266. ilei'IIRo.
V LjBbUonu v ftfek 25. mttim 19Z1.
lio. leto

Iibal« tuk dan popolđnt, Uriemsl nsdti:* ta prsinlks.
tnseratls do 9 petit vnt a 4 K, od 20—15 petit vrti a 6 K, večjt mstratl
pttit vrsta 8 K;  notice,  poslano, Izjave,  reklame, prekid petit vrsta 12 K;
poroke, zaroke velikost !5 vrst 120 K; Ženitne ponudbe besedj 3 K.
Popust le pri naročitih od 11 objav naprej.
VpraŠanjeni glede inseratov naj se priloži znam ka za odgovor.
UpravnUfvo „Slov. Ifarođt" tn „Njrađai Uskim«1* Ka« titra olloa st 9, prltUAn«, - Ttltltn ftt. 304.
VrsAalstv« „Slov. Kart**" Kaaflavi «Uca st i, L aatatropt«
Ttioto« *•». M. D»»ls+ »prijama !• »•opisan© la gad+ita« Irarttfiia.
PdtameziiTitraribtr stane 50 par^ Z kroni
E inozemstun 65 par = K 2*60.
Poltnlfia platana v gotovini.
,,fltwtasal Varod" volja v L]abl<eal ln ps foit'i ¥ JaajMiBTilJj                                   v lao&sautra;
eeloletno aaprej plaćan   .    K 300—      croletno......,    K 4*0--*
pollctno........!.W —      po'iftno     .....    #     . 340 —
3 mesečno.......7.V—      3 mcječrm     .....     9 12f>"-*»
I       •       .......25-     l       .......9   40—
Pri niorebitn«fn povil«nju se imi  dalji* narednim  ćor. i!i(i.
Novi   narofntki   nn\   po'Iiejo v  prvlč   namčrv.n.t vflno    asW   P° nttifKL Na <amo pismeni mro*ili br*? ponlatve dtntM •? *«•   mnrer* >  'viuim
Dr. Ig. Rutar:
Bodoče oblasti u praksi.
Z ozirom na članek v št. 264 »O razdelitvi naše države na oblasti« naj mi bo dovoljeno, da se v naslednjem na kratko dotaknem vprašanja, kako nai si predstavljamo bodoče oblasti v praktičnem življenju.
Ni dvoma, da se bodo one pa-noge državne uprave, ki morajo po svojem bistvu in ustroju ostati centralizirane, kakor železnice in brodarstvo, pošta in brzojav, finan-ce, vojaštvo uoravljale neposredno od resortnih ministrstev. Te uprav-ne panoge bodo torej odpadle iz oblastnega delokroga.
Kolikor pa uprava takih izvzc-tih upravnih panofi ne bo pridržana direktno ministrstvom in njih specijalnim organom« bo odkazana oblastem. Oblasti bodo torej teri* toriialne upravne enote, v katerih delokrog bodo spadale vse zadevc državne uprave razen prei omenie-nih izjem. Oblasti bodo podrefenc posamnim resortnim ministrstvom, od katerih bodo preiemale naredba in navodila, instančna pot zoper njih odločbe na ministrstva pa se namerava ukiniti in dopustiti mor-da samo za kake iziemne slučaie, tako da bodo oblastne odločbe končnove! javne in podvržene samo še presoii upravnih sodišc. Iz tega sledi, da bo stvarni delokrog oblasti imel približno tišti obseg. kakor-šneca ima danes delokrog pokrajinskih namestnikov. Ta delokros se bo, ako se izvrši tuđi dekoncentracija uprave, to ie razbremenitev ministrstev, še povedal z marsika-kimi acendami, ki so danes pridržane ministrstvom.
Tako bi bil v splošnem ocrtan oblastni delokroš in oblastno pod-ročfe. Ta oblastni delokrog Ho razdcljen na teritoriju vsake oblasti med velikega župana kot renre-zentanta državno uprave v oblasi in med oblastno samounravo, ki io bo reprezentirala oblastn* skupšči-na in oblastni odbor. Razdelit*v tega področia te v f'avnih obrisih j že določena v členu 96. ustave.
Za izvrševanje poverienih po-slov bosta morala imeti tako veliki župan, kakor obrtna samouprava potreben uradnišk! aparat in potrebne uradne prostore. Imeli borno torei v oblasti dvojno t*radni-štvo, državno, podreieno velike mu
županu, in samoupravno, podreieno oblastnemu odboru. Država oo vzdrževala in plačevala svoje, sa-mounrava pa svoje uradnistvo.
Stavimo si vprašanie, kolik uradniški aparat bq potreben za iz-vrševanje oblastnih poslov? ?.t zgoraj smo omenili, da bo ostal delokrog velikega župana po priliki tišti, kakor je sedanji delokroa pokraj inskega namestnika. Samoupravno področic za enkrat šc počiva in bo oživelo šcle s konstituiranjem oblastnih skupščin in oblast-nih odborov. JCekatcre upravne pa-noge bodo iz področia sedanjih pokrajinskih namestnikov popolno-ma ali deloma prešle na samoupravo, n. pr. kmetiistvo, gozdarstvo, zdravstvo, socijalno skrbstvo. To se bo zgodilo najbrže na ta način, da bodo dotični oddelki sedanje pokrajinske uprave ali popolnoma prešli v sestav samouprave, ali pa se vsaj oddelili. Za upravo takozvanih javnih del bo vsekakor treba deliti obstoječa gradben* ravnateljstva ali pa za samoupravo ustanoviti popolnoma nove urade. Da bi mogel eden in isti urad služiti dvema gosoodarjema in upravljati državne in samoupravne naloge obenem. to pač ne bo zc?ruž-ljivo. Z dekoncentraciio uprave pridejo v Dodročje velikega župana še stvari, ki iih zdai rešuieio ministrstva. Iz vsega tega moramo sklepati, da bo organizacija nove državne oblasti in oblastne samoura-ve zahtevala najmanj tišti osobni aparat, s katerim raznolaga sedaj pokrajinski namestnik. Pozabiti tuđi ne smemo na ust«novitev upravnih sodišč, ki ie za kontrolo uprave ln za poglobitev zaupania vanjo, neobhodna in nujna. Za upravna sodišča bo treba referen-tov, upravnih uradnikov — špeci-ialistov v posamnih strokah, ki jih bo dobiti rudi le v sedanjem staležu upravnih uradnikov.
Vzemimo zdai za primer dana-5nio Slovenijo, ki se ima no nacrtu razdeliti v dve oblasti. Prinominia-mo, da vcliaio prilike pri nas v ob-če kot najboli ureienc in pomani-kanje uradništva kot najm^ni^c. Neprimcrno na slabšcm ie Bosna in Dalmacija, kier ie pod Avstriio služilo mnogo več tuicev. ki iih ie odncsel državni preobrat.    Da    so
r;:;-:niere v Srbiji in    Crni    gori    še 'ihše, ni treba posebej povdarjati. ~ TtL Slovenijo pa moramo konstatirati, da nam danes nedostaja ćela uradniška   garnitura za   drugo ob-last.
Ozrimo se še na drugi moment. Povcrjeniška dedščma nam je zapustila ćelo vrsto oddelkov, katerim načelujejo visoko na uradni-Aki lestvici stojeći sefi. Ako ena oblast prevzame te r)ddelke, *cveda druga oblast ne bo moc:la biti zapostavljena in bo treba zanio kreirati ravno tista mesta. Obeta se torei uradništvu prav lepa pomnožitev vis*iih mesr, k čemur bi mu bilo lc će stitati, ako bi se mogla uradna službena mesta kreirati brez ozira na državni budžet. Pomnožitev nrad-nišrva in kreiranje novih službenih mest pa ima v državnih financah iako vplivnega protivnika. V tem pogledu ima uradništvo doslei ža-lostne izkušnie. Ne zagrešamo ni-kake indi^kretnosti. *ko trdimo, da ie uradniški stan danes neprimerno slabo plačan. Posledice se kažeio v tem, da uhaia mlaiši neodvisnejŠl in podjetnejši element v zasebne službe, kier že poskusnik v prvem mesecu doseže plačo, kakor io prc-icmajo najstareiši in najvišji državni uradniki. Vse regulacije urad-niškeg* gmotnega stanja so imele in imalo svojo stalno in trdno zz~ preko v državnih fmancah. Pred kratkim se ie čulo, da uradniški iz-datki dosega io v državnem proračunu tako visino, dm proračun ne prenese več povišanja. In če država ne more skrbeti v radovolfivi meri za sedan.il uradnfSkf aparat, kako naj preskrbi poviiek uradnl-štv«, kl tfa bo saktevala ortfanizad-ia čez 20 novih oblasti, ako odšte. jemo sedania pokrajinska namest-ništva. Povišanie uradništva bi torei moralo hiti združeno % zniža-niem plač. Vs«ko nadaljno izvaja-nie iz tega vic'ika lahko opustimo. V dr?2vnem interesu pa moramo svariti nred nadaljno proletarizaci-jo uradništva.
Ako pritegnemo in koncentriramo skoro vse zda| razpoložltivo ura^ništvo na nove oblasti, seveda ne bo preostalo mnogo za prvo in-rtanco. Uprava pa mora dobro funkci?onir»ti ravno v nainiziih fn-štencah, ea katere pa v tem slučaju
ne bo ostalo mnogo kvalificirane-rta uradništva. Tref»a bo torei r»o*e-či tuđi pri nas. v Sloveniii po manj
kvalificiranrm osobju, in to pome-nja gotovo korak nazaj.
Tuđi matrrijclni izdatki za prcfikrbo urednih prostoov za t»-liko novih oblasti in samoupravnih korporacij boclo občutna obreme-nitcv tako dr/avnega proračunn, kakor n*;vih samoupravnih financ, če tuđi je smatrati te izdatke lc k»>t enkratno  investicijo.
N'a podlaci teh jzvaiani prih«-jamo do zaključka: Zclo priporoč-Jjivo bi bilo, da si znkonodajalec, predno izda novi oblastni rakon, zbere ves potrebni Ffatistični materijal o uradnigtvu, da izdelati na-tančen organizacijski nacrt novih državnih oblastnih uradov in po-tem obenem tuđi sistemizira službena mesta, s katerim i bodo dotirane nove oblasti. V tem oziru bi bila vsekakor potrebno, da se posluša in vpošteva mnenje danes nai-boli, če ne edino, merodttnih fak-torjeT, to je pokrajinskih namen-nikov. ki upravljalo zdai prehodno one posle, ki preideio na oblasti. Zlasti v pcrsonalncm vprašanju bodo mogli edino ti dati primerna in verna pojasnila. Na njihovem mnenju bo bazirati novo oblastno organizacijo.
Pri tcj priliki bo odprariti kvarljive izrastke poverjeriške^a sistema^ ki je enotnost državne uprave raztrgal na potamne več ili manj samostoine oddelke in odse-ke, ki hočeio ime ti zxeze samo z ministre tvom kljub temu. da »e njihove agende ričejo rudi drugih upravnih r>anog in vplivajo nanje. Ta rarcepljenost     iako    neugodno
\T»iv* na ljudstvo po dczell, ki ]& kritizira po svoje, čes nekd«) ie bil en okraini glavar, c!incs iih |r pa već, ker ie na vsakem odloku pod-pisan druci. To je kvarno dr^f.ml avtoriteti tuđi valed teu«. ker breMB enotnega nadr^rstva irhalajo «•-srrotujoče si oJločbe po^srripih o<i-delkov. \' oblasti in ni?jih irat«o« cah je treba t<» rarcep!jeno«? viie-kakor odr-raviti 5© drug nedott*-tek ie rodil ta sistem cepljenia. ki državo ^tane pvecr i snio vsote. Sa-mostoini oddelki imajo umi ft*^ kompleten aparat. *voi računuki odde'ek. svoi pisami^k iin maniru-lacijski oddclck in «voie sluge ? tem se ie to osobi? izdatno pomno* žilo, njegova ekonomična izrp«.ba p^ izdamo zni^ala.
Kar se tićr stmoupravnfli tnra-dov, bodo ti začetk-ym orrieiili j»ti%. je poslovunie pač !o na one panoe* ki jih bodo prcvzcle atmoiiprar« od pokrajinskih namestniStev. la-popolnircv se bo priltcodHa faJctiS-nim porrebam in finančnim imoi-nostim ohlastnih samoupra^r ael« tekom časa.
Retumiramo, da borno moraB svojo upravno organizacijo prilo* goditi ne le idealnim političnim đ« ljerrL ampak tuđi dejanskim raz« meram in finančnim zmožnoatim, Če so za razdelitev na oblasti ma« 1 rod a jni politični oziri, bo beba v enaki meri, će ne morda &« bo^|4 apo^tevati rudi praktične razloga Kajti, kaj mi je nailepši in oajflnej* &t pariški Čeveljček, ako ga ne morem obu ti na svojo nogo.
Za pripojenje sreza Čabarskog ljubljanskoj oblasti.
Uiedinjen'ein nnšez narod« pre-*tn]t su 5\re era niče, stavljene po tudjinu. đa na5 luče i zakon a razdiobi kraljevine na oblasti ima. da i u zbilji nokaže. da ti a Su jedinstvenu državu, djcllmo samo po prirodnim, «konom-»kim i soci'Mnim interesma. i da ne prtznaiemo vi$e pokrajinskih i historijskih  tranica.
Btide li tom zakonu usrtfelo. da oživotvori princip izrađen u članku 95. ustava — podjela zemlje po prirodnim \ ekonomskim načelima —. u mnoj?o će nridonesti tome. da nestanu sve one prepreke, keVe su danas jol medlu nama, da postanemo potpuno jedinstveni narod — jufoslovenski.
Da pak zakon u svim tvoffrti dJelovima odrovara radaći. treba kod njegove iztradn'e da sudjeluje iav-nost, koja će reci. Sto je najpodesnie:
a to napose vredl ra krajeve i mrfe*H na dosadanjim pokrajinskim jrranica-ma, zd\e će trebati provesti temeljita korekturu, da se takovi kiaievi Uprav* ao upravom povezu.
Korekturu takovu freba rtfrrvftli kod ćaharskoff kotara, a kako to **-konska osnova dovoljno ne ćini. ona nafme dodaje srezu općinu O^llnicn (fl dosadan ez okraja koče\-sko^a, a od* uzimlje mu općinu Prezid, pridodav«-jučl ^« srezu lo^kom -- podnio, je općinski odbor čabarskl predio^ na niiui-
5;fcirskl Savjet da se obzirom nn prirodne i rkrmom^ke Mr'osre, zmnkmBi urer caharsk! 9 dosadan Hm f>t>0tnanui čabar. Pleice, P»-eTld I Oerovo. Io or>-ćinima Iz okra!a Ko^evje. OnlraJc4»ai. Travom I Dražom, i da se ć\t*i nrm radi potminc gravitacije oran* Liub-' Uanl,    od    koje Ie o rva kom    pocf«da
Rnhopis liiana Serrano.
Ka svoiem prr-l^dn]«n potbvanjti |w Južni Aro^riki 1» irael profenor Osten - S<vkhpw. rfl^lnzni razlskovalec pracrozd* >b pt>renjera teku reke Araa-eonke in sosednjih peruanskih Andov, prnv posebno srećo. V t^^ko dostopnem, r.ekako v visini Mont Blanka ležefem p'.unoetanu Santa F«*T>«rari7!s je nnšel utar rokopia. O u^odi mnopih iunakt>v, kl bo r dobi odkritifj nore zemlje iffrsli vnžno uloeo, sro\-r>ri ta rokopis.
Nanifffil ga je Jiian S^rr«ino, ki »e f* udeležil Mapalhae»ove prve pl.ivb« okoli sveH in o Čegar smrti nismo do-slej vedeli ničesar.
Znano le bi^ le toliko, da je po krvavi gtostiii na ot.>ku Zubu. kjer »o bili T8i ico^tje pomorjeni, pribež.nl bi inorsko ob«l. Svoje tovariše. ki rt> bili ostnli ni lndii, jr* rotil pri B>eru in Materi božji i, naj gn od ^ovražnikoT odTvu-
prV». Todn rer>r^v if* bil rflit^en, tm krvav, ▼ sami ko*&ulii in fveran. torej uprniljenia rred^n, in da*l bi ira bili z dvema topom«, dvema k tt'inaatimu dro-eornn in z nokaj ko«i platni lebko od-kupili, «e je poveljnik Juan Oirvajo brenti, rrgiti  ^a  ter je nka?s.il odpluti.
Pip:if>ttrt, ki je nisil »\t>\ dnevnik o potovanju e M«fralbaeS3m, je nrnenja, da \e Can-aio pustil S^rrsni v rokah diviikov zato. Ha mii ni bilo treba po-veli'stv> vrniti kapitenu morda p»i tud! zato, ker se j<9 Ml izdajstva divjak^v.
Uvodoma bodi ia oinen.ieno, d« •© 2» Io sgodUo da# JU maj* Uttl* L In đ*
|© malo dnt p&prej — dne 27. april« — Magalhaes us btoku M«tan blizu otoka Zubu pod Bulirami in kiji divjaki pu-stil svoje življenje.
Kako so dosneli itapiski Ju^na Ser-rana v samo'tflr« S*»»»tn E^neriTiri. trrra profesor Osfen Serkber ni mo<r"1 do-ffnati. ^'t»rda je kak šp^nski p->rrorS?ffk kasnv*j^e dobe. n^^el Serranov rokopi«* pri kakem div^ku ter p% je prin^pe! ▼ Južno Ameriko. Ond! i« rokopH do spel v pojest sainoptnn>A^>.
In »daj naj podamo rokopis t koli-kor mof.no dob^sednem prevrću:
V imenu B>gra O?eta, Sina in st. Duha. Amen.
Ja«, Juan Serrano, najr>r?j kapitan >Santwiffac, n«to >rV>nr%T»rinne«. pi^^rn tele vrste sr>ri£o bliž^joče »e ml smrti, breK upa. da jih bo kd*i prebiral kf>> mojih rojakov. Vendar če hofte b>ž1a previdno^t, d>* ?© irrodi ?udfž in đ^ ton fital moi^ zaliske kak Roaner ali Por-tn*alec Ifki iih n« ^ovrtižim. **j #«a t*> rodu »am P>rtu"alee>. notem najj isprev vidi iz njih, kako nan nbosje »rešnik* Ic^hko ukus« hndič, kakro slabi mno in kiko čudovito je vObče vseh na življenje in umiranje. In potern n*\ moli sa mjjo ubo^o dnSo, 6« je moroč*, t rer-kri Maria d-» U Virf^rU de Triana ▼ S^vilji, kjer Je Maralhae« sprejel crsar-ski prapor iz rok Sancha Martin*z& do Ijeiva!
Ko Je velel izd.^iaiski krali aa Zubu poklati moje tovarim, me je dal ndve«ti na morski brea;. Ceprav icm milo pro-sil io kričal, sa] m# odkupijp, tem mo-
ral gledati, kako so mfcji tovarifti raz-peli jadra in obrnili lidie od kopnega v morj<?>. To ge je r*rodiU>. ^er»rav sr« bil Juann Carraju krstni biter in fe-pr*rtv pern ca z dvi~n$enimi rokami rotil pri sr»ominu na njegovo m^ter in pri v«eh ranah Kristovih, naj m« nik«r ne izroda na tem Mnku rotovi innrti.
K> pa sem videl, da jih vrd iMojo prošnje ne morejo zadržati, nero za*>l v svoii besno-^ti in ©bupsmosti prekli-njnfi Sraniio. tovari§• in Sitfrega s^be t*»r prositi Boca. n^j na »kinji dan ra-1'teva od Juana Ctrvaja računa eh moje dupo. In y\7, vTmm tu<Ti. da prin**© moja kletev praT kmalu temu nenftmiljenefmi in eio^iRsk^mu člov?k« neweft> in smrt; to nekr*Čansk>, r**«*skb «>ljo pa. naj mi otpusti milomtna Derira Marijit
Tako torej nem oetal mm, otoku Zti-bn sam. Ptra^arji so me ođvedli n*saj t vas prtod kralja, ki nai bi bdl)čil. k^tj se reodi — e mano. Okoli men'd j© hiU re-lika jrnjeon ženpV in otmk, ki w» rertali name prst, školjke ln kamene tw m« bili r»o e>lu in ©bra*u do krvi.
T.>da pklenil flratn, <i% lemu ljoilfliTU pbkafem, dm s« ne boi im in <U sem bil pripravljen emretl. Zato sem korakal porx>sno zravnan me<l svojimi ^tražarji.
