo svojo dolžnost, in da je pohvalno omeniti discipline in požrtvovalnosti posameznih članov. Nadalje oskrbelo je dru-
štvo 205 straž v gledališču, v »Katoliškem domu« in v bivši cukrarni. Odbor je obravnaval društvene zadeve v 12 sejah; razven tega vršilo se je 6 službenih zborovanj in dva izredna občna zbora. Nedeljskih inšpekcij je bilo 56. Novinci so imeli skupno 20, strojniki s parno briz-galno pa 8 vaj. Dne 27. maja lani počastil je društvo nadvojvoda Rainer ter se pohvalno izrekel o društvenih prostorih in vzornem stanju orodja. Povodom slav-nosti cesarjeve sedemdesetletnice, Prešernove stoletnice itd. je tudi gasilno društvo primerno sodelovalo. Društvo ima sedaj 92 izvršujočih, 14 častnih, 153 podpornih članov. Zapisnikar omenil je ko-nečno žalostnih razmer, katere so so pretečeno leto pojavile v gasilnem društvu. Nekateri člani udali so se bili inspiracijam izven društva stoječih faktorjev ter so pričeli rovati proti društvenemu odboru, ne meneč se za to, da s tem izpod-kopujejo ugled društva. To se ne smo več goditi, in poročevalec apeluje na dobro misleče tovariše, naj pri današnji vo-litvi oddajo svoj glas možem, ki bodo mirno in vestno delovali v prospeh društva.
Blagajnik A. Leutgeb poročal je potem o društvenem računskem sklepa. Društvena blagajna imela je 6736-14 K dohodkov in 573851 K stroškov in je torej ostalo v blagajni 99763 K. Mestna občina je prispevala s 1600, kranjska hranilnica pa s 1000 kronami. Čisti dobiček božičnice je znašal 955 kron. Podporni sklad je imel 2821 17 K dohodkov in 16816 K stroškov, torej 2653 01 K prebitka. Dohodki bolniške blagajne so znašali 284122 K, stroški 89490 K in je bilo torej prebitka 158642 K. Društveno premoženje znaša 25.78642 K. Vsi računski zaključki so se brez vgovora odobrili.
Potem se je prestopilo k volitvam. Že pri zapisnikarjevem in blagajničarje-vem poročilu slišale so se od strani opozicije razne opazke, volitev odbora pa jo dala malkontentom, zlasti gg. Dachsu in L e n č k u, povod k burnim ugovorom, ki so postali še bolj strastni, ko se je konštatovalo, da so malkontenti v manjšini. Oddanih je bilo 81 glasovnic. Dosedanji načelnik g. Ludovik Stricelj bil je s 44 glasovi zopet izvoljen. Nadaljo so bili izvoljeni s 43 glasovi: v I. četi g, D in ter poveljnikom, gosp. L. Stricelj ml. namestnikom ; v II. četi gg, Porenta poveljnikom, g. Leutgeb namestnikom: v III. četi g. Lipu s poveljnikom, gospod Bab ni k namestnikom; zapisnikarjem Lil je zopet izvoljen g. Kukla, revizorji gg. Kalmus, Lapajne in Medic; zaupni možje so gg. Barle, Furlan in Šorš. Večina pozdravila je izid volitve z burnim ploskanjem, manjšina pa je burno ugovarjala.
Ko se je nemir nekoliko polegel, oglasil se je g. župan Hribar k besedi. Rekel je, da mu je bilo mučno prisostvovati takim burnim prizorom, in da je ostal le za to, ker mu pravila tako velevajo. Volitve so se izvršile. Večina, s katero je izvoljen nov odbor, sicer ni velika, a večina je vendarle in manjšina bi se morala pokoravati. Gospod župan apeliral je na srce in na vest društvenikov, naj varujejo disciplino, kajti ako bi se vzdržalo nasprot-stvo tudi v slučaju nesreče, izgubilo bi društvo pravico do obstanka. Prebivalstvo pričakuje, da se povrne zopet mir in sloga v gasilno društvo.
Novoizvoljeni načelnik storil je potem obljubo, ki ga veže k dveletnemu de-vanju; moštvo in odborniki pa bodo storili obljubo pozneje.
Načelnik Stricelj izjavil je, da bode vestno deloval v prospeh društva ter zahvalivši se za izkazano zaupanje zaključil občni zbor.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 6. maja.
— Osebne vesti. Poštni kontrolor v Ljubljani g. Ferdinad Tomažič je imenovan višjim poštnim kontrolorjem. — Deželnovladnim stavbnim pristavom je imenovan absolviran tehnik gosp. Ivan R e z a č.
