>tev. 2U»4 rsiu, v sredo "i t- LMnlh XltHi — Ureoui&vo: pošiljajo Izhaja vsak dan zjuiraj. tudi ob nedeljah ia praznikih. -IHica sv. Frančiška Asiškeg« i?t. 20. !. nad^tr. —_ Dopisi uaj sc posuj*jo nredtii?ivit. — Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — izdajatelj i u odgovorni urednik Steian Goaiaa. — Lastnik konsorcij lista .Edinosti-. — Tisk tiskarne „Edinosti". — Telefon uredništva fn uprave šicv. 11-57. — Naročnina znaša: Za relo Feio K 40-—. pol leta K 20-—. tri mesece K 10 -, za nedeljsko izdajo za celo leto K 8 —, po! leta K 4*— Posamezna Številka v Trstu in okolici: 10 vinarjev, —* DINOST aaatarsU 20 vin, jžmisi trgovcev ia obeliti kp\ mm. po 10 OfiiUi denarnih š svodov mm po vidi osmrtnice, zahvale, poslanice, nfiai___ -J^J^S"1 v teksta Usta do pet aadfilj« K MaMogUsipo 6 vln.beseia. na nunj pa 60 vin. Oflass pojema tn se rata oddM .Edino**-. Naročnina in reklamacije se pofiil^jo upravi Iteta. — ~ ,--— »■>■■ ■ ■■■ • . • mm icniaiiiM _ _ _ Plačuje M izključno le upravi .Edinosti-. -I Uprava 1 oddelek nahajata v nHd sv. FtanCHka As. St. -20. p* :, , K ! • * Posamezna Številk« izven Trsta in okolke: 12 vinarjev. - imm ARHADNA POROČILA. AVSTRIJSKO. O U NAJ, J 7. (Kor.) Uradno se javlja: Italijansko boj i S če. — Med Bren-io in Monte Solarolom so prešli Italijani vccr j zjutraj po močni, do bobnajočega ogr i stopnjevani topo ski pripravi v napad. Njih a ve napadalne kolone so b ie v dolini Brcate in pred Col Capriie pognane nazaj. Na Asolonu vsled učinka naših baterij sploh niso mogle zapustit? svojih jarkov. Na Monte Pertica, na So! rolu In grebenu Tasonu so bili srditi boji, rekom katerih je bil sovražnih istotako brez izjeme odbit. V drugih odsekih cesto živahne letalsko delovanje. Zapadno bojišče. — Prt avstro-ogrskih četah nobenih večjih bojnih dejanj. Albanija. — Pri P. janih so se izjalovili ponovni italijanski šunk-. Načelnik ^eueraliieiEa štaba NEMŠKO. ' * BFROLIN, i7. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Z t p a d n o bojišče. — Armada kra-ijeviča Ruprehta in generala Boehna: V Flandriji živahno poizvedovalno delovanje. Južno Vperna so se izja oviii sovražni c'e'ni napadi. Ob pre' opni postojanki so privedii pomor] "iski grenadirji s ponovn h sunkov pri Sauchy—Cauchv več ujetnikov. V okoi šu Havrincourta je na asieš topovski boj zgodaj zjutraj začosno do velike sile. Nič pehotnega delovanja. Armada nemškega cesarjeviča: Med Ailetto in Aisno so se nadaljevali srditi napadi sovražnika. Zavzeli smo zopet vzhodni de! višine vzhodno Vauxaillona na kateri so ie ustalil sovražnik. Na cesti, vodeči iz Laffauxa proti vzhodu nas je potisnil sovražnik nekoliko nazaj. Popoldne i>o najsilnejši topovski pripravi vnovič izvršeni napadi sovražnika so se izjalovili ob protfsunkih iu bojujočih se hanoveran-skih, brušviških in oideriburških rezervnih polkov, ki so zvečer deloma pomaknili svoje črte zopet nekoliko naprej. Tudi iužno odtod se nahajajoča braniborska 5. pehotna divizija je odbila več z oklopnja-ki podpiranih napadov sovražnika. V južnem delu Va:llya so se nadaljevali gerilj-iki boji. V Sam panj i so bili ponoćni sunki sovražnika južno Riponta odbiti. OaIKvitzvv.: nrmada: Ob Cotes Loirai-nes, pri Sv. i'iiire in zapadno Jonvilla smo izvršili uspešna pod vzet ja. Delni na-;iad nasprotnica proti Haumontu in seve-rovz'iodno Thiaucourta so bili zavrnjeni. Topovsko delovanje se je omejilo na nad-legovalrro streljani j. Sestrelili smo 44 sovražnih letal. Prvi generalni kvariirmojster pl. Luoeudorrt.^ BOLGARSKO. SOFIJA, 16 (Kor.) Sovražni bataljoni >o napadli na več krajih naše postojanke južno Gradesnlce, a so bih odbiti z znatnimi izgubami. Ujeli smo več Francozov. Dalje vzhodno so danes, zgodaj zjutraj, po skrajno srditi topovski pripravi francoske in srbske divizije nr padle naše postojanke pri Sokolu, Dobrem bolju in Ye-treniku. Po trdovratnem boju se jim je-posrečilo, da so zasedle le točke s težkimi izgubami. Da obvarujemo naše čete žrtev, sfrio umaknili lastne enote v tem odseku v nove. dalje severno ležeče postojanke SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko uradno poročilo. 15. sept. — V dolini Brente so pehotne in napadalne čete včeraj zjutraj po kratki in uspešni topovski pripravi napadle sovražno zaporo pri Grotellanu južno Ccrte, premagale vse ovire in odpor posadke in se polastile vsega sovražnega okopnega sbteina v globoki dolini in sosednjih in ob v adujo-čih višin. 340 mož je bilo ujetih, med njimi 12 oficirjev. Upi nili smo par strojnic in bogat materija1. Na ostalih frontah močno topovsko d-lovar.je med Valarso in dolino Astico, na asia^ki planoti in ob Piavi. Včeraj so bombardirala nasa letala ladjedelnico v Puli in zme ala nanjo nad 6000 kg bomb. Pet sovražnih letal je bilo sestreljenih. (Kakor smo izvedeli s pristojne stran;, nt zaznamovati v Puli nobene škode ali izgub.) 