PoJ.ntm: picona v gotovini.
Posamezna številka 1 Din
Št. 29   Leto XIX. - Kranj, 20. julija 1935.
UredniStva in uprava je v Kranju, Strossmajerjev trg štev. L Telefon it. 73. ^Gorenjec1' izhaja vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefranki-ranih pissm ne sprejemamo. — Naročnina za nGorenjca"; celoletno 40 Din, polletno JO Din, četrtletno 10 Din, pos. št. 1 Din.
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Da ne pozabimo
Smelo lahko trdimo, da slovenski narod še ni preživljal tako sramotne dobe, kakor je bila ona. ko mu je z bičem v roki gospodovala danes propadla JNS partija.
600 let av strijsko-ogrskega   jarma ni produciralo   takih   političnih izrodov. kakor smo jih doživljali v dobi duhov-ie JNS tiranije.
opominjamo se iz te avstro-ogrske dobe političnih orgij, ki so jih uganjali nad brati Hrvati Khuen Hedervarv in ban baron Čuvaj. Slovenci sami pa kaj podobnega na svojem narodnem telesu nismo doživljali, dokler nas ni jela osre čevati JNS stranka s svojimi metodami.
Ko je ta proslula partija dobila v državi absolutno moč v roke in so njeni zaupniki mislili, da bo ta moč večna, se je vse pošteno Slovenstvo klerikalno in liberalno zgrozilo nad metodami preganjanja in strahovanjii, ki so jih uvedli elementi te stranke, la ostudna družba je bila začetkoma JNS režima še nekam sramežljiva, da celo boječa: spominjamo se še. na kak bojazljiv način   so se
fiostavljali kandidati za skupščinske vo-itve, ki so se vršile v novembru 1951. Tedaj je hotela še s „farji~ mamiti ta-kozvane klerikalne volilce. Kmalu po teh volitvah pa ji je zadišala diktatorska pečenka in čim dalje ogabneje se je jela znašati nad svojimi političnimi nasprotniki. Imela je pa vendar le nekaj pametnih pristašev, ki so tem zagrizen-cem odsvetovali take metode in jim priporočali umerjeno, miroljubno politiko. Toda njih glas je bil glas vpijočega v puščavi. Danes, ko je vsemu svetu jasno, da so metode te stranke propadle za vedno ravno vsled tega, ker so se bile javile v tako ogabnih oblikah, bi se marsikateri svoječasnih pripadnikov JNS klike rad obesil za frak treznejšim elementom nekdanje JNS, ki pa seveda takrat niso prodrli in bili celo izključeni.
Toda da govorimo z Dantejem: „Lasci-ate omili speranza". JNS registri so vsaj, kar se tiče kranjskega .;reza, popolni in v naši shrambi, tako da ni ušla neopa-žena niti gesta vsakega posameznika od ..voditeljev", ki so mislili, da bi morali sebe zakomandirati narodu.
Pohod teh temnih duš se je začel pol leta pred zadnjimi občinskimi volitvami, ledaj so se čutili tako varne in za tako dolgo dobo, da so mislili, da morejo za vedno nekaznovano uganjiiti najrazličnejše partijske excese.
Mi vsaj za Gorenjsko dobro vemo, ikje so se zasnovali vsi ti zlobni načrti, mi vemo za hišo in za on? stene, ki so slišale iii;it naklepe. Mi poznamo ono kovačni-co. ki je kovala najrazličnejše hudobije zasebnega in polnilnega značaja.
Iz raznih „Gorenjčevih" poročil so bralci že davno lahko videli, kako dobro smo bili vedno informirani o njih naklepih. \ii dobro vemo. kdo je zasnoval vse hudobne naklepe in kako je iskal njih izvrševalci jev, v kako masko jin je ogrinjal, kako je glumil sani poštenjaka in dobričino. Ni bil to samo eden, bilo jih je več in natančno so nam poznane njih vloge. Sami so bili prestraho-petni, da bi si bili upali javno in jasno nastopiti za katerokoli svojo politično
falotarijo. Zato so se morali posluževati omahljivih zapeljancev, odvisne-žev na kakoršnemkoli položaju, sami pa so ostali v ozadju.
Ti so tisti, ki zaslužijo žig sramote!
Pošteno slovensko ime mora njih like izbrisati, če si hoče ohraniti svoje listno poštenje.
Povrnimo §fe v dobo tega „nacijonal-nega dela", te nacijonalne JNS klike in sicer v dobo pred zadnjimi občinskimi volitvami.
Ko so kranjski policaji pobirali podpise pri volilcih in to z najrazličnejšimi izgovori, se je nek JNS navdušenež v veži občinske hiše bil na prša, češ da lahko dela kar hoče in da da za to pro-slulo stranko svojo srčno kri. Radovedni smo, koliko te krvi bi bil pripravljen še danes žrtvovati za propadlo JNS.
Doba persekucij, ki se je začela, če odštejemo šenčurske dogodke, za mer sto ¿Kranj, v maju 1933., drugač pa že 1. 1931. Tedaj so se skovali nakleni za odstranitev 4 občinskih odbornikov, čeprav smo bili tik pred novimi občinskimi volitvami. Mi smo v posesti urad nih spisov, kako so se ti ljudje označevali, ledo je dajal k temu svoje blagoslove in videli smo. kako se je na mesto teh 4 starih občinskih odbornikov postavilo novodošle ljudi, ki niso poznali Kranja niti na zunaj, še man; **a na znotraj. Dovolj je bilo, da so pričeli udarjati na svoj ..nacionalni" gong in že so bili usposobljeni za občinsko gospodarstvo in to 2 meseca pred novimi volitvami. — Ti nacijoualisti so spa-čili s svojim prihodom lice do tlej več ali manj mirnega Kranja. Nazivali so še za ..viteze" — ..načelnike vitezov". Podobno je bilo tudi drugod po Gorenjskem.
Ko so ti ..preizkušeni" politiki dosegli odstavitev 4 starih občinskih odbornikov — enemu iz med njih so pozneje sicer zapeli lep nekrolog. so se spravili na hranilnični odbor. Tamkaj jim je sicer spodletelo, da so se osramočeni poskrili, čeprav so govorili o poneverbah ljudje, ki so morali svoje službe zapustiti radi poznanih stvari. Njih nesramnost je šla tako daleč, da so pozneje ponujali nazaj odborniška mesta in hoteli s tem še prav oosebno ponižati one, ki se jim niso hoteli udati. Seveda jim tudi to ni uspelo, ker poznamo manevre njih režiserjev.
Med tem pa je bilo neprenehoma pod knuto uradništvo, ki se mu je nekaj dni pred volitvami na JNS sestanku grozilo, da se bo odstavilo vsakogar tekom 4S ur. kdor ne bo volil s to kliko in pri tem tolklo na prazen vizi-tje. Ko so se potem približale volitve, se je pričelo z denuncijacijami na debelo.
To bi bil le en odlomek, pa čeprav zelo ničel, iz časa vlade JNit na Gorenjskem. Ker pa so naši ljudje predobri in radi pozabljajo grozote in celo odpuščajo. kot so pač vzgojeni, bo treba vsaj od časa do časa nekaj napisati, da se osveži spomin grozodejstev, čeprav ne radi njih samih, ampak zato, da narod obvarujemo pred takimi metodami, ker so le nekateri morali nasedati.
Da smo si na jasnem • • .
Veliko se je že pisalo o gospodarski krizi, posebej o denarni krizi, ni pa se smelo pisati odkrito, lahko ste valili krivdo na splošno svetovno krizo, na banke, na vlagatelje, industrijo ali karkoli, ni se pa smelo objaviti pravili vzro kov, najmanj pa opustitve onih. ki bi morali skrbeti za to. da krizo vsaj ohla-že, če se že ne da preprečiti, kot se je to zgodilo po vseh sosednih in drugih državah. Da si bomo na jasnem, kje so pravi vzroki gospodarske zlasti pa denarne krize, bomo navedli v naslednjem nekaj dejstev kot so se med   krizo raz-
vijali!, da se ne bi delala krivica posameznikom ali upravam posameznih zavodov kot se to rado dogaja.
