Fmmmšm Bmmmm
'/X /V1ERIC/1HI—HOfWftf
Mjvf
AMERICAN IN SPIRIT JFOR€IGN IN LANGUAG€ ONLY
NO. 127
Serving Giiicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, 'New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€R

CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JUNE 28, 1973
LETO. LXXV. — VOL. LXXV
Kongres se odloči!
*a lonec vojskovanja
Kongres je prepovedal uporabo vselil denarnih sredstev za vojskovanje v 'La-csu in Kambodži v zakonskem predlogu, ki ga je poslal predsedniku v podpis. Washington, d.c. — Kon-
§res je doslej pošiljal v Belo hi-š° pozive h končanju vojskovala v Indokini, sedaj je sam od-i’edil konec, ko je poslal pred-Sedniku v podpis zakonski pred-^0§, ki prepoveduje rabo vsakih denarnih sredstev za ameriško Vojskovanje v Laosu in Kambodži.
Predlog je predložil sen. T. ^agleton v Senatu, kjer je dobil ^aglo veliko podporo. Nekaj te-Zav je bilo v Predstavniškem ^otnu, kjer so republikanci pozivali svoje demokratske tovariše, naj dajo Beli hiši vsaj še dva Meseca časa, da bo mogla uspešno končati vojskovanje v Kam-. °dži in doseči tudi tam spre-lemljivo premirje. Republikanci pozivi niso uspeli dobiti ve-^lne, propadli so v razmerju
204:204.	,
Predstavniški dom je nato o-°bril senatov predlog in ta je d v končni odobreni obliki po-s an predsedniku v podpis. Pred-aednik lahko odkloni predlogu , °v kar pa utegne povzročiti ezave drugod, ker je predlog ^°Jan zakonu za dodatne kredi-e> brez katerih vlada ne more Poslovati.
®aisnaii| IS iišlj m ga!®si
Washington, d.c. - Pred-
^ bik Union Oil- Company of ^ornia je pretekli teden dein a	rnorala avtomobilska
a Us^rPa v naši deželi graditi otnobile tako, da bi napravili aJnranj ig milj na vsak galon Sedaj je povprečje ko-
2C-0 jbi morda privedlo do l^f^^bja avtomobilov, ki so je Postali že prave cestne lad-
dei^f0168^0 Praktičnin vozil, je t)a^a. Pred L. Hartley pred se-trgovinskim pododbo-o	zasPševanju za študijo
onomnosti motornih vozil.
femjev “sa” nese
k. WASHINGTON, D.C. - Ne-
Bre|ri.a^or> ki je bil povabljen k odn'i.eVU 8 sb;U!pino kongresnih 1 0v> je občudoval sposob-
Novi grobovi
Leo Kluger
V	torek je umrl v St. Vincent Charity bolnišnici 73 let stari Leo Kluger s 5709 Prosser Avenue, rojen na Nemškem, od koder je prišel v ZDA 1. 1929, mož Helen, roj. Proške, brat pok. Eugena (Phoenix, Ariz.), natakar v Hollenden House Hotelu do svoje upokojitve. Pokojnik je bil član Društva Najsv. Imena pri Sv. Vidu. Pogreb bo iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda jutri, v petek, ob 8.30, v cerkev sv. Vida ob 9., nato na All Souls
^ pokopališče. Na mrtvaški oder j bo položen danes popoldne ob | dveh.
Anna Karabec
V	Euclid General bolnišnici je umrla v sredo zjutraj 85 let stara Anna Karabec z 18211 Landseer Rd., samska, sestra Josepha Karabec, Helen Sullivan, pok. Edwarda, pok. Georgea, pok. Mary Goettling in pok. Emilie Karabec. Rojena je bila v ČSR, od koder je prišla v ZDA
1.	1891. Zaposlena je bila kot šivilja pri The Cleveland Overall Co. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto popoldne ob enih na Crown Hill pokopališče.
Mary Sercelj
Na domu svoje hčerke Mrs. Mjprel je včeraj umrla Mary* Šircelj s 638 Dickerson Rd. v Willo-wicku, Ohio, stara 82 let rojena Adamic v Luzarjih pri Ribnici, od koder je prišla v ZDA 1. 1906, vdova po 1. 1969 umrlem možu Franku, mati Franka, Mrs. Michael (Evangeline) Morel in pok. Sophie, stara mati Sharon in Debre Morel, Franka in Roberta Sercelj, sestra Anne Pieman, pok. Caroline Mramor, Jožefe (Slov.), pok. Johna in pok. Julke Pavlic. Bila je članica ADZ št. 4, SNPJ, SŽZ št. 25 in Kluba slov. upokojencev za Waterloo Road okrožje. Pogreb bo v soboto ob 8.15 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Viljema ob 9., nato na All Souls pokopališče.
Vod;
ŽivanS°V‘'etsk;e§a vodnika pri u-je; alkoholnih pijač. Pravil
5eli srn° 'belo vino, rdeče vi-pa arnPanjec in brandy — nato ^rez j11 Vstal W začel govoriti kav0 °-r rnora> predno smo imeli da 2aj az sem bil prav na tem, Ogrel! rern^em’ on se je Pa šele
Yjv.	—o--------
Vw=Crfena umaknjene
lNGTON’ D-C- - Viš* ^katp6 Za baker, gume in devj^re bruge izdelke so za-Zvezo, z ruz^e same umaknile v le ria c Zazmrznitvijo in se vmi-^ 30 veljale v začet-
Za Podr01^^^ C6n 80 se obločili s° cetie° en Pre§leb družb, ki ^očao 'V0!ih ^belkov posebno iahuar. °^aale od preteklega
beutem^01*01" 80 ta poviŠa* ttioral V PredPisih) bo“ °sei)riQ a P0'^i^tja cene znižati, pipi ,^OZOrncst bodo posve-E+"iji. vtriCni in kemični indu-
prerok
Višini2 Verietnostjo neviht.
temperatura okoli 80.
$1,183,880 za Utoneva domova ¥ Floridi m v Hafiforniji na račun IM
WASHINGTON, D.C. — Pododbor Predstavniškega doma j e pozval direktorje Secret Service in General Service Administration, da obrazlože, zakaj in kako je bilo izdanih $1,883,889 za Ni-xonova domova v Floridi in v Kaliforniji. Uradni viri trdijo, da je bilo vse to izdano v zvezi z “varnostjo” predsednika ZDA.
Predsednikov tiskovni tajnik Gerald L. Warren je dejal, da predsednik Nixon na splošno za večino teh izdatkov sploh ni vedel. Večina vsega naj bi izvedla General Services Administration na zahtevo Secret Service, ki je dolžna skrbeti za varnost predsednika ZDA.
Med drugimi izdatki je tudi $4834 :za opremo v Nixonovi pisarni v San Clemente in $1,853 za drog za zastavo prav tam. Na račun davkoplačevalcev je bil nameščen v plavalnem bazenu v Beli hiši v San Clemente ogrev-ni sistem za $2,800.
Predsednik Nixon se zadržuje od preteklega tedna v San Clemente, kjer mu dela družbo od torka Charles G. Rebozo, njegov prijatelj iz, Floride.
Očesne nesreče
NEW YORK, N.Y. — Vsako leto se dogodi povprečno kaka očesna nesreča okoli 100,000 o-trokom v ZDA.
V Chicagu 7 umorjenih
Policija je prijela 43 let starega nezaposlenega tesarja Williama Workmana, ki naj bi bil postrelil 7 ljudi, med njimi svoj'a starše. CHICAGO, 111. — V mirnem, gozdnatem predme stju Palos Hills je mrtvih 7 oseb, ki naj bi bil vse postrelil 43 let stari William Workman, brezposelen tesar. Policija je najprej vrgla v njegovo bivališče solzivno bombo, pa ga nato našla, ko je čakal na njo in mirno pil pivo. Predal se je brez odpora, sodniku je dejal, da je “božji sin”.
Poleg svojih staršev je W. Workman obtožen še umora sosede, ki je bila nosna, njene 12 let stare hčerke in treh drugih oseb v hiši, ki je od doma obtoženega oddaljena dva bloka. Obtoženi je znan po tem, da je bil ponovno pri zdravnikih zaradi duševne bolezni.
“Moral sem vzeti stvari v svoje roke. Moja pamet je bila popolnoma iz reda,” je pravil ob-tcJženi sodniku A. S. Montelio-neju.
Pomor 7 oseb je naj večji od onega 14. julija 1986, ko je Richard Speck umoril po vrsti 8 bolniških negovalk v njihovem domu v Chicagu.
Sovjetske oborožene sile so bile v Vzhodni Evropi izpopolnjene
BRUXELLES, Belg. — V NATO glavnem stanu pravijo, da je Sovjetska zveza tekom zadnjih 5 let povečala številčno stanje svojih oboroženih sil v Vzhodni Evropi, v satelitskih državah in v ZSSR, za nekako 10'/o- Istočasno je izboljšala tudi oborožitev svojih divizij.
Tako ima sedaj vsaka divizija namesto 150 raket, kot jih je imela pred 5 leti, kar 700. O-krepljeno je tudi topništvo.
Ko je nekdo vprašal Brežnje-va, kako spravi to povečavanje sovjetskih oboroženih sil v sklad s svojim oglaševanjem “politike miru” in sodelovanja, je odgovoril med smehom, da so to napačne vesti vohunskih služb. NATO.
V JUGOSLAVIJI PRITISK NEKAJ MALEGA POPUSTIL
Odstranitev gen. Ivana Miškovica s položaja posebnaga Titovega svetovalca naj bi privedla do omiljenja političnega pritiska. Protiameriška gonja zadnjih mesecev je v maju prenehala, Amerikanci so spet dobrodošli v domovih Jugoslovanov.