— Dovtipi   kranjskega „tehanta".
»Slovenski Dihur« piše: »Pri občinskih volitvah na Rakeku je sijajno zmagala katoliško-narodna stranka. Nasprotnikom
niso pomagale do zmage niti pečena teleta. Z ozirom na poraz liberalcev v Ribnici in na Rakeku bi Tavčar lahko dejal, -da je zanj politika, prav za prav p o -ritika.« Zares duhovito, in za katoliškega duhovnika posebno okusno! Le škoda, da se je pobožni pisec v adresi zmotil, moral je vse skupaj poslati Susteršiču na Dunaj, ki sam pripozna, da je bil dne 1. maja v zbornici tako tepen, da mu je slabo prišlo! Le mimogrede bodi omenjeno, da je bil tudi prejšnji občinski zastop na Rakeku klerikalen, in da tam stranka Koblerjeva ni ničesar pridobila. Pač pa se je prav zelo bala, da bi ne izgubila večine, in zategadelj je pri volitvi po znanih dobrih receptih prav pridno 6leparila !
— Ženskega telovadnega društva prva skušnja se je včeraj sijajno obnesla v dvorani ljubljanskega Sokola ob navzočnosti odličnega občinstva, katero je sprejemal odbor, na čelu starostka g. dr. Tavčarjeva. Zanimanje za prvi nastop telovad-kinj je bilo veliko, in nestrpno smo čakali začetka. Ob zvokih sokolske koračnice so prikorakale telovadkinje, navdušeno pozdravljene, v četverostopih pod poveljstvom načelnice gospodične Kajzeljeve v telovadnico. Takoj po prvih prostih vajah je bilo sklepati o vzorno in vstrajno gojeni telovadbi, in občinstvo je vsaki izvedbi sledilo z vedno večjo pozornostjo. Proste vaje, ki so mično zvezane obsegale gibe rok in nog z obrati, je izvajalo 20 telovadkinj, ob godbi točno, elegantno in z lahkoto. Le čuditi se je bilo somernemu, skladnemu izvajanju telovadkinj uprav nežne starosti z izvedbami gospodičin. Vajam s kiji, izvajanim od odraslejših telovadkinj, je sledila enaka živahna pohvala, in le občudovali smo, da se je osobito težavni, zadnji oddelek kroženja tako izvrstno posrečil. Kakor pri prvi točki, tako je bilo opaziti tudi pri teh vajah z orodjem iste vrline, le da moramo vseskozi posrečeno, strogo istočasno baš tukaj izredno težavno izvedbo ob spremljevanju godbe posebno pohvalno povdariti. Po tej točki je nastopila vrsta odraslih telovadkinj, ter naravnost vzorno izvajala na bradlji iz prečne opore kolebne vaje, prednožne in zanožne seskoke in mete ter obrate na lestvini. Občinstvo je izvedbi vsake telovadkinje glasno izražalo svoje priznanje. To vzgledno telovadsko skušnjo je zaključila prelepa res v trenutku uprizorjena skupina na bradlji s slovensko zastavo na vrhu. Po nastopu v red je bil vročen v imenu telovadkinj načelnici gospodični Kajzeljevi v znak iskrene hvaležnosti za njeno požrtvovalno in trudoljubno delo prelep šopek, navzoče občinstvo pa je hvaležno za prelepi užitek veselo pritrdilo tej ovaciji in navdušeno pozdravljalo ob zvokih — »Naprej zastava slave« strumno iz telovadišča odhajajoče slovenske telovadkinje. Ta vzorna, strogo po sokolskem sestavu izvajana skušnja, sad dolgotrajnega, napornega dela neutrudljive gospodične načelnice, njenih sotrudnic in društvenih odbornic ter tudi pri tem društvu neumorno delujočega dr. Murnika, načelnika ljubljanskega Sokola, je gotovo pridobila novih prijateljev prekoristnemu ženskemu telovadnemu društvu. Brez dvoma se po tako krasno uspeli telovadbi pomnoži število telovadkinj, zatorej prvoboriteljice telovadske ideje med Slovenkami neustrašeno naprej ! Sokolski Vam nazdar !
Sokol.
— „Ljubljanska meščanska godba".
