VIa d» »b*. n«W) in praznikov fcued daily except Saturdays. Sundays and HolkUya PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' Uredniški in upravniškl prostori: 2057 South Lawndalo Ave. Office of Publication: 2007 South Lawndalo Ave. Telephone, Rockwell 41104 gTO—YEAR XXXIX Ceoa lieu Jo S8.00 ¿T^dlaS? 2 HtSVuS! CHICAGO 23. ILL. TOREK. 3. JUNIJA (JUNE 3). 1S47 Subscription 18.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 108 Accoptanoo for mailing at ipociaj rate of posta*« provided for in eection 110», Act of Oct I, 191T, authorisod on Juno 4. 1010 Posebna komisija priporoča ibvezno vojaško vežbanje Načrt predložen predsedniku Trumanu. Obramba Amerike v atomski vojni yfuhington. D. C« 2. jun.— Osebna komisija je priporočila jlošno in obvezno vojaško vež-mje kot bistven program var-osti in zaščite Amerike. Za evni načrt je bil predložen redsedniku Trumanu in kon-resu v svrho akcije. Ako bo kongres sprejel načrt, ir pa je dvomljivo, bodo vsi desno sposobni fantje, ko dosego starost 18 let, pozvani v pjaško službo. Priporočilo ko-psije se smatra za zavrženje are ameriške tradicije proti »vezni vojaški službi v mirnem tu. Vzdrževanje sistema obvezne jjaške službe in vežbanja bi al Ameriko skoro dve milijar-dolarjev letno. Komisija je ■edlagala p^trošitev več mili-rd dolarjev za obrambo Ameke. Naßlasila je, da je alter-itiva uničenje Amerike v slugu izbruha atomske vojne. Načelnik komisije je Kari T. rnipton, predsednik tehnologa instituta v Bostonu. Dru-člani so Harold W. Dodds, ^dsednik univerze Princeton; dmund A. Walsh, podpred-dnik univerze Georgetown; tries E. Wilson, predsednik eneral Electric Co., Joseph E. ivies, bivši poslanik v Moskvi, nna M. Rosenberg in Samuel Rosenman. Komisija je pozvala kongres, ij takoj sprejme potrebno za-inodajo. V poročilu je nagla-a, da je predsednik Truman splošno in obvezno vojaško užbo in vežbanje. "Amerika bo morda varna *d zavratnim napadom le šti-ali največ deset let," pravi »misija v svojem poročilu. "Če bo storila korakov v intere-lastne obrambe, bodo morda omske bombe uničile mesta in dustrijska središča. Amerika ora biti pripravljena na vse entualnosti. Iz tega razloga ora imeti izvežbano moštvo v «h krajih dežele, da bo lahko tiralo izgrede, sabotažo in «prečilo celo možno invazijo." Komisija je zavrnila teorijo argumnet, da so atomske tobe in drugo novo orožje iz-ile potrebo vzdrževanja veli-h armad. Nasprotno je resni-• V bodočih vojnah bo treba c manj čet, za obrambo, Inkuvite piotinapade in po-zmago. Program komisi-določa: Koordinirano špionsko službo, onstvene raziskave in razvoj. Industrij ko mobilizacijo in o •jjnje oboroženih sil. MobUno udarno silo, ki bo lahko operirala v arktičnih in tropičnih krajih. Armado, mornarico in letalsko silo, ki bo lahko zasedla strategične baze v slučaju izbruha vojne. Takojšnjo združitev vseh oboroženih sil pod enim poveljstvom. Komisija je bila ustanovljena pred petimi meseci. V tem času je vodila zaslišanja. Pred njo so nastopili vojaški častniki, kongresniki, senatorji, industrij-ci in znanstveniki. V svojem poročilu je naglasila, da varnost sleherne države je v sklenitvi dogovora in akcijah za odpravo vzrokov vojne. Mir po revoluciji v Nikaragvi Managua, Nikaragva, 2. junija. — Mir je nastal v deželi po nekrvavi revoluciji, ki je rezul-tirala v strmoglavljenju vlade predsednika Arguella. Trgovine so spet odprle vrata in promet je bil vzpostavljen. Vojaške čete še stražijo glavna poslopja v mestu. Odstavljeni predsednik Arguello je dobil zavetje v poslopju mehiškega poslaništva. Člani ameriško-ruske komisije se zedinili Seoul, Koreja, 2. jun.—Naznanilo pravi, da so se član! skupne ameriško-ruske komisije v načelu zedinili glede ustanovitve začasne vlade v Koreji. Sprejet je bil zaključek glede posvetovanja z voditelji korejskih političnih strank. Pričakuje se, da bodo druga sporna vprašanja rešena na sejah komisije. __ Tornado divjal v. Arkansasu Pine Bluff, Ark., 2. jun.— Najmanj 36 ljudi je bilo ubitih in več sto ranjenih v tornadu, ki je divjal v južnem delu Ar-kansasa. Podrl je mnogo poslopij in hiš. Sodi se, da je najmanj tisoč ljudi brez strehe. Prej je tornado divjal v Okla-homa. Šest oseb je bilo ubitih in 25 ranjenih v vasi Leedy. Avtni delavci za oklic stavke Detroit, Mich., 2. jun.—Člani avtne unije CIO so pri glasovanju odobrili predlog glede oklica stavke proti Briggs Mfg. Co. V tovarnah te kompanije je uposlenih čez 20,000 delavcev. Ogrska za kooperacijo z državami Deklaracija pred-sodnika nove vlade Budimpešta. Ogrska, 2. jun.— Lajos Dinnyes, predsednik nove ogrske vlade, je v svojem prvem govoru po pre vzet ju urada poudaril, da je Ogrska za kooperacijo in utrditev prijateljstva z vsemi državami, zlasti pa s Sovjetsko unijo. On je govoril po vojaški paradi v Budimpešti. Predmet njegovega govora je bil: "Ogrska hoče živeti v prijateljstvu s svojimi sosedi." Dinnyes, bivši obrambni minister, je bil zaprisežen kot premier včeraj. Nasledil je Feren-ca Nagyja, ki je resigniral zadnji petek. On je v Švici. Nagy in Janos Gyoengyoesi, bivši zunanji minister, in nekateri drugi uradniki so bili zapleteni v zaroti, katere namen je bil str-moglavljenje ogrske vlade. Bela Varga, ki je obdolžen zarote, je resigniral kot predsednik državne skupščine. On je podpredsednik stranke malih posestnikov. Ruske okupacijske avtoritete so prej naznanile a-retacijo Bele Kovacsa, ki je zdaj zaprt v ruski vojaški jetnišnici. Kitajski dijaki preklicali demonstracije Nanking, Kitajska, 2. jun.— Organizacije kitajskih dijakov so preklicale demonstracije v tem in drugih mestih. Izjavile so, da je vlada generalisima Či-anga Kaišeka zapretila, da se bo poslužila oborožene sile v zatiranju dolmonstracij. Več sto dijakov je bilo aretiranih v zadnjih dneh. poskus za 0d-vrnitev rudarske stavke * ■' * Federalna vlada bo morda pepegla v konflikt PREDSEDNIK TRUMAN V ZAGATI Washington. D. C.. 2. jun.— Prvi koraki so bili storjeni, da se\ odvrne preteča stavka rudarjev na polju mehkega premoga. Stavka bo morda oklicana 1. julija, ker so se pogajanja med rudarsko unijo UMWA, katere predsednik je John L. Lewis, in operatorji razbila. Operatorji so odbili Lewisovo zahtevo glede zvišanja plače za 35 centov na uro. Ponudili so le zvišanje za 15 centov na uro. Federalna vlada bo morala vrniti premogovnike privatnim lastnikom 30. junija. Zasegla jih je v maju lanskega leta in s tem končala stavko rudarjev na polju mehkega premoga. Za-sego je odredil predsednik Truman. Pričakuje se, da bo vlada posegla v konflikt med rudarsko unijo in operatorji ter skušala izsiliti obnovo pogajanj. Ali bo uspela, je vprašanje. Senator Young, republikanec iz Severne Dakote, je napovedal, da bo kongres uveljavil pro-tidelavski zakon, ki je bil spre jet v obeh kongresnih zborni cah, z dvetretjinoko večino, če ga bo Truman vetlral. Predsednik je prišel v zagato, ker so se pogsjsnja med nfeorsko trni jo in operatorji razbila. Sprejeti načrt daje oblast sodiščem do izdajanja injunkcij proti unijam, ki okličejo stav ke. Načrt dalje določa ustanovitev posebnega odbora za reševanje sporov, ki se pojavijo med delavci in delodajalci. Zadeva obnove pogajanj med rudarsko unijo in operatorji je Domače vesti Delegat ponesrečil Cleveland. — Andrew Možek, uslužbenec v Slovenski zadrugi v Waukeganu, 111., ki je prišel na konvencijo SANSa, si je pri padcu zlomil nekaj reber, nato pa ga je napadla pljučnica, ■ Išče brsta Willard, Wis.—Andrej Ropo-tac, vas Zgornji Bernik, pošta Cerklje na Gorenjskem, želi izvedeti za naslov svojega brata Jožeta Ropotaca, ki se je pred leti nahajal v Muskeganu, Mich. Piše naj direktno bratu, ali pa na naslov: Joseph Semec, R. 1, Willard, Wis. Pobit pri delu Burgettstown, Pa. — Dne 24. maja je bil pobit pri delu v majni John Sage, član društva 287 SNPJ. Nahaja se v bolnišnici Mercy v Plttsburghu. Posdravl Chicago. — Michael Ferlin iz Penn8ylvanije, ki se nahaja v zdravilišču v Fosterdalu, N. Y„ pošilja pozdrave vsem čitate-ljem Prosvete. T aft predlagal ratifikacijo pogodb Washington, D. C., 2. Jun,— Senator Taft, republikanec iz Ohia, je predlagal hitro ratift kacijo mirovnih pogodb za Italijo, Rumunijo, Bolgarijo in Ogrsko. Pridružil se je senator ju Vandenbergu, načelniku od seka za zunanje zadeve, ki vodi kampanjo za ratifikacijo mirov nih pogodb. v rokah N. H. Collinssona, federalnega administratorja premogovnikov. Ako bo zaotoj tra jal do SO. junija, ho mors! po» sebnl odbor storiti korake zs odvrnitev rudarske stovke, Collisson je namignil, do bo izvajal močan pritisk no unijo in operatorje za obnovo poga janj, ki so bila pretrgana zadnjo soboto. Lewis je na seotonku i časnikarji dejal, ds bo vztrsjol pri zshtevi glede zvišonjo plačo zs 35 centov na uro. V od janemške stranke okrcal politike Rusija Eatira vojne govorice Frankfurt. Nemčija. 