List delavcev v vzgojnoizobraževalnih zavodih Slovenije Ljubljana, 8. decembra 1978 — Številka 20 JužtooMVuA/' AmAont mSLtaMifc kui\j&' HH sfiiAimAvt HH HaMo MX^WfmM/ / jfp,cyf V galeriji Emonska vrata v Ljubljani je od 7. do 30. decembra odprta razstava znanega akademskega slikarja Staneta Jagodiča — Deset let karikature Valerija Škerbec Večja odgovornost — boljše delo V pokongresnem obdobju si prizadeva najti Zveza komunistov tiste poti, ki bi ji zagotovile vključevanje v politični sistem socialističnega samoupravljanja. Poti, ki bodo omogočale, da bo delovala povezano in odgovorno z vsemi samoupravnimi skupnostmi in socialističnimi silami ter se v njih uveljavljala s svojimi stališči in politiko. V ta namen je treba uveljaviti osnovne organizacije zveze komunistov v vsakem okolju in utrjevati občinske konference ZKS. Potrebne so tudi nove metode dela, katerih glavni smisel mora biti delovanje znotraj delegatskega sistema in socialistične zveze kot fronte vseh naprednih socialističnih samoupravnih sil. Spodbuda za spreminjanje načinov dela zveze komunistov na področju vzgoje in izobraževanja so bili območni delovni pogovori z izvršnimi sekretarji komitejev občinskih konferenc ZKS. Glavni namen pogovorov je bil, da ti zadolženi plani komitejev na temelju ocene o dosedanjem procesu preosnove vzgoje in izobraževanja spodbudi akcijo za hitrejše uresničevanje reforme v samoupravnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacij v vsaki občini ter se med seboj dogovorijo n taki delitvi dela, ki edino lahko prispeva k večji učinkovitosti in dobrim rezultatom. Če strnemo številne ocene, spodbude in rešitve nakazane v teh pogovorih, lahko rečemo, da nas čaka v prihodnjem letu obilo nalog. Razumljivo je, da to niso samo naloge prosvetnih delavcev, temveč naloge vseh delovnih ljudi in občanov. Seveda pa vsi pričakujemo, da bodo prav prosvetni delavci zaradi svoje strokovnosti in kot izvajalci vzgojnoizobraževalne dejavnosti tisti, ki bodo dajali pobude, predloge in si tako kot do sedaj zavzeto prizadevali, da bodo ti predlogi uresničeni v skladu z možnostmi združenega dela*, V zadnjem obdobju veliko govorimo o tem, da dovolj zgodnje odkrivanje otrokovih nagnjenj, njihovo razvijanje in oblikovanje lahko prispeva k ustvarjalnosti mladega človeka ter kasneje tudi k njegovi odločitvi za vključevanje v delo. Zato prav gotovo prepočasi odpiramo vzgojnovarstvene organizacije v krajevno okolje tako, da bi jih uveljavili kot prostor za vzgojo vseh otrok v krajevni skupnosti ne glede na to, ali so le-ti deležni organiziranega varstva. Tudi ob uveljavljanju celodnevne osnovne šole včasih pretirano razmišljamo o prostorskih in drugih možnostih, premalo pa skušamo tam, kjer še ni možnosti za popolno organizacijo celodnevne šole uveljaviti le-to vsaj kot zasnovo vzgoje in izobraževanja. Akcije torej ne smemo pojmovati ozko, vendar pa je treba osnovno šolo hitreje po-družabljati, jo povezovati s krajevnim okoljem ter v njeno delo vključevati zunanje sodelavce. Posebno nujno pa je, da v številnih šolah, kjer že imajo podaljšano bivanje, to obliko dela hitreje vsebinsko spreminjamo, ne smemo pa ostati pri klasičnih oblikah varstva. Za osnovno šolstvo in usmerjeno izobraževanje postaja eno perečih vprašanj, kako ob vsebinskih spremembah v pedagoškem delu vključevati zunanje sodelavce — glede na njihove časovne možnosti in plačilo njihovega dela. Edini smo si, da je to vprašanje mogoče rešiti le s podružabljanjem šole. Opozorimo naj tudi na to, da rešujejo ta vprašanja v nekaterih občinah (Velenje, Črnomelj) s samoupravnim sporazumevanjem med šolami in organizacijami združenega dela. Le-te naj zagotovijo ustrezne sodelavce šolam, tako da bo njihovo delo v šolah opredeljeno kot sestavni del delovnih nalog in opravil v organizacijah združenega dela. Prav gotovo moramo tovrstno reševanje te problematike hitreje uveljavljati povsod, saj se tudi v tem kaže povezanost vzgojnoizobraževalnega dela Z drugim delom. Iz številnih zadreg, ki jih doživljamo ob povezovanju šol z združenim delom pa bi morale s svojim uveljavljanjem pomagati enote izobraževalnih skupnosti. Akcija, ki jo moramo izpeljati v vseh okoljih, ni institucionalne narave, kot menijo nekateri. Če bo ostala taka, potem ne bo uspešna. Pri oblikovanju enot je treba upoštevati vsebinska vprašanja delovanja vzgojnoizobraževalne organizacije, pa naj gre za osnovno šolo ali za šolo v usmerjenem izobraževanju. Vsi udeleženci v taki enoti ob šoli, ob vzgojnoizobraževalnem programu se morajo sporazumeti o vprašanjih programa šole vse od rezultatov uresničevanja enotnega programa pa do interesnih dejavnosti in drugih dodatnih vzgojnoizobraževalnih načrtov. Pri tem pa morajo biti prispevki izvajalcev in uporabnikov za uresničevanje programa opredeljeni sporazumno. Tako bodo enote lahko postale tudi mesto sporazumevanja o zunanjih sodelavcih, pa o tem, kokose bodo učenci izobraževali za delo v delovnem okolju, v organizacijah združenega dela, o aktivni vlogi društev pri delu šole ipd. Na področju vzgoje in izobraževanja je nujno ozdraviti tudi nekatere »bolezni«, ki so se i' času, ko smo iskali posebne rešitve reforme, v naši republiki, vse preveč razširile. Očitne so težnje, da bi imela vsaka občina vsaj eno šolo, če ne že več pa čeprav je v neposredni bližini že oblikovan in razvit šolski center, ki se tudi preobraža skladno s potrebami združenega dela. Imamo že nekaj novih šolskih centrov, ki se za izvajanje svojega programa, še niso dogovorili v posebnih izobraževalnih skupnostih. Veliko govorimo tudi o centrih usmerjenega izobraževanja, ki jih razumemo kot združene šole vseh mogočih smeri izobraževanja ter pozabljamo, da so centri usmerjenega izobraževanja organi ali mesto dogovarjanja uporabnikov in izvajalcev o usklajenosti vzgojnoizobraževalnih programov istovrstnih ali sorodnih strok. Še vedno mislimo, da gimnazij ne bomo preoblikovali, namesto, da bi te šole iskale možnosti za preusmeritev svojih oddelkov v proizvodne in druge smeri šolanja. Jasno je, da bo le manjše število oddelkov s programi, ki bodo usposabljali tudi za vključitev v delo, omogočale šolanje poklicnih profilov, ki se v resnici oblikujejo šele na visokošolski ravni. Pa tudi pri opuščanju tiste dejavnosti delavskih univerz, ki je usmerjena v izobraževanje za administrativna in tem podobna dela, nismo dovolj uspešni. Pred nami je torej obilo nalog. V delovnih kolektivih vzgojnoizobraževalnih organizacij je najpomembnejša naloga uresničevanje svobodne menjave dela in iskanje takih rešitev za nagrajevanje po delu, ki bodo v resnici dogovor vsakega kolektiva. Če bodo upoštevane njegove razmere, ne bo več nesoglasij, ki prav gotovo ne morejo P’ zitivno prispevati k akciji za uresničevanje reforme. Bistvo: vzgoja združena z delom Stališča in predlogi republiškega sveta za vzgojo in izobraževanje, sprejeta na drugi seji sveta, temeljijo na spoznanju, da je bistvo preobrazbe vzgoje in izobraževanja združitev s proizvodnim in drugim delom. To pomeni uresničitev nove samoupravne organiziranosti po načelih zakona o združenem delu, novih družbenoekonomskih odnosov ter samoupravno načrto-vanje izobraževanja v združenem delu. Delavci v združenem delu lahko le s svobodno menjavo dela vplivajo na vsebino, obseg, trajanje in organizacijo vzgoj-noizobraževalnih programov. Uporabniki kadrov, to pa so organizacije združenega dela, naj bi vplivale na vsako vsebino v celostnem sistemu naše vzgoje od predšolske do univerzitetne, kajti le tako bi lahko zagotovili ustrezen družbeni razvoj in smotrno kadrovsko politiko. Ob tem pa je najpomembnejše tako permanentno izobraževanje, ki temelji na usmerjanju mladih v izobraževanju in poleg izobraževanja ob delu uveljavlja izobraževanje iz dela. Prav s tem se odpirajo možnosti, da združeno delo razvija sposobne kadre, ki jih potrebuje, posamezniki pa zmorejo uresničiti svoje interese in razvojne potrebe. Izobraževanje iz dela se lahko začne že takoj po osnovni šoli, značilno pa je zlasti za visokošolski študij. Pot v preobrazbo ni preprosta: spremeniti je treba vsebino, odnose in organizacijo, odpreti šole navzven in samoupravno poglobiti odnose v vzgojnoizobraže-valnih organizacijah. To pomeni, da bo treba skrbneje oblikovati delovne navade mladih ljudi, razvijati njihove interese in sposobnosti, poudariti politehnično vzgojo' proizvodno-tehnični pouk in omogočiti ter spodbujati učenčevo ustvarjalnost z dejavnostmi prostega časa, z usmeritvijo v delo, s poklicnim usmerjanjem in svetovanjem ter spodbujanjem k nadaljnjemu izobraževanju ob delu in iz dela. Podlaga za uresničitev svobodne menjave dela na področju vzgoje in izobraževanja so programi vzgojnoizobraževalnih storitev. Samoupravno se je treba dogovoriti in sporazumeti za cene in uveljaviti neposreden odnos med izvajalci in uporabniki. To pa je možno le v dobro organiziranih enotah izobraževalnih skupnosti in drugih oblikah samoupravljanja, ki pomenijo resnično novo družbeno preobrazbo. Vse to moramo uresničiti celostno in dosledno, saj ni več mogoče odlašati. Ne moremo več reči: Zdaj bomo preobrazili osnovno šolo, zdaj visoko šolstvo. Preobraziti je treba ves vzgojnoizobraževalni sistem, ki mora izvirati iz potreb združenega dela, smotrov in vsebine, ki je načelno enotna — od predšolske do visokošolske vzgoje. Prav zato zdaj tudi obravnavamo hkrati zakone o predšolski vzgoji, o osnovni šoli in usmerjenem izobraževanju, o izobraževalnih skupnostih in celo o raziskovalni dejavnosti. Predšolska vzgoja je temelj in če je ta rahel, je težko graditi naprej; zato je upravičena zahteva, naj bi predšolska vzgoja čimprej zajela, z različnimi vzgojnimi programi, ustreznimi resničnim razmeram, vse otroke v krajevni skupnosti. Vzgojnoi-zobraževalne organizacije morajo postati odprta središča za predšolsko vzgojo, kjer bodo izvajalci in uporabniki lahko reševali vprašanja, ki niso ravno nega dela, zato se bo treba dogovoriti ne le o uporabi teh ali drugih prostorov, temveč tudi za sodelovanje delavcev v izvajanju vzgojnoizobraževalnega procesa. Prav ob tem se bodo odpirali novi problemi in razvijali novi družbenoekonomski in drugi odnosi med šolo in združenim delom. Ob takem sistemu bodo čisto drugače, kakor so še zdaj, na rešetu vzgojnoizobraževalni programi, odnos med teorijo in prakso, vprašanje pristnih interesov združenega dela in širšega družbenega razvoja, ko naj bi nenehno sodelovali učitelji, delavci, učenci in drugi. V enovitem sistemu bo moralo biti organizirano tudi izobraževanje odraslih v visokih Ljutomerska občina bo letos dobila dve osnovni šoli. V tem šolskem letu se bodo preselili v novo šolsko zgradbo učenci in učitelji osnovne šole na Razkrižju in Cvetko Golar Ljutomer. Na našem posnetku vidite novo osnovno šolo z vrtcem na Razkrižju. Šolo gradijo delavci Konstruktorja TOZD Gradbenik iz Lendave. Šola bo sodobno opremljena, imela bo kabinetni pouk in dva oddelka male šole. (Besedilo in foto: Jože Žerdin) šolah in delavskih univerzah. Uporabniki in izvajalci bodo morali za uspešno uveljavitev vzgoje in izobraževanja izoblikovati skupne strokovne organe pri posebnih izobraževalnih skupnostih ter skupne strokovne organe več izobraževalnih skupnosti. Srednje, višje in visoke šole bodo našle trajne delovne stike, da bodo izvajale enovito vzgojo in izobraževanje in to ustrezno organizirale. To pomeni, da se izobraževalne organizacije, še posebno na področju usmerjenega izobraževanja, po sorodnosti programov in skupnih kadrovskih potreb ter nalog povežejo v centre usmerjenega izobraževanja z namenom, da zagotovijo celostno zasnovanost programov in usklajeno izpeljavo, da sproti prilagajajo svoje delo razvojnim potrebam združenega dela, smotrno in racionalno organizirajo vzgojnoizo-braževalno delo, si medsebojno pomagajo in uporabljajo dosežke in izkušnje svojega dela in drugih novosti. Za pospešitev preobrazbe vzgoje in izobraževanja so po-tebni v prehodnem obdobju tudi nekateri ukrepi in širša družbena akcija, ki se že kaže v pripravi omenjenih zakonov s tega področja, v širših razpravah v družbenopolitičnih organizacijah, v pripravah za preobrazbo strokovnih služb in pospešenih pripravah vzgojnoizobraževalnih programov. To je zahtevna naloga, uresničljiva le ob sodelovanju vseh, od krajevnih skupnosti do delov nih organizacij, od strokovnih služb do širše družbene akcije, l.r. lahka, so pa vsestranska in terjajo sodelovanje vseh dejavnikov. Otroci naj imajo kolikor mogoče enake možnosti že ob vstopu v osnovno šolo, zato je treba poskrbeti za dobro organizirano pripravo prek male šole, ki se je že pokazala kot uspešna oblika tega dela. Osnovna šola se je doslej že hitro spreminjala, okrepiti je treba še marksistično zasnovanost vsebine, samoupravnost in dodati ustrezno politehnično in proizvodnotehnično vzgojo ter bolje povezati pouk in svobodne dejavnosti. Poklicno usmerjanje mora biti načrtna in trajna naloga celotne osnovne šole, ne le zadnjih razredov. Delavki Slovenskega šolskega muzeja odlikovani Usmerjeno izobraževanje po končani osnovni šoli je po načelu permanentnosti nadaljnji proces, ki odpira široke možnosti vsem občanom. Mladina in delavci si bodo tako pridobivali strokovno izobrazbo za začetek dela, nadaljevali ob delu in se usposabljali za opravljanje del in nalog ob delu ter se vračali v izobraževanje iz dela. Del programov usmerjenega izobraževanja lahko izpeljemo le s sodelovanjem organizacije združe- ORGANIZACIJAM ZDRUŽENEGA DELA VZGOJE, IZOBRAŽEVANJA IN ZNANOSTI! Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti vas ponovno poziva, da uresničite sklep: VSAK NAJ BO NAROČNIK »PROSVETNEGA DELAVCA«! Predsednik Republiškega komiteja za kulturo Andrej Ujčič, ki je podelil odličja za posebne zasluge delavkama muzeja, je ob čestitkah med drugim dejal: »Na prvi pogled se mnogim zdi, da opravljajo muzejski in bibliotekarski delavci svoje delo z nekako posebno lahkoto in ne ,v potu svojega obraza'. Najbrž je prav ta posebna strast, ta predanost delu in veselje ob še tako drobnih dosežkih tisto, kar vodi k tej velikokrat napačni oceni. Obe današnji odlikovanki sodita v zvrst takih delavcev — skromnih v svoji predanosti muzejskemu delu. Prva, tov. Tatjana Hojanova, bibliotekarka —specialistka, ki samostojno vodi bo- stematično odbrano in presejano rabi zunanjim muzejskim manifestacijam ter jim daje znanstveno raziskovalno vrednost. Obe delavki odlikuje požrtvovalnost pri delu, obe sodelujeta skoraj dve desetletji r muzejskih strokovnih društvih in skupnostih, obe v družbenopolitičnem Življenju, r svetih in uredniških odborih. Še bi lahko naštevali. Toda temeljno delo sta opravili tu, v Slovenskem šolskem muzeju. Zato je prav, da jima v imenu izvršnega sveta skupščine SR Slovenije prav pred vami, njunimi sodelavci, čestitam k visokima odlikovanjima, s katerima ju je odlikoval predsednik SFRJ tovariš Tito.« pnsvetii delavec r List izdajata republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja in Izobraževalna skupnost SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor. Direktor in glavni urednik Rudi Lešnik, odgovorna urednica Marjana Kunej, tehnična urednica Tea Dominko. Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanski nasip 28, tel.: 315-585. Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1/1, telefon 22-284, poštni predal 355-VII. Rokopisov in fotografij ne vračamo, posamezni izvod 4 din. Letna naročnina: 80 din za posameznike, za šole in druge ustanove 140 din. Št. tek. računa 50101-603-46509 Tiska ČZP Ljudska pravica. YU ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje je list »Prosvetni delavec« prost temeljnega davka od prometa proizvodov (glej 7. točko 1. odstavka 36.člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu). "N Ravnateljica Slovenskega Bibliotekarka specialistka šolskega muzeja Slavica Pavličeva Tatjana Hojanova goto muzejsko knjižnico. Obe sta začeli s tistimi na prvi pogled in za nestrokovnjaka drobnimi in nepomembnimi dokumentacijskimi opravili; vsak strokovno ali vsaj poljudno-strokovno malo razgledan človek pa ve, da prav iz teh drobnih dokumentacijskih opravil raste grmada pomembnega muzejskega gradiva, ki lahko si- Preveč razdrobljene raziskovanje Raziskovalna dejavnost je enakopraven sestavni del združenega dela. V Sloveniji deluje 79 raziskovalnih organizacij, ki so v glavnem v 12 slovenskih občinah. Polovica od teh organizacij je v občini Ljubljana-Vič-Rudnik. Ves sistem organizacije samoupravnih interesnih skupnosti temelji na 60 občinskih in 17 področnih raziskovalnih skupnosti. Te skupnosti niso le servisi za zbiranje denarja, temveč predvsem oblikovalke raziskovalne politike, ki se danes kroji še vse preveč za zaprtimi vrati izvajalcev. Raziskovalno politiko bi morali bolj kakor doslej ustvarjati delovni ljudje. Opaziti pa je, da so programi razdrobljeni, da ni pravega sodelovanja in da so občinske raziskovalne skupnosti zlasti v občinah, kjer nimajo niti ene raziskovalne organizacije bolj na papirju. Kolektiv Slovenskega šolskega muzeja r Ljubljani je počastil dan republike s prisrčnim slavjem, ki so se ga udeležili vidni predstavniki kulturnega in političnega življenja naše republike. Za praznično ozračje je poskrbela uvodna beseda predsednika delovne skupnosti Jožeta Ciper-la, podelitev državnih odlikovanj delavkama muzeja pa je pomenila toplo priznanje vsemu kolektivu in spodbudo za nove delovne dosežke. Zanimivo je, da na pomenkih po občinah s sekretarji občinskih komitejev ZKS niso nikjer govorili o raziskovalni politiki, je naglasil tovariš Šali na nedavni skupni seji komisije CK ZKS Slovenije za idejno delo. vzgojo, izobraževanje, znanost in kulturo in sveta za znanost pri RK SZDL v prostorih Raziskovalne skupnosti. Raziskovalno delo ne more biti odtrgano od prakse, saj je bistvena sestavina našega življenja; zato je treba storiti več, da bodo ljudje vprašanja in položaj raziskovalne dejavnosti dojeli in rešerali v sleherni temeljni organizaciji združenega dela in krajevni skupnosti. Tudi pri vzgajanju in izobraževanju je treba narediti več za to. Ugotovili so tudi, da se pre' malo povezujejo temeljne, up0' rabne in razvojne raziskave; ^ področju družbenih ved manj' kajo dela, ki bi teoretično obrabi navala naš družbeni in politi0111 sistem, in bi lahko pripomogla*1 dobrim rešitvam v praksi. Z0*0 počasi se oblikujejo tudi celosN11 načrti za raziskave narodnost' nega pomena. Prav je.dastazdal v pripravi obsežna projekt5 Zgodovina Slovencev in RaZ1' skovanje kulture na Slovenskett1 V trenutnih razmerah se vs£ preveč uveljavljajo kratkoročn1 interesi; to pa škoduje razvoj11 rizičnih raziskav in raziska' splošnega pomena. Razisk0' valne politike, ne bo mogo°c dobro uveljavljati predvsem n5 tržnih odnosih, zato bo treba r°' šiti to vprašanje v procesu sv°' bodne menjave dela. Visoke šole morajo svoj5 vzgojnoizobraževalno delo p°' vezovati z raziskovalnim, čeprav obenem to delo še ni tako uskla; jeno z drugim delom, kakor b' moralo biti. Že podatek, da s° t prihodki raziskovalnega dela lani predstavljali le 13% celot' nega prihodka visokih šol, n5; kaže pravega razmerja s prec°J večjim deležem tovrstnega dela na teh šolah. Na nekaterih viso-; kih šolah je raziskovalno del° tudi nekoliko v ozadju, manj na' j črtno in slabše organizirana usposobljenost, pa tudi zato, k°t so učitelji pretirano obremenj0' ni. O vsem tem se bo treba na; tančneje dogovoriti ob pripravj : novega zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalni!1 skupnostih pa vse to tudi upoš' j tevati. Veliko vlogo bodo zagotovo imele enote raziskovalnih skup' | nosti, v katerih delujejo up0' > rabniki in izvajalci kot odgov°' ren in odločujoč subjekt, n° samo za oblikovanje razisk°' valne politike, temveč tudi uporabo dosežkov raziskovalno dejavnosti in razvoja. Raziskovalno delo in znanost ; je treba približati delovnim lju' dem; le-ti naj bodo dobro ob; | veščeni ustvarjalni sooblikovalo1 raziskovalne dejavnosti, p°' ■ trebne združemu delu in celotnemu razvoju, da bodo lahk° zaupali domači pameti, ne pa pretirano tuji, ki jo danes tak° radi drago uvažamo, l.r. Zlati znak Sindikatov Slovenije v letu 1978 Za vestno in uspešno delo je tov. Slavica Pavličeva prejela red zaslug za narod s srebrno zvezdo, tov. Tatjana Hojanova pa red dela s srebrnim vencem. Naj se številnim čestitkam obema nagrajenkama in vsemu kolektivu Slovenskega šolskega muzeja pridružijo tudi čestitke našega uredništva! V letošnjem letu razgibane politične dejavnosti, ki je še posebno p°' membna zaradi uspešno opravljenega 9. kongresa Zveze sindikat Slovenije in 8. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije, je za dolgoletno revolucionarno delovanje v sindikalnem delavskem gibanju in za p°' memben delež pri graditvi socialistične samoupravne družbe prejelo zlati znak sindikatov Slovenije dvainštirideset sindikalnih delavce^ poleg teh pa tudi osnovne organizacije Zveze sindikatov petih organe zacij združenega dela. Pred praznikom republike je v svečanem ozračju kluba poslancev v Ljubljani in ob navzočnosti najvišjih družbenopoH' ličnih predstavnikov naše republike podelil zlata odličja predsednik Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner. Zlati znak so prejeli: Elfrida Ambrožič iz Velenja, Jože Bauer d Celja, Angela Belak iz. Maribora, Franc Belak iz Ljubljane, Tilk0 Blaha iz Ljubljane, Milka Bračko iz Maribora, Leopold Caharija 'd Kopra, Janez Čebulj iz Ljubljane, Marica Čerče iz Slovenj Gradca Sonja Černezelj iz Maribora, Jože Duh iz Maribora, Alojz Fajdiga 12 Maribora, Bogo Fiištik z. Jesenic, Evgen Golja iz Tolmina, Marija Haj' nrih iz. Maribora, Anton Ipavc iz Maribora, Ivan Jelen iz Kranja, Marija Jenko iz Ljubljane, Franc Kosec s Ptuja, Marga Krečič iz Ljubija' ; ne, Leopold Krese iz Ljubljane, Jože Leban iz Izole, Štefan Letonja d \ Maribora, Ivan Močnik z Raven na Koroškem, Alojz Ostanek iz Trbovelj, Rudi Piščanc iz. Maribora, Rado Pišot iz Kopra, Jože Plaveč d j Novega mesta, Matteo Scocir iz Kopra, Ivan Škrjanec iz Izole, Marija Šine iz Maribora, Milka Šmid iz Železnikov, Antonija Tolar iz Maribora, Emil Tomažič iz Maribora, Bruno Tutta iz Nove Gorice, Andrej Verbič iz Ljublane, Ivan Vesel iz Kočevja, Rade Vrlinič iz Črnomlja^ Jože Zaman iz Trbovelj, Franjo Zorko iz Maribora, Mirko Zupan Z Je' senic in Viljem Zupan iz. Ljubljane. Izmed osnovnih organizacij ZSS so dobile zlato odličje: osnovne organizacije ZSS Tekstine, tekstilne industrije, Ajdovščina, osnovna organizacija ZSS IBI, industrije bombažnih izdelkov Kranj, osnovne organizacije ZSS delovne organizacije Tovarne vozil in toplotne tehnik1 Boris Kidrič, Maribor, osnovni organizaciji ZSS Splošne bolnišnice dl’ Jožeta Potrča, Ptuj in osnovne organizacije ZSS Iskre, industrije kondenzatorjev, Semič. Udeleženci slovesnosti so odlikovancem prisrčno zaploskali, svečanost prireditve pa sta še poudarili pesem amaterskega moškega zbora d Škofje Loke in beseda gledališkega umetnika Poldeta Bibiča. Iskrene čestitke! Zgodovinski korak v razvoju izobraževanja Eno temeljnih značilnosti se-v~nJ1h prizadevanj za presnovo .8°je in izobraževanja v Slove-v/'je prav gotovo vse bolj pre-adujoče spoznanje, da »refor-e da se ne bo mogoče zadovo-Pb ž izpopolnjevanjem in razvijanjem teh odnosov v sedanjih “ukah samoupravne organiziranosti v okvirih samoupravnih •nteresnih skupnosti, ki jih poleg brlogih nespornih dosežkov sPremlja tudi dobršno število Nabosti: odtujevanje, posred-atstvo, togost in druge značilno-1 tehnokratizacije odnosov !«ed uporabniki in izvajalci izo-raževanja. Dosledno razvijati e skupnosti in njihove enote v mesta dogovarjanja in sporazumevanja ter hkrati bistveno kre-P«1 in pospeševati ustrezne °blike svobodne menjave dela PePosredno med uporabniki in dajalci ne le v usmerjenem t^obraževanju, temveč tudi v °sriovnem šolstvu in predšolski vzgoji — to bo ena temeljnih Usnieritev razvoja samouprave «a tem področju. Posebno pomembno mesto Prejanja družbenoekonomskih 0(lnosov na tem področju bo Predstavljalo načrtovanje vzgojnoizobraževalne dejavnosti in njenega razvoja. Načrtovanje postaja skupna naloga uporabnikov in izvajalcev, ki zajema vsa bistvena področja; to je zlasti načrtovanje dejavnosti in njenega razvoja, načrtovanje vsebine in izvajanja vzgojnoizo-braževalnega dela ter načrtovanje potreb po kadrih in usmerjanje mladine in zaposlenih delavcev v izobraževanje. Celotna družbena funkcija vzgoje in izobraževanja kot tudi sistem, vsebina in organizacija te dejavnosti naj temeljijo na načelu permanentnosti izobraževanja. Dosledno uveljavljanje' tega načela bo terjalo bistvene premike ne samo v izobraževalnem sistemu in zasnovanosti izobraževalnih programov, temveč tudi v izobraževalni in kadrovski politiki združenega dela, in vsake temeljne organizacije. Spremljanje strokovnega razvoja vsakega delavca, njegovih delovnih in izobraževalnih dosežkov ter usmerjanje v izobraževanje za izpolnitev strokovne izobrazbe oziroma za pridobitev potrebnih znanj za zahtevnejša dela in naloge,' bo naloga in odgovornost delavcev v vsaki temeljni organizaciji. Uresničevanje pravice do izobraževanja bo tako postajalo neločljiv sestavni del pravic, ki izhajajo iz dela; to bo treba primerno urediti tudi v samoupravnih aktih temeljnih organizacij. Tak način usmerjanja razvoja posameznikov pa bo hkrati omogočil samoupravno, demokratično reševanje vse bolj zaostrene neskladnosti med izobraževalnimi interesi posameznikov s potrebami združenega dela. Te neskladnosti izvirajo iz dosedanjih stihijskih gibanj na tem področju in se še posebno kritično izražajo v zmanjševanju interesa bolj ali manj za vse vrste izobraževanja za proizvodne poklice in naraščajočem pritisku na izobraževanje za vse vrste posredništva. Za usjješnost tako zastavljene