Brez dvoma je eden glavnih vzrokov težke gospodarske krize v tem. da ni pravega razmerja med proizvajanjem in potrošnjo dobrin. Gotovo, da proti tem ./rokom svetovne gospodarske krize, ki je odjeknila tudi v svetovnem denar-stvu, mi sami ne moremo kaj. prav gotovo je, da je svetovna kriza v vzročni zvezi z našo gospodarsko in denarno krizo in prav gotovo je pa tudi, da odmevi svetov ne gospodarske krize pri nac
z pozivom na agrarno - industrijsko strukturo naše po prirodnih dobrinah bogate, po kapitalu siromašne države, ne bi bili tako močni, če bi bile od državne uprave prav čas poduzete mere, ki bi lahko te gospodarske zlasti pa denarne neprilike, če že ne popolnoma odpravile, pa vsaj v veliko ublažile.
Razvoj krize našega denarstva nam jasno kaže, da niti slabo vodstvo denarnih zavodov niti posledice svetovne gospodarske krize niso bili neposredni vzroki navala vlagateljev na naše denarne zavode. Polom Kreditanstalta na Dunaju je pač vplival tudi na naše vlagatelje in povzročil dviganje vlog zlasti v tistih zavodih, za katere se je vedelo, da stoje v tesni zvezi z njim. Ta nervo-znost pa je kmalu minila. Šele ko je bil v septembru 1931. javljen hitri padec angleškega funta, valute, ki je splošno veljala kot najtrdnejša v svetu, je nastalo splošno nezaupanje v denar in to nezaupanje se ni vstavilo niti pri našem dinarju. Strah pred oslabljenjem dinarja in ne slabo gospodarstvo denarnih zavodov, je povzrojil naval vlagateljev na denarne zavode. Pri takem nezaupanju se nam zdi čisto naravno, da je skušala večina pretvoriti svoj denar in vloge na katerikoli način bodisi v zlate devize ali neprimičnine ali karkoli.
Pri največji skrbi za likvidnost pa mislimo, da ni zavoda, ki bi zdržal brez pomoči run vlagateljev, če ti vsled nastalega nezaupanja zahtevajo nazaj svoje vloge. Znano je, da je naloga denarnih zavodov, da zbirajo od posameznih vlagateljev večje ali manjše vloge, denar, ki v rokah posameznika ne pomeni kaj, zbran v večje vsote pa v gospodarstvu veliko pomeni. Za vloge prejema vlagatelj obresti. Denarni zavod mora vsled tega tudi gledati, da ga plo-donosno porabi, da zasluži to, kar mora plačati zanj. Pretvori ga v plodonosno vložen kapital, ta pa se ne more čez noč spremeniti zopet v gotovino, zato jepo-trebno realiziranje onih gospodarskih dobrin, v katere je gotovina vložena. Ker denarni zavodi svojih naložb niso mogli čez noč spremeniti zopet v gotovino, s katero bi mogli zadovoljiti vsem zahtevam vlagateljev, je nastalo splošno nezaupanje v zavode, to pa, kot bomo še videli, brez njihove lastne krivde. Kdor bo znal vrniti ljudstvu ne samo zaupanje v plačilno zmožnost denarnih zavodov temveč tudi v sigurnost valute v pravni red in v nedotakljivost zasebne lastnine, ta bo saniral tudi naše gospodarske in kreditne razmere. To pa bo mogoče le na ta način, da se vrne denarnim zavodom plačilna zmožnost.
Vse naše sosede in druge države so skušale takoj pri prvih pojavih navalov na denarne zavode podvzeti mere. o ka-!'lih bomo ob priliki še pisali, da se normalno poslovanje denarnih zavodov ni oviralo. Pri nas se do zakona o zaščiti kmetov ni ničesar storilo, nasprotno so prišli prvi udarci za denarne zavode od zgoraj. Žalostno je spominjati se, da je naša emisijska banka v septembru 1931. torej tedaj, ko so bili denarni zavodi najbolj potrebni podpore, iz valutarnih ozirov odpovedahi vse neizrabljene kredite, izrabljene pa zmanjšala za 10 po sto. S tem je zadala največji udarec zavodom, ki so smatrali svoj kredit pri Narodni banki za zadnjo rezervo, šele v letu 1932./33. se je spomnila svoje naloge ter priskočila denarnim zavodom na pomoč s sredstvi, ki bi bili morda v početku runu dovolj ni. tedaj pa se sko-ro nič ni poznala ta pomoč.
Nešteto predlogov za sanacijo naših gospodarskih razmer je romalo v Beograd, vsi pa so naleteli na gluha ušesa. Sled njimi so bili tudi predlogi, da naj se poveča obtok denarja s kovanjem srebrnih novcev. Tudi ta predlog je bil prvotno zavrnjen z motivacijo, da bi povečan obtok oslabel dinar. Ta pomislek pa je odpadel po preteku dobrega pol leta, ko se je finančni minister le odločil, da nakuje srebrni denar.
Ne glede na zapoznelost ta odločitev ni kaj doprinesla k ureditvi naših denarnih razmer, ker dohodek od kovan j¿1 ni bil porabljen za odplačilo državnega
dolga pri Narodni banki kot je bil prvotno namenjen, ampak se je porabil za kritje primankljaja državnega proračuna. Dinar je kljub velikim žrtvam in fiktivnem zlatnemu kritju oslabel, pa ne radi večjega obtoka denarja, ampak radi pasivne plačilne bilance, to ie, ker smo imeli več plačati inozemstvu kot pa prejeti od njega.
Kljub temu pa, da so naši zavodi ostali takorekoč brez vsake večje pomoči in kar jo je bilo, je bila prepozna in kljub vsem udarcem od zgoraj, se je vendar vsled odpornosti in likvidnosti denarnih zavodov kazalo v začetku leta 1932. neko zboljšanje in ponehavanje dviganja vlog. Mislili smo, da je najhujše prebrodeno. Pa je prišel zakon o varstvu kmeta z raznimi dodatki in odloki, ki so na novo razburili vlagatelje. Razne alarmantne in demagoške vesti, kako se bodo krili dolgovi z vlogami varčevalcev in slično je moralo v vsakem varčevalcu zbuditi strah za njegovo vlogo in nič čudnega, da je večina hotela imeti izplačane svoje vloge, da se je pričelo s tezauriranjem denarja itd. Dolžniki pa, ki so prej svoje obveze še kolikor toliko točno poravnali, so s plačili popolnoma izostali v nadi, da se jim bodo dolgovi mimogrede brisali. Ker se to v teh letih še ni zgodilo, upamo, da so prišli tudi oni do prepričanja, da bo treba dolgove prej ali slej le plačati. Morda bo treba kakih žrtev, te žrtve pa ne smejo prenašati oni, ki so s svojim varčevanjem in vlaganjem denaria v denarne zavode pomagali gospodarstvu do razmaha, temveč skupnost, ker ima tudi skupnost koristi od tega, če se naše gospodarstvo zlasti denarno gospodarstvo zopet vpostavi in da pridemo zopet do normalnih razmer. Teh pa se brez solvetnosti naših denarnih zavodov in brez dobrega kreditnega gospodarstva ne moremo misliti.
Uvidevnosti sedanje vlade, ki uživa zaupanje širokih ljudskih mas, zaupamo, da bo tudi to vprašanje znala rešiti tako, da bomo vsi zadovoljni in da bodo naši denarni zavodi, ki so dokazali svojo solidnost in likvidnost kljub vsem za-
Erekam, prišli čimpreje do one veljave, ot so jo imeli prej, in do zaupanja, da jim bo mogoče vršiti še naprej veliko svojo narodnogospodarsko nalogo.
Ustvarjajmo domač kapital!
Politično in strokovno časopisje piše o krizi našega denarstva po veliki večini le po metodah, merodajnih zgolj glede denarnega gospodarstva z namenom da to denarstvo spravijo v sklad z razmerami v državi in na denarnem trgu. Z vidika denarstva je tako stališče sicer pravilno, vendar pa je treba v okvirju celokupnega gospodarstva povdarjati tudi še ono plat gospodarstva, ki ne obratuje samo kot rent-nik ali pa delničar, zgolj z denarnimi papirji ali osebno plačo, ampak ustvarja materielne dobrine s trudom in znojem. Mi smo namreč mnenja, da se bo blagostanje naroda šele tedaj dvignilo, kadar bo naš delavni sloj imel take predpogoje, da bo mogel ustvarjati kapital in da bo njegova pridnost in delavnost poplačana.