16. sept. — Zjutraj so izvršili naši p hotni oddelki severno in zapadno Grappe popolnoma posrečene sunke v sovražne črte in so izboljšali na posameznih točkah že zasedene postojanke In upk nili več strojnic. Našteli smo 321 ujetnikov. Na ostali fronti topovske akcije in patruljno delovanje. P O D L I S T F K. Pustolovcev! zapiski. Roman. Iz francoskega prevedel A. R. _ V tem slučaju se bova težko sporazumela. — Mogoče ie. toda meni vseeno. _ Kako? Kakor sem rekel, so n:eni izročili pisma samo v shrambo. _ Recimo, da je tako, toda sai veste, da je skrivafec ravno tako kazniv kakor tat. — Vem to, ker znam naš kazenski zakonik na pan;et — I;i se ne bojite ničesar/ — Česa naj se bojim? — Tožbe, ki jo tekom ene ure vložim pri državnem pravdništvu, če mi takoj ne vrnete pisem. Tožbo? To je smešno, in dolgo časa se bom smejal tej namtsll. ie odgovoril van Gripp. — Te tožb s ae vložile, dragi mol gospod. Francosko uradno poročilo. ( nami. Dokler se ne »z pre mene miljenja m Pri VatuaUloau so Fran- metode v Berlinu m na Dunaju, so pogajanja brez koristi. Zanašamo se enostavno na logiko vojaškega uspeha, da spravimo sovražnike k pameti. Mi stremimo za novim mednarodnim redom, ki temelji na širokih splošnih načelih pravice in pravičnosti. ROTTERDAM, 16. (Kor.) Londonski dopisnik »Mancliester Guardiana« piše, da se boji, da avstro-ogrska vlada nima dosti izgleda na nagel mir. Pravi namen je, da bi se ojačiB zmerni elementi v enten-tnem taborišču in pomirili nemirni duhovi v Avstro-Ogrski in Ne; oči ji. a Mane he s ter Guardian* komentira v .uvodniku noto in izraža j>repričanje, da naj dolcaže prebivalstvo Avstro-Ogrske. da njena vlada ni odgovorna za podaljšu.;ije vojne. List vidi v noti nadepolna znamenja in je proti temu, da bi se zasmehovala, kakor .se je dogajalo poprej. Na drugi strani se boji list, da bi se dan mini prej zavlekel kakor pospešil, ako bi se pričeli zaupni razgovori brez konkretnih predlogov z nasprotne strani ali brez približanja mirovnim pogojem eirtente. L?st stoji zato na stališču, da naj zavezniki povprašajo osrednje vlasti o njenih nazorih glede možnosti sporazuma, ki temelji na temeljih, pojasnjenih istočasno od \VUsona in L!oyda Georga. — »Tfenes« pišejo, da je namen avstro-ogrske note jasen: Nemčija hoče za reorganizacijo svoje armade in nove obrambe pridobfti dovolj časa. Zato se poslužuje Avstro-Ogrske za obnovitev navideznih i>rcdlogov. Nota je v nasprotju z izjavo nemškega cesarja, da je ta svetovna vojna. Ie vojna na življenje in smrt med nespravijivimi svetovnimi idejam-;. NaziraJija zaveznikov, se od r-četka vojne niso izprcmemla niti za las; nasprotno iih je nadaljevanje vojne prisililo k razširjenju svojib načel. BERN. 17. (Ker.) Milanski listi nazivi jajc dunajsko noto krono sedanje mirovne ofenzive osrednjih vlacci. Vendar pa ne govori nobena beseda o kakem priznanju mirovnega programa zaveznikov. Nota ima ie namen, da bi spravila eniento v zadrego in ustvarila za lastne vlade kak alibi. ^Secokn in »Ccrriene della Sera« menita, da bo ententa po /.utrne n presni diranju odgovorila naglo in nedvoumno, kakor zasluži ta manever. K omenitvi Sv. stolice v noti izjavlja »Corriere«, da se Vatfkari ne bo dal zave. r i. ker ima že dovolj izkušenj. PARIZ, i7. (Kor.) Splošni vtis note je da nova mirovna osenziva pod sedanjimi okoliščinami ne more dovesti do cilja. V bourbonski palači so izjavili, da so v o hi i cilji Francije in zaveznikov znani: Nedotakljivost domovine, svetovno ravnotežje, osvobodite\ tlačenih narodov in po-pravitev povzročenih škod. Naši sovražniki menijo, da mir z orožno silo ni več mogoč. Mi smo drugačnega nazirania. —: »Echo de Pariš« piše: Najbrže bo kabinetom v Londonu in Parizu izročila i kot o Španeka. Sicer ni nobenega dvoma, cia jo bodo zavezniki odklonili, dvomljivo pa je, kako se bo izvršila odklonitev. Gln-i som -Petit Parrsiena« se bc»Jo zavezn k -dogovorili, da napravijo primerne korake, v katerih se bodo obrnili bolj na narode četverozveze. kakor pa na njihove državnike. LONDON. 17. (Kor.) Da:ly M iti piše: A.vsrro-ogrsko povabilo zaveznikov drugačna oblika starega nemškega trrka. Slišali smo glau nemškega cesarja v tej; noti. Stališče entente je jasno; ono se! nikdar ne izprciiimja. Zahtevamo odškodnino, restavracijo in jamstva. »Daily Ex-press« izjavlja, da nota ne pomeni približanja miru. Datirana ie / Dunaja; a spisana v BeroUnu. Narodi zaveznikov hočejo mir, toda trajen in zane ijiv. Sedaj je ue-n okracija na krmHu svetovne politike in] n:llrtarizem je omajan. Daiiy Telegrapli«} pra^i, resnični namen note obstoja v pri- j dobifcvi časa za reorganizacijo cmajanih čet. Nemčija bo izprenienila svoje mišljenje le z odločilnim porazom. Videti moramo pravi kes in priznanje krivde Nemčije, ali pa nemško politiko pod vodstvom drugih voditeljev, predao zamoremo diktirati mir. »Mornmg Post- pravi: Domnevamo, da je to noto narekovala Nemčija. Naši mirovni pogoji naznanjajo vedno iznova. Ako eo Nemč'ia hi meni pristaši pripravljeni, da jih sorejmejo, nam morejo to sporočiti. Nemčija mora biti poražena in mora priznati svoj poraz. -ŽENEVA, 17. (Kor.) Zadnji semkaj do- speli francoski list, ponedeljski lyonski »Progres de Lyon«. uredniški zaključen v jezrt0 [nedeljo opolnoči, že objavlja man nest av- — Enostavno vaia zdrava pamet in potem se i stro-og-rskcga ministra zunanjih stvari, dva tehtna razloga {grofa Buriana. dospel preko Amsterdama — Kakšna? ! zaredaj brez komentarja. V vseh ostalih — Najbrž ne boste hotel obveščat! policije o ! 9elc> tu'Ji v '»Pctit Parisienu^ Ki SO srčnih zadevah one dražestne gospe, za katero se j »ZŠli 16. L m., se nota ne Omeirja. zanimate... In ^otem najbrž tudi ue boste hotel j CHfASSO. 17. (Kor.) K vesti o oficijei-uelati ncprllik ubogemu van Orippa, ker ima me- nem dunajskem povabilu k porazgovoru ' nlce. na katerih ste z resničnim talentom ponare-! voiujočih se držav \ ka.cein nevtralnem url podpis gospoda de Mauberta. 1 kraiu. ki jo Je agencija. Si^raai preko Am- i — O. — >e vzkliknil Raphacl. — to je bila torej I sterdama sporočila italijanski ja^iceti, zanka zame! — Morda. Vsekakor boste priznal.