preosnove je seveda nujno, da spreminjamo vsebino, organiziranost in družbenoekonomske odnose celostno in povezano na vseh področjih in vseh stopnjah vzgoje in izobraževanja. Vzgoja in izobraževanje za delo je temeljna smernica za vsa reformna snovanja, ki se ji morajo smiselno podrejati druge sestavine vzgoje in izobraževanja v socialistični samoupravni družbi. To usmerjenost bo potrebno glede na razvojno stopnjo dosledno uveljaviti v vseh oblikah in na vseh stopnjah družbeno organizirane vzgoje in odpraviti nekatere pomanjkljivosti, ki jih ima naš sedanji vzgojnoizobra-ževalni sistem, predvsem na področju delovne vzgoje, razvijanje delovnih navad ter pri oblikovanju interesov in razvijanju sposobnosti mladih. Prav na tem področju bo preosnova bistveno posegla v osnovno šolo, ki bo morala več prispevati k razvijanju ustvarjalnosti učencev ter s politehnično vzgojo in izobraževanjem, tehničnim poukom, primernim vključevanjem v proizvodno delo v svojem okolju, pestrimi in s potrebami okolja usklajenimi svobodnimi dejavnostmi in drugimi oblikami vzgojnoizobraževalne dela sistematično razvijati, oblikovati in usmerjati poklicne interese učencev. Če torej presojamo nujnost in prednosti posameznih družbenih akcij za preosnovo vzgoje in izobraževanja, moramo ugotoviti, da se »fronta reforme« širi in poglablja. Že dolgo ne gre več samo in predvsem za take spremembe v vsebini in sistemu, kot so uvajanje nekaterih novih učnih načrtov in nekaterih drugačnih institucij niti samo za sporazumevanje o »ceni« vzgojnoizobraževalnih programov. Gre za zgodovinski korak v razvoju izobraževanja — za združevanje dela in izobraževanja na vseh stičiščih. LEOPOLD KEJŽAR Pred letom velikih sprememb Po kopici delovnega gradiva, ki so ga ob koncu leta pripravili pri Republiškem komiteju za vzgojo in izobraževanje, na Izobraževalni skupnosti Slovenije, pri republiški konferenci SZDL, na prvih sestankih republiškega sveta za vzgojo in izobraževanje in drugod, je videti, da smo pred letom velikih sprememb posebno na področju vzgoje in izobraževanja. Smernice in izhodišča kongresov Zveze komunistov, X. kongresa mladine in IX. kongresa Zveze sindikatov ter drugih se postopoma vračajo vživljenje, ki jih je spodbudilo in zahtevalo. Strokovne službe in drugi odgovorni republiški dejavniki so pripravili pravi vozni red, da bi delo ne zaostajalo in bi bilo vendarle v doglednem času opravljeno. Med prve naloge sodi ustanovitev enot samoupravnih interesnih skupnosti pri posameznih vzgojnoizobraževalnih in vzgojno-varstvenih organizacijah, ustanovitev posebnih izobraževalnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti, ustanovitev skupnih strokovnih organov pri posebnih izobraževalnih skupnostih iz vrst uporabnikov ter delavcev ustreznih strokovnih in raziskovalnih organizacij, priprava predloga zasnove organizacije in razvoja strokovnih služb na področju vzgoje in izobraževanja, dogovor o združevanju in oblikovanju sredstev v posebnih izobraževalnih skupnostih ter o združevanju sredstev za skupne naloge, izdelava skupne vzgojnoizobraževalne osnove v usmerjenem izobraževanju z diferenciranimi načrti za izvajanje osnov tehnike in proizvodnje ter proizvodnega dela v posameznih gospodarskih in družbenih dejavnostih, izdelava načrta potreb po učiteljih in sodelavcih v usmerjenem izobraževanju in priprava načel za oblikovanje vzgojnoizobraževalnih programov za pridobitev strokovne izobrazbe. To bi v resnici moralo biti ob prehodu v novo leto že opravljeno. Nekatere zadeve so se zavlekle, toda odgovorno jih bo treba opraviti takoj po novoletnih praznikih. Spomladi naj bi uredili še več zahtevnih del in nalog. Izpopolniti je treba svete kot skupne organe upravljanja v izobraževalnih organizacijah in dosledno uveljaviti delegatska razmerja. Aprila 1979 naj bi bil pripravljen za sprejem predlog zakona o izobraževalnih skupnostih, takoj zatem pa še zakon o usmerjenem izobraževanju, zakon o osnovni šoli, zakon o predšolski vzgoji, zakon o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih ter zakon o pedagoški službi. Po sprejemu zakonov bo treba kaj hitro uskladiti samoupravno organiziranost Izobraževalne skupnosti Slovenije ter samoupravne sporazume o ustanovitvi občinskih in posebnih izobraževalnih skupnosti z novim zakonom, pa tudi organizacijo in splošne akte vzgojnovarstvenih in vzgojnoizobraževalnih organizacij z novimi zakoni. Spomladi naj bi imeli tudi samoupravni sporazum o osnovah in merilih za določanje soude- ležbe občanov pri stroških izobraževanja ob delu. V zvezi z načrtovanjem izobraževalnih in kadrovskih potreb združenega dela je treba čimprej pripraviti enotno metodologijo načrtovanja, vendar bi morali še prej izdelati nomenklaturo in profile poklicev. Poleg tega je treba pripraviti načrt srednjeročnih potreb in opredeliti obseg vpisa mladine in odraslih v posameznem šolskem letu. Delavci v organizacijah združenega dela naj bi glede * v Matija Glad: Žena s škafom (Foto: D. Humar) na opredeljene in usklajene potrebe izoblikovali v tem času načrte o obsegu in izvajanju vzgojnoizobraževalnih programov, pridobitev in izpopolnjevanje strokovne izobrazbe ter o obsegu in razporeditvi OZD, ki s svojo dejavnostjo neposredno omogočajo vzgojo kakor npr. študentski domovi, knjižnice, šolske de- Iz dela pedagoškega inštituta lavnice. Izdelati je treba načrte za izvedbo praktičnega pouka, proizvodne in delovne prakse ter mrežo izobraževalnih organizacij, ki bodo izvajale vzgojnoizobraževalne načrte. Končno je treba izdelati tudi načrt ukrepov za vsakoletno usmerjanje vpisa novincev v usmerjeno izobraževanje, da bi bilo le-to učinkovitejše in bolj usklajeno s potrebami združenega dela. V prihodnjem letu je treba pripraviti tudi vzgojnoizobraževalne načrte za pridobitev strokovne usposobljenosti za manj zahtevna dela in za pridobitev srednje strokovne izobrazbe; ustrezno spremeniti sedanje gimnazijske programe ter opredeliti smeri visokošolskega študija. Vzporedno s tem je treba uskladiti študijske programe v visokem šolstvu, zlasti še učne načrte in vpisne pogoje v zvezi z ustreznimi smermi srednjega izobraževanja. Pripraviti moramo smernice celotnega programa življenja in dela osnovne šole in spremeniti predmetnike in učne načrte skladno z razširjenimi nalogami osnovne šole v zvezi z organizirano pripravo otrok na vstop v osnovno šolo, celodnevno šolo, povezanostjo šole z okoljem, poglobljenim marksističnim in družbenoekonomskim izobraževanjem ter usmerjenim izobraževanjem. Izdelati je treba učne načrte za fakultativne programe v osnovni šoli in pripraviti didaktične pripomočke za izvajanje vzgojnoizobraževalnih programov, zlasti še za proces pridobivanja srednje strokovne izobrazbe. Povsod bomo morali zagotoviti možnosti za verifikacijo izobraževalnih organizacij po zakonu o usmerjenem izobraževanju in se vpisati v razvid takih organizacij. Vzgojnovarstvene organizacije, osnovne šole in izobraževalne organizacije se bodo morale samoupravno povezati v krajevni skupnosti in po sorodnosti programov usmerjenega izobraževanja, pa z OZD kot uporabniki. Ti sp včasih tudi izvajalci. Veliko bo treba storiti tudi za izpopolnjevanje pedagoških delavcev, da bodo lahko uresniče- vali nove vzgojnoizobraževalne načrte. To velja zlasti za učitelja v usmerjenem izobraževanju, za sodelavci v vzgojnoizobraževal-nem procesu, za učitelje, ki bodo uresničevali skupni program in tiste, ki bodo izvajali program osnov proizvodnje in tehnike ter proizvodnega dela in druge. Poleg tega bomo morali pripraviti predlog za preobrazbo izobraževanja in stalnega izpopolnjevanja pedagoških delavcev za potrebe usmerjenega izobraževanja. Razumljivo je, da je treba izdelati tudi načrte za uvajanje usmerjenega izobraževanja za usposabljanje delavcev po posameznih področjih združenega dela in načrte za zagotovitev materialnih in prostorskih možnosti za izvajanje programov ter obenem tudi načrte raziskovalnega in strokovnega dela za potrebe vzgajanja in izobraževanja. O vsem tem je nujno pravočasno obvestiti javnost, da bo sledila vsebini in razvoju pogojev preobrazbe vzgoje in izobraževanja. Brez sprotne obveščenosti, kako to poteka in kako to rešujejo občani v različnih krajih in delavci v različnih OZD, je težko usklajeno delati. Načrtno naj bi organizirali javne razprave o osnutkih omenjenih zakonov, dobro obvestili ne samo delavce, temveč tudi učence in starše o tem, kaj pomeni reforma za možnosti in oblike nadaljevanja izobraževanja po osnovni šoli in na posameznih področjih usmerjenega izobraževanja. Dela in nalog je veliko, vsega v novem letu ne bo mogoče opraviti, toda začeto je treba nadaljevati in zaorali globlje brazde, ki bodo temeljito pripravljeno setev obogatile v naslednjih letih v pričakovano dobro žetev našega razvoja. Vse to pa je obenem ne le smoter, temveč življenjska vsebina naše vzgoje. Delo in vzgoja se združujeta, drug drugega dopolnjujeta, se skupaj razvijata in sta tako prepletena pogoj našega napredka. R. LEŠNIK Individualizacija v enotni šoli Sodelavci Pedagoškega inštituta pri Univerzi v Ljubljani smo v raziskavi Pomoč osnovne šole učencem s specifičnimi učnimi težavami oblikovali in preverili program pomoči tem učencem v prvem in drugem razredu redne osnovne šole, pripravili pa smo tudi organizacijski model za izvajanje programa. Pri oblikovanju modela smo se opirati na razvoj načelnih stališč, ki so se izoblikovala med dosedanjim teoretičnim in empiričnim delom, v katerem so sodelovali J. Svetina, M.Galeša, M. Skalarjeva, A. Žerovnikova, J. Režonja, D. Gollijeva in številni učitelji in šolski svetovalni delavci. Z načelnimi stališči o prednostih enotne vzgoje in pouka je vpliva! dr. F. Strmčnik, svoje bogate izkušnje pa je prispevala dr. A. Kosova. Misel o tem, da bi samo začasno ločili učence s specifičnimi učnimi težavami (SUT) in se je izoblikovala v zadnjih dveh letih v organizacijskem modelu pro- -grama. Program, ki vsebuje vaje in metodična navodila za pouk in vzgojo učencev s specifičnimi učnimi težavami, so izvajale sodelavke delno z individualizacijo pouka v matičnem razredu, večino dela pa v mali skupini, ki se je sestajala po 20 do 45 minut, večinoma dvakrat ali trikrat tedensko, med dopolnilnim poukom, podaljšanim bivanjem, samostojnim učenjem v celodnevni osnovni šoli, med kratkimi podaljški po pouku. Našo odločitev za začasno, delno in kratkotrajno ločevanje učencev s SUT zaradi uspešnejšega dela po programu podpirajo tudi stališča, ki se posebno v zadnjem času uveljavljajo v naši pedagogiki, didaktiki in defektologiji in ustrezajo stališčem v na- predni teoriji v svetu. Tako piše M.Galeča (Naši razgledi, 15. 9. 1978), da je integracija različno prizadetih otrok v normalno osnovno šolo načelo, ki se mora uresničiti kadarkoli je to mogoče, in sicer v oblikah združevanja ter samo delnega in začasnega ločevanja prizadetih otrok. P. Šimleša (Pedagoški rad 1978-5-6) podobno označuje značilnosti sodobne reforme osnovnega izobraževanja in vzgoje v SR Hrvaški. Učenci, ki nimajo pretežkih motenj, bodo dobili posebno pedagoško in zdravstveno pomoč v rednih osnovnih šolah. V tuji literaturi se številni avtorji (Nor ris, Gibson, Reger, Niemeyer, Fiihr) zavzemajo samo za kratkotrajno ločitev učencev s SUT iz matičnega razreda. Z našo odločitvijo za delno in kratkotrajno ločevanje učencev smo se vključili v procese, ki potekajo tudi v naši učni in vzgojni praksi in vodijo do bistvenega dopolnjevanja razredno-urnega sistema z organizacijskimi oblikami začasnega diferenciranega poučevanja in učenja v enotni šoli. Naše ugotovitve o časovnih možnostih in organizacijskih oblikah, ki so jih naši sodelavci v raziskavi poiskati za delo malih skupin, so kazalnik tega razvoja. V drugem letu raziskave Pomoč osnovne šole učencev s SUT (šolsko leto 1977—78) je delovalo 31 malih skupin. Štiri skupine so vodili šolski svetovalni delavci, druge pa učiteljice prvega in drugega razreda. Učenci so delali pred poukom in po pouku, v istem prostoru kol sošolci, ki so delali samostojno, v ločenem prostoru, v celodnevnih in v poldnevnih šolah. Rezultati kažejo, da je v redni osnovni šoli mogoče uresničiti začasno in delno diferenciacijo učencev, ki je prilagojena kadrovskim in prostorskim razmeram na šoli. Ta ugotovitev prispeva k dialektični rešitvi vprašanja enotnosti in diferenciacije v osnovni šoli.. Spričo te rešitve pa postaja vedno močnejša zahteva, da diagnostičnih instrumentov ni mogoče uporabljati za trajno ločevanje prizadetih otrok. Povezani s programi pomoči prizadetim otrokom naj kažejo napredek teh otrok in njihove težave, ki jih s posebno pedagoško in zdravstveno pomočjo v enotni šoli poskušamo vedno znova in znova zmanjševati, preden se v najtežjih primerih vendarle odločimo za ločeno šolanje. Delo v malih skupinah pedagoško ustrezno in ekonomično dopolnjuje razredno-urni sistem, v katerem dela učitelj s prevelikim številom učenčevi V velikih skupinah (razredih) se sicer brez posebnih težav lahko obravnavajo številne teme in opravijo različne vaje, če se del procesa prenese v male skupine, v katerih ne le pomagamo učencem, ki imajo težave, temveč jim omogočimo tudi pridobivanje dodatnega znanja in dejavnosti, ki razvijajo interese in sposobnosti. V malih skupinah dobijo tudi najbolj nadarjeni učenci možnost za svoj razvoj. Zato je treba dopolnjevanje ra-zredno-urnega sistema z začasnim ločevanjem učencev v male skupine (krožki, dodatni, dopolnilni pouk, delo malih skupin po programih) pospeševati in za takšno delo v šoli zainteresirati starše in druge udeležence šolske samouprave, ki lahko pomagajo pri financiranju in zagotovijo tudi druge možnosti. DANICA GOLLI _______čim bolje Zavod za usposabljanje Janez Levec v Ljubljani Nova šola s prilagojenim programom Novo, svetlo poslopje sredi urejene okolice, funkcionalni in estetski prostori z vsem pripadajočim, skratka — skoraj idealne možnosti za učenje in delo, to so glavne odlike iz prvega samoprispevka financirane in nedavno tega odprte nove šole s prilagojenim programom, v Ljubljani. Sola leži v občini Bežigrad, v krajevni skupnosti Savsko naselje, ob Dečkovi cesti, in sodi v sklop Zavoda za usposabljanje Janez Levec. Od izglasovanja samoprispevka (21. 