Naš kmet in delavec ni bil še prevelik revež do pred nekaj leti. Ravno tako tudi niso bili preveliki reveži vsi ostali stanovi, ki so gradili v trudu in znoju domu slavo in čast. Res je, da bogatinov v smislu Švicarjev, Angležev in drugih zapadnih narodov pri nas nikdar ni bilo toliko, čeprav ni naš delavni človek prav nič manj priden, vendar pa so l>ile materielne dobrine pri nas tako porazdeljen, da so vendarle vsi živeli slovenski skromnosti primerno. Nekateri so celo zapravljali v nadi, da bo t.i zlata doba trajala večno.
Danes pa ni tega več. Danes pa ni plačano delo delavnih rok. Danes je treba zato načeti vprašanje, kako omogočiti take razmere, da bo plačano delo in znoj velike večine državljanov.
Stran 2
»GORENJEC«
Štev. 29
Pri nas smo imeli zadnja leta kar po vrsti take vlade, ki so imele zelo velik interes samo za one ..gospodarstvenike", ki so se prav dobro razumeli le na striženje kuponov. Naš delavec je pa s svojimi žulji pripomogel vladni politiki, da so bili ti kupon čimbolj obloženi z zlatom, ki je šlo po veliki večini v inozemstvo. Pod firmo gospodarstveni kov i gospodarskih vlad, ki naj Jugoslavijo osrečijo, se je vse to vršilo. Dinar pa je pri tem padal. Davkov nismo zmagovali, kuponi pa so že znali pri takem gospodarstvu skriti svojo vrednost
V nedeljo,
28. julija
in so se obdavčitvi znali skriti, ali če ni bil to slučaj, pa zopet s svojimi poslovnimi zvezami doseči, da ni šlo v državno blagajno ravno toliko, kot bi to zahteval zakon in davčna moč. Pri tem je bilo pa še zelo lepo, da smo kar po vrsti eitali slavospeve o aktivni plačilni bilanci naše države, ko je vsak vedel, da je ta le na papirju, kajti v zlatu in ne samo v denarni gotovini so šle iz države milijarde denarja, ki je bil last inozemcev. ustvaril pa ga je naš človek. Še več! Padala so gesla, da moramo biti hvaležni tujcem, da pri nas plasirajo kapital in da dajo zaslužiti našemu človeku. Še več! Celo delavstvo je nekaj časa nasedalo taki politiki in deloma še dandanes vrši tako nalogo hote ali nehote, ker so naši politiki pod firmo gospodarstva ustvarjali take pogoje.
Tako smo postali sužnji v lastni državi in to suženstvo celo sami podpiramo. Pri tej točki je pa potrebno, da ugotovimo, da tega zla ne podpira toliko delovno ljudstvo, ampak oni sloji, ki imajo opravka s kuponi. Ti so zlasti zadnja leta znali zlorabiti državo, da so pri celi zadevi sami tudi nekaj zaslužili. Teh slojev ni prav nič brigalo, če milijoni dobrih državljanov kaj zasužijo ali ne. Ti so ustvarili take razmere, da so kot gospodarstveniki sami dobro živeli in zato imamo danes tudi z inozemstvom potom trgovskih pogodb take določbe, ki so v prid le kapitalu, ki ni nP.i naš, ampak v rokah inozemcev, ali pa če je vsaj deloma naš. oziroma v rokah naših državlja-
nov, je ta dostikrat tako povezan z inozemsko močjo, da od tega nima naš državljan prav nič, in celo naš domači ..kapitalist" dandanes še bolj jamra, kot kdaj koli.
Tako smo v svobodni državi in po lastni krivdi pravzaprav nekaka kolonija. Radi takega stanja, kateremu so taki naši gospodarstveniki sami pripo mogli, ker so znali dobiti v roke oblast in ker se je s koncesijami nekaj zaslužilo, radi takega stanja smo danes vsi taki reveži, da ni niti za sol, niti za davke.
Radi tega mi kličemo: ustvarjajmo domač kapital! Osvobodimo se tujcev! Naš denar v naša narodna podjetja! Ne kupone, ampak rudnike in industrijo in trgovino v roke naših ljudi.
Pa pravijo, saj bi. pa nam manjka kapitala. Seveda je to res. Pri vsem tem jam ran ju pa mi kaj radi prezre-mo, da so naši politični činitelji tisti, ki so take razmere ustvarili in ki so prerečili ustvarjanje doumčega kapitala. Mi smo tisti, ki lezemo gospodarsko
mači kapital. To pa je le tedaj mogoče, kadar se bo z mednarodnimi pogodbami omogočilo vnovčevanje pridelkov in izdelkov domačina vsaj po cenah, po kateri prodaja svoje blago delavni stan v inozemstvu. Takrat bomo spravili zopet lahko skupaj denar delavnih slojev, takrat se bodo poživile naše hranilnice in banke in takrat bi bil tudi čas. da se potom njih zbrani narodni denar plasira v industrijo in rudnike, katerih lastnik bo naš človek in katerih lastnik bo tudi zanesliv plačeva-
lec davkov. Če gledamo na zapad in tam iščemo vzorov, jih iščimo tudi v gospodarskem oziru in bomo postali država, ki ne bo bogata samo na naravnem bogastvu, ampak tudi kapitalno bogata država. Pot pa je po našem ume uju prava samo taka, da ustvarimo razmere, po kateri bo mogoče ustvarjati domači kapital. A tej smeri je treba preokreniti tudi našo gospodarsko po-liliko, če hočemo kdaj le postati močna država ne samo junaških src. ampak tudi gospodarsko.
Tedenske novice
radi naših pogodb z inozemstvom in radi napačne industralizacije v vedno večjo odvisnost od inozemstva. Kaj imamo samo en sam zakon, ki bi v resnici pospeševal izvoz naših agrarnih produktov?
Ni ne zakona, ne trgovske pogodbe, ki bi omogočile, da bi naš kmet mogel vnočevati svoje blago po cenah avstrijskega, češkega ali italijanskega kmeta! To ni prav nič čudnega, ker se ni posvečalo lesu, živini, sadju, tolike pozornosti, kot pa bakru, svincu in drugim industrijskim proizvodom, kjer se je dalo kaj „zaraditi", pa čeprav poginejo radi tega miljoni davkoplačevalcev, denar pa gre v inozemstvo.
Res je sicer, da so tu trgovske pogodbe, ki se ne dajo odpraviti kar čez noč in ki nas spravljajo v vedno večjo odvisnost od inozemstva in s tem v vedno večjo revščino. Pa preje ali slej bo v interesu države le potrebno, da se to stanje spremeni v tem smislu, da je tre-bale omogočiti, da se ustvarja naš do-
15 augusta k Mariji Pomagaj na Brezje
Ze 15 l^t sc na ta dan zbero na Brezjah slovenski možje in fantje, bivši vojaki, ki so se udeležili svetovne vojne in \si rezervni vojaki, ki so odslužili vojaško dolžnost v naši kraljevini, da se izroče v varstvo Matere božje. Letos bo ta slovesnost posebno pomembna, ker bo združena verska slovesnost s patri-otično manifestacijo. Končni program se bo pravočasno objavil. Za znižano železniško vožnjo je zaprošeno. Vabljeni so naši odlični predstavniki in se pričakuje, da bomo imeli v naši sredini voditelja Slovencev.
Možje in tantje. pripravite se letos za
tekmovanje
izložbenih
oken
15. avgust s posebno vnemo, da se spodobno zahvalimo Materi Božji za vse prejete milosti ob evh. kongresu in da damo duška našemu veselju, ko nam je po prestani težki preizkušnji zasijalo solnce pravice in svobode.
Zatorej vsi možje in fantje na Brezje!