- da je" bila nastavljena prav spretno- - «spre-Jesfl ententnega mirovnega programa j — Torej, gospod van Gripp, pa me pošljite v- i.j" pritegnitev papeža i ; v e zlobnost; ječo. samo izročite mi pism*. Dunaia. List zahteva, da naj e; :entne via-! — Bod'te tako prijazen, dragi moj gospod vi-' de odgovore kar najhitreje j,-'eciziraso, j komt, in ml povejte, kak dobiček bi imela oseba, izčrpno in učinkovito, kajri vlade morajo: za katero delam, če bi va» spravil v ječo? Pol J prisiliti nasprotnika, da :>o tK-tel mir V; milijona ji bo gotova ljubil... Govoriva torej r' smislu nače1, ki jih je sprejel ves svet. -—} o.Hašati z od-« 15. sept. pop. -cozi tekom noči u6taviU tri nemške protinapade. V Šampanji in Lota mgiji smo odbili več nemških sunkov. 15. sept. zvečer. — Južno Otee se je sovražnik zopet postavil s protinapadi v bran. Naše črte so bile obdržane brez Izjeme. Tekom dneva smo se polastili planote vzhodno Va ixaiilona. Dalje Južno smo prekoračili selo Menejean, istotako hrib severovzhodno Cellesa. Število od včeraj zjutraj privedenih ujetnikov znaša preko 3500 mol. Angleško uradno poročilo. 14. sep. zveč. — V odseku Gouzeaucorta je bil sovražen sunek zavrnjen. Pri Havrin-courtu smo napredovali vzhodno in severno \asi. Na obeh straneh prekopa La Bassće so se vršili boji. Naše čete so napredovale in ujele nekaj mož. V bližini Ne\v Chapella je strelja? sovražnik s plinastimi granatami. 15. sept. — Sev^rozapadno St. Qucntlna so naše čete -vč'eraj zopet napredovale; istotako v pretekli npč južno m severno gozda Holnona. Krajevni napadi sovražnika v odseku Trescauita in La Bassće so biii odbiti. Sovražni topovi so bili ponoči jako delavni v odsekih Rossela, Mapuillona in Givencbya in je streljala severozapadno Armentieresa s plinastimi granatami. 15. sept. zveč. — Z manjšimi uspešnimi akcijami so zavzele naše čete Maissemy severozapadno St. Quentina In sicer istočasno z jarki jugozapadno in vzhodno te vasi. oo vraž no topništvo je razvijalo na več točkah bojne fronte južno ceste Arras—Cam-bral znatno delovanje. Ameriško uradno poročilo. 15. sept. zveč. — Naraščajoče topovsko in letalsko deiovanje v odseku St. Miiiiela. Z jutranjim svitom je izvršil sovražnik pri St. HiSaire protinapad, a je bil gladko odb t. Na levem bregu Mozele smo napredovali za eno do dve angleški milji* 1600—3200 m. O priliki napredovanja onstran Jaulnya smo upleni i nadaljne od sovražnika na begu ostavljene topove, ka erih število se je zvišalo do danes na preko 200 DOGODKI NA MORJU. DUNAJ, 17. (Kor.) V vodovju krog An (glije so potopili naši podvodniki zopet 7000 'ton. Letalski napadi na nemška mesta. LONDON, 15. (Kor.) Poročilo samostojnih letalskih sil naznanja dva letalska napada na Metz in Sablons in napade na Courcelles, >aarbriicken in Kaisers autern in na letailšča v Frescatyu, Boulayu in Buhlu. V Metzu, haiserslautemu in Saarbrucknu so nastali požari Šest naših letal se pogreša. Danes ) so bile z dobrim uspehom napadene Daim-j ierjeve tovarne v Stuttgčinu. Vsa naša ietala so se vrnila. V zudnjih 24 urah so zrr.e tala nad 27 ton bomb. Mirovna akcija Rvstrc-CTgrske. ENTENTNI GLASOVI. LONDON, 16. (Kor.) »Datly Chronicle* piše k noti grofa Buriana: Avi3tro-ogrska ponudba je prvo direktno približanje, izvršeno od pričetka vojne. Kot iaki ji je pripisovati poseben pomen. Dva -motiva sta povzročila noto: I.) Želja, da bi se s poizkusom pripisala odgovornost za nadaljevanje vojne ententnim vlastim. 2.) Odkritosrčno mirovno stremljenje v Be-rolinu in na Dunaju. — Sedaj se prvič priznava, da osrednji vlasti nikakor ne morete zmagati. (To je popolnoma napačno. Nota avstro-ogrske vlade le ugotavlja, da se je dosedaj na obeh straneh .zaman poizkušala doseči odločitev z orožjem in da ni nobenega jamstva za to, da se to tudi doseže. Op. kor. urada). — Avsiro-ogrska nota izraža domnevo, da na nobeni strani ne obstoja verjetnost vojaške zmage. S tega staHšea nastopa nota za mir sporazuma. Nikdor v katerem je \isaj iskra sočutža, ne bi niti en dan želel nadaljevanja agonije te vojne, ako ni absolutno potrebna. Toda po vseh govorih se ententne države nikakor ne dajo odpraviti s kakim-navideznim mirom, ki bi pomenil le novo vojno. Svobodni narodi svota so odločeni, da vztrajajo, dokler ne bo ta nesrečna grožnja končno odstranjena. To pa ni mogoče, dokler ni odstranjen nasilni militarizem Nemčije. Neumno bi bilo, pričakovati od kake konference kakih dobrih uspehov, ako ne bi bilo že pred ! sestankom delegatov doseženo gotovo zbližanje mnenj med vojujočimi se skupi- Kdo mi bo branil? — je vprašat Raphael , OIS.IUUIILU . ]IUI>'VI1M .... lio« I IUI tLU. .1| j piše >Corr.ere deila Sera*, da bi bit moral biti združen s povahiiom tudi načelni! govorom, drugače napravk»o velikansko pogreSko, LONDON, 17. (Kor.) Reuterjev urad doznava iz dobro poučenih krogov, da zavezniki skrbno pretehtajo avstro-ogrsko noto. Zato najbrž mine nekoliko dni preden se bo moglo odgovoriti. Medtem pa se izraža mnenje, da je malo pričakovati od konference, preden osrednji vlasti ne pristanete na posamezne točke, n. pr. priznanje potrebe odškodnine Belgiji hj Srbiji s strani osrednjih vlasti. Uradno besedilo note se še ne nahaja v rokah angleške vlade, ker n radne brzojavke prihajajo po ovinkih. ROTTERDAM, 17. (Kor.) Kakor poroča »Nieuwe Rotteramsche Couranst«. pišejo »Daily Ne\vs« še o avstro-ogr s ki noti: Odgovorni, trezni možje morajo v imenu avstrijskega cesarja podane predloge ntataučno preudariti. Ta oblika pogajanj se ne more zavrniti. Odbitje av-stro-ogrskega predloga l>i samo oiačilo najskrajnejše žrvlje. Angleška vlada oči-vidno načeloma ni proti mkjrmelurm po-razgovorom. Meni se, da bi porazgovori, pri katerih bi Nemčija ostala trdovratna, vse drugače vplivali na Turško, Bolgarsko ali celo na Avstro-Ognsko. Zavezniki n-orejo sedaj s svojimi neizpodbitnimi moralnimi nameni pri porazgovoru dobiti vse iu izgubiti ničesar. BUKAREŠT. 