Tsko smo doepeli t Telik> kraljevo kolibo, kjer se j© HU vrSila ^ostija im kjer «o nAK bili n^skf^ili. Oksoli kolibe je bilo ▼ tla sabit^ Trt kolor, na njih oštrih konrih pa ao bila nafoknjea* trupi* mojih tovariBer.
Kr» smo vstopili. sew Tidel, da ?epi kralj na svojem ležifeti, n» tleh polen njega pa J^ leia.1 *> mzpeto človeik« telo.
Ko iHn ra p^"ler?al. sem spozna! Thi-irK Barbo--?>. T>idi on le hil kakor jfli ob napada le ranien. Te!o tovaris^vo pa jd bilj zdaj ra?:rMr«no, da se j<» lahko videlo v njegovo trobu^rt) Votlino in freva. Krali p« je z oberna rok«n>n hrn-dll po Totlini, trgal ledvlre in «i jih m«r iil v ii#ta.
Dim rte- B<.trr>tfla 5© xe livel! Ko m# J« zagledal, me je pro«tl pri vaeh pvet-nikih in pri rrt>jem izveli^injjn, mj ira uamrtim. Toda Hko bi bil l<?hko proail hidi kamen ali hrano v kolibi, inkaj moje rt>k© po bile zverane- in ^bd rarie> ni eta mi bili pe posebej fadrgnjeni • rr*vir?>, da. pem mislil, pl^i mi mor^t« «ko^iti iz akleprr.
Ihiart^ BarboPa ie izrr«! *«aS# pmv posebno S3vraitvo dirjakov. ker je T>o stoji nsTsdi le prevef nal^oval njih fcpm*. Marsikatera ?t© mu je bila ud«ila. Beert>st divjikor r<iradi te^ja ni bila ii~ brnhnila »amo tako doljrt>. dokler jih j« kr^til Mairalhaea m »vojira porledooi i a s svojimi basedaini
Medtem sa j# kralj o?rl »im* ln je rekel nekaj besed v »\t>j^m jeziku. IV dsj je pri-itopil Henriqu>, bivši MagaJ-h«e!*>v sužen] iz M«.Ukk©; #vojemu &*-•podu je bil sledil tv% Portn^aUko ln Spansko ter j© priSel s njim »k^ro okt>H rt&ff* tvefa ropet v blizino svojega fto-tni. Toda po ifasalhausovi smrti nas js ostavil.
Ta Hcnriqira, ki je rarnm^l foyori-«t> ljudi na Zubu in nam j© prej nlužil kot t^lma^, mi j© zd^j prevel kraljev© besede. Kralj mi je dejal, da lahko so-
di m po veni en ju irvoiih tov%rii«v, kalv# T(«zvesto in izrfftjaliLo ljudstvo >«» Španri. Telo m*n# mo ii strahn prn4i ujim zapustili tu.
TS s^ mi je pikidllo ln «m^i.i> sem mu — zopet po Henrioun —, A# \m on Parn najfirrii vr.gled nexvestir>U© im. izdajstva. Zakaj Mapalha^«u le bit om prisejrel. da bo spsnskemu kralja jkjVo ren In podložen; po botji prvvldno^ jo bil krečen ter j© najneitn pTVjdrijoga-l^iganpk^i irr.ena 7laj.\ Hurrafr»a pr#^ jel port<^T!o ime <^iu-lo po naiern kr*-ljevskem veličanstva. Vt*p% tei^a #© i« izkazal povsern nevredne^«, tako da ns morfcm druga/© ter ga smatPA-ra v*li« krstu %A ostudne^fr parana io m*llk« valca.
Krali s© f» nao» fkretntil t« fi «^ gOTt>riI, da ni njemn Njegovo oe*w^Un» Veličanstvo Karei V. prav niS mar. si da naj ti jai te ogledam tovari«* Dto-axU Burbopo. T*l'o i* igodi v kradre« tuđi s msnoj.
Fotem ]© saplb«kal ln piilli MS) dve dekleti. Obijeni mtm. Hl( 1« s n^ hnim predpasmkora lm liatja ln n* ^1«* vi ata im«U pajc^olmA. V rtok^h st»i «fa> tali katnnsna noia tor sts pls«al& p* issi okoli krvaveć©(c* Ultfta, dokl« &-ma kmlj ni dal snaka. Nato sta poklss:-nili in »unili rer%iu jn&A v sreo. TaksJ je pren«hal ječati, jaz p* «em molll k •v^jem« patrona is hv-iUino«ti, dm, |* ttarlosa konino odr«A«n eroznega. *T-ljenja.                               (TUlj* prih.)
stran 2.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 25. novembra  1921.
ftcv. 2C6
ovisan, pripoji I opravom ljubljansko] oblasti.
Zaključak    jednako* sadržaja  ot-poslala Je 1 organizacija Jugoslovensko demokratske stranke u čabru. Razlozi tomu predlojru jesu:
L Trava, Draga i Osilnica udaljeni »u preko 60 kim od sadašnjeg sreza KoČevie, dok imadu do Čabra 5—12 |clm, a gotovo sva njihova sela. nala-seća se u kotlini Čabramke kao Pa* pežf, Žurjzre, Crni potok. Punrert. Pot-I>lanina. Starikot i Novikot najbliža sti pkolina Plesača. Čabra i Prezida. Već Je taj razioz takove naravi, da sam po tebi vojuje za to. da se općina OsilnJ-ta« Trava i Draža pripoji srezn Čabar-akom. Isti taf razloz udaljenosti voiu-je zato, da Prezid ostaie u upravnom središtu Čabra, od kojejja je. napose ti'ejcova sva sela gotovo dvostruko bliži nego li Ložu* novo naznačenom ajegovom srezu.
II.  ZiteTi    svih tfh općina zanimanjem su posebno* položaja: lictl obra-djuju ?yo;a gorska polja i livade, a zimi s;ekirom za kruhom   Da poluče 5to bolje uvjete za svod rad i da prestanu ;<!a budu u svakom pogledu exploataSa židovskog kapitala, treba da i sami uz pripomoć    državne    vlasti vode udruženi u sreskom vieću evidencu o svojim silama i potražbi rada, a ne da kao ljetos ne imajući posla, kod kuće stradavaju.
III.  Gospodarenje    je u svem tom ilrrahi jedno. \ ako teško, moći će ga se podiči, a uspjet ćemo samo r>nda, bude n se obzirom na posebnu    klimu i tlo, vodila o nemu i posebna   briga,   a to bude mogu. će samo tada, bude li opseg sreza dozvoljavao, da na njem rade    posebni    gospodarski 1 ekonomski i stručnjaci.
IV.  Taj nas kraj je no svojo!   prirodnoj ljepoti i položaju pr.'-.i »Jugo-slovenska Svlcac.   * što to t j;!sti kad ljudska    ruka k tot prlrodn >    krasoti nije   ništa   nadodala.   —      -^    traži udobnosti. Trebat će rechn.> a Osilnici podići moderno kupalište, hjl visinama kao na platou Drage, na Prezidansk :>m Milanovomvrhu   i  Tršćanskom   tarje-vom lazu   gorska li etili Jta.   a to budu učinili   samo   skupnim   radom svi gorani.
V.   5ay ta kraj sa svojim lumama očekuje    pravi gospodarski    preporod od elektrizaclje I industrlaUzadje. čemu su preduvjeti,   kao   vodna   snaga čabranke 1 Kupe, silni kompleksi Suma, te domaća radna   snaga   — tu, a jedinstvena   uprava   treba    da radi a tom nravcu pospie*f.
VI.   Napokon sama    veličina sreza 'e od važnosti, odveć veliki ili premaleni srezovi ni jesu podesni za upravu. Opseg današnjega sreza čabarskog, a i onaj koji mu daje zakonska   osnova oremnlen ie. dok bi tim za okruženi ero postao vrlo primjeran.
VTI. Vafno ie i to: Rappaflo Je sr«. te općine stvorio talijanskim susiedom. I politićk! i vonički razlozi govore, da 1 radi toga <vc te općine budu vezane jedinstvenom prikladnom $ reskom unravom. a tu ?'n\ naš prijedlog za-okru*enia kotara čabarskog.
Kako Ie nak sav taj kraf u potou-nof gmsr>odmrskoj i ekonomskoj ovisnosti od Llublfane. svakiko treba uvažiti priied'og. da se dođ'eli linbi^anskoj oblasti, kojoj kao cjelini I prfnada,
U  ime   većine   stanovništva; Miroslav Krlfc, veleposjednik. Fran AntonJlć. načelnik. Bogdan Koritnlk, svršeni pravnik.
Pismo Iz Pragc.
Praga, 19. nov. 1921.
V poslanski zbornici, ki je zo-pet prlčcla delnvati. se ie razprav-fjal proračun. Snlošna razprava |e trajala od 16. do 18. t. m. zvećer, na kar se je vršila podrobna raz* prava. Pri otvoritvi prve seje ie n> dal ministrski predsednik dr. Be> neš ekspozć katerega remški prs-vod fe bil to pot prvikrat, odkar obstoii naša zbornica, podan z *z-virnikom nemškim poslancem. Ta oČitna k^ncesiia Nemcem, s katero &e je kršil poslovni red. ie novzro* Sila veliko ocorčenie pri nekaterih čeških strankah. Zlasti poslartcc Viktor D^*k ie v uvodniku v »Narodnih Listih* oštro protestira! prti temu tihotanskemu zanašaniu nemščine v poslansko zbornico in onozaria!, da bi rro^el tako vznik« niti rev?ren prejtidic.
Opaža se, da ie zavladalo v zbornici po skončani proračunski debati premirje, ki fra i a tuđi nri razpravHanju o štirimiliiardncm kreditu. Na to na narasteio za vlad-r.e stranke skrbi, ka i ti treba dobiti rešitve za stanovati iska, uradniška, davčna in jezikovna vprašania. Upa se. da bo mocoče pripraviti tla za lažie razpravljanje teh predlos in da se posreči premazati naisilnei* Ž« težkoče. »Petka« in njena raz* širjena komisija se bavi s temi stvarmi v svoiih se i ah.
Vod?a agrarne stranke posl. Svehla, ki ie bi val iz zdravstvenih ozirov v Dubrovniku, odide £** v Italiio, ali do božica se vrne v Pra-go. kier je niegova navzočnost zelo potrebna, ker so se pofaviH v agrar-nem klubu nekaki izrastki, katere treba Travnatu
Proti češko#poljskermi dogovo-se dvigajo nekateri razjarjeni poli« ftki glasovi in vrše se napadi na :ni-aisrra Skirmunta ter na Češkosta-vaško republiko, pri čemur Pol jaki precei pozabliaio, kako mnogo t .:o mi žrtvovali. V zunanji politiki fe nastal poleg vsega drugega oddih, kar je uspeh odločnega nastopanla Cehoslovakov in Jugoslovenov pro* ti Habsburgom in Madžarski. Nje«
gove ugodne posledice vzlva tuđi Avstrija v Burgenlandu in pri-caku i e se od nje tostvarno prizna* nje. Jedina Fran ci ja \z velike an* tante je stala na strani male antan« te. Njeno razmerje do Madžarske je ostalo nedotaknjeno. zboljSala pa se je do Nemčije in Avstrije. O vsem tem se ie govorilo pri podrobni proračunski debati in dosta* vilo, da Romunska ni mobilizirala. V naši zunanji politiki se prične jasni ti, v domači pa je baš obratno. Pravosodni minister je podal vladi predio^!, da bi se pomilosHli komunisti, ki so bili zanrti radi ude« ležbe pri decemberskih dogodkih, in sicer na proSnio posameznikov. Vlada je prediog odobrila in tako te došlo že neka i stotin proleni, izmed katerih ie bilo 71 že priporo-čenih prezidentu za ugodno rešitev.
Zlet Jugoslovenskega Sokol-»tva leta 1922. vzbuja y našem So* kolstvu veliko zanimanie. Ne samo* da se more do danes zagotoviti ve« lika udeležba češkoslovaškf<!a So-kolstva. treba z radostio dodati, da se vrše pri nas tuđi primerne kulturne priprave. N*še jednote prire* jajo »lugoslovenske več^re^. na La» terih se z besedo in sliko širi spoznavanje Jugoslavije, recitiralo se nrimerki iz iugoslovenskih literatur in proizvajajo se vaje, pripravljen© za izlet.
Praga fe dobila nov ođer. V pra^ke^ predmestju Nuslih ?e bilo postavljeno novo večerno dledali-šče, nazvano »Tvlovo divadlo« po slavnem češkem foralcu in drama* tičnem pisatelju, GledališČe ie do» ločeno v glavnem za igrokaze in hoće goiiti liudski repertoar. Ravnatelj gledaliŠča ie dramatični piša teli Langer. Na programu te se# zone ki se je pričela 5. t. m. s Tyi>-vim delom »Drahomir«, je med drugimi tuđi FinŽgarieva igra »Div ji lovce*. Ali komaj se je otvorilo to gledališče, se že nazn^nia «gnd# ba drugega. »Sociialistična scena« hoče postaviti svoje tfJe^ališče na otoku Stvanici blizii Hlavkove*a mosta, za kar ?e mestni svet že Jul
dovođenje. To ima biti veliko Ijud* ako gledališče. Te dni bo se rudi pričele predstave v novo urejenem biografu društva ćeikih žurnalistov »Sansouci«.   ki je bil   nameičen v
prostorni dvorani bivšega »Grand hotela« in je danes naivećji biograf v Pragi Prebitck po rabi društvo za svoj penzijski fond,              J. 1C S.
na ortHMCD hablnetne krize«
— Btotrad. 24. novembra. (Izv.) Politični pojavi zadnjih dni in ootlttčne polemike so pritiraU kabinetno krizo na odloćitveno t(^ko. Danainji dan po-meni v razvoju krize peripetija, kajtl na današnji Uopolđanskl seji radikai-neica kluba pade odločitev, pade kocka, aH naj obstoja dosedanja koalicijska vlada, ki je državo obranila, kl ie državi postavila prve soMdne temelje, ie nadalje in naj vodi Se nadalje državne posle ali pa naj se utnakne dru«! vladni kombinaciji konservatlvnejšcga značam.
Vsa beogradska javnost, vse rvv Iiti3ne stranke z nekako nervoznostio pii^akujo;o izid današnje seje radikal-r. r:\ kluba. Udeležba bo na tei seji, k.-'. >r je prlčakovatl, Številna. Seii bo predsedoval %. Nikola Pašić sam. ki bo podal obširnejši reasume o vseh političnih doffodkHi. Tuđi v demokratskom khibu je živahno zanimane za radikalno seja V radikalnih vrstan pa je splošno opažati neko pomirjenost in iztreznjenost, kal ti jfotovo fc dejsrvo, da je ostala politična misija dr. Laže Markovića rta Hrvatskem ab^olutno brez vsakejra pnzitivneira rezultata. ZaiedniČarli so dr. Markoviću Dodali Izmikalne odeovore in Uave. Dr. Mar-kovićevo sofidiranfe terena v Hrvatski za radikalno kombinacijo ni obrodtin zaželjenih rezuitatov. kakor so to upali ekstremni radikalci.
Za presojo se danje kahinetne krize ni prezreti sicer drugaće malen-kostnega debtva. Včeraj ob UJO je bil minister notranjih del k. Svetozar P r i b i č e v i ć sprejet v srvdi encl pri Njef. Vei. kral u. MinisteT notranjih del je kralju poročal o sedanji politični situaciji. Foroča! mu ie tuđi o javnem redu in miru v državi. Po končani av-dijenoi je jf. Pribičevič obiskal mini-strskeua predsednika r. Nikola Pašiča v njcgcjvcm kabinetu. Ta r»bKk sprav-Ijajo nekateri politični krogi v zvezo z notran o r>f)litično situacijo in s kabinetno krizo.
V beogradski politični javnosti se seveda zadnje dni z ozirom na kri^o pojav!ajo naineverjetnejSe kombinacije, katerih kontrola je sploh ncm«>-i^oča. V Javnost ste vršeni dve devizi: ena • »vlada z demokratu in druca — »vlada brez demokratov«. Pnsfcd-nja deviza pa je ^korai brez vsakeza unania na realizacijo. Radikalccm naklonjena »Tribuna« pa ie ćelo pri raz-miMjan'u o re^itvi po!iti!ne krize prišla na ori Kina! no idejo, naj radikalci utopijo v »lojalno opozicijo«.
MINISTER NOTRANjm DEL V
ZAGREBU.
— Zatreb, <M. novembra, flzv.) Danes eh 6. z utraj je nri^ncl semkaj z beogradskim hrzovlakorn m^rri^fer notranjih del Z- Svetozar P r i b i Č e-vlć.
Politične uesfl.
8= Prdskav« proti atentatori em končana. Iz Beograda javljajo: Nekateri listi oštro napadajo sodno unravo. ker Še ni dokončala preiskave Droti atentatori cm na kralja. Argumenti teh napadov nišo povsem utemeljeni. Da je preUkava tako dolgotrajna, je vzrok na dlani, ker je bilo treba cbvladati ogromen materlal. Preiskava Droti aterttatoriem na kralja ie sedaj zakl:u-čena. sestavljena je obtožnica in danes se atentator i izroče sodečem« sodi-šču. Razprava bo v kratkem razpisana.
=r 350.000 Slorakov brez Sole. Po-staneo Dubickv je t čežkoslov^škem parlamentu povodom proračunske raz-prave orisal tež<ik pclr>žaj slovačkoga ljudstva irt M«dtArftkrra, kjer nfmajo nobenoga emisla za izvrSpvanjo dolo-feb trianonske Doffodbs. Na MadžAr-i-kem fivi S50.000 ^lovalrJnr, ki nimajo n?bena iol«. A^iro jo zn 600.000 >Udž*-rov na Sloražk^m. ođprtih fi82 madžarskih Sol. Tri-inonsica in eaintcrerniain-skft pogodba obBep.ita. ja«ne dolo tm 7A ohraiiitev narx>dnih roAnjpin. r k«iterib •e zapEtotavlja narodnim manjsinam. ak -y dcee-gajo v kateremkoli unravrtem okro-žju 20% prebivalstva, pravica, da ob-čujejo t, uw<li v -sroj^TO jeziku in m^ra-Jo dobiti manjSinpkf1 ^ole itil. Na Mnd-fArakem i* >bilo tnkib upravnih *>k*rv ž\\ s 30^5 Slovakov, nli pravio* Jn fole jlm MadžAri ne d»io nob"«i^. P^slanec Dnbirkv je Rahtpval. nnj ČečfcoslovnSkjt rUda v tej stvari *torl prtmeme korake ▼ Budimpešti.
r= 8Iova5ka driarna zrestoha, Slo ▼a^ki poelanec Kirnelii Stndola jo na zborova nju «?uPtoT>nikov rzorfnih *ej-thow ▼ fc^kopkiv^Jki rentibliki, ki se je vršilo rw><! predivdstvom triariv«^^^ ministra Novak« izjavi!, da «e ]• pok*»-z.ila državna zvettobn S!ov.ilcov rla^H ob priliki zadnle m?>bilt?.acij« proti Madžarski. Svoj*i izvAiffnJa je rnklin^i! z xag>tovilom, rH pol.^s-jo SlovaVi k vso nilrnostjio in roto^-t>«tjo i^polfi^t^r ftvoilh fcelja ▼ roke merodajnih iinit^ li«r.
rr Vpnifian|e Trakije. Sofijski li*t >Trakija< pozira Turk \ naj| se pri-družljo Boliararom v »vrho skupne akcije pri antanti. TJ^t m^nl, da *odelov*-rjle dveh narodbv morfe >resiti< Tekijo.
— Bo1r»r«fcft ««?»to^«tva t inoEem-Btvii. Sofijski listi r^roMo. đ» ]* Tla da v lnter«M v^rf pvania nkinila legnrija t Bern« fn Haasni. T3to<*«Piio t>« n«m»-rava bolparska vinda f^mnoiitt kn-p^ti-
l<»rn^  «lužbo  c  otv^ritvijo tiovib  kon-zulafibv.