Reditelji evh. kongresa gredo na Brezje
Rediteljski zbor kranjskega okrožja, ki je sodeloval na evh. kongresu v Ljub Ijani, je preteklo nedeljo sklenil, da gre korporativno  dne 15.   avgusta na
Brezje, da se zahvali Materi Božji za vse prejete milosti ob kongresnih dni v Ljubljani Vabljen je rediteljski zbor iz Kamnika. Ljubljane in drugih krajev.
Kranjska dekanija gre na Brezje! Marija z Brezij je ob evharističnem kongresu na poti v Ljubljano obiskala Pod-brezje, Naklo. Kranj. Predoslje, Šenčur. Velesovo, Cerklje in Šmartno. Vse te župnije prirede v nedeljo, dne 4. avgusta 1955, skupno romanje na Brezje, da hvaležno vrnejo Mariji visoki obisk. S 4. avgustom se namreč začne vrsta zahvalnih romanj! Kranjska dekanija hoče biti prva. ker je Mariji na Brezjah najbližja! Dne 4. avgusta ob 8. uri se zbero vse naštete fare na cesti pred mostom pod klancem ter gredo v procesiji proti Brezjam. V cerkvi bo potem pridiga, sv. maša in zahvala, popoldne pa zaključni govor, pete litanije in slovo! Pričakujemo obilne udeležbe! Kakor so župnije kar tekmovale, katera bo Marijo lju-beznivejše sprejela, tako se vidi iz sploš nega razpoloženja med ljudstvom, bodo pri zahvalnem romanju fare tekmovale, katera se bo z večjo udeležbo .Mariji lepše zahvalila za nepozabni obisk.
Odmev. Zadnjega Corenjca so mnogo komentirali, ne samo v Kranju, ampak tudi drugod. Ne bomo navajali raznih
v znamenju
gorenjskega nageljna
Gorenjci   nosijo XIV
x i
A R » i c v e  o b ! e k e,  ker  so  dobre  in »oceni
V A R OBLEKE
Lavtižar Josip:
Junaška doba Slovencev
Zgodovinska povest iz 15. stoletja. Godi se na Gorenjskem ob času turških vpadov.
(Nadaljevanje.)
Kljub zimskemu času je prišlo mnogo ljudi, in prav od te dobe je začelo dohajati vedno več romarjev v novo cerkev.
2e pozno popoldne sta se škof Žiga in graščak Krištof odpeljala nazaj do ribičeve koče, zasedla konja in odjahala proti Begunjam nagrad Kamen.
XV.
Turki leta 1476. četrtič na Gorenjskem.
Turški paša vojsko zbira in na Kranjsko spet prodira, kliče, vpije: ..Skup na vraga, da ga moja vojska zmaga!"
Veliko hudega so prestali naši pradedje do zdaj. toda kelih trpljenja še ni bil napolnjen do vrha. Za Slovence ni bilo ne preje in ne pozneje tako usodne dobe kakor doba turških napadov v drugi polovici petnajstega stoletja. Bojevali so krvav in obupen boj za obstanek. Znamenja so kazala, da bo naš rod izbrisan iz števila živih narodov. Kljub temu se je ohranil do danes. Slava junaškim pradedom. ki so nam ohranili sveto vero in materin jezik!
Prišlo je leto 147b. Toda ni prineslo rešitve, temveč je kakor pretekla leut s krvavimi črkami zapisano v naši zgodovini. Meseca julija je mnogoštevilna turška četa prodrla na Dolenjsko in oblegala kartuzijanski samostan Pleterje. Samostan pa je bil tako močno utrjen, da so Turki opu-
stili obleganje ter se obrnili proti Novemu mestu. Od tu so divjali na Notranjsko, obiskali Bloke, Cirknico, Postojno. Vipavo in Gorico. Iz Gorice so se vrnili čez Črni vrh in Zire v loško okolico. Najsamotnejše doline in grape so takrat videle Turka. Ko je druhal dovolj naplenila. je šla nazaj na Dolenjsko in preko Kolpe na Hrvaško.
Gorenjci so bili v velikem strahu, da bodo Turki iz loške okolice prodirali proti Kranju. Ta strah je bil brezpomemben, uresničil pa se je ob koncu septembra tistega leta.
„Turški glasi'" so naznanjali sovražnikov prihod. Zažareli so kresovi na gorah in pokali so to-piči. Po cerkvah, so oznanili in po vseh krajih razglasili, da se bliža sovražim sila. V vseh župnijah so imeli zvon. ki so mu rekli ..turški zvon." Pel je trikrat na dan. da z molitvijo bi Turek bil odgnan.
Gospod vikar v Križali je imel zadnjo nedeljo meseca septembra 1476. leta sledeči nagovor v cerkvi:
..Ljubi verniki! S težkim srcem sem stopil danes na prižnico. Sami čutite zakaj. Xe bom vam prikrival nevarnosti, ki zopet grozi našimkrajem. Prestali ste že veliko strahu zaradi Turkov, toda vse kaže, da nas bodo vnovič in pa zelo hudo napadli. Bodite pripravljeni! Bolje je gledati nevarnosti v obraz kakor se skrivati pred njo. Ne vemo. kdaj pridejo v naš kraj. bržkone bodo kmalu tukaj. V četrtek pred sv. Kozmom in Damijanom so zapustili Rosno. 10.000 konjenikov po številu. Zdaj prodirajo ob Savi proti Kranjskemu. Braniti se ne bomo mogli, ker nimamo urejene vojske.ki bi jim zaprla pot. Naš cesar Friderik ima z Nemci in Cehi toliko težav, da nam ne more poslati po-
moči. Sv. oče Sikst IV. je že toliko storil za obrambo Kranjske dežele, da ne more več storiti. Naš najboljši pomočnik je bil ogrski kralj Matija Korvin, ki mu pravite kralj Matjaž. Edino njega se Turki še boje. toda zapleten je v vojsko s cesarjem Friderikom, zato nam tudi on ne more pomagati."
..Odkod to " — je nadeljeval vikar svoj govor — ..odkod to, da so Turki tako mogočni?Ker jih vlada nenavadno pogumni sultan Mohamed II. Skoraj trideset let že sedi na turškem prestolu. On je pridobil svoji državi nepoznano slavo in oblast. Rekel je ob neki priliki: ..Kakor je le en Bog v nebesih, tako mora biti le en cesar na zemlji. In ta cesar hočem biti jaz." Kristjiine posebno sovraži. Za hrvaške in slovenske dežele je prava šiba božja. V nekem razglasu je objavil tole prisego: ..Obljubljam in prisegam pri edinem Bogu Alah u in pri našem velikem preroku Mohamedu, da se ne bom obrnil nikoli več proti solnčnemu izhodu . teveč da bom vedno gledal proti zapadu, da ne bom okusil dobre jedi. da si bom pritrgo-val spanje, da ne bom poželel nobene zabave in da tudi ne bom storil nič dobrega, dokler ne bodo s konjskimi kopiti poteptani častilci Kristusovi."
..Ali ni to strašna grožnja? Ali ni to smrtno sovraštvo? — je vpraševal vikar Križke župljane. ..Toda ne bojte se! Če bi kdo izmed nas žrtvoval tudi svoje življenje, bi umrl za krščansko vero in prejel krono svetih mučeneev. Brez potrebe seve-Da ne bomo šli v smrt. Drugega pripomočka ni. kakor da bežimo in iščemo skrivališč. V planinskimi zavetju Dobrče, Kokovnice in Kriške gore bomo našli varno zavetje. Pri cerkvi se ne bomo braniti, ker je premalo utrjena. Pobral bom iz nje dragocenosti in jih zakopal.
komentarjev, bilo bi pač preobširno delo. Najbolj značilen je komentar onih JNS pristašev, ki so se ob zadnjem Gorenjcu spomnili na tiskovni zakon. Kje si vendar tiskovni zakon, tako govorijo „Ali ne vidiš, kako predrzen je vendar postal Gorenjec". Čudno je, da se hočejo nekateri ljudje, ki so bili svoje dni silno korajžni sedaj naenkrat skriti v senco tiskovnega zakona, da bi se ne videla njihova dela. Kako pak?!