11. 1971) je minilo sedem let, od začetka gradnje (16. 5. 1977) pa komaj poldrugo leto in — nova šola je tu! Že od 25. septembra je v njej pouk, 24. novembra, neposredno pred praznikom republike, pa so jo svečano odprli. industriji ali delavnicah pod posebnimi pogoji. Seveda se kaže v njihovih izdelkih strokovno in vztrajno prizadevanje pedagogov Zavoda za usposabljanje Janez Levec, pa čeprav si ti pedagoški delavci že po tradiciji ne laste kakšnih posebnih zaslug za uspehe, ki so v resnici plod njihovega prizadevnega dela. Iz otvoritvenega govora ravnatelja Zavoda Janez Levec Zdravka Jerasa smo lahko povzeli tudi glavne podatke o nastajanju in sedanjem obsegu in funkciji šole, druge pa iz glasila, ki je izšlo posebej ob tej priložnosti. Šola s prilagojenim programom na Dečkovi cesti ima v svojih dvajsetih učilnicah in na 3650 kvadratnih metrih prostora za približno ISO učencev, s kate- Likovna oprema nove šole s prilagojenim programom v Ljubljani — osnutek zanjo so izdelali učenci. Slavnostna otvoritev zasluži, da se ob njej za hip pomudimo. Odprtje nove šole, pa še s prilagojenim programom, je že samo po sebi velik dogodek in v tem primeru še plod solidarnosti ljubljanskih občanov. Temu primerna je bila tudi udeležba častnih gostov, med katerimi je bila tudi Lidija Šentjurc, članica sveta federacije. Poleg predstavnikov družbenega in prosvetnega življenja so se slovesnosti udeležili delegati iz delovnih organizacij, kjer se učenci po končanem šolanju v tem zavodu največ zaposlujejo. Povabili pa so tudi vse nekdanje in danes že upokojene sodelavce šole in zavoda. Program so izvajali učenci sami. Številen zbor je skoraj brez napake odpel bogat in pester program, vmes pa so se vrstile dramatizirane recitacije in druge skupinske ali solistične točke. Nato so si udeleženci ogledali šolo in še posebej v ta namen pripravljeno razstavo. Učenci šole s prilagojenim programom, gojenci internata ter mladostniki z oddelkov za delovno usposabljanje v Jaršah so na tej razstavi prikazali veliko veščino in visoko stopnjo usposobljenosti za dela v rimi dela 40-članski kolektiv. Gradnja je stala nekaj nad 30 milijonov, arhitektka nove šole je inž. Olga Rušanov, gradbena dela pa je opravil Graditelj Kamnik. Podpredsednik ljubljanske mestne skupščine Niko Lukež je predal kolektivu ključe nove šole. Pouk že poteka, učenci se večinoma vozijo iz širšega območja mesta, deloma s posebnim avtobusom in kombijem, deloma z avtobusi mestnega prometa. Trenutno obiskuje novo šolo 175 laže duševno prizadetih otrok, v drugih poslopjih zavoda Janez Levec pa se šola še 225 učencev te razvrstitve. Oddelke za delovno usposabljanje, kjer se usposabljajo srednje in teže duševno prizadeti, obiskuje 141 otrok in mladosmikov. Za vse skrbi 156-članski kolektiv, v katerem je kar 111 pedagogov. Zavod Janez Levec je v republiškem in tudi zveznem merilu zgledna ustanova svoje vrste, saj modernizira svoje delo in izboljšuje svoje dosežke, tako da velja za vzorčno ustanovo. Z novim objektom bo svojo vlogo še bolj dosledno uveljavljal. SANDI SITAR Vitanje Svečana proslava obletnice rojstva republike V Vitanju vsako leto skrbno pripravijo proslavo obletnice rojstva naše republike. Letošnje praznovanje pa je bilo nekaj posebnega. Proslavili so ga še bolj slovesno kot ponavadi, saj so praznovali jubilejno — 35. obletnico II. zasedanja AVNOJ. Proslavljali so v torek, 28. novembra 1978. Dopoldne so se zbrali vsi šolarji v kulturnem domu. V navzočnosti mnogih staršev, piedstavnikov javnosti in prosvetnih delavcev so najprej prisostvovali svečanemu spre- jemu cicibanov v pionirsko organizacijo. Za osemintrideset cicibanov je to bil resen trenutek, saj so postali pionirji Pionirskega odreda slavne XIV. divizije. V organizaciji bodo spoznavali mnogo pionirskih vrednot, seznanjali se bodo z zgodovino organizacije in naše domovine. Po sprejemu so vsi prisluhnili akademiji, ki so jo pripravili učenci za praznik republike. Izkazali so se predvsem učenci razredne stopnje, ki so pripravili sg bomo poznallo^r veliko recitacij, prizorčka in tudi telovadno točko. Zvečer je bila proslava za odrasle. Dramska skupina Prosvetnega društva Vitanje je skupno s šolsko mladino pripravilo pester kulturni program in hkrati presenečenje. V domači zasedbi vlog je izvedla Klopčičevo enodejanko MATI. Enodejanka je bila napisana 26.—27. septembra 1943 ter prvič uprizorjena ob sklepu Zbora slovenskih ljudskih odposlancev v Kočevju 4. oktobra 1943 ob treh zjutraj. Takrat jo je režiral Ivan Jerman, posamezne vloge pa so odigrali člani Slovenskega narodnega gledališča, ki so bili takrat v partizanih. V Vitanju je igro režirala Julka Golob, upokojena slavistka tukajšnje šole, ki pa zelo prizadevno sodeluje v kulturno-pro-svetnem društvu. Uprizoritev je bila zelo uspešna, saj so jo gledalci, ki so zasedli dvorano do zadnjega kotička, nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. Učenci osnovne šole so tudi zvečer nastopili z recitacijami in telovadno točko, moški pevski zbor Prosvetnega društva Vitanje pa je lepo zapel nekaj pesmi, ki jih je pripravil posebej za to priložnost. Občinstvo je z zanimanjem sledilo sporedu. To pove, da so naši krajani željni takih prireditev. FRANJO MAROŠEK Občinska izobraževalna skupnost Ljubljana Moste-Polje Pospešena gradnja osnovnih šol Sklep, da ne bi smeli graditi novih stanovanjskih naselij brez objektov družbenega standarda, ki so ga sprejele skupščine vseh ljubljanskih občin, so med prvimi uresničili v občini Moste-Polje. V naselju Fužine, ki ga bodo začeli graditi spomladi (imelo bo nad 3800 stanovanj), bodo hkrati postavili vrtec, šolo, trgovino in stanovanja. Pet občinskih izobraževalnih skupnosti in mestna izobraževalna skupnost so za to, da so lahko najele posojila za gradnjo fužinske osnovne šole (18 učilnic, telovadnica, kuhinja, zaklonišče), zbrale okrog 15 milijonov din, s katerimi bodo dobile potrebnih 45 milijonov din. Poudariti je treba, da je gradnja te šole dodatna naložba v osnovnošolski prostor v meščanski občini in da je bila predvidena šele za naslednje srednjeročno obdobje. Z denarjem, zbranim s prvim in drugim ljubljanskim samoprispevkom — k temu se bo pridružilo še nekaj izjemno odobrenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti — bodo tudi učencem v meščanski občini uredili primerne prostore za vzgojo in izobraževanje. V Jaršah so že dobili dodatne štiri učilnice in zaklonišče, sedaj pa se pospešeno pripravljajo na gradnjo šole in vzgojnovarstvenega zavoda; v poslopju bo poleg osemnajstih učilnic, telovadnice in učilnic tudi prva skupna poskusna kuhinja za pripravo polpripravljene in pripravljene hrane, ki jo bodo pripravljali v HP Kolinska. Graditi bodo začeli aprila 1979. Osnovni šoli Karl Destov-nik-Kajuh v Štepanjskem naselju se bo pridružila nova šola z 18 učilnicami, ki bo podobna osnovni šoli v Kosezah. Novih prostorov se bodo razveselili tudi učenci Osnovne šole Leopold Maček-Borut v Novem Polju. Poleg dela prizidka, ki bo zgrajen z denarjem, zbranim z II. samprispevkom, je skupščina občine Moste-Polje sprejela tudi sklep, da bodo najeli 11,5 milijona din posojila; s tem bodo postavili še dodatne štiri učilnice in druge ustrezne prostore. Če smo zapisali, koliko šolskih zgradb naj bi dobili v naslednjih dveh letih v meščanski občini, povejmo še to, oa bo prav rešitev prostorske stiske omogočila uvedbo celodnevne osnovne šole. Začela naj bi se v šolskem letu 1980-81 v 64 oddelkih. Imeli jo bodo učenci obeh šol v Štepanjskem naselju, osnovne šole Kette in Murn na Kodeljevem in osnovne šole Adolf Jak-hel v Zalogu. V občini Moste-Polje bo naslednje leto 6.647 učencev in učenk v 238 oddelkih. Celodnevne osnovne šole še ne bodo imeli. V 79 oddelkih podaljšanega bivanja bo 1852 otrok. 631 jih bo v jutranjem varstvu, 551 pa v mali šoli. Za učni oddelek osnovne šole bodo dobile šole 262.810,45 din, za oddelek male šole 29.972,95 din in skupino jutranjega varstva 26.571,85 din. Za program leta 1979 bodo potrebovali nekaj nad 128,30 milijona din; za razširjeni program bo treba odšteti dobrih 7,53 milijona din, za investicije pa 3,402 milijona din. Skupaj torej več kot 139,245 milijona din. Za republiški program bodo pri-^ spevali prihodnje leto nad 53,69 milijona din.______________ V škofjeloški občini ima dvoizmenski pouk le osnovna šola Peter Kavčič Škofja Loka. Ker pa je v občinskem središču, je zelo zasedena tudi popoldan in zvečer. Zato učenci vse teže najdejo prostor in čas za prostovoljne dejavnosti, ki so bile še pred nedavnim zelo razvite. Nič bolje se ne godi tudi članom likovnega krožka Ob javni razpravi o dopolnilih za leti 1979-80 r Težave z obrtniki Med samoupravnimi interesnimi skupnostmi po slovenskih občinah, ki so letos pravočasno pripravile dopolnila k samoupravnim sporazumom o temeljih plana družbenih dejavnosti za leti 1979-80, so tudi samoupravne interesne skupnosti v ljubljanski občini Moste-Polje. »V meščanski občini,« je povedal v pogovoru podpredsednik izvršnega sveta in vodja službe za družbene dejavnosti Janez Lah, »smo poslali osnutek dopolnil vsem organizacijam združenega dela. Pred sejo skupščin interesnih skupnosti, ki so obravnavale osnutek, smo pripravili posvete s predsedniki delegacij v temeljnih organizacijah združenega dela. Po seji skupščin, na katerih so osnutke izoblikovali v predloge in jih dali v javno razpravo, pa smo pripravili še posvet s predsedniki delavskih svetov in osnovnih organizacij sindikata. Menimo, da bo javna razprava končana pravočasno, da bo večina organizacij poslala sklepe o sprejemu dopolnil. Žal bo tudi letos verjetno med njimi nekaj temeljnih organizacij, ki ne bodo Murska Sobota Razgibana dejavnost Organizacijska enota Zavoda SRS za šolstvo v Murski Soboti, je pripravila pogovor z mentorji prometne vzgoje v osnovnih šolah. Pogovora so se udeležili tudi predstavniki AMD, prometne milice in delavske univerze. Udeleženci pogovora so se seznanili z etiko udeležencev v prometu, s prometno varnostjo v Pomurju, sprejeli pa so tudi načrt dela prometne vzgoje v osnovni šoli. Na osnovnih šolah soboške in lendavske občine potekajo priprave na kviz tekmovanje Kaj veš o Mišku Kranjcu. Po končanih šolski!, tekmovanjih bodo območna tekmovanja v štirih središčih. Tekmovanja organizira organizacijska enota Zavoda SRS za šolstvo, ki je ustanovila v ta namen posebno komisijo, sestavljeno iz učiteljev-slavistov. J. K. Mačkovci Potreba po organiziranem varstvu V mačkovski krajevni skupnosti že dlje časa opažajo, da bo treba organizirati varstvo pred- šolskih otrok. V samem središču — v Mačkovcih, ni primernih prostorov. Rešitev bi lahko našli v podružnični osnovni šoli v Moščancih. Tu je na voljo precej prostorov, ki bi jih lahko preuredili za vzgojo in varstvo. Starši se zelo zanimajo za tako prireditev; to je pokazal tudi obisk v tritedenskem varstvu, ki ga je v Moščancih pripravila med počitnicami brigada Rdečega križa. Na osnovni šoli Mačkovci dela že tretje leto pionirska hranilnica Ljubljanske banke. Delo v njej opravljajo učenci sami, usmerja pa jih učitelj — mentor. Taka oblika dela je koristna in vzgojna, saj se učenci pojavljajo v tej vlogi ne samo kot varčevalci, temveč tudi kot upravljavci s svojim premoženjem — prihrankom. J. K. poslale sklepa in z njim sporoč1' le, ali so dopolnila sprejele ali ^ vrnile. Zaradi njih in obrtnik^'' (teh je okrog 558) pa bomo tu1*1 za tokrat verjetno prisiljeni spre' jeti odlok. Lani, na primer, klju, posredovanju združenja obrtiF kov nismo prejeli niti ene n)1! hove izjave od