2. jun.J- Dr. Kurt Sehumacher, vodja nemške stranke socialnih demokratov, je v svojem govoru os tro obsodil svetovne politike, ker jim je nemško ljudstvo sredstvo in igrača v borbi za oblast in moč med Sovjetsko u-nijo in zapadnimi silami. Govoril je na shodu svoje stranke, katerega se je udeležilo čez 10,-000 ljudi. "Svetovni politiki drže Nemčijo za vrat že dve leti," je dejal. "Nevarnosti, da bo postala agresivna ni, kljub temu se nemško ljudstvo zlorablja v tekmi med vzhodom in zapa dom. Rusom pripovedujem, da mora biti Evropa demokratična. Združenim državam pa pripovedujem, da mora biti Evropa socialistična, ne kapitalistična. Nemci se nočemo prodati nobeni stranki. Ruske obljube niso dovolj in ne pošiljke živil iz Amerike." List Neues Deutschlond, glasilo stranke socialistične enotnosti, ki izhaja v ruski okupa cljski coni, je objavil članek, ki naglaša, da sovjetske avtoritete zatirajo vojne govorice. Govorice prlhojojo iz ameriških kro-Rov. Članek trdi, da vojne nevar-nosti ni. V zadnjih tednih se ši-rijo poročila, da se ruske čete zbirajo v Potsdamu ln. ds so letala pripeljala ameriške čete v krajo ob strotegičnl Dardanel-tki oiUii. Slišijo oo tudi napo-vedl V) oboroženem konfliktu med zsveznikl, "Vzroks zs vznemirjanje ni," je rečeno v članku,, "Vemo, da so vojni hujskači v Nemčiji in drugih državah, tods ti ne bodo dosegli svojegs namena. Vojne nevarnosti ni. Govorice o izbruhu vojne so posledico poloma konference zunanjih ministrov štirih velesil v Moskvi." m nove italijanske UDE položili prisego 2- hjh —Člani nove ita-ld k' « ki je bila formi-' 1 tek, so bili zapri ( m monlje so se vršile l cdsodnika italijanske t/ '- Kr,nea de Nicole. mk nove vlade je Al-1 >» l*'ti, vodja stranke 1 '< • mokratov. On je J' ">nik tudi prejšnje •Jisti in komunisti ;; '" pozicije v novi m,4,t deott člsnov • lh demokratov ' 'ivisnežev. UM; lu "»ti Vidijo možnost • nine pomoči novi Hagl Trumanove «ateri trdijo, ds se 1 Kuzije o pomoči ^•v.kih ameriških l«ivornu. Druga bo pred častniki «■k iacije ameriških e opreme iz Italije. ' »;<*io odpoklicane iz Italije, ko bo senat ratificiral mirovno pogodbo. V Italiji je sedaj okrog 20,000 ameriških vojakov. Naznanilo pravi, da se bosta konference v Livornu udeležila generala Clarence Huebner In Geoffrey Keyes. Prvi Je pomožni povelj nik ameriške okupacijske sile v Nemčiji, drugi ps poveljnik s meriške okupscijske sile-v Av striji. (Nepotrjeno poročilo prsvi, ds se okrog 80,000 bivših itslijsn skih partizanov, ki so se borili v vojnem čssu proti nemškim silsm, vrsčs v hribe v severni Itslljl med Milsnom in Turinom v znsk protesta, ker so bili levičarji izločeni iz nove vlsde ) Sedsnjs v lads je že četrta pod predsedništvom Alcids de Cas-perijs. On Je ponovno prevzel pozicijo, ko so te prizadevsnjs drugih političnih voditeljev gle de formlrsnjs nove vlsde izjslo-vila. Grški gerilci začeli ofenzivo Atene, Grčija, 2. JunlJs.~ Monarhlstlčna vlada Je naznanila ofenzivo grških gerllcev. Priznala je, da so bile njene četo poražene v bitkah z gerilci v dveh krajih v severni Grčiji. Oborožena sila dva tisoč gerllcev je napsdls Florlno, mesto v bližini jugoslovanske meje, In jo zasedla. Vojni minister G, Strstos je dejal, ds gerilci dobivajo polnoč od neke tuje dr žsve. V mislih je Imel Jugo slsvljo, dati je ni omenil. revizija obrambe dežel brit-skega imperija Vojaške baze bodo premeščene v vzhodno Afriko AMERIKA SILA V SREDOZEMLJU London. 2. jun,—Vojaški krogi so naznanili, da bo Velika Britanija premestila tvoje vojaške baze iz dežel Srednjega ' vzhoda v vzhodno Afriko v zvezi z revizijo obrambe imperija, kar pomeni, da bo morala Amerika prevzeti odgovornost za obrambo Sredozemlja in Su-eškegu prekopa. Isti krogi so poudarili, da revizija petdesetletne politike, povezane z obrambo žlvljentke linije britskega imperija, nI dokaz, da se bo Velika Britanija odpovedala ekonomskim in političnim interesom na Srednjem vzhodu. Ustvarjeni bodo le pogoji, du bosta Amerika ln Rusija podedovali brittkl vpliv v muslimanskem svetu od Moro ka do Črnega morjo, Zunanji minltter Ernett Be-vin Je nedavno izjsvll v parlamentu, da se bi življenoki standard v Veliki Britaniji znižal, ako bodo žrtvovani brltskl finančni interesi, na Srednjem * vtl\odu, ' ' Zgodovintki preobrot v obrambi brltskegs Imperija nare< kuje podvig Amerike kot aktiv- • ne tile v Sredozemlju. Odločitev glede gradnje vo-jaških baz v vzhodni Afriki, zlattl v K en JI ln Rodeziji, je povezana t naznanilom, ds te bodo brltske čete umoknlle iz Indije pred junijem prihodnjega leta, nestubllnostjo v Palestini In negotovo bodočnostjo Su-Jana. Attleejevs vlada Je priznalo, ia bo afriška obrambno »trate-(ija odvisna od kooperacije judstev v Afriki, Francije In Belgije, ki Imata kolonije v, Af-*iki, O vprašanju kooperacije n vzajemnih problemih te bodo /rille dlskuzlje med 'reprezen-unti Velike Britanije, Francije n Belgije v Londonu, Pozneje e bodo sestali na konferenci v )akarju, zapadna Afrika, urad* ilkl ln člaril brltsklh ln franco-kiti adnilnlstiaclj v afriških tolonijah. dulles in clark preprečila sklenitev kompromisa v moskvi Ta f iger a predat s* 1)» Neredno podjetniško avero (Notlonsl Aeeodotiea of MenaJacturer». okrajšano NAM), drugo pe pove karton. Psrls. — (FP) — John Fostei j Dulles in general Mark Clark tta preprečila aklenltev kom pro-' mlsa, ki bi bil omogočil spora-1 zum o mirovni pogodbi /a A v-j »trijo na konferenci zunanjih, mlnlatrov Rusije, Amerike, Ve-like Britanije In Francije v Mo skvi, To dejttvo so zdaj razkrili francoski opazovalci, ki so se vrnili v Pariz Iz ruake prestolnice, Izjavili ao, da Je bil državni, tajnik Georjie C. Marshall za aklenltev kompromisa. Pregovorila ste ga Clark In Dulles. Oba sta bila svetovalca državnega tajnik« na moakovakl kon-ferenel, Clark |e bil poveljnik ameriške okupacijska alle v Av atriji. Sklenitev kompromise je predlagal francoski zunanji minister Georges Bldault. Kompromis bi priznsl Ruaijl pravice do ležišč oljs v vzh»>dnl Avetri-JI. Clark In Dulles nista hotela priznati te pravice Rusiji In na svojo stran sta dobile Mershal- Značilno Je dejstvo, da je Clark po |>ovretku v Ameriko govoril l>o radiu ln udrihal p«* Sovjetski uniji. Njegov govor je sposorirala Gulf Olj Co. Kontrovcrza na moskovski konferenci »e Je nanašala na oljna |xflju pri Zlstersdorfu, Avstrija Nemci so ta polja zasegli I, IU:arilje Te so dobile na podlagi z Nemci sklenjenega dogovora obresti od vloženega ka-pitala. Huhkl zunanji minister Molo-tov je n« moskovski konferenci trdil, da ho bila oljna pdlja lastnina Nemcev In kot taks se motajo u|ioštevatl kot reperacl je Dulles in Claik sta ugovarjala Naglašals Ota, do so polja avstrijska lastnina. Kontroverza na moskovski konferenci v zvezi t tolmačenjem kal je ln kaj nI nemško premoženje v Avstriji Je preprečila dosego sporazuma o mirovni pog'»dbi za Avstrijo. P HOS VITA TOREK.^JUNU. PROSVETA THE ENLIGHTEKMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ of and published by Slovene National Benefit Society Naročnina ta Zdruiene dršave (izven Chicage) in Kanado W OO na leto. 04.00 aa pol lata, 02.00 >a četrt leta; ca Chicago in okolico Cook Co- 19.50 aa celo leto. 04.79 aa pol leta; sa Inosemstvo 911.00 Subacriptlon rates: for the United States (except Chicago) and Canada 99.00 per year, Chicago and Coek County 09.90 per yOat. foreign countries 011.00 per year. Cene oglasov po dogovoru.