Štev. 15. V L'uuIJan!, v pstsk, 19. Јааиатја 19 2. Leto Xk ss Velja po pošti : s Za oelo leto naprej . K 2B-— za pol leta „ . „ 13 — za četrt leta „ , „ 6-50 sa en meseo „ . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'— V Ljublja i na dom: Za celo le.o naprej . K 24 — za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6'— za en meseo „ . „ 2— V opravi prejemati mesečno K 0 : Inseratl:: Enistolpra peiitvrsta(72mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat ....,, 13 „ sa tr krat...... 10 „ sa večkrat primeren popust. Poslano in reki. notice: enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev. =IzliaJa:s vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob 5. url popoldne. K3* Uredništvo |e v Kop tarjevi nlloi Štev. 6/I1L Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sss sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narol Upravništvo je v Kopitarjevi nlloi štev. 6. -sa Avstr. poštne hr.m. račun št. 4.797. Ogrske poštne hi an. račun št. 26.511. — Upravniškega telefona št. 1U8. Današnja številka obsega i strani. Ceoiram. Človeško življenje ni dolgo, življenje političnih strank je pa včasih še krajše. Pri zadnjih volitvah v nemški državni zbor je zato po p avici obrnila politična stranka nemških katoličanov »Centrum« splošno pozornost nase ravno vsled solidnosti in jeklenosti, s katero klubuje pritisku in napadom svojih političnih nasprotnikov. Med vsemi političnimi strankami v Evropi, ki temelje na krščanskih načelih in se za zemajo za pravice in prostost cerkve, je cent um največja in bkratu najpomembnejša poli ična. strairtka, ki je orisala vsem krščanskim strankam meje, nekak okvir, v katerh uaj bi se gibala politika krščanskih strank. Centrum jo nastal vzporedno z ustanovitvijo nemške države. Po letu 1866 se je politični liberalizem, ki se je upiral samodrštvu nemških vlad in branil politične pravice in svoboščine meščanstva začel vedno bolj kazali na verskem in gospodarskem polju. Iz političnega liberalizma je nastal verski in gospodarski liberalizem in proti temu se jc dvignila v Nemčiji reakcija, ki je prišla iz vrst nemških katoličanov in dobila 1. 1871., dne 20. marca konkretno obliko v ustanovitvi centra. Predpriprave za ustanovitev st anke so se vrSlle že pred francosko-nemško vojsko; prvi ogla-s sc je bil objavil 11. junija 1. 1870. Skratka, ko se je sklical nemški državni zbor 21. marca 1. 1871., je bil centrum že tukaj. Ime si je pri-vzel od mesta, katero je zavzel v zbornici. Program sl'-anke je poleg varovanja ustavnih razmer v Nemčiji še sledeč: podpirati moralni in materielni blagor vseh ljudskih slojev, .skrbeti za ustavne garancije, za versko in državljansko svobodo vseh državljanov in varovati pravice verskih družb p.-oti kršitvi od strani zakonodaje. Ustanovitelji so imeli namen ustanoviti politično stranko, ki bi obsegala vse krščansko misleče zastopnike nemškega ljudstva, katoličane in protestante, zato so osnovali program v tako širokem obsegu, da je bil pristop V stranko tudi protestantom odprt. Da ni do tega prišlo, zato je iskati vz oka drugod. Stranka je do=egla v prvi legisfa,-tivni dobi 1871.—1874. število 63 poslan- cev; 1. 1874 je imela že 91 poslancev in 1896. 1. je imel centrum 106 članov in 7 hoepitantov. Od tega časa dalje se suče število članov vedno okoli 100 Nobena polilična stranka v nemš'em državnem zboru sc no more izkazati s tako stanovitno močjo kakor cn'rura. Kjer je dobil centrum enkrat tvdna J1a tam se zlepa ne umakne in zna svojo pozicijo jekleno braniti. Trdna o gani-zacija dobro in zelo razširjeno ča. o-pisje. zanesljiv' hi. гпИИ/по dnhvo izšolani volilci dajejo poroštvo tudi za prihodnjost Vendar je treha zadnje čase velikih naporov da obdrži stranka svoje poziciie v velikomestnih in indu-strii«kih okrajih nasproti socialni demokraciji. Vzno edno s cen'rumom v državnem zboru sede t"di v zbornicah posameznih dr*av politične stranke nemških katoličanov centrum imenovane. Prusko Bavarsko. Hesensko. Virienher-ško, Elzae-Lotnnp-en. vse države imajo v svojih zbornicah centrum. Ne da se dvomiti, da le moč m trdnost. croitruma v zvezi z enotnimi cor-kvenopolitičnimi načeli svoiih volilrev saj so bili tudi eerv vouopol i t j fin i ozi i ta stoji na stališču sedanjih ustavnih razmer. Centrum koraka, v nemškem državnem zboru ob strani ortodoksuih cerkvi zvestih protestantov^" i h konservativcev. kadar gre za temeljne krščanske principe, glede socialnopolitične posta-vodaje pa sta si te dve stranki stali skoro vedno kot nasprotnici nasproti. Druži jih sicer krščansko naziranje in pa is a načela glede na cei'kvenopoli-tična vprašan a. Liberalne stranke gredo skupno z zastopniki liberalnega pro-testantizma in socialni demok atje zastopajo načela materializma. Vers.;o-kuKurni program centruma obsega sledeče zahteve: varstvo pravic katoliške cerkve, krščrnski zakon, ve:sko šolo in od strani države popolno enakost priznanih verskih družb. Konfesionalni značaj centrum odklanja, v d užbi z zastopniki pozitivnega protestantizma pa odbija združene napade svobodo-miselstva in socialne demokracije na temelje krščanstva. Na tej podlagi je centrum zmerom zmagoval; in dokler bo v nemšlih katoličanih toliko žive vejske zavesti in življenja, tol ko ljubezni do cerkve, bo tudi centrum kljub povodnji brezver-stva, katerega je vase usrkal del nemške kulture, ostal eden največjih faktorjev nemške države. JUDOVSKA NETAKTNOST. Včerajšnja »N. F *. Presse« objav- lja članek, ki se peča z državnozbor- skimi volitvami v Nemčiji. To kar piše splošno in zabavlja proti katoličanom v Nemčiji, nas ne zanima. A nekaj drugega je. kar je grdo za list, ki hoče ve-lja.ti v inozemstvu za glasilo našega zunanjega ministrstva. Člankar namreč zelo neokusno napada, nemškega cesarja Viljema. Piše: »Kriza radi Maroka 1911 in volitve 1912 mučno dokazujejo, da se zadnjih dvajset let pod česa-jem Viljemom II. zunanja in notranja politika Nemčije nista vodili srečno.« Ves svet, razven dunajskega časnikarja sodi o Viljemovi politiki precej drugače; celo Francozi in Angleži, ki so napredka Nemčije v svetovni trgovini boje in boje tudi nemške vojne mornarice. Tako pisar; en je je pa tudi nevarno, ker odbija Nemčijo od naše države, ki so jo in to še ni tako dolgo, nad vse pretege hvalili ob aneksijski krizi tudi judovski listi. PRAŠEK IZKLJUČEN IZ ČEŠKE AGRARNE STRANKE: NJEGOVO MAŠČEVANJE. Praga, 19. januarja. (Zas.) Včeraj i sc je pričel glavni shod češke agrarne stranke. Predsedoval mu je načelnik poslanec Svehla, Iz stranke izključeni bivši minister Prašek jc pisal strankinemu shodu: »Ker se zaslišijo celo hudodelci, pred-no iih obsodijo, zato prosim, da se smem osebno na shodu stranke na napade zago- varjati«. Ožji izvršilni odbor je pa naznanil Frašku, da je po statutu iz stranke izključen in da se mu zato vstop na strankarski shod ne dovoli. Njegovo prošnjo pa p-ed-loži izvršilni odbor zboru stranke v odlo-čitev. Po živahni razpravi se je nato Prašek z 290 proti 13 glasovi definitivno izključil iz stranke. Shod se