CLEVELAND, O. — V zad-, :===....................= '
njem poldrugem letu je bil v j “Glas Amerike na razpolago Jugoslaviji pritisk precej moč-; izseljencem za boj proti
Kitajci so izvedli nov preskus A-bontbe
Kitajska je v torek izvedla preskus močne jedrske bombe v bližini Lop Nor, svojega jedrskega središča na severozahodu Kitajske.
NEW DELHI, Ind. — Indijsko atomsko središče v Bombay-ju je objavilo včeraj, da je Ki-
ZDA za končanje
lova na kite
LONDON, Vel. Brit. — ZDA so na zasedanju International Whaling Commission, ki jo sestavljajo zastopniki 14 držav z vsega sveta, pozvala ostale udeležence h končanju lova na ki- ka moči 1 do 2 milijonov ton o-te. To je potrebno, če naj se te bičajnega razstreliva.
nejši kot preje. Komunisti so se pod vodstvom samega Tita in njemu zvestega kroga prizadevali za utrditev svoje oblasti, za obnovo discipline v lastnih vrstah in seveda za pokorščino med podaniki. Policija in sodišča so bili vztrajno na delu in prenekateri, ki ni pravočasno spoznal “novega duha”, se je znašel za mrežami.
Gen. Milkovič videl povsod spletke in tuje vohune
Sedaj naj bi se bil položaj nekaj unesel, pritisk popustil, kot poroča R. H. Anderson, sodelavec NYT iz Beograda. V obširnejšem poročilu, objavljenem preteklo nedeljo, trdi Anderson, da je politični pritisk popustil in da se Jugoslovani sedaj manj boje govoriti in sestajati z Amerikanci, kot je bilo to do nedavnega. Sumničenja in zaskrbi j e-
SFRJ r
Glasilo Jugoslovanske ljudske armade Front je opozarjalo na podtalno delovanje in v marcu obdolžilo celo “Glas Amerike”, da daje jugoslovanskim izseljencem možnost za pozive k demonstracijam in nasiljem v Jugoslaviji. Washington je na to trdo odgovoril in “Front” je svojo obtožbo preklical češ, da bi moralo stati v onem članku “glasovi iz Amerike” in ne “Glas Amerike”, ki je uradna ustanova vlade ZDA.
CIA “vežba hrvaške teroriste”
Več mesecev je izgledalo, da se neka skupina v Jugoslaviji
j Iz Clevelanda I in okolice
Urad zaprt—
Urad AD bo zaprt od jutri, v petek, ob 2. popoldne do ponedeljka, 9. julija ob 8. zjutraj. List prihodnji teden zaradi počitnic osobja ne bo izšel.
Odbor Slovenskega starostnega doma—
Za poslovno leto 1973-74 ima Slovenski starostni dom na Neff Road v Clevelandu sledeči odbor: predsednik Frederick E. Križman, podpredsednik John Cech, blagajničarka Alma Lazar, tajnica Frances Y. Zak, zapisnikarica Vida Shiffrer, nadzorniki Joe Gabrowshek, Alma Lazar in Joseph Žele.
Skrb za sosesko—
Robert Novak, zastopnik 23. varde v mestnem odboru, poziva vse k sodelovanju s pomožno policijo, katere preko 600 članov je bilo zapriseženih koncem tedna. R. Novak je bil navzoč pri zaprisegi. Kdorkoli bi opazil kaj sumljivega, naj to takoj sporoči na tel. 431-7021 Civic
načrtno prizadeva za motenje Aid Patroli. Mestni odbornik
odnosov te z ZDA. V Beogradu so ponovno namignili, da CIA — Osrednja obveščevalna služba ZDA vežba in oskrbuje hrvaške izseljence za njihove nastope v Jugoslaviji. Amerikanci v
naj večje sesalce ohrani pred iztrebljenjem.
Nekatere vrste kitov so dejansko že izginile in trdijo, da so v nevarnosti tudi preostale, če ne bo lov na nje omejen in postopno končan.
Novi nemiri v Argentini
BUENOS AIRES, Arg. — Pe-ronistični vodnik Alberto Arme-sto je bil ustreljen v Campani, 30 milj severozahodno od glavnega mesta, ko je odnajal iz kina. Med tem je Luis Giovanelli, 34 let stari član uprave Ford Motor Co., ki je bil zadnjič ranjen pri poskusu ugrabitve, u-mrl.
Na novo so ugrabili Maria Ba-ratella, podpredsednika Banco di Italia & River Platte.
nost naj bi popuščala od aprila, tajska izvedla preskus močne'nebako od časa, odkar je bil jedrske bombe pri Lop Noru na'gen- Ivan Miškovic odstranjen' Jugoslaviji so se znašli v zelo severozahodu dežele. Moč eks- kot Titov osebni svetovalec o neugodnem položaju in domači-plozije naj bi bila med enim in! vprašanjih varnosti in bil do- ni so se jim izogibali iz strahu, dvema megatonoma, torej ena- deljen kot svetovalec predsedni-1 da ne bi zašli v kake težave. V
štvu SFRJ. Od tedaj naj bi Mi-'začetku maja se je položaj spre-škovica spravili že tudi s tega j menil, protiameriška gonja je mesta. Gen. Ivan Miškovic je bil prenehala in Amerikanci so po-’	'	od stali zopet prijetni gostje v do-
To je doslej od leta 1964 15. kitajski atomski preskus. Po
v obveščevalni službi vse
vsem sodeč gre za vodikovo konca druge svetovne vojne, ko|movih Jugoslovanov, poroča R.
je bil pri partizanih. Njegovo j H. Anderson, sodelavec The temeljno gledanje je bilo, pravi j New York Timesa iz Beograda. Anderson, da je “Jugoslavija! ZDA sovražno razpoloženje stalni cilj tuje špijonaže, spletk so ugotovili tudi nekateri naši
bombo, verjetno v zvezi za glave medcelinskih raket, ki jih skuša Kitajska graditi in izpopolniti. Preskus celotne medce-
poroča, da se je pobrigal tudi, da bodo lastniki hiš, ki jih puste razpadati v naši vardi, prisiljeni, da jih spravijo v dostojen red. Za vsa pojasnila se obrnite nanj na telefonu 391-3333.
K molitvi—
Članstvo Društva Najsv. Imena pri Sv. Vidu je vabljeno nocoj ob sedmih v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za umrlega člana Leona Kluger.
linske rakete so napovedovali že! W podtalnega delovanja”.
za lani, pa .še vedno ni bil izveden.
Nekatera neuradna poročila trdijo, da so doživeli Kitajci pri gradnji precej neuspehov. Med tem ko jim je uspelo zgraditi uporabne rakete na kratke in srednje daljave, doslej še niso. uspeli preskusiti medcelinske i .
Priganjač k “budnosti”
rojaki, ki so bili letošnjo zimo; in spomladi v Jugoslaviji. Ali je, bil kriv te gonje proti ZDA sa-i
Ni točno znano, zakaj je bil 52 m0 gen_ Ivan Miškovic, kot bi
let stari gen.' Ivan Miškovic odstavljen, toda vse kaže, da je dobil preveč vpliva na starega maršala in .se s tem zameril i vsem drugim v njegovi okolici partij skih in
na
vodilnih
,	^	,	. vladnih položajih. Bil je vodja
rakete. Svojo sposobnost m u-1 prizadevan. za večjo «budnostv
izgleda radi razložili svetu, ali je bil vzrok globlji in širši, trenutno ni jasno. Zdi se vendar, da je preobrat resničen, ker se je Beograd močno razočaral nad Moskvo in njeno ‘obilno’ gospodarsko pomočjo. Izkazalo se je, da Jugoslavija sovjetskega kre-
tonf tem'da's!	™o|in liisciPlino- ki nai bi	1.3 bilijona dolarjev “ne mood njih umetnega satelita okoli	*
Zemlje	nl1b dveh desetletjih notranje,	je dQ miiij0nov, tudi
, precej oslabel.	| obsežni načrti so obtičali. Letos
spomladi naj
HOV! VODILNI SODEM! PREDSEDNIKA NIX0NA V BEL! HIŠ!
v .
bi začeli izvajati 22 načrtov, pa so dejansko le — 3! Beograd bi rad debil iz ZSSR olje, plin, železno rudo, pa mu ponujajo le to,, ‘‘kar ne more nihče rabiti”.
Ronald L. Ziegler
Melvin R. Laird
S
Alexander M. Haig
RONALD ZIEGLER (na levi) je ostal 'predsednikov tiskovni tajnik, kot je bil doslej, postal pa poleg tega tudi predsednikov pomočnik in svetovalec, četudi mu prenekateri odrekajo zaupanje v zvezi z njegovimi izjavami o Watergate aferi. — MELVIN R. LAIRD (v sredi), ki je bil v prvi Nixonovi vladi obrambni tajnik, pa je nato stopil iz nje, se je vrnil sedaj v Belo hišo kot Nixonov glavni svetovalec za domače zadeve. — GEN. ALEXANDER M. HAIG je bil znan kot prvi pomočnik in namestni k dr. Kissingerja, pa bil nato imenovan .za pomočnika načelnika glavnega stana vojske. Sedaj je s tega mesta odstopil in pojde s 1. avgustom kot general v pokoj, da bo lahko ostal načelnik Nixono-vega glavnega stana v Beli hiši.
Dolar pod ceno
FRANKFURT, Nem. — Neki bankir tu je razlagal, da je ameriški dolar pri sedanjem tečaju daleč pod svojo resnično vrednostjo in da utegne to povzročiti] težave v mednarodni trgovini. Posamezne države bodo skoro smatrale za potrebno, da zavarujejo svoj trg in svojo industrijo, posebno pa še poljedelstvo, z uvoznimi carinami.