15. (Kor. — Zakasnelo.) Glavna vsebina avstro-ogrske note, ki jo je pooblaščeni zastopnik avsfro-ogrske vlado grof Denrblin snoči izročil romunski vladi, se je izvedela še tekom rlana-šnjega dne po posebniii izdajah. Poudarja se važnost tega koraka zlasti v zvezi z izjavami. ki so bile podane v za^nieni času v ertentnHi deželah in v katerih so se izražale želje, ki iščejo uresničenja tamošnjega hrepenenja po dokončanju vojne v ravno isti smeri, v katero je krenMa avstro-ocjrska vlada. !Z RUSIJE. Umik sovjetskih čet na severni fronti. MOSKVA, lo. (Kor.1 Glasom vojnih poročil, objavljenih v listih, so se sovjetske čete na več točkah južnega odseka in na severni fiont: v smeri Arhangeiska merale vsiei močnega sovražnega pritiska umakniti. Zarota v Varšavi. KRAKOV, 17. (Izv.) Naprzod<. poroča: Varšavska pol iti ia je odkrila zaroto, ki je nameravala izvesti napad na. tajnika re-gentskega sveta Cbmelnickega. .pristaša zveze z Nemčijo. Ruski veliki knez padel. KIJEV. 17. (izv.) Veliki knez Dmitrij Pavk>vrlč je padel na čelu nekega oddelka angleških in ruskih čet v bojih pri Arhan-eclsku. - Sklicaaje državnega zbora. DUNAJ, 17. (Kor.) Državni zbor je sklican za 1. oktobra. DUNAJ, 17. (Izv.) Dnevni red državnega zbora obsrgi: 1. najetje posojiia 914 m ii-j nov kron pri avstro-ogrski banki ; 'J. Ja-vek na šumeča vina, na vino, premog in s aik r, 3 delinitlv a nastavitev okrajnih šoisk h nadzornikov. — Gosposka zbjrnica se bo sestala šele kasnej , ko bo po 1 n ska zbornica končali razpiavo o pie.ileže-čih predlogah. Več kot gotovo je, da bo podanih tekoj v prvi seji več nujnih interpelacij. o katerih se bo razvita velika politična deb da. Med lemi interpelacijami se nahajajo interpelacije o novi nemški pogodbi z Rusijo, ojugoslovanskem v prašanju, posebno glede razmerja Dalmacije, Hrvatske. Bosne in Hercegovine in delitev dež lne u-pravne komisije na Češkem. ^ Nesoglasja v skupni vladi. DUNAJ, 17. (Izv. V včerajšnjih razgovorih ministrskega predsednika dr. Wekeria s skupni.n finančnim ministrom baron .m Spitz-mullerjem ir. minis rskim predsednikom baronom Hussarekom so se p.'kazala velika in osrra nesoglasja to'iko glede jugoslovanskega verašanja. koh* or gl'de nove ustave v Avstriji. Paro.i ijpii miiller se je postavil na stran dr. Wek:-rla, medtem ko soglašata grof Burian in b.iron Hussarek in ivorita jakorekoč nasprotno siran. Dr. Wekerle smatra hrvatsko in bosansko vprašanje za za upravno zadevo, medtem ko- je ostala dva »inistra smatrata za velepolilično. Dr. Weker e povdarja da je odv:sna ustavna reforma v Avstriji od pritrditve Madžarov. Baron Hussarek je nato izjavil, da mora Avstrija pritrditi razmerju Hrvatske do. Ogrske. Posebno razmerje Bosne in Herce^o-v ne do skupne monarhije mora ostati ne-izpremenjeno. Poljski revolucionarni komite proti poliski vladi. DUNAJ, 17. (Izv.) »Ncues Wiener Jour-nal« i>oroča iz Krakovega preko Curiha: Revolućijonarni komite v Varšavi razširja oklic, v katerem grozi regentom in mi-uistrom s smrtjo. ai:o bi nadaljevali pogajanja z Nemčijo, ali jih dokončal1. Vsi socijaini demokrati v- Poljski s > zavrgli načrt zveze z-Nemcijo ali z obema osrednjima državama. General posredovalec med Cehi in Nemci. BUDIMPEŠTA, 17. (izv.) Kakor poroča >Az Est--, je cesar sprejel pred par-dnevi - av d jfcnct geueraia dr. Bardolffa in ir i 'tvcril nalog, da poskuša posredovati - Cehi in Nemci na Češkem, (irof Ti- Priključitev Dalmacije. Bosue In Hercegovine Ogrski. DUNAJ,. IZ. (izv.) Kakor smo doznali j iz povsem zanesljive strani, sc je posrečilo dr. VVekerlu pridobiti si pritrditev barona SpitzmiUlerja, da se Dalmacija Bosna in Hercegovina direktno priključijo Ogrski. Te tri dežele naj bi pošiljale poslance v ogrski državni zbor in sicer 30. Ta način rešitve vprašanja vzbuja v avstrijskih krogih veliko ogorčenje. Notranja kriza v Nemčijt DUNAJ. 17. (Izv.) vNeuer Abend, javlja iz Berolhia: Gotovo je, da smo na predvečeru nove notranje političme krize. Zdravstveno stanje Llo.vda i;a. PARIZ. 17. (Kor.) Llovdu Georgu je nekoliko bolje, vendar pa še ne more iz postelje. Paškr v Parizu. PARIZ, 17. ^Kor.) Semkaj je prispel si b ski min strski predsednik Pašič. Clemcnceau se ie povrnil v Pariz. CURIH, i 7. (izv.) Francoski ministrski predsednik: Clenienceau ;se je takoj i3ovr-nil v Pariz, ko je zvedel za Burianovo noto in je sklical ministrski svet. Gonjo proti Jugoslovanom. Hujskanje se nadaljuje. Gonjit Nemških naoiionalcev iz kadetskih dežekt, sl bolj pa onih iz alpskih, proti laiezeiko. dr. Jegliču v Ljubljani se nadaljuje v njihovih posvetovanjih z nrnistrskim predsednikom, v njiliovih strankarskih pL-sveio-vaujili, v njihovih resolucijah iu njihovem časopisju, i^a gonja narašča ie;: z:idobiva značaj in obseg one agiiac je. ki je po izdanju majniških 5-olskiii zakonov |V."oti koncu šestdesetih in v začetku sedemdesetih let vodila proti cerkvenim krogom, ki v zakonih niso mog'; videti odrešenja sveta. Darutia llus'-.treku proglašajo za mluč-neža in slabiča, za človeka, ki se upa nastopiti prot! škofu, ker iioče pridobiti Slovence, ker je njihovo abstinenco pri važnih odločilnih glasovanjih v poslanski zbornici postavii v svoj račun, ker hoče celo Jugoi/Iovauoni podati neke državnopravne privolitve. Očita se mu. da je dovolil ijubljunsk: sestauck Cehov, Jugo-slovanov in Poljakov in pravtako tudi slavuost razkritja spominske plošče na hiši, kjer je lanrl posla »ee dr. Krek. Kli- Bodi trd! Po-zadrgne zboro-i!i nastopi proti vj!::;ni sredstvi, kulturni boj. iz-do nemškonacl- čejo mu Le po nj'h! in ziviieio ga, da naj se 1-olj va!.'