je pečal nato z gospodarskimi, strankinimi in z organizacijskimi zadevami. Praga, 19. januarja. (Zas.) Bivš! minister Prašek se je maščeval, ker ga ni-sc pripustili na glavni shod češke agrarne stranke in so ga izključili iz stranke. Izdal je posebno izdajo svojega glasila »Prave Venkova«, ki jo je razdal v velikanski! množinah. Prašek piše v tej posebni izdaji da je hotel najeti poslanec Svehla ved oseb, ki naj bi Praška preteple. Pri bratu poslanca Svehle, ki je odvetnik v Pragi, s« jc cclo nekdo javil, ki je izjavil, da Praška ustreli, če mu obljubijo, da preskrb« njegovo rodbino. PREOSNOVA VOJAKOV PLANINCEV Dunaj, 19. novembra. (Zas.) Štir domobranske polke planincev so take preosnovali, da imajo polkovni štab in nadomestni bataljonski kader. Ljubljanski domobranski planinski polk št. 27 ima poleg štaba in kadra še bataljon št. 1, ki mu jc prideljenih pet stotnij (1 — 5) in bataljor št. 2, ki ima štiri stotnije (6 — 9). Porim biva polk v Ljubljani in v Gorici. Celovški domobranski planinski polk št. 4 ima dvs bataljona (-1 do 3) s štirimi stotnijami (1 dc 4 in 7 — 10) in en bataljon (št. 2), ki ima dve stotniji (5 in 6). Pozimi biva polkom štab v Celovcu, bataljoni pa v Celovcu it Šmohorju. Tridentinski polk strclcev I, ima dva bataljona s štirimi, en bataljon t tremi in en bataljon z dvemi stotnijami. Zimska bivališča so v Tridentu, Strignt in v Roveretu. Bolcanski polk strelcev II ima en bataljon s štirimi, en bataljon s tre-tremi in 1 bataljon z dvema stotnijami. Pozimi biva polk v Bolcanu, Meranu in i Rivi. Vsak bataljon, razven 3. bataljona I tridentinskega polka ima eno strojne puško. Dne 1. marca 1912 se premesti poveljstvo 43. deželnobrambne pehotne divizije iz Lvova v Črnovice. LAŠKO . TURŠKA VOJSKA. Boji pri Derni. Rim, 19. januarja. (Kor. ur.) »Agcnzia Štefani« poroča iz Dernei Sovražnik je streljal dne 17. t. m. zjutraj na planinsko stotnijo Salluzovega bataljona, ko je gradila novo utrdbo ot reki Derna. General Trombi je odposlal napadeni stouiiji en bataljon in dve stotniji 7. pešpolka na pomoč. Sovražnika so Lahi končno vrgli nazaj in mu vzeli eno malo utrdbo. Lahi so vrgli Tukaj p.ed sodnim dvorom, pred mnogoštevilnimi pričami, pa pogoltnejo dame tak ukor brez vseh bonbonč-kov, in ko nastopi nova priča, jo hitre premotro od nog do glave in se smejejo znova. In ako začne priča pripovedovati, kako se je prestrašil, ko je po noči naenkrat zadel ob mrtvo truplo, ali kako se je zavzel, ko je prišel z dela domov in našel stanovanje oropano, tedaj je vzb.uhnil med poslušalci bučen smeh. Človeka pretrese mraz ob tem sme« janju. Tu sedi obtoženec, ki mu je vsaka minuta cela večnost, ki ne ve, ali se še kdaj vrne med ljudi, za njim pa kopa ljudi, ki so samo zato sem prišli, ker niso vedeli, kako bi na drug način ubili božji čas dopoldan, smejejo se, da jim kosilo bolj tekne in pri kosilu se bodo zopet veselili, da bodo še popoldne prišli in se zabavali. Vsi so bili edini v tem, da je obtoženec že zdavna izgubil vest in vsako čuvstvo človeškega sramu. Ali bodo mar našli vse to pri onih, ki so semkaj prišli, da se zabavajo na nesreči in iščejo raz.edrlla p.i neprijetnem popisovanju zločina? Najžalostnejša postaja je tu na potu človeškega življenja in ljudje pridejo sem brez srca, brez sočustvovanja in brez usmiljenja do tistega, ki ga je Porolne onrovive. Ta zgodba se ni dogodila pri nas, ampak nekje drugje. Državni pravdnik: Ker jc obravnava prišla do kočljive točke, se obračam do gospoda predsednika, naj zahte a od občinstva, da občinstvo zapusti sodno dvorano. Zagovornik: Ob avnava je javna in skoro ne vem, zakaj bi se moralo občinstvo odstraniti iz dvorane, četudi samo za malo časa. Predsednik: Jaz pa volim srednjo pot in prosim vse one, katerih nežna čuvstva bi utegnila biti prizadeta, da se odstranijo. Nikdo se ne. gane. »Morebiti vsaj navzoče da.me . . .« Navzoče dame se niso ganile s sedežev. Niso se bale, da bi se bilo treba sramovati, kajti bnš one so sc tega prizora najbolj veselile. Samo obtoženec je povesil oči, iz Sramu pred onim, kar naj hi se sedaj govorilo. Dobro ve, da jc zagrešil, predno so drugi nad njim izgovorili obsodbo sc je sam obsodil. Ve. da je zaslužil ka- zen, toda naj bi bila kazen še enkrat hujša, lažje bi prenesel, samo da ne bi zijalo nešteto radovednih oči in poslušalo toliko nenasitnih ušes. Ko bi bilo desetkrat več sodnikov, porotnikov, zagovornikov in poročevalcev, bi z lahkoto prenesel obsodbo. Vsi ti so modri ljudje, ki morajo biti tukaj. Samo da ne bi bilo teh nebodijiht eba, teh nepoklicanih ljudi, ki tvorijo drugi del javnosti. Nehodijihtreba. O, ti ljudje imajo vedno preveč časa. Sami ne vedo, kako in kam bi ga obrnili. E kaj, — za kosilo je še \edno dovolj časa. Pojdimo poslušat porotniško razpravo. Tam sedi nesrečnež in se trese v negotovosti, kam ga bo peljala nadalj-na pot življenja, ali zopet ven rned svet ali morda v ječo. Ljudje pridejo ne iz tega namena, da bi pomilovali nesrečnega človeka, ampak da bi izvedeli pikantne reči nje-! gove trpeče družine in se zabavali p i tem. In čim večji je zločin tem številnejše je občinstvo. Tu in tam lak ju-rist, vse drugo — ljudje, ki se hočejo zabavati oh nesreči da nngo to ob obupa anju tistega ki ga vidijo na za-I tožni klopi, in ki ie konečno tudi še človek. Semkaj zahajajo, kakor v gledališče ali v cirkus. Samo da ni tukaj nikalce vstopnine, torej prav po ceni. Ženstvo je tukaj prav mnogoSte-vilno zastopano. Kakor so običajno obveščeni vsi mestni postopači o vsakem koraku vojaštva, po katerih ulicah bo šlo z godbo, tako vedo prav mnoge gospe vedno, kdaj je kaka zanimiva sodni j.-ka obravnava. Seveda je le mal del našega ženskega spola, kateremu ugajajo take zabave. Možje g edo v pisarne in po opravkih, dame se pa, nališ-pajo in sfrizirajo, oblečejo svilene bluze, na glavo velik modem klobuk in hajd k porotni obravnavi, da tvorijo javnost. Tukaj se lepše zabavajo kakor doma z otroki. Ližejo bonbončke kakor v gledališču, poslušajo in se iz srca smejejo neokretnim odgovorom ob oženeev in prič. Prav kakor v gledališču. Saj jc venda • zanje zaba .a. Zato so tudi prišli semkaj. Na nesrečo in bedo in na neprijeten položaj se večkrat smejejo in reže tako neugnano, da jih mora predsednik ostro in energično pokarati. Če bi nad marsikatero izmed navzočih dam nvož doma zakr čal tako ali samo na pol toliko pri prči bi omedlela in bi pnfem ko bi se zopet, zavedla takoj hitela k advokatu, da bi vložil pritožbo za ločitev zakona. naza j so eno drupro sovražnikovo kolono, ki se je pojavila ob reki Dom i. Ob 1. popoldne se je sovražnik na celi črti umaknil. Sovražnik je štel 3000 mož. Lahi so izgubili tri mrtve in sedem ranjencev. Novi turški uradniki v Tripolisu Arabci. C a r i g r a d , 19. januarja. (Kor. pr.) Uradni list objavlja, da jo imenovan župan v že bel i Garbiju (vilajet Tripolis) Mussi za mutesarifa vilajeta rilpolis: nadalje .