—Rokopisi dopisov in nenarotenih člankov se ne vračajo. Rokopis» literarna vseblAe (črtice, povdatt drame, pesmi itd) se vrnejo pošiljatelju le v slučaju, če Ja prllošil poštnino. Advertising rates op agreement—Manuscripts of communications •nd unsolicited articles will not be returned. Other manuscripts, such as stories, plays, poems, etc., will be returned to sender 9»ly when accompanied by self-addressed and stamped envelope. Naslov pa vse, kar ima stik s listom: PROSVETA 2657 • 59 So. Lawndale Ate., Chicago 23, Illinois Znamenja na nebu — Nad ameriškim "free enterprlzerstvom" se zbirajo temni oblaki. Iz mnogih krajev Sirom dežele prihajajo poročila, da je gospodarski stroj že začel zmanjševati svojo brzino, da so tovarne že začele reducirati delavce in da se delo v nekaterih mestih že bolj težko dobi. Ta tok, ki kaže na zmanjševanje industrijskih aktivnosti, notira tudi zvezni biroj za delavsko statistiko, ki. poroča, da se je število uposlenih delavcev v manifakturnih in gradbeni industriji znižalo za 140,000 v aprilu v primeri z marcem. Število brezposelnih delavcev se je zvišalo na približno dva milijona in pol. V prihodnjih mesecih zna to število dokaj narasti, kajti delo bo iskalo stotisoče srednješolskih absolventov, kakor tudi drugih dijakov in čez milijon vojnih veteranov, ki danes pohajajo kolegije in univerze. Kdor ne gleda dalj kot sega njegov nos, je gospodarska slika dežele povsem rožnata, kajti v mirnem času ni bila uposlenost še nikdar tako visoka, prav tako tudi ne kvantiteta produkcije. Za "free enterprizerje" so izredno zadovoljivi tudi tekoči profitl, ki daleč prekašajo celo vojne profite. Mnoge korporadje izkazujejo dvakrat, trikrat in tudi štirikrat večje profite po odbitku vseh davkov kot so znašali lanski. Za milijone delavcev tudi plače niso slabe, farmarji pa sploh še niso prejemali takih cen kot jih dobivajo danes, sploh že nekaj let. Do tukaj je navidezno res vse rožnato in "free enterprizerji" ter gospodarstveniki bi lahko mirno spali, ako bi ta slika ne imela tudi druge strani. Ampak šment je, da ima tudi ta slika dve strani in da je druga stran polna slabih znamenj — Inflacija, padanje kupne sile širokih ljudskih mas, kupovanje na kredit etc. etc. Ta stran je v resnici toliko alarmantna, da Je skupina znanih političnih ekonomov s Chesterjem Bovvlesom na čelu nedavno sprožila velik alarm in napovedala večjo gospodarsko "recesijo" (nova beseda za krizo, depresijo), ako gospodarji te dežele *z vlado vred takoj ne store serijo potrebnih korakov, ki naj prepre čijo grozeči Industrijski zastoj ali lahko tudi večjo krizo. ★ Mogoče bo kdo rekel, da ta pesem nI nič novega In da so politični ekonomi lahko prav tako v zmoti kot so bili pred tremi leti, ko so napovedovali, da zna po zaključku vojne nastati v deželi večja brezposelnost. Kot se lahko spominjate, so mnogi ekonomi, med njimi tudi vladni, govorili, da zna v dobi preureditve vojne industrije za civilno produkcijo izgubiti delo pet do osem milijonov delavcev. V tem so se res motili, kajti preijredba produkcije je šla bolj gladko naprej kot so pričakovali. V resnici nI po končanju vojne v Evropi in pa Pacifiku prišlo do nikakŠne brezposelnosti, marveč je bilo v deželi dovolj dela za vse. Toda današnja situacija je precej drugačna. Produkcija je da nes že dosegla točko, ko je začela nadkriljevatl povpraševanja na trgu, kar pomeni, da so se začele polniti zaloge. Sicer ne še na vseh področjih industrijskih izdelkov, vendar pa v vedno večjem Številu. Glavni vzrok temu so previsoke cene, odnosno nezadostna kupna sila konzumentov. Kljub temu, da se je kupovanje na kredit ali obroke v zadnjih mesecih zvišalo za 75%, se je promet v veletrgovinah že začel krčiti. Kadar pride do tega, so znamenja, da se bliža industrijski zastoj. S tem v zvezi je tudi zelo značilna situacija v gradbeni industriji. Vsakemu je znano, kako je veliko pomanjkanje stanovanj po mestih. Tisti krogi, ki se pečajo s tem vprašanjem, pravijo, da bi morala dežela zgraditi najmanj 1,500,000 novih stanovanj na leto za dob« prihodnjih deset let, da bi zadostila potrebam. To je bil tudi cilj vladnega programa kot ga je izdelal stanovanjski ekspeditor VVilson Wyatt. Toda realitetni interesi so tudi s tem programom tako storili kot so njihovi kolegi prej z OPA. Rezultat je, da je gradbenu Industrija v zastoju in da letos ne bo zgrajenih niti 750,000 novih stanovanj. Razlog so seveda inflacijske cene. * Skupina političnih ekonomov, ki se je s Chesterjem Bowlesom na čelu poglobila v današnji gospodarski položaj, pravi, da se dežela nahaja "pred večjim ekonomskim zastojem. Dasi btznl škega zastoja ni mogoče več preprečiti, vendar pa je še mogoč« preprečiti to, da ne bo degeneriral v zrušenje." In za prepreče-nje slednjega Bo w lesova skupina priporoča sledeče ukrepe: 1) Takojšnje splošno znižanje cen /a okrog 10'*;, v gradbeni industriji pa najmanj za 20'., kar naj bi se doseglo s sodelovanjem vlade, Industrijskih in delavskih skupin, prav tako tudi ob nova izdelovanja fabriško izdelanih hiš 2) Raztegnitev 15', zvišanja plač, ki je bilo nedavno uveljav I j eno v nekaterih večjih Industrijah, skozi vse gospodarstvo. 3) Zvišanje zakonite minimalne plače s 40 na 65 centov na uro in amendiranje mezdournega zakona v toliko, da bi kril tudi (Miljedelske in vse ostale delavqc 4| Zavrženje sedanjega načrta (republikanskega) za znižanje dohodninskega davka za 10—20'; in nadomestitev Istegs s pred logom za zvišanje l/vzetvene vsote «hI $M)0 na $700 dohodkov, na katere se ne plača dohodninskega davka. Za ljudi, ki imajo manj kot $3000 letnih dohodkov bi to pomenilo veliko večjo olajšavo kot pa sedanji republikanski načrt. 5) Zvišanje in raztegnitev bre/poselnostne podpore 6) Podaljšanje /verne stanovanjske kontrole do 30 jun 1948 in vladno garantiranje /gradnje 1.500 00 stanovanj na leto, od katerih naj jih vlada zgradi dve tretjini za delavske družine t tti/kimi dohodki | 7) Zvišanje posojevalne kapacitete /ve/ne lmportne-eksportne banke ns $5 milijard v svrho promoviranja zunanje trgovine Da se razumemo Toronto, Kanada,—V Prosve-z dne 0. maja t. 1. je bil priob-čen dopis br. M. Malešiča iz To-ronta. Pisec izraža željo, da odgovori na dopise, ki so bili objavljeni v slovenskem časopisu Edinosti. Da pa bodo pravilno razumeli zadevo tudi tisti, ki nj-so čitali Člankov v Edinosti, se obračam s prošnjo na uredništvo Prosvete, da ponatisne te uradne izjave, ki se glase: Obvestilo odseka ZKS, Toronto Članstvo od?eka Zveze kanadskih Slovencev je na svoji redni seji v nedeljo, 2. marca, izmenjalo svojega zastopnika pri odboru slovenske sekcije Sveta kanadskih južnih Slovanov (odbor za x-ray aparat) Maksa Malešiča in na njegovo mesto izvolilo Franka Lavriča. R. Mavrln, tajnik. Tajnik odbora Ludvik Troha pa je podgl sledeče pojasnilo: "V zadnji Številki Edinosti je bila objavljeno izjava odseka Zveze kanadskih Slovencev v Torontu, da je članstvo na svoji seji v nedeljo, 2. marca, prišlo do zaključka, da njih predstavnik v odboru za nakup x-ray aparata za bolnišnico na Golniku pri Svetu kanadskih južnih Slovanov ni pravilno izvrševal poverjeno mu dotfnost, ter da je radi tega izbralo drugega ža-stopnika. Gotovo je, da bo javnost in posebno one, ki so prispevali za x-ray aparat, zanimalo, kaj je z nabavo aparata. Tukaj je nekoliko pojasnila. Kakor je znano, je bil imenovani odbor vzpostavljen v mesecu juniju minulega leta s ciljem, da organizira in vodi zbirno akcijo za nakup aparata za bolnišnico na Golniku, Slovenija. Od-tjor je bil sestavljen iz 9 članov, kateri so predstavljali sledeče organizacije: Zvezo kanadskih Slovencev, Vzajemno podporno zvezo Bled In društvo Slovenske narodne podporne jednole, Ta odbor je deloval pod imenom In pokroviteljstvom SKJS (Veča") In 9e je imenoval Slovenski odbor pri S. K. J. Slovanov. Odbor si je vzel nalogo zbrati vsoto $10,000, kar je bilo ne samo doseženo, ampak je bilo stvarno zbrano $12,450.15 in denar je bil izročen v blagajno S. K. J. Slovanov. Med tem je odbor na svoji seji izbral dva člana, Maksa Malešiča ln Joea Petrica, da skupaj z Uvršnim odborom SKJS naročita aparat, kateri je koncem vsestranskega poizvedovanja pro-našel, da bi najnovejši aparat za bolnišnico skupno z vgnmi pri-tlkltnami stal okrog $20,000 ali $7,500 več kakor jt bilo zbrane vsote. Pronašlo se je tudi, da bi ae za vsoto okrog $14,000 moglo dobiti druge vrete aparat (t. zv. mobilni x-ray aparat), katerega se pa ne bi moglo uporabiti za bolnišnico, ampak za pregledavanje naroda v splošnem, t. j. prevažal bi se iz mesta v mesto. Ker ni bila zbrana vsota dovolj ne za prvi niti drugi aparat, se je naprosilo za pomoč SKJS in Izvršni odbor Sveta, ki je obljubil dati vso mogočo pomoč. Nato se je poslalo pismeno vprašanje dr. Neubauei ju, šefu bolnišnice na Golniku, kateri aparat naj bi se nabavil, katerega pismo je v imenu odbora poslal Jurij Matešič. »Toda medtem. predno je prišel odgovor, je Matešič odpotoval v Jugoslavijo, kjer se je aestal z dr. Neu-bauerjem in po razgovoru njim bržojavno sporočil, da se naj kupi aparat z# bolnišnico Brzojav je datiran in prejet 22 decembra 194« Ko sta odbor in SKJS nato podvzela korake, da se aparat naroči, je nastala nova nepredvidena ovira, namreč tvrdka, s katero se je rpzgovarjalo glede Zda), ko sta obe zbornici kongresa sprejeli dve različni versijl antldelavske zakonodaje, katere bi bila vesela tudi Musso in Hitler, Je treba diference lsgladUl v konferenčnem odboru obeh zbornic. Na sliki je videti štiri republikanske senatorje — od leve na desno: Smith is N. J., Bali is Mljm., Tafi is Obla ln Ive« is N. Y. — ki Imajo tudi v tem odboru glavno besedo pri izenačevanju obeh osnutkov, Harleyjevega in Te4|pvega. sss zastoj in se odbor ni soglašal po tem vprašanju. Nekateri člani odbora so stali na stališču, s katerim se je strinjal tudi izvršni odbor SKJS, da se naročbe ne more dati preko drugih organizacij, in če ni drugega izhoda, tedaj je najbolje, da se denar pošlje Rdečemu križu Slovenije, odnosno Jugoslavije, da sam ljupi aparat. Temu so nasprotovali Maks Malešič in še trije člani odbora. Malešič je insistiral, da se aparat mora naročiti tukaj, ne oziraje se, dp so mu bile znane okolnosti, pod katerimi se to od nas zahteva. Poleg tega jc tudi poskušal izzvati dvom v iskrenost in pov^renje v SKJS in njegovo delo.