Dolar je najmočnejše padel napram nemški marki, švicarskemu in francoskemu franku ter šilingu. Sorazmerno malo je izgubil napram funtu in italijanski liri, proti kanadskemu dolarju in — dinarju pa celo nič!
Pctniška vozila
DETROIT, Mich. — Od vseh motornih vozil na svetu, jih je tri četrtine namenjenih prevozu ljudi.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Clarence M. Kelly, bivši policijski načelnik v Kansas City, je bil včeraj v Senatu soglasno potrjen za novega direktorja FBI. Izjavil je, da bo FBI držal strogo izven vsake politike, neodvisno od vseh vplivov.
WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom včeraj ni uspel preglasovati predsednikov ve to zakonskega predloga, ki prepoveduje uporabo vseh de narnih sredstev za nadaljeva nje ameriških letalskih napa dov v Kambodži in Laosu Predsednik je predlog vetiral z utemeljitvijo, da bi uničil napore in žrtve desetih let za ureditev Indokine. Predsednik je izjavil, da bo odklonil podpis vsem sličnim zakonskim predlogom, dokler ne bo položaj v Indokini urejen.
WASHINGTON, D.C. — Bela hiša je odgovorila na pripovedovanje Johna Deana o Watergate in drugih zadevah pred posebnim senatnim odborom s trditvijo da je bil prav John Dean tisti, ki je vodil ves napor za prikrivanje te zadeve pred oblastmi. Prav tako skuša odgovor Bele hiše ovreči vse očitke in obtožbe predsednika Nixona.
KAMPALA, Ug. — Predsednik Idi Amin je podelil ugandsko državljanstvo Stokalyju Car-michaelu, znanemu črnskemu vodniku v ZDA, in njegovi ženi pevki Miriam Makebi.
WASHINGTON, D.C. — M. Laird, predsednikov glavni svetovalec za domača vprašanja, je dejal novinarjem, da bo Nixon na tiskovni konferenci odgovarjal na vsa vprašanja o Watergate, kakor hitro bo Senatni odbor zaslišal glavne priče o teh zadevi.
pt:
/1-ll/l'E	ni—HOfVI E
/m	X.	tajnosti, če je sploh kaj bilo. človek se vendar nagiblje k
/iltlERISK/t DOMOVINA df stau Brefnjev in Nhton le govorila tudi o vpraša-
—------------------	njih vplivnih področij in njihovega križanja, kje so koristi
ene in druge strani bistveno prizadete in kjer na popuščanje ni misliti, ter na področja, kjer so trenja manjša in koristi nebistvene. Da je bil pri teh razgovorih možen kak tihi dogovor, o tem ni dvoma, seveda pa tudi ni nobenega potrdila zanj. Vsekakor je zanimanje za kak tak sporazum največje, posebno v državah, ki so na področjih križajočih se koristi. Ena od takih je Jugoslavija.
as? j
6H7 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44108
National and International Circulation
Published daily except, Saturdays, Sundays, Holidays and 1st -weem. of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
518.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec® £* Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec® Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
««ggi|te83
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 127 Thurs., June 28, 1973
Brežnjev se vrnil domov praznih rok?
BESEDA IZ NARODA

NEKDAJ':
res.
* KO BODO TE VRSTICE objavljene, bomo že v poletju. Pišem jim pa na dan sv. Vida, o katerem pravi rek:	“O svetem
vidi se skoz noč vidi.” Letos se je, saj je prav na dan sv. Vida nas gledala in obsevala polna luna, kjer jo niso zakrivali temni oblaki.
Vreme smo imeli vse do junija dokaj mokro. Na hinkoštno
* KANADČANI SO PREVIDNI! Mi nismo bili in nismo tako. Tam imajo zdaj bolj stroge in odločbe določbe za priseljevanje. Tam bolj natančno ogledajo in pretipljejo vsakega, ki prosi za priseljeniško dovoljenje in bivanje v Kanadi. Posebno pazljivi so na take, ki jih mičejo vtihotapljen j a kakih mamil, kot marijuana itd. Takim ne obešajo na vhodna vrata “dobrodošlih pozdravnih napisov”. Tudi drugi razni taki in taki “mešetarji” tam niso dobrodošli. O tem je govoril pred kratkim neki predavatelj o imigracijskih določbah po raznih deželah po svetu. I Mimogrede je omenil, da ko bi
Dogovori in sodelovanje na raznih področjih za dolgo dobo stah tu in tam napuhe in izpu-!bili pn nas boli	,n^.pri’
naj bi utrdili medsebojne vezi, ustvarili medsebojno za- M. Poročila so jih več omenja-1."6?evanle'z Juzmh deze ’ bl. ne upanje in tako pripomogli k ohranjanju svetovnega miru.!la. Taki izpuhi nastanejo, ker blb razm kra;|1 a^° P°P av Jem Slično kot Brežnjev je tudi predsednik ZDA Richard je zemlja pod asfaltiranim tla-Nixon poudar jal potrebo po izboljšanju odnosov med ZDA j kom še mrzla, kadar hladno vre-in ZSSR v korist svetovnega miru. Tudi on je omenjal! me dolgo traja, ob pritisku hitre možnosti gospodarskega sodelovanja v večjem obsegu in!vročine se pa napne, dvigne in nove dogovore, ki naj bi razširili vezi med ZDA in ZSSR
V korist obeh.	j stane vdrtina in to zelo nevarna
Tekom obiska Brežnjeva v ZDA je bila podpisana vrstama avtomobile, posebno za
Vodnik Sovjetske zveze Leonid I. Brežnjev, ki je priletel 16. junija v ZDA. na svoj uradni obisk, je v nedeljo,
24. junija, končal svoje razgovore s predsednikom ZDA R. Nixonom v San Clemente v Kaliforniji in se v ponedeljek, 25. junija, poslovil od ZDA.
V tednu uradnih razgovorov, sprejemov in večerij je sovjetski gost kazal dobro voljo, prijaznost, vljudnost in celo potrpežljivost, ko so ga prijemali zaradi oviranja izseljevanja Judov iz Sovjetske zveze v Izrael. “Mar more res taka malenkost motiti odnose med nami?” je začudeno
spraševal vodnike Kongresa, ki jih je povabil na malico, 'nedeljo pa je sonce obrnilo svoj Leonid L Brežnjev je tekom svojega bivanja v ZDA v obraz na nas in po predmestjih vseh javnih izjavah in nastopih poudarjal potrebo po mir-J tod okrog smo se že potili pod nem sožitju, po možnosti in koristnosti tega, po odgovor-|njm, po nekaterih krajih je prinesti, ki jo nosijo ZDA in ZSSR za ohranitev svetovnega : tiskala z nad 90 stopinj na nas. miru. Ameriškim podjetnikom in raznim velikim družbam! Binkcštni ponedeljek je bil tudi je kazal možnosti dobička v velikih dogovorih za izrablja- i tak. Ta na hitro nastala vročina nje naravnih zakladov Sovjetske zveze, pretežno v Aziji.! je povzročila na asfaltiranih ce-
i tu in tc
Poročila so jih več omenja- j
z južnjaki vseh barv in plemen, kakor so nastali marsikje po deželi našega Strica Sama. V tem je dobro zadel. Dokazov ne
ke avtobuse in tovornjake. Tako narava vedno ščiplje nas in svet, pozimi s snegom in ledom, spomladi in poleti pa večkrat z na-
da zahteve po elektriki so v zadnjih par letih tako narastle, da bomo znali, če bo prehuda vročina, čutiti pomanjkanje te gonilne sile. Priporočajo ne preveč uporabljati hladilnike, ne drugih strojev, tako tudi ne močiti in škropiti vrtove in terase.
Tako se nam obeta vsega manj, olja, gasolina, elektrike in vode ... Le davkov in drugih stroškov za živež in drugo ne bo ’ njmam prav nič.'’ najbrž nikdar manj, ampak več,
sporazumov in dogovorov, ki naj krepe in ohranjajo dobre odnose med ZDA in ZSSR. Oba vodnika sta se sporazumela o temeljnih načelih za nadaljevanje pogajanj o omejitvi jedrskega strateškega ofenzivnega orožja. Sporazum naj upošteva koristi in potrebe varnosti obeh pogajajočih jlivi in vročino, se strani, raztegnjen naj bo od števila tudi na kakovost o-rožja, kar doslej ni bilo upoštevano.
Obe strani sta obljubili, da se bosta, če bi se pojavila nevarnost atomske vojne med njima ali med njih eno in kom drugim, med seboj najprej posvetovali in poskušali nevarnost odstraniti potom pogajanj.
Če vpoštevamo vse, kar je bilo sklenjeno in objavljeno, moramo reči, da to ni bilo posebno veliko. Bilo je dosti besedi, pa malo dejstev. Veliko obljub, pa skoro nobenih, resničnih, trdnih obveznosti.
Dr. Kissinger je dejal, da je pomanjkanje očitnih dosegov tega obiska dobro znamenje, ker kaže, da so izmenjave misli in pogledov na medsebojne odnose in na mednarodna vprašanja, ki zadevajo obe vodilni državi sveta, postale nekaj trajnega. Razlike in nasprotovanja, ki so se preje redno zategovala in prinašala nevarnost soočevanja in merjenja sil, so postala zdaj predmet diplomatskih razgovorov v mirnem, skoraj prijateljskem ozračju. Nevarnost za mir je s tem odstranjena in možnost za mirno reševanje sporov vedno odprta.