чо imenovani kaj-makani v Nevi Hierbadu, Urfebu, Mis-rati, Zanieju, Gurianu in v Assisiju. Vsi imenovanci so arabski domačini-velja-ki, kar vzbuja veliko pozornost, kor so dozdaj uradniška mesta podeljevali le Turkom. Turčija hoče s temi imenovanji Arabce navdušiti za nadaljni odpor proti Lahom. NEMIRI V TUNISU IN RAZBURJENI FRANCOSKI AVIATIKI. Pariz, 19. januarja. (Kor. urad.) Iz Rima sc poroča: Francoski poslanik v Rimu je radi zaplenitve Carthag.e« posredoval pri zunanjem ministru in izjavil, da želi v znak prijateljstva, da se zadeva hitro reši. Pariz. t4, januarja. (Kor. ur.) Avia-fiki Duval, Obre in Carnus so brzojavili francoski vladi iz Tunisa, da uaj odločno oastopl in zahteva, da mora laska vlada zaplenjene aeroplanc takoj vruiti. Iz Tu-nisa se poroča, da so tako Francozi kakor tudi Arabci radi postopanja Italije zelo razburjeni. Vojaške patrulje morajo za red -krbeti. FRANCOSKI MINISTRSKI SVET. Pariz, 19. januarja. (Kor, ur.) Ministrskemu svetu je naznanil francoski ministrski predsednik Poincare, da je naročil irancoskemu poslaništvu v Rimu, da mora Palija takoj izpustiti zaplenjeno francosko ladjo »Carthage LAHI ZAPLENILI FRANCOSKI POŠTNI PARNIK »CARTHAGE«. Francozi proti Lahom. Neka laška torpedovka je ustavila dne 6. januarja blizu otoka Sardinja francoski pamik »Carthage« in zahtevala, da naj Francozi izroče Lahom neki aeroplan, češ, da je namenjen za Turke v Tripolisu. Ker ni hotel poveljnik ladje Lahom aeroplana izročiti, je laška torpedovka francoski parnik za r plenila in ga odvedla v Cagliari. Francozi so to Lahom zelo zamerili in ministrski predsednik Poincare je že posredoval pri laškem poslaniku Titioniju. Nastop pariške vlade. Pariz, 19. januarja. (Kor. urad.) Poincare se je radi zaplenitve »Car-rtiage« posvetoval s pravnima zastopnikoma zunanjega ministrstva Renau-aom in VVevzsom. Dnevne novice. -'r O S, L, S. na Goriškem piše danes z velikim veseljem svobodomiselni »Dan«, da jo je m. g. knezonadškof goriški dr. Sede i obsodil in namerava svojo duhovščino pozvati, da se izjavi proti zvezi, katero baje S. L. S. vzdržuje z lahkimi liberalci v goriškem deželnem zboru. Mi o tej stvari ničesar ne vemo, kolikor pa poznamo goriško i tal. ljud. stranko, ki je baje pri m. g. knezonad-škofu intervenirala, utegne biti ta vest sad intrig, ki jih ta stranka sedaj up i-zarja, da bi zakrila veliko nerodnost, ki jo je napravila s tem, da je v goriškem deželnem zboru svoje mandate odložila. Italijanska, ljudska stranka bi s tem rada razbila delovno večino v goriškem deželnem zboru in tako razpust dosegla. Sicer pa goriška, S. L. S. nima z goriškimi liberalci ni kake zveze. da pa te dve stranki tvorite večino, to je le produkt obstoječih strankarskih konstelacij in stvar čisto poli-t iČ n e g a značaja, s katero nimajo verski ali cerkvenopolitični momenti nobenega opravka. Zato je S. L. S. v tem pogledu popolnoma svobodna. Take politične konstelacije so n. pr. v parlamentu na. dnevnem redu. Tako so nemški in laški krščanski socialci skozi leta in leta bili v parlamentu zvezani z najbolj zagrizenimi nemškimi liberalci. In veaidar se v državnem zboru rešujejo najvitalnejše politične zadeve, medtem ko obsega "delovanje deželnih zborov pred vsem gospodarske zadeve. Slovenski liberalci so vsled vesti, kj jo razširja laška ljudska stranka, kar nori veselja, toda to ne bo držalo. Liberalcem bi bilo seveda všeč, da bi bila S. I.. S. udarjena in bi zopet oni na Goriškem na vrh prišli. To pa se čisto jalovo ne bo zgodilo, kakor se tudi ln-škim krščanskim socialnem kljub vsem intrigam ni in se ne bo posrečilo razdvojili goriške S. L .S l + čudna nače a imajo o žurnaliz-mu gospodje uredniki »Slovenskega Naroda«. To smo imeli že večkrat pri- liko pribiti. Včeraj »Narod« Irdf, da so »Slovenčevi« uredniki, od katerih enega colo imenoma navaja, pisali v »Deu-tsches Volksblatl«, v katerem da so narod no-napred n o stranko donunci-rali kot veleizdajalstko. — Mi nismo »Narodovih'- u ednikov Se nikoli vprašali, kam dopisu jejo in koliko pri tem zaslužijo, čeprav bi to lahko storili, ker se je pero j Narodovih« urednikov posebno v vsonemških nemško nacionalnih in liberalnih listih dalo žo opetovano-krat zaslediti, posebno v tistih časih, ko je dr. Ivan Tavčar bil z Nemci eno telo m ena duša. Tudi se je v tistih člankih našo stranko pridno denunci-rato kot »državi nevarno«, da ne omenjamo ostudne, lopovske gonje zoper dr. šusteršiča in dr. Kreka, ki so ga s tistimi denuncijacijarni hoteli ob kruh spraviti. To je eno. Drugo pa je to, da ni še nikoli in nikdar noben »Slovencev« urednik eno samo vrste za »Deu-tsches Volksblatt« napisal. V take liste mi ne dopisujemo. Pač pa poznamo gospode, ki so bili marljivi sotrudniki »Alldaut.schrt3 Tagblatto«. ki j.e vreden sodrug bivšega Vergariijcvega lista. Torej kar lopo tihi bodite. -f- Liberalni lisjaki, »Sloven, Narod« je priobčil včeraj na uvodnem mesni sledečo izjavo: »Na ponovne napade na deželne poslance oarodno-na-predne stranke, češ, da so odgovo ni za pisavo našo.cra lista in zla«'i za našo stvarno kritiko deželnega gospodarstva, izjavljata upravni svet »Narodne tiskarne« kot lastnice in izda jateljice »Slovenskega Naroda« in na.se uredništvo sledeče: »Slovenski Narod« je vsestransko neodvisen list, ki ni v službi nobene politične stranke in ki je za svojo pisavo odgovoren edinole upravnemu svetu »Narodne i i-1< a rte«. V Ljubljani, dne 18. januarja 1912. Za unravni evet »-Narodne tiskarne«: Dr. Alojzij Kokalj 1. r., podpredsednik. Za uredništvo »S'ovensVega Naroda«: Miroslav Malovrh 1. r.« — Dr. Tavčar in dr. T.iller mislita sedaj, da sta si roke umita, češ, zdaj pa. pišite, kar hočete. Oba dobro vesta, da je psovanje nedostojno in kritikovanje naših poslancev in deželnega gospodarstva do cela laž-njivo in namenoma zlagano, pa kljub temu nočeta nalašč uredništva prijeti, da. bi takih laži ne pisalo. Dr. TavČa- in TriUer 'Sta gospodarja lista in ako bi »Narod« le besedico črez nju zinil je celo uredništvo še danes na cesti. Namesto dp, bi urednike v roke vzela, pa jim dajeta na ia način še potulio iu ko ajžo. Na take iziave mi nič ne damo; to je samo iuristovsko dlakocep-Ijenje, s katerim bi se dr. Tavčar in Triller v deželnem zboru rada umila. Nazadnje bosta še prišla in rekla: Prosim. midva sva vsestransko neodvisna advokata in nisva čisto nič odgovorna za narodno-naprodno stranko. Tako ne bo nazadnje ne lista .ne stran Ve, ne voditeljev, ampak samo par zabavlja-čev. — Vo5a*ka ves*. Generalnemu štabu je prideljen nadporočnik v 2, boson-sko - hercegovskem pešpoJku Rudolf I, u kane pl. Savenburg. — Odlikovanje. Cesar je podelil stalno vpokojenemu stavbnemu svetniku v državni stavbni službi na Kranjskem g. Moricu Kircbschlagerju naslov višjega stavbnega svetnika. — Smrtno ponesrečil v gozdu. V Goricah, obč'na Trdnjavas na Koroškem, je dne 16. t. m. ob 10. uri dopoldne pri podiranju dreves v gozdu vele-poses'nika Franca pl. Edelmanna udarila debela veja delavca Jakoba De.