Iz tajnikovega poročila na I. občnem zboru dne 1. maja podajemo nastopne podatke. Na ustanovnem zborovanju dne 21. febru-varja t. 1. so bila sprejeta pravila, katera je pripravljalni odbor predložil vladi, kijih je dne 19. marca potrdila. Godba se je ustanovila 1. oktobra 1900 ter nastopala pri raznih prilikah na splošno zadovolj-nost. Sodelovala je pri 47 koncertih in veselicah, 33 plesih, 3 javnih promenadnih koncertih, 2 serenadah, 2 mašah, 1 procesiji (in 1 pogrebu.) Svirala je tudi zunaj Ljubljane: v Kranju, na Vrhniki, na Selu, v Vevčah in v Šiški. Dohodkov je bilo 19.278 kron 92 vin. in stroškov 18.605 K 24 vin. Zaslužek godbe od pričetka do 1. aprila t. 1. znaša okroglo 5000 K. Mestna občina ljubljanska je dala 8000 kron za ustanovne stroške in 4000 kron letne podpore, 341 meščanov pa je dalo podpore 2561 kron. Stalno mesečno plačo ima 19
Členov, 4 členi pa dobivajo plačo za vsak nastop, učencev v šoli je 28, od katerih je 5—6 že rabljivih, več kot polovica pa jih bo za rabo čez kakih 5 do 6 mesecev. Godbo vOdi kapelnik Beni še k, šolo pa podkapelnik Majcen, kateremu so pri-deljeni nekateri učitelji. Šola in vaje se vrše v stari gimnaziji, kjer je g. deželni predsednik baron Hein prepustil 6 sob v brezplačno porabo, za kar se mu izreka najtoplejša zahvala. Godba bo le tedaj uspevala, če pristopi društvu oblo članov in podpornikov. Za gledališče godba pri današnjih razmerah še ni godna, vsaj za večje opere ne, in to zaradi tega, ker ima premalo moči. A tudi to se utegne s časom izboljšati, za sedaj je boljše, da se polagoma napreduje, nego pa polagoma nazaduje. To je kratka slika o dosedanjem delovanju meščanske godbe, kakor jo je podal tajnik pripravljalnega odbora gosp. Barle za čas od ustanovitve pa do dne 16. aprila, ko se je imel vršiti I. občni zbor, ki se je pa preložil na dan 1. maja, in o katerem smo obširneje poročali zadnjič. Želeti bi bilo, da najde godba v v s e h slojih meščanstva obilo podpornikov!
— Razni dogodki v konsumnem društvu na Bledu in v nekaterih filijalkah. Nekaj časa sem se nič več ne čuje o osnovanju novih konsumnih društev po naši ožji domovini. Pantentovani osreče-valc^ kmeta najbrž premišljujejo, da so se precej urezali, ter morebiti vsaj nekateri mej njimi prišli do spoznanja, da ne pojde vse kar tako gladko, kakor so si v svoji vsemogočnosti domišljevali. Istina! Crevljar naj ostane pri kopitu! Duhovnik naj se edino le s svojimi posli bavi, kakor mora vsak drugi, naj si bodi kdor koli, pred vsem vestno izpolnjevati kar mu njegov stan nalaga. Žalibog se ravno duhovniki utikajo v stvari, ki jim niso nič mari in katerih ne umejo, ker se jih niso nikdar učili. Posledica duhovniškega uti-kanja v gospodarske zadeve je dogodek, ki smo ga pri nas doživeli. Pokazalo se je, kako je treba delati, da pride kon-sumno društvo, ako se povsem pravilno ravna s slavno c. kr. sodnijo v dotiko. Znano je, da imamo na Bledu konsumno društvo, katero se bavi ne samo s prodajo špecerijskega in galanterijskega blaga ampak tudi s točenjem vina ako se sme tako imenovati brozga, ki se tam toči. Naznanilo se je pred šestimi meseci na merodajno mesto, da konsumno društvo na Bledu toči strupeni petij o t, kar je c. kr. preskuševališče v Klosterneuburgu dognalo. Šele te dni se je izvedelo, kako je sodnija razsodila. Sodnijska obravnava je le toliko dognala in nič več kolikor je povedala obtožnica. S krivci se je postopalo jako usmiljeno. Štirikrat so bile priče k obravnavi v Radovljico klicane. Kazno van je bil predsednik konsumnega društva na Bledu Janez Zupan na 14 dni zapora in na globo 200 kron, predsednik filijalke na Bohinjski Beli Jožef Peternel pa na 10 dni zapora in na globo 40 kron. Čudno se nam zdi, da iilijalki Mlino in Ribno nista bili zaznamovani, ker na Bledu je glavna zaloga konsuma, filijalke so pa v