— Zakftj nc> jf Ferdinand Kobvr-San odpov^edal presfolu? Neka franco-sk% revija pi^e o bivS^m boljjnrikera kralju F*-nIinriTidu- >Krali Ferdinand )e bil tuđi po katoetnofi bol^arBke ^r>j-ske na ©olun^ki fronti proti premirju in sep\ratnemu Tniru. On j© &* vedno veroval r nem&kr zmago, objednem pa s« je ba! holfrtrsk«* vojske. Zati so n*> rali straže Jr^krop kraljevskoga dvjrra opravljati Nemcl. Ko so f^ bolgarski vojaki pr\ič [tibunili. je Ferdinand tv l^.j po^^Ernil v dv*>rni vlak. ki je bil že pripravljan na kolodr^)ni. K*r se pobuna ni posrbila. *» je Ferdinand zo* pet vrnil v Sofijo Takr-tit j» TThorni poveljnik na solunski frinti gensral Franohet obve^til sekretarjii amerisk^-ga rtoelan^tva v Sofiji Walt*T3a, da an-lanta nd more ve£ trpeti. da O3tan-* Ferdinand na bolgrtrskem pre«tolii. Walter j* to sporili mini5*r?k^mn pr?<i*edct-ku dr. Malinovu. Mini^traki svet lo na ti so^lfi^nn skl*»nil. da »e Tnori Ferdinand «dr*>vedati prestolu. Dr. Mallnbv je od^el k Ferdinandu \n irn razloiii situacijo. Ferdinand 1e T>i 1 silno r«*zjar-jen, a kon^no je malodu^nD vpr*\%al. da ti res ni eanj drur.eea izhoda. Na ?.atr-dil>, da ea nif jo »klenil ee po?rdtovati z \t)diteljt ostalih politi&nih strank. Kot prve<^a jr» poklir^l k sebi Todorova. predvodnika rarndne stranka. Ko je \r t\ iriavil, da mori biti pripravila n* pkrftjno Irt^v. da so *><!p">ve preptolu. je FeMinand z^ri^.il: >Kaj. Vi se drzne-te ©1 mene zsrthtevati abdikacijo? Kd» pa »te Vi. in kdo je Vam dal pravico, da poptopate tako pr^edrzno proti m*ni? Kaj s^m rac^reJil proti P^lcrarski? Da. n^zndnj«? «^e V<i5te s kraljevinom Bori-fr>m fe sporazumni i, d«t me uklenj*n*»Gra ndpoljeto nrkr.m v nn«Mo!< Ko je To-df»rov prir>oTnnilt da je vsep% zla kriva T»j>«rova rv>1itik^, je Ko>>tirinn kljubo-valno fri«vil: >Priznavana, da je bilo moJH roUtiks Tuđi s^aj trdira, d^ jfl to moja politik«.< Vsi voditelji političnih strank so mu sveto val i, da naj ne odpove prest VIu, samo ministra dr. Ra-dopla>^v in Tonfey sta cs skuftnK pre-covoriti. nflj ostane. ToAi Ferdinand je uvidel, da fe ne more ve£ rir&iti na preplolu. tMo \* nodpi^l sv^io aMika-rlio na korist svtvj>Tnn ^inu Borisu in rnito skrivnt pobe^nil i% Sofije in Bol garske.<
—-: Ho^o £tinne*i kapale madŽ.ir^ke liste.  7r.nr\!   madžarski  listi   >Ai  Ept<.
Prot dr. PavcI V. Brefnlfc:
Ob francosfcem Renn.
(Konec)
Koblettr ie srediSCe francoslce Uprtvc, Maycnce vojaštva, a Wlesba-den je umetniško in mondensko sredi-sče okupacije. Wiesbaden je krasen krai. Konjske dirke sportne slavnosti, bali in vojaške parade so si sledile ne-pretreoma.
Razstava francoslttf trmetnosti Je imela dva dela: staro franeosko pohl-Itvo fn sobetini (stenske preprosrc) so biH razstavljenl v Paulmcnschlossn v Wiesbadcnu; slike, od Maneta in La-touchea do Ouerina in Mauricea De-nlsa, pi so bili razstavijene v dvora-nth palače nadvojvodlnje luxembotirj[-ške v Blebrichu ob Renu. nar kilome-trov od Wiesbadcna. kamor je vozll tramvaj. V tei razstavl so bile zastopa-ne vse smeri od klasične tradicije do naJmoderneJSfh formu!. Razstavliena so bila samo originalna dela skulpture, Kravure in sl'karstva živečih umetnikov. Da pa je obiskovalec spoznal, po kak-inih potlh razvoja ie hodila moderna
§o!a in kakšne vezi jo veselo s klasl-cismom, so bile razstavljene tuđi slike velikih rmvstrov scdan:e dobe n. or. Dctrasa, Renoirja, Maneta in skulpture Rodina.
Francoska dekorativna nmetnost ki ima za seboj slavno zrodovino in ki se je dandanes krasno razvila, ie bila zastopana na te! razstavi v vseh pano-srah: modemi stil v pohištviu W kafe otiidnalno harmonijo llnli. keramika h\ steklenina, masivna in fina. temna in frizirana, umetnf izdelki Iz lesa in fe-leza, vezava knjisc v tisnje. izdeTki iz svile, šareni in v svetlih, živih barvah. nakit in draeulii vseh vrst itd. Tranco-ska dekorativna umetnost it v»ak d«t bogateiSa in raznoličncjša.
Zelo zanimfva je bila tuđ? retro-snektivna razs^ava franco^keira Inte-rieura od 18. stoletja do na5lh dni. Kra* lji. visoka rospoda. bovati meSčant nHnci modre krvi In minci flnanc. pi^a-tclii in umetnikl. vsi so si radi o^rafall svole domove z teoimi stvarmi Oni *o ustvariH fra^coskl stil, iz kateree* Pr-naio prrritektl vse^a sveta 3?e nad dve-sto let svo:o insniraci'O in *e vraC^fo več a1! imni k nfemu. tud* te *e sk'j-Saxo od n'e«r" ?;lom?i onrnrfftf nevint-nl, Int'mni Interleurl so bili rarstavlle-ol: plsalna mlia, na kateri Je bife pisa-
no kdozna kofiko duhovitih rišem, na-sHnfnč, v katerem se je sanjalo nebrof sfadk;h wnj, kanape, kl >e črl zaunne besede ljubezn*. blar^ne, ojrlednia, ?ah-ne čipke. t>ortrf ti. risbe -. . Vse te stvari so bi!e zdru*>ne v harmonično ce!o-to rn na ta način se Hm fe vdthnila du-^a f»efcdanre*a življenja.
V okviru umetn'^ke razstave ie b!1 hidi oddelek za time/nost oblačila, t^m-IHvo Je. da so t>oler oddeika za let>o nmetnost. zn dekorativno ometrost, poler f!eđalisWh. muzikalnih in slov-stvenih manlfestacij pokazali tuđi od-detek. kjer Je bilo razstnvlieno nafft-nei^e In r*ajoku<nei5c. kar rjremore francosVa kro^afVa Industrit in moda. Ta raestava fe bila neravno nanravtje-ne samo Iz nrnetniškeffa stalil^a hrez vsake^a tnrovskera pamfnr Toa^ta fe trmetni^ko delo. k^kor slika alt ke-ratnika. Zato mora biti razstavL'ena pod istim* TH>*ojl.
IComlte razs^ave Je r>ov*M1 panika «1edafl55a. da so prlrelal* i»red-*fs»ve v c?sederih krni;h. s»J ie r'eda-li^e ne samo izraz mnetposti. sfm>*»k t»tdi Izvrstno pronafrandno sredstva. Razvcn o^cre in operete se fe odzvala temTi i>ovi»KIm rtidi drnma.
Mesto Wiesbaden. imenovano »«e-maa Nlzxa«. ie vidctL kakor da bi bi-
lo nalašč sezidano. da ujraia tuicu: Sl-roke avenife s ko^atim drcv;cm, moderne konstrukcije, elee^ntne viTe. bo-£?te izlnžbc, da se Človek kar ne more nagledati.
To medna rodno mesto 9 100f>0n prcbivnlci ie bio pred vojno rertdez-▼ous stotisoj gostov. Nemcev. Ansrle-žev .Ru*ov, Francozov itd. Zaradi danih razmer se je ni'h število rkrćito m obsejca predvsem Francoze In zavez-niSkc narode, ker Nemci nočejo priti v zaseđeno ozcml e. Mcsto leži nb vzro-Ž!u Taunu^a. par km od Rena in ima prav slikovito lecr*. V mestu samem je za zabavo frvrstno sk^bTfeno: razven opere ima ćelo vrsto kinov. konjsko đlrkaliSCe. teniSča itd Kdor liuH fox-trott. je imel na rnrnobro dandnee, kicr je lahko občudoval eleeantne nar-čke. ki so se zibali v vraijem ritmu jazz-handa.
Ulcsbaden Je namreč svetovrto-zrtano konal»§če: ?e RimFanl so oo* rntk\\ zdravifno moč fi*eirovih vrelcev. In ker imalo lii»d'e. ki se hodiio zdravit v taka kooali^ča. ponavndi preveč de-narja in 24 ur časa na d?n. ie> umljivo, da je moralo biti dobro preskrb'jeno za njih zabavo.
>M«p>aroPzafr< fn »P<**=ti Kapioc s« j-M*ili v Ia stiiišt-. n neir..:k.egi \rU'Luipi-tali5ta  IIiiRin« Stinncsa.
= N* m^lv* revolucija. Eđvsnl Bernstein jj i ni-isal knjigo o r.euihki revoluciji. V prvem dola liv^]* uie<i drugim, da dvonsi o nei-šketn demokra-lizmu Tj pa zr.to, ker inozemstvo »odi danafcnjo reak( i;o v Nrniviji kot izrai celokupnepa neiusWpja r>4r«»«!ri, kar pa ni r^fl. Kdor pozna nemiko deWvptvo, m^ra priznati. <La je din-nja NeTin'ija vid nekaj drugoga ne^» ]*» biln hoh^n-roU*>rnsLd drža\n. Nein-ki delnveo j« * il ie za časa ViUocna II. demokrat In repubiikajieo. če: rav »^ ni n:n-el kot tik politično udcjfltvovan Pr-ivijj, da in bil padr^ dinastije In p.opln« repu-Mike lamo poslediiM Voja^keca polo-maf Kam* panika poraza, To )o res, Dl-nr-stiie li se najbrž na biK* t-iko liitro r*dp<ivodftl*s da se ni izvr^il.i i(* ]-re]« tragedija ruske r^r^ks drui'no. Gotovo tfo so bale nerade analogije in Izp\i^>il« p^^uiu. Toda prevEotje ob'i^ti po \i\u\~ f-kiU zn^tijpnikih je b»lr» vrndirle revo-lucijonarni ^ln. Svet ljudskih ziMnpnl-kov je iimozave>tno i/klju^il Deščan-Ptvo iz \lmle. Di n*iro»3ne skur -rine j« bila nd!n<Hlna mo.' v rokah (i^Ir\v-kil\ T*stopnikov. Vl'^dal ja proletarijat, ki jo imol mo7n )M o«Il«'»«*rvati o u = nll nera-^kefira naroda in o državni oMiki. To itanje j© bilo drjinski revolucijnn.irno. Trafika n**?n&ke rev^lu^ije jr» v tem. da, F6» je rn7m^«v.iri1 dHav=ki r**zrr-d, vpi diiiiri rft nijao «tndi»1f»vali pri n?!ii^ki r»-voluriji. Odtod utis», k.ikor da bi t Sr mriji ^ploh ne bilo n.ibene rov -luci-ja. — neroetoin j« ^den plavnih xa^ stopnikov reformist i ćne^a «orir<i!i7m.\. ki j© v naAprotiu z revMu«Mjonnrnim ueodviprim B*>nj*diznKtTn v NemCiji.
z: C'lrmrnreau te definitivno obra-^nnal m politiko! >Berl!ner T-ic^blatK D?ro»"a Jz Pari*-*, da ri>© Clemf»nreMU kniiLT/ v k.iteri b^» onie-il t^^ i7kusnle arojesra dole^ira življenla. Kniiuo 1« pnM pikati koma] pred po] l^tom !n micli, da je ne ho mosei kon^iri j.tvj* kak >r v trch letih. V slučaju, da umre. rTeja, B* ne ^mo t*\ knjiiv. nikdnr pri-obi'iti, amp'iic ft© m<»r\ neit*.*t'. Knjiff« ne U> vse^vnia. rikikih roHti^nih «»>rt-itiinov. Clemenf^au ni ^tiranil iz d««be pvojeen poiit^necra delovinia rođene* uh pi^ma, n">>>*?nrera dokument.", in nob*-Pfffri dnevnika. S političnim /iv!i^nje!ti n^e in^ti več- n^b^ne^n r»r>ravk* ter se izjavil dobre volie: Videl sem kak<«r K\rl V. svot la«tni ropr^b N.iccovo ?Hravje j^ ielezno m ^e vedn> misli n* nova Tečjd ratovanja.
■= Prisilno delo v B^Jmr^ki. Tr Sofije pon»rajo, da \* vlnda iz^lola tiknr. v«em okrornim lnž»*nirj|^m, da moralo r^taviti nfttttTv'n* podatke o v?eh o^ih. ki ni«'* izpolnili pvo\© i>»1/nr»«ti n*:>r*m drtavi % de«»tdnevnira prisilnim dHora.
=  P* Annnnrio pred«^d»rk ti-o*to Toljrev. Ir. Milsna roro^a^o, da jo tt*-7a prr^tovljcev izr>Hla    D' Ancunz.ija za svojeg pred.-ednika.
Neodrešena domovina.
— Položaj državnih uradnikov ▼ Jnll| ki pokrajini. Tria&ka >Erac je priobćila £e ve^ ćlackor. v knterih *o bavi 6 fied;in;inii raznt^rairi dižAvnib uivuinik<'»v v Julijpki pokrajini. Njen* Lzvajanjia kaiejo, da S3 te razm^rf* od dneva do dneva nexno=nej^e. R;n!ar-koli Sč»dar.ji limpif c.iti rec^i« primar jajo svoj© razmere in »vojo ferijalno ffnlii^« «i vvojim poloi.ijem pod prej §njim režlnioni, priliAjflji realno do ?a-kljućka. da eo ff^dij v rBfikem oziro ntnoco na elah^em. Fradni^ke pl-^v so nezaii->^tne». frtko da .«i m>rajlo ii*k^tt postranpkih zasiužk< v. ki ut^cneio hiti v slučfn'u taki. da ni^t. prav t fkUdu r. n-ftdniiki caerjo. T.i3t n^vaja, da io t starem Kimu cvetfla koninHU in kon-t*em kt>noev bi £* no bilf> buditi, akrv te poprima rimska koniprija turi iHliUn ^kih uradnikor v Primorjii! To pa bi bilo reekakor v na^protju « tradinjo uriidni^ke^a rivljenia nw» t,»m >r^mlju pred vojno. Uradniki t*> tvorili *»>^jj;»l-no skuj»ino, polno dostojanstva, ki j** tZTr$«!vala evoje dolžnosti nnpratn dr-?avi in n#ipr«\m iboinstvu, ki je uživa* >t stališe, ki ni hilo slično stnlU«'n mu^ene^a pluihenstN«, in ki J** vi'lolo svoja pravice izl>omo ravan vana t kodificirani plu^bent prasm.Ttiki. Ta pragmatika je dnj.^U državnim urad-nikom srodstva, d« *o mocli živ U • i^Ptio. ki je bila t kori«t državi »ann.
V   Kimu ra n >č*»^o nić plivati o c^ihroti to mrbxle in tam  pravijo odkrifoivrCno, da mora pra«rm»itikA izeriniti.  Po itili-janskem Pietrmu lahko evnnzirrjjo urad-nlki po protekciji  t\t>jih predstojnikov nli   dnigih   vladnih   fakt^rj^v.       Pred siojnik     pa     tuđi     lahko  euMlterrt.^c«* uradn'ka  odpusti   takorekoč.  kadar  «e mu zdi.      Senator Salata i© n»<povt>flai uradnikom    v    Tr^tu  šc  nidiljne  d^ ugodnosti.      Izjavil  je namreč naT»rim roki  vi^ji o#ebtt da naj  ><»<?D uradniki v Trsta, Istri  in na GoriMv^m 1h»j n& miru In naj molca. kajti <!o k«kega \o-dilnepa me^ta iim je vnoka pot zaprta.
V  Julijjftko pokrpiino  prihajijo ur.-ulnl-ki ii stareora kraljestvA. tu nrk »j ča5«* pmkticirajo, potem pa Mh borfn po^tA-vill na vsa vodilna mest^.      PrirA*leti italijanski  uradniki  prosijo,  «1a   se   do-ločijo primerne  plae>  in fo   respektira ulužbena pragmatika  ter s** jim ne za-pira poti   do  vodilnih  službenih  mept. Pr^inja bo hrezu*r»*čna. ker v Hi mu no maraT»  za oradnike, ki  «<> služili  pod Avfftrijo, rH f* *o Fedni >*» tnko (rorr^i Tt<ilHnnt.  Mnori  med  njimi.  ki   so  bili |?ore<fi  Itili'nni  že rod avstritskim re-iimom. vzdih?»io t-ikol» na  tih*m  snmi pri »ebi: »B>lj^o je bilo rn na* takrai. ko mxx> bili ie >&eodre6enU|
2t>6. stev.
VU>1   'i\l      *■».»• v*-/^>
nove Jii.»i4
- t
MfdlJ    O
Iz mie kraljevine.