^ Na ta način je bila ustvarjena nemogoča situacija, da se ni moglo nadaljevati z delom. Ko se je po tem vprašanju raz- izključilo iz odseka Zveze kanadskih Slovencev, Toronto. Za izvršni odbor odseka ZKS, Toronto: R. Mavrln, tajnik. Iz zgornjih izjav se lahko sodi, zakaj je bil M. Malešič izključen iz odbora za x-rav aparat, kakor tudi iz odseka Zveze kanadskih Slovencev. < Razumljivo je, da se rojak Malešič ne počuti zelo dobro, radi tega ima gotovo še dosti takih besed v svojem slovarju, kot jih je napisal v zadnjem dopisu in privatnih pismih, katere pošilja po naselbinah v Kanadi. Kar se tiče "kimavcev" pri odseku Zveze kanadskih Sloven-sev v Torontu, je gotovo, da rojaku Malešiču še ni nikdo po-kimal, kajti vsak član odseka se zaveda, da on do sedaj še ni izgovoril takih besed, v katerih bi bilo kaj koristnega, naprednega ali zdravega. Ako pa pravljalo na seji dne 4. februar- Članstvo "kima" sedanjemu od-ja, katera je bila radi tega že boru, potem vsekakor izgleda, nekajkrat neuspešna, 90 se po da imamo zelo razumen in dela-daljši diskuziji vsi člani strinjali ven odbor pri odseku, s predlogom,, oko ne bo rnogoče | Na koncu naj še pripomnim, na noben način, da mi sami ali da se je nam posrečilo izvesti SKJ naročili in o d v o si ali naročbo x-ray aparata po na£i-x-ray aparat, se pošlje denar nu, kot je bila naša želja ves čas, Rdečemu križu Slovenije o^iro-J odkar smo pričeli s knmpanjo ma Jugoslavije. Nekaj dni za tem (14. (eb.)*je tajnik SKJS prejel registrirano (priporočeno) pismo od Maksa Malešiča, podpisano od njega in treh drugih Članov odbora, (in to brez vednosti ostalih članov odbora), v katerem je izjavljeno, da so odločno proti temu, da se pošlje dtnar v Jugoslavijo Rdečemu krilu in da se mora kupiti aparat tukaj, ne qlede pod kakšnimi okolnostmi, če se to more storiti ali ne, kar pomeni, da ao proti zaključkom seje z dne 4. februarja. Na drugem mestu v tej številki objavljamo izjavo izvršnega odbora SKJS, v kateri je kratko iznešeno stališče Sveta. Izjava je iasna in na mestu, v kateri SKIS ponovno Qbljublja svojo pomoč pri nakupu aparata. Glede denarja naj bo povedano, da je naložen v banki pri SKJS, in ta denar ne bo porabljen ali potrošen za ničestr drugega kakor zs x-ray apaiat, za kar je bil tudi zbran. V to naj bo vsak uverjtn in brez skrbi. Ludvik Trofca. tajnik odbora." Obvestilo a geje odseka ZK8. Toronto Na redni seji odseka Zveze kanadskih Slovencev. Toronto, dne 6 aprila 1947« je članstvo vzflo na dnevni red razdiralno delo Maksa Malesita proti Svetu kanadskih južnih Slovanov in ZKS. Ker je Maks Malešič insist!- zanj. To se pravi, da ga bomo sami poslali s parnikotn v staro domovino. S tem smo kanadski Slovenci in Slovenke storili krateno delo in obenem tudi izkazali našo ljubezen in vdanost do naših bratov in sester v domovini. J. Sherjak, predsednik odbora za x-ray aparat. ne osebnosti. Poleg Wallacea je nastopilo tudi več drugih govornikov, med njimi Raymond Walsh, radijski komentator in podpfedsednik organizacije f*ro-gresive Citizens' of America. Walsh je povedal, da ^e je zadnjega januarja udeležil neke zabave, na kateri je bilo tudi 12 ameriških bogatih industrijalcev. Bil je priča^njihovtmti pogovoru in ti veliki reakejonarji so se dve uri pogovarjali o vojni proti Rusiji. Menili so, da je treba čimprej napasti Rusijo, dokler še nima atomske bombe. Rekli so, da bi bilo treba 19 atomskih bomb in Rusija bi bila premagana v 90 dneh, nskar bi imela Amerika vso Evropo pod kontrolo. Ko so ti magnati odhajali, pa je stopil k enemu izmed njih omenjeni Walsh in mu dejal, da so komunisti tudi na Kitajskem, kar bi vzelo rladaljnjih 90 dni, predno bi bila Azija pod kontrolo, nato bi bilo treba še zapreti v ječe polovico ameriških državljanov, kar bi zopet vzelo več kot 90 dni. Ameriški imperialist! so tisti, ki hočejo zanetiti noyo svetovno vojno, ne pa Sovjetska Rusija, katera si želi le mixu, da obnovi porušene kraje in industrijo. Še nedavno sem poslušala debato po radiu o posojilu Grčiji in Turčiji. Dva kongresnima sta debatirala v prilog posojila, dva pa proti. Eden izmed njih, ki je bil proti posojilu, je rekel, da ie Amerika agresivna dežela, ne Rusija, kot jo hočemo pokazati pred svetom. Nadalje je dejal, da bo morpla Amerika vsaki-krat poseči globoko v zep, kakor hitro se bo pritožila kakšna država, da rogovilijo v njej komunisti. Taka absurdna politika nas bo vodila v propast. Naši reakcionarji imajo tak strah pred komunisti, fašistov pa se nič ne boje, dasiravno slednji Okušajo zopet priti do moči. Kathrine Kralns. ral brez stvurvúh dokazov v ne-naročila, je obvMttla. da naroči« poverljivoat SKJS, kljuk temu. la sa aparat ne more vzeti direktno od odbora niti SKJS. ampak se ga mora naročiti skozi poveem drugo kanadsko ustanovo, kar je povzročilo nadaljnji da je članstvo zahtevalo v daljši dabati ra/^rejena v posebne plačil f »kupin«. Kmetijskemu de-IVciJ J» i*> uredbi zagotovi je-D 'Ruvanje, povrnitev potnih in prehrana. Posebno l^st uživajo ¡»talni kmetij kn na državnih kmetij 1 'Mh: to je brezplačna ^•mljiši do 6.500 «jer bodo kmetijski "delovali vse, kar bo-U svoje gospodinjstvo Ü o, kih pri» Mtro\ tiavct » rabil sečno. Zavarovancem, ki so bili zaposleni v celoti 20 ali več let in od tega vsaj 1 leto v novi Jugoslaviji, se poveča minimalna renta s povprečno vrednostjo zaslužka po osvoboditvi kakor tudi v razmerju s kupnim trajanjem dejanske zaposlitve; taVo povečana minimalna pokojnina lahko doseže 3,500 dinarjev mesečno. Z novo odredbo določani minimalni zneski rent in pokojnin predstavljajo povprečno devet-cratno povečanje rent in pokojnin iz socijalnega zavarovanja v stari Jugoslaviji, medtem ko se renta in pokojnine qnih za varovancev, ki so svoj delovni prispevek dali tutfi v novi Jugoslaviji, približuje pokojninam in rentam iz bodoče polne zaščite po povem socijalnem zavarovanju. Novi sistem socijalno-eko-nomske zaščite starih in onemoglih delavcev, delovnih invalidov p njihpvih nepreskrbljenih rodbin kaže vso skrb naše ljudske države za zboljšanje soci-. ajnega položaja delovnega "judstva v skladu z našim gospodarskim razvojem. Država hitro odstranjuje in popravlja crivice, ki so jih prizadejali delavskemu razredu izkori§Čeval-ski in zptiralni režimi pred-aprilske Jugoslavije. Izseljenci iz Kanade se vračajo V prvi skupini povratnikov so bili večinoma ribiči in goz dni delavci. V Kanadi so pred odhodom izvedli akcijo, ki je prinesla 2 milijona dolarjev ¿p nakup strpjev in orodja, ki bo potreben pri delu v domovini. To vsoto so jugoslovanski izseljenci nabrali v obliki posojila V Vancouvru so nabrali pol milijona dolarjev. Izseljenci jugoslovanske narodnosti tekmujejo med seboj pri podpisovanju posojila. Ribiška skupina, ki se je deloma že pripeljala v Jugoslavi jo z ladjo "Radnik", je nakupila nekaj ladijskih motorjev, kate re bodo doma namestili na la djah. Ribiči so prinesli domov tudi načrte najnovejših tipov kanadskih ribiških ladij. Pripeljali so tudi del strojev. Za doslej nabavljeni materijal so izseljenci izdali nad 200,000 dolarjev. Ribiči imajo sedaj domovini dragocene priprave ki omogočajo napredek ribar-stva. To so naprave, ki beležijo količino rib pod ladjo, stroji za stiskanje ribjega