QlZSjom NO. 116 |Ameri$ka Ponovi m ^.ssgsa.as'w. „. ^ CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 14, 1978 LETO LXXX — vol. LXXX KUCINICH SE OBDRŽAL Z VEČINO 275 GLASOV! ti I Novi grahovi Edward A. Perpar Korčisoj - Karp^ S‘J BAGUIO, Filip. — Od prvih- V Lake County West bolniš- 11 "fr' ki f° Slh ^rala KorSno) ... , , . .. x , ln N-arpov tu za svetovno prven- mci je umrl pretekli petek Ed-| , i j . „ . istvo, ie bilo 9 koneamh z remi- vard A. Perpar, roien v Cleve- , , • , a , s. i n o o - t m, Isom, vsak od igralcev pa ie eno landu leta 1928, moz pok. Flore, |. , , . . T_ J v ^ . hgro dobil, naiprei .Karpov, nato roj. Minichello, oce Debbie!T^ v . ’ ,, ... T t ute ■ • t • Korcnoi. Zmagal bo tisti, ki bo Lynne, Jeffreyja in Jamesa, sin1 . , . i T , ■ T . i prvi dobil 6 iger, remisi pri tem pok. Josepha m Josephine, roj,.jne gte. • _ Bambič, brat Josephine, Jose- , , , 7 ’ Kdor bo zmagal, bo postal no- pha, Mathiasa in Jean. Pogreb je danes iz Orlando pogrebnega zavoda v cerkev Naše Gospe ŽUPAN DENNIS J. KUCINICH CLEVELAND, O. — Včerajšnjih volitev se je udeležbo v lepem,_ sončnem dnevu nad 120,000 volivcev. Mestni ‘lipan Dennis.J. Kucinich je s svojimi podporniki z dobro °i'ganizirano in spretno vodeno kampanjo prevladal nad Združenimi nasprotniki. Med temi je bilo 24 od 33 mestom odbornikov s samim predsednikom mestnega sveta pj Forbesom, oba glavna dnevnika mesta Plain Dealer in Cleveland Press, glavno glasilo črnega dela prebivalstva Vo] and Post, uradno vodstvo demokratične stranke in diočen del poslovnega sveta. D. J. Kucinich je zmagal v večini vard na zahodnem izgubil .le tam le varde 1, 4 in 8. Na vzhodni imenoval za posebnega pomoč-tSni ®ta--Zao-] glasovali V prvi vrsti obe vardi,.kjer pre- nika za črno manjšino prebival- vi svetovni, šahovski prvak in dobil $350,000 nagrade v gotovi- 7y. . , , . |ni> poraženec pa bo dobil Karmelske ob 9.30, nato na P0',^900 000 kopališče Vernih duš. j"" Anatoli j Karpov je bil pri- Tre+di ^rPen er Iznan za svetovnega prvaka, ko V Ve eransk! bolnišnic1 je Amerikanec Bobbv Fischer ni umrl 47 let stan Gerald R. Car- Wo iQ7c • ieta 1975 pristal na pogoje igra- penter s 16001 Damon Avenue, nja za svetovno pnenStvo/kot oce Elaine m Geralda Jr, sin jih je določila Mednarodna ša- pok. Georgea in Mary, roj. Sta- hovska zveza Viktor Korčnoi je vange, brat Gilberta, Georgie ruski šahovski Velemojster; ki si Graffms in Angele Keneven. je z zmag0 nad drugimi tekmeci Fokojmk je bil rojen v Cleve- za svetovno prvenstvo priboril landu m je bil zaposlen kot in- pravico 2a igI.anje s Karpovim dustrijski umetnik pri Carpen- za svetovno prvenstvo, ter Illustration v Wickliffu. Pogreb je danes dopoldne ob 10. iz Karpov živi v Sovjetski zvezi, Želetovega pogrebnega zavoda Viktor Korčnoj pa je zapustil na E. 152 St. na Highland Park f°i0 domovino in Živi v Švici. ua preuseuruK čarter m nejevo-pokopališče (Veteranski odsek). Hotel je igrati kot Švicar, pa mu jjen zaradi kritike osebno am---------------o------ tega niso dovolili, ker ni Švicar- 'pak zat0) ker vidi v njej nevar- Nov Črni zastopnik S 1 rrz?A ^cin' ^ ‘nost in škodo splošnemu narod- V Beli hiši r-___u U EV., i______nemu naPoru za omejitev infla- cije, ki je postala prva briga in skrb