— Nacrt nove sianovanjske naredbe. Dna 22. t m. je demokratski klub razprcvljnl o nacrtu nove stauovanJBke naredbe, ki jo je predlo&il ministdr za pociiakio politiko dr. Kr.kovec. Ta njt-črt pravi med drugim! *. Za ureditev na-Jemninskcga razmerj* atopajo 8 30. aprilom 1022 t veljavo predpisi splofcnib sakonov z izjemami, kl se n^vajajo t nacrtu. Pravica svobodne od povedi ▼ starih poalopijih pričenja S0. apr. 1922 ln eloer najprvo gleda zakupa etano-janj in lokalov, katorim *e je leta 1921 tkliuaril neposredni davek nc«1 2 000 di-»arjev. Ostali nejenmiki pridrže »Uno-Tanja fn lokale do 1. tmJ% 1923 do do-•*danjih sporazumno dogovorjenih ce> nah. Klub je ta nacrt ndklonil in se zje* dinil ss drug nacrt Po tem nacrtu »• najamnikom jamči današnje etanje do 1. m a j a 1935. Sodanje najemnine fcsta-nejo v vdljavi do L maj« 192$. Za tas od 1023 do 1925 «e odreja revizija najenmin, alrs to zahteva ena izmed •trank. Vladi se daje poobl«stilo, da v letih 1925—1927 n* predio* ministra za •ocljalno politika daje dosedanjo zaščl-to samo gospodarska efob&im imjnnni-Jtom t prvi vrsti državnim uradnikom. Dolove o novih pfcslopjih, za ka ter« veljajo tista, ki so se začela graditi pred 17. aprilom 1919, ostanejo neizpr«wft-BJen#. — Rer j» tuđi radikalni klub strteriil đflfde FtanoT«nieke£% vpraftanja *H£n# določba, je gotovt). ia bo ta za-Jconelrf n**rt sprej^t tndi v sekonudaj-nem odboru«
—  Zapete srednje Sole y Zatrtu. V tnrek bi v Zagreb« rnr\rh  trgov«ko akad^mllb,  I.  in  II.  eimnasijo, raalko in višjo'ćeklifeko  Solo. ker nišo Imeli pretnoga sa- kurjavo. Dobiva  pr^mopa je prevzela neka sngrebSka tvrdka, ki pa svoje '^bvefenbflti ni izpolnila. Odde-lek «a pw>evetD «w» *e obrnil na Ifcibljan-•ko vlado a prošnjo, da, mu nai  za  te Sol* priskrbi 100 vapo*K»T ^re-mc^a. Kor Ijublj&nsfca vUda tolilra fcolittne    na-ravw> ni irosrla pre«krbeti je za^reb^ki ▼iadni oddelek za pmsveto    pri    neki drugi tvrditi knnfl 10 vatfonov premo-g»t kater* količina j*& tuđi ne «ido*fti-Je ea kurjavo v vseh navedenih zavo-dih. 8ol» oetanejo zatvorjene, d>kler ne bo knriva,
—   Afera polkovnik«    Vrš'ća. Beogradska »Politika« je priobčila č'anek    »Dunafska afera«.    V tem članku P&t med drugim: »Naša dr-2av* kupine neki materijal na Du-naju. Gre za mnoge iniliione. Da se s^var pravilno irvrši, ie bila na Du-nai poslana posebna komisija,   na čelu i! polkovnik   Miodras Vasić, račelBik artileriisko tehnlčkeca od-ddjenja v vojnem ministrstvu. Zdi pa se, da finunčni minister dr. Ku-manudi ni posebno zaupal. Zato ie posla! na Dunai za kontrolo te komisije dva zaupnika-načelnika tc^a mlnistrstva Bozo Matovića in poli-ciiske^a uradnflea Dobrico Matko-vića.    Čim ie Matović dosnel    na Dvnai te takoi opazil da pri komisiji nekaf ni v redu. Zbra! ie ves materijal, ki je kazal na to, da ko->Fisiia ne funkcifonira tako. kakor bi bi!o treba, ter od§el ž njim v Be-oarad. kjcr je podal izerpno pon>-čilo finančnemu ministru. Minister je poslal Matovića 3 posebnimi po-oblastili nazaj na Dunai. Na kolodvoru ga ie čakal polkovnik Vasić, ki fia je spremlial v njegovo stano-vanie.   Tu ie   Vasić iziavil.   da je treba posel komisiie  čim najpreje spraviti v red in ga končati.   Pov-darial ie. da je glede nakuna materijali najugedneiša ponudba firme, ki io zastona dunajski treovskl agent Sretenović.    To ponudbo  ie treba brez odTaganja sprejeti.   Va-•ić je prosil Matovića, nai ne dela v tem oziru nobenih  neprilik  Čel da mu bo za to izkaza! svojo posebno    hvaležnost    g. Stretenovič. Matović  je navidezno na vse pri-stalf ter ne z Vasičem dogovoril. da bosta drugi dan ob določeni uri to stvar uredila.   Drugi   dan ie priSel Vssić k Mfltovićti, «e dogovori! o stvari, kakor sta se preie ziedinila, in mu končno   vročil   ček   agenta Sretenovića za fzplačilo 100.000 di-narjev.   Cim pa je Vasić   odšel \z sobe. sta skočila l^pod postelje do-liciiski uradnik   Matković in   njegov tajnik, katere je Matović skril pod posteljo, da sta posh'Sala razgovor in pogajanje z Vasićem. Na-to so napravili zapisnik in ga poslali fmazičnemu    ministrstvu v Beo-črjd.    Finančni minister   ie takof obvestil o zločinu polkovnika Va-sića vojno ministrstvo. Skorai isto-časno je polkovnik Vasić iz Duna-ia poslal akt v katerem je zabteval, da se naj iz komisije odpokličeta polkovnika Tomo Pavlović in Ilija Dimitrović — to sta bila edina mo-?a, ki sta nasprotovala Vasićevira manipulacijam — in odstranita tu-^i iz artileriisko tchn!čnega odde-Pcnja vojnega ministrstva.   S tem tem aktom je bilo indirektno no-tr?eno tuđi poročilo načelnika Ma-tvića. Polkovnik Vasić je bil takoi o^^tavljen   in uvedla   s© je   proti r;emu preiskava. »Politika« nagla-Sa, ć% bi bila država o^škodovana rn okrog 20 milijonov dinar;ev, ako bi se ne prišlo na sled manipulaH-jam polkovnika Vasić«. In zahter«
najstrožjo preiskavo. Pripominja-mo, da je bi! polkovnik Miodrag Vasić dolgo časa vod i a vojašk^ga arzenala v Ljubliani.______________
Zanaroomle delao-
c£O zoper bolezen In
nezgode.
Uredbo o zavarovantu delavcev zoper bolezen in nezgode objavljt Uradni list št. 138. Uredba je datirana a 27. junijem 1921. tore i ena znamenitih predveČernic naše ustave. Obsega za varovan je zoper bolezen in nezgode, katero se bo tzva-ialo stoprav od 1 .juli i a 1922. Dotle j vcljajo, kier sploh obstoji, tako zavaravanje, stari zakoni. ITrsd-ba trdi o sehi, da ima moč zakona, vendar se srne po § 184 izvaianie te uredbe odložiti v posameznih delih države do najdalje 1. julija 1925. Predmetna uredba je zelo važna za naše gospodarstvo. Prinesla bo velika bremena po svoiih res dalekosežnih dajatvah. Nedavno tega je b!*o mučno prerekanje. ali naj bo-do gospodarji sploh pripuščeni v upravo tega zavarovanja. Po svojih velikih dolžnostih jim pač ni odre-katt pravice do soodlnćania v upravi, če ie še kaj uvtdevnosti v na^i domovini. Uprava je po uredbi stavljena pred tako težke naloge, da bodimo ve»eli če jih bodo na»-boliši onravHač! med de!o?er*i^1cl in delodajalci složno zmotfll tako, da bo res uspeval zavod. Prav toplo priporočamo to uredbo v studij in preudarek vsem onim možem ka-terim je pri nas res za stvar in za bla^or delojemalcev in gospodar-jev. Statuti bodo zelo važni. Da-jatve in bremena gredo preko tega, kar poznamo sedaj. Edini nosilec tega zavarovanja bo Osrcdnu urad v Beogradu, Tijegovi kraievni orca-ni bodo okrožni uradi za zavarova-nie delavcev. Funkciie tega osrednjega tirada prevzame »Zemaliska Slagaina za padporo boles^nih radnika in za osir*uranje v Zagrebu* dne 1. ji-Uja 1P22 in prenese svoj sedež v Beograd v roku. ki ga dolo-či miT!?5ter. Uredba spaia ncz.o^no in bolničko zavarovanie. Za mnor2e kraje je cc!a stvar ponolna novost. Kaj čc homo slišrM, da v Srhiii ta uredba, ki ima moč znkora ne more voziti kakor rmo te c*^i črli. ćn zakona o voirih dobičVi^ r^o pri-znali. kai Sele davefc nisea-l!
Zavi»rovane so po uredbi za nessode in bolcrcn vse osebe ne glede na spol, starost in državljanstvo, »ki daio v območiu kraljevine stalno ali začasno in na podstavi kakrsnegnkoli c7elovncga razvoia svojo telesno a!i duševno moč v naiem« (Sict). Z^varovane o^e^c ?%e uvrščaio v mezdne razrede. Najviši a za varo van a dnevna rv^zda ie 40, najnižja 2 dinaria na dan. V mezdo je šteti vse vrste prciem-kov. Prispevek za bolezen zavaro-vanih članov ne srne biti tcdtnsko maniši od 30% in ne viš?i od S0« zavarovane svote. Vi?ino procenta določi statut. Podjet^a, zn zdavie posebno škodljiva, doleti lahko po-seben pribitek. Prisnevkl za /ava-rovanje zoper nezgode se plačuis-jo po zavarovani mezdi in po ne-vamostnem odstotku, ko koiem ie obrat uvrSčen in po posebni tarifi, ki jo določi minister. Za uvršč^rne v nevaroostne razrede je predpisa-no v 5 27 posebno postopanie ob sodelovanju sfrokovnih korporacii. Pris^evlri se plaču'e'o rVrožnen!M ur»d-j. Pri*pevVe za b^ln??vo r^vn^ rovanje plaitota parpe*"* in t^l«iž-benec na polovico. Prisnevke za nezgodno zavarovanie trn! l»Vi?^y-co gospodar. Pri grrdbenih pod-ictjih jfTrči solidarno s pod'Ptni-kom gradnfe naročiteli gradnje, odnosno oni, pn ^'"ar r«čun se it-vaja gradnia. Po**nore ^a bo!cz?n so: Brernlačna zdravni^Va por ^:, pravica do zdravi!, kop?T;. ^^ravil-nih voda. obvezi!, nomo^nih nri-nrav za dobo 26 tednov. bT^nrina (denarna podpora) v irmeri *!* ^a-varovanc mezde; posebna dc'očila so za otročnice. ** TC<*u;**«Uf% <*'artc. Za primer smrti gre po<*rebnina v 30 k^fttnem zneikn zavaravane m> zde. Pod gotovimi pogoii so dovo-Ijene tuđi izdatne*s> podnore. Pod-pore tu nezsodmke: breznlačna zdravniška pomoč. zdravila in drugo, hranflrina za 10 tednov; od 10 tedna dalje renta. Ob popolnf nesposobnosti znaša renta Irt^i zasl'j-žek zavarovanca. Ob de'ni nesno-sobnosti je renta procentualna. Za shičai smrti kot posledica nezgode nastopi pravica do pr»«*rebr»ine *n podnora avo5r^rfi. Urr^K« ima i>o-Hrobna do'očila o prijavak po-Sko^b. v postopanju ra določanje , odškodnin.                                           I
Na   čeht uprave   —   osrednji urad za zavf^ovan^r    cMavccv    — : stoji ravnate!istvo 36    Č'anov,    po polovini   |{o6podarji   po   polovini [
uslužbenci. Predsednik je izmeno-ma enkrat iz vrste gospoHariev en-krat iz vrste delavcev. V«aka skupina ločeno voli nadzorni odbor. Službe članov ravnateljstva so čast-ne. za zamudo časa srne i o dobiti nagrade. Za kritje stroškov centralne uprave prispeva država sa i z zneskom mili ion dinar j ev. Ste vilo in obseg okrožnih uradov določa glavna skupščina z odobrenjem ministra. Za večja podjetia so do-pustne ekspoziture okro/nega ura-
da. Zi re§evar»ie predmetnih spo-rov so predviđena posebna lajiška sodi^ča. Prometna polietia. kojih posel se raztc ri na več okro/niK uradov in imujo nad 1000 nanvj-Ščenccv, moraio ustanoviti blagajno za zavarovanje svojih delavcev. Te b!ai:ajne so kra'evni organi okrožnih uradov. V koliko in i.b kakšniii pokojih se sme krajevno zavarovanje poveriti strokovnim društvom, ki so doslej imela zava-rcvania, določa minister.
Zanlmlo občna zbor Udmženla JugosSs-oenshlb Inženierjeo In arhifc.kfou.
Dna 23. t m. je bil ob 8. zvecer r univerzitetni dvorani ol)čni zbor ijub-Ijanfik^ sekcije >UdružfMi]a jugoslovan-skib inženjerjev in artiitoktovc. Raz-\en o zadevnh cisto slrokus-nega znu-Čaj« j© sekcija raspravljala tuđi o vpraJanjih, ki so zadnji 609 razburjala ih^o javnost in sirer o namirijenrm u kinjen jn ljobljan^ke tflmirne fakultete in o dojrodkih montaninti^ni visoki loli v Ljubnu
V deh^ti o ljubljanski teNnični fakulteti se ja predvfiem 2. ve<?h fitrani ugon>vi!ot da o nkinjonju te fa'uiltete ni bilo ni1«dar provom na merodajnih mefttih. Govorice, ki *•?» «? v tem oziru raznošale, nišo imele nrav nikake etvarne podlage, razsirj.Tl^ fo se pa kljub temu in r.-irburMle na#.e. dijnčtvo. Arpr«!;!anje rmzftineni-i tohnične fakul-trta, kar bi zihtevato nov? investirij« (na k?ir finanfni raini^t^r v butip-r-tij ni instalh jd po IMružeFiio skuAalo raz-(i^liti in utem^ljjiH « ftrisffo Ptvarniru! rvrzlojri v H\i*\\ spomeniH. !:i \r hiTd predložena vsem mcrotlavilra faktor-jetn in objavljen« tndi v »Slov. Narodu« dne 6. novembra. O^rni /,'«>r Udruženja, ja to spomenico *>fc>el«Fm> odobri 1 in razpravljal tucH o znnni i^JTvi ffkate-rih kulturnih de'aveev z d-i#» 20. oktobra. Tekom te >demont^žne« de.liAte *?e je o^tro oMoiffl n^^in. . katerim jo lio'c'a *>$ava kuUnrnih deNvrev bn-i;i:i linb'.tanskn nniverro. rcntovilo »^ j|e tnd* <fa «0 po^«!f»oTP^ iann^l^ne ve-f»ti. ki *o frdile. d* je IT^rnž'njc to Sa-lostno fr^uvo ft*»i>odnir*lo.
OH^ncir« zJ^ra <e i*» ud^l^žilr. do mal^s:?i vse ljuM;.in?ko članstvo (50 in-ž^ni^riev in artiit^ktov). Si^rejrtn je bila  eorlrt^no plvn? "ča   ro^oluoiia:
OH^ni zbor ITdru*epi« iuiros='^vnn-sTeih in*enioriev in sr^it.'ktov polcriia Li'uMMtv« odobrava spomenico, ki 30 je nredložii odN>r grlede vpr^fani.i ljti1^ I^TiRke tehnične fakultete in iziavl;a si ed*» *-<*:
Nupemu nolifi?n**Trtu uiedHirniu rrra neizog'i^no elrditi tndi kulturno ftlinstv©   v knt^rem n.^j služiio  poedi-
ne kulturna individualnosti in duš^vm* 6ile skurni vi^ji kulturi ju^oslovanfike-gd n-iroda.
Dolžno«t nas veeh jr>. (ia to edinstvo z vsemi močmf pr>^peži]j<vmo in d.i n.u ne stavimo na-spioti ožjili kulturnih eJinic.
Kar se nosebej tiče* razvoja naž^jra jroppoderstva in tehnićne kulture?, n,v glasamo, da vidimo v tem kuiturn-m edinetvu pogoj in etliio podlacu za. go-F'H>(iarsko osumosvojitev nasipa naroda in države in za intenzivno izrah-ljanje vseh n^ih ^rircdniii zaklaJov in  umstvenih  sil.
Zaradi teira na^lažamo tuđi. d-t «lu-ži vs.ikd vi>?»kj &ola v naži državi utr-j^vanju te skupne vi^je kultui%. in da j? treba vprašanje vicokih -ol in poe-dinih fakultet raznolinati Ie h tesra -.fali&ča, oziraje se pri tem rm dižavue, gos[>odarske   in   strukovna   p<»trebe.
Konstatiramo, da pre-is^nik Udruženja juf,*}slov;tnskih inženjerjev in arhitektov, sekcija l'Jubl'ana. ni [*o*lpl-pa I izjave, ki <o 30 spn*jeli dne 20. okto-bia  t.   1.   nekat'^ri   kulturni   delavci.<
» >Tk*»u zbor ,te n<2dnlje ra/pravljal :> potrebnih ukrepih. ki nej po erorfi, <r«i ee zavaruje jucroc]ovnnpkr> diid.-tvo, itu'lirpjoće na mcmt^nistiCni visoki ±i»li v Ljnbno. Na t^j visoki želi se le*og r»i?o sprrrjrli veA oni nn^i montani^ti. ki ft> že prrjšnja- I<^ta na w»m z^'lu Aludirali. To je oćUcn neprijateljski fin. ki se ne da oprivičiti niti z >nu-ineru« clau^uB*'. O^x'ni zbor je skl.?nil, da od eedaj n^dalie ne mors sprejeti kot svojega čhna nikakcjra a'isolveiita ie viseke §o'e. ki je naS dr/av'jan in ob-rnem Član d~nšua »Drnt^rhe S'ndrn-tenkanimer^. Ta svoj sklep naj sclicija Lf«b1:«na ^poroci in {jr'Poro^A §^ ostalim Mkrijim v Jugoslaviji.
One dijake p.i. ki s? nameravajo posvetiti nontrinistirn^mu &t\idi.>u — in /eleti bi bilo, da s? jih odzove čim naj-vec — K>y>oz€tr}*\ liunljari^ka Fekriia l'družonia, d.i jf montani^ti^en oddelok ljubljen =-\'e tehnike že popoln z vsemi Stirimi Iftniki.
futura,
RErEFTOTR   NAttOnVFff«   HT.EDA LT5CA   V  f^TITBUIANI.
D r a ma-.
Cctitek,   24    novembra:   L;- bezen.   tz-
v?n. Petek, 25.   novembra:  Revizor. B.
Opera:
Oetrtrk. 21. novembra: Tosrn. C. Pctek, 25. novembra:  Zaprto. • •  ♦
—  Se etikrnt koncept c. P. Ho'od-Kova »n ^ospe Vcsel - Polis. Na sploš-no  željo  obeinstva   »e  ponovi    kt>Ti^ert 9loviteg;i ruskoga baritoni=K p   P. Ho-lodkova in priir^dona za^rel^ke opore pospe  Vescl  -  Pol ta   v   petek   dne  2.">. t. m. v opernim pletlališ^u    ob   8. uri rre^er z novim sporedom. Vstopnir? •?> n^prodnj pri blagajni v onerneni jfl^da-lišru ob običajnih urah. r<»ne prostorov «0     vsled    »zrednih     stit>5kov  r.a. 20% vičje.
—   Koncert  Udruženja  jagodovan-skih  novinanev.    Kaknr ze«  javljeno, priredi    ljuMjan^kn  sekcija  T!dražt»nja jupocl?>vanskih novinariev v ^etrt k  1. derombra I. 1   ob S. uri zvečer v veliki dvorani botel«i >Union< koncert v proslavo narodnoga uirdinjrnja Srbov, Hrva tov   In  Slovencev.  Sr^red   te^a   kon-< 'ita, ki ftn objnvimo v prihodnjih dneb, bo iz raznib o-'irov vole/inimiv. Sod^ lovnli   bodo   k?»t   solisti   ^Vini   kr.   nnr. crlef'^ii^ca,    po^»*nni«tini»«   *»nHr»a  PmvIa TjO\Satova, boritonist  ff.  fitefnn  Romi-nowski  in tr-»nori?t c. Mar<*»l »Go^-ilpki. N'adaMe na^topi na koncertu £e<t Ijub-lian^kib    pevskili    zborov,    in    eicer: >Pevski zbor Gbsbene Maticec, pev^ko dniftvo    >T>iubljaneVi   Zvone,    pevsVo dmEtvo >Slnvec«. >P^vFr o in  pl^c^eno društvo T iu'-1,frtT«ff.c, pevpkt zrr>r  >Zv<?-ze    juiroelovrnalHb    železničariev«    in »Pev^ko  druft\r>   Kr.ikovo  -  Trnovoc. Pevski zbori boi^ »zvHah wznr r^o.^ke in mc§f»ne rbo'-e. r^in^ma \% modem© slovenske  In   juro^iovensko     rlrtsbcne literature, ter 'priljubim* parndne p?-mni,  Poli^ti   pa  delom.i   Ftilotoike  modernih slovenskih FkJndat?ljev, deloraa operne ^rije odličnih sv^to\-nih Bkl»cta-ieljlev. Sod'.^luj^ tiiđi  orke^ter Dravske divizije pod vtKtotvttm kapelnilc« (ar. dr. Cerina. Po koncertu no prosta zabava x neprl*'lisnim ?ror^om.
—  Pevski r'mr OI?»*Vene Matere M ustanovi *veio rev*-!^ 7^\n. V\h\ 6>me in po#pode   (IzvenSol^**).    da se pri-|s!a»e  j*t\   t^ini^tvn   Hl^^ene     Matice, GostMv^ka   olic«i   ftyT.   7-^bt^v*  se do*>er «la« in reunrt vztrajnost. Pojasnila Isto-tam. O<!l»or.
— Sattnerjkv rr!»t«r?j| »A^^ii^nt7««. Srfftn/*r inu i^r.^no mn>wo p^moofene, polec t°7* pa ti»'?i oWin^rr»n^ vrcd^n u*!^!^ Tv-'rcti. r*1-^—'•ti <Vlo  l:i %* Ttm i»e 7.dl do orolo in *-* vro\ if Fezidaf Z«sledoval ecm v klaviraki pnreditvi
>Assumptio€, kakor je bila izvsjhna lf»12. leta, in reci treKi, da je ^klađbn. sed^i     d .">rr a 1 ►" sr,»     por'olnoTTn     nova.     S
]TPt!elavo ie Sflttner skladbo brezdvora-no izboljšal. Nemara Je tuđi instrurn^n-t^oijfl eednji fizvrirvni* pred leti nis^m nit šal) v?e ka\ čruztgA, ker nosi p*vat skladateljeve osobnosti, dooim j<* bil<i prva m^iida narocena pri rokođ©!c*u. %>*\. di ee je SMtr>r*r 7 t7^tio kTavlr«ko prireditve prenncrlil. Ta bi bila sela se-daj na mostu. Prvi k^nevrt. r nedfli??, se je udcl ^e k«ko** rr-nlo bolide usp^a crlavna skTi?n^a. Zinuti orkestar ni bil zadostno pripravljen, ^miir pa se ni ouditi. eaj en.t Sr.ima skupna vajj z.i ta-i J-*o de^o r.l'-'ohitno no rmre 7^v1o?tovati. Pri več vfljnh T>n 8t'r>Ski .lrromno na-rastojo. V nonodoljrk je bilo i-^lojeno marpikili. Orkestcr jo nnvodilom skla-datelM-diriTrnta sledil svobodneje io tndi zbor, tnko motani, kot mo?;ki se jd povsr»el vi^je. k^t prvikrat. Nekntora mosta «3 bi!a i^dclann naravnost uzorno. IrnfPcl sol'?tov pre posebno priznanje seveda v nrvi vrsti ff. Lovž^tovi, ki iie re3 pevka po Ivo ž i i milopti. G3^. Kolb ima fc'rok materii-nl. Njopov. sirer pt'mnatioen ln inteliijentpn ffla=» pa potrobnv.a še umor.iono.^ti, visoke ^oir*. Tuđi p. Pokorn je usr?>ial. V sploSnem fe >AA-«iimpti >< zapustila nfiiboljši vtifl. Na vpak način M bilo nmo^tno tt> dolo pri to^rrj.5; in skrbnojši nnpravi p pr-vovrstnim zborom in orkestrom slikati v koncertni dvorani.                    — ?.