Razlike med ZDA in ZSSR so ostale, to je dr. Kissinger ne le priznal, ampak posebej poudaril. Gledanja so različna. koristi se križajo, vendar ne nikjer v taki meri, da jih ne bi bilo mogoče rešiti. Na Srednjem vzhodu gledata in presojata položaj ZSSR in ZDA še vedno različno, sta na različnih straneh, pa sta odločeni preprečiti oboroženi spopad, ki bi mogel ogroziti svetovni mir. Zdi se, da sta odločeni omejiti tudi vojskovanje v Indokini, ker to moti in ovira sodelovanje med njima, ki sta mu za enkrat vsaj obe naklonjeni.
ZDA si od tega obiska niso veliko obetale, če izvzamemo morda samega predsednika Nixona, ki je dobil z o-biskom Brežnjeva nekak oddih v Watergate aferi. Sovjetska zveza je pomagala Nixonu pri pogajanjih s Hanoiem lani in letos v januarju in verjetno tudi sedaj pritiska nanj, naj ne žene bojevanja predaleč ne v Južnem Vietnamu in ne v Kambodži. Moskva in Washington sta izjavila, da bosta skupno iskala rešitev za spore in trenja na Srednjem vzhodu.	,
Brežnjev je prišel v Ameriko z željo, da dobi obsežno ameriško gospodarsko pomoč v obliki sodelovanja eri izkoriščanju prirodnih zakladov Sibirije. To naj bi dalo ZSSR sredstva za nakup strojev, morda kar celih tovarn in seveda tehnologije, v kateri je ZSSR zaostala za razvitim svobodnim svetom.
Brežnjev ni v tem pogledu dobil nič trdnega, nič pri-itako govore poročila. Odkar je jemljivega, vsaj ne. v kolikor je javno znano. V skupnem odPravbena ostra kazen “zob za poročilr o razgovorih je rečeno le, da bosta obe strani de-izcb”> to .ie za uboje, umore in lovali zn razširitev medsebojnih trgovinskih stikov. Ti naj j druga težka zločinstva, so se ta
izpuhne tlak, nakar vpade in na-imanika P? naslfbinah’ ki ^
xrrlrtin a in fn	nn^ma ! tek°m	150.let	“
ustanavljali pionirji ib ©lih pris©-Ijencev. Zdaj, ko je toliko “no-
vih sosedov” iz raznih južnih krajev vseh različnih barv in plemen prišlo med nje, so vse take pionirske naselbine in kraji dobili čisto druge obraze. To t Korporacije, ki zalagajo jav- se čuti na vseh raznih poljih nosit in razna obratna podjetja bolj od leta do leta. Odkod to, z elektriko, opozarjajo javnost. zakaj tako? Kaj in kdo odpira
vrata vsemu temu?
MEH ZA SMEH:
■— Razdrta zaroka. — Branko je bil zaročen z lepo, mlado Vi-pavko, Klotildo. Po nekem naključju sta se skregala in Branko resno spregovori: “Če je med nama že vsega konec, mi pa vsaj vrni prstan!”
Klotilda pa mu odvrne: “Kako si čuden, saj proti prstanu
in več.
Da, davki po okrajih, državah in po vsej deželi vedno rastejo in še nove dodajajo na to in ono. Največ jih gre po mestih in o-krajih za razne sodne obravnave, ki se vlečejo mesece in mesece in leta in leta. Sodniki, dr-
— Pretkana žena. — To zgodbico so vedeli povedati v šiški pri Ljubljani. Neka žena je imela zelo aktivnega moža, da je rad poljuboval služkinjo. Žena ga je pri takem, njemu priljubljenem poslu zalotila in ga je pošteno okregala. To je drugi
žavni pravdniki ne delajo za-Man povedala svoji sosedi in tu-stonj. Kje so druga osobja? Kaz-^i pojasnila, da ji je mož, da bi nilnice, stražniki, oskrbniki teh jD potolažil, ' zato’ tudi kupil vse drugo s tem v zvezi. Kdo krasno obleko, vse to plača? Javnost! V to pa 1 spadamo ti jaz in vsi sosedje na-1 prej do zadnjega, vsi, ki se več-
Soseda pa jo vpraša: “Služkinjo si gotovo takoj odslovila?” Žena pa ji odgovori: “Ah, kaj bi dobila rada.”
krat tako radi ponašamo z našo še, še klobuk demokracijo in našim napred-l	#
kom. Le enega ne znamo - pri-1	_ Točen odgovor_ _ Sinko je
ti do dobrih učinkovitih “zdra-! vil”, če pa so kje, jih
vprašal očeta: “Ata, povejte mi,
.	,	, ne znamo! zakaj zmsgo predstvaljajo ved-
uporabljat., da bi odpravljali in ro zJžeilskim ki
zmanjševali vedno večje in več-j Ata razIoži; ..pc£.akaj sin.
jepolucje vseh raznih zločin- k 1:;,dar w oženjen, boš to štev! To ,e krivo, da nimamo'prav lahko razume]..J nikdar dovolj kaznilnic, da j
več in več širših in širših sodnih razprav, kar vse veča davke in zločinstva. Slednja naraščajo.
— Čitateljem A. D. iskren pozdrav čez hribe in doline in vesel in zabaven 4. JULIJ!
R.
Nekaj s seje kluba upokojencev v Euclidu
EUCLID, O. — Na zadnji seji kluba upokojencev v Euclidu 7. junija je bilo sklenjeno, da bo klub priredil enodnevni izlet v Columbus, Oblo. Izlet bo julija in naj se vsi člani, ki želijo iti na ta izlet, registirajo na prihodnji seji. Vožnja z avtobusom v Columbus in nazaj stane $5.50. Na programu izleta v Columbus je tudi obisk muzeja in German Village.
Naznanjeno je bilo, da sta v j preteklem mesecu umrla člana ; Louis Elovar in Joe Bergoč. Novi člani, ki so bili predstavljeni, so Steve Machak, Louis Hlad, Frank Fatur, Anna Lukasko, Rose Pojzdar in Alvin Zuzek. Na tej seji je odstopil dolgoletni tajnik John Zaman, ki je dobil primerno darilo od kluba v priznanje za svoje delo. Na njegovo mesto je bil za tajnika kluba izvoljen John Hrovat, 24100 Glenbrook Blvd., Euclid, Ohio, tel. 531-3134.
Glavnf govornik na naši seji, katerega sta predstavila predsednik Krist Stokel in Stanley Pockar, je bil Jay Collins, republikanski mestni odbornik Euclida. Poročal je, da pojde s svojo ženo, ki je Slovenka, v staro domovino na obisk. V Ljubljani bo imel predstavo v hotelu Turist 8. julija; tam bo kazal slike, posnete v Euclidu, da bodo Ljubljančani in drugi povabljeni Slovenci videli, kakšna naselbina je Euclid. Jay Collins bo potem verjetno v Ljubljani slikal razne slovenske osebe, ki imajo sorodnike v Euclidu in ob priliki bo tudi tukaj kazal slike našim članom v našem Društvenem domu v Euclidu.
Republikanci v Euclidu, župan Knuth in njegov upravitelj Šuštaršič so res prebisani politiki in znajo dobro kositi med nekaterimi politično zaspanimi Slovenci v Euclidu! Čudno, da se demokratski vodja Frank Cukaj ne ne zgane, preden bo vsa . demokratska politika propadla v Euclidu. Ni čudno, da so nekateri direktorji pri Slovenskem društvenem domu priporočali lani irske kandidate proti slovenskim.
Wm. J. Kennick
ry
'■%
Ameriška Domovina v prvem tednu
julija zaradi počitnic osobja ne bo izšla
Naročnikom in vsem ostalim bralcem Ameriške Donio vine vljudno naznanjamo, da ne bomo izdali lista v tednu 4. julija. Urad in tiskarna bosta zaprta od sobote 30. juniju do ponedeljka 9. julija.
To bomo storili iz razloga, da bodo lahko dobili vsi uaši uslužbenci toliko potrebne počitnice, kar bi bilo sicer nekaterim nemogoče, ker je število osobja premajhno, da 1 moglo postopno na počitnice.
Dopisnike, tajnike društev in vse ostale prosimo, svoja poročila pošljejo preje, da jih bo mogoče pravočasno objaviti. Prosimo vse, da vzamejo to vest blagohotno na znanje.
__^
tovornjaku pod budnostjp dveh _ Ko je odšel, smo našli na naperjenih brzostrelk odpeljala njegovih policah in postelji maS' v Ljubljano. Po nekaj dnevih v knjige orumenele od t/L kletnih zaporih OZNE v Stup- ranja in 5’asa; spai je na želez« čevi hiši v Gledališki ulici so me postelji; skromen mož; živel i oropanega vodili po ljubljanskih cb kruhu in aaju; ob vseh s cestah v sodne zapore na Miklo- venskik mriičih je molil i’°z šičevo cesto, kjer je bil tudi za- vence; čakal na begunce na P°' prt- gimnazijski ravnatelj Ivan molih’ letaiiščih in kolodvor^ Dolenc.	'z vozičkom je prevažal Pa £
Nekaterim, kot sem bral v stare	^ Ligine Pisal
raznih zdomskih listih, ti Dolen-'
orituk'
: vala.
ed
; na pošto ...