olja, kami joni s posebnimi hladilnicami in ledenicami. Ta izseljeniška ribiška grupa bo organizirala na Jadranu ribolov z naj moder nejŠimi sredstvi. In vse izkuš nje, katere so si stekli ribiči na obalah Tihega oceana, ,bodo porabili zdaj v svobodni domovini. Drvarska skupina iz Kanade bo prinesla v Jugoslavijo za 130,000 dolarjev orodja in strojev. Naši izseljenci so pripovedo vaji o velikem navdušenju, ki vlada med našimi rojaki v Ka nadi. Skoraj ga ni jugoslovan skega rojaka, ki ne bi prispeval k posojilu za nabavo orodja in strojev. Nekateri so dali po 100, imovitejši tudi po 1,000 dolarjev. Takšni, ki se ne morejo vrniti v Jugoslavijo, prispevali do 10,000 dolarjev Povratniki so prodali v Kanadi vse svoje imetje. Računa se, da bo prišlo Kanade do 5,000 naših izseljen cev. . e «večanje rent in °Jn'n iz socijal leK* zavarovanja L. iredbo zvezne jugo ■vlade o minimalnih "»kojninah iz socija »vanja je ustvarjen 'cm soujalne zašči »nji /neuki minimal M fr« njen proti narodno-osvobodil-nemu gibanju. Mladina iz Avstralije je poslala svoje zastopnike na mladinsko progo Šamac-Sarajevo in 15 mladincev je ze na potu Jugoslavijo. List avstralskih izseljencev "Napredak" je obveščal naše j udi in ostale narode Avstralije o herojskem boju, danes pa poroča o junaških podvigih in velikih naporih naših ljudi v stari domovini. Slovanske organizacije v Avstraliji so prevedle na angleški jezik večje število govorov maršala Tita, Edvarda Kardelja in drugih ter mnogo pripomogle, da so se ljudje seznanili s pridobitvami našega osvobodilnega boja in demokratičnim značajem naše judske oblasti. Veliko število naših izseljen cev v Avstraliji z nestrpnostjo čaka vrnitve v svojo svobodno domovino. Ti rojaki se zavedajo, da bodo v svobodni domovini delali za sebe odnosno za svqj narod, a ne za razne izkoriščevalce. Movi udarniki in nova-torji tudi v Bosni Delavski razred v Bosni in Hercegovini je dal od lanskega majskega tekmovanja do letoš-nJega veliko število udarnikov :n novatorjev. Skupno je bilo proglašenih 3,933 udarnikov. V anskem tekmovanju je bilo 2,922 udarnikov. Največ udarnikov je bilo proglašenih v Sarajevu in na področju sarajevskega okrožja, niso pa seveda zaostajali v ostalih industrijskih krajih, zlasti v Zenici, Varesu, Kaknju in Bre-zu. Pri industrializaciji in obnovi države so se oprijeli tudi v Bosni jn Hercegovini novega sistema dela, udarništva in nova-torstva, in dosegli s tem velike uspehe pri nadalnjem gospodarskem razvoju republike.. e Udarniki tudi v ljubljanski tobačni tovarni Tobačna tovarna v Ljubljani je ob priliki proslav praznika dela proglasila in razdelila na grade novim udarnikbm, ki so si prizadevali v medsebojnem tekmovanju doseči čim večje uspehe. Med novimi udarniki so Remškar Jernej, železostru-gar iz Viča ter delavke Ceh Ivana, Kos Franja, Slapar Ivan ka in Velkavrh Draga. Oluovi iz naselbin (NsdslJevanJ» « t. *rsnl.) sva se pogovarjala z bratom in on mi je obljubil, da mi bo pomagal, nekaj denarja pa pem si sposodil, tako da sem spravil skupaj za vožnjo. Moja družina je prišla končno za menej meseca novembra. Leta 1904 pa sem vzel prvi ameriški papir in ae odločil, da ostanem v novi domovini, katero ljubim, ne pa njene voditelje. (Konec prihodnjič.) Joaeph Hauptman. Ob zgodnji uri Malce vinjen je prišel mož ob štirih zjutraj v zakonsko spalnico. Tenkočutna ženica se je kljub temu prebudila in vprašale jezno: "No, koliko je pa spet ura? "Ena," se je prihuijeno zlagal mož. A tedaj je stenska ura udarila štiri. "Tiho bodi," je mož nahrulil uro, "saj vem, da je ena, kaj bi to štirikrat ponav ljala!" Veliki slovanski naravoslovec Ivan Petrovič Pavlov Znano je, da se slovanski narodi dolga stoletja niso mogli neovirano kulturno razvijati, ker so jih ogražali v samem narodnem obstoju nasilni sosedje z vzhoda in capada. Kljub temu pa so Slovani podarili človeštvu nemalo mož, ki zavzemajo odločujoč položaj v svetu znanosti |n kulture sploh. Odlično mesto ima med njimi Rus Ivan Petrpvič Pavlov, po vsem svetu znan in priznan kot eden najvidnejših pionirjev naravoslovja, ki ga pa Slovenci še vse premalo poznamo; zato bo prav, če njegovo delo in u-spehe vsaj bežno osvetlimo. I. P. Pavlov se je ipdil 27. septembra 1849 v Rjazanu, 200 km južno vzhodno od Moskve kot sin pravoslavnega popa. Posvetil se je študiju naravoslovja. Po končanih študijih v Rusiji se je še dve ieti izpopolnjeval na univerzah v Nemčiji. Končno je doštudiral še za zdravnika. Obogaten s silnim znanjem je postal univerzitetni profesor v Leningradu (takratnem Petrogradu). Njegova stroka, kateri je posve^ til vse svoje življenje, in ki jo-je tako zelo izpopolnil z lastnimi dognanji pa je bila fiziologija, t. j. znanost, ki proučuje življenjske pojave v organizmu. V tej stroki je dosegel take uspehe, da je po njih upravičeno zaslovel po vsem znanstvenem svetu. Leta 1910 so mu postavili poseben institut za fiziologijo, ki je tudi pozneje ostal najbolje o-premljen v Rusiji. L. 1930 so mu zgradili« posebno biološko postajo v Koltušah blizu Leningrada za fiziološke študije na raznih živalih, posebno na psu. V avgustu 1933 leta je Pavlov predsedoval 15. mednarodnemu kongresu fiziologov v Leningradu in Moskvi. Ves potek kon- gresa je bil pod mogočnim vtisom osebnosti Pavlova, kateremu so izbrani znanstveniki vsega sveta izrazili svoje občudovanje in spoštovanje. Ob navdušenem pritrjevanju skoraj $QQ0 navzočih fiziologov so ga imenovali za "prvaka svetovnih fiziologov". Tako lepega in soglasnega priznanja gotovo ni bil deležen še noben znanstvenik tik pred svojo smrtjo. Že pol leta kasneje* 27. februarja 1936 je namreč Pavlov umrl za In-fluenco. Zanimivo je, da je še štiri dni prej oddal v tisk svojo zadnjo razpravo. J^avlov ie napisal okoli 100 znanstvenih del, ki jih lahko u-vrstimo v tri skupine, ki se nanašajo: 1. na srce in krvni obtok, 2. na prebavne organe, 3. na delovanje možganov in čutil. Velika Pavlova zasluga je u-gotovitev, od je odvisen vpliv živcev na srce. Prav tako je Pavlov izredno hitro in umno rešil mnoga vprašanja prebave v živalskem in človeškem organizmu. Da bi dobil čiste prebavne sokove živali, je namreč uvedel mejodo fistul, t. j. trajnih odprtin, iz katerih se je cedil prebavni sok v popolno ma neizpremenjenem naravnem stanju. Ogromne uspehe teh poskusov je omogočila čudovita spretnost Pavlova kot operaterja, saj so ga imenovali nejvečjo- | Henry Wallace s svojimi shodi še vedno dela preglavice reakciji in viaoklm demokratskim mogulom. Val njegovi ahodl po srednjem sapadu In aapadu so bill selo uspešni. Največji shod • Imel v Hollywoodu. kjer je plačalo visoko vstopnino 28.000 Judi. da ao ga lahko allšell, po 'mg tega pa ao organised! 1 Pro gnjalvnlh ameriških državljanov še prlapevel! $35,000. Voditelji unij CIO. ADF In šeles-nlčarsklh bratovščin v Loa An eau ao se lsrekll se "Wallace 1841". Bivši mlnneeotakl governer ln republikanski pred sodniški aaplrant meni. da s< boat a Truman in Wallace pobotala ln da boeta prihodnje leto tvorila demokratako listo se predsednika ln podpredaednlka. Rastline, ki omamljajo Vsem so nam smane zgodbe o srednjeveških čarovnicah, o ho dobnih vilah in škratih, ki so imeli moč, da so spreminjali ljudi v rastline, kamne, zlasti pa živali. Že pesnik stare Grčije Homer pripoveduje v svojem epu Odiseja, kako je neka očarljiva boginja spremenila svetovnega popotnika in junaka Odiseja ter njegove tovariše v prašiče. Velikokrat! smo kot otroci s strahom poslušali pripovedke o čarovnicah, ki jahajo ne metlah na Klek ln ae tam pajdašijo s hudičem, katerega so nam prikazovali kot kozla z repom, brado in rogovi. Tudi zgodbe o ljubavnem napoju, ki so ga varile čarovnice po skalnih duplinah, nam niso tuje. Dandanes take pripovedke vedno bolj izginjajo in mi se samo še čudimo, kako je ljudstvo moglo verjeti takim nemogočim stvarem. Toda te zgodbe niso brez vsake osnove. Nikoli nieo sicer živele kake čarovnice, ki bi bile spospbne čarati, spreminjati ljudi v živali ali jahati na metlah po zraku. Toda resnica ji, da je bilo v srednjem veku močno razširjeno kuhanje omamnih pi-ječ iz rastlin. Po umivanju takih pijač pa so ljudje srednjega veka v mislih doživljali ali, lahko rečemo, sanjali, o vseh mogočih podobnih dogodivščinah. Ker «o bile v srednjem veku fte zelo razširjene pripovedke o čarovnicah, škratih in vilah, v katere je ljudstvo verovalo, jih hotelo videti in spozneti, je popolnoma razumljivo, da so preprosti ljud je v sanjah