—   O. Jnlij    Brtetto    n.ijoJliV-neiši slovonpki operni in koneortni revec bo v   ljubljeni   v  srodo,  dn<?  7.   decembra 1921 khncertiral. Gln^bonrt >f.^ticrt bo v svoj<>m jubilejneni l^tu nrlrrdila ciklus voč koncertov ?lo\-tpnpkih umernikov, v knforih    fie    bodo    izvirile    rlovon^ko pkindbo izza 50 let obsMnka Glfisbcno Matiov*. Kot prvi tak koncert bo nn-eton i?   Jul i.i (i  R e t e 11 a dno 7. decembra z zelo zpr>;- ivim enor.>lom.
—  TJud«ko vsrnfili§?e v Mariboru. T?  Ma ribom  niim  rt»rocajo:       V  torek 7vercr so jo vrSiln v maffistrrtni dvorani    maketa b  ustanovit vi    liudpkoga v?euiT*?lišča. Ankete so «r* uđeležili  za-itonniki    vseh    tuk?.j*njih      kulturnih dru^tev, kakor ti^di  okrajni   plnvnr dr. Liiinšič,   župan  Grčar i.  dr.  Skllcatell I?. Favai j^ otvoHl Fwtanek.   rtakar Je prevrel nrodsed«tvo žunan Grčar. ki j« iz>ivil. da bo mestna občina    %    vscm! r^zpo'ozHivJTni sre^^tvi podpirala ljud-uko  vrmiciliso?.      Okrajnl  irlavar    dr. l^ain«!^ ie lViavil, A% i* d^-il žo 20.000 kron zm Hiifi^o vp^u^ili*^e   re>n1^. riv-nnfrli ?! uranio pa i,» n.iz^^nil, di ?e je T»ri'*»vil» *o v^c nrod.°vj»teliov. Sprejot ?• bil  pklep.  da   ce  o^nni«  društvo,  ki bo sk^'-1;-*. d« o^t->no HiHsko vs^iičili-jfcr> cfwlna prosvetn« ln*t't«rii^. Tzvolil eo i^ priTnvlinlri odbor, ki po fe kon-ci»<iTir.»l t-':"*1e- pro>1-einik dr. T-n jn* 5 i č, tajnik prol    F a v a i,   »astooaik
zgo-iovinakera društvi Fr. KovaM8, '/.istopnik zur;iviii.:ko^.i društva ^© irii^-imj.\ za.^ioptiik p:J.»fffi»rckoj;a dru.Mva ravn.ttclj cir. Tominšok in novinar I'o/.iil.-ir B c* r 1: c. V *■ > && l^ rnzvnela živahn.i deb.>ta, katere *-o ee udeležili poleg fzg. f-iavarja, y>it>f. Favaia itt iupaua tu ili prs*.: <lr. Skupila, dr. Leisncr, tir. lio^ijanrič. dr. !Wv:h1 i. di\ Dr. Lnin^ič je polrsMl fO^ebno važnost 111 ilobi-e, temperamentno predava-tr"lie, ki r.flj cvtl>re i/ .'n-.'i <r> prca Iju.i-Flvoi; ostali ro\orniki po pokajali n-v* t.v.'to o r»ri>2rrr.rnu in n»«xinu proda\anj. rri£lasi;> se v? i? n^k«i protLivat^ljov, n. pr. p. proff s«.»r Pirr.it o krmiji. pr^d* Fodnik in rivnttt^lj Cila.Bbono Matico ff. I »ev ter p. Topi'* o cln-n. l'rotlavanja* ki zahte\Tifj predarenj^ «lik. pe vr»J tuđi v Jolih, cic^tncm kir.u in dclavnl-ci Južno žtleznice. Glede srod-tov je tii'!i tr. župan oV'iubil nvlnorn od mept-ne ob«'in?; nadalje fa tr>do denarni sredstva za na>«avo kn.iii: o moderni realni znpnn=ti t'?r za pot )vnnje prejavar trljcv tmii v mari) orsko okolico pobl« rdla p<it?^m javnih darov. Gospod župan jo cnV»tr> rrtzvepMil tu«il *« p*>roeil<>m, da dr/flva prokr1^? k\ alifi-irnn^ca knjižni.'<n'a za projektirano javno ljud-pko knji/nico. Skritka: z vo.cel.ioni ln iH>no*oTn Fm°rno trdi ti, da nnm jo ^hi>>^» niri č»nk»;d re^ Že v rvtlnosti porodila »T-iml.^k ■> ii^'vcr/i Mnrilor« (dozdaj naslov na okr. glavarstvo), kntero • tt>r»i najiskr^neje ?»<iz«lr>ivlj:im<>, želoć ji obilo u*i»."*liov v korist ljud^va.
—  »Pantarski TJ«t.« .TupoF!ovenrk4 ftiiro.'r-\^ rdi"u;*:ori.ie pri'no v kratkom
izdapti svoje mc-oCrr* plašilo >Sn« ra p. r ^ k I L I p t«, ki pa lodo r^dnfc prej'm^li vsi člani I'dmž^nv*. J. ft. U. io moui^ni orcrmiziii?. v«oh intor*-fontov in prH^t^l-^v c.-»rđ^rFtvA !z v«^ države ter štejo zi? danes ?•*!, 1000 red-pib fiir.ov. T,!ct Vo r»rirn^rjl flnnkf* \n r^zprave ter dn.i-tvor.e ve^t! r vc<*h treh mrečjih. Prippevke sa rednkr!j*kl del knk^r'rudi oplate z.i reklrtTrn! d^i, ki U#do imeli iM~>-^no v lr »n^indti^trij« ekih slojili gotovo n'nbolj.M n«peh, Sfrrioma ro(?#^:rii*ck! ođl>or za ploven-Pkl del r<ri P«;!nižnirl lTdni?^nja V LiublHni, Kri/p.n!:e, k'or se pprf^i^Tn^r jo tuđi priglasitve no\ ili člarJDv Udruženja.
—     Mcdnarođnl  rmn«tvcnl   odmv 5a.U.     t.Tn:vcrzi:etn*     profesor    v  Cam-briJjre Fdvard Dent ie ćr^n?} v Berlin, kier    pror?uJ2    fr!ednl;"ko  znanost   ni univerzi.  Arecntinskn vhda  na *e po-?aa t raznim! re^rt'k^mi  učcnfaki  ?Ie-de  njihovo    preselitve    na argentinsko uriiverze.
Dopis!.
— Ptuj zapuščen — poznbljcn? Pišejo nsiiA iz Ptuja: iMcsto Ptui ia bilo pred vojno, med vojno in tudl neka i časa po vojni av tonom no mesto, kakor Maribor in Celje* Nckesa dne je pokrajinska vladu — avtonomijo mestne obČinc kasi* rala. Danes ne vemo, ali imamo av-tonomiio ali je nimamo. Gotova pa ie to, da ie pokrajinska vlada prekoračila svojo oblast, ko ie de-kretirala, da se imajo avtonomija mest prenehati. Ako bi bila pokra-iinska vlada avtonomiio samo za-časno suspendirala — in za to bi bila našla dovolj vzrokov — bi bilo tuđi ustreženo njci in prebival« stvu. Scdai imamo provizorij. Imeli smo dva derenta. Danes nimamd nobenc^a, ako je poročilo resnično, da ie zadnji gerent. g. dr. Senčor, tuđi odlo.'il gerentstvo. Provizorij pa traja že predolco in je 7a mest-no občino zelo kvaren. Občinskl posli in vse obtinsko gospodarstvo so prept^čeni uradništvu. To pa fd brez vodstva, brez nadzorstva! Ali je pokr. vladi v Ljubljani znano, da ima mestna občina velik« gospodarska podjetja? Za ta se je treba brijati, ker ie v niih investira-* nih več milijonov, ker imnjo. kako' Dijaški dom. Mladika itd. promet* na miliione! Nihče se ne briga tu aprovizacijo mestne cbčine! Mest* ni zastop je izvoljen. Nai začnd poslovati, da 1 orno vidcJi. kaj ore* morejo kričavi priitasi narodno so* cijalnc stranke! Ako bi bil izvolicn župan Losinscheg samo za NssarjCt bi jim ga iz srea privoščili. Ako s© ie pobratil ž njimi dr. Jenko. ki HM ie svoje dni pognal iz Narodncga doma. ako ie postal inteligent dr« jcuk.j. iz golega strankiirstva. prijatelj največjih renegatov, zasra«* movalccv in sramotilcev Slovence^ in slovenstv-i, kaj nai zahtevamo od ostalih članov večine novega mestnega odbora? Skrajni čas je. da se mestna podjetja sanirajo, ako je to se mogoče. Kier to ni mo-goče, morajo se ustaviti, ker občina nima denarja. da bi vedno dopla-čevala na podictia! Mestna hranil-nica bi se morala sanirati, ker občina jamči za hranilne vloge. Hra-nilnc vlogc pa so se svoje dni veči-noma investirale v voina posojila, katern so dares brez vrednosti! Np/i dvajset milijonov voinega no-soji'a ubi:a inestno hranilnico! Ba-ti se ie, da ubije tuđi občino! Naj bo zaradi tega vendar enkrat koncc provizorija: naj dobi rr.esto svojo legalne zastopnike. da ti prevzame* jo tnestno gospodarstvo!
stran 4.                                                                                                                  .SLOVENSKI NA1<OD\ dne 25   novembra   li»21.                                                                                                                Jiev. 5 t>
DiE£Dne oestl.
V L/ubijani. 24. novembra 192 L
—- »Slovence« jc> užaljen, ker smo se ravarovali proti njegovomu podtika-nju, kakor da bi prešli med avtonoml-ste in se ćelo pridružili klcrikaicem, ker smo se zavzeli za to, da na] pri razdelitvi kraljevine v oblasti tvorilo vse slovenske zemlje eno samo oblast. Zato stresa dajies svoio jezo kar v treh ne baš duhovitih noticah. No. njegova ieza ne bo nič zalegla, naj še tako oplo-ta okros sebe. Kakor doslej, tako se tx>mo tuđi v bodoče borili z vso vztraj-nostjo in doslednostjo proti temu, da bi se uresničili klerikalni avtonomistič-ni nacrti. Borili se borno proti tem na-irtom zato. ker hoćemo močno in silno Jugoslavija, hi bo jaka dovolj. da izvede v najbližji bodočnosti veliko nalogo končnega osvobojenia vseh naših še v robstvu ostalih bratov na zapadu in se-veru! Zato smo z vsem prepričanfem proti mali Sloveniji, ki bi io imeli v rokah naši klerikald, ker bi bila samo zoga v pesteh naših nemških in Hdlijanskih sosedov. s cimer bi bita za vekov veke zapečatena usoda naših koroških. primorskih in istrskih bratov. Danes in v bodoče forsirati avtonomUo slovenskih dežela po vzorcu. kakor so si sa prlkronli klerikalci. pnmenja to-Uko, kakor za večne čaše izroditi Ko* roško. Primorje in Istro našim sovraž-nikom.
— Občinska seja v Mariboru se sklicuje za 30. t. mu ob 18. uri z
—  NaSe himne. Pokrajinska uprava' fe odredila,  da se moralo v Snimke ^čitanke« spreleti vse tr\ naše himne: »Bože pravde«. »Lena naša domovino« fn  »NanreV Te himne se mornjo ob državnih rli narodnih prarn'-cih v Solah tndl peti. Zakaj pa   vse tri?   Državna himna je edma »Rože pravde«, ter edi-no ta se naj pojc!
—  Najlepše kr?!?jre slovenske. srtxv hrvatske,  ruske,    nemške,    italijanske, franeoske in  ansleške    j^posoia    vsak delavnik od 5. do 7. zvečer ?ent'*nkob-*ka napredna knjižnica.    Vožarsk! not 2, koncem Florianske uNce. električno nostaiališče.    Vstop    vsakormir    prost. Kupuje:o se knjige po najviSjl cenf.
—  Stoletna »pratika«    fn    letcšnla zima. Stoletna pratika napoveduje  to-le vreme: Suho vrerne do srede decembra in mrzli vetrovi, ob notni luni na-stop južnega vremena z dežjem. ki mu sledi sne^. Ta bo obležnT.
—  Napadi na načelnika mfnlstrstva ncr. zdravja   dr.   Andriio    Stamoarja. Pokrajinski zdravstveni svet za Slove-nijo se je na zadnji seji bavtt med dragim s Časnikarskiml    napadi    na    dr. Stamparja, načelnika v ministrstvu nar. asdravja, in na nekatere  dmee zdrav-nike tega  ministrstva.  O  teh  nanadih *o poročali tuđi nekateri slovenski časopisi, ki so pa napade samo registrirali. Na napade same priđe po potrebi odgovor od dru sr estranL Dr. Štampar fe agilen. Inidativen  in    požrtvovalen uradnik, ki skuša z energijo in vztraj-«o doslednost:o uveliaviti v naSem jav-nem zdravstvu moderna socU^iomedl-cinska načela.  Zasluga    dr. Štampana In njegovih kolesrov v ministrstvu    za nar. zdravje ie, da se le na pol i u naše sanitete ustvarilo marsikaj. s cimer se lahko ponašnmo tuđi nred internacionalno medicinsko javnostjo. Da  se le moglo naše zdravstvo v neugodnih raz-merah po prevratu ohraniti na preišni visini in da je ćelo v mnosrth zadevah znatno napredovalo. Je zasluga naSega minlstrstva za narodno zdravie, v ka-terem je delo dr. Štampana vsega uva-ževanja in priznanja vredno. Dr. Štampar je vsled svojega poznavanja  slovenskih sanitarnih razmer zlasti mnogo storil za prospeh naših zdravstvenih razmer In je v veliki meri pripo-moge! do tega, da   se ie v   Sloveniji javno zdravstvo konsolidiralo in da fe dana podlaca za usnešen napredek. V noveišem času je dr. Štampar sodelo-val pri akciii za pridobitev azila v oo-rodniške namene.
— General Klelnschrodt Danet popo!« dne pokopljelo mnža, kl te zaslužil, da za-beležimo o njem Se nekal spominov. Ko Ic irbruhnUa vojna z Italijo, Je tedanja straho-petna Schwarzova vlada zsrubfla glavo fn sklenfla. da »beži v Gradec. Kranjska dežela r UobDano vred pa na! bi te evakul-rila! Tedanji ljubljanski etapni povcljnlk Klelnschrodt pa Je Schwarzovl vladi ukazat, da mora ostati na svojem mestti. čeS, eventualno evakuacijo odredi sam. kndar bo res potrebnrv Tako so bili LjublJanCan! rcScnf nevarnostf, ki ilm je pretila le zaradi Schwarzov© bojazljlvosti. Kaj bi se bfo zgodilo, če W bili na?I kraj! takrat res evakuirani! Koliko bi nas ležalo danes v skupnih grobovih v VVasnl. Thalerhofo In dru-jtođ, kamor »o metali one, W Jih le pohlrm-Ift crlža in les:ar. In če bi se bili vrnlli, koliko bi Se našli svoieza tmetia po svojih stanovanjih? — Klelnschrodt si ie dal tako! Po tvojem nastopu predložiti seznam »državi nevamih« Internirancev, ki Jih Je tl-čalo na Oradu takrat C©z 300. Vse one, zo-per katere nfso bile podane točne ovadbe o konkretnih dr2avi »ovrafnlh filnlh, le dal tako) izpustltf in če so bili idravi. poslati domov. Od volno nadzorstveneca tirada le pokojnik dobil seznam nalih politično In dmfabno snaneJlih mož In £ena f ukazom, dt ffh Ic CimprcJe internirati. Klclnscbrodt pa le ukaz raklcnP v svoio mlznlco ter ni nkrenil ničesar. Vse pogone z Dunaja Je zavračal. £e§, da prevzema za vse, kar storl ali Česar ne stort, popofno odgoror-nost. Tako ni Imela niti ena denunciranih oteb ncprlitk, a večlna niti dtnet ne vt, da |e takrat'nad nlo vltel Damoktelev meč. Ko ie Trboveljska prtmogokopna dr«žh» a^stii občinl naininlli, da a* man Uib-
ijani več dobavljati ti do 24 vagone* premota na tedca. aego mnogo mani alt pa tuđi nič, je Kleinschrodt pozval ravnatelja Trboveljske družbe ter mu sasiozil, đa pozove vse u radništvo med vojake ter da premogovnike militarizJra, ako se ne bo pogodba strogo izvrSevala. — Mestna aprovizacja ni imela voiov za blago na kolodvoru, toda komandant trena je izdal strog i prepoved uporabljati vojaške voe«>-ve za nevojaške namene.. Kleinschrodt je na županovo prošnjo rekvirira! potrebno število vozov »za namene etapnoga povell-sn-a- ter jih je stavil mestni aprovizaciji na razpolago. — Volakl so si gradili v Škofove zavode v St Vidu odcep mest-nega vodovoda. Vojni erar je hotel za to delo dobiti od občine St Vid nad 16.000 K, ČeŠ vodovod Jim itak ostane. Kleinschrodt pa je račun zadržat do raspada države, in St Vid ni plačal ničesar. — Pokojnik u bil doma iz Vojnika pri Celju, kjer Je bil njegov oče podkovski kovač in župan. Niegova sestra je poročena z bivšim dolgoletnim načelnikom okrajnega zastopa gornjegrad-skega, s poštarjem g. Antonom Gorićar- j jem. Njegov nečak ie sekundarij v tuk. bol- i nici g. dr. GoriČar. Pokojnik je iivel s svoio ženo in nedoraslim sinom ob meseĆni pokojnini 1800 K ter se je sele v zadnlem času posrečilo najti ran] zasebno sluznico, ki mu je donašala mescCno Se 1000 K. Tako je neKdanji velevplivni mož živel zadnja leta skoraj v bedi, kl J© bila tem huj&t, ker je bolehal na ztatenici. Đil je skromen in vedno vljuden mož. s katerim le bilo magistratnemu uradništvu tekom vse volne dobe prijetno občcvatl. Lahko bi se bil po prevratu skliceval na svoje zasluge za Ljubljano in sploh za Slovence, toda nik-dar ni dovolil, da bi se o njegovih Člnih pisalo v javnosti. Res da je bil Nemec, to- ; da nikdar se ni druži! z neraško-naclonal-nlmi krogi in Je bil pravi oficir v najbolj- i 5em pomenu besede. Zato čast njegovomu ' spominu in pokoj njegovi bla?i duši!             (
—  Policijska vest. Policijski oflci- j Jal Drairotin    Ju sr ie s  1. decembrom j premeščen    od  pol.    ravnateljstva    v j Ljubljani k vol komisarijatu v Maribor, i
—  Zamenjava ačlt^Jfstva Iz flove- \ nije in Prekmurja-    Iz Slovenije je ^d- j šio v Prekmurie 20 učiteljev, odn. učt-teljic, v zamenjavo Pa se je enako Ste- I vilo Iz Prekmurja nastavilo v Sloveniji, j
—Obmejae straže nreti ItaTiii, Av- i "■riji in proti .Madžarski, ki so jih tvo \ rili Vranslovi vojaki, bodo, kakor ču- ; iemo, zamenjali z dornnčim mostvom, j odn. orožnistvorru v kolikor se to z.e ni izvršilo.