obrtnikov. Najb^ tudi letos ne bo bistveno bolj£ Na skupščinah samoupravni interesnih skupnosti, ki bodo°J 20. do 25. decembra, bomo ceni'1 javno razpravo, sprejeli sklep® veljavnosti dopolnil in predlag3' ustrezen odlok. To smo motaj storiti za leto 1978 zaradi deveti TOZD, ki niso poslale sklepa ^ obrtnikov. O tem pa bomo poročali tu0j za to, da dosežejo te orga-Ip-JJcije predvidene cilje, so na-Ee administrativno-tehnične in °nomske narave. V tem pri- Delovne naloge in dopust VPRAŠANJE: Ste na porodniškem dopustu, ta vam pa bo potekel v začetku naslednjega polletja. Ker domnevate, da vas na »delo v razredu«, ki ste ga opravljali pred nastopom dopusta in za katerega ste si pridobili ustrezno strokovno izobrazbo, več ne bodo razporedili — razporedili vas bodo na delo v oddelku podaljšanega bivanja, s čemer pa se ne boste strinjali — sprašujete, ali vas lahko na navedeni način razporedijo tudi proti vaši volji. B. N. iz K. ODGOVOR: Vsekakor spada med vaše pravice, da po porodniškem dopustu nadaljujete z opravljanjem tistih del in nalog, ki ste jih opravljali pred nastopom dopusta, in tam, kjer ste jih opravljali. Odgovor na vaše vprašanje pa bi bilo treba poiskati predvsem v ustreznem samoupravnem aktu vaše vzgojno-izobraževalne organizacije, ki ureja delovna razmerja. Ta bi namreč moral določati za opravljanje posameznih del in nalog ustrezne pogoje, kot so npr. strokovna izobrazba in delovne sposobnosti. Če bo ta določal opravljanje dela v razredu in za opravljanje dela v oddelku podaljšanega bivanja iste pogoje, vas bo možno razporediti na delo v oddelku podaljšanega bivanja tudi proti vaši volji; če bo pa določal kot pogoj za delo v oddelku strokovno izobrazbo, ki bo nižja od vaše, razporeditev proti vaši volji ne bo možna. Topli obrok tudi ob polovičnem delovnem času VPRAŠANJE: Učiteljica dela zaradi poklicnega obolenja le polovični delovni čas. Ali ji pripada topli obrok ali ustrezno nadomestilo? ODGOVOR: Delavec, ki opravlja delo ali naloge krajši delovni čas, ima obveznosti in odgovornosti delavca, ki dela poln delovni čas in uveljavlja svoje pravice iz dela v obsegu, ki je odvisen od trajanja delovnega časa. Delovni invalidi in druge invalidne osebe uživajo posebno varstvo. Glede na to, da je topli obrok oblika zagotavljanja varstva delavcev pri delu (in prav gotovo še posebej invalidnega delavca) je normalno, da pripada delavcu, ki dela krajši delovni čas, topli obrok ali ustrezno nadomestilo. Strokovni izpit— pogoj za opravljanje del in nalog VPRAŠANJE: Po samoupravnem sporazumu o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke osnovne šole v D. dobivajo delavci del osebnega dohodka tudi zaradi opravljenega strokovnega izpita, ki se šteje kot dodatno funkcionalno znanje. Za delavce, ki opravljajo svetovalna dela, strokovni izpit ni predpisan, zato tega dela osebnega dohodka ne prejemajo. Ali je tak način določanja osebnega dohodka pfavilen in v skladu z zakonom 0 združenem delu, ki določa, da se ejelavčevi osebni dohodki ugotavljajo glede na to, koliko je delavec prispeval k delu. ODGOVOR: Po 126. členu zakona o združenem delu se delavčev osebni dohodek določa glede na rezultate njegovega dela in njegov osebni prispevek. V zakonu o delovnih razmerjih je zapisano, da morajo delavci v samoupravnem splošnem aktu določiti razvid del oziroma nalog in v njem opisati zahteve, pomembne za opravljanje teh del. Za določena dela oziroma naloge je treba določiti posebne zahteve z zakonom. Te posebne zahteve so za dela oziroma naloge učiteljev in vzgojiteljev; določene v zakonu o osnovnem šolstvu in v zakonu o srednjem šolstvu. Oba zakona določata, da mora učitelj oziroma vzgojitelj, ki opravlja vzgojnoizobraže-valno delo, opraviti strokovni izpit. Opravljeni strokovni izpit je poseben pogoj, da delavec lahko opravlja dela in naloge v vzgoj-noizobraževalnem procesu, ne pa osnova in merilo za delitev osebnih dohodkov. Letni dopust vzgojiteljev VPRAŠANJE: Prosvetni delavci izrabljajo letni dopust praviloma med letnimi počitnicami, ko jih lahko pokličejo tudi na seminarje. Do sedaj je imel marsikdo daljši letni dopust,kot ga ima sedaj, ko zakon o združenem delu izenačuje vse delavce glede pravic, obveznosti in odgovornosti. Do uveljavitve zakona o združenem delu so imeli naši vzgojitelji jutranje in nedeljsko dežurstvo plačano kot nadurno delo. Sedaj pa to delo ni plačano, zato te ure, kolikor jih opravijo v vsem letu, seštejemo in za prav toliko časa podaljšamo možni letni dopust. Med jutranjim dežurstvom in začetkom rednega delovnega časa preteče več kot dve uri prekinitve. Ali je tako seštevanje ur za »podaljšan dopust« pravilno. Ali so vzgojitelji upravičeni do nadomestila za deljen delovni čas? ODGOVOR: Zakon o združenem delu n določa, da so glede pravic, oh veznosti in odgovornosti vsi de lavci izenačeni. Zakon o delovnih razmerjih določa, da traja letni dopust največ 30 delovnih dni v posameznem koledarskem letu. Letni dopust se lahko poveča še za do 5 delovnih dni delavcem, ki imajo najmanj 50 let starosti oziroma invalidom. Podaljšanje dopusta nad to mejo ni v skladu z zakonom. Delo prek delovnega časa je samo izjemno dovoljeno. Če gre za delo v domu za učence, se lahko uporabi določba 82. člena zakona o delovnih razmerjih, ki dopušča delo v podaljšanem delovnem času, ko opravljanja delovnih nalog ni mogoče drugače zagotoviti. Takšno delo je poseben delovni pogoj in kot tak temelj za odmerjanje delavčevih pravic. Sindikalna lista 78 predvideva nadomestilo za prekinitev polnega delovnega časa. gajo na to področje, ne zmore celostno zajeti sodobne kadrovske problematike. Ob tem se v posebni luči prepletajo pravna, ekonomska, organizacijska, andragoška, psihološka, sociološka, politična in druga vprašanja. Vemo, da pedagoška spoznanja, povezana s kadrološkimi, lahko prispevajo k dobri politiki izobraževanja, da bo le-ta v resnici odsev interesov in potreb združenega dela. To je pomembno tudi za preobrazbo vzgajanja in izobraževanja v usmerjeno izobraževanje, kajti le tako lahko pričakujemo višjo raven kadrovskih zmogljivosti in boljšo organiziranost dela in življenja v temeljnih organizacijah združenega dela. Temeljni smoter kadrovske politike v samoupravljanju je doseči čim večjo storilnost dela in ustvariti čim boljše možnosti za vsestranski razvoj vseh delovnih ljudi. Te možnosti pa je treba nenehno proučevati in jih razvijati. Ne smemo se slepiti: kadrovske službe so pri nas še marsikje šibko razvite, mnoge delovne organizacije niti ne poznajo njihovega pravega pomena. To področje se ne razvija dovolj naglo, ker mnogi ne uvidijo pomena tega dela in ravnajo tehnokratsko. V delovnih organizacijah ni dovolj kadrovskih strokovnjakov, pri reševanju ka- drovskih vprašanj pa ne uporabljajo ustreznih metod in oblik dela. To področje pogosto zaostaja tudi zaradi gospodarskih težav in premalo razvite samouprave v nekaterih delovnih organizacijah. Vse prepočasi spoznavamo, da je dobra kadrovska služba potrebna za boljšo proizvodnjo in družbeno življenje. Brez tega ne bo mogoče uresničiti razvojnih ciljev, kakor bi jih radi skladno z dru-ženimi potrebami in razvojno stopnjo proizvajalnih sil. Jasno je, da bolnika najbolje zdravi zdravnik, kmetijstvo ureja agronom, vzgaja dobro usposobljen vzgojitelj itn. Žal pa še vedno nismo spoznali, da so tudi za urejanje kadrovskih zadev potrebni ustrezni strokovujaL Zmotno je misliti, da lahko ka drovske zadeve rešuje vsakd j, največkrat morda pravnik. Velikokrat gre za probleme, ki ^h ni mogoče obravnavati samo s pravnega vidika, temveč jih je treba obdelati celostno. Slabo razvita kadrovska politika pa pogosto poraja človeku odtujene oblike birokratizma, teh-nokratizma in menežerstva, ki še povečujejo človekove težave. Sodobno razvita kadrovska služba zagotavlja ustrezno razporeditev zaposlenih kladno z delorfrv organizaciji /d •/'onega dela in uresničitev k -tkoroeno in dolgoročno začrtanega razvoja delovne organizacije. Pri tem skuša uveljaviti pomembno načelo: pravega človeka za pravo delo. To pa pomeni : oljš ' socialno in ekonomsko v rnos zaposlenih in zadovoljstvo de lavcev pri delu in tudi p delitv osebnih dohodkov. Poskrbeti bi' torej treba za dobro vzg jo ka dravskih strokovnjakov, er ji to resnično v prid združ* nemi delu. Kaj to pomeni, pa bi — rali vedeti vsi, saj zahtev jo drovski problemi najbo! pretehtane rešitve. FRANC KNAFELC ^etrto srečanje uredništev prosvetnih časnikov balkanskih dežel I Mozaik sodelovanja in prijateljstva l SR Makedonija je prisrčno sprejela udeležence srečanja Srečanje novinarjev in urednikov prosvetnih časnikov balkanskih dežel so postala tradicionalna oblika mednarodnega povezovanja vseh, ki delajo pri časnikih s podobno tematiko, hkrati pa svojevrstno strokovno izpopolnjevanje. Na vsakem srečanju spoznajo udeleženci gostiteljevo deželo, tamkajšnji šolski sistem in aktualno prosvetno problematiko. Prvo tako srečanje je bilo leta 1973 v Bolgariji, drugo 1974 v Jugoslaviji, tretje 1976 v Romuniji, letošnje, ki je potekalo od 15. do 19. novembra, pa je spet priredila Jugoslavija, natančneje sekcija prosvetnih listov republik in pokrajin Jugoslavije, ki deluje te dalj časa pri svetu Zveze sindikatov Jugoslavije. Gostitelj letošnjega srečanja je bilo uredništvo makedonskega časnika Prosveten ra-botnik, udeležilo pa se ga je okrog trideset urednikov, novinarjev in predstavnikov sindikata Jugoslavije, Bolgarije, Cipra in Romunije, kot gost pa tudi delegat iz Poljske, Srečanja so se udeležili tudi predstavnik sveta zveznega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije za izobraževanje, vzgojo, znanost in kulturo, predstavniki makedonskega sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij ter kulturnih in znanstvenih ustanov te republike. Tema letošnjega srečanja je bila Vloga vzgoje in izobraževanja v razvijanju sodelovanja med narodi in naloge prosvetnih listov. Glavni referat je pripravil predsednik sekcije Mišo Kitano-ski, glavni in odgovorni urednik Prosvetnega rabotnika, korefe-rate pa Ante Bežen (Školske no-vine, Zagreb), Vesna Šakota (Prosvjetni list Sarajevo) in še predstavniki Bolgarije (Marija Siljanova) Cipra (Andreas Tsin-tis) in Romunija (Costin Stefa-nescu). — Miroljubno sožitje je postalo za obstoj na svetu — je poudaril temeljno misel svojega referata Mišo Kitanoski in dejal, da je izobraževanje za mir in medsebojno razumevanje in sodelovanje, ki temelji na načelih aktivnega miroljubnega sožitja tudi temeljni pogoj za razumevanje problemov vse svetovne skupnosti; le-to bi morali graditi na enakopravnosti, enakih možnostih za izobraževanje, na temelju madnarodnega razumevanja in sodelovanja. Nato je Mišo Kitanoski navedel številne oblike vzgoje in izobraževanja, ki pripomorejo k mednarodni vzgoji mladine in miroljubnemu sožitju ljudi vsega Sveta. K mednarodnemu sporazumevanju pripomorejo tudi nova vsebina, spremenjeni učni načrti reformirane šole, pa tudi zunajšolske dejavnosti, ekskurzije, šolska glasila, izdajateljska dejavnost in dejavnost prostega časa. Poleg teh oblik dela, ki se porajajo v šolah in zunaj nje, pa so v Jugoslaviji razvite še druge oblike mednarodnega sodelovanja, ki jo povezujejo z drugimi deželami sveta; Jugoslavija sodeluje kot samoupravna in neuvrščena dežela na področju izobraževanja, znonosti in kulture s približno 120 deželami, s 70 je sklenila dogovore o izmenjavi študentov, ki študirajo podiplomsko, in drugih strokovnjakov. Jugoslovanske republike in pokrajine pripravijo vsako leto številna posvetovanja, npr. posvetovanje na temo Univerza danes, v Cavtatu mednarodno zborovanje Socializem in dežele v razvoju, pa tudi veliko kulturnih prireditev: Dubrovniške letne igre, Struške večere. Beograjske literarne pogovore idr. Jugoslavija sodeluje v organizaciji UNESCO, BIE ter v mnogih drugih mednarodnih organizacijah in ustanovah. Pri vsej tej dejavnosti imajo pomembno vlogo tudi prosvetni listi, ki seznanjajo svoje bralce z najpomembnejšimi metodičnimi, pedagoškimi, družbenoekonomskimi in kulturnimi dogodki ter dejavnosti in posameznih šol. Prosvetni tisk naj razširja pozitivne izkušnje s področja vzgoje in izobraževanja ter usposablja šolo za mednarodno sodelovanje in spoznavanje z drugimi deželami in narodi. Postati mora torej most sodelovanja in prijateljstva med narodi na področju vzgoje in izobraževanja mladine, ki soustvarja sedanjost in bo samostjno gradila prihodnost. NEKATERE POSEBNOSTI IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA RADIA IN TELEVIZIJE TER MOŽNOSTI MEDNARODNEGA SODELOVANJA Iz koreferata namestnika glavnega in odgovornega urednika Šolskih novin iz SR Hrvaške Anteja Bežna Poleg knjige in novejšega filma, upodabljajo v šoli danes gotovo največ radio in televizijo. Zal pa teorija pedagogike teh dveh medijev še ne posveča dovolj pozornosti. Njen razvoj pa zavira tudi sorazmerno visoka cena prenosnih