čevi spomini niso všeč. Moti jih1 Tu bi rad sv0j0 misel p: njegova človečnost in duhov-ko se spomnim nanj ^ -nost, s katero je znal premaga-: tis|e težke ter čudne ju*11!3 ti vse duševne bolečine, ki so' dneve pred tremi leti. Z umn1 ^ mu bile prizadete po političnem ’ Basajem sva se srečala Prvic nasprotniku. Nikakor ni s tem zjvijenju na hjujorškem rečeno, da je duhovno klonil lip ko je prišel kot begunec v pred sovražnikom. Raje bi de- de’želo Jaz sem bil tedaj -7-•jal, da je zmagal nad njim. Saj so bm še; Korl Zajc, KrlS t0‘, ga je že s svojim medvojnim Zajc in Ciril Grilc — V!°S^ ravnanjem, z osebno poštenost- voljni pomagači patru Anibr0 jo tako razorožil, da ga je v me- čUj ki je vodil v New Yorku ^ secih maščevalnega srda nekako go’ ysak teden smo odredili prisilil izreči skrajno čudno ka- ^k svojega prostovoljnega de^-zen: svobodno gibanje in življe- posjej sva se	sreL
nje v nesvobodi.
Ivan Dolenc je stal pred sodniki v marcu 1946. Štiri dni pozneje kot jaz. Jaz sem bil spuščen 5 dni kasneje. Dolenc pa 5 mesecev :za tem. On je vse do svoje lanske smrti hodil po Slovenskem, bolj zaprt vase, bolj nesvoboden kot svoboden in delal pokoro za dejanja, ki objektivno po pojmih svobodnega človeka nikjer na svetu ne morejo biti greh ali zločin.
Jaz sem se iz tistih čudnih junijskih dni v moji očetnjavi rešil v svobodo svoje rojstne dežele.
:	j- ca-ii.-*. — -
______ in mu P°
ter nepomembni del njujorške1 pjj sem menda edini
velikokrat
Kramljala sva, ° epomine, čeprav je b1
nama tolikšna starostna ra ^ Saj ja cn že promoviral na v naju, ko se jaz še nisem ic Clevelandu.
Včasih sva se tudi priA
On je
teljsk0 ,il na : dnik
besedno zlasala.	^
Slovenskem tudi p r e	bj]
Slovenskega Orla, jaz f6, kega sokolski prosvetar d°mzakro^ja. društva in kamniškega °	^
A zmeraj sva se prija
razšla.	. oSta'
Prav intimna pa sva si la, ko je dr. Jože Basaj u
onemogel. Takrat sem P° ai. Tv , ■ _	pomas
Sokoli
slovenske srenje. In kot tak da-1 prcsvetar je prišel k °rla';S*L, nes tudi pišem o tem, kako čud-: mu telovadcu in mu v tezK no nam potekajo tile junijski ski ter potrebi pomagal- ^
Tudi teh junijskih dni ne
Oiite mm nevajo Junijski dnevi. *,
NEW YORK, N.Y. — Kako
je v mojo misel prišlo besedje .	, ,
.	.	, v .	nam ,je ob koncu desete mase 0-
naglavja današnjega srenjskega	.
znanil:	Danes je na Koroškem
dnevi...
Na prvo junijsko nedeljo smo prišli v svojo sredino na Osmi pri Sv. Cirilu skupaj in župnik
poročila:	Čudno nam minevajo
junijski dnevi.. . skoraj ne bi megel reči z gotovostjo. Čudno!
Pa se menda človeku večkrat zgodi, da mu preteklost pada podoživljansko v zdajnost. In vse se pomeša v eno. V tem menim, sem našel zasilno razlago, zakaj so mi zdrsele besede na papir; čudno nam minevajo junijski dnevi, ko sem se spet namenil nekaj napisati iz njujor-ške slovenske srenje.
In — če pomislim prav, spoznavam, kako mi misel pravza-
nikdar pozabil.
Tone Osov
ni-k
Dve uri sonca na dan
Prebivalci japonske P ce bodo v prihodnje konom zajamčeno
restoi z za' d°
pravico
važno za naš rod na tujem, da bi se zbiral, da bi svojo govorico naprej čebljal in se malo po svoje obnašal tudi na tujem. Prava
narodna zavest pride in ostane prav čas in prostor v eno pove- brez vsake take ropotije.
Včasih pa nas le kaka stvar
preminul poznani dr. Jože Basaj.
Je tako, da za našo slovensko srenjsko cerkvico zdaj minevajo čudni poletni, dnevi. Zbere se -nas zmeraj raje bolj malo kot pa preveč, stali, da nas
je v
poleti. Pravijo nekateri, da to ni prikrajšani za sonce.	(
-	’	............Zadnja leta so v r°KU T.,
li nebotičnike ne glede co, prebivalstvo se je društvu “Sonce"
ini'
sonca vsaj dve mri navdc‘^ pa'
I Po novem urbanistične
Smo pač takšni po-;6rJu ie dovo^fn°.&P bodo
nikdar ne pride ličnike le tam, J m	p0vSel1’
skupaj preveč. Ne pozimi ne ie v okoliških stavb
zuje. V eno se mi strnejo junijski dnevi, ki sem jih preživljal v letu 1945 na Slovenskem, v’ Domžalah in Ljubljani z onimi pred leti tu v New Yorku, v Ridgewoodu in pa s temi, ki v tem mesecu minevajo.
Pred tedni sem bral spomine Ivana Dolenca “M o j a ras t”. Knjigo je izdala Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu v
nekaj pretrese. Če že ne vsakega od nas, pa le kar mnoge.
In tako se nas je na drugo junijsko na Osmi zbralo pri deseti maši kar precej več, kot pa bi se nas na tak vroč predpasji dan, če se ne bi brala maša za pokojnim dr. Jožetom Basajem. Naročila jo je Ligina ustanova A-meriških Slovencev. Namesto
Argentini. K njej se bom morda pridige je pri tej maši stopil 'vprav v teh dnevih še povrnil pred prižničen pult g. ing. arh. in še nekaj napisal, kako čudno, Simon Kregar, tajnik te zdom-minevali tisti junijski ske slovenske ustanove, ter izre-
Tobak in gube
so mi
dnevi.	| kel elegijo za pokojnim Basa-
Gimnazijskega ravnatelja Iva- jem. na Dolenca je komunistična taj-j Ameriška Domovina je Kadilci imajo na obrazu znat-j na policija Ozna prijela v No- 'minski govor g. ing. arh.
spo-
Kre-
,dl'
na ^ zbrala
Po
doseglo, sprejela akcijo o ' vsa! „ rab sonca za vsako hišo-
dP’:
več akcijah je *°	-3
da ~,Qctna ur
Štv°
V?
je mestna^ a-
it*
ZA SMEH Slabe zelje ^
Pred šolo stoji napis-^ da ne povozite šolarje' • Neki šolar je pripisal: povozite učitelje!’
Oba pogrešata
ti d11
m
Mož dobi od finančnega ^
nazaj svojo davčno iz.ia ipik pombo:	“Prosim,
Pogrešamo dohodke vas Odpisal je: “Jaz tudi-
*	gtfOV
prepoznate^
sta si F
“Kako pa dva dvojčka, saj
bi v prihodnjih letih narastli na letno do 2 in 3 bilijone, | z^°dinstva povečala do 40%, ne-Jno močnejše gube kot nekadilci, | vem mestuu in ga odpeljala v garja za pokojnim dr. Jožetormkot jajce jajcu?”	v#
torej za nekako 50 do 100%. To je daleč od Ciljev, ki jih je (katera še več. K temu bi se mo- pravi kanadski zdravnik Daniel. Ijubljsnske zapore. Mene je pri- Basajem že objavila. Zato ga jaz! “Zelo preprosto. ^ ^ agd? Brežnjem razkladal in nakazoval.	rala javnost ostro oglasiti! Če se Pri kadilcih se pojavijo gube tu- jela v Domžalah in me v hu- ne bom povzemal.	^ nem prst v usta, in ce 1«
Nihče ne ve, kaj je bilo sklenjeno in dogovorjeno V ne bo, bo šlo tako naprej.	jdi dvajset let prej.	' dem dežnem nalivu na odprtem Sam en del bi rad ponovil:	| ne, vem, da je to Jakec.

ZA DE
Uradno poroeilo
o olsiskis Brežnjeva
(Povest. Spisal Josip Kostanjevec.) ^^s^KamxnttmrattntttttattmremsnnnKnnnnntnramammttiimtmnmtmt
“Ta ve vse, vedeti mora tudi ne vedo, kaj je dobro. Ako bi to!” si je mislila Lenčika in je
0dprla okno.
“Kam pa, Mina?”
“Ej, k vam grem malo pogle-dat, k vam! Dolgo že nisem hodila tod. Danes sem pa vendar hotela videti, kaj delate. No, ali ste zdravi?”
“Le noter stopite v kuhinjo! ^ed in babica sta pri zajutrku, in tudi jaz pridem takoj!” Kmalu nato je sedela potovka Mina v njih družbi. Bila je petdesetletna, dolga in suha žena. Kadar je govorila, se ji je culo v grlu neko grgranje. To je delalo njeno govorico skoro ne-razumno onemu, ki je ni bil vajen.
zraven vsega še vedeli, kaj je dobro, preveč dobrega bi užili na svetu!”
Lenčika se je bila izmuznila med tem pogovorom v stanico. Tam se je naslonila na mizo in si zakrila oči. Nekaj neizrečeno tesnega in bridkega ji je stiskalo srce.
Najraje bi se bila razjokala, ali nobena solza ji ni hotela v oko.
“Ah, zato se ni bil danes niti ozrl proti naši hiši, ah zato!”
Sklonila se je kvišku in se bridko nasmejala.
“Ne,” je dejala črez nekoliko časa, “čemu bi me to žalostilo? Saj morda res nisem zanj! In
“Pa vzemite jedno,” pravita Bog ve, kako bi me pozneje kdaj habica in Lenčika hkrati po pr- ' zaničeval ter mi očital, da mu Vem pozdravu, kažoč na oblice. I nisem prinesla ničesar k hiši! v “Ne, danes pa ne! .. . Ako ho- 'Res, morda je bolje tako!”