—  PodaUšanje Miklošlčeve   ceste na Cesto na Južno žefeznlco    ovirajo, i kakor čujemo, pretirane zahteve upra- ; ve  juž.  železnice, ki  jih stavi  za od-stop (odkup) pasu ob jarku, ki leži ob đrevoredu.                                              t
—  Srrrrtna kosa. Gostilničar I. j Holzknecht, v /»larir.oru.    Vetrinf-ska ulica znan ro    svojih    moćnih vinih. je umri v 79. letu starosti
—  Stažbe in južna   železnica. Ker se obraća   delavsko   osobje s ' prošniami za spreiem v službo di- ; rektno na    obratno    ravnateljstvo južne   železnice v Ljubljani,   opo-zarjamo le-te vnovič, da delavcev ne sprejema ravnateljstvo,    ampak
! posamno službena mesta t. f. post?« | je, kurilnice,  delavnice,  materi?«il- j no   sklađišče v Mariboru in   pro- I govne sekcije.    Obratno ravnateljstvo na take prošnje v bodoče i c bo odgovarialo.
—  RazpušČena  nernška društva. Ker ne ustrezaio več pogoiern svoiega pravne^a obstanka. so raz-puščena n«istopna ncmška društva: »Osterreichisciier  Rcichsverein   fur Bienenzucht«, Dodružnica v Hočah; »Deutscher Lehrerverein ^^s Schnl-bezirkes      Umftcbung      Marburd< *. j Landwirtschaftlicher     Verein    far ■ Rohtwein   und  Um^ebun^;    -*Pric- i denpfeife« pri Sv. Lcnartu v Slov. j Coricah: »Deutscher Ttimvercin<<f v Slovenski     Bistrici;     Zsntralverein fiir    Bfenenzucht«      podružnica    v Razvini; »Landcs- und FrairenMif*-vercin vom Roten Kretitz fiir Stei-ermark«. podružnica v Slov. B'>trici:    »Schutzentfesellschaft« v Slov. Bistrici; »Deutscher Manner^esang-verein« pri Sv. Lenartu;    »Reicbs- i bund deutscher Eiscnbahrier^. podružnica    na    Pragerskem;    »Deu- ! tscher Verein fiir Marbr.d und Um-gebung«;    Marburgcr    Schiitzenve-rcin«*
— Prodaja pošinih vrednoinic. Počenši s 25. novembrom t. 1. bado prejemali prodajalci, ki imaio pra? \ico do prodaje po§tnih ^rrednot-nic, vse vrednotnice zopet pri pošt-ni blagajni na glavnem poštnem uradu Liubljana 1 in ne vec v po-slopju filharmoniSnega društva na Kongresncm trgu.
—   Iščejo  poslopje  ni  marihortk© oVlAst Komisija, ki na] Istakne poslo-pje sa mariborsko oblast, nad a Iju ja svoje delo. ker IM* pridno dalja pb ugodnih  pr^storih. V torck «i ]e ogledaU tuđi veliko hiSo nemško vinske trrdka Pugel & Rosnuuiii na   Trgu   Svobode ozir.  ob vogVilu    Aleksandrove    ceat*. Todi grad se bo ie natančnejo pregle-d«l.
—  Prtlet !• beraC. Policija !e pri-iela famoznesra berača, ki je vozil v Llubljano mlcko. oblečen v dostojne ara kinetlCa, a se i% Potem v mesta   pre-
obUCil v berafia. Jt to Joie Rozmim s 4
Ježiće. Izročili so ra sodišču,   ker je Ijač delal nepošteno konkurenco.
—   OdvtviHska vest.      Ur. Ii>3tj»o Schauback  v  Bnrovijah  j©  premosti! svojo odvetnUko pisirno v Sloven-
, -iko Bistrico.
' — Smrtna kesa. V BukovSčici nad ŠkofJo Loko je v petek. dne 18. t. m. umrla mlada ca. AmaUia Scheln por. S a k s i d a, učiteljeva soproga. Pokojnica ie bila vrta Slovenka in pridna gospodinja. Nje po^rel), v nc-deljo, dne 20. t.'m ie prlčal. kako priljubljena je bila pokojnica in kako Spo-Stovan njen soproe. vrli učitelj $tefan Schein. Bližnji učitelji so i zapeli dve nagrobnici.  La!i!:a ji zemljica!
,        — Sprejem  v službo državnih  že-
f leznlc. Ravnateljstvo državnih želez-nic v Subotici spreime nekaj uradni-^kih pripravnikov. Prosile! naj se za informacije obračajo do sr. žel. tirađnlka Tanka Janežiča v 5omboru. žcl. nosta-ja. Za odgovor naj poSl'ejo znamke.
—  Zvcsn ^kofja Loka -   Želei;ni*tt. 1  Avtomobilna   p::.»mctn<Q  družba  v  Ljubljani naznania, ^,\ otvori v četrtek dn« ?4   novembra realni po.-tni avto promet na prosci ftknfUi I oka - £<»Wniki s sle-
j der-im voznim rr*(5:»m- ^knfia T.^>ka ko-lodvor: odlu.fl ob 12. in 7. zvo/er; prihod ob 6. zuitrnj In 6. zvečer. 2eW.ni-ki: odhoi! oh 5. zjutrM in 5. rioiDldne; prihod ob 1.30 popoldm* in ob 8. zve-čcr. Natanf-ncj-i vozni red ee bo 6o ob-javil.
—  Zapet tatvlna ▼ vlaku. Na kolodvoru v Zidanem mostu ie bila okrade-na   Uub^anfanka  Fm a    PerovSek. Neznan žerni tat ii te ndne^el denar-nico 7. 8000 K srotovine in druelmi dokumenti.
—  Psi z dežele so se zopet pojavili v mest". 2;val ie vsa sestradana in ker *i hrerbri??ni jiospodarn  na kmetih
: ne dajo zađostne hrane, uhaia žfvnt v mesto. kicr pnttžiie. knr dobi. Maar'srrat : na' posTcrbi. da mestnt k^njač take nse ! polovi in pnkonča, predno ^e pojavi | zopet kak^en stekcl cksemplar! j __ Vclctihotanee — tat. Vtf etihotn-5 pt»c s fr»hakom, ljetni Albert, ie rnFpf«t-; niku Francetu TroSru iz Pred«rriž, bb-j fina Crni vrli. <x!nr«el iz zaklerjone | eobe veliko oUlrk**, Revija in perila ▼ | vređnoBt! okoli 4000 kron. I — Rfiči tatvine «1adlv©rja. Kakor I rnano, je Tora SupanrtB, pprumlievnlec I vlalov za^rtkom seritembra opolđne ruj ! maril>or9krm irlft^iic^Ti kolodvoru na dr-! zen na^in oropal v«cron eladkoria ter ! odpMinl 3 vrroe. katere so imi pomaga-| li iw!«!T*iH ni? hudega sluteft. *plezni-; čarji. Snpanctz i© izpo^etk« talil, ko so rmi tatvin.") dok-ftz?H, jlo r*>«krifc*l eamo-rnor v z<»noru, v bolnici in na potn iz
■  bnlnire v Tnrrnr skoeil raz dr^v^ki most ! roMee"  rfv*prju  niti  rrt> nabrezui.    nc-
■  srf*čno padel v elobočirr> na nlifni tlak. kjer ie obleSal mrtev. Zdni e* je morala
\ r«di pokrir-de nn iej tntvini r»red okroi-j nim eodi5?em z« rovarim ti tuđi njegova ! nr!*re?r»>i  žrp^. k^t^ro ^e movs v to pr^-•?ilil. Ozira^č «o na to oko1n3?t jo  j© sndišoe'  »odilo  izr^dno  milosrno     pa.rrro na 14 dm jeo**.
—  Dva tička sta so danes    vjsla.
Dane? ob 8. uri 15 minut ziutraj ie *to-i r»il nadzornik s:   Kropf   v    pod^tre^no I skted'šče vora?kc intendance v šentpe-j terski  va;n?n:ci,  k^r  so  snraniene  Se ; številne  ob'eke bTvsih  voiakov.  nonaj-| več potresanih* odnosno padlih. Na pr-i vi   pogled   je   zrrnziV vetik   nered,     na ; tleh pn dva 7mrzla ticka, odeta v raz-! ne obleke. Rila sta to dvn v vlomilskem poslu izve7bnna mlnden^ča,    brezposel-na, brez 5t?!r«effa bivaTi5Ča in že več-krat oređVaznovant*: visoki Tone 7a:c in vHki  Milan  Rabič.    Pred  dnevi sta I zapustili   toplo  enerdo  jc-tnlšnice. kjer i sta  rrestala  veČmescčno knzen  zaradi ! t?tvine. Sno??i sta se domenHa. da vio-mita v gori imenovano sktadiSSe. Vkra-j dla sta se od strani na streho \n skozl | pod.^tre^no okno zlezla v sklidiSče. Po I noči  sta  ci  napravila v skindi^ču leSi-! 5če in trko trdno raspala, da so iu danes zsfotUi. ko ie H\ fe visok bell dan. N?* policiji vpra^-^na:  »Zakal sta krad-la?«  sta odgovorila:   »Hm!  Nlsva  Imela za — ham — ham!« Izrečena sta so-I diSCu zaradi  rK>sk!T?en?sr^ vloma. |        — Tip drznejra    vlomflca.    Jakob i Vo.'ska ie tipičen rrodnkt vojne ns^ho-z*. Voina ca fe vzKO.iila !n pripravila za drznecea vlomilca. Jakob Vojska je , oženjen.Ze Innsko  T'to v decembru  3c moral dajati porotnlkom odgovor zaradi   drznejra  vi orna,    a  je  bil  onro?5^en. ker je zbtijal pri porotnikih sočnt'e in ker šo ^a njegova hmaštva v vojni nekoliko izrezala.    Za boZične    prssniKe Ian5\cs:a   leta  ie   hotel   »dobro   £ivcti*. VIomil  je v  stanovanje odsotnesra   žel. višega   revidenta   z.   Frana   Papsta   v Kolodvorski ulici in pokradel za  lT.OOO K razne obleke. Sretno le pobe^ni!. V Postoini  je ukrade!   Janezu  Graševinu za 1233 lir raznih nredmetov. Na Krasu so mu postala tla prevroča.    Odšcl ie v Zagreb. Stopi! je pri M. MihclCi^u slu/bo kot kočijaž. 2e    po dveh  dneh ie vlomil v jrosnodarjevo stanovane in pokradel za 29.000 K razne zlatnine. — Na vesti pa ima Se   neStevilno   druge vlome. — Danes sto.il  Jakob    Vojska drutfč pred ljubljanskim' porotnlkl.
Na podlaci soKlasnesja porotniSke-«ra krivdoreka j« sodi§če obsodilo Jakoba Vojsko na Šest let težU lece.
8OKOLSTVU!
Stroški za /. iazoslovenski vseto-kolnki zlet boda ogromni. Dolinost vsega jagostnvenskeza Sokolstva i*, da podpira zletni odbor nrl tei prire-ditvi ter mu kolikor mnaoče olaiša te-iko delo. Pazivliamo vse brate in t#-stre, da ob vsaki prilkl thlralo prmo-voljne prispevke za zletni fond Juso-šlovtnsktgo Sokolskega Saveza.
PRED POROKO   KRALJA ALEKSANDRA?
—  Beograd, 24. nov. (Izvirno.) Kakor javlja »Epoha**, se z nadico izvršujejo adaptacije novega    kra-ljevskcga dvora,    V poučenih kro-tjih zatrjujejo,    da naš kralj  A!ek-sander v kratkem zopet  odpotnje v inozemstvo,    radi svoje    poroke. Z vlado  je v tem vprašanju dose-ženo popolno so^lasie. Kralj r.ame-rava porociti    princezinjo,    katerc ; rodbina iaia velik    utiled v diplo-maticniii kro^ih.
SPOMNIK    NEPOZNANEMU    i JUNAKU.                       I
—   Beograd, 24.  nov.  Clzirno.)
Na hribu A vala je včeraj posebna komisija v prisotnosti voineca ministra generala Zcčeviča. ceneral ov Zivkoviča in Rasica, rredsednika narodne skupščine Ivana Ribar ja in demokratskega poslanca A^at-> noviča poiskala grob nepoznane^a srbskega vojaka. Izkopcli so polju-ben jlrob in tam našli zeinljskc ostanke v resnici srbskeca iunnka. Našli so še ostanke srbske uniforme, rstanke ruske nvnici:e. katjro je srbska voiska rabila v ljutih ho-iih in nanadih leta 1015, ko so Nemci priskočili Avstriicem na no-mcč. Dalje so v grobu našli dva srebrnjaka za dva dinaria in 50 na-rp. Nepoznani junak ic padel v bo-iih nroti številno napadujočim nernškim č^tam. V cirobu so našli tuđi šc drobec eranace. Komisija je i zemelj5kc ostanke nepoznaneja J srbskecja junaka skrbno položila, j nazaj v grob. Provizorično je bil postavljen križ. Pozneje pa name-ravajo postaviti na Avali velik spomenik nepoznanemu vojaku. Komisija ie v grobu našla tuđi le-Uitimacijski listek, ki je pa vsled strohnelosti popolnoma nečitljiv. Listek, rusko municijo in denar bodo shranili v muzeju.
RAZMEJITEV  Z  ROMUVIJO.
—  Beograd, 24. nov. (Izv) Minietr-ski predsednik je vCrraj sprej^l raš^a  ! poslanika na romunskem dvoru dr. Cd-  I l*k - Antićo. Konferiral j* i njim dalj  ; časa. Ta sprejem spravljaju v zvezo z  > razmejitvenim  vprašanjem     med    n.ido državo in Roraunijo. Razniejitev je cko-ro definitivno končana.      >Bepi;rAdski Dne\-nik< prinaš« iz Vršea dalj-*d porobilo z> razmejitvi  z Romunijo. Do=ežen ]<» sporazum, da se v kratkem vrši  s©-8*anek obeh razmejitvenih d*lc*acij na • hribu Vokal ja (kota 641*)  in da 3e od tara   započne   definitivno   razmejitveno delo.       N«^a  država  odetopi   P^muniji  j nekatera s?la z romun3ko veMno, Pt>-munija pa je pripravljena nam izročiti popolnoma srbska v«isi,  ki  so  ^>sedaj
t od romunsko upravo.
RAZPRAVA PROTI    ATENTA-TORJEM    PRIHODNJI TEDEN.
—  Beograd, 24. nov. (Izvirno.) Sodišče razpiše najbrže že priboji nii teden kazensko razpravo proti r.deležencem   atentata   na   kralja, i komunističnim teroristom. V za:>*> rih se nahajaioči in atentata obto- '■ ženi komunisti so že prejeli obtož-nice.
KONFERENCA V ^vO^TOROSE ZAKLJUČNA.
—  Portorose, 23. nov. Na da-naSnii zakliučni seii konference v Portorosc so bili spreiti vsi predlo-Ci.    nana^ajoči    se na    železniška vprnSnnia.
PODONAVSKA    KONFRENCA V VRATISLAVI.
—  Vretislav?!. 24. nov. (Izvir.) Vsled končne rcš'tve    m^z^rsko- ; habsbaršliecja problema je podana ▼opet   možno^t,   da se   navaljuje ! konferenca o plov'tbi no   Donavi. i Kcnfercnca se yr?! v Vratislavi ia prične 1. januar ja 1922.
RAZMFJITEV Z MAD2ARSKO.
—  Beograd, 24. nov. fTzvirno.) Včeraj dopoldne ie no^ctila    inin. predsednika a. Nikolo Pašiča  do nutacija racsčanov iz Suboticc. Kakor znano, leži po doredaniih dis-pozaciiah    riizmeiitvcre    komisije j SubotiCii tik ob    Madžarski      .eii. Deputacija  ie zaprosila  min  pred-sednikp. da se zavzamo zz interese mesta Suboticc.
ZELENA    KNJIGA    MADŽARSKE VLADE.
—  Budimpešta, 24. nov. (Izv.) Madžarska vlada ie izdala    zeleno kniigo, ki obscca vse diniomatične akte o poskusu Karln Habsburške-i*a se polastiti prestola.
NANSENOVO   POROCILO O LAKOTI V RUSIJI.
Preblvastvo izu mir«! —• d London, 23. nov. Pomož-na akcija z* otroke ie preiela iz Moskve nastopno brezJično brzojavko Nansena: Dvaiset do trideset miliionov ljudii trpi na Ruskem lakoto. Približno 10 miliionov teh nesrcčn'kov ie v„«mrtni n?varnosti.
—  London, 23. nov. Brezžićna
brzojavka   Nanscnm glede otroiko
pomo/ne akcije veli dalje: Razmc-re se vsako uro slab-^ajo. Po zanc-isljivih poroOilih iz Kazan i bo umrlo lakote na stotisoče oseb ako ne priđe tr.koič.n'a pomoć. Vse prcH-vastvo srcdn:e Rusije ie oCroženo, da izum-c. ('e!a ozemlja bodo do-stala puščave. Nuina notreba ta-kojšn'e ponoći ni pretirana.
—   Beograd,    24.   novembra   (Izv.) | Dan^nja    plenarna    seia    radikalnega I kl ha je bila kratka, a zelo buma. Do
dcflnitivnc^a zaključka ni prišlo. Pa« šić ni dal na glasovanje definitivnih za-Uljučkov, dru^ače je klub njemu Izrckel zaupnico in sa pozvat, da predloži kra* Iju  dcmisiio celera kabineta.
—   Beograd, 22. njvcmhri. Ob  14. Izv.) Tluoj po končani dopoldanski seji ie odicl urnlsftrki predsednik h kralju ter mu orudloiil demisija celokupnesa kublncuj. Kraii io demisijo SDreiet.
j     PUJLTI ATi:MAU)KJl NA MI-I               MSTKA   UIMlTKOV.i,
j         — Soija, 24.  nov.   (Izv.)      Kakfcr
jnvlji   >Ze:iiljeiA»Uko     Znarn^«,    organ
^taiiii»ul»i--ke^ra? ee ja posročil^ oula-.steia iz.-lcdili .Uentatuije na ministra l>imitrova. So to 6lani makedonske oo-tiikke orfTLnizai ijo Alcksanditjva. Niti \odijo pa tuđi do gotova pjlitiCn« stranke,
ORIGINALEN    DAVEK PROTI j                    PIJANCEM.
I           — Berlin,  24.  nov.  (Izvirno.)
! V berlinskem obCinskcm svetu sa neakteri svetniki predlagali uved-bo novela oriuinalncua davka, »da* vek ponočniakov'ff. Ta davek naf bi se pobirai na vseh lokalih, posebno pa v razkošnih kavarnah. ve-lerestavrantih in iavnih hišah.
VKLTKA KNJIŽNICA  ZGORELA.
—d Lippe, 2;». i»»v. V deželni knjižnici   v   Lippeju,  ki  je  ena  n-ijstarei^ih knjižnic  Nt-mrije,  jle  dan^a ponudi     iz-bi-ulnil  požar.      Pojrorelo je približno ! no.000 avczkov. fekoda zniša ve^ mili-| jonov.      Pri r^^ilnih delih so bili trije I uOenci ranjeni.
GOSPODIČNA PAKIC NA SVO-BODI.
—   Zagreb,    24.  novembra.    Orv.J Pokojno na  iri  mesece  tcike ječe ob-sojena vzeoiiteljici Ružica Pakič je bila včeraj na odredbo sodnejja stola iz-pušvena iz zaporov.
I V WASHI\GTONU JE POLETNA VROCINA.
! — London, 24. novetnbra. (Izv.) RazoroŽitvcr.a knrfcrenca v \Vashins:-tonu zbomje pod zelo nundnlm vremenom Te dni \e zavhća'a v VVashinjjto-nu prava poletna vrocina-
Borze.
—   Zagreb, 23.  nov.   (Tzv.)   Zaključni  tekiji.   Deviza   C\irih  —.—,  59.—,
; Poj-iz    22.—,    2240.    London    12:J0.—.