Razgovor. Bila je zbrana boljša in imenitnej^a družba samih navdušenih bivših JNS-arjev. Gospod X se krega nad gospo Y: Vsi smo mislili, da vi kaj vesie, sedaj pa vidimo, da prav nič ne veste. Pred par messci ste pripovedovali z veliko sigurnostjo, da Korošec nikdar in nikoli več ne bo prišel na vlado. Nikdar in nikoli več ne bodo imeli besede ti ferdamani klerikalci. In danes, glejte, Korošec je minister in še celo za notranje zadeve, joj, kaj če se Korošec maščuje nad nami. Ne. ne. gospoda, Korošec se ne bo maščeval, pač pa. kakor upa vsak človek, bo samo krivice popravljal in bo že tega dela več kot dovolj.
KRANJ
Višja Krekova gospodinjska šola in gospodinjska šola Marijinišče v Krauju V petek so obiskale imenovane gojenkc Kranj po prihodu iz Brezij. V Kranju so obiskale najpreje tovarno Jugočeške, kjer jim je osobje ljubeznivo razkazalo obrat in načine izdelovanja tekstilnih izdelkov. Nato so gojenke obiskale kranjsko Marijinišče in si ogledale tamkajšnje naprave. Po obiskov grobov naših gorenjskih duševnih velikanov na kranjskem pokopališču in po sprehodu proti Kokri so se zadovoljno vrnile na kolodvor in nato v Ljubljano. Veseli nas, da se gojenke teh zavodov tako rade obračajo na Gorenjsko.
Visoki gost tudi v Kranju. V torek smo opazili vKranju našega ministrskega predsednika g. dr. Stojadinoviča s spremstvom. Ustavil se je na poti iz Bleda proti Ljubljani za kratek trenutek in /a oddih v hotelu „Jelen", od koder se je po krajšem odmoru zelo zadovoljen odpeljal proti Ljubljani.
Pomočniški izpiti. Skupno združenje obrtnikov v Kranju obvešča svoje člane, da se vrše pomočniški izpiti dne 29. avgusta t. 1.; zato poziva mojstre, da svoje vajence, ki so že ali bodo v teku meseca avgusta dovršili učenje, prijavijo najkasneje do 29. julija t. 1. v pisarni združenja. £
Ana Bizjak. Dne 11. jul. je umrla v Kranju v škofiji Ana Bizjak. Mlajši komaj ve zakaj se hiša poleg župnišča, kjer je sedaj konvikt za gimnazijce, imenuje škofija. Ljubljanski škof Vidmar, po rodu Kranjec jo je se'dal in ko se je škofovski službi odpovedal, je prišel vanjo stanovat. Nakupil je še precej zemlje, ker ga je veselilo kmetovanje. N. pr. ves svet ob pokopališču je bil njegov. Vse to je zapustil, naj se vzdržuje cerkveni pevski kor.
Imel je 5 sestra — Urško. Rozalijo, Miciko, Katro in Metko; vse so živele pri njemv škofiji in so seveda ostale po škofovi smrti 1. 1884 v hiši.
Kot 18. letna dekla je prišla k škofu služit + Ana Bizjak, ki je bila doma v Zapogah, kjer še živi njen brat. Ana je opravljala poljska dela. njena sestra Jerica pa je kuhala.
Ana je rada pravila, kako prijazen in radodaren je bil škof.
Sestre škofove so nekaj časa dalje kmetovale po smrti bratovi, potem pa prenehale.
Saj jim je Bog pošiljal dolgotrajne bolezni ali onemoglosti. Dve sestri sta se tako tresli, da nista mogli 10 let sami niti hrane zavživati.
Pazite, da zopet
ne pozabite,
da vam za prodajo vašega blaga in izdelkov največ koristi dobra in lepa reklama z letaki, plakati in prospekti, ki vam jih poceni in najraoderneje izdela v eno ali večbarvnem tisku
Tiskovno društvo, Kranj
Telefon št. 73.
Ana jima je zvesto stregla. Zadnja je umrla 1 1904.
Ana je ostala s svojo sestro še dalje v škofiji. Ker jima je škof v oporoki volil dosmrtno stanovanje. Letos bo minulo 60 let, odkar je nastopila službo v škofiji. Vse življenje se je zvesto držala svoje službe, ob enem pu se trudila Bogu dopasfi. Naj prejme plačilo pri Bogu!
Žegnanje v Struževem bo dne 28. t. meseca.
Kranjčanom. Predaška mlekarska zadruga je v hiši g. Alešovca (Tavčarjeva 12) odprla svojo prvo poslovalnico v Kranju. Vsi bodo radi podprli to mlado zadrugo. Vedno ima poslovalnica na zalogi vse mlečne izdelke sveže.
Na Sveto Goro pri Gorici so vedno radi romali naši predniki. Letos se nam nudi prilika, da obiščemo to slovensko božjo pot. Vse, ki se zanimajo za romanje, prosimo, da se zgla-se v upravi lista. Stroški za potovanje in priprave so predvideni 1!0 Din za osebo.
Zanimivo tekmovanje   v   izložbenih oknih
se obeta našemu Kranju v nedeljo 28. julija t. 1., ko bodo izložbeni aranžerji priredili tudi v naši gorenjski metropoli po vzgledu drugih večjih krajev prvo propagandno tekmo ▼ opremi izložbenih oken. Slični nastopi so se dosedaj že večkrat vršili skoro v vseh večjih mestih naše banovine, tako predvsem v Ljubljani, dalje zelo uspelo v Celju in V Mariboru. Zvedeli smo, da pripravlja tekmovanje v Kranju društvo izložbenih aranžerjev Dravske banovine v Ljubljani, skupno in 8 sodelovali jem vseh kranjskih trgovskih organizacij tako: Združenja trgovcev kot pokrovitelja, dalje Pomočniškega zbora in Tujsko prometnega društva v Kranju. Po dosedanjih predpripravah in številnih prijavah sodeč se obeta Kranju po dolgem času zopet zanimiva trgovska prireditev. Uverjeni smo. da bodo kranjski gg. trgovci prav gotovo pokazali polno lazunie-vanje za velik propagandni pomen tekme posebej še, ker bo v znamenju ..gorenjskega nageljna" in da je možnost vsem, da se uvelja vijo. Pokažimo, da nam je napredek Kranja res pri srcu, zato se bomo odzvali vabilu društva aranžerjev k tekmi polnoštevilno. Naj ne bo tako kot običajno, da se pokažejo zavedne le nekateri redki, dočim je treba veliko večino ostalih vedno znova opozarjati in prositi kakor da bi ne imeli pravega smisla za skupne interese. Pravkar smo doznali, da so v svrho čim uspešnejše propagande za domače izbelke poklonila domača podjetja „Jugočeška", „Sem-perit" in Sire posebne denarne nagrade, ki jih. prejmejo aranžerji za najboljše izložbe aran žirane z izdelki njihovih podjetij. Prepričani smo, da bodo nagrade še posebno navdušile tekmovalce  in  prireditev močno poživele.
Zgoraj navedene organizacije so prireditev dobro organizirale, zato ponovno opozarjamo tudi širšo kranjsko javnost, da domačim aranžerjem, ki bodo tekmovali in gostom iz Ljubljane posveti vso svojo pozornosti in jih tako nagradi za njihov trud, ki ga imajo pri utiranju poti najmlajše panoge trg. reklame.
BLED
Te dni so bili za nas Blejce kaj zanimivi, kajti imeli smo v svoji sredi poleg naših odlič-nikov tudi še visokega gosta v osebi grškega generala Kondvlisa s spremstvom.
JEZERSKO
Visok gost na Gorenjskem. Te dni smo imeli pri nas visokega gosta, ki je bil nekaj časa tu na oddihu. To je bil dubrovniški škof dr. Care-vič. Na Jezerskem se je počutil prav dobro, šel celo v Češko kočo in tudi še višje v gore, obiskal je tudi jezersko Komendo (Komatevro), napravil izlet na Vrbsko jezero in s tem počastil tudi koroške Slovence. Dne 13. ga je odpeljal naš g. župnik kar sam k Mrzlemu studencu, od koder se prevzvšeni nameravu povspeti celo na Kredarico ali pa kar na Triglav sam. Prev-zvišeni je obiskal tudi Prešernovo rojstno vas Vrbo in Prešernov rojstni dom ter nato tudi še Bled. kjer je bil sprejet v blejskem župnišču. Prevzvišeni se je o Sioveniji izrazil kaj laskavo in je dejal, da je Gorenjska n slovenska Koroška še lepša kot pa Švica.
