-  23   —
Drobni prijatelji.
&\W, nica. ali sc (i še kaj toži po domu:" vpra-Ss jjt\ šala je Hostarjeva Malika svojo sestrično, fjff^ » ko sta sedeli nekega popoldnc po šoli v [L'. jt-vt mali podstrešni sobici in se krepčali z inalo vjlSSjs  južino.
jf^iLr|           ,Veš kaj, prav malo  scm se privadila
ŽSjrft"" tukaj v mestu. Ej. ej. doma, doma je vse ^¦fc^JŠ   drugfače !u
^^jy           Kako ludi naj bi se bila privadila Anica?
Doma so imeli prostcrno hišo : v sobi, kjer so- navadno bili podnevi, je bilo pet velikih oken, skozi kafera ie sijalo solnce cel dan: tukaj pa mala podstreSna sobka 7. enim samim oknom, skozi katero prisijc solnce šele na večer in še to samo za par trenotkov.
Bilo je doma res drugače. drugače kot v mestu. En sam skok in bila jc Anica doina iz hiše na trati, na vrtu. med cveticami. pod drevjem. pri po-ločku. na paSniku pri svojem belem backu. med do-mačimi telički, pri sivki, pri pisanki, pri brezi, pri so-sedovi Micki, pri I.enčki. In vsc tri so zopet dirjale nazaj domov h Košarjevim, k malim piščančkom. rackam, muckom, psičkom. golobčkom. To je bilo veselja. to življenja za Košarjevo Anico ! Podsirešna mcstna so-bica ji pa kar ni prijala, to je ječa. pusta in temna. In predno si prišel iz nje na plano — nebroj nerodnih, semtertje temnih stopnic. In prcd vežnimi vrati — ze-lena trata, kakor doma ? O kaj še, kamen in kamen, sam prah in cesta, nič trave. nič grrničja, nič jablane. nič slive, nič, nič!
Tudi doma je že hodila Anica v šolo, in prijetno ji je bilo. Prišli sta jo klicat vselej sosedovi Micka, in Lenčka, kadar je bilo treba iti v šolo. Fregledavale so svoje naloge, pospravile v torbico, skupno hodile l)a čez 6čnčnati log; do potočka, čez brv na ceslo. Tam pa so že čakale druge tovaršice. Vse priiateljice, vse vesele in prijazne.   Med veselim čebljanjem se je
—   24   —
vrtila mala družba daljc proti Soli. ob vsaki poti je naraščala in naraščala, da se je naposled široka gruča žive mladine privalila v šolo.
A letos;
Z Maliko hodita letos v šolo. samo z Maliko, tam ob zidu; na sredo ceste pa Bog obvaruj! Mesto je mesto ! Pohodijo te konji, ali povozi železnica. Samo ob zidu, no seveda semtertja tudi ob lepih izložbah.
O da bi bila Anica vedela prej, da bo tako, go-tovo bi ne bila tako veselo pritrdila materi, da pojde v mesfo, oni dan. ko so dejali oče maleri:
.Marijana. veš, Anico bo najbolje dati v mestne šole; slabotna je; za kmetiško delo ne bo, glavico pa ima, glavico; lahko postane učiteljica, ah gre v pro-dajalno ali pa na pošto."
.Anica!" oglasi se mati. ..ali slišiš, kaj pravijo oče, da pojdeš v mesto. Pri icti boš in v šolo boš hodila s tetino Maliko."
Veselo je ondaj pokimala Anica in poskočila. Pa bi ne bila, da jc vedela, kako ji bo dolgčas, in kako si bo dostikrat skrivaj pred vrali brisala solze. O ne. ne bila bi poskočila, temveč tja k materi bi se bila privila, prijela jih z eno roko za krilo, z drugo za predpasnik in tja gori v malerine oči bi bila obr-nila svoj bledi obrazek in modri svoji očesci in rekla bi bila pritajeno : Mama, ne !
Pa ni naredila tako,   ker  ni vedela.  da bo tako.
II.
Pa saj vedno tudi ni bilo tako.
Počasi so izginevali Anici spomini na dom. Do-bivala si je pa počasi tudi novih prijateljic. Ne sicer v šoli. ker je bila knietiška, a druge gosposke. in se niso posebno menile zanjo.
A dobila je tovarišice. katerih je bila vajena od doma, tovarišice, ki niso gledale na obleko, ampak na srce.
Tam gori po strehi so hodili in se zbirali go-lobčki in drugi ptički Oj. kolikokrat in koliko časa jih je opazovala Anica! Kako so jo spominjali na dom. kjer jim je drobila svoj kruhek.