,  1258.— ,  Berlin   112 ~>0.    Ili.—.    ininM
' fi.10, 5.15. Pm za 3.m—, 832.—, Italija 12.70, 12.70,    Ne*-  York  —.—.    317.—,
; Budapc.ita 34.— , 31 ">0. Vulute: dolar 310.—, 313.—, lire 12.G0, 12.70, napola-ondori —.—, 100<J. —. marke 120—, 130,—,    carski rublji 2j.—,    28.—, lejl
—   Zagreb,    24.  novembra,    fizv.) Prcdborza.  Devize:   Curih  57.—.  58.—. pari2   —.—,   21..75,     London     1215.—. 1235.—.  Berlin   110.—,    113.—,    Puna]
! 4.90. 5.—. Italija —-—, 1265. Valute: 303.—, 308.—.
—   Beograd, ?4. novembra.    (Irv.) Valuto-     -■;..'!-    '":e  34.— .  Icji 51.—• Devize:    London 310.— . Pariz
; 5."0.—, 2eneva 1500.—, Praga 82.—t : Dunaj l.f^O, Berlin 28.50, Mltan 315.—> j Budimpešta 8.70.
I          — Turili, 23. nov. Za^rrb l.W. Du-
nai 0.109. Precra 5.55, Mil.iu 21.709.
—  Trut, 23. nov. I.nnilon 07 'J">, Zv gjeb 7.S0, Berlin č.l\ Foriz 172.75, Curili 458. — , N>w Yor!t 2.20
—   p-ara,   23.   nov.     Z-i^reb   30.50, Dunaj   1.40'..' Curih  17.9:2*.
—   Parlr.    2X    novembra.    Praga 14.75. Mikin  M.25. Curih 267.—.
—   Diitiaj«    2.3.    novembra.    Pariz 44^.—, Curili 117-.—, London 24.900.—.
! Berlin 2^n.—, Zagreb 2000.—, Praga 6660—.  Mran  2=4.—
—   R^rlin,   2X   novembra.     Zagreb 00-—, Dunaj  8.00,  Pra^a 289.^-, Curih
j 52.75.
!         —  B'.idimncŠta,  2.^.  novembra.  Za«
treb 200.—. Dunaj 14.75, Pra^a 963.—*
Curih 176.50.
Brafto3n2 česi?.
—     Srrttjnkrbpfei     plođiSki  odrr T TjnMJfini. Florijnn^:?»  ulh-a 27. priredi v Fo'*»to 2i». in v n<vlMjo 27. t m. Bilu-ckepra lzKorno veseloicm >Tržk« ribe<.
] PrMprodflja vstnpuir v p^t^k in enlxy-to rvfi'or v šcntjakoltski papredni knjižnici.
—   i\vt£O"Či^vo nros'avo    priredi priniorstka   imla«Iio* ob l'lctnici pesni-kove ^mrti dne 21. t. m. ob 20. v Mopt-nrin  domu.     Vflbimn  \ se  slovensko ob-činptvo.
—  Ouhnr turist. k!ubi   -Skalu« ima tlnnr« v CtA  !v ilr-* 21. t. ra. oh 8. uri evečer   pri   Novcm  e>* ctu    vnžno   »cjo, Folno4teviliia udelezbc pok«bnA.
265-  Stev-_____________________________________________________.SLOVENSKI NAROD', dne 25. novembra littl.                                                                                                5. stran.
Gospodarske oesif.
Ekspoze nnanCnega ministra o plaCmlk dmfetlL
DAVEK NA POSLOVNI PROMET.
— Beograd, 23. nov. (I*v.) Zakono-d*jni odbor jo začetkom včerajšnje pl©-rmrno soje. ki sa je pričela ob 16., gla-ttival o pmilo^u, da se uredba o dav-ku na po6*>vni promet izroči finančni «ekciji v ponovno razpravo. Predlog je bi! e 15 proti 6 plasovjm sprejet in uredba so vme sekciji, da izdala §pre-Tnc-.mbe elede naprad za davčne urodni-ke. I>roti prcdlogu so crlasovali zemljo-radniki  in jug.*>slovenski  klub.
Da odgovori na nekatere kritike o plačvvan.iu davkov v po?amez. pokra-Jinah, rAnsti na trđitev referenta ttnan-črega tnintetrstva, da P3 v Srbiji in Crni pori ni plačoval davek na vojne do- I hičkf, je finaneni minister dr. Kumanu-di TK>rabil priliko, da je podal obšir-nejfci ekFrr>ze o plnčevanju dnvkov t ne si državi. Trditev referenta, pravi roini?ter\ ni tof-r**, pomota tif-i v tem, ker se jo davek na vrine đobiCke pla-čeval skunnj z dru^imi davki. Davek na vojne rlr>!>if'k<* f*? podaj ukine in izter-jali sn bodo samo se zaostnnki.
STATISTIKA O VPLAčANIH DAVKTIJ.
Fina-nčni minister ie nato pređlo-ril statistični pregled o vpla&inih dav-Vih od 1. janudrja 1910 do 10. oktobra 1921. Statistika je sestavljena na principu paralele v pDgledu predpisa in faktičnoga vpI-ruMla đevkov.
ft) Neposredni davki.
T. Na neposrednih davkib je bUo pcsHninim pokrajinam predpisancga davk* in sicer:
1.) Srbiji in Crni Pt>H 149.137.610 D
2.) Sloveniji   145,009.750 Din..
3.) Eosni in Hercec^vini 134,025.000 dinari ev.
4.) Hrvatski, Slavoniji ir>7,320.000 dinar jer.
M   Dnlmflfiji   0.M.Y£20  dinariev,
6.) Vojvodini (tu ni podanih tečnih poda'kovV
TI. V tom <*asu pa Je bilo neposrednoga davka vpl^inega:
1.) Srbija 15.r>. 11:1000 rliiKirjev dav-knv, k.ir znaša. 10-1 *S od predpi<?an^ evotf*. Podatki pa ft> zbrnni samo iz 73 f i rumenih upravnih fckr>£H, iz 16 okro-ili h<? nt^o zn^Tii rezultati.
2) Slovenna je vpla^ala 97.-1ft7.650 đinarjev. približno 66% predpisane •vo*e.
3.1   Bosna.   Herrr£rOviaA    S9,.r>S8.560 dinariev. torei f>6M%.
i.) Hrvntek* i. Slavonija 156,879.500 dlikrnev, (t> je 82^.
5.» PMn-^ija <>.C52.~OO dlnarjev. to jd 1O<>?S  predni^nrea davka.
6)         Vojvodina      je      vplačal*
143,543.790 ninarjev.
b)  Davek na ^cn^jišČa, L^tri    1919.      i*     Srbiji.i      plakala, 6.438.178   dinarjev dflvka na zorni jiš<M, ostale pokrajine pa 1.632.128 dinarjev.
V letih 1920 in 1921 J» plaćala   6rbi]a 133,187.100  zremliiSkega davka.
Celukupno je bilo na nepoaređnlh in zemlji&kem davku v času od 1. jami-arja do 10. oklobrm vplačanih 723,532.466 dinnrjev.
ZAKON O TAKSAH   IN .TRO-
SARINL — Beograd, 24. nov. (Irvirno.)
Zakonodaini odbor je včeraj mz-pravljal tuđi o zakonu glede taks in trošarine. Zemljoradnik Lazić in klerikalni poslanec Dulibić sta se izjavila proti nacrtu zakona. Posla-nec Drofenik (SKS) ie kritizirat do-I ločila glede prenosne pristojbino na dedščine, kakor tuđi druga dolo-čila, ki zadevajo kupne pogodbe. Poslanec dr. Gregor Žerjav je na-clasal, da težko glasuje za to zakonsko naredbo, ki ne pomenia pi>-polnega izenaČenja pristojbin v vsei državi, ker nasproruie temeli ideji ustave, ker se trošarina na vino in žganje pobira samo v cnem delu države. Dr. 2eriav ie predl*-galt da se veljavnost tega zakona ukine z 31. decembrom 1°22. oz. se raztegne k večiemu se za enc lc-to, dokler se ne izvede pravičen in sistema tičcn zakon. Predlog dr. Žerjava je bil z večino glasov spre-jet «
—z Obratno ravnateljstvo iužne železnlce razpisuje dobavo 200 vatonov bukovih drv. Reflektant! naj po-šlieio tozadevne ofertc na obratno ravnateljstvo južne železnlce. oddelek Ili, 4. v Ljubi ani.
—     Živlnskl    selem    v   Mariboru. ZadnM   živinski   sejem 22. t. m. ie bil I prav dobro    obiskan.    Priznalo se je:
9 bikov, 223 volov, 403 krave. 9 telet. 9 konj, skupa: 656 komadev. Cene: debeli voli k* 2!ve teže 14—19—2? K. poldebeli voli kjr žive teže 12-10 K, plernenski voli kt žive teže 9—11 K, biki ra klanje kz žive teže 10—1- K, klavne krave ks: žive teže 12—15 K, plemenske krave ks: žive teže S— \J K, molzne krave kjr žive te/e 10—Ih K, brefe krave k^ 2ive teže :0—I<S K, kiobasarice kz žive teže 7—8 K. mlada živina kz žive teže 10—14 K. tekta ka žive teže 12—14 K.
—     Jucroslovanska   Unfon    banka, preje    Mariborska  Eskomntna    banka, je otvori'a podružnico v Kranju, ki ic pričela dne 21. t. m. s poslovanjem.
—sr Nabava inventarja. Obratno ravnateljptvir* Ju/ne žoleznice LjuMja-na bo *>ddalo v fzdel^ivo nasledni© pr*Hlm<?te: miz 179 kom«dov. om^r 152, fH^lic 5, Ptolor 190, fbteljev 17. zrenl 34, umivalnikov 70, zabojev za premog 55, obešalnikfcv  56, klopii  7, stenskih ur
IS6 in nsftlnih mit 17 konudor. KaUn6-na pojasnila glede izdelave dr>ba r<v Ilektnati pri odd. 1II./4 gon njega rav-iiateljstva. D©lo mora biti izvršeno naj-kaaneje do 15. janu^na  1922.
—g Draibena prodaja kompostf-ranesa tobačnesa prahu. Dne J. decembra 1921 ob 9. se vrši v Tobačnl tovarni v  Ljubljani  draibtiu  prodaia
Ica. 4000 kz kompostirane>ra tobačnej?a prahu. Intcrcsentje dobe dra;'hene po-goje v ekonomiji tobačne te -var ne.
~% Dobava rjuh in volu^ni^ ođcj. Ka^ateljstvo državnih i* leznic v Su-Itotici razpisuje dobavo rjuh in \olnonih odej. l'onudbe jd vložiti do 10. ilecomLra t. 1. Predmetni >glas je v pi=arni trj;ov-sko in obrtničke R?>ornir^ v Kjuhjjnni interesentom na vpogleJ.
— cK prlscljcvanju Jusoslovenov ▼ Amerlko dodajamo ^lcdc na urcu-včerajsnjem priobčeno poročiio Še to-le: Za fiska'no leto 1921/22 t. j. od I. julija 1921 do 30. juniia 1922 so Juj?o-sluveni izčrpali žc 4 mtsec:;c kvote. Ker znaša vsaka mescaia kvota petino ćele letne kvote (6405), pornenja to, da ^o Jujroslovcni izčrpali že štiri petine celoletne kvote. Ako priselievanie iz Jugoslavije ostane y tem razn.eiju, bo vsa letna kvota izčrpana 2c t>red koncem novembra t. 1. in odtedai do konca junija 1922 bo vsako prisclicva-njc iz  Jugoslavije ustavljeno.
—% Monopolska tak^?i na vž^aUce. Z O(ilorl>o upravn<*g«i od'.»r;t p.imrjstoj-ne n»nopoL-k^ upravo M br. 15.035 in z odohritvijo pispoda ministra z;i Ti-nance, br. t>o89, Be je mono*d^ka tuJcs«. na vžicalioe izpremeniLa t *r »o bo od-•^lej pobirnla tako Ie: 1.) na vHiko .sv^t!-i^ktt vžigalica v Alvitljicnh z okroglo 00 klinčki po 0.125 din. >d škailiiro, jamo da v t*ni ^katliri ne sm« biti vrv* nerr« 05 klinćkov; 2.) n« male Avrdsko vži-galice v fkatlicah 7 t>kro^lo 50 klin^iki po 0.10 din. od žkatliee, eamo da v em skatlici no srne biti već nejro r»5 klm-čkov; 3.) na parafinck<? vžigvilice v ^katli^nh iz m?hko^a papirja z okropflo 100 klinčki p-> 0.15 <fm. od «katlir*\ 5<\-mo *!a v oni š;katici ne srna hiti vei ne-po 110 klinrkov; 4.) na žveph>nc vži^a-lice v ^kntlirnh iz mehkrea papiri a z okmglo 100 klinčki ro 0.15 din. od fcknt-lice, samo da v eni škatliri np> pm« biti več necro 130 khnekov. Tvornice n>orn-jo vsak > izprcniemho v v^o^iil Hmtlir in ZAinotov prijaviti roonor»ol»ki npra-vi, predon epravip izprom^njcni tip v pfomet, tako da je mojror*^ odrediti no-n>polsko takso tuđi za izprrmonijeno, odnosno rr>vo vrsto vžij^nlio. VžiGraHčne etikete, ki jih bo odslei istotnko odobravala nrrava državnih monop>lov, Hoc'iC) morale imrti državno oznakn. napis v ririlici in latinici in ime dotične tvornico.
—g Dobava mofce ali pšenice. Ko-mnnd»i Dravsko divizijske ohHsti v IJubljani nfl^n^nJA trcov^l:i in obrtnički 7J>ornici v Ljubljnni, da se \nr?i dne ?t. decembra t. 1., ob 11 uri dopadne v intendanturi TV. armijeke oMasti v Za-
greba (Jezuitski trs; ćt. 4 sola fet 12S) ofertalna liciH i]a glotit* dnbave I.LUO.Ut-O kg pšenične mole«? ali l,:*<H000 kg pfeomio^ za parnizii-j Za«n»h 000 u0o kg pšenične rrt>kd ali 812.501) k^ pfeeni-re zr\ parnizijo 1-iubljano trr C"»O UUO k^ plcni^ne mokc «li 81^.f;0(» k^ pJ^-ni *« za ^arnizijrt Osijek. Prcdmrtni >xltw jo v pisarni Irirovske in obrtni:kc zKornic«* v Ljul>I>mii poizoji pa v intPriii-intiiri Dravsko divizijska ol>lacti v Ljubljani tDterecentom  na  vpojrled.
—g Dobava mesa. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani rM-7ii.an.ia trgoveki m obrtnički zbornioi v Ljubljeni, da feo >T:i tlne 5. decembra t. 1., oj 11 uri do]t>lunc v intendintui*-! IV nrmi?ck^ obl.»5ti v Zn tri obu (J^zu-ittki trg fit. 4, sobi ^t. 1'iS) ofertalfM liritarij,] plcile dobava m ^i za g.irni-7ijo Ljubljana, Zagreb in Osijek za Cn3 od L idnu.irja d ^ TX). juniia 1921. Dnevna potreki zna:^» v LjuMi^ni in Osijeka 1200 k£, v Zasrrchu Va:.O k? Predmetni oijrlas Jf v pif.irni trgovske in ol»rliii.: k''* 7.'*>n\i(<* v LiuKljani. pocoii pa v intendanturi Dravska divizijske oM'isti v Ljublvmi intoreecntora na v pogled.
~l]uSi!Dnši^"porofar~
8 !25 kaz. zak. (.Moralna >l.ka Iz kamniškesa <;Kru a.) o stanju morale v pobožnem kamni.^kcni okraju kier Uclujeio vacti vo]§Ijki boiujoče se cerkve. nam pu-daiajo sedanje porotne razpravc težkn slika. I3ratomor . . . zatem § 125. kaz. zak. In knulu sledi oče - rnortlec lastne hčere . . ()h 4. pnpoldnc dne 22. L m. Je stopil po-tuhnjeneza obraza, oči v tla 22 letnl. črno-lasi poseMnikov sin Jancz Pla-iutn!k, doma na Godiču pri Kamniku, v porotno dvorano, đa d^ie odgovor o storjenem ncmoralncm hudodcl^tvu. Po pročitani obtožnlci, kl po-pisujc v kazenskopravni (n sodnoizvcJe-niSki terminologiji Pahutnikov z!o!in. kl ie bil izvršen na mladi delavčevi ženi Ivnvi S„ je predsednik porotnej:a ?odi^ča vpra- j šal obtožcnca: »Ali se čutite krtvega?« Ob- j toženec potuhnjeno: »Se ne čutim . . . Vern samo to, da sem bfl res tako piian, da ne vem, kaj se ie reodilo.« NapU se |e bil v Kamniku ra semanji dan. dne 2A. avirusta t I. Protf večeru, bia ie tema In deževno vremes se je vrača! proti domu Okoli polu osmih zvečer )e JJa delavčeva žena Ivana S. iz Mekinj v Ccdič po mleko. Domov Krede jo Je dobil ne daleč od hi§e Marije Orad^ar   pijani   Plahutnlk.
Glavna priča Ivana S, Ie oplsa'a dozo« dek v preprostih  besedah . . .
Obd^lžencc konfrontiran s pričo ie ?o-pet rotuhnjeno in hinavsko zatrjeval: »Jaz nič ne vem! Se nič ne spominjani! Prosim skesano. oprostite mi. V resnici sem bil tako  pijan  da   niC  ne   vem!*
Priča Fran Krt je opisal moment, ko se Jlma ie po cesti približal. Prele ie sliSal ne- j ko ihtenie. Priča: »Ko sem priJe! blizu, je • neki moškl vsta! in 5el čisto počast čez j travnike v gnzd. Bilo Je tema. 2cna Je bila | vsa   mokra  in   Izmučena«.  —  Priča   Marna  i
Gradi'ar Je izpovcdali, da se 1c r*bto2enfo
nekaj minut Puprcje po^ovarjal z r!o proi njeno hišu. O ptjanostl pravi: »Noj*, sa ?c mu zaplcta'e i;i jez.k se mu je »val.I«. .Ko je  Sla neka žena mimo,  je ste'cl za njo.€
Na podlaci rorotniskesa Krivjnrcki )• poror.o soj: .0 obsdo Jancza PiuJiut ;i-ka na 14 mcs,ccv tciLe jećo ioraUi huu>-delotva  po  ^   i:5.   Laz.  zzk.
— Golju!, kl zna »z^kludc« kopati. Nfa VcdavoJno cc^it. k Lipov.čevini je piiiel staiuvat prcik.m, nruj vcr.žnik Jo^ip Tance, ki je po Prevratu začci trgovino v NabreŽ.ni in je poznejc kup i v Trstu r.c!;o šl^čuaiiio za 4JUUU |!r. ni; piawj!, a ju dal e preda za 45 UJU Ur. Tance ic vć»-raj poro!ni.\om cpi^aI svojo kar.Jcro v la!i» n li Ics^dah; zatrjeval jj. da jj pos.al ir-tcv faiisiav. No. primci Je v Ljubljano im hotci realziratl pri trgovcu Ivanusu ček banke v Rauu (bar;ca Ci Roma) za 2^.001 !i-. O. ivar.uS je bil previJen in 1« doenaL Ja je ček zamaran, czirorna tucli ponard* jcn. Ta ček je poprtje For.uj.sl tuUi tr-ovc» Kravanji v Cerknici, a mu ga Jo tudl o4» Klcnil. Lipovža je veikrjt na^ovarla!. Ja mu pogodi 10GO K. En1 rat je rrtaJi vcr.'nik de'il IJpovi-.t: >?n«;^(J;te mi 10.KJ K. Jih vr-ncm. Vem za »cn Sa;« i/.Ta francosklli ča* cnv, zakopan Ie rod nc'-;l:n nrr.stoin pri (rrosup!jcr,i • Lipivž mu ni hotel dati. Po» «ku^i! je tuđi z italuTiski'n Jek^m tn sve* čano Lipov2u zatrjeval: »Lira gre vii^e!« Kliub temu, da je \<ni verl/nA Jrrenii«» ^lvcl. Je Tancctu v I ]*jbl nm s!uka pndt.u ker Ro'iufija se ni abs i'ntno nik^eT ohnev l:i. VaTadnie Ic rr^rnl Tance celo pc«;crk sejati. — Porotno *rdi*čc je Tanccta zan-dl po^kusa co jufije obscdilo na dve leti težke Kče.
^- Izcrubila ^^rn v ^rr^p "h 5 popni-dno okns ^1" K (><\ rnairi^tr.tti do r^.l-ri?nirc. IJrosim po.'tnogu n«ijilitf'ljn. dA mi tih vtt'*. Fr.tnJiŽka Jivoruik, Ccg*» L^rjeva ulica 8/!I.