NAKLO
Nova maša. Preteklo nedeljo je nukeljska fa-ra praznovala svoj največji praznik. Mogočna cerkev s\. Petra se je vsa praznična zlatila v jutranjem solncu, obdana od neštetih vitkih mla jev, na katerih so poleg vencev in naprav vili rule papeževe in naše zastave. Ponosno so se dvigali proti nebu tudi mlaji po vasi sami tja dol do skromne vasice — Polica. že na vse zgodaj so streli iz možna r jev naznali vsej bližnji in daljni okolici, da je danes na programu uekaj posebnega. Od vseh strani so se zbirale množice, ki niso zamogle vse najti prostora v naši \eliki cerkvi. Se za pol cerkve jih je moralo ostati zunaj na prostem pred cerkvijo. Vse je strmelo nad okusno o/.aljšano notranjščino naše farne cerkve, ki je v svatovskem razpoloženju vsa ovenčana, vsa v zelenju in cvetju pričakovala svojega ženina g. iiovomuŠnika. Točno pet minut pred deseto je krenil sprevod izpred župnišča med gostim špalirjem v smeri preti glavnemu rhodu cerkve. Med ubranim pritrkavanjem in pokanjem možnarjev so zapele orgije tisto krasno, slovesno pesem „No-
vomašnik bod' pozdravljen katero je ta-
koj za pevci poprijela množica v cerkvi. Prvič je stopil k oltarju Gospodovemu naš rojak — preč. g. Golob Fran iz Police. To je obenem tudi deseti v vrsti naših rojakov — duhovnikov, ki v najrazličnejših krajih delujejo za večni in časni blagor svojega ljudstva. Številna duhovščina od blizu in daleč ga je spremila na tej prvi poti. Med drugimi smo opazili g. Škrbca, dr. Arnejca in pa našega rojaka g. Tomazina, ki deluje v zadnjem času za Karavankami med našimi ubogimi koroškim brati v Dobrli vasi. Tako daleč je prihitel, da prisostvuje pri sveti daritvi svojega devetega tovariša, sodelavca v vinogradu Gospodovem. G. novomašuiku je govoril ob tej priliki domačin preč. g. Strupi — profesor v škofovih zavodih. Govoril je o pome nu in važnosti duh. poklica in o nalogah kat. duhovnika. Popoldne pa so prispeli: naš bivši g. kaplan —■ kanonik Šimenc iz Škofje Loke, g. Črnilec Janez — župnik v Št. Janžu na Dolenjskem in g. Pleša, ki deluje v Šmartnem pri Litiji, vsi ti naši rojaki, ki so se v tako častnem številu udeležili nove maše, so priznani narodni delavci ter s ponosom vselej in povsod povedo, da so — Naklanci.
Da slovensko ljudstvo ljubi svoje dušne pastirje, je pokazalo tudi to pot. Toliko ljudstva še ni zbrala v Naklo nobena prireditev. Torej še drži tisti stari pregovor, da je na novo mašo dobro iti — čeprav se novi čevlji „znucajo".
Na predvečer nove maše pa smo priredili g. novomašuiku pred njegovo domačo hišo pod-oknico. Povabili smo priznano tržiško godbo, ki se je prav izborno odrezala. Domači pevski zbor pa je pomnožen z novimi močmi zapel nekaj primernih pesem. Ob tej priliki je pozdravil g. novomašnika s kratkim nagovorom eden naših akademikov.
Cel teden se je trudila vsa fara, da se čim slovesnejše pripravi ta največji praznik. Dekleta so pridno pletle vence večer za večerom kljub žetvi, fantje in možje pa so vozili in po-postavljal mlaje. Vsa dela v cerkvi in izven nje so se vršila pod spretnim vodstvom našega požrtvovalnega g. kaplana. Njegova zasluga je, da je vse prijelo za delo in da je bilo vse tako lepo okrašeno. Sam je od jutra do večera pomagal, dajal navodila in sam delal v cerkvi in izven nje, kjer so mu prav pridno pomagali študenti in nekateri agilni možje. Zato mu izrekamo za vse, kar je storil kljub marsikateri ovi ri za našega rojaka — g. novomašnika, na tem mestu iskreno zahvalo.
Veliko je bilo veselje vse fare. Še veliko večje pa je veselje domače rodne hiše na Polici, k ije doživela čast, da more šteti med številnimi družinskimi člani tudi — duhovnika.
G. novomašuiku želimo iz vsega srca obilo božjega blagoslova na njegovi življenski poti — v službi Najvišjega.
RETNJE
Križe. Evharistični kongres. Ker je kongres za nami, naj temu dejstvu sledi tudi nekoliko nekrologa. Na sv. Petra in Pavla je bilo na minulem kongresu otrok iz Križa in Dupelj preko 100 po številu pod vodstvom č. g. kaplana, ter so mu bile v pomoč gdč. učiteljice. Otroci so se vzorno obnašali, ter so imeli s seboj tudi praporček Marijinega vrtca. Tega dneva gotovo ne bodo otroci zlepa pozablii.
Odraslih je bilo na kongresu iz križke župni je okrog 330 oseb, mož in žena ter fantov in deklet. Župnijski pripravljelni odbor ob tolikemu številu udeleženih Križanov na evhari-stičnem kongresu lahko častita, še nujdelav-nejša odbornica kod navduševalka i. t. d. pri nabiranju udeležencev go. Viktorijo Lupsa, dežnikorica v Betujah; njej iu vsem ostalim za vse delo in trud, vso zahvalo in priznanje. Pri glavni procesiji v nedeljo pri svoji skupini Križe, Kavor in Duplje so tvorile absolutno večino ženske. V procesiji je bil tudi prapor dekl. Marijine družbe in zastava ženske Marijine družbe. Sodeloval je domači mešani cerkveni pevski zbor pod vodstvom gdč. julke, ki je lepo in ubrano prepeval: do konca procesije s<- pele le pevke, kljub vročini, zato naj jim bode za njihovo požrtvovalnost in pevsko discipliniranost, izražena iz tega javnega mesta vsa čast in vse priznanje.
CERKLJE
Strašna suša v preteklem mesecu nam je o-betala, da razun nekaj žita ne bomo letos pridelali nobene drugo stvari. Pa res kadar je pomoč najbolj potrebna .stegne Bog svojo roko, d;i pomaga. Zadnjo nedeljo in pondeljek je
Kdor zida
hišo, sebi ali drugim, mu zastek-liin stavbo poceni in solidno ali dam samo šipe točno po merah prirezane. Mizarji pri šipah popust. Na zalogi imam vedno stekleno opeko vseh vrst. Prepričajte se,  prihranili boste.
Hlebš- Kranj
hvala Bogu padlo toliko dežja, da si bo vsa rast na polju že lahko spomogla.
Vprašanje vodovoda. Doznali smo, da si Mo-žjdiiei tam nad Preddvorom grade prepotreben vodovod. Glavno zaslugo pri tem ima menda Šeneurski župan g. Umnik, ki se je za vso stvar zavzel in pri banski upravi tudi izposloval nad 50.000 Din podpore. Čudno se nam zdi, zakaj je g. Umnik Možjancem prej preskrbel vodovod kakor kopališče, katero bi lahko vse sosede tudi Možjance in vse izletnike iz države privabilo, da se hodijo kopat. Pribiti moramo, da smo v Cerkljah bolj napredni. Tu je občinski odbor sklenil prej zgraditi kopališče, potem šele vodovod. Zdaj pa prosim primerjajte staro-kopitnost Šenčurskega župana in naprednost Cerkljanskega občinskega odbora. — (Saj je v Kranju prav podobno! Op. uredništva).