vse dežele. T „ Poebej je delavski tajnik opo- WASHINGTON, D.C. - če- zoril na Meanyjevo trditev, da DELAVSKI TAJNIK ODGOVORIL MEANYJU Delavski tajnik F. Ray Marshall je zavrnil napad glav nega predsednika AFL-CIO G. Meanyja na zvezno vlado, ki da naj bi bila “protidelavska WASHINGTON, D.C. — Zvezna vlada, zlasti predsednik Carter sam, je prišla do zaključka, da ne more ostati tiho ob kritiki glavnega predsednika AFL-CIO Georgea Meanyja. Odločeno je bilo, da mu naj odgovori delavski tajnik F. Ray Marshall, ki je na splošno znan. po svojih dobrih odnosih z vodniki organiziranega delavstva. Na tiskovni konferenci je delavski tajnik F. Ray Marshall prebral izjavo, v kateri je označil napad glavnega predsednika AFL-CIO na vlado kot neosno-van. Ta napad je vznejevoljil in zaskrbel predsednika Carterja, ki vidi v njem nevarnost za u-speh svojega napora za omejitev inflacije. Marshall je poudaril, da predsednik Carter ni nejevo- > | Iz Clevelanda j ii in okolice j WASHINGTON, D.C. — Predsednik Carter je pretekli teden imenoval za posebnega pomoč- Gerald R. ^Wd ne ho kandidiral Inflacija je huda skrb vse dežele, povpraševanja razpoloženja javnosti kažejo jasno, da smatra velika večina vsega prebivalstva dežele inflacijo za prvo brigo in zato hoče, da zvezna vlada posveti ves napor njeni omejitvi. Predsednik Carter je tudi sam postavil boj proti, inflaciji na prvo mesto vladnih nalog, pa je žal pri tem zelo malo uspešen. Ni dosegel sodelovanja delavskih unij in podjetij, kar je nujno potrebno za u-speh, kot se je to pokazalo v Veliki Britaniji. Tam je vladi uspelo inflacijo v treh letih potisniti navzdol z več kot 20'7 na sedanjih 7%. Med tem ko je v naši deželi od lanske jeseni začela močno rasti in je v prvi polovici tega leta prešla letno raven 10%. Ni torej nič čudnega, če postaja ameriški dolar skoraj nezaželjena valuta na tujih denarnih trgih. SPSS'S ^abtonnik to vnudo v mostnom a-iTofn T Spominska maša— Nocoj bb šestih zvečer bo v cerkvi sv. Vida spominska za-dušnica za rajnkega papeža Pavla VI, kateri je umrl v nedeljo, 6. avgusta, pokopan pa je bil preteklo soboto. Veliki Šmaren— Jutri je zapovedan praznik Marijinega Vnebovzetja. Vsem slovenskim ženam in dekletom, ki jutri godujejo, prisrčna voščila! Rojstni dan— Prihodnjo sredo, 16. avgusta, bo praznovala 85-letnico rojstva poznana Josephine Modic, ki živi na 1022 E. 70 cesti. Zvesti naročnici naše iskrene čestitke in prisrčno dobre želje! Zadnje vesti Zulu ° m . , * - * , . nuti £jci- daj n ega pomočnika ^a.topmk te varde v mestnem svetu J. Milakovich je bil vensona iz Illinoisa. -J odpoklic D. J. Kucimcha. V 32. vardi, ker je bil zastop-bik varde D. Trenton proti odpoklicu, je glasovalo za odpoklic 2282 volivcev, 3989 pa proti. V 26. vardi, kjer je f11 inestni odbornik proti odpoklicu, je glasovalo za odpoklic 1293, proti njemu pa 2253 volivcev. ga republikanski vodilni krogi vlada protidelavska. Meany se WASHINGTON, D.C. — Viš- .. Skupno je glasovalo za odpoklic 60,033 volivcev, pro-1 njemu pa 60,308, razlika je torej le 275 glasov. ^ ............ Vodniki kampanje za odpoklic so izjavili, da bodo i’štvu se Prit0Žuiei0 nad P°trPbe-_ hote vali ponovno štetje in trdijo, da bo to prineslo veči- j11!6211, ki ga ima Carter's posla-°.?a odpoklic. Med tem so D. J. Kucinich in njegovi pre- jnik°m A. Youngom. Ta je po-i Deani o svoji zmagi in razmišljajo o potih, ki bi nai vo- !novno dal javne izjave, ki • i. 1 ki TY“L ZV O 4“ 1 /-\ TT 1 NI -T ™ -I „ * 1 * • 1 1 , o ft • Ni y /-» /4 /-vt t i-. 1 f / T~\ A C _ 1 o i„„ • ,. v , . ne jemljejo resno. Pri tem opo- je pri tem obregnil ob “skrom- v Beli ^Zarjaj° na nje§0V0 Žen0) M -ie ni” povišek plač v sporazumu to zapustila Mltche11 bo znano proti kandidaturi, pa tudi med poštno upravo in poštnimi _______________ j E- Forda samega, ki da s svo- | uslužbenci. Sporazum predvideli .______x.__________jinii javnimi nastopi kaže, da ne Va 19.5% poviška tekom treh let rritozbe zaradi Younga misli resno na kandidaturo. |pogodbe, kar pomeni 6.5% letno, -o— ---------i -----„----- 'dejansko letno 1% več, kot ga ji uradniki v Državnem tajni- , McGovern ho kandidiral je Carter predvidel za druge u-1 J 1 ' L 1980 proti Carterju? službence zvezne vlade. WASHINGTON, D.C. — V o- George Meany poziva k večjemu pritisku na podjetja, da ne količi predsednika Carterja naj bi višala cene in s tem pospeše- d'] »vuji zmagi in razmišljajo O poim, Ki Dl naj VO- !JUJV11U Udi javne izjave, ki so koiici preaseaniKa varterja na; iia mesto Cleveland iz njegovih sedanjih stisk, zlasti fi- ^škodovale ZDA, pa je bil dele- bi bili prepričani, da bo liberal- vala inflacijo. Glavni predsed-hnen0. Pojožaj gotovo ni lahek, zlasti Če pomislimo na Ižen kvečjemu kakega opomina, no krilo demokratske stranke'nik AFL-CIO je nejevoljen na d Obok in širok prepad med Županom in med mestnim j Vsak drug> ki bi se znebil le postavilo proti njemu leta 1980 predsednika Carterja tudi zato, ^Stom. ' jene takih, kot se jih je A. sen. G.^ McGoverna, četudi je ta iker se je premalo odločno za- Young, bi že davno letel, trdijo leta 1972 pri predsedniških vo- (vzel za uzakonitev predlogov, ^itchellu in HaMemanu Pomilostitev odklonjena WASHINGTON, D.C. — Nixo-*k)v pravosodni tajnik John itchell in načelnik glavnega stana v Nixonovj Beli hiši H. ‘ Haldeman sta poslednja iz ^Pine Watergate obsojencev i v ječi. Zaprosila sta za pomi-^0stitev, ki pa je bila odklonje- Tako bo ostal Haldeman v za~ °rn do 20. decembra 1978, Mit-? ed pa do 19. januarja 1979, ^°t je odločila prva pomilosti-v- Oba sta bila obsojena za v°j delež pri vlomu v Water-®ate in zakrivanje tega vloma a 2.5 do 8 let, pa jima je bila ^asneje znižana na zapor od v Državnem tajništvu. litvah uničujoče propadel. ki jih zahteva AFL-CIO. VODNIKI BOJA ZA ENAKE PRAVICE GOVORIJO 0 UPADANJU PODPORE BORBI ZA "POPRAVO KRIVIC’ Nobena cigareta brez m^Varnosti za zdravje WASHINGTON, D.C. — Glav-^ zdravnik ZDA dr. J. Rich-^0tid je opozoril javnost, naj se da zavesti z izjavo vladne z .d6« da so nekatere cigarete nizko količino katrana “spre-Jemljive”. zd ^Se c^arete 80 nevarne in k ravju škodljive, nekatere ne-^aJ manj, druge nekaj več, ni erte varne cigarete,” je izja-Vodnik zvezne glavne zdrav-ustanove. bremenski prerok Pretežno jasno z naj višjo tem-Peraturo okoli 84 F (29 C). Borba za enakopravnost ne le pred zakonom, ampak tudi v vsakdanjem življenju v naši deželi ni od včeraj. Črnci, pa tudi druge skupine, zlasti priseljenci iz južne in vzhodne Evrope, v novejšem času