&K
-   26   -
Kako rada bi jim bila tudi tukaj kaj odščipnila od svoje južine. pa niso hoteli blizu. Bali so se, ker je niso bili tako vajeni kot nieni domači. ki so ji je-mali kar iz roke, se ji dali uieti. Ijubkali in pestovali. Da, tako so jo imeli radi, da so ji sedali na ramo in s kljunčkom slikali po njeni kodravi glavici. Oh, ko bi bili ti tutli taki, kako prijetno clružbo bi bila imela!
Z Maliko vred sta naprosili teto, naj izprosijo očeta. da pripravijo pri oknu deščico. kamor bi Irosili ptičkom drobtinic. Dobili sla jo. Kdo bi pa mogel kaj odreči   deklicama.   kakor  sta bili Malika in Anica.
Natrosita drobtin na deščico in se oddaljita, da bi se ptički ne bali. Dolgo, dolgo je bilo treba ča-kati, predno so je prikazal prvi. Toda ni se vsedel, irfetal in frletal je v zraku prav nad deščico, a ko za-Sfleda deklici v sobi. zopet odleti. Pridc drugi, prileti tretji, toda nobou se ne upa vsesti. Prileti zopet prvi, ojunači se. sede in pobira.
.,Nič ne bo hudega", mislijo drugi in prisedejo, in nacnkrat je bila deščica prazna.
Kdo je bil tega bolj vesel kakor  dobri  deklici?
Brez malice sta bili oni dan. Vse sta zdrobili, da, še trdo skorjo sta podrobili na deščico. in vsc je šlo. A vedno ni moglo tako Hi. Tudi deklici sta potrebo-vali jedi, plički pa tudi nikdar niso bili sili Matere se pa kar nista upali prositi, kajti v mestih se mora vse kupiti; nimajo zaloge žita, kakor so jo imeli Košar-jevi doma.
Na domačo hišo se je spomniia Anica. Oh, ko bi bila imela tukaj vse onc. kar imajo doma. potem bi bili pa ptički tudi kedaj siti.
Dolg in (ih pomenek sta imeli listi večer Anica in Malika. in sklep je bil storjen. Drug' dan pa je požta peljala proti Podgorju to-le pisemce:
Prdjubi starši!
Privadila sem se že precej, vendar ml je še i/olgčas po Vas. Učim sc lahko, r šoli me nikdar i/e svure. Maliko imam zelo rada Imava tudi ptičke. ki letajo k namu na okno. Lepo Vas pro-sim. recite Lojzetu, naj poišče gori na izbi rnoje
—   27   —
buiine pečkc, in povejte mu. naj mi posodi cn bokal konopelj, da bova imcli kaj dati našim ptičkom. Prav kmalu se pripetjite kaj k nam!
Vse domače srčno pozdravtjamo, najbolj pa jaz Vaša livaležna
Anica.
Konopelj in pečkd nikar ne pozabite.
,Kaj se vsega ne izmisli ta olrok". so dejali doma. ko so prebrali pisemce. Vendar so ji izpolniH čeljo. V mesto so mislili že tako iti, samo radi Ani-činega pisma bi pa res ne bili šli.
Lojze je iztaknil Aničine pečke, tudi svojih ko-nopelj ]l» dal za dva klobuka. mati so pa privrgli še pei koruznih štrokov.
To je bilo veselja pri Hostarjcvih, ko so Aničin očc celo obilno culo položili na mizo: ,To bo pa za ptiče!"
Cela vojska je bila popoldne na oknu. To pre-hitevanje, to prerivanje in preletavanje, veselje zuna) na oknu in znotraj v sobi.
Privadili so se ptički. Kar domači so postali. ni sc bilo treba več skrivati dcklicama. Kar pri odprlem oknu sta stali in jim trosili pičo. Že so jemali n rok, že so se pustili gladiti, pestovati
Tudi v sobo sta vzeli katerega in zaprli okno. Toda v sobi ni bilo zanj. Zaletaval se je ob stene, ob okno. Vunkaj. vunkaj na prosto, na solnce v družbo .  |o holel.
Odprli sta mu in irk! bil je zunaj in začvrCal jima je v slovo,  drug  dan pa prišel zopet na zajtrk.
*
Božične pofttnice je bila Anica doma. MnofO je govorila o mestu, o šoli, mnogo o svojih ptičkih. Dobro so jo založili mati s poticami, toda Se večji je bil zavitek ?a ptičke. Rada je šia od doma: vlekio jo je nekaj k njenim ptičkom in k Maliki.
Ferdo Gregorec