Mlinem, Rib-nem in na Boh. Beli, a te zalaga blejski kon sum, in so tu tudi te filijalke strupeni petijot točile. Ne smemo pozabiti, da je v zadevi gori omenjenega naznanila na sodnijo, zaščitnik konsumnih društev, dr. Susteršič štirikrat v Radovljico privandral, a sv. duh mu ni zamogel ali ni hotel pomagati. Dva predsednika sta bila navzlic vsemu temu kaznovana. Ni šlo drugače in ni šlo. Seveda določa razsodba, da sodne stroške — koji niso majhni — plača zadruga. Mi pa pravimo: Plačal jih bode kmet. Le tako naprej ? Ubogi kmet, upamo sigurno, da si ti bodo docela oči odprle in to kmalu. V svesti smo si, da je naš kmet prišel do spoznanja resnice. To se je pokazalo, ko se je vršil občni zbor konsumnega društva na Bledu. Pri tem zboru se je dokazalo voditeljem, kakor: Oblaku, Mraku in Pri-stovu, da je 600 kron dolga, kateri ni bil v račun vpisan, (morebiti je pa tudi kaj tacega dolga, za katerega sami voditelji vedo), ter da je veliko blaga v bilanci izkazana. Kmetom se zdi to in ono sumljivo, posebno sestava računa. No, sestava računa naših voditeljev ne skrbi bogsiga-vedi kako, ker imajo za to izvrstno moč. Ta moč je znani Miha, hlapec pobož nega kneza Winditschgraetza, duševni voditelj konsumnega društva. Da je to resnica, je župnik pri zborovanju očitno
priznal. Oh, ko bi dr. Susteršič poznal Mi-hatove zmožnosti, in vedel, kako je Miha učen, gotovo bi ga engažiral za računo-vodjo pri »Gospodarski zvezi«. Ta občni zbor je toraj marsikaj pokazal, posebno to, da so duhovniki slepili kmeta v gospodarskih, a tudi v političnih stvareh. Ako so mislili duhovniki, da bodo kmeta brezpogojno vodili — se je tu očividno pokazalo, da se kmetje ne bodo dali za nos voditi. Pri občnem zboru so kmetje duhovnikom take pravili, da jim bodo tisti ne ravno uljudni priimki še dolgo dolgo zveneli po ušesih. Da bi se kmalu na bolje spreobrnilo — v to pomozi Bog!
— Legar v topnicarski vojašnici. Izmed vojakov, ki so oboleli za logarjem, so že trije umrli. Zadnjič smo zabeležili govorico, da je legar najbrž nastal vsled tega, ker so vojaki pili vodo iz vodnjakov. Izkazalo se je, da temu ni tako. Legar je bržčas nastal vsled tega, ker so vojakom v podzemskih prostorih prišle od zidovja neke stvari v jed.
— Dobrodelni bazar. Naprošeui smo naznaniti, da je prihodnja seja glavnega odbora v sredo, dne 8. maja, ob šestih zvečer. Glavna skušnja za sodelujoče gospe in gospodičine je v četrtek, dne 9. maja, ob 1 /,6. zvečer v veliki dvorani vladnega poslopja.
— Poročil se je g. Jos. Smer t ni k, knjigovodja celjske posojilnice, z gospč. Antonijo Hoge iz Ljubljane čestitamo!
— Za gg. trgovce in gostilničarje. Ker je tukajšnji c. kr. merosodec g. Fran Leveč obolel ter ima dopust za tri tedne, nadomestuie ga v tukajšnjem mero sodnem uradu na Žabjaku c. kr. merosodec iz Radovljice ter ureduje isti v Ljubljani vsak torek, artdo in petek cd 8. ure zjutraj do 4 ure popcludne, tar naj se stranke oglase le te dni v uradu.
— Izlet na Boč se vrši v četrtek, 9. maja iz Studenic Odhod od Koropca ob 7. nri zjutraj. Drug velik ižzlet pa bode v nedeljo 2. dan junija.
— Zgradba Franc Jožefovega jubi-lejskega mostu. Pretekli teden so se pričela betonska dela pri tem mostu, ki bodo trajala kake 4 tedne.
— Ptujsko učiteljsko društvo je za radi neugodnega vremena svoj majniški iz let preložilo in se isti vrši po prej objavljenem vsporedu v četrtek dne 9 maja 11 k Sv. Urbanu pri Ptuju.
— Nezgoda. V soboto popoludne se je 7 let stari deček Feliks Kopri veo na Po ljanski cesti obesil vzadej na neki tovorni voz in se nekaj časa peljal. Blizo živino* zdravnice je skočil z voza in je hotel steči na kraj ceste. V tem hipu se je pripeljal mimo z motor vozom baron Codelli in je podrl dečka na tla. Dečka, ki je znatno poškodovan, so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico.