.•) j;ravo lovanov Ijizbij-in.- keniu škof i s ski Ja naj piične naro^n r tn1 kratka, da naj se poniža jf.naiiiega bi»**č:i pn>ti v-eni n J" rit ner-rijet-nim osebam iit stvarem. Nič ni znači! lejše za niišlienje teh poli- tikov. kot m •iti ti neprestani obl.isti, da n cem dri'zem..., :* ententne vlade ne sn- o .»r.c: sza žc h v enaki misiji deiovai v južnih de- pozivi vojaških ; s in priti-skom preganjajo narodna in politična mišljenj?.. Ne i ^nušliajo pri tem, kako se pre »tituirajo za vse več -e čase, k;iko sami izdajajo svojo lastno slabost, prosjačeč pri vseij ministrih za p?nfoč preti Cehom, Jugoslovanom in Poljakom, kako izpod-koj-njejo rsvoje lastno sta! ščj in znižujejo svrojo vrednost. Strali, :ia bi znalo v Avstriji kedaj p istati drugače, kot je bilo leta 1867., da bi znali izenačeni, enako svobodni iu samostojni narodi bivati v državi. da b! znala prenehati nadvlada Nem-, cev ti', -vlad/arjev pa na drugi strani Li-tvj, i;li je oslepil in i rn odvzel vsak pametni preudarek. V Ljubljani• so feJaj oblasti vendar u-krenile vse. ki«r ie bilo le mogoče, da se je prireditev skrčil i na najskrajnejše. Postaja .iuzne železnice ie ! 'a zaprla za občinstvo ob prihodu r. . . gnM.ie so sc morali v mesto voziti , ) uiiealf. ki jih je določila policija, pozdravna svečanost je b'la prepovedana, po Krekovi slavnOsti so bili prepovedani govori itd. V St. Jan^^so celo i>os!ali vojaštvo s -Strojnimi puškami. To, mislimo, ie bilo vendar več ko preveč in je, lahko umljivo. razburjalo slovensko ljudstvo. Toda to še ne za ioslujcnemško-n aci ionakn im s \ ob i J on ? i > -J t m i • : . i !■ m n. Oni propovedujejo maščevalno vojno proti vsem pripadnikom drugih narodnosti. Toda vojevati nočejo in se ne upajo oni sami te vojne, temveč naj bi jo vojevali država, ki je vendar za vse, in vlad i. ki je tudi za vse. in sicer ne i: orda" za državo: temveč samo zato, da bi oni. nemški naciionalci. po svoji mili volji sami gospodovali nad vsemi drugimi, nad večino. Zato pa nai bi tudi ljubljanski k'7C7o-škof dr. Jeglfč občutil vso ostrost m strogost državne policije, ker ga njegovo ue vleče k njim, temveč k njegovemu narodu. Odtegnili naj bi >»e mu dohodki, prepovedalo naj bi se mu izvrševanje njegovih j>os!ov. odstavili naj bi ga! Tako ukazujejo gospodje Hummer, Pantz n Teufei Zakaj ne bi ga rajši takoj sežgali na grmadi, ki bi sc seveda morala zanetiti z jugoslovansko ma>r.;5ko deklaracijo, v kateri se zahteva zedtnjenjc v seh Jugoslovanov monarhije pod habsbtirško-lo-renskim žezlom? Ti ljudje, ki si prisvajajo ime »politi-kov«-, niti ne vedo. kako smešni so v resnici. Preveč bi bilo časti zanje, ako bi jih presojali resno ali celo sovražili. Z bese-i do, opominjanjem in poučevanjem se ne1 dajo ozdraviti. Tako je pač treba orepu-' stit'r času. dovršenim dejstvouu, neouvrro-Ijivemu razvoju samemu, da jih. čefthBi nekoliko nemilo, rsriprarvi do pameti ten jfl: sprijazni z neizi>remenl»lvimi »novost-« 5< ran Ih V irsiu, one r«. sni, proti katerim se zaman bore. Kako dolgo bo treba čakati, da opravi čas to j preobraze valno delo. si seveda ni mogoče m si rt nii; približno, če Sito ne izmodre dogodki. čim d?riie tem učinkovitejši. ♦ Po „Information4'. iz Hrvatske. Zagreb, 12. rujna. B čiri i peštans- i letovi, potaknuti valjda ene t.nora štampam koja se u. z dnje doba nmego bavi nasirr: pi'anjem. selile se nas pak su po«?a1i ove dane svoje saradn^ke,. t!i se propitaju o našim prilikama. Tako Jh" urednik pe*t&nskog ^journala4' p>=fet»o ban < Mihalovk'a ? pitao ga, što je sa njegovom csfavkom n ban mu je odgovorio, kako je on tek iz novinn «aznao o svoj m namj ra ma, da odstupa, maknr on sam ne a» za IffgfMiV?; * socijalna -o 11 dopoldne. Kuo. Ima šoto.odftega, in le deteti je. se r» u k n dfl'u-e. / Doslet Je bila vsa socijalno- obroka v ien» ftfei«vu, r aj ga da v "-'ovensfco ntnvia^em p;?€at.uremo urticejri n stopa, kjer Tod on i im,. pridejo, ki so »j hotfb r.ojcnei K>tili že teffitr n.V«c, n se Pr» g- tt^šum V. Stekui bo ' frfltetvo tako n« svoj- oči tefrko ore- demofcrattka organizacija na Koroškem nemška. V nedeljo* 15. t. m., pa se ie vr-Sila v Celovcu v Slovenskem hoteh »Tr»- beisanger« konferenca jugoslovanske demokracije, katere sta se udeležSa za o-srednje vodstvo A. Kristan hi Petefan ter se je ustanovila na njej deželna organizacija Jugoslovanske socijalnedemofcrat-lise stranke za Koroško. V narodnem p<>-gledu moramo to dejstvo le pozdravljati. Cehi izgnani Iz Reke. Zagrebške *No-vine« poročajo, da je re?ka poficija sporočala nekaterim češkim rodbinam, ki stanujejo v Reki, da se morajo v osnrft dneh izseliti iz Reke. Govori se. da se tako zgodi vsem vv Reki biva i o čim Cehom. n;»h. Madjari sve po3uzi > aju, da prisile Mi - Mm trzoSkOi samt haiovića na os *vku,aii on je trdoglav P** ŠČgJfBf ft BfftHCfSlietf MM& usprkos svib intrgua neče da ide. j w"wf w —^ [zmediu < stalih imao je taj Madžar, kako j Stavka tržaških občinskih nameščen-smo ver izv jestili, i razgovor sa dr. Budi-1 _ev -iii primorskega učHeljstva }e na-sa 1'• vfčem, vodjam jm.os'avcnskih demo- Jafjevala tndr včera*. kr a oko .Giasa S. H. S.