Za obrtniško razstavo v Kranju
Vam napravi po ceni vse reklamne tiskovine
Tiskovno društvo v Kranju
ŠKOFJA LOKA
Iz občinske seje. Na seji občinskega odbora so se na predlog načelnika ubožnega odseka g. Luznarja znižale mesečne ubožne podpore. Vsa javnost obsoja, da se najbolj potrebnim v teh hudih časih manjša že itak majhna javna podpora. Poročalo se je, da je banska uprava prispevala k proračunu s svoto Din 25.000.— Kot smo to že preje napovedovali, da bo ta podpora najbrž malenkostna, se je uresničilo. Kaj so ti k postavki za narodno prosveto v znesku Din 31)0.000.— ? Sklenili so, da se takoj kupi škropilni voz in sicer v Zagrebu, ki bo veljal okrog Din 200.000.— ter naj se ob vodi montira električna sesaljka za polnjenj. Vemo, da bi se dobil voz ceneje potom javnega razpisa, vemo, da je tovarna „Šešir" ponudila svojo sesaljko brezplačno na razpolaga, vemo, da bo voz napolnjen težak do 3000 kg, vemo, da so hudi klanci po našem mestu, zato je naše mnenje, da se upošteva ponudena „Šeširjeva" sesaljka ali pa montira električno pri „Fešku". Lanjsko leto je sklepal občinski odbor za nakup škropilnega avtomobila, slučajna manjšina pa je predlagala nabavo škropilnega voza. Ta slu-čajnu večina je potrebovala leto dni, da je vse premislila. Če bi bila tudi za prodajo gasilnega doma tako počasi mislila, bi bilo bolj prav. Končno se je poročalo o zgradbi tretjega mostu da je cestni odbor zagotovil pokriti eno četrtino stroškov, enako banska uprava, tako pride n.. davkoplačevalce tudi ena četrtina, in še na interesente isto. Vsi stroški pa so proračunani na milijon dinarjev. Predsednik občine je zagotovil, da se most ne bo gradil preje, dokler ne bo ves denar že zbran. Ker se naši res premožni davkoplačevalci na vse kriplje otepajo vsakega plačevanja, še prav dolgo po temu mostu ne bomo hodili.
Gasilska veselica preteklo nedeljo je prav klaverno Izpadla. Tam v kotičku sem sedel, pa ves potek opazoval in premišljeval. Kako so bile včasih vse prireditve gasilske častne in obiskane, sedaj pa so se na plesnem venčku krvavo stepli. danes pa se prepirajo. Zakaj vse to ? ? ? Kje so vsi tisti, ki so pred par leti na občnem zboru zastopal podporno člastvo, razni uradi in organizacije, ki so se trkali na čista nacionalna prsa. obenem pa črnili na vse mogoče načine stare in izkušene in delavne člane. Kje so vsi tisti, ki so potom uradov in JNS dosegli pri gasilski župi, da je pravilno izvoljene odbornike odvrgla in postavla druge, ki niso imeli zaupanja članov? Kje so vsi tisti, ki so vzrok, da je nad 25 delavnih članov zapustilo društvo? Kje so vsi listi, ki so društvu prodali dom, za novega pa jim ne pomagajo. Tako so pomagali egoistom do veljave, društvu pu vzeli čust in ugled ki ga je vživalo, dokler niso zanesli te strupene JNS v organizacijo. Danes so tisti ki so jih dolžili, da zanašajo stranko v organizacijo vsi izstopili in je vse čisto, pa se vršijo krvavi pretepi in prepiri na njih veselicah, sami med seboj se ne razumejo. Seveda, ker spoznavajo kriviio ki so jo delali izstopivšim članom in tudi tiste ki so to razdrli, danes pa niti ne pogledajo več /a društvom. Pa sem se vpraševal, kdaj bo gasilska župa popravila krivico, ki jo je naredila, kdaj ho spoznala, da je treba pri tem njihovem geslu: ..Bogu v čast. blji/njc-mu v pomoč" spoštovati članstvo in sklepe nji hovih občnih /borov, kdaj bo tem ljudem popravila krivico, ki jo je napravila po informacijah JNS klike. Tem izstopivšim 23 članom, ki so gradili dom. nabavili toliko orodja, mu-torko in hranili razne podporne fonde, ki so delali požrtvovalno 20 in še več let. mora župa to krivico popraviti sama od sebe čmpreje. Ko sem  tako opazoval in  premišljeval, pa sem se
Strsn 1
»GORENJEC«
Štev. 29
odločit, da ne grem in ne podpiram več tege dela dokler ne dobi društvo zopet, ki mu pripada, odločuje pa naj tu dobra volja pri društvu in žtipi.
Romanje na Trsat, izloi po morju in oglen Zagreba, ki ga je organizirala Katoliška akcija v Škofji Lok. se na proinjo odličnih osebnosti odpoveduje. Vsi tisti, ki so ie priglasili in vplačati Din 123.— prejmejo vse povrnjeno po pošti na njihov naslov. Vsem pa priporočamo /a prihodnje leto, ko organiziramo tak izlet i vi romanje, da se nem pridružijo. Bog Vas živi!
Občinska uprava je letos polna skrbi /a n -še kanale in jih urejuje. Tako je sedaj .mestni kanal ki se ob Puštalskeni mostu zliva z vod*), pokrila in speljala v vodo. Kot čujemo, ima sedaj v načrtu javna stranišča, ki jih bo postopoma zgradila, prvega ob županovi hiši. drugega za Thalerjem in tretjega ob štemarjih. Samo Spodnji trg bo brez stranišča, v Fužinskem predmestju bo pa stranišče Gasilskega doma odprto javnosti.
LEŠE
Naša drugače tako mirna Dobrča je ponovno oživela. Odkar so salezijanci ustanovili tu svoj počitniški dom. je v poletnih mesecih pri nas mnogo življenja. Duh veselega don Boska jim daje poleta v naravo, da si naberejo novih moči za nadaljno delo med mladino. Mi jim želimo, da bi se prav dobro počutili v naši sredi.
TR21C
Pofarji so imeli svoje gnezdo tudi v Tržiču. Na čelo teh pofarjev se je postavil neki zloglasni trgovec, kateri naj se nikar ne čudi, če mu bo kdo vsled tega i/med njegovih odjemalcev pokazal hrbet. Tudi se sušijo imena drugih članov, predvsem takih, ki nimajo dosti zaslombe pri poštenih ljudeh in se hočejo vsled tega javno uveljavljati le s surovo silo
Storžič
Prelepo planinsko slavje na Storžiču. V nedeljo je doživel veličastni vrh Stor?iča posebno slovesnost. Najbrže je bila ta dan na Kališču prvikrat V območju prelepega Storžiča darovana služba božja kar pod milim nebom. Še večjega pomena pa je bila blagoslovitev evhari-stičnega križa na vrhu samem. Svetu maša je hila darovana na Kališču ob polšestih ol> prisotnost skoro osemdeset turistov iz Kranja in okolice Sv. mašo in kasneje tudi blagoslovitev evh. križa je opravil prof. dr. Jaklič iz Kranja, ki je imel pri obeh svečanosti tudi zelo primeren nagovor. Na Kališču je bil obdan altar z lepimi mlaji, ki M> bili vsi obdani s številnimi venci in altar sta krasila dva prekrasna šopka planink. Sveto mašo je sprem'jalo lepo ljudsko petje, katerega so se udeležili menda kar vsi navzoči in tako primerno počastili v zračnih višavah stvarnika planin. Po opravljeni sv. maši so vsi navzoči odpotovali še na vrh sam, kjer se je ob 10 izvršila slovesna blagoslovitev evh. križa, ki so ga na tem vršacu postavili pred evh. kongresom vrl kranjski ill okoliški fantje. Okrog kri/a so si /brali ne samo številni udeleženci jutranji' svete maše. ampak še številni turisti, ki so prihiteb na vrh še Z drugih strani te gore, zlasti še i/ Tržiča. Ves vrh je bil prenapolnjen z udeleženci in tudi s sosednji nižjih grebenov so se svečanosti v pobožnem razpoloženju udeležili preostali turisti. Svečanost sama je bila združena zopet a prelepim ljudskim petjem, deklamacijo in nagovorom blagoslovite-lja. Križ pa bo blagoslavljal v smislu govornika prelepo Slovenijo to in onstran meje, blagoslavljal naše domove in družine in naša srca in duše. Udeleženci tega veličasnega gorskega slavja »o odšli vsi zadovoljni v nižje planinske postojanke na oddih in se od tam vrnili vsi zadovoljni v dolino prežeti lepote teb slovesnosti in tudi lepote gora.