— Z rešilnim vozom so prepeljali v soboto zvečer v deželno bolnico delavko Uršulo Vernovčevo, kateri je na Jurčičevem trgn prišlo slabo in se ji je kri vlila.
— V vodo padla je v soboto zvečer ob Gruberjevem kanalu brezposelna delavka Frančiška Žan. Gredoča ob brega, jej je padla culica iz rok in se terkljala po bregu v vodo. Žan je skočila za culico, se izpo-drenila in padla v vodo. Na njeno klicanje na pomoč je prihitel mesarjev sin Anton Anžič in jo potegnil iz vode.
— Utonil je v soboto zvečer na sv. Petra nasipu šolski nčenec Ivan Schoener. Igral se je na plavu in se pri tem prekucnil v vodo. Truplo še do danes niso našli.
— Motor-voza se je ustrašil danes dopoludne Pred škofijo konj Ant. Svetlina iz Podgorja. Dirjal je na Vodnikov trg in tukaj podrl stojnico prodajalke Marijane Reškove in ubil okno pri Nollijevi proda-jalnioi.
— Denar na njivi je našel pred Ve liko nočjo hlapec Anton Pevec. Bilo je v stari cunji zavitih 171 kron. Ves ta denar je Pevec s svojimi prijatelji zapil. V soboto ponoči so ae prijatelji pri pijači nekaj spo-rekli in stepli ter slednjič izdali Pevca, da ai je najden denar pridtžal. Pevoa ao zaprli.
— Konj z brano jenšel danes dopoludne na ljubljanskem polja in je dirjal v mesto. Na železničnem prelaza so ga usta vili. Nesreča se ni nobena pripetila. Tudi konj je nepoškodovan.
— Izgubljene stvari. V frančiškanski cerkvi je izgubila neka delavka denarnico a 28 kronami. — Na poti is .Zvezde" po Šelenburgovih ulicah, Fianca Jožefa cesti
do Bleiweiaove ceste je izgubila neka dama zlato zapestnico. — Na poti od šišenskega kolodvora v mesto je bila včeraj zvečer is-gubljena moška srebrna ura z verižico. Odda naj ae v Dreni ko vi prodajalni v .Zvezdi".
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 6. maja. Z radostnim zadoščenjem pozdravljamo sijajni poraz dr. Šusteršiča.       Napredni visokošolci.
Urnomolj 6 maja. Čast in hvala dr. Tavčarju in Plantanu za resnične in možate besede proti Žlindri. Pobit leži napihnjeni zmaj na tleh, poštenje je premagalo hinavstvo in prevaro Črnomelj ski liberalci.
Kočevje 6 maja. Dr. Žlindra je svoj čas hotel klicati našemu prvemu, nevstrašnemu boritelju dr. Tavčarju me-mento mori, a sedaj so drugi njemu miserere zapeli. Slava naprednim poslancem!        Kočevski naprednjaki
Metlika G maja Hrabrima bori-teljema dr. Tavčarju in Plantanu čast in slava! Vrlo dobro! Vi ste ponos in uživalci polnega zaupanja svojih vo-lilcev. Metliški naprednjaki.
Raka 6. maja. V proslavo Šu-steršičevega poraza — topiči pokajo
— žlindrovci jokajo! Živela napredna stranka! Raski naprednjaka.
Sodražica 0. maja. Dr. Susteršiču sledeči grobni napis: Bog ne pusti, da bi^ drevesa v nebesa rasla.
Škofjaloka 6. maja. Ali je sv. Duh tako feldmaršala zapustil, da še „žajfe" ne dobi?
Žabniški naprednjaki.
Trojane 6. maja. Bog je pravičen! Strela udri iz višine v doktor žlindrove vrline.
Trojanski narodnjaki.
Vipava 6. maja. Z zlatimi črkami nam bo zapisan 1. maj, nositelj obsodbe dr. Šusteršiča, slava dr. Tavčarju, noustrašenemu našemu boritelju!
— Zavedni Colčani in Podkrajci.
Vižmarje 6. maja. Prav dobro izgnali ste mu iz njega govorečega sv. Duha. Lotite se še v njem bivajočega belzebuba. — Podšmarnogorski Anti-žlindrarji.