doživljali to, kar so slišali v zgodbah in kar so ftele-li spoznati. Taka mamila in opojne pijače so prirodo poznavajoči ljudje pripravljali iz posebnih, navadno strupenih rastlin. Vse take Tudi izseljenci iz Avstrije čakajo nestrpno na vrnitev v Jugoslavijo Predsednik Slovanskega kon gresa v Avstraliji Zvonimir Dr-venica je prispel v Jugoslavijo, kjer je obiskal Slovanski komite in druge ustanove Po-vdaril je, da si žele rojaki iz Avstralije prej ko mogoče vrniti v domovino. Naši izseljenci v Avstraliji zbirajo gmotno Jugoslavije. in pomoč za obnovo /našall 1200 ze I Njihova dejavnost je dobila Iz ♦00 dinarjev za! raza tudi v vztrajnem prizade novem m temu pa vanju delavcev Avstralije, da r»o povečanje od hi onemogočili dobevo vojaške-2 000 dinarjev me-1 ga matertjala. ki Je Stavkovni pri sor tobačnih delavcev, orgaaialrenl v uniji CIO. ki še voč tednov etevkajo v tovarni K. J. KsfasMa Tehacco Co. v Wlnaton Salomo. N. C. Na delavce apelirajo, naj no kadilo bil name-1 "kaasel". dokior traja stavka. rastline tvorijo posebno skupino in imenujemo jih solanaceje ali po naše razhudnik, ker nam raz hudijo kri. Mazilo, pripravljeno iz tah rastlin, omami tistega ki se z njim namaže, ga uspava in mu v tem stanju povzroči bujne sanje, v katerih se počut kot v blaženosti. Isto poyaroča tudi kajenje listov teh rastlin alt pijača ic njih. V tem tiči bistvo vseh sred njeveških zgodb o čarovnicah In ljubavnih napojih. Rastlinstvo poznavajoče ženščine so Iz teh rastlin pripravljale mašila, same mazale z njimi ter jih pro dajale tudi drugim. Na ta način so sebi in drugim pričarale sa nje o hudiču, čarovnicah na metlah, o spreminjanju v šivali in podobnem. Se dandanes v južni Ameriki ljudje, ki nc premorejo 4?narja za alkoho upijanjajo se pa z rastlino, ime novano Toloaki, katero nekateri žvečijo, drugi kade, tretji Iz nje pripravljajo čsj ali mazilo. Tako si pričarajo spanec, poln omam nih, navadno ljubezenskih sanj Tudi Arabci uporabljajo kore nine Mandragore, da zaspe, ali pa njene liste polagajo na rane Znano je tudi, da so prvi kirur gi pri operacijah nesrečnežu ds jali piti izvleček is teh korenin ds so mu olajšali bolečine. Solanaceje so večinoma stru pene in zdravju škodljive in Jih uporabljamo le po navodilih zdravnika. Prevelike količine ali prepogosto uporebljenje povzroče začasno slaboumnost ali pa celo trajno blaznost. SIcer so pa te restline koristne tudi človeštvu. V lekarnah pripravljajo danes Iz aola-nacej zdravila za pomirjanje bo ločin, zoper premočno Izločanje želodčne kisline in druge bolezni. Znan Je zlasti etropin, ki razširi zenice, pospeši bitje srca, ustavi pa delovanje prebavil in izločanje sline. Liste eolanecej zvijajo tudi v cigareto zoper astmo Mod te restline štejemo poleg zobnika, volčje češnje tudi tobak Zanimivo pa je, da nam nekatere aolenacoje služijo tudi za prehreno. Tako n pr. uživamo gomolje krompirje, ki spe-dajo tudi v to skupn^ftiitl in cveti pa vsebujej^^^m|*rno snov Tudi paradižnik In paprike apedata aemkaj, sta pa ze lo bogata na vitaminih In zdravju koristna. (Po Ljud ted ) Antifašistične žene iz Cerkelj pozdravljajo Adamiča Matere in žene krajevnega odbora Antifašističnega sveta v Cerkljah so se na praznik žena (8. marca) spomnile na pisatelja Luuisa Adamiča in mu poslale sledeče toplo pismo pozdravov in priznapja: "Dam*, ko praznuje Ves zavedni svet, prekaljen v tifočlet-nih borbah za resnico in pravico, praznik žena, praznik ponps-ne matere, praznik žen bork, smatramo žene AFZ v Cerkljah za svujo^iolžnost, da se Vaip, dragi rojak, za mnoge in neprecenljive usluge, ki ste jih storili naši ljubljeni domovini, naj-iskrenejše zahvalimo. "Veliko je pretrpela naša domovina tekom te zadnje strašne svetovne vojne, ko ie naš smrtni in kruti sovražnik Tev-ton na razne in zvijačne načine hotel uničiti naš narod. Lepo je od Vaa, dragi rojak, da niste pozabili te lepe dežele, kjer je tudi Vam tekla zibel, Zavihteli ste v njeno obrambo Vaše pero, priskočili ste ji tudi v gmotnem oiiru na pomoč kot predsednik Združenega oclbora jugoslovanskih Amerikancev. Vaša plemenita dejanja so otrla marsikatero solzo in pričarala v srca zadovoljstvo ln veselje, da naš veliki sin našega nardda v daljni tujini ni zatajil ter ta eksperimentalnega kirurga v I nam ostal zvest v urah naše ¡vropi. Leta 1897 je izšla nje-1 največje nesreče, ko smo bili In gova knjiga "Delo prebavnih žlez", ki je zbudila največjo pozornost. Za ta raziskovanja je prejel Pavlov leta 190< Nobelovo nagrado za medicino kot prvi nagrajeni fiziolog. Posebne zasluge si je pridobil Pavlov za proučevanje tako imenovanih refleksov. Kaj pomeni "refleks" v fiziologiji? Ce ob topli peči čitamo zanimivo knjigo, pa se z roko nevede dotaknemo peči, jo hitro umaknemo; če lačni pomislimo na slastno jed, se nam pocedijo sline; če hodimo zamišljeni po cesti, pa prod nami švigne avto čez cesto, se hitro ustavimo —• itd. — vse to, ne da bi na ta dejanja pomi slili, oziroma ftb nje pomislimo šele takrat, ko smo jih že storili. Vsa ta dejanja, refleksi, se torej vršijo nezevisno od naše vo lje, torej nezavistno od možga nov. Vse te pojave Je Pavlov natančno proučil. NajzanimiveJ ša so Pavlova raziskovanja o de lovanju možganov. Pred Pavlovim so možganske funkcije pro učevali večinoma špekulutlvno, šele Pavlov se jih Je lotil strogo stvarno. Pavlovo delo je bilo tako u-spešno zaradi osebnih lastnosti, ki so ga krasile: velika spretnost v eksperimentiranju, posebna zmožnost za koncentracijo mišljenja, neumorna ostra snalUa, silna potrpežljivost v raziskovanju. Zanimiva so Pavlova nazira nja o človeku, ki jih je izrazil na sprejemu v Puškinovu: Človek Je najvišji produkt zemlje in prirode, človek Je najnatančnejši sistem. Zato, da more človek uživati zaklade priiotJc. ji-dolžan biti zdrav, močan in pameten. Njegov osebni odnos do znanstvenega dela se nam najlepše razkrije v njegovem čudovitem pismu mladini leta 1935, ki je pravi "avtoportret, zapisan v obliki zapovedi', ki bo služil za vodilno nit stotiaočem mladih sovjetskih znanstvenikov." —» Kvo, kaj svetuje Pavlov mlademu pokolenju znanstvenikov Hovjetske zveze (v Izvlečku): "Kaj naj bi želel mladini avo je domovine, ki s« je p'____ ___ ^ _______•__. (Nadalje vanj«) Oba s komandantom sva bila kar trda od tega iznenadenja, toda komandantu se je vidno raznežil sicer strogi obraz. 'Tovariš komandant, brez dovoljenja sem zapustil četo in vem, da me čaka za to stroga kazen!" je nadaljeval Stanko kar v eni sapi. "Z veseljem sprejmem vse, kar boš odredil— kajti maščeval sem se! Pri vedel pa sem ti novega tovariša, ki bi se rad kot partizan boril proti ustašem. To je sifl tistega, ki mi je vse moje pobil!" Napetost najine radovednosti je naraščala od trenutka do trenutka. Toda oba fanta sta bila upehana, mokra in lačna. Posadil ju ¿e k peči, velel je zanje pripraviti nekaj tople brane in ko je končno Stanko le prišel do sape, nama je mirno pripovedoval: "Tisti dan, ko bi se moral iti učit v delavnico, je prišla s položaja izpred Ogulina semkaj četa partizanov, v kateri je mnogo mojih prijateljev iz Drežnice. Eden teh ml je pripovedoval, da je slišal od zajetega ustaša o ustašu Joži, ki je bil takrat najbolj krvoločen v Drež-nici. Kasneje je bil Jožo v neki borbi pri Brinju težko ranjen in kot invalid odpuščen iz ustaške bolnišnice na svoj dom. Strel v hrbtenico mu je ohromil obe nogi. Povedal ml je vas ter opisal pot do njegovega doma—in tedaj sem sklenil, da ga poiščcm in ubijem. Oblekel sem nase te civilne cape, vtaknil bombo V žep in se napotil proti Ogulinu. Napravil sem se bednega in lačnega in tak sem stopil v hišo ustaša Jože. Hiša je bila preprosta, svetla, topla in v sobi sem zagledal v postelji krvnika mojih dragih. Takoj sem ga spoznal po udr-tem nosu. " "Odkod si?" me je vprašal nezaupno. "Iz Mrkoplja!" sem dejal srčno. "Pred partizani sem pobegnil." "Potem poznaš tamkaj Golika, Jakovca in tistega krojača poleg občine ... Kako se že piše?" "Jurkovič. Dva sina sta mu ustaša!" sem dejal. Tako je postal zaupljiv in dali so mi jesti in pri peči sem se pogrel. In ko sem se tako razgledoval po Izbi, sem zagledal na mizi naš prt In poleg postelje je na zidu visela mojega očeta ura. "Vidiš, mene pa so ti prekleti paitizanski psi pohabili!" je dejal Jožo mrko. "Prikovan sem na posteljo. Poglej, slnka-edinca imam,» pa nič ne morem zanj napraviti. Toda naš po-glavnik bo skrbel tudi zanj!" Pod večer je prišla v Izbo njegova žena in nam vsem prinesla večerjo. Bila je mila žtna, nežna, drobna in dobrega srca, kar sem takoj občutil. Sedeli smo za mizo, toplote bilo In ko Hf Je stemnilo, sem skočil pred vrata, potegnil bombo iz žepa in zakričal: "Da se mi nihče ne gane!" Ustaš Jožo v postelji j* srepo pogledal vame in se je stresel od strahu, žena njegova se je plašno stisnila k zidu, sin njegov, ta moj novi tovariš, pa je prebledel ln obsedel na stolu. "Razbojnik, tat nehvaležnež!" je zakričal vame ustaš. "Ml tebe z mlekom in kruhom, a ti nad nas z bombo!" ' "Ustaš Jožo, jaz nisem iz Mrkoplja, jaz sem partizan iz Drežnice. Ti si mi ubil očeta, ma- ter in moji dve sestrici?