Č-raana. rojenega leta 1865. v Mošnjah pri Radovljici, tako močno po glavi, da je kmalu nato umrl. — Poročil se je fine 9. t. m. Ivan Zakrajšek, odvetniški konciprent v Lovrani z gdč. Anico Zamik, hčerko ve'epo'ostn'ce in vinsko trgovke go. Anice Zamik v Krtini pri Dobu. — Požar. V rnanufakturni trgovini Bregato v Pulju jo na s'al požar, ki je naprav11 «00.000 K škode. — Zabavni večer priredi »Meščanska zveza« v Novem inestu svojim članom in prijateliem društva v nedeljo, dne 21. januarja 1912, ob pol 8. uri zvečer v svojih društvenih prostorih ori g. Ignaciju Koša-ku (Brunerjeva gostilna). Na sporedu je govor, petje, tombola itd. Vstop prost. — K aferi Odilon - Pečic se pridruži sedaj mends še nova — Pečič ^ g. Borštnik. »Agramer Tagblattc je namreč priobčil pismo gospe Borštnik, v katerem ista z ozirom na časnikarske vesti, ki so v zadevi ločitve bivše igralke Odilon in Bele pl. Pečica navajale tudi njeno ime, — po-jasnuje gotove stvari. G. Pečič ie sedaj Agr. Tagblattu'c pisal, da bo radi nekih obdolženj iskal zadoščenje pri sodišču. — Velik mraz je nastopil po celem Goriškem, kakršnega niso imeli že mnogo let. — Smrt aa ženitovanju. V ponedeliek so imeli v Ronkati neko ženitovanje. Povabljenih je bilo mnogo svatov, ki so sc pf&v dobro imeli. Zvečer že precej pozno, ko je bila že lema, vstal jc od mtze 521elni svat Gemona iz Gradeža, hoteč iti opraviti nclro potrebo. Prišedši do stopnic, ki pa niso imela držaja, zgubil jc ravnotežje ter padel s prvega nadstropja na kamenje, kjer so (ja našli pozneje mrtvega, ležečega v luži krvL k Cenen premog. Celovška mestna občina je zopet naročila 20.000 kg premoga in ga prodaja občinstvu po 1 K 90 vin. stot. REGULACIJA PLAČ USLUŽBENCEM JUŽNE ŽELEZNICE. Dunaj, IS), jan .(Zas.) Upravni svet južne železnico jo sklenil, da dobe uslužbenci in delavci južne železnice tista izboljšanja, ki so se podelila uslužbencem in delavcem državnih železnic. SPOMENIKI AVSTRIJSKIH GENERALOV V SKLADIŠČIH. Vero na, 19. jan. (Zas.) Mestno pokopališče nameravajo povečati in istočasno opustiti takozvano pokopališče Nemcev, kjer so pokopavali avstrijske častnike, ko je bila Avstrija še gospodarica Verone. Poleg veliko nagrobnih spomenikov visokih avstrijskih častnikov so tudi spomeniki na visoke generale, med njimi spomenika Radec-kenru in Henningu. Spomenike nameravajo Lahi spraviti v nekem skladišču. DFMISIJA BARONA BURIANA. Praga, 19. jan. (Zas.) »Pragcr Tagblatt.« vzdržuje svojo poročilo, da kmalu odstopi skupni finančni minister in da mu sledi tržaški namestnik princ Hohenlohe. Tržaški namestnik da postane šlezijski namestnik grof Cou-denhove. Burian da odstopi po zasedanju delegacij skupno z Aehrenthalom. (Če se uresniči poročilo »Prager Tag-blatta« in postane skupni finančni minister tržaški namestnik, postane naj-brže zunanji minister kak ogrski politik, mogoče grof Andrassi.) REVOLUCIJA NA KITAJSKEM. London, 19. jam. (Zas.) Odpoved dinasti e je po nekem poroJilu, ki je došlo iz Pekina, gotovo dejstvo. Spor med cesarskimi pristaši in revolucijo-narji pa še ni končan. Juansikajovo politično naziranje se namreč znatno loči od prepričanja revolucionarjev. Vsta-ši sodijo, da se bodo bili še hudi boji, predno se odloči usoda Kitajske. LMflnske novice. lj Kako je bil »Slovenski Narod« o po'r .itvi dr. Tavčarja za župana informiran. še nikdar ni dunajski urednik »Slovenskega Naroda« svojega lista tako blamiral kakor ga jc v zadevi potrditve dr. Tavčarja za župana. Mi smo že dvakrat pribili, da je »Narod«, ko je dne 10. t. m. poročal, da jo cesar tisti dan potrdil dr. Ivana Tavčarja za župana, bil od svojega dunajskega urednika (ali namenoma ali ne, to je vseeno), napačno informiran. »Naiod« pa tega na noben način noče priznati in nam je včeraj, dne 18. t. m., tako-le odgovoril: »Kakor znano, smo že dne 10. t. m. priobčili, da je cesar potrdil izvolitev dr. Ivana Tavčarja za ljubljanskega župana. »Slovenec« seveda o tej stvari še ni vedel ničesar. Čakal je torej, da uradna »Laibacher Zeitung« priobči vest o potrditvi. Ker pa do ponedeljka te vesti ni bilo v uradnem listu, se je »Slovenec« ojunačil in jc napisal v svoji neinformiranosti notico, v kateri poziva občinstvo, naj »Narodovim« poročilom nič ne verjame, češ, da si je vest o dr. Tavčarjevi poir-dit.vi enostavno izmislil naš dunajski urednik in da bo zanesljivo poročiio o županovi potrditvi samo ono, ki je priobči »Slovenec«. Na to »Slovenčcvo« notico smo odgovorili že včeraj. Da pa postavimo »Slovenčevo« »informiranost« v še jasnejšo luč, se je naš dunajski urednik potrudil v ministrstvu notranjih del, da dobi na najzanesljivejšem viru točne informacije o potrditvi dr. Tavčarja. In tu je pri dvornem svetniku Pinschoffu izvedel, da nosi akt o potrditvi datum 10. 1., to je, da. je cesar podpisal akt o potrditvi dr. Tavčarja isti dan, ko je o tem poročal »Slovenski Narod«. Toliko v vednost, in ravnanje slovenskemu občinstvu in — »Slovencu«. — Mi bomo pa. zda j na podlagi neutajljivih faktov dokazali, da se »Slovenski Narod« zdaj, da. bi se izmazal čisto enostavno laže. Torej po vrsti: Zadnje poročilo v zadevi, je li dr. Tavčarja. potrditi za župana, je c. kr. deželna vlada kl an ska odposlala na Dunaj tako, da je dospelo v ministrstvo za notranje zadeve dne 7. januarju, torej ni mogel ta akt, kakor je poročal »Slovenski Narod« od 8. januarja, že dne 0. januarja ležati na mizi m nistrskega sveta. Torej že tu si jo »Narodov« dunajski urednik prvo raco izmislil ali pa so ga na Dunaju pošteno potegnili, ter* tium non datur. Zdaj pa pride glavno: »Narod« trdi včeraj naravnost, da nosi akt o potrditvi daium dno 10. t. m., da je torej cesar podpisal akt tisti dan, ko je o icm poročal »Narod«. Resnica i a je, da nosi cesa jev akt, s kaerim te dr. Ivan Tavčar potrdi za župana ljubljanskega in katerega ima dr. Ivan Tavčar v svojem dekretu, datum 15. januarja Ш2. Najvišje odločitve se pa, kakor znano, brezpogojno in v vsakem slučaju datirajo 7. dnem, ko jih Njegovo Veličanstvo podpiše. Intimacija c. kr. ministrstva za notranje zadeve jo datirana s 16. januarjem in se je ta dan v Ljubljano poslala. Torej je tudi trditev »Slovenskega Naroda«« od dno 10. t. m., da je namreč akt o potrditvi dospel iz kabinetne pisarne k ministrstvu za notranje, zadeve že dne 10. t. m., popolnoma izmišljena. »Slovenec« je vest o potrditvi prinesel pravilno dne 17. t. m., ko se je namreč od vlade dala vsem listom, na »Laibacher Zeitung« pa nismo čakali, kakor »Narod« piše, ker je uradni list prinesel vest o dr. Tavčarjevi potrditvi en dan za nami, to je včeraj, dne 18. t. m. Sicer pa tudi včerajšnji uradni list izrečno pravi, da je cesar dr. Tavčarja dno 15. t. m. potrdil. -- Vso torej, kar je »Narod« že o tej s+vari prinesel, je ponoroma izmišHe-no«. »Narodov« dunajski urednik je do kosti blamiran. Dr. Tavčar, ki ima dekret v rokah in ve za datum potrditve, bi pa imel dolžnost, da včerajšnji »Narod«, ki očividno laže, zavrne. Ij »Cigani« so velezabavna burka, ki jo igra Ljud. oder v nedel jo ob pol 8. uri zvečer. Kdor se hoče za pred pust, pošteno nasmejati, naj ne zamudi prilike in na j pride. Zabaval se bo izborno. Delo jo prenasičeno z neštetimi dovti-pi in vse polno nadvse kom ti inih