Dunaj 6. maja. Z ozirom na poročilo „Slovenca" o glasovanju vgrajalnemodseku zastran žlindre smo po informaciji od naj kom pe*-tentnejše strani v položaju konstatirati, da je „Slovenčevou poročilo popolnoma neresnično. Glasovati je bilo o treh točkah, radi katerih je Susteršič zahteval, da se izreče Steinu graja. Pri prvi točki („Z Vami ne govorim, Vam se je trikrat reklo šuft" itd.) je bilo 4 glasov za grajo, 4 proti graji. Predsednik dr. Kramaf je dirimiral zoper Šusteršiča. Pri drugi točki („Vi imate od žlindre umazane roke") je bilo 7 glasov zoper grajo in le 1 glas za grajo. Pri tretji točki („Dr. Žlindra") je bilo 7 glasov za grajo in 1 glas proti graji.
Dunaj 6. maja. Glede vodnih stavb na Češkem je upanje, da se vendar doseže porazumljenje. Včeraj je bila glede teh stavb v ministrstvu notranjih del važna seja, doseglo se je pa tudi porazumljenje mej Čehi in Poljaki. „Hlas Naroda" je poročal, da so se zastopniki Hrvatsko - slovenskega kluba in žlindra kluba izrekli zoper vodne stavbe. To je izmišljeno. Ta dva kluba hočeta Čehe podpirati, želita pa, da Čehi podpirajo neke njihove želje glede vodnih in železniških stavb.
Dunaj 6. maja. Nemška radikalna stranka je imela tu velik shod. Udeležilo se ga je nad 3000 oseb. Govorili so Berger, Iro, Pacher, Wolf, Schonerer in drugi, vsi v velikonem-škem smislu. Berger je rekel, da poskusi njegova stranka gibanje »Proč od Rima" zanesti v alpske dežele.
Berolin 6. maja. Minister notranjih del, Rhembaben je na Miquelovo mesto imenovan finančnim ministrom. Poljedelskim ministrom je imenovan Podbielski, trgovinskim Moller, ministrom notranjih del pa doslej popolnoma neznani okrajni prezident Hammerstein.
Listnica upravništva.
Gospod CmrlJ: Vse skupaj K 133. Srčen pozdrav Tebi!
„Henneberg-svila"
— le pristna, ako se naroča naravnost pri meni — aa bluze in obleke v Crni, beli ali pisani barvi, od 66 kr. do 14 gld. 65 kr. meter. Vsakomur franko in s plačano carino dostavljena na dom. Vzorci se dopoSiljajo takoj.  Dvojna poštnina v Švico.
Cr. Hennobors (100-7) Seiden-Fabrikant (k. u. k. Hofl.), Žflrich.
cv vrelec
Najbolje učinkujoča železo-araenaata voda
proti slabokrvnosti, ženskim boleznim, živčnim in kožnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh proda-jalnicah mineralnih vod, lekarnah in drogerijah
HE1RIH MAT T OHI, Dunaj,
c. in kr. avstr. dvorni In komorni založnik.
XLVI. izkaz o darilih za Prešernov spomenik.
Prenos . . . 26314 K 36 vin. Hribar Ivan, župan prispevek za
mesec marec............ 50 „ — „
Odbor za prireditev Prešernove
slavnosti v Škofjej  Loki čisti
prebitek veselice........ 346 „ — „
Turk Josip, posestnik in občinski
svetovalec....... 6 „ — „
Hočevar Ivan v Orteneku..... 2 „ — „
Benedek Ant. iz LaSč........ 1 „ — „
Licitacija   „bebe  klobuka" pri
veselici  bralnega   druoL^a v
Mengšu je dala.......... 11 „ 24 „
Svatje na ženitovanju g. Fajdige
v Grahovem............ 34 ,, — ,,
Borštnik Vida iz Hinj nabrala pri
veselici bralnega društva „Mir"
v Dvoru.......... ....      11 „ 30 „
Člani zabavnega večera v Vever-
jevem salonu v Lukovici....      17 „ 78 „ Naprednjaki zbrani v veseli družbi
pri Mat. Šeršenu na Skaručini       6 „ — „ Globočnik Janko, c kr. notar in
Fr. Guštin ml. iz Metlike .... 10 „ — „ Slovenski višjerealci v Ljubljani 11 ,. — „ Drčeva Silva nabrala o priliki dr.
Horvatove poroke na Krškem .     38 „ 34 „ Fric je nabral povodom godovanja
Zajčevega.............. 6 ,. 10
Skupaj . . 26865 K 12 vin.