** sem zakričal od besa in sem dvignil bombo. Žena je krilcnila od groze in si zastrla oči z dlanmi, potem pa se je vrgla predme na kolena in zaihtela v strašni grozi: "Ssj ni res, saj ni res, zakaj pa govoriš tako strašne stvari?" Tedaj sem zapazil na njenem prstu materin prstan. "Mož mi ga je prinesel iz Zagreba," je odgovorila. "Ta prstan je moja mati nosila. Tvoj mož jo je z nožem zaklal in potem že mrtvi odsekal prst s prstanom. Ne lažem!, Snemi ga, znotraj je vrezan v obod datum 2. XI. 1913. To je dan, ko se je moj oče vrnil iz Amerike!" Žena je kriknila od groze in si zastrla oči z dlanmi, potem pa dlani kos žerjavice, pogledala je moža z nekim strašnim studom in na glas prebrala letnico, vrezano v prstan. Sin se je splazil do očeta, padel na kolena, ga zgrabil za roko in ga stresel ter jecal: "Morilec ... Moj oče je morilec . . .** "Ura nad njegovo glavo je last mojega očeta!" sem nadaljeval. "Ta prt na vaši mizi je vezla moja mati . . . Glej, žena, tule na robu rjave lise! To je kri moje matere ... Ta zlati križec tule na omarici je nosila moja triletna sestrica Milka, ki si ji ti ob zidu raztreščil glavico . . r Ustaš v postelji je nenadoma zatulil kakor divja zver, vrgel odejo čez glavo in kričal v blaznem strahu: "Proč, proč . . . strahovi . . . kri . . ." Žena se je pričela odmikati od njegove postelje, kakor da se valja v njej ostudna zver, njen obraz je postal mrtvaško bled in velike solze so ji zalile oči. Že sem mislil, da bo vsak hip umrla od vsega tega groznega, kar je pravkar doživljala. Ko se je z roko dotaknila prta na mizi, je roko odmaknila, kakor da bi se spekla, omahovala je po izbi, kakor da nosi neizmerno težko breme na plečih in da se nikakor ne more ujeti na noge. Nenadoma se je sklonila nadme in me objela in pričela polju-bovati. "Sirota nesrečna, sirota moja nesrečna!" je šepetala. "Kaj so ti storili, ah!" Potem je planila k postelji, potegnila odejo z njegove glave in kriknila z glasom, da sem se kar stresel. "Zver, zver, zver!" Ustaš je posinel v obraz. Tresel se je ko šiba na vodi, jecljal je nekaj nerazumljivega, jaz pa sem dvignil tedaj bombo, da jo treščim vanj. *"Ne ubijaj!" mi je zaklical njegov sin. "Glavo za glavo!" sem dejal in sem ga hotel ubiti. Njegov sin pa je objel mater, jo peljal do vrat in kriknil proti očetu: "Pojdima, mati, odtod, tu je vse krvavo! Tu ni več najin dom! To ni več moj oče. Krvnika nočem za očeta! Partizan postane^! Ustaši so morilci nedolžnih žena in otrok!" Tedaj se mi je roka povesila. Videl sem spa-čen obraz ustašev, videl sem njegovo muko, ki je bila še vsa hujša od nenadne smrti. Da, to ga je hujše zadelo kakor moja bomba. Hotel je planiti iz postelje, pa ni mogel. Tulil je in besnel, mi pa smo vsi trije šli iz hiše. Moji so maščevani, tovariš komandant!" (Dalje prihodnjič.) PKQ8V1TA lenjadi, na ribjem trgu plavajo ribe v kadcati; kako naj bi pri vsem tem obilju umrl od gladu človek in njegovi otroci? Tu ni tako kakor v njegovem doma čem kraju, kjer tudi za denar ni bilo mogoče kupiti hrane ker je ni bilo. In O-Lan mu je mirno odgovorila, kakor da ji je to novo življenje domače že od nekdaj: "Jaz in'otroka lahko beračimo in starec tudi. Njegovi sivi lasje bodo nemara ganili koga, li meni ne bi hotel dati." In vzela je v roko svojo prazno skodelo, jo iztegnila ter za-javkala z žalostnim glasom: "Usmilite se, dobri gospod .. . usmilite se, plemenita gospa! Bodite dobrega srca . . . storite dobro delo za vaše življenje v nebesih! Majhen novčič bakreni peni, ki mi ga boste vrgli . . . ohrani pri življenju otročiča, ki od gladu umira!" Če mi ne daste, dobri gospod, plemenita gospa ... bo otroče umrlo . . . od gladu umiramo ... od gladu ... od gladu . . . umiramo . . ." -In otrok je bil v resnici» videti mrtev, glava mu je kinkala zdaj sem, zdaj tja in ta ali oni ji je nejevoljno vrgel novčič. A bili so redki, ki so se je usmilili. e Malo nagelj e kocic, stiskajoči se k steni, ni nikoli postalo sestavni del mesta ali dežele, ki se širi za njim. Nekoč je Wang Lung slišal moža, ki je ognjevito govoril množici, na vogalu Konfucijega templa, kjer lahko javno spregovori vsakdo, ki ima zato dovolj poguma in ko je mladi mož grmel, da se mora Kitaj upreti z revolucijo ter se dvigniti proti osovraženim tujcem, se je Wang Lung prestrašil ter se je odhulil, ker je bil prepričan, da je eden izmed tistih tujcev, proti katerim tako strastna hujska mladi govornik. Drugega dne je slišal govoriti na obcestnem vogalu drugega mladega moža (kajti v mestu je mrgolelo mladih mož, ki so govorili na obcestnih vogalih), in ko je govoril in zatrjeval, da se mora kitajsko ljudstro v teh časih zediniti in izobraziti, Wang Lungu še na misel ni seglo, da m ¡sli kdo s tem tudi njega. Dan za dnem je živel Wang Lung pod vsem bogastvom in razkošjem tega mesta globoko spodaj pri temeljih, na katerih je bilo bogastvo zgrajeno. Po trgih je bilo živeža na pretek, v ulicah, kjer so prodaialne svilenih izdelkov, so v vetru plahutala črna, rdeča in oranžna Dobra zemlja Odlomki iz romana o Kitajski, ki ga je napisala ameriška pisateljica Pearl S. Buck Z obema srebrnima tolarjema je Wang Lung plačal dveito ki-lemetrov vožnje in uradnik, ki je aprejel donar, mu je vrnil prgišče bakrenih penijev; ln ko se je vlak ustavil in je proda jalec |x>molil skozi okno deščico z jestvinsml, je Wang Lung za nekaj penijev kupil k štiri hlebčke kiuhu in skodelo mlečnega rlža za dekletce. Že mnogo dni niso videli toliko hrsne hkratu; res so bili sestradani, a ko so začutili Jed v ustih, Jih je minil ves tek in dobro je bilo treba prigovarjati dečkoma, preden sta začela (Mižiratl. Sta-rec je |m vztrajno sesul kruh med brezzobimi dlesni. Wang Lung pa ni uporabil za živež vseh hakicnih penijev. Olnir?«! je. kar je le mogel, da bi kupil rogoznic, s katerimi bi zgradil zaklonilče. ko bi prispe li na ju«. V ognjenem vozu so bili ž njimi možje lit žene, ki so |xi/nali južne dežele že Iz1 prejšnjih let, bilo jih je tudi j nekaj med njimi, ki ao vsako leto odhajali proti Jugu na delo in beračenje ter si- tako pre-1 življali. Ko m- Je Wang Lung pnvadil nenavadnemu vozilu in vrtoglavnemu prizoru pokrajine. ki )o je skozi okna videl bezati mim« kot v sanjah je prisluhnil govorjenju ljudi okoli sebe "Najprej ai morate kupiti šest zakar, ki je imel ustnice debele in viseče kot kamelina usta. "Dva penija vas stane rotfozni-ca, če ste pametni in ne ravnate kakor kmečko teslo, da vam potem zaračunajo tri penije za rogoznico, kar je veliko preveč, mi že lahko verjamete. Mene ne prelisiči nihče iz teh južnih mest, pa celo bogatin ne". "Potem," je povzel mož s Še večjim poudarkom ter povzdignil glas, da bi preglušil ropota-nje železniških koles pod njimi, "potem povežete rogoznlce v kočo in na to se odpravite beračit, še prej pa se nsmažete z blatom in umazanijo, da ste videti kar se da usmiljenja vre dni." Ko jih je ognjeni voz prepeljal do konca ter jih odložil ns tla. je imel Wang Lung že premišljen načrt. Posadil Je starca in otroka k dolgi, sivi steni neke hiše, ki Je stala tam v obližju naročil ženi, naj pazi nanje, sam pa odšel kupovat rogoznlce, sprašujoč zdaj tegs, /daj onega, kje so tržne ulice. Spočetka je komaj razumel, kaj so mu odgovarjali, tako plenlv in oster je zvok. a katerim govore ti južnjaki. Na|M»sled je našel prodajalno rogoznic na kraju mosta, polo >»1 penije na pult, kakor kdo ki ve /a pravo eeno blage, ter t»dnesel svoj zvitek rogoznic Na steno je bilo prtslonjenih še več druir^i kolib, a kaj je bilo onkraj stene ni vedel nihče In tudi ni bilo mogoče zvedeti j Dolga, siva in zelo visoka se Je raztezala stena ln znatne zaklo- svilena banderca, oznanjujoča vsako svoje blago; bogatini so hodili oblečeni v saten in žamet, svileno perilo jim je ode-valo nežno kožo, roke so imeli podobne cvetlicam, tako so