*. ! Pogajanja, ki se vrše med zastopniki PiCil nekoliko je itena b o ovdje tal*odjer: j-ameseenstva ki oblastni m zajrtevai© j w voateljstvo pvlja: Ker z ------_ jedan od urednika bečke „Presse*. U svo j i resnega, obsežnega dela, ker se nanašaj j taraca> »vito z pno predanih r.a* j ■ list«; doneo e razgovor sa zastupnikom K. ! rra znatno Število nosresčessfcil* kategonj. i prt -oročenih cenzuri zaveza.:* /a^bniA j ^ • dičen1, ali kako smo izv*šjeni, posve iskriv se doslej še ikw mogla dovršiti, vpletli pisem, ?e občinstvo v lastne;« interesu tz ali kje an^ie. e krai^ storifi Glasbene Matice. Prosim vse odbomicc. da se seje mfefeže fojTi<5 in po%rošreviliH>. — J. S. Otroci prvega razreda, ki žele izkaznU ce za šolsko retckcijo (kosilo v šoK) iz C. M. deške in dekliške š*Ae pri Sv. Ja «e>io. Polkoviii v res. dr »lonki i ;V:morsko> Ro^orv«spiwi. — Mor«. otdne. Srarršff nai prmeso s. , Garancija: tr trpina, vr n seboi Živilsko izkaznico za neimovTte slo- ^PftšJI ^^ je (z rdečo črto). Otrok ttt posebno pri ve- —---—---- sti s seboj. IkfUf fkovae), fedia, ptoAt | oddelek „Edinosii ' Vprašanja ped Aiiulbj ratre več V akovrcfi. .. '-diinikcv seje. cjarancjja; xr trgovina, ISaOOO do 2CO.POO kron. ' ' slov pove f 1 irr,- Odprta predaja zasebnih pisem. Postni ^^ ter fevržaj« ^ vsakim dnem | ^g^ "T^opriv- svetlo iS po zrr.«fni eedre 'J, IV. cet.i TI lisi f-7'vS l.eno. ..Hrvatska Riče" koja izglerfa, da 3iičesar se je zbo^ranje, katero je brk) i nova opozarja, da je rake poSHjke treba; fivtsffl CA ulat, svilen ■ o v klobuk ;n mo^ki rTUUa K Lk**ti če-lil št. Ul ca Trtlror- je posia'vila" zadač' "m" rušiti naroenu' sfogu i [ skifcaao" na včerai popoldne ob 3 v gledar p r : aatt odprte. Zaprto predana zasebna ^ Bc^o s.Ts«^ na svak« način ometati osnutak Narodnog ;:šču > F.^nice« odgcnfHo i?a tes dop. ob 9|pi^ma se imimreč naravnat vrnejo oopo- Veča, po^le zlorados i prig dom Katan-Tav-čareve izja e, krivog izvještaja o izboru predsednHtva ploven čko^ „Naroi'nog Sveta- ' iledaiišče je včeraj popoldne ob na-oveda ni uri nabilo perfno. Ko se je na- ^^jate'ja. Siti, i nabito pofcto. Ko se je na-} t ravnateljstvo c. kr. že n »kega u^fe-------- je zborovanje odvrodeno, eo žjiiča v Gorici (uica Codrtfi št. 16^ Um^ftUom t>ri rvi1mwvT^iTTotrta Seno a Frintal naznanja, da se pouk na tem HUiiHKiij^iif Md, Te pričakujem v fie-Jo. Piti j-.ros'o , dr-^.sra vrsta, ^eilež 18, ob 27Čl da sem orl-prl 2«lo»o kvasil v «:{«: Sorir -ite Kari Murku-?.a. 2733 sam je odsutan pa ne n?ože da' ^e Izjavi , sve kad bi bio točan, morj-m^•■» se pliotf, sred^jiii letnik učiteljišča « zirema vadnica, v katerega ki i želijo vstop ti, In narodnost. Obenem morejo m< če im se još oprosti l, a'i kako g..spodaj oko -H. R.<: opravdavaju ovakova ruže rja ■ narodne sloge V Meajutini ke tjogod hn ^e ' Goveđina za „enovite sloje, bilo piavo, Narodno ce ?e Veće u Hrvatskoj uu ■ provesti u skore dane » tako doći napokon do jed nstvenog Jugoslavenskog _____ Veća. St ta je, da koaiteija neće bii u nje-] IrarStrst mu. ali ie žalosno, da. kad već jednom poj razglasi po časornsih. S potovanja. sem z nekim gospodom v Škocran, da b: si ma o ogledni tamkajšnje ame. Ko s.a sc vraca'a, sva slučajno ra- Kcdz\ se priine pro taja govedine za ne-; ^" ,a na ško'cijansk ga gc'spoda učite ja, ka imovite sloje, se naznaci pravočasno._, teri nama e razkazal cerkev in župnišče. j Ob prihodu v posiedn e pa mora človeka o šiniti kar strah in groza. Kar je bilo e- r-ie: cpi i::?>i]enju ne može da mu prisln s! Oglja, tO kg na rumene Izkaznice. Raz- s enega, so madžarski vojaki, ki so tam sta-radi protiv to^a 1 deijevanje 18. sept. Cena 8» vin. kg. | novaii, vse porabi i tjgenj. Vs* prcstori Matija i;na lesenje jugos5?,vens.«-;og pi?an;e još ne jtene ope SVl OdgOi ti ti,.i i« viji J« t —. J, .. J r:-t, -- - f -----_ i • .. ,v r, „„. ne mo?e ntgo ca se k ko si sve i > Keks. 10 k^C ra zelene Izkaznice. Cena n aastel oarcanzem Madžarov, ki se zgo-7amišiia;u r,zni utovljcni nefianski MorW,! K 2-70 za 10 kg. dovinskih dragocenost« ne puste pri miru a m ade ilr u toni gra. u v o oko cje- j Stara mitnica. 1-100 (7) Guardta 42. — j Kai pravi na to ŠKOfijstvOj, kaj nam estnistvo? lokpunog pučanstva, i jurski velikaSi, ko S.Ja':ob \ - 55 (7) Guardia 42. ' J ' .....— jima.nije dosta da u vlastitoj zemlji tiače j preko 609l, raznih dnosti, r.iti imjedo-j ueijoailjc "" "— 7-o- ----—» — r------- --- ." » ■ .a i met ..c^-«., Staro mesto. 1001-1300 (13) Cavazzer.i | z^dovje i d. so razdejani m vse je razmetano tia e mira Tako n ivine iznose ove h - Nova mitnica. 871-1030 (16) Toro I Omara, i kateri so se nahajali starmski spisi pet n koliko takov h projekata, k\i|!4. — Sv. Takob. 1- 841 (70) Rivo 10. —j m urbarji, je u!om!jena, in o stoletja starih ;o\ a aju m cja >k m rpititu. Čovj k Kjarbola Zg. 1-70 (11) Ccncord a 17 | spis h ni sledu več. Ne vem, koliko bo se sta da gospodare u Hrvatskoj i Slavonij', im se još hoće naših rema'ja. Koj-m ^VfŽ fc. ^ af tiuiiiiirBtična Nema sumnje, da čo doći vreme, kari rc : e ova ba h i tost p: e vri iti »« kukavičji k. A to vreme možda ni;e daleko! Jt:g slov^n. K^sts® gioisSlc^e vastl, O zadnji seji obnovitvenega odse:i tk- m s'Ma rri rali. d" im.: v:.ak po čajev sr^ne torei učni načrt popolnoma neiz-r.rcmcMjen. "Mislimo, da bi bilo umestno, jnr sKOd traui držafvijan pravico; . zahtevati odš^o:': in'. Vladi se i?gova-|a vedro ra O^r ko, (e> ako bi se v Av:t i i priznala i pravica oš cd -»varcero, bi po-; gt. najnnincj?.'