Dr. Josip Stare,
blagajnik.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 3 maja: Mariia Mehle, trgovka in po-sestnica, 51 let, Dolenjska cesta št. 2, mrtvoud. — Ignacij Fecini, dninar, 50 let, Poljanski nasip št. 56, pljučnica. — Ivan Tratnik, umir. c. kr. finančni svetnik, 68 let, Marija Terezije cesta št. 6, vodenica. — Marija Petan, postiljonova hči, 31/« leta, Rimska cesta št. 16, srčna hiba. — Filip Zadnikar, paznikov sin, 9 dnij, Lončarska steza št. 8, črevesni katar,
V delelni bolnici:
Dne 40. aprila: Neža Majdi«, dninarica, 74 let, OBtarelost
V vojaški bolnici:
Dne 1. maja: Fran Oblak, c. kr. podtopničar, 22 let, črevesni legar.
Dne 3. maja: Josip Kocmur, c. kr. topnicarski desetnik, 23 let, črevesni legar.
Meteorologicno poročilo.
VUtns nad moijam Ml m. Sradojl »racal tlak Tlflo mi
Caa opazovanja
Stanje barometra v mm
F
Vetrovi
Nebo
i i
Si
4 9. aveCer
5 7. ajotraj 8. do pol.
734 2    13 4 si. Bvzhod pol. oblač.
733 9 7318
81 al. sever jasno ; J? 20*3 al. jzahod pol. oblač. §
6.
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
7316
7313 7290
128
84 193
al. s vzhod; jasno
rt. zahod pol. oblač. p. m. jzah. del. jasno
Srednja temperatura sobote in nedelje 130° in 13 7°, nor male: 12 5° in 12 7°.
Dunajska borza
dne 6. maja 1900. Skupni državni dolg v notah   .  . . Skupni državni dole v srebra .   . .
Avstrijska zlata renta......
Avstrijska kronska renta 4°/0      . . Ogrska zlata renta 4° b . ....
Ogrska kronska renta 4" „       .   , . Avstroogreke bančne delnice      .  . , Kreditne deklice ...      . ,
London vista   ... ...
Nemški državni bankovci za 100 mark 20 mark .
20 frankov ......
Italijanski bankovci . . .
C. kr. cekini
9850 98-06 11790 97 50 117 45 93*10 1667-634-75 240 27'/, 117'52'/, 2361 1909 90 55 1131
Globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem britko vest, da je naš srčnoljubljeni soprog, oziroma oče, stari oče in tast, gospod
Josip Flesch
posestnik ter imetelj srebrnega zaslužnega križca
dne 5. maja ob 4. uri popoludne v 79. letu previden s svetimi zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dražega ranjcega vrši se v torek, dne 7. maja ob 4. uri popoludne na tukajšnje pokopališče.
Svete maše zadušnice brale se bodo dne 8. maja ob 8. uri zjutiaj v cerkvi sv. Štefana.
V Ribnici, dne 6. maja 1901.
(962) Žalujoči ostali.
Brez posebnega obvestila.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preža-lostno vest, da je Vsemogočni poklical k Sebi v boljše življenje nepozabnega soproga, oziroma očeta in brata, gospođa
Jfikolaja provala
občinskega svetnika, predsednika krajnega šol. sveta, lesnega trgovca, mesarja in gostilničarja
ki je po kratki, jako mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes dne 2. maja, ob 7 uri zjutraj, v 47. letu svojega življenja mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega bode v soboto popoludne ob 4. uri na tukajšnje pokopališče.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem priporočamo predragega v pobožno molitev in blag spomin.
Na Jesenicah, dne 2. maja 1901.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za mnoge dokaze prisrčnega sočntja med boleznijo, kakor ob smrti našega dragega soproga, oziroma očeta, brata, strica in svaka, gospođa
Nikolaja Hrovata
občinskega svetnika, predsednika krajnega Sol. sveta, lesnega trgovca, posestnika, mesarja in gostilničarja
ter za mnogo spremstvo k zadnjemu počitku, vsem ki so prišli od blizu in daleč, kakor tudi vsem darovateljem krasnih vencev izrekamo t n potom iskreno zahvalo, osobito preč. duhovščini, gosp. učiteljem, županskemu odboru, požarni brambi, in sploh vsem, ki so pripomogli, da smo truplo predragega ranjcega na tako lep način izročili materi zemlji.
Jesenice, dne 5. maja 1901.
(893)
Žalujoči ostali.
c8
,2 O
u
03 O
O
d o o
9
s?
■■H
"5?
Primerna
"birmanska darila!
Največja in bogata zaloga zlatih, srebrnih in nikelnastih ur in verižic, zapestnic, uhanov, ovratnih verižic, broš, srčkov, prstanov i. t. d.
Priporočajoč svojo bogato izbero, vabim uljudno slavno občinstvo na obilen obisk in ogled.