pa priseljenci s špansko govorečih področij, so bili in so delno, še vedno zapostavljeni tako pri iskanju zaposlitev kot pri iskanju bivališč, da ne omenjamo družabnega življenja. Stari anglo-saksonski krog prebivalstva je med seboj povezan in do neke mere zaprt. Če koga pustijo v svojo sredo ali ga vanjo celo povabijo, morajo imeti za to poseben vzrok. Da ima ta krog, oziroma njegovi pripadniki zaradi svojih zvez in svojih ljudi na vodilnih mestih gospodarstva in javne uprave, razne prednosti, o katerih se javno ne razpravlja, o tem je komaj kaj dvoma. V naši deželi radi govorimo o enakosti, ki ne pozna razredov in prednosti, toda na žalost to ne odgovarja ved- i no dejanskemu stanju. Po zakonu in pred zakonom smo vsi enaki ali bi vsaj morali biti, toda v stvarnem življenju naletimo često na primere, ki postavljajo enakost v močan dvom. V zadnjih desetletjih so zagovorniki enakosti dosegli posebne zakone, ki bi naj enakost uveljavili v vsakdanjem življenju. Tako varujejo in podpirajo posebni zakoni in predpisi e-nakost pri iskanju in nakupu stanovanj in stanovanjskih hiš, posebni zakoni in predpisi skušajo doseči enakost pri iskanju služb, pri najemanju in odpuščanju. Zakoni in predpisi skušajo z a j a m č iti črni manjšini odgovarjajoč delež v gospodarstvu, v javni upravi, v šolstvu, zakoni in predpisi zahtevajo enakost vseh v šolah, črni naj imajo pravičen delež med slušatelji visokih šol, četudi morda v pogledu sposobnosti zaostajajo za belo večino. Prav tak predpis na visoki zdravniški šoli Davis v Kaliforniji je sprožil zaskrbljenost med črnimi vodniki, ko ga je Vrhovno sodišče delno razveljavilo in označilo za nezakonitega. Črni so imeli in imajo še vedno v okviru predpisov in odredb zvezne vlade določene prednosti, katerih cilj je “popraviti pretekle krivice” črnemu delu prebivalstva in temu jamčiti pravičen delež v vsem, kar naša dežela svojemu prebivalstvu nudi. Boj črncev za enakost je podpiral močan liberalni del belega prebivalstva, zlasti onega na Severovzhodu in skrajnem Zahodu naše dežele. črni vodniki so sedaj začeli čutiti, da ta podpora belih upada, namesto nje so ponekod pojavlja naravnost odpor, ko konservativno usmerjeni beli vidijo v posebnih u-godnostih za črne ne “popravljanje krivic”, ampak ustvarjanje novih, tokrat na škodo bele večine. Beli se pritožujejo nad prednostjo črnih pri sprejemanju na vežbanje v novih poklicih in strokah za dosego zaposlitve, ni jim prav, da je desetina vseh zveznih javnih del prihranjena za podelitev podjetjem “manjšin”, da je 555 milijonov dolarjev vrednih 'javnih del oddanih podjetjem “manjšin”, ki so v težavah brez javnih razpisov in ponudb. Črni vodniki vse to vidijo in so v skrbeh za bodočnost. Spoznavajo, da bo v bodoče boj za polno, stvarno enakost, težji in trši, kot je bil doslej. Vsaka sila rodi protisilo, preveliko priganjanje rodi odpor. Ta se čuti posebno pri izvajanju šolske integracije v obliki prevažanja šolarjev. Prevažanje šolarjev je postalo nekaterim črnim vodnikom osrednja zahteva, edina pot, četudi ga zakoni in preppisi niso nikdar za kaj takega določili. Nasprotniki prevažanja šolarjev trdijo, da to ne dosega postavljenih ciljev, pri tem pa pomeni nepotrebno trošenje javnega denarja, za katerega so