situacij. Ima pa tudir globlje zrno, ostro in pikro satiro. Jutri priobčimo vsebino te vesele burke. Vstopnice se dobe v pre "prodaji v Katoliški Bnkvarni. lj Važna sodba o zadevi »Glavne po* sojilnice«. Pretekli teden sta bili v zadevi »Glavne posojilnice« pred deželnim sodiščem v Ljubljani dve razpravi. Od teh je izšla že sodba v zadevi Ivana Robežnikaj posestnika in trgovca na Viču, ki je tožil Glavno« na priznanje, da ni njen član. Deželno sodišče je tožbenemu zahtevku ugodilo in izreklo, da Robežnik ni Član ^Glavne«. V glavnem se opira sodišče v razlogih na priznanje »Glavne posojilnice« same, da njen upravni svet ni do 18, maja 1910 sploh nikdar sklepal o sprejemu ka. kega člana. Sodišče zavzema stališče, da je treba za sprejem zadružnika formalno pravilnega sklepa upravnega odbora o sprejemu, da torej ne zadošča samo dovo-litev posojila ali pa podpis pristopnice. Sodišče je mnenja, da se mora izvršiti spre« jem zadružnikov povsem pravilno, natanč. no po predpisih zakona in pravil, drugače sprejem ni veljaven. Kajti iz nepravilnosti v poslovanju ne morejo izhajati pravico ustanovljajoča dejstva. In poseDej v slučaju »Glavne«, pravi sodišče^^ise je jasno pokazalo, kam pripeljejo nerodnosti in nepravilnosti v poslovanju, — Brezdvomno je, da se bo sodba v drugi stvari glasila ravno tako. — V slučaju, če se mnenju ljubljanskega deželnega sodišča pridružita še druga in tretja instanca, kar je na podlagi dosedanje judikature najvišjega sodišča precej verjetno, bo imela »Glavna« v celcm k večjemu- le onih 47 članov, katere je upravni odbor v svojih sejah po .18. maju 1910 izrecno sprejel za člane; na ta način pridejo vložniki skoro ob ves denar. — Tudi v zadevi tovarnarja Žnidaršiča je razsodilo sodišče, da ni član »Glavne«. lj Izžrebani porotniki. Za letošnje porotno zasedanje, ki se prične z dnem 26. februarjem, so bili izžrebani sledeči porotniki: a) glavni porotniki: Leopold Btirgcr, trgovec v Ljubljani; Ivan Bo-ria, trgovec in posestnik v Žirch; Fr. Benkovič, gostilničar in posestnik v Glogovici; Mihael Črne, hotelir, Mlino, okr. Radovljica.; Ivan Dachs, gostilničar in posestnik v Ljubljani; Ivan Dei-singer, trgovec v Škof ji Loki; Anton Dolžan, posestnik v Predurgu, okraj Radovljica; Fr. Golob, trgovec in po-sestnik v Ljubljani; Alojzij Hafner, mesar v škof ji Loki; Fr. Jamnik, gostilničar in posestnik v Ljubljani; Anton Je-lenec, posestnik v Brodu pri Logatcu; Fr. JezorŠek, pek in posestnik v Novem Vodmatu; Val. Jager, posestnik in gostilničar v Št. Vidu pri Ljubljani; Jožef Lenče. gosfilničar in poses-nik v Ljubljani; Ivan Lap, posestnik v G ad-cu pri Liliji; Iv. Ma aron, posestnik in gostilničar na Bi-ezoviei; Josip Plan-kar gostilničar in posestnik v Ljubljani; Iv. Počivalnik, mesar in poscot-nik v L ubljani; Karel Premrov, gostilničar in posest, v Vel. Ubelskcm pri Senožečah; Fr. Perušek, trgovec in posestnik v Podcerkvi pri Ložu; Fr. Pa-pler, trgovec in posestnik v Doslovičab pri Radovljici; Adoll' Reich, liarvar in poses nik v Ljubljani; Filip Rudolf, pose« nik v Črnem Vrhu nad Idrijo., Henrik Zadniknr, pasur v Ljubljani. Ivan Sirk, mesar in posestnik v Ljubljani; Jakob Sonc, posestnik v Ljubljani; Fr. Siare, sobni slikar in posestnik v Ljubljani; Andrej Šarabon, trgovec in posestnik v Ljubljani; Ford. Spilar, trgovec in posestnik v Št. Petru pri Postojni; Ferd. SekovaniČ, trgovec na Bledu; Rudolf Tenente, trgovec, posestnik in gostilničar v Ljubljani; Andrej Verhovec, posestnik v Ljubljani; Vinc. Vilfan, pek v Tržiču; Fr. Železnik, lastnik agenturo v Ljubljani in Andrej Žnidaršič, tovarnar v II. Bistrici; b) namestniki: Ivan Fle-gar, gostilničar in posestnik; Jožef Ko-privec, mesar in posestnik; Jurij Kočar, klepar in posestnik; Jernej Ložar, krojač in gostil, naj., Fr. Mazi, potnik; Jož. Mihelčič, trgovec; Fr. Oblak, špediter in posestnik; Simon Praprolnik, mizar in posestnik; Matevž Buh, posestnik — vsi v Ljubljani. lj Predpns'nica krajevne skupine mornaričnega društva v Ljubljani v soboto, dne 20. t. m. bode elitna priredba prve vrste, vsled česar imajo vstop dame in gospodje lc v elitnih toaletah. Na galeriji je prirejenih lo malo število sedežev za gledalce in je vplačati za vstop na galerijo članom po 2 K, nečlanom pa po 5 K. Za vstop na galerijo elitna toaleta ni predpisana. Za vstopnice se posetniki prav pridno prigla-šajo. Prcdprodaja vstopnic so vrši v pisarni g. c. kr. svetnika I. Matjana na Dunajski cesti. Želeti je, da kupijo po-setniki vstopnice že v predprodaji, da ne bo na večer pri blagajni prevelikega navala in morda, neprijetnega presenečenja, če bo zmanjkalo vstopnic. lj Veselični odsek mornančnega društva imel je včeraj svojo zadnjo sejo. Iz poročil odbornikov je bilo posneti, da bo jutrajšnja mornariška predpustnica ena najlepših in najelegantnejših prireditev letošnjega predpusta, ki bo občinstvu nudila marsikatero prijetno iznenadenje. Udeležba bo izredno živahna. Vsi krogi občinstva tekmujejo dokazati, da se na polju domoljubja nehajo vsa narodnostna in strankarska nasprotja. Tako bo na mornariški predpustnici po mnogih letih zopet enkrat zbrana vsa ljubljanska družba. Ker bo tudi udeležba od strani vojaštva mno-gobrojna, obeta postati priredba posebno sijajna. lj Umrl jc vpokojeni strojeveodja g. Viktor Pri s to v. lj Na opazovalni oddelek deželne bolnišnice so pripeljali Vinka Zorčiča, knjigovodjo g. Bončarja v Domžalah. lj Izmišljen napad. Pred nekaj dnevi 'e napravil nek delavec pri mestni policiji ovadbo, da je bil dno 13. t. m. ob osmi uri zvečer, ko se je vračal domov v Rožno dolino, v bližini vilo Ko-šenina napaden od neznanega moškega, kateri je prišel iz Tivolskega gozda. Neznanec je zahteval, naj mu da denar, ker ga drugače ne pusli naprej. Le-ta pa ga je zgrabil za vrat, na kar ga je napadalec udaril s tako močjo po nosu, da so mu je vlila kri in ga jo moral takoj spustiti. Nato mu jo neznanec segel v žep irt mu vzel tedenski zaslužek 19 K. Polic'ia 'e takoj o zadevi začela poizvedovati in dognala, da je ovadi-telj isti večer v neki žganjarni popival. Po poti domov pa je padel v jarek in se na nosu poškodoval. V strahu kaj bo žena rekla zaradi zapravljenega denarja, si je izmislil nanad in to tudi pozneje na policiji priznal. lj Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov« v Trstu. Ker se je v zadnjem času priglasilo k društvu veliko število v Ljubljani blvajočih tovarišev, je sklenil odbor, odposlati dva svoja člana v Ljubl ano, da priredita zaupen ses'anek uradnikov denarnih zavodov v svrho, da se položijo temelji bodoče krajevne organizacije. Ta sestanek se bo Vršil po § 2. zborovalnega zakona v nedeljo, dne 21. januarja 1912 v dvorani hotela »Iirija« ob pol 11. uri predpoldne. Teflonsko in Brzojavna poročila. INTRIGE LAŠKE LJUDSKE STRANKE. Gorica, 19. januarja. Poslanci laške ljudske stranke razširjajo potem dunajske krščanskosocialne »Austrie« sledečo vest: •»Nek zbor laške katoliške ljudske stranke je poslal nadškofu Sedeju deputacijo, da ga naprosi, da prepove S. L. S. nositi ime katoliške stranke (!), ker se ona na vso moč prizadeva, da ohrani na vladi laško liberalno stranko v goriškem deželnem zboru in zatira laško" katoliško stranko. Skof je spor med katoliškima strankama v deželi obžaloval in dejal, da hoče na slovensko duhovščino vplivati, da se tudi v politiki uveljavijo interesi Cerkve in miru.