^ete, pa vam jaz danes nekaj po- Izkušala se je pregovoriti, de-nudim,” doda črez nekoliko lala se je hrabro, a oni črv ji ni časa.
Odprla je svoj košek in pri-vlekla iz njega nekaj v papir je Navitega. Počasi in nekako svečano je odvijala zavitek in smeh-Dje pogledovala okoli sebe sedečo trojico.
. Saj veste, vedno smo bili pri-latelji. ]y[0j g0g, prav iz srca Vam privoščim! Saj vem, niti ^ praznik nimate kaj takega! az pa vedno kje kaj iztaknem!
WASHINGTON, D.C. - Predsednikov tiskovni tajnik Ron Ziegler je izdal o obisku L. J. Brežnjeva sledeče poročilo:
V soboto, 15. t.m., je prišel v Ameriko s svojim letalom na obisk glavni tajnik prijateljske sovjetske komunistične partije Leonid Iljič Brežnjev. Na letališču pri Washingtonu ga je pričakovalo 2 milijona prijateljev Sovjetske zveze, ki so ga burno pozdravljali. Tovariš Brežnjev se je takoj pomešal med množico in se razgovarjal z ljudmi kakor s starimi znanci.
Med tednom se je glavni tajnik večkrat razgovarjal s predsednikom Nixonom po več ur. Sklenjenih in podpisanih je bilo več dogovorov o bodočem skupnem delu obeh prijateljskih velesil. Oba voditelja sta se obve-^ zala, da bosta izvedla polagoma j mispi; popolno razorožitev obeh velesil. Dokler se to ne izvrši, bodo pa hodili ameriški vojaki vežbat v
hotel nikakor iz prsij. Vedno ji je še razjedal osrčje, vedno jo navdajala še nepopisna bolest.
Slišala je, kako se je potovka odpravljala. Naglo si je poravnala nekoliko zmršene lase in stopila v kuhinjo.
“Pa z Bogom, Lenčika! Kadar bom hodila mimo, se že še oglasim!”
Lenčika ji je odzdravila ter _ „	„	^	se lotila dela. Prišlo ji je hipo-
E10- rumeno se bleščeče puranovo ma na misel, koliko huje bi ji ^tegno in precej izdaten košček | bilo, ako bi vedeli ljudje, v ka-e etine. Zraven se je smehljal J kem razmerju je bila s France-03 rahlega, maslenega kruha. Jtom. V takih mislih ji je neko-Ledu so nekoliko zažarele | Uko odleglo. j^1’ m cmaknil je z jezikom, ka- | «Res sreča; da stanujemo tako bi tleskni! z dvema prstoma. I na samoti, da ga ni videl nobe-abica je, čudeč se, pogledala | denj ko je prihajal včasi sem k °vko in hotela vprašati, od-; pori! Naiino razmerie je bilo d ima vse to.
K papirja se je prikazalo le-
jLna pa je dejala:
Kako je to mehko, to bodete , Mi! Daši nimata zob, ven-, r Se vama bode vse kar samo sebi raztopilo v ustih, kakor rMa hruška. Na!” n 0dtrgala je kar s prsti tri msce pečenke ter prav toliko Izsekov kruha in jih razdelila. Jeranovo stegno in ostali kruh 1 .,Pa zopet zavila v papir ter ‘’“‘“Mia v košek, ha aS^a ie nekoliko časa tiši-> toda kmalu je zopet izpre-Mina:
Veste, kje take reči je-Vsi
. upro radovedno vanjo Sv°]e oči.
(i ^na Pa deje skrivnostno:
v,.„!
CTT .
ihieli 1Sla v^erai popoldne ste Me’
Na en sestanek je tovariš Brežnjev povabil tudi zastopnike ameriške industrije in ban-karstva. V štiriurnem govoru jim je navdušeno slikal bajne zaklade ruske zemlje in jih povabil, naj jih pomagajo odkopavati. Zagotovil jim je, da jim pri delu ne bo nikoli vroče, ker ti zakladi leže večinoma v krajih, kjer vlada devet mesecev na leto mraz do 50 stopinj pod ničlo. Tudi pogoji posojila so zelo u-godni: v času, ko se v dolarjih potaplja ves svet, je pripravljen razbremeniti Ameriko za kakih 100 milijard in ker ji želi stalne dohodke za daljšo dobo, pristane na vračilo posojila v 50 letnih obrokih. Naš predsednik je nekoliko nejevoljno pripomnil: “Jaz potrebujem denar takoj,” nakar je tovariš Brežnjev poprijel: “Takoj pa plačamo v zlatu atomske bombe z desetimi, samostojno mislečimi glavami, če nam jih prodaste.” Nixon je poda so nam sedaj atomske
tovariš a-18
Sovjetsko zvezo, sovjetski pa v Ameriko.
Ob neki priliki se je Brežnjev pritožil, da so mu meriški trgovci zaračunali milijonov ton krušnega in 9 milijonov ton krmilnega žita po polovični ceni. To. ni prijateljsko in še manj krščansko; kdor ima, je dolžan pomagati tistemu, ki nima, nesebično. Evropska gospodarska skupnost mu je prodala 500,000 ton masla za eno sedminko svoje lastne cene, samo toliko, da ne bodo mogli kdaj reči, da so nam maslo podarili.
Judov; te vam damo, če nam daste jamstvo, da bodo dobili v vaši armadi enake položaje, kakor jih imajo v naši .”
Senatorje in kongresnike je povabil na poseben sestanek v Blair hišo. Pohvalil jih je, da so tako odločno delali za konec vojne v Vietnamu in milo se mu je storilo, ko jim je pripovedoval, da je posredoval pri prijatelju Nixonu za krivično preganjana brata Berrigana in za druge borce za mir, po katerem hrepeni ves svet. Navzoče časnikarje in poročevalce je pozval, naj nadaljujejo s svojim bojem za svobodo tiska, ki je v Sovjetiji u-stavno zajamčena.
Za konec obiska je predsednik Nixon povabil ljubega gosta v zapadno Belo hišo v Kaliforniji. Brežnjev je občudoval na videz skromno, v resnici pa razkošno urejeno posestvo, ki je posebno glede varnosti modernejše, kot je bilo Hitlerjevo “orlovsko gnezdo” v Berchtesgade-
.	. v. ,	,	,	.	nu. Brežnjev, ki se je tekom o-j
bombe cisto nepotrebne m re-	J	.	...
, .	+	,	... „ biska navadil misliti v dolarjih,
kel: “O tem bi se dalo govoriti. ^ z	koliko vse to sta-
Pn tem je nekajkrat^ hitro po- Predsednik Nixoll) iki se je1
“	Z_. .T ?Cerma’ ka:Ue nekoliko privadil komunistič-
izrazoslovju, je pojasnil:
kor ima navado, kadar govori I kaj, česar sam ne verjame.
Na prošnjo Henry j a Kissinger j a, ki je bil pri razgovorih navzoč, da bi dovolil odhod vsem sovjetskim Judom, se je tovariš Brežnjev začudil in rekel: “Kaj jih še nimate dosti? Saj smo vam jih poslali zadnji dve leti 60,000.” Kissinger se je malo zmedel in odgovoril: “Pa ti niso prišli vsi k nam!” “Bodo že še prišli, še siti jih boste, kot smo jih mi,” ga je zagotovil tovariš Brežnjev, nato pa dodal: “Med našimi generali je še kakih 60
ja se dobi samo pri v Vodicah. Ko sem tja,
s° ravno ~ snubače! Ve-'ie	Pirjevčev France in
tovče 4 36 vzame^a' Stara Vr-
evka
Prav a 7 mi ^ tako^ Postregla v i. v okro in še to-le naložila
za pot. Bog ji povrni, tak,ra zena i6-' Da bi le bil stari ” pa Metika, oh, ta vam
^ košek dob
bjje °pa kiudij se preveč ogi-tla ’ a Vedno gleda najraje v he 52 n°čem reči ničesar, a
ki
Vem,
ko je prihajal gori! Najino razmerje je sicer pošteno, a ljudje vedno mislijo in govore rajši kaj slabega, nego dobro!
Nekoliko časa je bilo v kuhinji vse tiho. A skoro se oglasi ded s svojim drobnim, hreščečim glasom:
“Pa je bil vendar nekolikokrat tukaj pri nas, ta France. Mislil sem, da gleda kaj za tabo, Lenčika!”
“Beži, beži,” ga kara babica. “Ali res ne sme nihče v hišo, da bi ga že ne ženili?”
Lenčika je molčala.
Ko je pa stopila črez nekaj hipov zopet na piano, je ni več tako veselil krasni dan, ki se je razpenjal črez dobravo. Solnee ji ni svetilo več tako čisto, lahna sapa ji ni šumela več tako ljubo, in razposajeno veselje doli v vasi je ni več zanimalo.
S povešeno glavo je stopila zopet v hišo.
II.
Prva hiša na desnici v Vodicah je bila ona Franceta Pirjevca. Ni bila niti velika, niti premajhna. Po dveh stopnicah se je prišlo v vežo, v kateri so bile na levici in desnici nekako v sredini po jedne duri. Skoz desne si prišel v precej prostorno
nemu
“Ameriški narod stane to samo 39,000 dolarjev, 2 milijona smo pa plačali s prostovoljnimi prispevki delovnega ljudstva.”
Ko so časnikarji vprašali Ni-xcna, zakaj nima svojega tolmača, je naglo odgovoril:	“Želim
biti kristalno jasen: nimam niti enega človeka, ki bi mu mogel zaupati!” Končno je čisto vseeno, če izve Brežnjev njegove razgovore s svetovalci direktno ali pa po ovinkih.