skoraj vsa mesta v vedni stiski. Nihče ni proti enakopravnosti, ta naj velja tako pred zakoni kot v vsakdanjem življenju. Treba je vendar paziti, da se ne bodo v imenu izvajanja enakopravnosti vršile zlorabe, ker te bodo na koncu škodovale samemu načelu enakopravnosti. Zdi se, da nekatero vodniki boja za enake državljanske pravice na to ne mislijo ali vsaj ne dovolj. V Senatnem odboru je Sam Ervin nastopil proti podaljšanju dobe za odobritev ERA v državnih za konodajah WASHINGTON, D.C. - Sam (Ervin je znan po vsej deželi po tem, da je vodil v senatnem odboru preiskavo proti predsedniku Nixonu v Watergate zadevi. Leta 1974 je opustil ponovno kandidaturo in odšel v pokoj zaradi visoke starosti. Sen. Sam Ervin je znan kot strokovnjak za poslovanje Kongresa in za zvezno ustavo. Kot tak je tudi pričal pred pravosodnim odborom Senata, v istih prostorih, kjer je pted leti vodil preiskavo Watergate, proti j podaljšanju dobe za odobritev ustavnega dopolnila za “žensko enakost” — ERA. Izjavil je, da Kongres nima pravice to dobo podaljšati niti za en dan. Ervin podpira pravico držav, Iki so to ustavno dopolnilo spre-' jele, pa nato odobritev umaknile, za enkrat so to storile štiri, j Senatorjem na zasedanju pravo-i sodnega odbora je Sam Ervin dejal, da bi verjetno ne “dobili niti pol ducata držav za potrditev dopolnila, če bi začeli znova”. Po njegovem bi tako dopolnilo odstranilo vse zakone, ki priznavajo kako razliko med moškimi in ženskami. Ervin je vprašal: “Ko na svetu bi se kdaj hotel poročiti s kom srednjega spola?” Ustavno dopolnilo je Kongres izglasoval leta 1972, pa še vedno ni bilo odobreno od dveh tretjin državnih zakonodaj. Prihodnje leto marca bo čas za potrditev potekel. Zagovorniki ERA bi to dobo radi podaljšali, da jim ne bi bilo treba začeit vse znova. Carter na počitnice WASHINGTON, D.C. — Predsednik Carter bo tekom svojih počitnic, ki jih začne 10. avgusta v Palins, Ga., plul tudi tri dni po reki Salmon v Idaho in si en teden z ženo ter hčerko o-gledoval Teton narodni park. VATIKAN. — Pokojnega papeža Pavla VI. so položili k večnemu počitku preteklo soboto zvečer v kripti cerkve sv. Petra po pogrebni sv. maši, ki so jo skupno opravili 104 v Rimu navzoči kardinali. To je bilo prvič v zgodovini cerkve, da je bila pogrebna sv. maša za papežem na Trgu sv. Petra. Udeležilo se jo je preko 100,-000 ljudi, med njimi zastopstva preko 100 držav. Kon-klave za izvolitev novega papeža se bo po sklepu kardinalov sestal 25. avgusta. WASHINGTON, D.C. — Znanstvenikom Princeton univerze je uspelo doseči združitev atomov na način, ki odpira vrata uporabi vodikove sile za pridobivanje elektrike. To je doslej največji uspeh v raziskavah združevanja atomov, ki se dogaja pri eksploziji vodikove bombe. Rešitev tega pomeni neomejno električno silo, saj je vode povsod dovolj. Po tem postopku, kadar bo razvit za praktično rabo, bo mogoče iz kozarca vode dobiti toliko energije kot jo dobimo sedaj iz ene tone gasolhia. PEKING, Kit. — V soboto zvečer sta tu podpisala zunanja ministra Kitajske in Japonske novo pogodbo med obema državama o prijateljstvu in sodelovanju, ki vsebuje določilo, da se bosta izogibati sami in da bosta tudi preprečevali drugim državam, da bi dosegle gospodstvo nad azijsko-tihomorskim