^ roto.n naprosi naueiio tem Ogii ne- hoteUpi spe .au k stro^ko n za j ministrstvo, da do /oli izrecno preustroj pevrn iev škode. Poročevalec zahteva vlade da lasno pove, ril prizeava po&kodo Pr. vr ko so divjati v svetovnoznani jami. VliOdna vrata so odnesli, razdejali cefe vrste ka ui ov itd. In ti naj nas uče kuttore,,. — — V. M. PočitniŠ a i-olonija v Herpeljah se za-veri v soboto, i. t. m. Deklice drugega zdrave in so se znatno se odpeljejo iz Her-ernim vlakom in pridejo kolodvor ob 7.25 zvečer, da pridejo na kolodvor gžmnazfi-n ali realno'^nmkzijoV Na vpra-j po s. oje otroke, ^ania ra d^r^iih prfstc-jmh mestih smo; Javna produkcija dramatične sole v različne odgovore. Na zadnjem se:- j „Nar. domu-, i ^mo jo v nedtljski številki 4rt^r k:i ctr>ršcv t-ivo rsTuTTTeU gospoda po- na kratko orner il, nas je navdala z veselem sir n ca* ^r""Ryba?a t'»ko. dinaiu obsroi treh razredov j krat izpolniti v. zeli v osobfu naših gledišč, reain^ pimna^Je: do/deva pa se, da sij Bliža se čas nase popolne svobode, ko oo tukaršnte namestniStvo dotično j ireba novo Jugoslavijo vsestransko konseh-rčšitcv ^atr-'-nera n'--,iisfrsva v smislu, da i dirati. Tedaj bodo tudi naSi kulturni zavodi " i "ri^j t^orisk h jrirrm-szff^'h zapo-ir.a plodo\itih tleli svobode hitreje rastli in " * ' §o an:ial>e v Trstu. 4a se- razvijali. K iem zavodom prištevamo Rs Actpeflstiu 13, 1 .teSu? k«ndis 8 |0 K. vreče ori^iiTalue «—IC% vreče za ce- j | in. at 2.50-O K, cttoie HO viu , stekle ice .^j vi.j. V P 27 aH pismene ponudbe pod „TrgGviu 44. _ ----—— —■ : < f----— Umetni zobje i in brez čeljusti, zlate krone iu obrobki VILJEM TUSCKER konces. zobotetmik Trst, at ftrclđuca mm* (R? ti ^rma) Jf. 13, H. Ordinira od 9 pred . do 6 zvečer. bi o w (puSke Ui 5kole» z i pO- I ' učavanie hrvatskoir i t:t.lijan-ko!.- učavanje hrvatsko-- i talijansko-1 je/.ifct- kaos.tr> i drVgih školskih pretkne a odrasli- . ^ joj djevojci, tra/.i se. Ponudbe port ^Istranka J Ins. odd. Edinosti.__| ^ m bi m$\ be na Ins. odd. Edinosti pod kosi o za 8- -1»> oseb ? živila se pri?j»cv;ijo. Ponn 1-Kosiid-'. "17 ?5 Pnrofiit sve''T:e lose, vo.-fk kupuje mira iii niča uf. Po-te 6. r> 09 Lffk zm »I.-, m mite klobuk Cillia uL Poste tf. prodaj: mirodilfiica f I) j age (decimalne) o. lov; vrvi več vrst, stroje Jrt kotle za Martin Src* Fom 80 5, 8, 10 kvintii- hicikle, šivalne knhanje žjeanj^. 7} i IniilttR za električne baterije prodaju ni:-dilnica C:Uia ul. Poste 6 D «2 D Ali prah za platnene BCll niča Cillia nI, Poste 6. Čevlje prodaja miroiiil D tiO $aseK zm parkete v Čnatlja od /4 k£ prodaja mi rodil niča- C lila vi. Poste U. D <'3 HutioiooKe po 25 vin produja Ciiiia ul. Poste ti. miro dilnica D 04 Prispeli s§ praški za barvanju blaga v mi-rodilatco Cillia ni l oste fi. D 5!* ^A^nn^ifHM iSče mobfirano sot ^ čisto, solirfao UUSPuuillltt sobo v sredini mesta. Ponudbe na ln-». odd. Edin< st pod „Učiteljic i". i <02 va cu pravivo do povrnitve škode ali ne. Kakr.-en bo odg< vor, t ko bo poročevalec uredil svoje p: c l Vladni z a s t o p -iii k j: izjavil d a se vi uli pogaja z Qgt»ko se- razvijali. t-.idi gledališče. Edino stalno slovensko ^kda.isće v Ljubliani je zadnja leta pred svetovno vojno revno životarilo, dokler ga ni vojna zatrla. ZJaj vstaja iz razvalin. V oci I brmanistf ghnnazi^klh tečajev v re- j Trstu smo imeli prt d vojno gostovanja :n lo- alno-£'•nnazijsk- tečaje, kar da> izvršiti, tudi že domače moči na našem odru, a vse- brez ter a v z ozirriji r.n dni ni o prve 3 r -^e k 03« in ,.d2 nko vojnih.Jkod, pot pride do u s i viad t ra stal šći?, oškodovanja ■ o da tmamo »e-! strans o je biio čutiti pomanjkanje dobnh v Trstu m da i solanih ipraiskih močf. To pomanjkanje pa ko se naše kulturno žlv- JČUtl dramatično šole da mora ce a mouathna to do plačevat?; j niodernim za'itevard in vlada sc še vedno pogaja z Ogrsko-. Vsted j StarS«. te izjave od vladna sir .n aastalo v odsek« splošno ogorčenje. Vsi govorniki brez razlike strank 11 narodnosti so se izrekli 7,1 najod očnej:i raf top; cclo vseneinec M^l k. npbkoj^ia komaj i»erov i hrb?: n p I njegovo b* bilo treba -'zr-remenm učfti načrt le 2a , post ne v todoće, __ . stvar »e gotovo važna, kajii j jjcnje razmahne, še obcutnejse. -tato je ona ižcib "^eh udeležen?!? staršev Je, dobili ustanovitev dramatične šole prav srečna vi>1-1 odgovana bolj! mi el, in kaj z or^ dob;a šo!a, to nam ie ^u^irri večer v .Nar. doma*. Po realno gimnazijo, katera potrebam. — I pokazat sodomi _ 1 j dobrem mosecu pouka, nas je g. ravnatelj Vrrvo \\ 4i9o rf Ko. Lrubljaiiski »Ski- j M. Sfrbinšek prijetno presemtil s to pro-vc i-*- orroča da ic vlada z odlokom, iz ; jukcijo, ki am je pckazala, da je tudi naši ri^n 14 ^erte nbr- t 1. odstavila m Igledafiški revščini kriva v prvi vrsti m^a a " * nega ravnatelje ; brezbrižnost iti malomarnost. Z*kaj um kega Povdarjalo se je, da ie brez vs- k-ga po-hhrb^r-ke realke Cora in imenovala na; z .klada je v našem narodu za vse st^ke mena iricti o?ve -Jo M'ad?arov, kajti ti no-1 o za rimiatclja Strupenega |dovolj, le dvigniti ga je treba. Ulede gieaa- ceio prispevat k r.m s r škom. To je iz-; „J^skcga ^acijonalca S\vobodo, ki je naj-} jiača je to doka?al nastop gojencev aranw-javil ogfski ji: iuni mini icr v zbornici j r^r0t^'kSiovoncev m odstavljene-1 tk ne šole v soboto. Na sporedu so cuo po ob sp'o^nem pritiieva vsega pa lamenta. --v»atetia. Kakor pravi »Slovenec-.! vrst; deklamacije, pantomime, prizori, uenm-Madžarom je še ifuako so poškodavani Ue to na zaiitevo nemškega (rr.acije, ki so si jih gojenci sami izumit, 00- Runumi, Rusini fn Slova i, ker tako s'^e i f^rata. Corii jo b-i sicer Nemec, toda segajo prave bisere naše P^18^!, J ! njihova moči; enrko je Madžarcm po velji,| posten in pravičen tuli v narodnih OZi-rili! Predavanje je ' " """"* akt> Av trija slabi, ker s tem ve no boi] in feot ravnatelj na svojem mestu. Nemški i;s.t madžsrski pr moč. O. i;i do Madžarov f »ksratovci s-:> Hprizoriii proti lijornti ostudno gonCo hi pritiskali na vlado toliko časa. da sa Mm jo vdala. Isto se je, kakor pravi imenovani l"*st. zgod io ped vlado so n nravnost ne nini, ktr vsled teh le raste ma. Jćr ka ošaonost. Nemški pos!nnci so pouJa jali, da bi bilo naravnost nemo.alno, ako bi drŽava ne pomagaia po kod vjncem, i !ir.s->areka. Vi in sv^f loma ni v c-j ne trpeli, od d Sfcl i.,. - e odij 'yT d pjsicOie mi nj.ne ma-; zagota^.iial nemškim je se predkratk-m rajhov.sk im1 časa i- bilo večinoma prav aasiop siguren, izvzemši v dveh slučajih Posebno zanimivo je bHo predavanje onih r Vencev, ki so imeli po dve deklamaciji. Čuvstveni kontrasr različnih tem so prav dobro premostili,^ tako g. K. Širok v Kettejevem „P ]ancu" in Župančičevem „Z atu v blatni vodi*. Se težji prehod, takorekoč iz ekstrema v ekstrem, |e dobro pogodila gdč Sanm na fleSefo . . , _ c ^ rije in drobnine. — .Takob Levi, Tr t, nlica b. Ai-colo 19. 