Bela hiša je to poročilo demantirala.
S. F - - a
Leonardi Garment
ISKANJE ODGOVORA — Predsednikov pravni svetovalec Leonard Garment je izkušen mož, pa tu in tam le malo počaka z odgovorom. Na sliki ga vidimo v takem trenutku na tiskovni konferenci.
se ne riere 00 miru, lakarlos vitraja
NIKdSIA,“Ciper. — Četudi so na otoku še vedno čete Združenih narodov, na Cipru ni miru. Prejšnja leta so se borili med seboj Turki in Grki, sedaj se v glavnem Grki sami med seboj.
Predsednik republike pravoslavni nadškof Makarios se je odločil za ohranitev neodvisnosti otoka, med tem ko gen. Grivas nadaljuje z bojem za zedinjenje otoka z Grčijo. Grivaso-vi ljudje napadajo policijske postaje in izvajajo nasilja nad vladnimi predstavniki, pa vendar niso uspeli omajati položaja Makariosa.
Preteklo soboto so nasilniki streljali iz vozečega avtomobila in ubili dva moška, bomba pa je napravila veliko š k o d o pred glavnim stanom pomožne policije v glavnem mestu, ki ima nalogo voditi boj s teroristi.
J , Vzame.
k N(>beden
ko> to
kako bode opravil oni, kuhinjo, katere se je držala ma-
ni gledal na Lenči-
la čumnata, a skoz leve si vstopil v Francetovo delavnico.
zapazil ni, kako je Koncem veže so bile strme stop
bah ec^a takoj pri prvih bese-°Prii 1i0tOVkinih. Trdno se je Ustnih a St°^a kr^evKo stisnila
k aot^63 Soi se Pa peljali v trg je v.«- .',u’ ba napravijo pismo,”
“Je stavila Mina.
hijo»^’.'*eL naladi so, pa se že-
hhgaio'"6 ^ejal ded, neprestano mati. Sin in mati, oba sta bila ber krC s čeljustmi. “Pa res, do- varčna in delavna. Razen tega Masl0 U ''. Sai Pravim, dobro! pa je bil France res spreten in M-Ma	tam d°k’ kar nič | vešč mizar, ki se je bil svojemu
Jel'"015’ Pa ga nima!”	: abrtu popolnoma priučil po raz-
’ ka tudi teletina ie ne-,-nih mestih v tuiini. Ker ni bil
nice v gornje nadstropje, ki je bilo na novo dozidano, z dvema še nedodelanima sobama.
France je bil mizar in je prvotno poslopje podedoval kot jedmi sin po svojem, pred nekolikimi leti umrlem očetu. V hiši mu je gospodinjila že priletna mati.
č
eha
ha!
na ^ teletina je pe-| nih mestih v tujini. Ker ni -• v" alas^u- Kako se to poz- predrag, je imel vedno mnogo Zalegi clar Pa rečem> da bi več dela, katero je komaj zmagoval, ^hirii’ n^0 ^	PekM na in pri katerem sta mu pomagala
je doda] 1 sJanina pa, slanina!” j po dva rokodelska pomočnika. §lasoinbakOČaSi S suhim svojimi Tako si je bil nekaj prihranil
‘id‘ca'„
ma- Pa, saj bogatini	(Dalje prihodnjič)
j po
s suhim svojim | Tako si je bil nekaj
; in takoj nato je vzdignil hišo, laz tako pravim,” i katero je izdeloval uprav sedaj.
mmmmmmm
RAZGOVOR O BODOČNOSTI? — Bivši demokratski guverner Teksasa John Connolly se v Washingtonu, D.C., razgovor ja z- načelnikom glavnega odbora republikanske stranke Georgem Bushem o bodočnosti stranke in o svojih bodočih načrtih? Zadnjič je dejal, da bo do srede poletja zapustil svoje mesto v Beli hiši, kjer je poseben Nixonov svetovalec.
DOLGA, DOLGA CESTA -Posebno za tovornjak, ki je zavozil z nje v bližini Kansas Ci-tyja, Kan.
------o-----
Mehiška obala daljša
Morska obala Mehike je daljša od morskih obal kontinentalnih ZDA.
Male Help Wanted
Male Help Wanted
to work five hours a night, with cleaning experience and own transportation. Willowick area.
Call 951-3300
(128)
Gradbeni delavci
Izkušeni v gradnji kanalov in drugega dela pod zemljo, najmanj 3 leta izkušnje. Dobra plača in obrobne koristi. Javite se prosim na: Box 123, American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103.
(x)
HELP WANTED,___________
General Office Work
Typing, knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628
(x)
MALI OGLASI
NAPRODAJ
IMAM HARMONIKO, DOBRO OHRANJENO, IN PO CENI NAPRODAJ.
Kličite tel. 361-4139
-(128)
Lastnik prodaja
Na E. 185 St., zidana enodružinska, dvojna garaža, blizu šole, busa itd. Kličite of 3 do 7:30 zv. 486-6540.
(132)
ODPRTO OD 7 DO 9.
URE ZVEČER
19050 Pasnow Ave. v Euclidu, enostanovanjska hiša, šest sob, tri spalnice, v dobrem stanju, porč spredaj, dvojna garaža, dolg lot.
GEORGE KNAUS REALTY 481-9300	819 E. 185 SL
(128)
V	najem
Oddamo 4 sobe in kopalnico, plinsko ogrevanje, zgoraj na 6013 Bonna Ave. Vprašajte zadaj, zgoraj, na 6011 Bonna Ave., ali kličite 881-7122.
(128)
V	najem
hiša pet sob za eno družino, samo odrasli. Kličite 731-9431 po peti uri.
(128)
For Sale
6 Room Single, St. Clair 66th Call 481-0654—6 to 8 p.m.
-(128)
WILLOWICK
Centralna klimatizacija, kompletno karpetirana, dve spalnici spodaj, 15 x 25 čevljev velikosti spalnica zgoraj, dve kopalnici, pregrajena klet, rekreacijska soba, 2V2 garaže. Pridite pogledat da se prepričate in vidite ta lep dom.
YAKKEL REALTY 32610 Vine St. Willowick 944-5440
(128)
NAPRODAJ
hiša za dve družini, na 14113 Sylvia Ave, pet sob spodaj, pet sob zgoraj, Dajte ponudbo.
ZIDAN 4-4
blizu E. 185 ceste, ugrajene omare in garaže.
Zidana hiša
za eno družino, blizu E. 185 ceste, blizu bulevarda, $25,900-Zidan v ospredju bungalow, blizu Chardon Rd. deset let star, manj kot $30,000.
Zemlja naprodaj tri akre na Harris Rd. blizu Highland Rd. 100x1400.
100x400 čevljev na Dock Rd. v Madison, Ohio, 800 čevljev severno od Route 20.
STREKAL REALTY 481-1100	405 E. 200 St.
(128)
Kupimo
Radi bi kupili piano v dobrem stanju.
Kličite 361-4812
(128)
Help WTantcd Male or Female
HELP WANTED
High school graduates for sales training for dental supply house
JOHNSON-STIPHER INC. Call Bill Banfield 881-4250
(128) j
Help Wanted — Female
Delo za žensko * Radi bi dobili Slovenko za godpodinjstvo za strejšo žensko, v Parma, Ohio. Soba, hrana in plača. Priporočila. Kličite 843-! 3713 od 4. do 6. ure zvečer.
(128)
Help Wanted Female
Men and women for office cleaning. Good pay. Steady work. Experienced. Husband and wife teams also. Prefer some English spoken. Must have own transportation.
GREAT LAKES CLEANING SERVICES
12930 Lorain Ave. 671-3030
(128)
LADY
for office cleaning.
Evenings — Call 398-5310
(128)
Delo za žensko
Išče se zanesljiva' ženska, da bi gospodinjala starejšemu moškemu v Collinwoodu. Svojo sobo. Kličite 451-2500.