Žrebanje.   Glavni dobitek.
Z velespoBtovanjem
■v.
(101—34)
urar in trgovina vsakovrstne zlatnine in srebrnine Ceniki brez parno, tudi po pošti.
Promese zemeljskih srečk I. emisija a K 4.— 15, maja K 90.000'-Promese ogr. hipotekarnih srečk a K 4' - 15. maja K 70.000' -Promese ogr. premijskih srečk   ! :>; t k 'š: :} 15. maja K 200.000' -
se dob6 pri
ljubljanski kreditni banki v
(957-1)
ani.
Ano Podboj naznanja v svojem in svojih otrok ter sorodnikov imenu žalostno vest, da je njena preljubljena sestra, gospa
Ana Kočevar
dne 4. maja ob •/, 6. uri popoludne po mučni bolezni prejemši sv. zakramente za umirajoče v 57. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage ranjce je 6. t. m. ob '/a 10. uri zjutraj na pokopališču v Vel. Laščah.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v župni cerkvi v Vel. Laščah.
Drago pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev. (961)
Vel. Lašče, dne 5. maja 1901.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. maja 1901. leta.
Odhod iz Ljubljano juž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Ausse, Soluograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 7 uri f> m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dnnaj, čez Selztahl v Solnograd, Inomosr, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri H m popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čež Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Ge-nevo, Pariz, čez Klein-Reifling, v Steyr, Line, Bude-jevice, Plzen, Marijine vnre, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dnnaj.
— Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. — Prihod v Ljubljano juž. kol. Pro^a iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograda, Linc-i, Steyra, Ausseea. Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak z Trbiža.
— Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dnnaja čez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Mari;inih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Iuomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla.
— Ob 4. uri 38 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Ino» mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta In Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoldne in ob 8. uri 48 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. u.i 5 m popoldne, ob 6. uri 50 m in ob 10. uri i.'5 m zvečer, poslednji \lak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v Ljub ljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoldne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (Q
Stanovanje
v I. nadstropju s S sobami in priti-' klinami na Turjaškem, trgu št. S se odda s 1. ar g ustom t. 1.
Več v upravuištru ,,Slor. Jtfa-roda" ali pa pri ravnateljstru mestnega užitninskega zakupa na Dunajski cesti št .11. (949—1)
Hiša na prodaj!
iz proste roke se proda v trgu Mokronogu hiša z vrtom, obstoječa iz gospodarskega poslopja, a hlevom, mesnico in cjivo Hiša je pripravna za gostilno in mesarijo.
Ve6 se izve pri lastnici Mariji Pod-vasnik, Spodnja Šiška št. 148.      (953—1>
Perilo za likanje
sprefema s«^
(952 1/
na Rimski cesti štev. 2
= pritličje na l«*vo. ==
Fino vino v steklenicah, Kulmbaško pivo v steklenicah, konjak, brinje-vec, slivovko, Klauerjev „Triglav"
priporoča (12—102)
Bdmund Kavčič
v LJubljani, Prešornove ulice, nasproti pošto
S. Goldschmidt & sin
Wels, Gornje Avstrijsko.
Prenosilna Mtedilim oariiJI«£a v navadni opremi, kakor tudi z emajlom, porcelanom, z ma-jolično opažbo, za hiSna gospodinjstva, ekonomije, gostilne in zavode. — Dobivajo se lahko po vsafci renomirani trgovini z železnino. — Kjer ni zastopa.
se naravnost pošilja. (923—2)
T dosego načrtov in proračuna za noyo realko t Idriji
razpiše se javen natečaj.
Za tri najboljše načrte nastavile so se tri nagrade in sicer: I. 1000 K, II. 000 K. III. 400 K.
Načrti naj se pošljejo najkasneje do 30. Junija 1901 do 3. ure popoldne na mestno županstvo v Idriji, od katerega se na zahtevanjo dobe tudi potrebna pojasnila in pripomočki.
Pravico tekmovanja imajo samo avstrijski državljani. Za presojo konkurenčnih izdelkov so veljavna določila društva avstr. inž. in arhitektov. (958;
cestno žin.paaa.stTT© Id_riji
dne 1. maja 1901.
Naznanjam, da sem svojo
odvetniško pisarno
v Kolaričevi hiši poleg novega poslopja za c. kr. okrožno sodišče
(Gerichtshof — Mariengasse).
Maribor, 5. maja 1901.
Dr. Franjo Rosina
(959—1) dosedaj odvetnik v Ljutomeru.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
68^0
H3.DB