aparatov. Znano je, da imajo vsa glavna mesta naših republik in pokrajin bolj ali manj razvite radijske in televizijske programe in druge oblike,name-njene vzgoji in izoblikovanju v šoli in družbi. V Zagrebu je ta dejavnost najbolj razvita glede na obseg posebnih izobraževalnih programov, saj zavzemajo pri radiu Zagreb kar tri ure dnevno, ves tretji program pa je namenjen izobraževanju odia-slih. Izobraževalni program zagrebške RTV predvaja vsak delovni dan poprečno okrog pet ur oddaj za osnovno in srednje izobraževanje ter izobraževanje odraslih. Prav za izobraževalne oddaje programa je prejela RTV Zagreb veliko najvišjih jugoslovanskih in svetovnih nagrad. Radio in televizija postajata vse bolj sestavina vsakdanjega življenja in s svojo vsebino bistveno vplivata na oblikovanje osebnosti mladega človeka, še posebno otroka-učenca. To pomeni, da je treba tudi radijske in televizijske oddaje uvesti v izobraževalne načrte, učence pa usposobiti, da bodo morali proučevati pri rednem pouku, znali kritično ocenjevati radijski in televizijski program. Radijsko in televizijsko umetnost bi raziskali njune stilistične značilnosti in posebnosti avdiovizualnega jezika, in oba medija radio in televizijo pa upoštevati kot izvor in sredstvo vzgoje in izobraževanja pri pedagoškem delu, didaktiki in metodiki. Ustanovno in finančno pa sta radio in televizija za sedaj le del sistema obveščanja, ne pa tudi vzgojnoizobraževalnega sistema. Oddaje izobraževalnih programov sicer spremljajo učne načrte, obdelujejo posamezne teme, njihova uporaba pri pouku pa ni obvezna, čeprav je stimulirana. Težave so tudi glede časovne razporeditve oddaj, ki jih je zelo težko uskladiti s šolskim urnikom. Da bi se to vprašanje ugodno rešilo, je treba poudariti predlog: oddaje naj bi množično posneli na magnetofonske trakove (kar že veliko šol dela), šola pa naj bi si v ta namen nabavila magnetoskop, s katerim je možno presnemati in ohraniti tudi televizijske oddaje. Vse bolj zahtevna vloga radia in televizije zahteva globlje in stalno razčlembo praktičnih metodičnih — Otroke moramo vzgajati tako, da upoštevajo in spoštujejo kulturo vsake dežele in vsakogar ne glede na barvo in vero. Učiti jih moramo, da obstaja tudi mnenje drugih. (Andreas Tsintis) možnosti teh dveh medijev. Treba bi bilo razviti radiotelevizijsko pedagogiko in RTV metodike za posamezna vzgojnoizo-braževalna področja in predmete. Dobro bi bilo, da bi posamezne dežele izmenjale najboljše in najznačilnejše televizijske oddaje. Tako bi se drugi PRISPEVEK UČITELJSKEGA DELA IZ SOFIJE K MEDNARODNI VZGOJI BOLGARSKE MLADINE Iz koreferata glavne urednice Marije Siljanove Na četrtem srečanju urednikov prosvetnih časnikov balkanskih dežel je glavna urednica Radost Evrope, ki je vsako leto v Beogradu. K mednarodni vzgoji, boju za mir, solidarnosti in sodelovanju je prispevala tudi manifestacija v počastitev 11. svetovnega mladinskega festivala v Havani, ko so po ulicah, vaseh in mestih priredili festivale prijateljstva in političnih pesmi ter dneve in uspešno pri poklicnem usmef| nju učencev, zlasti v zadfl]1, dveh letih šolanja. Starši pra. tako sodelujejo v organizad! skem odboru in komisiji, ki i”1' p, svetovalno pravico v rninis® stvu. Pokazalo se je, da je ta*j povezava med starši in šoj' et] izredno koristna. Razmisliti l bilo treba o načinu sodelovat1]® med starši Cipra in drugih dež£j Tako sporazumevanje bi po111® /e, Sporočilo ciprskih otrok: ljubezen, mir, sodelovanje, pravica, prijateljstvo. nilo hkrati tudi pravo vzgojo ', iei mir in spoštovanje med naroo®; ^ tl VZGOJA ZA MIR Predstavnik Rommije, gla'11 urednik Tribune scolii iz Buk* ^ rpčtp Pnstin Sfpfanpsrn s udeležili tudi predstavniki P'0 svetnih listov Albanije, Grčije' Turčije, in kot gosje predsta' niki iz Madžarske in Italije- Udeleženci srečanja balka9 skih dežel so sc dogovorili* « prihodnje, peto srečanje ure° ništev balkanskih dežel 1980 v Sofiji, v Bolgariji. Tof® hkrati jubilejno leto 75-letn* bolgarskega časnika Učitelj**, delo. Glavna tema srečanja: E®!' spevek naših listov k razvn) vzgoje in izobraževanja družbeno potrebo. Referat aj pripravila Bolgarija, drugi ho® sodelovali s koreferati. Nadaljevanje na 7. s0l Doma in na tujem ^Ve stoletji izobraževanja učiteljev v Somboru Nosilci prosvete in kulture Od Slovenskega primorja do Zemuna_______________________________ Nekdanja slovenska učiteljica Pavla Vukasovič je prejela najvišje priznanje, ki ga podeljujejo v SR Srbiji uspešnim prosvetnim delavcem !■ p ^edsednik Tito je odlikoval K' ^ a{>oško akademijo Žarko k- (/e,1janin, nekdanje učiteljišče v j( ^boru z redom bratstva in t» °tnosti z zlatim vencem ji jl 0, ^ Rombom je bila letošnjega e' le^ra osrednja proslava 200-l’ feCe Izobraževanja učiteljev v f p^1 mestu. Ta jubilej so svečano plavili s številnimi manifesta-. da,n‘’ ki so potekale vse leto, po-® °viteljstvo nad proslavo pa je M p^V' e^ član predsedstva SFRJ in . edsedstva Zveze komunistov j 4el°Slav‘ie tovar‘š Edvard Karti Zadnje tega balk, dejanje proslavljanja tajstarejšega učiteljišča na anu je bilo veliko zborovanje /?SVetnih delavcev. Ob tej pri-ie Pred tr‘ dsoč povab-y' predsednik predsedstva 01 l r Vojvodine Radovan Vlaj-'i\ izročil kolektivu Pedagoške ^ n t*feni‘je Žarko Zrenjanin, ki ^ br^uje tradicijo učiteljišča, red 1» ^ atstva in enotnosti z zlatim ven-id1 trt. S tem visokim odlikovanjem :t ^°dlikoval somborsko šolo to-:i!i ^ ris Tito za izjemne uspehe, do-|U !jZene y dveh stoletjih izobraže-,anja učiteljev v tem delu naše iV( Ornovine. Zborovanja prosvetnih delav-^ v Somboru se je udeležilo 4«' ja- J,h dijakov, 'g tri tisoč nekdanjih in seda-' p -/ učdeljev učiteljišča — peda-e- j°ske akademije. Prišli so učitelji, (;£ 3^ 0 maturirali na tej šoli pred 20, ije j ’ SO pa tudi več leti. Mnogi o£ j^d njih so že zdavnaj diplomi-3j'j • [ tudi na fakultetah, veliko jih go dolgo upokojenih, nekateri ;(i . sedaj prvikrat po maturi |a- v Sombor. To je bila prilož-sl Za ponovna srečanja nekda-za obujanje spomi-in spoznavanje s sedanjo ntj Nekdanji učenci so videli, v id' • ^riih razmerah se sedaj šolajo \ delajo njihovi nasledniki. Ena . ^d upokojenih učiteljic je de-Vse to je lepo, prav zato -J/ ne smejo pozabiti te-^juega vodila svojih predhod-da morajo v vsakem tre-i -n*-u bogatega življenja, ki jih j ijU< v lepih in težkih časih ostati \ zje, vredni spoštovanja. nov H inla; rnladi ^ude, ros lav e, na kateri je dobila rnija to visoko priznanje, so sC sv udeležiti poleg številnih pro-rč' delavcev Vojvodine tudi ijij Jr družbe ................. • Tihomir 5 ^ družbenopolitični delavci: Vlaškalič, Vilmoš v ■•ur, Milojko Drulovič, Sreta j£- j^učevič, Nikola Kmezič, f^tud Bajra, Dragutin Tešič, Isa | Je8ovan, Dušan Popovič, Arsa °vačevič in drugi gostje. Našlo- A tt ir ^ ________________________ i A; 'A tdaljevanje s 6. strani t« vesnost so prišli tudi predstavniki vseh republik in pokrajine Kosovo pa tudi delegati pobratenih mest Šibenika in Baj na Madžarskem. Na proslavi je govoril predsednik predsedstva SAP Vojvodine Radovan Vlajkovič. V svojem govoru, namenjenem nekdanjim in sedanjim rodovom, je med drugim dejal, da pomenita dve stoletji obstoja in dela te po vsej Jugoslaviji pa tudi drugod znamenite prosvetne ustanove pomemben zgodovinski, kulturni in politični dogodek. — Le-ta je toliko pomembnejši — je poudaril Radovan Vlajkovič — ker so številni rodovi naših prosvetnih delavcev izredno veliko prispevali k vzgoji in izobraževanju, mladi dijaki, tega nekdanjega učiteljišča pa so bili v resnici nosilci prosvete in kulture. Mnogi izmed učiteljev in učencev te šole so bili znani družbeni, prosvetni in kulturni delavci v Srbiji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini, Črni gori in skoraj v vseh krajih naše domovine. Po besedah Radovana Vlajko-viča je ta šola za vzgojo učiteljskih kadrov, v dveh stoletjih, ko je delala v različnih političnih, ekonomskih in kulturnih razmerah, prehodila naporno pot razvoja, pri tem pa je vedno imela pomembno vzgojnoizobraževalno in družbeno vlogo. Pod vplivom naprednih idej in delovanja komunistične partije in SKOJ so se v tej šoli pred vojno razvijale pomembne politične in družbene dejavnosti. Mnogi učitelji, ki jih je izoblikovala in vzgojila ta šola, so bili nosilci naprednih revolucionarnih idej, aktivno pa so sodelovali tudi v boju delavskega razreda in delovnih ljudi proti narodnostni neenakosti in socialnemu zatiranju. Ko je govoril d povojnem razvoju šole, je Radovan Vlajkovič opozoril na to, da je ta šola pomembno prispevala k vzgoji in izobraževanju, s tem pa k celotnemu družbenemu napredku. Tam, kamor so odhajati dijaki te šole pod zastavo naše revolucije, so zrasli mostovi skupnosti, utrjevala sta se bratstvo in enotnost, širili sta se kultura in prosveta. Predsednik predsedstva SAP Vojvodine je še posebej opozoril na pomembne dogovore jugoslovanskih komunistov v tem letu in poudaril, da proslavljamo jubilej somborskega učiteljišča v letu, ko je bil 11. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, v letu, ko so bili kongresi zveze komunistov po republikah in partijski konferen- ci po pokrajinah. — Na vseh teh naj višjih dogovorih komunistov in delovnih ljudi je bilo ocenjeno, kaj smo dosegli pri uresničevanju ustav in sklepov 10. kongresa ZKJ, začrtane pa so bile tudi naloge in smeri aktivnosti na vseh področjih življenja in dela. — Vse to smo dosegli s prizadevanjem delavskega razreda in delovnih ljudi vseh naših narodov in narodnosti — je poudaril Radovan Vlajkovič. Del svojega govora na zborovanju prosvetnih delavcev v Somboru je posvetil tudi razmeram in perspektivam vzgojnoizobraževalnega sistema v Vojvodini. Pri tem je poudaril, da so znanje, strokovnost in znanstveni dosežki bistvenega pomena za razvoj vsestranske ustvarjidne osebnosti mladega človeka. Po njegovem mnenju so spremembe, ki nastajajo, tesno povezane s humanimi odnosi med ljudmi. — Samoupravljanje te odnose utrjuje, saj je humanost njegova glavna značilnost in odlika. Zato v celotnem vzgojnoizobraževal-nem sistemu —in tako je bilo tudi v vsej naši revoluciji — posvečamo veliko pozornost človeku in si prizadevamo vsestransko razviti njegovo osebnost, njegove človeške vrednote in svobodo — je poudaril predsednik predsedstva SAP Vojvodine. DRAGAN PA VLOV1Č Na pomolu Donave, ob vhodu v zemunsko osnovno šolo Lazar Savatič, tiho kramlja skupina fantov in deklet in čaka na šolski zvonec. In če bo iz katere izmed učilnic stopila njihova nekdanja učiteljica, ji bodo pohiteli naproti, prav tako kot so ji pred štirimi, petimi ali šestimi leti, ko so bili njeni učenci. Ti, zdaj že dozoreli fantje in dekleta, ki so pred leti končali osnovno šolo, bi radi delili s Pavlo Vukasovič veselje in nemir prvih ur v novem šolskem letu. Čeprav so se od svoje učiteljice Pavle uradno že zdavnaj poslovili, se še vedno spominjajo njene osebnosti in lika. Prav gotovo bodo še velikokrat začutili potrebo, da jo morajo poiskati, se ji zaupati in jo poprositi za nasvet. Kajti učiteljica Pavla spada med tiste ljudi, ki s svojim dostojanstvom in resnostjo, zrelostjo in marljivostjo (tudi drugim — bodisi kolegom ali pa učencem) dajejo občutek odgovornosti in zanesljivosti. Nič čudnega torej, kadar nekdanji učenci čakajo Pavlo Vukasovič pri šolskih vra-tih. Za Pavlo taka srečanja niso redka. Edina ženska, ki je prejela letos nagrado 25. maj, najvišje priznanje, ki ga podeljujejo v SR Srbiji vsako leto najuspešnejšim pedagoškim delavcem. — Pavla Vukasovič je končala učiteljišče leta 1946 v Ljubljani. Šolala se je v težkih časih NOB, r katerega se je Mozaik sodelovanja in prijateljstva i P°GOVORI in obiski Udeleženci srečanja so se po-je°varjali z republiškim sekretar-j”1 znanost in izobraževanje p. Makedonije Anatolijem aaijanovskim. . Q . 