bile mehke, vonljive in lepe od brezdelja; a kljub vsemu razkošju, ki je doprinašalo h kraljevski lepoti tega mesta, ni bilo v okrajih, kjer je bival Wang Lung, dovolj živeža, da bi potešil volčji glad, ne dovolj obleke, da bi pokrila gole ude. Potem so mu zopet ušle misli k zemlji in strastno je kriknil: "Ali je res ne bom videl nikoli več! Vse to delo in to beračenje ne bo nikoli zaleglo za kaj drugega, nego da se sproti nahranimo iz dneva v dan!" Tedaj mu je iz somraka odgovoril glas, globok in krepek moški glas: "Nisi ti edini'. Na stotine in tisoče jih je v tem mestu, ki so kakkr ti." Trikrat je potegnil mož iz pipice, pljunil na tla in rekel: "Ali si že videl, kaj je za to steno?" Wang Lung je osupel odkimal. Mož je nadaljeval: -"Ne, verjel bi mi, če bi ti začel pripovedovati, koliko denarja prihaja in odhaja iz te hiše. Samo tole ti bom povedal: celo služinčad zajema s slonokoščenimi paličicami, ki imajo srebrne ročaje, in celo sužnje si obešajo za ušesa žad in bisere in si na čevelj ce ši jejo dragulje, in če se jim čevelj-ci za kanec umažejo z blatom ali dobe majhno razpoko, ki bi ti ali jaz niti ne rekla razpoka, jih vržejo proč, z biseri vred in vsem!" "Se že najde prava pot, kadar so bogatini prebogati." Je povzel možakar. Wang Lung je ležal skrit v svoji kolibi ter ure in ure poslušal korake, ki so topotali mimo, korake vojakov, ki so odhajali v boj. Nič več niso postavali možje pred kolibami, ko je nalegel mrak. Na trgih so bile, nekdaj z živili obložene stojnice, prazne. Prodajalci svile in svilenih pridelkov so sneli pisana bandera ter izložbe svojih velikih prodajalen zadelali z debelimi oboknicami, segajočimi druga v drugo, in če si šel opoldne skozi mesto, bi mislil, da vsi prebivalci spe. Povsod so šepetali, da.se sovražnik približuje, in vse, ki so imeli kaj svojega, je prešinil strah. Wang Lung pa se ni bal in tudi prebivalci v kolibah se niso bali. • Wang Lung je sedel po koncu na tleh svoje kolibe in telo mu je preletela* čudna groza, ki jo je čutil gomazeti v koreninah svojih las, da mu je stal na je- rogoznic," je pripovedoval mo- ' nišča U rogoznic ob njenem vznoiju so se je tiščala kakor muhe pasjega hrbta. Wang Lung si je ogledal te koče ter po njih začel zvijati ter oblikovati svoje rogoznlce, a rogoznlce so bile trdne in slabo izdelane iz trskovih latic. Že je obupal Wang Lung, da bi se mu posrečilo, ko je nenadoma spregovorila O-Lan: "Jaz znam, spominjam se še» Iz otroških let." Posadila je dekletce na tla, zvila rogoznice, kakor je bilo treba, naredila okroglo streho, segsjočo do tal in dovolj viso-(o, da je mogel pod njo sedeti Hovek, ne da bi zadel z glavo ob njo; na okrsjke rogoznic, ki so viseli do tal, je naložila kose opeke, ki je ležala tam naokoli, in poslala je dečka, naj poišče-ta in nabereta še več opeke. Ko Je bilo delo opravljeno, so zlezli v kočo in iz rogoznice. ki jo je O-Lan pri gradnji koče prihranila. so naredili tla. sedli nanjo ter bili /aklonjeni. Ko so tako sedeli in strmeli drug v drugega, se jim Je zdelo skoraj nemogoče, d« so Šele prejšnji dan zapustili domačo hišo ln zemljo in da sta zdaj hiša ln zemlia že dvesto kilo-mftrov za njfml. Naslednje jutro so potrošili zadnje penije za jutrnjl rtž, pa je bilo treba misliti, kako bi prišli do novega denarja. Ker ni vedel, kaj bl, je Wang Lung pogled «I ženo. A ni je pogledal z obupom v očeh kakor ta krat, ko se je ozrl k njej spri čo jalovih ln praznih polj. Tu hodijo po cestah dobro rejenl ljudje, trgi so polni iivii in ze- This quarterly magannc will be the only one of its type in existence. Pint Issue to rotne out this summer, it will contain ARTICLES. FICTION AND ENTERTAINING FEATURES Every Slavic American home should have one. Use sul>scription blank below to order your copy now. The SLAVIC AMERICAN SOS Im< aa*e »tree«. Nm Veb IT. N. V. SUBSCKimON AATV $1 POt 4 QUAtTMLY ISSUBS □ 1 Veer Subscription V* □ 2 Veer Subscript*» - ............. State---- sarsM» * THI kAVK AMfftJCAH (Clip and mad with your icmittancc to the Slavic Ameiican) žu vsak las posebej. In pričakujoč, da se bo zgodilo nekaj neznanega, so napeto strmeli drug v drugega, a nič se ni zgodilo, le hrup zbirajoče se člo veške množice so slišali, v kateri so vsi kričali. Tedaj so slišali, kako onkraj stene in ne daleč od kolibe velika vrata škripajo na tečajih in ječe, kakor bi se nerada odpirala, in iznenada je mož, ki je nekoč v mraku govoril Wan-gu Lungu in kadil kratko bambusovo pipico, pomolil glavo v kolibo ter zaklical: "Kako? Vi ste še zmerom v kolibi? Prišla je ura . . . odprta so nam vrata bogatinov!" Gospodinja in fizika Gospodinja je bila tako nepazljiva, da je pomešala trdo kuhana jajca med surova. Kako naj sedaj loči kuhana od surovih, ko so si pa po barvi in teži popolnoma enaka? Nekatere gospodinje si pomagajo na ta način, da drže jajca proti svetlobi. Če se svetlika skozi lupino, čeprav medlo, je znamenje, da je jajce surovo. Toda tak način ni vedno in popolnoma zanesljiv. Če jajce ni prav sveže, se skozenj prav nič ne svetlika. V tem slučaju pomore- gospodinji—fizika. Kuhana in surova jsjca se namreč razlikujejo po načinu, kako se dado zavrteti. Da preiščemo jajce, ga položimo na mizo, dotaknemo se ga s palcem in kazalcem in ga zavrtimo. Tako se pokaže notranja narav jajca. Nekuhano, torej surovo jajce je leno in se kmalu ustavi, sploh ga je težko zavrteti. Kuhano jajce se pa tako hitro vrti, da izgubi za oko svojo obliko in se zlije v belkast, okrogel stožec. Vzrok tej prikazni tiči v dejstvu, da tvori kuhano jajce skladno gmoto. Pri surovem jajcu pa vpliva neenotna vsebina (beljak, rumenjak) zaradi vztrajnosti kakor kakšna močna zavora. TOREK, 3. jun,,. MOTO- THE BEST RADIO PUr» IN TOWN NEEDS | | SOLDERERS AND WlR^ 1 | EXPERIENCED RATE. $i„ ¡¡> AUTOMATIC INCREASES ^ TO $1.16 We train inexperienced gjru J Starting rate 95c ROLA L. I I 4545 W. AUGUSTA-BLVD. All ate naročeni na dnevnik "Prosveto"? Podpirajte svoj listi HIŠINJE STALNO KRATKOURNO DEI ČISTA, MODERNA POSLOPJA • IZREDNO VISOKE PLAČE: HVtc na uro za pričetek 77V4c na uro po 3 mesecih 82% na uro po 6 mesecih • 5 in 6 DNEVNI TEDEN O URE: 5:30 do polnoči O PLAČANE POČITNICE IN PRAZNIKI O UNIFORMO PRESKRBIMO, PROSTO PRANJE O VEČ DELAVSKIH UGODNOSTI Skušali vas bomo uposliti bli ' vašega doma Pridite ln govorita s Miss Alla Uposlevaini urad za ženske Illinois Bell Telephone Co. 309 W. Washington St AGITIRAJTE ZA PROSVET TISKARNA S.N.P.J. -sprejema vsa- v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabfla za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku ln drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8NPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene zmefne, unijsko delo prve vnt« Pišite po informacije na naslov: snpj p rin t e ry 2857-59 8. Lawn dal« Avaaua Chicago 23. Illinois TEL. ROCKWELL 4904 naroČite si dnevnik prosveto Pesklep« lt.redne kenveaeije ee lahke naroči na list Prosvstoto prišteje eden. dva. tri. štiri aH pet članov Is ene družine k »al narot ni ni. List Prosvete atane sa vse enako, ae člane ali nečlsn« $8.00 u ene letne naročnine. Ker pe členi fte plačajo pri asesmentu SUOu tednik, ee Jim to prišteje k naročnini. Torej seda) nI vsroks. rsO. de Je Hat predrag sa člane SKPJ. Ust Prosvete Je vaša lsslaiaa la gotove Je v vsaki drušini nekdo, ki bl red «tel list vsak dsa. Pojasnilo«—Vselej kakor hitro kateri teh članov prenehs biti fi*n SNPJ, ali če ae preseli proč od družine in bo sahteval sam svoj lin tednik, bode morel tisti član lz dotlčne družine, ki je tako »kupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu usta ln obenem doplačati dotično'vsoto listu ProeveU. Ako tega« stori, tedaj mora upravniltvo znižati datum za to vsoto nsrottiia». Cene listu Prosvete Jet Za Zdrui. dršave ln Kanado IS.00 1 tednik In..................S 80 2 tednika in-------------- 5.60 3 tednike in ..................4 40 4 tednike in______________ 3.20 5 tednikov in.............. 2.00 Za Evropo Je. I «polnite spodnji kupen, pri lotite potrebne vsete •4oeey Order v pismu In si naročite Prosvete. llsL ki Je vsšs Issi«*» PROS VET A. SNPJ. «M? So. Lawadele Av* Chicago S3. HL Priloieao poélljtm Za Chicago ln okolico Jt M-J 1 tednik In—........— :,„ 2 tednika in-------------IL 3 tednike in —..........- 4 tednike in------- I tednikov in ...........— ** _____________SU-00 • Keslev____ Ustavite tednik in ga pripišite k bmJI earotelal êteaev atoje druáinet L ___ t.______ _ČL društva