« To najnovejšo intrigo laške ljudske stranke smo že v dnevnih vesteh zadostno komentirali, kakor tudi to, da ne bo imela nobenega uspeha. Velika predrznost od slrani laških krščanskih socialcev je, če zahtevajo, da mora S. L-. S. iti v vsakem Pogledu, tudi v deželnih gospodarskih stvareh, z njiini, dočim so se oni v parla- mentu v veliko važnejših političnih zadevah zvezali z nemškimi in laškimi judi, fra-mase ni in iredentarji zoper S. L. S. Sicer se pa oni v goriškem deželnem zboru vežejo s slovenskimi liberalci. Odgovor kne-zoškofa so si intriganti gotovo sami izmislili ali po svoje zavili. Motijo se, če mislijo, da bodo s svojimi lažmi kaj dosegli. GORIŠKI DEŽELNI ZBOR. Gorica, 19. januarja. Četrta seja goriškega deželnega zbora je bila precej dolga. Rešilo se je namreč' 62 točk dnevnega reda. Galerija je bila gosto zasedena. Razpravo je vodil pl. Paier. Sprejme se v tretjem branju zakon o mirovnih sodiščih. Sklene se od vlade zahtevati, da ustanovi poštni in telegrafični centralni urad v Gorici. Poslanec Berbuč kot poročevalec ve-rifikacijskega odseka poroča o nadomestni volitvi dr. Franka, Rutarja in Klančiča v kuriji veleposestva, konstatira, da so se od strani volivne komisije in vlade godile nepravilnosti, ne predlaga pa ničesar, ker hoče komisija, da vlada nekatere točke pojasni. Vladni zastopnik okrajni glavar Rebek prizna dve od navedenih nepravilnosti, sicer pa zagovarja volivno postopanje in svetuje deželnemu zboru, da izvolitev potrdi. Dr. Venier zahteva, da vladni zastopnik pojasni zadevo tudi v laškem jeziku, kar ta stori. Nato se vname živahna diskusija med poslancema dr. Gregorčičem in prof. Berbučem na eni in vladnim zastopnikom Rebkom na drugi strani. Galerija je tudi živahna. Glavar končno pripomni, da diskusije ni treba, ker ni predloga. On bo zadostil želji odseka, da se zahteva od vlade natančnega pojasnila, da se bo mogla ta zadeva še v tem zasedanju rešiti. Prihodnja seja je v ponedeljek ob štirih popoldne. * NADALNJI NAPADI NA AEHREN- THALA. Dunaj, 19. januarja. Dr. Jerzabek, kr- ščankosocialni poslanec, je na nekem shodu v Wiednu izjavil, da krščanski socialci ne hujskajo na vojsko, da pa upravičeno protestirajo proti ministru, ki je v tistem momentu, ko je Italija na naši severni maji zbrala 390.000 mož, izjavil, da med Avstrijo in Italijo ni niti najmanjše napetosti. Italija se pripravlja na napad zooer nr.s, naši generrli zahtevajo, da se meja zavaruje, a Aehrenthal trdi, da ni nobene nevarnosti. Tako je bilo leta 1848, ko je sar-dinski kralj prelomil svojo besedo nasproti našemu cesarju, tako leta 1866, ko so pruske čete že zoper Češko korakale, a mi nismo ničesar vedeli. — Isto je izvaja! v Hietzingu Kunschak. SZECSEN NASLEDNIK AEHREN-THALOV? Dunaj, 19. januarja. »Prager Tagbl.« poroča, da se Aehrenthal iz zdravstvenih ozirov ne bo udeležil zasedanja delegacij, ki se baje skličejo sredi februarja, ker bo preje demlsioniral. Vzdržuje se vest, da bo njegov naslednik grof Szecsen, sedanji poslanik v Parizu. DRŽAVNO 3ZPOSOJILO. Dnnaj, 19. januarja. Včeraj se je vršila konferenca med finančnim ministrom Zaleskim in bančnim konzorcijem avstrijske poštne hranilnice. Konferenca je trajala do 11. ure opolnoči in se je doseglo popolno sporazumljenje in s.cer se je državno izposojilo najelo danes dopoldne. Posojilo se razteza na 130 milijonov avs'ri skih zakladnic po A odstotke in 20 milijonov kronske rente. Predajni kurs za zakladnice znaša 97 in pol, za rento pa 90 K. NOVI TRŽAŠKI NAMESTNIK? Dunaj, 19. januarja. »Prager Tagbl.« poroča, da bo namesto princa Hohenlohc, ki postane baje naslednik Burianov, imenovan za namestnika v Trstu Fries-Skene, po drugi verziji pa sedanji predsednik v Šleziji, grof Coudenhove. »Vossische Ztg.s pa zaznamuje vest, da postane namestnik v Trstu grof Chotek, ki je sorodnik prestolonaslednika. NUNCIJ BAVONA UMIRA. Dunaj, 19. januarja. Nuncij Alessan-dro Bavona leži v zadnjih izdihljajih. Celo noč je prebil v globoki uezavesti, upanja, da si opomore, ni nobenega. Sveti oče je umirajočemu poslal apostolski blagoslov. DALMATINSKE ŽELEZNICE. Budimpešta, 19. novembra. Ogrska vlada se je včeraj izrekla končno veljavno za vzdržanje pogodbe glede na zgradbo dalmatinskih železnic in določila tozadevne gradbene stroške na 104 milijone kron, V teku enega tedna bo definitivno določila besedilo pogodbe, ki bo garantirala od dobička zgradbe dalmatinskih železnic 60 odstotkov budimpeštanski komercialni banki in 40 odstotkov Union-banki. TUDI ANGLEŠKI POSLANIK СИЕ? Berolin, 19. januarja. »TSgliche Rundschau« poroča, da je avstro-ogr-ska vlada angleški sporočila, da bi bilo v interesu avstrijsko-angleškega razmerja, če svojega poslanika na Dunaju Cartvvrighta odpokliče. To se /godi baje v par mescih. KITAJSKA CESARSKA RODBINA ODSTOPI. Kitajska republika. Pekin, 19. januarja. »Times« poroča: V Pekingu se je vršila konferenca rned 8 mongolskimi knezi in princi ce-sanske hiše glede načina, kako naj bi cesarska rodbina odstopila. Doseglo se je sporazumljenje in sc je sklenilo, da se izdata dva edikta. V prvem ediktu se določi, da ima Juanšikaj polnomoč ustanoviti in urediti lepnbličansko vlado. Juanšikaj prevzame nalog in nato ga konferenca v Nankingu izvoli za predsednika republike, dr. Sunjatsen pa odstopi. V drugem ediktu, ki ga izda republičanska vlada, se dovoli dvoru 5 milijonov taelov penzije. NORVEŠKI PARLAMENT ZA POLITIČNE PRAVICE ŽENSK. Ghristianla, 19. januarja. Norveški parlament jc sprejel zakon, glasom katerega imajo ženske isto pravico do vseh državnih služb kakor moški. Izvzeta je samo: dušnopastirska, diplomat iška, konsulama, vojaška in ministrska služba. KAKO POSTOPA FRANCOSKA VLADA. Rim, 19. januarja. Italijanska vlada je morala vsled energičnih korakov francoske vlade vrniti zaplenjeni parnik »Char-tage«, katerega so Lahi ustavili, češ, da je vozil aeroplan za Turke. KNEZ NA ČELU ROPARJEV. Fe'erburg, 19. januarja. Tu so zaprli kneza Mačutadfe. kavkaškega rodu, ker jc stal na Čelu čunguski ban-di, katera je v okolici Charbina plenila in izvršila več ropov. K TROJNEMU ROPARSKEMU UMORU V BEROLINU. Berolin, 19. januarja. Včeraj popoldne so obducirali žrtve roparskega umora, o katerem smo že včeraj poročali. Zakonca Schulze, kol tudi njujina hči sta bila očividno ubita z enim in istim orodjem, namreč s kladivom, ki so ga našli na mizi v zlatarjevi prodajalni. Lobanje žrtev so tako razbite, da ni nobenega dvoma več, da je bil izvršen roparski napad. Sled za morilcem vodi v berolinsko predmestje. Vsi zlatarji in zastavljalnice so bile obveščene o obliki oropanih dijamantov in zlatnine. VELIKA ZAPUŠČINA ZA SIROTE IN REVEŽE. Stolni Beligrad (Ogrsko), 19. januarja. Rajni veleposestnik dr. Aleksander Nagv je zapustil mestu 1 milijon kron za zgradbo sirotišnice in ubožnice. BRZOVLAK V SNEGU. Inomost, 19, januarja. Včeraj zvečer se jc brzovlak, ki je prišel z Dunaja, moral v postaji Fveberbrunn ustaviti, ker к sneg progo zamedel. Vlak še zdaj ne more naprej. Slovanski veslniK. si Prvi vseslovenski kongres za ljudsko zdravje. Na podlagi sklepov prvega vseslovanskega zd upniškega shoda v Sofiji vrši se od 28. do 31. maja t. 1. pod predsedstvom akademika prof. Vladimira Mihajloviča Bethe-r e v a v Peterburgu prvi vseslovanski kongres za ljudsko zdravje. Razprave kongresa obsegale bodo naslednja vprašanja: I. oddelek. Splošna medicina. 