'zčrpnih besedah je sekretar £.lsal izreden razvoj, ki ga jedoči 'Makedonska republika v ^ (]r.:i'b 35 letih, posebno na po-N p°cju vzgoje in izobraževanja. ^vikrat v svoji zgodovini so 1,^ . onsko ljudstvo in narod-dohT k' ž‘ve na tern območju i možnosti za izobraževa- J v makedonskem, albanskem . turškem jeziku. V tem zad-Udobja je Makedonija (n no razvii;l osnovno šolstvo red 45 leti 90.000 učencev, |.0?es 275.000), srednje in viso-■ s°lsko izobraževanje. Danes sri besa, vojska se je razkropila, ?r,i’ ki žin se je vdal in postal strateg v ^ 'av zantinskem okrožju Bukelem^ Dobromir, Fružinov svetoval^ tij nekoč svetovalec Fružinovef ti(j očeta in Samuela, je postal VasU1' ^ jev svetovalec, da bi rešil svojef o< prijatelja Dragomuža, pri ktif laj rem se je skrivala njegova drufi N, na. Za nagrado je dobil Skifij1’, ati sov, pravzaprav Samuelov rttA ag Z njim pa se je tudi umoril, ket ^ >0: mogel prenesti te sramote in teSln^ poraza: Tv DOBROMIR: Vasilij je vzd1' tli; meč Samuelu po porazu na BeW ter sici in ga podaril Skifijasu —Til je podarjen meni. Glej, moj kako se spominjam tistega ju^tn — že ob zori smo odšli na lov!li ta Otok, v Prespo. Neki plačan11^ Romeje ali pa nekdo, ki se je p0’ rši lakomnil prestola, je nenaden1’ q zahrbtno napadel carja. Tofili. Samuel je bil urnejši, bil je st ro mlad, komaj je bil okronani 'fn trenutku je izvlekel meč, prav l® let meč, rezilo se je zableščalo zraku in se zarilo tej živini v t'1' buh — takole! (Z nenavadno močjo si bromir zarine meč v trebuh) 'lo, eli Tudi to oddajo jp pripravke prof. Dragi Štefanija. V naslednjih tednih bofflO ,... oddajah iz tega cikla predstava še D. Malenka, V. lljoskegait1 ® ulo Gjuzela. str ih T tad Tai 0li ti, težiti k posodabljanju in širjenju. Do sedaj je izdelalo za naše oborožene sile več kot 600 različnih vrst orožij in vojne opreme takšne kakovosti, ki zagotavljajo učinkovito uporabo v skladu z doktrino naše splošne ljudske obrambe. Pri vsem tem delu pa so zau- pali strokovnjaki številna br£ ^ mena in zahtevne naloge pra ec mladim, ki se vedno v večjeJ številu odločajo za vojaške st v 'Ost Wik asn in poklice. In prav ti mladi lju^ z učenjem, znanjem in del0 ^it nenehno dokazujejo, da so sp" sobni slediti sodobnim dosežk0 o in jih razvijati po svojih zamisl' . tnt Usposabljanje mladih za delo v praksi __^ii Ko so pred nedavnim v Slovenj Gradcu ocenjevali delo in sodelovanje mladih v obrambnih pripravah, so z zadovoljstvom ugotavljali, da se je dejavnost na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite ter pri obujanju tradicij NOB, zelo raz-širila. Zelo veliko mladih se je letos udeležilo tradicionalnega pohoda po poteh Štirinajste, ki je iz enodnevnega pohoda že preraste! v dvodnevni pohod. Skupaj s štabom teritorialne obrambe so se mladinci udeležili pohodov po poteh Mislinjske doline in Pohorskega bataljona. Pokroviteljstvo nad temi pohodi je prevzel OK ZSMS v Slovenj Gradcu, ki dobro sodeluje s štabom teritorialne obrambe za pridobivanje mladih prostovoljcev v te enote. Glavni namen vseh teh akcij, pravijo v Slovenj Gradcu, je usposabljanje mladih za delo v praksi, kajti izkušnje, pridobljene na pohodih in ob številnih drugih akcijah, so mladinci do sedaj vedno uspešno vključevali v koncept splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Pri tem je treba poudariti, da so večino akcij izvedli s sodnij if ,lifn vanjem enot teritorialne obr^ Js be, enot JLA, občinskega odb°f | 1 ZRVS in ZZB NOV ter tabob" " kov, planincev in drugih. Pri vsem tem razvejanem '1 lS£ ;■ uspešnem delu z mladimi pa5 Slovenj Gradcu dobro zavedi da bodo morali še veliko st<^ it,0 za to, da se bodo njihovi načflb področju usmerjanja v voja šole in šole za rezervne voj^ starešine povsem uresničili- .. Nedvomno bo tudi tesno elje| lovanje OK ZSMS Slovenj 7!l0Va dec z odsekom za lju,ytist obrambo pri skupščini ob01 Ko rodilo bogate sadove, pred''*6 :are pri delu z naborniki. 'le^ Obrambni dnevi na posaf1'6 7' nih šolah v slovenjgraški <7 >0 3 še niso tako zaživeli, kot sOF. so Pj..st' votno načrtovali, čeprav 3“ pripravah za obrambne dn1! piipictvclll Z.d UUIČ1II1UIIC 1 )|-v šolah sodelovali tudi člani ZK . | Sc‘ in teritorialne obrambe. V zaX °v njem času, predvsem v letošn)£! ie§c šolskem letu, bo v obrambP i( Vj anizilci|N valo še več mladincev, ^.^o. pripravah in pri organ.- Lj obrambnega dne v šolah sode!V 0 vaiu se vec mladincev. |,jj. predvideva tudi načrt dela $ 7 dinske organizacije. 'ob, 'hir aIT; fjte ‘Vi), !Tin a S’ Da ne bo pomote! fdljv številki Prosvetnega de-N]3’ V PrisPevlcu Pismo na naš iAr h °bravnava tovariš J. Fer-' družbeno izredno aktualno Šesti jugoslovanski simpozij jfrk Dor«------- flast' embno vPrašanje kadrov, V ^ osnovnih šolah. Poskuša Cepati do vzrokov za po-poDjOn anje “čiteijev, vsaj tako m tliitfduie- T«ea setu se razve-igj' Pjav bi namreč bilo, da bi ^ IjJ^ii temu vprašanju v naši 4iM0r 1 ustrezno pozornost. ra,u pa reči, da me je močno saj navaja kot glav-itrivca za pomanjkanje ka-Uj ravnatelje šol, v katerih . Jka učiteljev. Iz njegovega ‘esta i ucltelJev- lz njegovegi J ii^.vka sklepam: Če bi ravnate-oi ifj ®1> \ katerih učiteljev najbolj ■rK'k^J^uje. enako prizadevno za kadre kakor skrbijo b ., ‘J1 soi, v Katenn ne UL j n i^a učiteljev, bi bilo vse lepo |,?avv- Staršem, družbi in morda sili j učiteljskim zborom predla- ali' la a zoorom preaia- o^iPobarajo ravnatelje, kaj uit 'titirani učitelji. Da ne bi neb a ° tarnali, predlaga izhod iz :rPavnatelji, ki se jim je .■ ec‘lo takšne probleme rešiti, ^'ko tga oSr W 5j w 01 povedali recept tistim el‘% ^ - poveoan recept tistim ■iz!? ^a*ce neodgovorno pa se l] ^ J 1 1 1 — — - - — £- ■ - Ar ' sumničenje, da ponekod z ^°rili v zadnjih letih, da bi pe-delo v šolah opravljali 7ji, rji ^'čnimi vpisi v dnevnike nd i^IVaj°> kdo v resnici nado-manjkajoče učitelje. Pri jfa __v............._JV. „ -Se tov. Ferbar celo ponudi e Pnnravlien nomaoati iclrat irti^ Pripravljen pomagati iskati pff ki tako ravnajo. Tako po-jrf/ q °’ neodgovorno in družbe-'^nArivljeno pa vendarle ne ji t0, j10 obravnavati tako resnega °biema, kot so kadri v vzgoj- i^evalm dejavnosti, i se vzgajajo prihodnji sa-Pravljalci. Naša družba rrfilit; , ----- jj,° Pnzadeva za podružblja-tadrovske politike, zato ne D0’ iore -mo sprejeti teze, naj bi ka- t0v,L • - stel ■3 vPrasanja reševali rav-ravi k i1’ morda ob pomoči urad- Vloge samoupravnih or- Pa pri tem ni videti. Le 'avifk'.naj bi imeli še pravico od-,|0n|a.> da ne bi poslali otroka v jllB V / l^^oiaii Wll v 5I ’ k> po njihovi presoji nima ezno strokovno usposobi ie-"jUeiteljev. ako tehnokratsko reševanje rovskih problemov v vzgoj-a °braževalni dejavnosti, kot ^Uakazuje tovariš J. Ferbar, o|j- 8°tovo ne bi prineslo zado-i|v>h rešitev. Problem kadrov (Jgojnoizobruževiilni dejav-■ ne samo pomanjkanje bt£ fih. rešujemo samo s široko l^vano družbeno skrbjo za e’ ki jim zaupamo vzgojo samoupravljalcev. čPi^|)ravliPSnr0k0vn0 • ncus‘rczno ;j jl 'Jeno vzgojnoizobraze- ludi^ifj61.3,štejemo iahk0 ffudi (| .’ Ki jih sicer opravijo tor- el0JSn° strokovno ustrezni kadri, irt i33 ne siedij0 družbenim Sil ' li^Hi r0m' deia Pa niso lS a° Povezovanje matematike, 0, e> tehnične vzgoje in po-. .n'h predmetov. Žal for- 5«ia ilse 1(j. uiarksističnih temeljih, pa 1", jj tega ne, da uresničuje uči- rti di b UCl Ll1 C?,,ncUJC U'-1" ral’1 Jsrtiotre samoupravne sociali-družbe. Reševanje ka- f| - uiuzue. tvesevanje Ka-j >r:ih problemov v preteklo- ^ "v zauuvuijivu prav zalit 1 tr, -‘ga, ker družba ni dovolj is£Lela za usmerjanje in izbor 'a strokovna usposobl jenost Po sebi še ne zagotavlja lv vzgojnoizobraževalne de-l^osti, ki temelji na znanstve- ' ilo zadovoljivo prav za- ™kov, ki jim zaupamo vzgojo tat' i,^ ga rodu. Tudi v preteklosti i# iv mnogokrat »pritisnili« na jaš^ /ktelje, le-ti pa so »priganja-s učitelje, naj več učencev ta rjajo v pedagoške poklice. iO^ jjV tako smo prepustili ravna-Gt>oem, (ja so moledovali za sta-idsl1 t-akja učiteljev ipd. Res je, da bči" ^St|h občinah, kjer so pokazali vs«1, Ouko več razumevanja, zlasti I ^Sevanje stanovanjskih pro-, v. v» ni tolikšnega pomanj-Va učiteljev, ker so jih s sta-aJ?ji vezali na kraj in na služ-10'"» Vedeti pa moramo, da so v ’° • i I v ab večjih središčih učite-'rW^ zbirali zaposlitev in za-W tlof* vzgojnoizobraževalne organizacije. Odsev ega so sedanje razmere, to smo vedeli, poskušali ,)1#. repati tudi v samouprav-^utgunih šol, vendar, žal ne 1^1 uspešno. Bila so tudi ra-i-ku mnenja o tem, ali z dolo-mi ukrepi preprečevati beg iz prosvetne stroke. Vedno znova smo se, ob konkretnih primerih, lahko prepričali, da tudi to ne bi pomagalo. Rešitev je samo v najširši družbeni skrbi za kadre v vzgoj-noizobraževalni dejavnosti zato, ker opravljajo ti kadri izredno pomembne naloge, posebno v družbi kakršna je naša. Te skrbi pa ni mogoče izraziti samo z razpisi ali s posebnimi ravnateljskimi sposobnostmi. Soglašam, da je reševanje kadrovske problematike precej odivsno od tega, kako ocenjujemo položaj prosvetnega delavca, pa tudi do usmerjanja v ta poklic. Širša družbena skrb za kadre v vzgoj-noizobraževalni dejavnosti mora biti pričujoča od usmerjanja v poklice v osnovni šoli do zagotavljanja ustreznega družbenoekonomskega položaja učiteljem in skrbi za njihove življenjske in delovne razmere. Nič nam ni treba povprašati uspešnih ravnateljev, kako naj rešujemo kadrovska vprašanja v vzgojnoizobraževalni dejavnosti. Dogovoriti se moramo v ustreznih družbenih in samoupravnih organih, kaj bomo ukrenili, da bomo imeli takšne učitelje, ki bodo ne samo sposobni, pač pa tudi pripravljeni vzgajati in izobraževati mladi rod v skladu z družbenimi potrebami in smotri. Ta naloga pa ni tako preprosta, da bi jo lahko prepuščali ravnateljem šol. Ne smemo pozabiti tudi na nagrajevanje po delu, ker je pomembna sestavina kadrovske politike. Z nagrajevanjem po delu moramo odločno pospešiti spreminjanje učitelja iz pedagoškega uradnika v ustvarjalnega družbenega delavca, ki ga bomo za dosežene uspehe ustrezno nagradili. Kar zadeva drugi del Ferbar- jevega Pisma na naš naslov, kjer očita tajništvom šol stiskaštvo in nerazumno varčevanje, ne bom zgubljal besed, ker tudi pri tem tovariš J. Ferbar ne upošteva samoupravljanja in samoupravnih organov šole. Vprašujem se, kdo po njegovem mnenju razpolaga s sredstvi šole. Odločno pa odklanjam tezo, da bi reševali materialna vprašanja samo na relaciji ravnatelj — financer. Ali v naših šolah res ni nobenega samoupravljanja ali pa ga tovariš J. Ferbar ne vidi in ne čuti? Tehnične pomanjkljivosti, ki jih navaja tov. Ferbar, so lahko izredno kritične in hude, če že ne tu in tam življenjsko nevarne. Menim, da je v takih primerih nujno ukrepati v skladu s pozitivnimi predpisi in pedagoškimi normativi. To pa niso pomanjkljivosti ki nastajajo zaradi stiskaštva, temveč zaradi skrajno malomarnega in neodgovornega odnosa do dela in do otrok, ki so nam zaupani. Druga zadeva pa je premalo denarja za materialne potrebe šol. V zadnjih letih smo velikokrat opozarjali, da je odnos med materialnimi stroški in sredstvi za osebne dohodke 10:90 resnično nesprejemljiv. V zadnjih dveh letih se nekoliko izboljšuje, vendar smo še- daleč od ustrezne potrebe, ki naj bi bila blizu 20:80. Ali morda tovariš Ferbar meni, da bi po dosedanjih merilih oblikovanja dohodka šolam lahko namenili več denarja za materialne potrebe šole? To niso majhne vsakodnevne slabosti pač pa veliki družbeni problemi, ki jih moramo reševati s poglabljanjem samoupravljanja in s podružb-Ijanjem vzgojnoizobraževalne dejavnosti. GEZA CAHUK o pouku zgodovine v Banja Luki Tudi letošnjega septembra so se zbrali učitelji zgodovine iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin v Banjaluki, da bi izmenjali delovne izkušnje in teoretično osvetlili pereča didaktično metodična vprašanja pouka zgodovine. Tako se sestajajo zgodovinarji vsako leto, prvo tako posvetovanje pa je bilo leta 1972. Pobudnica teh simpozijev je stalna komisija za pouk zgodovine pri Zvezi zgodovinskih društev Jugoslavije, organizira pa jih republiško zgodovinsko društvo. Ti simpoziciji so izmenoma po republikah, na njih pa obravnavajo udeleženci teme iz didaktično-metodične problematike. Banjaluški simpozij je obravnaval dve osrednji temi: Izdelava učnega načrta zgodovine za skupne programske temelje v usmerjenem izobraževanju in Uporaba zgodovinskih virov pri pouku zgodovine. Organizator letošnjega simpozija Zgodovinsko društvo SR Bosne in Hercegovine je poskrbel med drugim tudi za razstavo strokovnega tiska, za stike s predstavniki ob" činske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, pa tudi za kakovostno, strokovno vodeno ekskurzijo na Kozaro. Simpozija se je udeležilo 250 zgodovinarjev, nastopilo pa je 15 poročevalcev iz vseh republik in pokrajin. Iz Slovenije je bilo na simpoziju približno 20 udeležencev. Uvodni referat o didaktičnih Pismo na naš naslov 5 tem naslovom je v 19. številki našega časopisa »Prosvetni delavec« tovariš Janez Ferbar objavil svoja gledanja in stališča o delu prosvetnih delavcev in vodstev šol v Sloveniji. Osebno menim, da so takšne trditve žalitev vsakega prosvetnega delavca na področju osnovnošolske vzgoje in izobraževanja. Takšni in podobni članki se pojavljajo v našem časopisu in v drugih časopisih. Prosvetni delavci smo užaljeni, nekaj dni v zbornicah razpravljamo o njih, nato pozabimo in čas teče naprej. To pa se mi ne zdi prav, saj prosvetnega delavca lahko blati, kdor hoče, pa čeprav ne pozna niti osnov njegovega dela. Res je, da je osnovna šola ustanova posebnega družbenega pomena in da je in mora biti odprta vsem, ki hočejo in želijo imeti vpogled v njeno delo. Prav je tudi, da družbenopolitična skupnost razpravlja o delu posamezne šole in daje konstruktivne predloge za izboljšanje le-tega. Nedopustno pa se mi zdi, da vsak posameznik, ki ima zaradi najrazličnejših subjektivnih vzrokov odpor do šolstva ali posamezne šole, »strokovno« posplošuje svoje mnenje o šolstvu v Sloveniji nasploh. Tak se mi zdi tudi članek tov. Janeza Ferbarja. Ne vem in ne zanima me, kaj je tov. Ferbar po poklicu, trdim pa, da učitelj ni in nikoli ni bil, čeprav trdi, da obiskuje mnogo šol. Verjetno je »inšpektor«, zato je toliko bolj žalostno, da obravnava probleme osnovnega šolstva tako ozko in enostranko. S tem ‘prispevkom ne želim polemizirati, rad bi le opozoril avtorja in podobno misleče na resnično stanje osnovnega šolstva, predvsem pa ovrgel avtorjeve posplošene trditve. 