(127)

Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio 44103
431-0628
V-...........	,	________,...................^

RAZPOROKA
ROMAN
Spisal PAVEL BOURGET — Prevedel A. KALAN
h
Morda o tem prepriča | v sobo. Čembolj krepak je kak tudi Alberta, ki je tako iskren! značaj, tembolj je na njem izra-in tako edino vnet za resnico. .. I žena vsaka poteza, tembolj se
In kaj potem? Naenkrat šine torej tudi opazijo pomanjklji-materi v glavo bojazen, ki jo ji je izrazil Albert, da Lucien misli na poroko z Mile Planat. Nekaj korakov od nje se razgo-varjata oče in sin, in kdo ve, kak bo konec temu razgovoru, to jo zaskrbi, še bolj pa misel na poroko teh mladih ljudi. V tem vidi zopet novo grožnjo, s katero jo straši usoda, polna groze in ona čuti, da se je usoda res zaklela proti njej. Prekletstvo preganja njeno hišo. Daši pa s
vosti njegovih vrlin. Po sveji teoriji o vesti, je Albert uravnaval svoje življenje, zato je bil skoro trmast v tem, za kar se je odločil v svoji volji. Zato pa se ni mogel hipoma in lahko odločiti za kaj nasprotnega, kakor to opazujemo, da store drugi bolj slabotni, bolj lahkotni pa tudi bolj navadni ljudje v kaki težki krizi. Razburjen ni odkril svoje duše in se ni oddahnil, bil je še bolj trd in napet. Srce mu je
pogostimi molitvam i zadnjih j velelo v tem trenutku, naj ob-dni ni videla, da bi bila odstra- j jame Luciena ter mu reče kanila kako grozečo nevarnost, kor mati: Ti trpiš, moj sin; na-vendar zopet poklekne in zopet sloni se na-me. Pa on je tudi prične Boga prositi iz dna svoje užaljen kakor vemo omenil ženi, duše... često se obrne proti kako on ljubi Luciena kakor vratom, ako bi morda kaj čula; svojega sina, omenil je pa tudi, enkrat se ji je zdelo, da sta pre- da mladenič njega ne smatra cej glasna . .. Zopet posluša, a svojim očetom. Zadnji nastop si reče: “Zmotila sem se . .In ga je do cela potrdil v tej misli, je molila dalje.	p0 je bilo povod, da se je ob
Ko Lucien vstopi v pisarno, tem slovesnem razgovoru na je Darras sedeč pri pisalniku njegovim sicer izrazitem obrazu navidezno nekaj delal, a takoj kazalo nekaj stisnjenega, zakri-prenehal z delom. Ko bi bil Lu- tega. Njegovo sicer vedno tako cien hladne krvi, opazil bi bil, jasno oko je kazalo zadrego, in da je bila popolno, nepopisana je bilo tudi drugim v zadrego, pola papirja, ki je ležala pred Lucien, ki je ravnokar prišel inženirjem na mizi. V roki je od matere, kjer se je dvoje src nervozno držal suho pero, samo kar stopilo v eno, začuti precej zato, da je imel nekaj v roki. Ni razliko, kako je tu vsprejet in hotel, da bi sin mislil, da ga je kako je bil tam. Zopet vidi tuj-očem sedaj čakal; ker uradno ca pred seboj. Darras mu po-on do sedaj ni vedel, da je pri- nudi roko rekoč: šel domov in da pride k njemu ' “Ti si, Lucien! Vedel sera, da
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
se vrneš in vesel sem, da si tako hitro nazaj ... Pri materi si že bil; prav je bilo, da si šel najprej k njej, ker je kar zbolela zaradi skrbi. Gotovo je bila vesela, ker si prišel, in vesel si bil brez dvoma tudi ti... Kar je bilo zadnjič med nama, o tem ne bova več govorila, kajneda? To je minulo. Ti si zopet doma, zopet naš. To je glavna stvar...” ■— “Jaz pa sem mnenja, oče, da govoriva o tem,” odgovori pastork, “vsaj sem prišel s tem namenom domov ... Povedal sem že materi, da bi ti bil moral pisati in govoriti s teboj poprej nego z materjo. Vprašanje zadeva le bolj tebe in mene, ne pa matere. Zato je prav, da se o tem pogovoriva sama. Pred vsem je pa treba nekaj poravnati. Ločila sva se z zelo trdimi besedami; izjavim ti, da obžalujem one besede, ki so mi ušle. Silno sem trpel zato.” “Bile so čisto naravne,” prekine ga Darras. “Bil sem jaz neroden. Te neprijetne stvari sem te moral spomniti, moral pa bi bil to drugače napraviti, treba bi te bilo najprej pripraviti na to in potem polagoma povedati. Izgovarja me to, ker sem te videl v veliki nevarnosti in sem te hotel hitro odstraniti od nje. Toda še rečem: Nič nisem dvomil, da se vrneš domov. Poznam te, prijatelj moj, da sem te moralno jaz naredil za to, kar si! Ti si poosebljena čast! Take ljudi pa lahko zmotijo in slepe, pokvariti jih pa nikdar ne morejo...” Lucienu se zatemni obraz, ko sliši to hvalo, v kateri je ob enem spoznal proti njegovi prijateljici naperjeno obsodbo, ki ga je že pred dvema dnevoma tako silno užalila. Toda sedaj se čuti dovolj krepkega, da se premaga. On namreč hoče oč-ma prisiliti, da bo moral po svojih lastnih načelih dati Berthe zadoščenje. Treba je bilo torej načelnega razgovora. Zadnje besede očmove so dale Lucienu zato povod; vsled tega jih on hitro pograbi:
“Kar sem, moram se tebi zahvaliti, to je resnica,” odgovori Lucien, “svoje prepričanje imam od tebe: ono absolutno vero v vest in v pravičnost. Iz vesti izvira pravičnost, ker pravičnost nam narekuje, da imejmo prav religiozno spoštovanje do individualne vesti. Pogoj za vest
TUDI CE ODLAŠATE DO 10., ŠE VEDNO LAHKO ZASLUZITE DNEVNE OBRESTI!
ČE POVEČATE SVOJO HRANILNO VLOGO NA $500 ALI VEC DO 10. JULIJA IN JO PUSTITE ZA ENO ČETRTLETJE, BOSTE DOBILI DNEVNE OBRESTI. PRAV TAKO BOSTE DOBILI PRAVICO DO BREZPLAČNEGA ČEKOVNEGA RAČUNA.
Asi. T'
CLEVELAND TRUST
Member, F.D.I.C
8117 SL Clair Avenue
431-0628

R, Jeric Furnace Go.
INŠTALIRA NAPRAVE ZA OGREV IN HLAJENJE STANOVANJ in TRGOVSKIH PROSTOROV, VODNE GRELCE, STREŠNE ŽLEBOVE IN STREHE, OGREV SKOZI STENE. Licensed, bonded & insured
Kličite 656-3608
in pravičnost pa je, da se klanjamo, da oboža varno vsako resnico. To so nazori, ki sem jih gledal v tvojem življenju. To so tudi moji nazori, in jaz upam, da jim ostanem zvest do konca ... Ti nazori so me podpirali, ko sva se zadnjič ločila po onem prizoru, ki sva ga že omenila. Prešinjen teh nazorov, vsprejetih od tebe, videl sem
pred seboj dve stvari: nje.” — “Morda bi bilo prav.za
preiskavo vse pripraviti in pri drugih poizvedovati,” opomni Darras, “toda jaz ne bom grajal
jasno
Prvič, da se mi ti nisi mogel lagati in da nisi mogel kar lahkomiselno tožiti kakega nedolž-
nega, vzlasti še ženske ne; dru- človeka, ako ni zadel ravno naj-gič, da je bila moja dolžnost takoj o tem obvestiti Mile Planat. Ona je bila obtožena in ima zato pravico, da se zagovarja. Zato sem se iz Grand-Comptoir-ja takoj napotil do
iiimimmimiiiimiimmmtiiEiiimimismiiiiiimimiiiiimmnmimimiiimimniL-
1 JOS. ŽELE IN SINOVI	|
ZAVOD	=
POGREBNI 6502 ST. CLAIR A VENUE
Tel.: 361-0583	=
URAD
=	COLLINWOODSKI
=	452 E. l£2nd STREET	Tel.: 481-3118 E
M	“
E Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago = ~	Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo	5
ruiimi!iimmimimiimmiii:iiiiimiiiiiiimii!)iimiim(mimiiimimimiimiiiiim7
sredstva. Cel°
Mile Plan31-’ to sto-
primernejšega jaz, ki ne poznam sem za hip mislil ravno riti, kar si ti storil...
VDaije prihodnjič)
EUCLID POULTRY
V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jaica ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite!
HOWARD BAKER
549 East 185 Street, Euclid	531-8187
NA VSE STRANI — Tale “pagoda” stoji ob Avenue de las Americas v Madridu, glavnem mestu Španije. Iz njenih pet nadstropij je mogoče gledati na vse strani po mestu.
Gas shortage? So what else is new?
Warnings of an energy j crisis might suggest to nolstalgia buffs the years when the country faced a critical gas shortage because of the war effort. By 1942, most of the available gasoline was strictly rationed. Motorists (right) received alphabet stickers according to need and (bottom) ration card. And millions of f bumper stickers (near i| bottom) were also distributed. Will it happen again?
err ffie
™gPBunilr
Society'
CNE FAIRLANE DRIVE
JOUET, IL 60434
Since 1914 ...	d
... the Holy Family Society of the U.S.A. has been to the service of the Catholic home, family and commu^1 For half-a-century your Society has offered the ^neSonjy insurance protection at low, non-profit rates to Catholics
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
ituahy
The Holy Family Society is a Society of Catholics mu ^ united in fraternal dedication to the Holy Family of J^-3
iriflg
nun3-
Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Schola* ships for the education of young men agP to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of America.
5.	Bowling, basketball and little league baseball. b\ Social activities.
7. Participating in the Catholic Communications Foundah0
Družba
sv. Družin^
Form OF A R-505
UNITED STATES OF AMERICA
OFFICE OF PRICE ADMINISTRATION
GASOLINE RATION CARD
'l|l'
THE ACCEPTANCE AND USE OF THIS CARO CONSTITUTE AN AGREEMENT THAT THE HOLDER WILL OBSERVE THE RULES AND REGULATIONS GOVERNING GASOLINE RATIONING AS ISSUED BV THE OFFICE OF PRICE ADMINISTRATION
STREET
ADDRESS
CITV OR POST OFFIC
VEHICLE RECI STRATI
BODY
-----STYLE-
STATE OF - REGISTRATIO
READ INSTRUCTIONS ON REVERSE SIDE OF THIS CARO
FOR ESSENTIAL USE
Officer«
President ......
First Vice-President ....
Second Vice-President
Secretary ...........
Treasurer ...........
Recording Secretary
First Trustee .......
Second Trustee Third Trustee ..
First Judicial ..
Second Judicial Third Judicial ..
Social Director ..... Spiritual Director Medical Advisor
Joseph J. Konrad Ronald Zefran Anna Jerisha Robert M. Kochevar Anton J. Smrekar Joseph L. Drašler Joseph Šinkovec Matthew Kochevar Anthony Tomazin Mary Riola John Kovas Frank Toplak Nancy Owen Rev. Aloysius Madic, Joseph A. Zalar, M.D.