1. Splošna medicina in zdravniški shodi. 2. Medicinska znanost in praktika v boju s kugo in kolero. 3. Zdravstveno nadzorovanje šol. 4. Znanstvena izobrazba zdravnikov. II. od-dolek. Fizična vzgoja. 1. Fizična vzgoja otrok v šolski in predšolski dobi. 2. Fizična vzgoja slovanskih žen. 3. Kulturno zedinjenjo Slovanov potom tu-ristike in izletov. 4. Znanstvena podlaga sokolske gimnastike. III. oddelek. Družabna nravstvenost. 1. Boj proti brezdelju. 2. Boj p oti draginji živil. 3. Boj proti otroškim zločfcnstVom. 4. Boj proti samomoru. 5. Zavarovanje delavcev proti nezgodam, boleznim in invaliditeti. 6. Boj proti prostituciji. IV. oddelek. Pedologija (nravstveni in etični razvoj otroka). 1. O enotnem načrtu pedoloških raziskavanj. 2. Pomožne šole za zaostale in duševno manj razvite otroke. 3. O zbližanju Slovanov na polju p:or našega Iva-tol. izobraževalnega društva v novi hiši g. Reicherja. Na tem zborovanju bo go. voril državni poslanec Miha Brenčič in najbrž še tudi kateri izmed državniL poslancev. Na obilno udeležbo vabi od bor. š Za Itazensksga zagovornika s se-defem v Kozjem je vpisan v graškem nadsodišču g. dr. Karel Selingshcim, c kr. svetnik deželne nadsodnijc v pok. uradu e kot zagovornik v Koz em. š Slovensko gledališče v Ma iboru V nedeljo dne 21. januarja »Charljevo teta«, angleška gluma v treh dejanjih. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Prcdprodaja vstopnic pri gospodu Weixelnu, Zgornja Gosposka ulica. š Celo noč so obstrnirali. Socialno-demokratka obstrukcija v graškem oli inskem svetu je trajala od predvčerajšnjim zvečer celo noč do 1. ure popoldne. Takrat šele je župan dr. Gral i prekinil sejo in napovedal nadaljeva-; nje seje za danes ob 4. uri popoldne. ! Seja občinskega sveta je tra-! j г. 1 a 2 1 u r ! š Tri shodiče priredijo ostaiiki celjsko liberalne stranke prihodnjo nedeljo in sicer: v Rajhenburgu, na Sladki-gori in na Ponikvi ob južni železnici. Dober tek želimo, tistim »par liberalnim backom«, ki bodo v nedeljo na teh treh »shodih« poslušali kvasenje raznih z Štajerci janci zvezanih liberalnih »politikov in govornikov«. š Imenovanje. Cesar je imenoval kanonika Jožeta Majcen v Mariboru m ravnatelja državne gimnazije v Mariboru dr. Jožefa Tominšeka za člana dež. sol. sveta na Štajerskem za šest let bodoče funkcijske dobe. š Nemško učiteljstvo. Dne 6. (. m. jo imelo učiteljsko društvo za Sp. Šta-ter glavno zborovanje v Celju. Iz poročila posnemamo, tla je imelo to društvo v pretočenem letu 87 udov. Razpravljalo sc je tudi o regulaciji učiteljskih plač in je bil sprejet sklep, da se takoj po zasedanju deželnega zbora, skliče seja, v kateri so bo razpravljalo o nadalj-nih gospodarskih stanovskih vprašanjih. Sklenila so jc tudi neka resolucija, ki zahteva, naj se za delazmožnost deželnega zbora stori vse, da se končno uredc učiteljske plače. — Dne 12. t. m. je imelo pa nemško učiteljstvo za Ptuj in Ormož zborovanje. Sklenili so. da se ne pridružijo gibanju za izstop iz vseh društev in sicer iz nemško-nacionalnih razlogov. š Iz šolske službe. V zadnji seji je deželni šolski svet podelil oblastveno dovoljenje nemški šoli v Vuzenici, ki jo je ustanovil nemški šulferajn. Torej zopet. ena ponemčevalnica več! — Nadalje je bil imenovan provizorični učitelj na Sladkigori, Herman Čerino, za stalnega učitelja istotam. — Definitivna učiteljica v Artičah pri Brežicah, Marija Jurko, je imenovana za Učiteljico na tri razred niči v šmartneim na Pohorju. — Trirazrednica v Dolu sc jc razširila v štirirazrednico, š PrecejSnjo zimo smo dobili te dni ha Štajerskem. Zapadel je zelo velik sneg in vlada tudi precejšen mraz. š Na fante streljal. Iz Št. Jurja ob južni železnici se nam poroča : V soboto zvečer so se podali štirje kmečki fantje k hiši posestnika Jožefa Zupanca v šentjurski okolici, da bi tam zapeli njegovi hčeri Mariji par pesmic. Njen oče pa v tej reči ni poznal šale in je fantom rekel naj odidejo, če ne, bo streljal. Trije š4) res zbežali. Ostal je samo Anton Plahuta. Zupane je oddal štiri strele s samokresom ter zadel Plahuto nad desnim očesom v čelo. Rana ni smrtno-nevarna. š Zaradi konkurza jc bil pri cel j. okr. sodišču obsojen bivši trgovec Eme-rik Kukec v Žalcu, na 14 dni zapora. š Surov sin. Iz Konjic, nam poročajo: Med posestnikom Franc Ložakont in njegovim sinom Štefanom je nastal vsled neke ničvredne stvari prepir. V prepiru je vzel Štefan v roko kamen, in tolkel ž njim očeta po glavi, da mu je zadal težke poškodbe. Mlajši sin Jože je hotel rešiti očeta iz rok besnečega sina. Toda brat mu je zadal več sunkov z nožem v desno roko. Še le, ko je Jože poklical sosede, so ti rešili očeta iz bes-neževih rok. š Ponesrečeni radarji. Iz Trbovelj nam pišejo: Rudar Franc Jeran je vsled neprevidnosti padel iz neke visočine več metrov globoko. Pri tem si je zlomil levo nogo ter zo.dobil težke rane po obrazu in nevarne notranje poškodbe. O njegovem okrevanju dvomijo. — Rudar Ix>vrenc Koinšek je bil vsled streljanja zrahljanega materijala potegnjen v globočino in si pri tem zlomil desno nogo ter zadolril več ran na obrazu. — Rudar Franc Peškar je bil zaposlen pri sekanju drv. Pri tem mu je zdrknila sekira in mu s tako močjo šla v desno koleno, tla je zadobil težko rano. Vse tri ponesrečence so prepeljali v rudniško bolnišnico. Novice iz Amerike. — Slovenec v Ameriki na vislice obsojen. V Pittsburghu, Pa., so razglasili v soboto, dne 30. decembra, razsodbo nad ne«rečnim rojakom Anton Malijem, ki je, kakor smo že poročali, ustrelil dne 6. septembra 1911 rojaka Fran Bezeka v Moon Run, Pa. Sodnik J. A. Evans mu je prebral razsodbo, glasom katere bode moral plačati svoj čin s smrtjo na vešalih. Smrtna obsodba se izvrši nad njim, kakor hitro pride potrdilo od guvernerja. Ko je Mali slišal razsodbo, se je zgrudil nezavesten pa tla. Sodnik Evans ga jc nato vprašal, ako ima k obsodbi kaj pripomniti. Mali je nao izpovedal, da je žena umorjenega Bezeka veega tega kriva; ona mu je kupila samokres ter ga z grožnjami prisilila, da je izvršil svoj strašni čin. Slovenec ponesrečil v ameriškem premogovnika. Iz Johnstown, Pa., poročajo, da je dne 31. decembra 1911 ponesrečil v Cambria Mili premogovem rovu Slovenec Mihael Pešič. Umrl je v Codbrn bolnišnici. Pokojnik zapušča vdovo in tri nedorasle otroke. Ranjki je bil doma od Sv. Križa na Dolenjskem ter star 37 let. — V Ameriki umrla Slovenca. V Mil-waukeeju, Wis., so pokopali dne 14. decembra Slovenca Mihaela Mohoriča. Pokojnik je bil doma iz Št. Janža na Dravskem polju, Šlajcrsko.V Ameriki zapušča žalujočo soprogo z dvema otrokoma in dva brata. —- V Nevvarku, N. J., je umrl po kratki, a mučni bolezni v četrtek, dno 28. decembra, rojak Ignacij Javornik v starosti 58 let. Umrli izhaja iz znane rodbine Javoruik na Vrhniki pri Ljubljani. V Nevvarku je bival nad 20 !ci ter si pridobil s svojim mirnim in piiiuimm vedenjem mnogo prijateljev. Vse za ljubi želodec. N*cworški listi pišejo, da po popili in pojedli ljudje v New Yorku samo v hotelih v Silvestrovi noči za 560.000 dolarjev jedil in pijač. * W. Jaksch: Katholische Kirchen-geschichtskatechesen ftir die Obersiufe der Volksschule, Wien 1912. Naroči se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. 