Starost najmanj 16 let in z dobrim uspehom dovršena osnovna šola .
Oskrbnina znaša od 25 do 300 Din mesečno po premoženjskih razmerah prosilca in se plačuje mesečno naprej.
Prosilci za banovinsko znižano mesto morajo priložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. Taki prosilci naj zaprosijo podporo še sreski kmetijski odbor ter naj predložijo prošnji za sprejel' v kmetijsko šolo izkazilo o višini prispevka kmetijskega odbora.
Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni učenci absolventi dveh ali več razredov meščanske šole ali kake nižje srednje šole. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po zdravniku zavoda.
Kranjski občinski proračun odobren. Odobritev občinskih trošarin zu proračunsko leto 1935/36 je z dnem 8. julijem 1935 pod štev. II 14804/1 izvršena.
Pobira se nastopno: 1.) 35°/o na doklada na vse državne neposredne davke. 2.) Trošarine: a) od 100 litrov vina Din 100; b) od 100 litrov vinskega mošta Din 100; e) od 100 litrov pivu Din 100; č) od hI stopnje alkohola, špirita in žganja Din 5.—; d) od litra likerja, ruma, konjaka, šemečih vin in drugih luksuznih pijač Din '>.—: e) od govedu nad enim letom Din 23: f) od goveda pod 1 letom Din 15.—; g) od prašičev Din 15.—; h) od drobnice Din 5.—; i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20.—: j) posebne trošarine po tarifi kakor I. 1934/55. 5.) Takse po odobrenem proračunu.
O     t* t
I. športni dan
priredi S. K. ..Savica" v Stražišču, v nedeljo 21. julija.
Dopoldne: t. Ob 8 uri kolesarska dirka r dvv>h oddelkih. I. oddelek: dirkalna kolesa, nagrada krasna Žepna ura. 11. oddelek: navadna kolesa, nagrada 2 gumi. Startni cilj pred Bajželjnom Francem (kovačem). 2. Ob 10. uri Balkanska štafeta skozi vas 800 m, 400 m, 200 m, 100 m. Start in cilj pred Šmartinskim domom. Zmagovalno moštvo prejme prehoden pokal, darilo g.  Antona Križnarja.
3. Tek okoli Stražišča — 2400 m. Start in cilj takoj po štafeti pred Šmartinskim domom. Prvo in drugo plasirani prejmeta diplomo.
Popoldne: ob 3 uri nogometna tekma.
Ob 2. uri predtekma S. K. ..Savica" : S. K. ..Stari gadje'". Po tekmi velika športna veselica na Pantah.
Svojo udeležbo pri teku okoli Stražišču je prijavilo že več klubov. Vodstvo je naprosilo tudi S. K. Ilirijo iz Ljubljane zu udeležbo. Kakor doznavamo, je obljubil svojo udeležbo tudi jugoslov. rekorder Bručan, kot vodja ekipe odličnih tekačeh S. K. Ilirija. Tudi pri štafeti se obeta močna konkurenca, tako, 4a bo boj domačih lahkoatletov / gosti zelo 'iežak. Od domačih pa pričakujemo, da se bodo borili /. vso vnemo in odločnostjo ter tako častno predstavili vsem gostom svoj klub na prvem športnem dnevu.
SLI 0 G L H S I
Za vsako '»esedo « malih oglasih se plača 0 50 D Najmanjši 2 nest k je 6 D n
Gospodarstvo
Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto celoletne šole 15. septembra 1955. Sprejme se 30 učencev,
Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejmejo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih starišev, ki ki bodo ostali po končanem šolanju na kmetiji.
Lastnoročno pisane prošnje, kolkovane z Din 5,_ je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu najpozneje do 15. avgusta 1955.
I'r tšnji je priložiti krstni list, domov nico, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nrav nosti p r i onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno i/ kake druge šole izjavo starišev odnosno varuha, (kolek 2 Din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja, obvezna izjava starišev ali varuha (kolek 2 Din), ki reflektira-jo, na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji v nasprotnem slučaju pa da povrnejo zavodu sprejelo podporo iz javnih sredstev. Navesti je tudi točen na slov in zadnjo pošto.
Usnjarska in čevljarska zadruga
uno
r. 5. $ 0.5. v Jrffču
priporoča sledečo lastne in zato
najcenejše izdelke:
ovčine v raznih barvah, kozine za pletene sandale usnje za površnike, boks, ševro, Juhtovino, galanterijsko usnje itd. Obiščite nas!
Velike Skupine kakor svad-be, gasilce in slično pridem
fotografirat
tudi NA DOM.
Se priporoča
Jug Franc, fotograf, Kranj
(nasproti trgovine g. Savnik.)
V   I   F*« A
iz Centralne vinarne v Ljubljani, Fran-kopanska ulica 11, bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj!
Športni jopiči     2eflini ifl neyeste
vse potrebno dobite v I. zlatarski de-v veliki izbiri, lavniei na Gorenjskem
modne hlače, vsa-   _     _ ur •
L°r-rit^ B. Rangus, Kranj
vseh velikostih, blago za obleke, vsakovrstno perilo, kravate, vestje z rokavi i. t. d.
Istotam lepa izbira ur, zlatnine, srebr-H. L 0 D U 11 I nine, očal, toplomerov, „BleikristnIl" jedilni pribor v srebru in Chromu itd. — V Vašem interesu je, da si pred nakupom ogledate res veliko izbiro po solidni ceni. Popravila se strokovno in točno izvršujejo. — Kupujem staro zlato in srebro.
Priporoča se
Albin Jazbec, Kranj
Majvečje veselje je na spomlad
I
'JpS jaajttíDíáí.'LI i 7>R»¡¡^JÜMdKl«Sa(BiMB» "tt™ TI» Tin TU  lili ———   Iñl ——— —— ——M
Ako zidaš hišo, naroči zidak;e in strešnike pri domači
nositi čevlje, kupljene v trgovini
Franc Strniša - Kranj j
Vsi izdelki : opanke, sandale, kapucin čevlji so DOMAČE ROČNO DELO. — Prepričajte se o dobri kvaliteti tudi Vi!
opeKarni
Zarezniki in bobrovec z večletno garancijo in po konkurenčnih cenah.
Otomane, divjine, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi naj-ceneje ter sc priporoča Viktor Tonejc tapetaik, v hiši g. F, Ažraana.
Važno! Modroce! Otomane. spalne di-vane itd. izvršuje solidno in po nizki ceni Bernard Maks, tapetnik, po-leg Stare pošte. Kranj.
Trgovski lokal ali lokal za  pisarno se
odda v Prešernovi ulici. Točen naslov v upravi lista.
Priporočam svojo zalogo vseh vrst dežnikov. Sprejemajo .se popravila in preobleke. Izvršujem jih   ločno in
solidno. Jenko Aloj.ij, dežniknr, (poleg trgov. g. Jazbec), Kranj.
Prodam dobro ohranjen globok otroški voziček in dve brani eno travniško in eno zu njive ter slumoreznico na ročni pogon. Tržič Glavni trg s
Sprejmem učenca v trgovino zmešanim blagom. Samo pismene ponudbe na upravo ..Gorenjca" pod „Agilen".
Sobo s kuhinjo oddani v najem. Naslov v upravi lista.
Proda se nova petrolejska peč /,a muli prostor najnovejši izum; dalje električni kuhalnik in en zaboj za kuhali (Kochkiste) s tremi večjimi posodami Naslov v upravi Gorenjca.
KAMNOSEŠTVO IN KIPARSTVO
R A N J
Kamnoseštvo za marmor in granit s strojnim obratom, stavbno kamnoseštvo in kiparstvo. Spomeniki, grobnice. Plošče za oprave iz raznih vrst marmorja. Plošče za električne instalacije. Umetni kamen, cementni izdelki, stopnice, cevi, graniti, plošče iz raznih vrst granita. Načrti, proračuni.
NAGROBNI SPOMENIKI po najnižjih cenah.
Zu uredništvo >n izdajatelja odgovarja Kari Eržen v Kranju.
Tiska Titkutua Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik Prauce Ubirnik.