3147 Raznovrstno b'.ajjo >a prepro daj alce ga la Rfce- T — — 2 'P,. * nlinn U P 4A m i-bornega jabolčnika kupi Pukla?ec, 3"* J U nt ulica rieppa 2730 srebra to drsanje kt puje po najvi^jlii cenah d o i>r o z n a n a urama in zlatarna k. PGVK v Trstu Trn Stare mitnice r-riera vecchla) štev. 3. ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermdk "T nHA|lN dvorcc (vi a) z > e s IjiSčem. riUUU SE Seal a Santa 223. Hojam v Trstn, ot!ca Poste vecehla 12 voga! ulice delie Poste Izdiranje zobov brez bo -leein. — Plombiranje. UMETNI ZOBJE -- « i 4^-—--———-—-* K S potrtim srcem javljamo svojim sorodnikom, prijateljem in xnacem, da je naša nepozabljena preblaga soprrga in mati U%a Košir zakramentov, mirno v ni. ob 5 pop dne 14. t m., ob 1 s/4 zjutraj, po sp ejetju sv spodn naspala. Pogreb predrage pokojnice se je vršil v nedeljo, 15. t iz hiše žalosti št. 85 do pokopališča sv. Luc je. KASTAV, 15. kimovca 1918. Moža tfrazsna Koilr. Go- ZAHVALA« ' Za vae izkazano sočutje povodom snirti naseda nepo/ub«t?g» sin« brata . ANDREJA kakor tudi za maogobrojno spremstvo k večnemu počitku zrekomo n 1A0 najs^rajiSo zn hvalo sorodnikom, ptijateljem in znancem Posebna zahvala bodi Izrečena preČ. škofijskemn ordinarijata za izkazano &*t pot^j . veleč, kanonika Slavca in dr. Ukmaija, «č. g župniku Jnricl in Ć, g. kaplanu zm častr.o udeležbo in tolažbo Nadalje Marijini družbi za ganljive žalosne m vsem, ki so bo s tolažbo bod iti z darovanjem cvetja ali apram^anj.m k »sinjemu poiitkn. irka^all ra žia ljubavi Bog povrni vsem obilo! x TRST, 17. septembra 1918 DfUliRl PIŠtdDC-LOZ?]. si kaj.i obniejn! naro-Ji, k? so vsled j karjem, da so vsi naredi v Avstr Jr enai:o- e.._......- -------, , _ peli, bi m rali naravno, t odpast' I pravni in da se gedi vsem jen ako dotro.jL. Vouk (Aškcrc: Utopljeno jlete, Zupan-• e. :i i,o jih dižuva v lej bedi pustf.; xImenovanje profesorja Svobode za rav- ed t »-ga enoglasno, da ^e j natelja ljubljanske realke je nov udare* pr ide . specijalno d.bato zakonskega načrta ne glede r.a sta t išče vlade. Dr. Korošec na Gorenjskem. Ljubljanski listi poročaio, da se je načelmk Jugoslovanskega kluba, dr. Anton Korošec, mudil v nedeljo v Škofji Loki in Selcih. — Sprejem je bil naravnost sijajen. Mesto Škofja Loka je bilo vse v zastavah, ljudska množica pa naravnost ogromna. Enako se je načelnik Jugoslovanskega : kluba na vožnji iz Škofje Loke v Selce in • tudi tamkaj mogel prepričati, da hna za seboj ogromno armado, ki ni oborožena puškami, pač pa z ljubeznijo do svobode. do svobodne domovine. Slovencem v obraz, ki nam ga je zadela Hussarekova vlada, in to v času* ko stojimo neposredno pred realizacijo lastile državnosti, m prav isti dan, ko je zunanji minister Burian povabil sovražne si države, naj se sporazumejo. Kar zkJa Burian na zini a?, podira Hussarek doma. Protestiramo odločno proti novemu na-listvu nemške vlade proti nam. Zadnji čas je, da se z nemško kamarilo pri nas in na Dunaja obračuna!« — Tako »Slovenec«. Vpisovanje v ^fntrHko Mo sebovrSito v soboto, 21. t. m. od 9 do 11 dopoldne in čič: Prva pomlad) ter g. A. Širok (Župan-Hudič in kvartopirci. Aškerc: Caša cic: nesmrtnosti). Častno so rešili svojo nalogo zlasti: gdč. Mezgec, Bizjak, Zaleejak. Kral m g. Vončma in Kocjančič. V pantomimi ie bila gdč. L. Bizjak (Pred razpelom) izvrstna, a posebno dobro je g. K. Širok igral blazneža. Ta točka se je sploh posrečila naibolje. Prizori, ki fip tvorili zadnjo točko, so se odigrali gladko m dobro. V »Slovesu« nas je zlasti zadovoljila gdč. Mezgec. 2ivo se je vživela v svojo ulogo ter pokazala izrazit igralski talent. Vredna vrstnica ji je bila gdč. Vouk. Tako nam le ta prvi nastop nazorno predoči! i az vi ja joče se mlade igralske ta1 en te od 3 dO 5 popoldne. V nedeljo pa samo od jod stro ko vnjaškim voostvom g. Skrb! nška, i JADRANSKA BAN?« I Trst, Via Cassa ffi Rispurma šteu. 5 Mm postojjz) Kapital i* raisrva K 23,300-000.- Fllljalke: Dunai Tegethofstrasse T Dubrovni<( iiotor Ljubljana, Metkov c Opatija, Split. Sibenih, Zadar. Vlog« na knjižica 3 \ ° o ^S« ^ Hnj^-ca od dneva vloee do dneva vzdiga. Rentn davek placije banka od svojega Obrestovanje dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice n vsa i^fimttT fUišča — Kupuje in proJ^a: vrednostne papirje, lente, obli-Lad^ Sna p^ma prijon^e, delnice" srečke, valute, dejize, promese itd. Daje SedSm^ ^ vrednostne 'papirje in olago ležeče v javnih skiadLčHi. - Safe Deoolhs - P?od,ja srečk razfedne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev mo^ k^zni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno Stavbni kredit, rem onr S^iti^Boraa naročila -- Inkaso. Menjalnica --Esk^pt^nia MeSri: 14^T793 In 2666. : B^Ojavi JADRANSKA -——===. Uradne ure: od 9 do t pepeidite---