1. Res je, da je za nekatere učne predmete težko najti usposobljene učitelje, da sprejemajo osnovne šole za opravljanje učno-vzgojnega dela ljudi, ki ne izpolnjujejo pogojev za opravljanje le-tega. Vendar pa so šole to prisiljene storiti, če hočejo, da učnovzgojno delo sploh poteka. Normalno je, da ti »učitelji« študirajo in da jim vodstvo šole omogoči čimboljše možnosti za študij. Ob tem pa vprašujem avtorja: Kaj naj stori samoupravni organ, kadar iz šole odide kvalificiran učitelj in se na prosto mesto ne prijavi nihče s potrebno strokovno usposobljenostjo? Ali naj opusti določeno področje vzgoj-noizobraževalnega dela? Mogoče bi bilo prav, da bi tov. Ferbar postregel tudi s podatki, zakaj in kje so vzroki, da učiteljev določenih predmetnih skupin ni dovolj ali pa kmalu zapustijo prosvetno službo. Namen tega članka je, da opozorim tov. Janeza Ferbarja in njemu podobne avtorje, naj v prihodnje v svojih člankih operirajo z dejstvi in imeni, predvsem pa, da konstruktivno obravnavajo probleme šolstva in poskušajo najti rešitve nekaterih problemov, ki v šolstvu so in bodo verjetno ostali nerešeni. O nadomeščanju pa se mi zdi, da so trditve zelo neumestne. Mogoče se je res kdaj v določeni šoli zgodilo, da je učitelja nado- JOŽE SALAJ Osnovna šola Ormož izhodiščih za učni načrt zgodovine v skupnih programskih osnovah reformirane srednje šole je imel dr. Bogo Grafenauer, profesor Filozofske fakultete v Ljubljani. V skladu s sklepi kongresa jugoslovanskih zgodovinarjev v Novem Sadu se je poročevalec zavzel za nove zasnove učnega načrta, ki se mora bistveno razločevati od načrta za osnovno šolo. Težišče zgodovinskega pouka na stopnji usmerjenega izobraževanja naj bo svetovna zgodovina, podana konkretno, snov pa naj bo izbrana po obdobjih in območjih. Da bi se izrazilo celotno zgodovinsko življenje družbe, je treba dati večjo vlogo in več prostora gospodar-sko-socialni tematiki. V ta program naj bi bila vključena tudi zgodovina naših narodov kot del svetovne zgodovine in kot primer tipično zgodovinskih procesov. Na simpoziju smo tudi zvedeli, da komisija v SR Sloveniji že pripravlja načrt pouka zgodovine, ki temelji na teh izhodiščih. Večina drugih poročevalcev je obravnavala vlogo in metodično uporabnost virov pri zgodovinskem pouku. B.Draškovič je govoril obširno o tem, katere didaktične in metodične zahteve je upoštevati pri sestavljanju zgodovinskih beril. Poročevalca iz Makedonije in Slovenije sta podala pregled in razčlembo zgodovinskih beril, ki se sedaj uporabljajo pri pouku na osnovnih šolah. Razmere v naši republiki je zelo nazorno nakazal Tomaž Weber, ki je po statistiki o prodaji teh učil in po podatkih iz ankete ugotovil precejšnjo uporabo beril pri pouku zgodovine. Pregled objavljenih in pri pouku narodne zgodovine metodično uporabnih zgodovinskih virov sta podala dva poročevalca S. Mladenovski za makedonske šole in Š.Trojar za slovenske. Ti pregledi po obdobjih so neposredna pomoč učiteljem pri pripravi in načrtovanju šolskega dela. Zelo pregledno sliko o uporabi virov na šolah v Vojvodini je podal pedagoški svetovalec Dj. Gal. Ugotavljal je razne metodične nepravilnosti pri uporabi gradiva. hkrati pa opozoril, da so učitelji premalo spodbujeni za to, da bi vključevali zgodovino v pouk. Več poročevalcev je govorilo o metodičnih posebnostih uporabe zgodovinskega gradiva v šoli glede na stopnjo šole, pa tudi glede na starejša ali mlajša zgodovinska obdobja. Govorili so tudi o različnih vrstah virov za novejša obdobja in njihovi metodični uporabnosti. Tako je M. Perovič nakazal možnosti za uporabo odlomkov iz del marksističnih klasikov tako pri ilustraciji dogajanja, razčlembi in še posebej sintezi. Dva poročevalca sta razpravljala o metodični uporabnosti govorov, izjav in poročil tov. Tita. Navajala sta tudi odlomke in jih povezovala s temami v učnem načrtu. Zanimive so bile razprave udeležencev, ki so razmišljali o zgodovinski vernosti, didaktični in metodični koristnosti političnih spominskih zapiskov, partizanskih dnevnikov, političnih esejev in romanov pri pouku zgodovine. Spominski zapiski so zaradi neposrednosti in avtentičnosti zelo primerni za ilustracijo dogajanja, politični eseji M. Krleže, J. Vidmarja in drugih pa dajejo globoke zgodovinske analize, primerjave in vrednotenja zgodovinskih dogajanj. Tov. Pere-zič je navajal odlomke esejev, ki bi jih bilo mogoče uporabiti pri pouku na srednji stopnji. M. Dašič se je zavzel za zgodovinsko ilustracijo s pomočjo realističnih romanov, ki prikazujejo določeno dobo in so pisani na temelje proučevanja zgodovinskega gradiva. Pri tem je posebej opozoril na odlomke del A.Šenoe, I. Andriča, M. Krleže, P. Njegoša idr. Vsi referati s simpozija bodo objavljeni v jugoslovanskem časopisu za metodična vprašanja Nastava povjesti, ki izhaja v Zagrebu. (Izdaja ga Školska knjiga, Masarykova 28.) Ta koristni časopis bi moral imeti vsak učitelj zgodovine, saj stane le 40 din letno. Sklenjeno je bilo tudi, da bo prihodnji simpozij ob koncu avgusta 1979 v Beogradu. ŠTEFAN TROJAR meščal učenec višjih razredov ali hišnik, mislim pa, da je takih primerov tako malo, da si avtor ne bi smel dovoliti posploševanja. 2. Glede materialnih okoliščin, v katerih poteka pouk, pa tole: Večina osnovnih šol, predvsem na manj razvitih območjih, dela v razmerah, ki ne ustrezajo osnovnim pedagoškim, psihološkim, didaktičnim in zdravstvenim normativom za uspešno vzgoj-noizobraževahio delo. Še vedno je dovoljeno največ 36 učencev v oddelku, še vedno je marsikatera šola brez telovadnice, nekatere šole nimajo niti zdrave pitne vode (čeprav pa imajo nekatere pokrite bazene!) Zato pa moram avtorja opozoriti, naj se seznani s financiranjem osnovnega šolstva, da bd svoje očitke postal na pravi naslov. Čeprav že nekaj let govorimo o svobodni menjavi dela, smo na tem področju prav gotovo še daleč od resnično svobodne menjave dela. Varstvo človekovega okolja kot načelo celotne vzgoje in izobraževanja Letošnjega julija je organiziral Zavod SR Slovenije za šolstvo tridnevni izpopolnjevalni seminar za učitelje biologije v vseh srednjih šolah SR Slovenije. Izvajalci programa so bili TOZD Biotehniška fakulteta v Ljubljani, Inštitut Boris Kidrič, Zavod za spomeniško varstvo SR Slovenije, Visoka tehniška šola — Univerza Maribor in Zavod SR Slovenije za šolstvo. O učilih in njihovi uporabi ter o uporabi drobnega materiala pa avtor prav gotovo nima vpogleda v več šol, saj sicer ne bi navajat in posploševal tako nesmiselnih trditev. Malokatera šola, vsaj na našem območju, ima dovolj učnih pripomočkov, saj dodeljeni denar še zdaleč ne zadošča za nabavo vsega potrebnega.. Trdim pa, da večina vodstev šol spodbuja ali celo zahteva uporabo učnih pripomočkov in aparatov, ki jih ima. Mogoče je le nekaj posameznih primerov, da postajajo »grafoskopi, projektorji, razmnoževalni stroji le paradni konji, katerih glavni cilj je, da dolgo trajajo«. Program seminarja je bil zasnovan v skladu s sprejetimi smotri strokovnega izpopolnjevanja pedagoških delavcev in še posebej prirejen za biologijo v usmerjenem izobraževanju. Pripravljen je bil glede na delovno dobo učiteljev, na teme, ki so zasnovane v novih učnih načrtih, in na tri področja, ki lahko dajo učitelju biologije vpogled v primere pri obravnavi problemsko zasnovanih učnih vsebin, s področja naravoslovja ter povezave med naravoslovjem, družboslovjem in drugimi vedami. Program je bil razdeljen na tele teme: — Vsebine s področja ekologije, v širšem pomenu: Ekosi-stem-biološka raznolikost in energija; Ekosistem tal: Ekstre- mnarastišča vSRS; in Evtrofika-cija voda. Poudarjeno je bilo zlasti naslednje: enotnost živega in neživega sveta, vplivi abiotskih in biotskih dejavnikov; pretek snovi in energije ter enotnost človeka in narave in različnost v tej enotnosti. — Molekularna biologija, biokemija in genetika: Proteinske sinteze; Prenos genetske regulacije; Populacijska genetika. V vseh temah so bile posebno natančno opredeljene povezanost, medsebojna odvisnost in enotnost, ki temelji na povezovanju atomske in strukturne zgradbe snovi, biosintezah, preskoku količine v novo kakovost in energijo, delovanju encimov in drugo. Povezanost biologije z uporabnimi znanostmi pa je predstavljala celosten integralni način obravnav, tako je bilo podanih največ možnosti in oblik naprednih idej za vzgojo mladega roda. — Urejanje krajine in varstva okolja: Varstvo naravne dediš- čine in varstvo okolja; Izkoriščanje prostora; Urbanizacija naselja; Ekologija dela. Čeprav iz naslovov ni mogoče opredeliti bistvene značilnosti posameznih tem, pa so bili poudarjeni vzgojni momenti potreba po razvijanju ekološke zavesti in izobrazbe pri vsakem članu naše družbe. Čisto in raznoliko okolje mora postati sestavni del samoupravnega sistema in temelj človekovega telesnega in duševnega zdravja. ROMANA JAZBEC 1 ELEKTROTEHNAnsco trgovsko, izvozno, uvozno in proizvodno podjetje 61001 LJUBLJANA, Titova c.51 telefon:(061) 320 241; telex:31184 YU ETEHNA SGP GRADBINEC n.sol.o.KRANJ nazor jeva I * ■ SOZD ZGP »GIPOSS< Ljubljana z n. sol. o. telefon h. c. 26-361 64001 — Kranj * * vz9°inovarstvene visoke šole, zavode osnovne, srednje, višje in šolske centre, otef'0® 'et Doslej je podjetje zgradilo in uredilo tele šolske objekte: Osnovna šola Kranjska gora, Osnovna šola Breznica, Posebna šola Jesenice, Osnovna šola Naklo, Osnovna šola Besnica, Osnovna šola Stražišče, Osnovna šola Črtomirjeva Ljubljana, Osnovna šola Koseze, Ljubljana — v gradnji, rekonstrukcija Vzgojiteljske šole v Ljubljani, Otroški vrtec Plavž Jesenice, Osnovna šota France Prešeren Kranj, Osnovna šola Vodovodni stolp Kranj, Osnovna šola Orehek, Osnovna šola Komenda, Osnovna šola Cerklje, Osnovna šola Preddvor, Posebna osnovna šola Kranj, Osnovna šola Primskovo — v gradnji, Otroški vrtec Janina Kranj, Otroški vrtec Stražišče, Kranj, Otroški vrtec Klanec, Kranj, Otroški vrtec Planina — v gradnji, Šolski center Plavž Jesenice — v gradnji, Šolski center Kamnik — v gradnii. Osnovna šola Planina, kranj — v gradnji. Podrobnejše informacije dobite osebno, pisno ali telefonsko. jNS? 4BT m alpe adria TOZD TURIZEM Poslovalnica — tel. 313-230, 311-164 Ljubljana, Gosposvetska 4 >Y^ Za tekmovanja, ki jih načrtujete, in obisk smučarskih prireditev v začetku leta 1979 v Planici, organiziramo prevoz in gostinske storitve. PROSIMO, DA NAM NAJKASNEJE 14 DNI PRED ODHODOM NA PRIREDITEV ALI IZLET, SPOROČITE SVOJE ŽELJE. TEL. Podrobnejše informacije dobite ^^313-230^^ osebno, pisno ali po telefonu. MAGISTRAT — ljubljansko turistično podjetje vam ponuja v letu 1979 PO ZELO UGODNIH CENAH strokovna potovanja, sindikalne izlete, maturantske izlete in šolske ekskurzije. Veliko programov imamo že pripravljenih; sestavimo pa jih tudi po vaši želji. NEKAJ POTOVANJ IZ NAŠEGA PROGRAMA — Split — srednja Dalmacija, Dubrovnik ali Črnogorsko primorje od 2 do 7 dni — letalo, avtobus — po partizanskih poteh Slovenije in Jugoslavije od 1 do 4 dni — avtobus — samostani Srbije, Makedonija ali Bosna, 4 do 7 dni — letalo, avtobus — Beneška Slovenija in Furlanija, 2 dni — avtobus — Koroška, 1 dan ali 2 dni — avtobus — Koroška in Furlanija, 2 dni — avtobus — ogled pokrajinskih in naravnih lepot Slovenije, 1 dan — avtobus ORGANIZIRAMO SKUPINSKA IN INDIVIDUALNA POTOVANJA V TUJINO. OBIŠČITE NAS ALI PA POKLIČITE PO TELEFONU: 23-212. PRIPOROČAMO SE! m MAGISTRAT TURISTIČNA AGENCIJA TIB — MAGISTRAT Ljubljana, Titova 11 PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ KRANJ. Cesta JLA 6/1. m e fon: 2.1-144 nizke in visoke gradnje, za nosilce investicijskih sredstev v prosveti: vzgojnovarstvene zavode ^^osnovne, srednje in visoke šole ter domove učencev in študentov. Pojasnila o cenah, rokih in pogojih dobite osebno, pisno ali telefonsko. C Projektivno podjetje Kranj p.o., C. JLA 6, tel. (064) 21-144, 22-194, 21-171, 22-944 J_J gradi: visoke, nizke, industrijske in hidrogradnje po naročilu, za trg ali po sistemu inženiring. Za potrebe naštetih gradenj ali po posebnem naročilu izvaja vsa dela pri asfaltiranju. »PRIMORJE« je zgradilo doslej že na stotine objektov. Med njimi zavzemajo pomembno mesto zgradbe za vzgojnoizobraževalno dejavnost. Zgradilo je 16 novih šol — veliko od teh s telovadnicami, 8 vrtcev, šolski center z vsemi ustreznimi objekti in športno rekreacijski center. T-Tacv o^ o Y> °0vaS^a* OP' • ** L*** ,o^ ‘n tolkala ,9^^e S