Glavni   nrcdnlk: Rasto PuMoslemšck«
Odgovorni  urednik: Ivan Podržaj.
Pred ogledalom more vsakdo vsaki dan opažati kako fc lep^e in mlajše izgled?, ako se 1'norihltn le^ karnaria Fcllcra žc cez 25 let priljub ljena in priznala sredstva za Icpo to: Felicrova »Klsa« pomiida za lice Fellerova »Fl?^« Tanochina poma? da za rast las (2 lončka enc \Tstc teh nomad skunaj z po^tniro 52 kron) Fellerovo »>Elsar ^lilijino mlečno ml lo, naiboljše »milo lepotc« 4 kos noStnine prosto 08 krnn. Eunen V Feller. Stubica donja Elsatrg St 238 Hrvatsko                                      pozo
Trstjc za strofe liMt in Prodaja
nj debelo n drobno ms po K 3.5^ r»H večjih naročitih znamen popust. Stelner Anton. L nbliani, Jeranova ni. 13   Trnoto.
1 aii 2 nemeHlovani soli!
IS6« Mseftni vigji tiradnik. Plaća naj-boljSo najemnino. Nasiov pove upra»a Slov. Naroda.                                   S446
■ ^ (nrtF^IWilft  UDU PTIfj
tfl SiiidfilDu POnSIVd
^2 sobi) se išče primeren prostor (sobs, codstiešna ao^a, suha k!e') proti dobre nn u plač lu. Ponudbe pod MVrarno 2411, 8447" na upravo Sf. Nar.      8447
Prodam
kostum rjav, otroške škornje št.35, damski kožuh, zimski klobuk, medveđa na kolesih. Morans, Dolcnjska cesta 18, III.        8411
Proto J2 olonana
po zelo ugodn! cenl, popolnoma nova. v platno preoblečen*, 2 jako lep^ ccb.-Hna^to pregrogo pokrta, pri Francu Saiovlcu, tapetniku. Poljanska ces a itev.  19.                     ____________«42_
Vila
s tTemi sianovanji v Ljabljan! $e proda, eno stanovanje bt bil > takoj za do-fcftt. Ponudbe pod „Takojšni« stanovanje 843J" na upravo SI. Nar.          8430
Ca 500 m delovnlc
dam v Ljubljani za izkoriščenje, v kompaniji ali prodam« Ponudbe pod „Blizu kolodvora 8431" na upravo Slov. Naroda.           8431
Boljliiiniirr
Oudmm po zelo nizki ceni. — I-Cihisr, betonska tvom ca, Ljubljana, Dunajska cesta 67.     8432
Inserirajte 0
Jlov.Harođu'
JTaboliše okrcpčaiocc ^*
sredstvo   ms   odri* si© In otrofce Te
žrf'-nito vino lekarnarja 0. PlCCOlfJa v Mablaol                  I             6
Prođem
polnoiermenik
(Volipatter). Vprašati: Ljubljana, poštni preda! 15L                8427
Sprelme se u ndeni
ali kupi mesarija, re n og* če r go-stitno. Ponudbe pod . Mesarija 8341" vrt upravo Slov. Naroda                      8341
Itloko
pfcnlfno ima v 2a'opi tvrd a Kmit & Ko., Gosposvetaka cesta 8. Zahtevate nonndbe!                                        8 89
Dva (Nljaislia pmočnika
se sprejm«tji. Štefan C«nčlč, č« ljar9 Salea pri Skofjl Lokl.
83č6
Proda se
tepa enonadstronna h ia x lepim vrtom v Ljubljani. Cena zmerna, sta no an je na razpolago. Naslov pove uprava Slov. Naroda.                                           8402
Spreime se za tako!
bolji« gost!Ina tli restavraeljs)
v me5!u a i v večjem kn ju na dcžtti v r.ajem. Pismene ponudbe rod .V na» jem 8360* na upravo Si. Nar.        8360
Ferntai
•• proda. VpraSa se rri lv«w Ra-bida, Ljubljana, TrijSka cesta 22,
Die guptiii
liceiki, lUttn otanovanioi po mo!-
nos ti v sredini mesta, m dobro hrano« Ponudbe na anonćnf savod Drago Bucljak, Ljubljani, Sodna ni. &.   8381
ŽastODStvo
preYxamo, w državi dobro vpa-
IJarv trgovto.    i'onudbe   pod   .Rc» n >*t 8396* OA uprAvnlitvo SloveoskrK» Nliod*.                                        8386
J(a stanovanje
In hrano te igrtjme gospodična. Naslov pove uptiva Slov. Naroda.                                           8318
Mm msioiodio
nopoln. većega f ne^a n-,z«r tvji in z ve<* etno prako Isćo tovarna po* hlstva v Ljubljani. Nsslov 1 ove uprava Slov. Na oda.                       8.9
"jSIa pre8a|alSc"""63
liče aluŽbo Trepne $troke kot «r>-m »5tnjni vodja trgovtne ali pa kot pn-mo^n:k, zmo^n skjvvn. In nem^ke^a i z\kn, I5če taknj^no tralno name'fenie Pismo pod .P. F.#, Celje, p«5tiio ležefe.
Kupilo se:
v«aK")vrstnl   ttrojl   «n   ofodje   tud'   ?r
rableni za  mehanlfnn   strofo    šivaln',
pisalni ia razni strojl,  dvokolesa.
F. Bat|olv Llnfcifaiia, Itotiht-•ka vlloa it. 1.    7585
Uženec
z bofjSo izobrazba  ^^  f^re'me v  tr«o vfno 7. želeinino   Cr|«veo In T«rlcy
LJuMi^na. Va!vaf>rirv tr^ 7.           83R■>
Gospodična
i5Ce tnenlovano sebo  eventualno » hrs-no v h>SI I«  t  elcktriČ 10  razsvtiijstrn rhfa   ftostrffittka   stvar.  Ponuđhe   po .Kekfrika  838i*   at   opravo  Sloven. skfRa Naroda.                                 8358
Tajnica
ta stftro prijiftno se tprejme Poffo): popotno znanje slovenšfme fn d< voljno ncmSCine ter oboje stenografi ic. Ponudbe pod vGrai£ina S3dl* 0a upravnihtvo Stov. Naroda.                                  8331
Ifjiiise
7 do 9 cm visoke, kot nove, •• eotts) prođilo. Istotako 10 prele u cn ih voz (Kippw3gen), spone (klanfe) in prazne cementne vreče Vpraianja pod .Tračnice* na an. zav. Drago Beseljak in drug, Liub-1 Ijaoa, Soda« ulica 5.         62721
Modni atelje.
Prrporočam se s'avr.emu ob^instvu 73 izde'ovanje najmodernejš h cv Inih in ?pr>rtn'h oblek. Priznano dobra In towna po5tre?ba, nrvovrstn> delo, solidne cene Ivan Kermlč, Re«!irva cesta 11 desno 7H4
?ozor,trooycisk!o!3i3hi!
Vsakovrstne klobuke od H0 K -iflprcj rnam v vH'kl za'opi; tuđi le^e vclou ne klobuke. Fmiilo Csrar, tcvtrnar v StobOt ^oitff Domisle. Tovnrn \ je odda ;ctia 7 msnut od postaje Dom"'3!' Ccne primerno nizko. poitre'bi točni V popravilo se 5prrlemaio pri Kovfče-\\t I Trlan, Pre »rnova ulici 5 na dvo-r^čn c*e5n , v«akr» sredo, lavro tako se oddatafo  samo vsako sredo.
išže
m1«d banfnl uradnik 1 vefle'no b.in'no rflkso, p>polnomi vcšć stovcn'Cin •, ita!■». in nem'fi e, sedaj b aga n'k pn \ečjcm hančn« m ravedu Hven*uc ne poniTcJbe pod .B.^nčni tuađn k 8358" ra -.ipra mštvo Slov.  Narodj               f?SS
?ctr.rt prVarji! .DIAMALT" tvmfci Hus^r & Sobolks, Duna) - Stndbu v t?rfdv> ini kt-kovosti «-e do^i zopet -•'i pavnrm z<istors*vii •♦« Jttgo*1aviio Cslvarsl Da*a*»a«, Zagreb, Skla-rilsAa atraasiNaf arava uU tO. blOl
Ugodnu prilika
za naknp ilee.
Imam po? vagona ffee t^nt* It.  77 p
jako  nizki   tem   sa   oilslatl.   Imam
tufi ca 2 \agona napoi *!adk€Ri  sena
po ugodni ceni na prodaj.
VaaaBvZ^^ vsa o množino Venr^a i%tlMllfl sohega buko-vaga aglja far buko«a In hra* •lovo proflo. Cenjena rmoOU tn pvnudbe je po lati na
Franjo Drobnič
trgoveoi La§ko>
Hehlovano soho
% posebnim vnod m, v sred n* ne^ta, i§če mad akad. irobražen. 5oliien ban*-nl uT3dniU s 1. dec. Ponudb« pod .Zima S45S'   na upravo UsU.              8436
iaem sosposinjo"
*edne. majhn^ postave, mlai'o, roSteno izobM-eno,   \neno   ^osn^dinis*va.   Po-nudbf  p d  .Uradnik   100",   poltno   Ie žeče Ce!;e.                                      844! j
S?re]me so
troovsHi Mt
bi'jla itiol1, v trjovino z m^'^nim blagom v manjSem mestu na št.vcskem. Istot^m se iprc me ludi blagajni* carica^ rmežna knjigovodstva. N'^'os se izve pri upravi Sov. Narodi.     6416
Proda se
enonads*r >pa hlsa z po?t Ino in 1 vso ^ost tniSko opravo, 2 lepim vrt m, v ljubljanski okolici. Naslov pove uprava S ov. Nareds,                                  83/2
junad fant
15 let star, mečan, ?dravt priden fn nc--ten, z dobrim lolskim sr'ićcvfl'om. im^ veselje do učenja kot ključavnlčar.
Naslov pove uprava Si. Naroda.      8374
Tmovski pomoćnik
'% mehani trjrovlro na dežeti se ta kot a p raj ma« Naslov pove A. Kadi r. tvrdo Ro-mann A Tschurn, tu.     8387
2000 X nagrade
ti«te*ri!i, Vat r\ n i preck:bt dobro laloćo gastilno « najem.   Na^lcv
pove uirava Sov. Naroda.             8105
Sobo ~""
Iftće privatni urad^i'■-. Piafa dobro tei dj obenrm za nagrado crea 0^ Ponudbe pod .Prcmog b394a ni upn^o lista.                                                839;
Mm se oskrii
obenem akladifičrvlk z da J5o trgov-*o prak o z\  takojšnil nabtop. P«. nud-
be 1 od , OsKfDnik S226* Dl tpr^o Slov. taruOa.                                    i>2*0
Izurjcna šivilja
?1 dame li (troke, pre na Corr,   Pot\vh( dt?e poi ,Š:v lja 30—6409*   na upt.ivo ^lav. Naroda.                                  t409
Rggislrifna "iBlii
na prodaj* Valentin Perko, tr« govec,    Bogunjo    pri    Lesoalfc
- i   '                                                         •
Spalne oprave i
po ceni na prodaj- Prvovrs*no dei* Fran Kovač, mnar, Zgoša, r B punjt.
l » pnmcrno šolsko izobrazbo. jMrav hl krerak. v trgovino Z m?^.nnim b'^ejonv hrara in $tano^anje v h *4. <»?-;-(lDeit n i.vt ni tvrdko Stargar In Sherl. Sevnlca <b Sav                          K41(j
rraprod3;; 13
Hotel „StoJ"
Blejsk* Oobrava pri Vintgariu.
Hotel obstoji iz Rospolaisklh pisio^l ledenice in kegljii^a. Rod.^no«t vdikt t'.v/-r se pit lastnlku Ccllewuaf Ljubljana.                                   M06
Sflinoifojna Bista""
sicd tih let Išćo mesta kot r^ no6> nica v g^vpo^in^'.vu 11 » uiVem p^sc«t» vu. Posudbe poj .U.kcr &414* na u?r. S!oT. NaioJa.                                   ^4!4
Zcmlna pmimlbd.
Državni u* užben-c Jc!l znanj* ^ svrho žcmtve s pr ano gu»pod ćn > n#» oxadeževane pre!<? loiti tn kl ima kaj picmo!cnja. Dop.si s -li:<o nij s- noi-• jcjo pod „Tajnost 8415'* na upravni* §tvo  .ista.                                        K4lS
Proda s©:
•K)!-o n mi nova. moderna tpalna soba amcfK3ns\J jav■ rj^v ies) Is'o« i.im se proJa pes vo!6j« pasmt <-> int-Ctv star. Naslov puve uj>mva Slov. NJ'OCa.                                8,33
l ten'Liiiei3 ostinfi
5X320 ia U'.^'Ocm. sa proHs. Poiiie se rn Kr^ljf k.jii:ava.C-r# Gra. UUUf Ljubljani.                          ii3
6 stran_____________                                                                              .SLOVENSKI NAROD", doc 25. novembra   IStti.                                                                                              štev.  .fcS
Bče se stolen staobnl inženlr
za veČje stavbno podjetje v Mariboru. Reflektira se na dobro moč z večletno prakso. Betonski Specijalist ima prednost. Nastop s 1. jan. 192 . Ponudbe z navedenimi zahtevami pod .Maribor 23/8439" na uprav. Slovenskega Naroda.                                 8439
VeCJe industrijsko podjetje v prijaznem kraju na de2eli uaajartke sarek«
ište ta »sioi kijiplja
ter obcncm korctpondenta, zmožna s'ovtn§Čine. nemSCine, ro možnoati tuđi srbohrvasdne Za s'.anovanje je prrskibljeno R< ffektin se samo na itant )■ dobie rno^i. Plača po dogovoru mrst • tra no. Sp cjmrjo se ludi za tj delo errnt. »amostojne ženska me£i. Popu -be s sl'ko, pivr si sp ičeval In refe-rencaml naj se poSljrjo pod sfro .200—8359« na upravo Slov. Nar.             8369
Zimskih moftbib kaputa, ulstora modarnlh
u više boja br. 44, 46, 48, 50 i 52
1 komad dinara: 3OO.
Na vile znatno jeftinije šaljem poštom sa  poštarinom   po   dinara: 310 komad. Kolonijalna radnja
Djordia Gavrilovlta,
Beograd, Kralja Petra 62.____________________Telefon 143.
Naznanilo.
Naznanjam si. občinstvu, da otvorim v soboto 26. t m.
vinsko trgovino v Mariboru
Vo]a*ka ni« 4. (blizu staroga drž. mosta) na debelo in drobno. Prodajal bom pristna dalmatinska (opollo iz Vira) in štajerska vina po ugodno nizkih cenah. Priporočam se za čim številnejŠi obisk, kakor tuđi za številna naročila.
Gostilničarji ne zamudite ugodne prilike!
Joafp Povodalkf Mari^er.
jplMll JIH MaT
podružnica Hrani
Dainan'a.
da je pričela poslovati dne
21. t. m.
ter sprejema vsa v bančno stroko spadajoča dela.
Kalfi mi, tak sini
Velezanimiva burka iz vojaSkega življenja. Vprizarja se z velikim uspehotn na itevilnih odrih.
Cena K 9.
ĐoUlsev naredni knjisann i UnUlail Preftnifa d. ft. 7.
Zahvala.
Vsem,  U   to   aaSega  preljubega   nepozabaeft   ataa  la
brata, gospoda
Antona Berganta
strojevodjo jaiibn«  l«la»nlo*
spremili na njrgovi zadnji poti bodi Izrečena naša najtoptejla srčna zah -ala. Poscbcj se zahvaljujemo Ohratnemu ravnatcljatvu jnž. icleznice ki je dovolilo da so sja njegovi kolegi samogtt spremiti v tako mnogobrojnem Ste vi) u. ter gg. *tro evodjen a« poklonjeni venec Častiti duhovICmi ter gg. zdravu kom ti. u. uamlijenkam in strcžnlkom na kirurg, odef dcželne bolnice za pomoć m tolažbo v dnevlh njegovega trpljenja.
Vsem ie enkrat iz naftth po u tih src najifkrencjia  lalnral*.
Zgontja ftlikai« due 23. novembra 1931.
Rodbina Bergant
Udmgt ia klavao tlTlao
•: inventar :.
t. I. wUXkm DUtat««x mit* iM Ui šwm mm |aval raipta-tall v %mwmU šmm 19. t. mu ^r#da|« *• •* 4. vrt pa^ti
*■• ■• HutatM trg« tt v prtU14|ai as Uf*.            S43S
snrekovo lubie
v viakl auioltal fenpvl«
tovarna kož
Oskar Filid
Karlovac.
Konjske odeie
in fine volncne  odejc v največji izbiri po tovarniških cenah pri
M. Bauert Zagreb
Ufoa 39.
Tekstilno blago na debelo. Odeje
za zorce poSiljam brzovorno  na
ogled.                                   6616
Same sa preproia|ale#«
Narodna knjigama
v Ijnbljani
Prdonova nlica itev. 7.
kaacelijski, kosccphi, pisca-ski, ovitil   iobarvni  papir,
Inetc s pittmrtiB potrjea.
trqvn\a taflfe
* T«eh vellkoMh, 'rtme t eno ali
s <hrcaui kolonaau, vezane r paflr,
platno al< poloute.
NIontaK kitiBn "^T*
Zatep itlsUk mAn.
Zifffltt nwnh>»nii»iMn na
____VMftt lrt«r ■—_
^P^^a^B^p^fcp^apajaiB^BF ^»* w     ^r^^    ^^^^^w     ^^^v^PH^^a^^afVBiBjBB^aBBj^paj
{mrt «a *°H la mm*KŠk*.
------EufleJikt------
potuaJlaitM. vmetntSkt ta mnmmi*
^nburi n fffltf it Itfisikt. ------foczi|skt katifc -—
Proda se
CreiiH«va optava. poltHrana, 9 i^tho, Kraatevft amaalvn« oprave z »odroc«, koaaf'eiao, otomana ter kuhinjske oprave po zelo Nlakl ceni pri Ivan Anali«-vtaMB. Ooaa-Mvctattt ceafe 13, KdUel. ptitiM|e 3A. vrata.                             g3J9
•ara)|m«tai ■• t lskati«na
nmoimn$mnm
galerista.
Pomidbe na Fr. Oola>f*«iB laana In« aftistrlj«, 8kolja Loka.          h2^^
Kontoristirji
veii'o sinven kega m rr^ k*» » > it<«' ^-fp me tiVo ivrdh^ Schnald^r JI Verovieh, trojovlna m islrz* "Ino v Ljubljani. Duna,ik> cesta 16.                                  . «
Vizlthe, kuuerte In pisemski papir s firmo kakor usako-:: urstne druge fiskouine ::
IzorSnJe toCno
„Harodna liskama".
naroCila sprelena hidl „narodna knjigama".
Tvorniiko skladište koža
P. Bernstein i sinovi
Telefon 2-01   .'.    ZAGREB    .'.   Telefon 2-01
nastavlja opet svoj posao
i nalazi se u dvorištu u vlastitoj   kući
Gtinduliieva ulica broi 4. :•:•: Ulaz takodjer
Ilica broi 29.
Prometni zavod za premos <... v Ljubljani
prodaja lx slovenskih promogomlkov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh  kakovosti v celih vagonih po  originalnih cenah premo-govnikov za doinačo vporabo, kakor tuđi za industrijska
podjelja in razpečava
la lehosIovaSkl In angleški koks za Kvarne fn domačo vporabo, kovaški premog in crni premog.
llatloT   PS0METNI ZAT0D SA PBBM0B đ. i. Ii|nb1|anav Hnatka nlloa 1».
'lOGIG^GUMPI
NApOlj/£-K«kkXMyT( PRGCl2tN>^ZDeiAVA VEH-OQUKHN-QAQV-
__^iannl
ANBEbHDlBOO
Jadranska banka
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodneišmi pogoji.
^Prerzema vse bančne poale poal aa|emoiaa>|iiaal poajoJL
«»                                                                              __________
Beograd,   Celje,    Dubrovnik,   Kotor, KranJ. Ljubljana, Maribor. Metković, Opatija, Sarajevo. Split. Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, W.en.
Poslovne   zveze  z  vsemi  večj mi  kraji v
tu- in inozemstvu.
A
? flftninu in tisk »Narodne tkkaroe«.                                                                                                                    ,                                            Z.    ^k           »cl odgovorca Valeotla Kopitar.