2 K 80 h. rSlov. Učitelj« piše o tej knjigi: Šolske knjige za pouk cerkvene zgodovine so sestavljene, ker drugače tudi ne more biti, tako, da v tesnem obsegu nudijo nekak pregled dogodkov, ki so z razvojem katoliške cerkve v tesni zvezi. Suhi podatki so vsled tega duhomorni, ne morejo mladine ogreli za ta predmet, ako se katehet ne potrudi, da kratko, mrtvo snov poživi, da i da tisto veljavo in moč, ki jo mora imeti. Kako se to doseže, pouči kateheta zgoraj označena knjiga, ki vsebuje izdelane zgodovinske kateheze v popolni obliki. Marsikaj je tu preveč raztegnjeno, ali poglavitna stvar je v tem, da katehet spozna, kako je sploh treba cerkveno zgodovino učiti, kajti tudi tu naj se upošteva predvsem vzgojni moment. Ne zaradi zgodovine, temveč zaradi verske izobrazbe in vzgoje je sprejeta cerkvena zgodovina v učni načrt višjih razredov ljudskih šol. Vsaka kateheza v tej knjigi ima najprej: a) uvod, t. j. priklopitev na znano in napoved neznanega; b) podavanje s primerno razlago, in c) uporabo. Pri vsaki ka-tehezi jc dostavljen kratek pregled, ki ga katehet napiše na tablo. — Priporočamo, Pri naraščajoči draginji živil bi posebno priporočali zdrave in cene sladne pijače. Eno najboljših pijač dajejo brezdvomno znane Messnerjeve mešanice čaja (zavojčki, ki teht. 100 g, I K do 2 K), ki imajo dober okus in so izvanredno izdatne. Skodelica angleške mešanice stane cela 2 h. /Sm / / Sv. Petra nasip 37 >o i; ima vsak dan O C KONCERT na je celo odprta damskoga in moškega zbora Javor" iz Zagreba. Začetok ob 9. uri zvečer. Vstop prost. IU rt 25». obilen potset vabi Štefan Mlholif. 4 FE Ћ i2 vinogradov g. majorja Fridolina Kavčiča Je naprodaj 24 hi belega, 10 hI rdečega vina in 8 hI rizlinga. Pojasnila daje g. profesor Brunet v tivolskem gradu v Ljubljani in g. Tramšek, nadučitelj v Sromljab. ,,--,, .r , 3)obro jc naprodaj kmetskih kleteh; posreduje Posojilnica v Ka- Stelu poita Bilje v Istri 3638 ____->Af\r__ O/frravaHo^ železnato JCina-Tmo Higienična razstava na Dunaju 19C6: Državno odlikovanje in častni tiipiom K zlati koiaini. Povzroča slast c!o jedi, okrepča živce, zboljša kri i;: je re-konva escentom iti malo -krvnim zelo priporočeno o i zdravniških avtoritet. тшввшшиихтпта Večkrat odlikovano. Nad 7000 zdravnik spričeval. z velikim skladiščem v neposredni bližini župne cerkvo na Igu se proda pod ugodnimi pogoji. 86 Povpraša naj se v hranilnici In posojilnici пј Hu (župnišče.) CSLS je, da naročite ssssss£wws23 ISeteza totalna Spisal J. Legvart , g. in kr. dvorni dobavitelj _____TEST-Barkovlje. ===== ^ђшгашванагаш Veletrgovina s špecerljo in deželnimi prlu.lkl AntonKoienc, Celj e Glavna Ма: Ш cesta 22. Podružnica v \\mm Urni Prazen jc izgovor, ila se mora blago iskati pri tujcih, ker Vam nudi domača zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem ozlru bc^ato in zelo povečano zalogo z vedno svežim blagom, tako, da zamore proti vsaki konkuronci popolnoma ustreči zahtevam cenj. gg. trgovcev in prosim zn nmogobrojen obisk, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, četudi z najmanjšim poizkusom. — Velcčastitim gosp. duhovnikom ponudim voščene sveče, kakor tudi druge vrste sveč, ter olje ln kadilo za cerkve. — Kupujem tudi vsakovrstne deželne in drage pridelke, kakor oves, rš, pšenico, divji kostanj, žefod, suhe gobe, med v satovju, fižol, seno, orehe, krompir, ma-lisno štnpo, smrekove storže, vsakovrstno sadje, sveže in suho, vinski kamen, itd., sploh vse deželne pridelke po najvišjih dnevnih cenah, nadalje kupujem vsakovrstne vreče ter petro-lojske in oljnate sode. — Imam tudi v zalogi r.žovo moko in otrobe za krm lo živine v ceni od K 9 — do K 15-—, 100 kg pri odjemu celega vagona ter »Lukalus* za pitanje svinj. 2973 ker je le še m'o iztisov v zalogi. Naroča se pri v Pri tdreestih ietisih st eden navrže. 3SS Ženini in neveste I Poročil© prstane kakor tudi drugo zlatnino priporoča po nizki cen! Fr. P. Zajec, Ljubljana, Stari trg 9. Pošiljam cenike brezplačno. Prvovrstne s silile, vojaške sani dobavlja najceneje spe-cijaflna furdfea m zimsko športno orodje Val. iidrnirek-ov sin, Freisiadtl, S. morava, -—___^ ym - Zahtevajte cenik St. 48. Največja tovarna te ^У^^ПЈ vrste. Velikanska zaloga. Nad 80 vrst sani. мжиЛ^ЈЈ^аШ " Volnena športna obleka. 3976 Št. 126. 193 Krajni šolski svet v Špitaliču odda zgradbo enonadstropnega poslopja za enorazredno ljudsko šolo v špitaliču in sicer: 1. dninarska in zidarska dela, 2. klesarska dela iz umetnega kamna. 3. tesarska dela, 4. kleparska in krovska dela. 5. mizarska dela, okov oken in vrat ter dopolnitev šolske oprave, 6. kovaška dela in dobavo železnih nosilcev, 7. steklarska dela, 8. pleskarska dela, 9. lončarska dela, 10. dobavo okenskih zagrinjal. Dela se bodo oddala ali skupno enemu ali pa posameznim podjetnikom. Potrebno opeko, apno in hlode za napravo ostrešja in stropov dostavi krajni šolski svet v Špitaliču sam. Vse za ponudbo potrebne pripomočke, to je: vzorec za ponudbo, izkaze posameznih del in dobav, splošne in posebne stavbene pogoje je dobiti — dokler so na razpolago — proti odškodnini lastnih stroškov pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Kamniku v navadnih uradnih urah, kjer so tudi načrti razgrnjeni v vpogled. Po predpisanem vzorcu sestavljene in s kolekom za 1 krono kolekovane ponudbe je oddati v zalepljenih kuvertih z napisom: ^Ponudba za zgradbo ljudske šole v špitaliču" najpozneje do 14. februarja 1912 do 12. ure opoldne v vložnem zapisniku c. kr. okrajnega šolskega sveta v Kamniku, kjer se bo drugi dan ob 9. uri dopoldne vršila ponudbena obravnava. Ponudbe je treba dalje opremiti s splošnimi in posebnimi stavbenimi pogoji, ki jih je podpisati, z izkazi dela, v katere se morajo enotne cene vstaviti s številkami in besedami, in 5% vadijem skupne ponujene svote, ki bo v slučaju sprejetja ponudbe ostal kot varščina Vadij v gotovini se nc sprejme. Na ponudbe, ki bodo pozneje vložene ali drugače opremljene kakor je predpisano, se ne bode oziralo. Oblasti, ki bodo dela oddajale, niso vezane na najnižji ponudek, temveč jim jo pridržana pravica delo kateremukoli oferentu oddati. Krajni šolski svet v špitaliču dno 7. januarja 1912. Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Miha Moškerc.