področjem. TOKIO, Jap. — Sovjetska zveza je kitajsko-japonsko pogodbo obsodila, pa ni ponovila svarila in groženj Japonski, ker smatra pogodbo naperjeno proti sebi. Zunanji minister Sunao Sonodo je po povratku iz Pekinga izjavil, da se bp Japonska sedaj prizadevala izboljšati iu razširiti svoje stike tudi s Sovjetsko zvezo. Z njo še vedni nima niti mirovne pogodbe. MEMPHIS, Tenn. — Policija vstraja v divjem štrajku v podporo zahtevi po višjih plačah kljub ukazu sodišča, da se mora vrniti na posel, kljub pozivom svoje unije, naj konča nezakoniti štrajk in svarilu mestnega župana, da bo vsak, kdor se v 24 urah ne bo vrnil na delo, odpuščen. SANTA BARBARA, Calif. — Precej riiočan potres, ki je včeraj zadel to področje, je napravil obsežno škodo in ranil okoli 50 ljudi. Amerišk/i Domovina HO^VIE' 6117 ST. CLA1K AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation James V. Debevec — Owner, Publisher published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: S28.Q0 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3' mesece ^Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15,00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year. Second Class Postage Paid at Cleveland, Oblo No. 116 Monday, Aug. 14, 1978 Problemi južnoameriških držav Južnoameriški kontinent je celina držav, ki kronično bolehajo na krizah. Če kriza nima gospodarskega o-zadja, ima finančno, če ni političnega, je. socialnega značaja, če krize ne znajo ali ne morejo rešiti civilisti, jih rešujejo vojaki. Južnoameriške države te krize prebolevajo in preživljajo že stoletja in ne kaže, da bi se jih v doglednem času znebile. Obratno. Na vrh Vseh prej omenjenih, se med Vrsto južnoameriških držav v zadnjem času spet pojavljajo še krize obmejnih sporov, na celini, kjer nikomur ne manjka prostora in kjer nekaj kvadratnih kilometrov več ali manj zemlje praktično za nobeno teh držav nič ne pomeni, odn. naj ne bi pomenilo, če hi bilo količkaj dobre volje na prizadetih straneh. Daši na prvi pogled južnoameriški kontinent izgleda prostor, kjer države v medsebojnih mejnih zadevah nimajo problemov, se slika spremeni, če samo malo pobrskamo v zakulisje njihovih zunanjih in vojnih ministrstev. Redkokatera južnoameriška država smatra svojo mejo za zadovoljivo. Čeprav na zunaj marsikatera od njih tega ne obeša na veliki zvon, ohranjajo svoje probleme neprestano latentne, da jih lahko oh prvi priložnosti izkoristijo bodisi za notranjo rabo ali za zunanjepolitično propagando. Malo južnoameriških meja je dokončno in zanesljivo premerjenih in začrtanih.Od časa do časa zato med njimi izbruhnejo spori, ki jih po dolgih in neuspešnih pogajanjih spravijo na mednarodno razsodšče ali v razsodbo oddaljeni neprizadeti državi. Toda tudi te razsodbe običajno ne zadovoljijo sprtih držav ter spor spet oh prvi 'priliki obnovijo. Zgodovinski precedent! igrajo pa južnoameriški celini nezadostno vlogo, prav tako tudi narodnb Samo dva jezika se govorita: španski in portugalski, prevladujoča kultura je prav tako iberijska, zato so narodnosti povsem umetne stvaritve. A 'ker so že tu, države s svojimi narodi, so tu tudi mnogi, še vedno nerešeni obmejni problemi med njimi. Argentinski konflikt s Čilom je samo eden na dolgem se'znarnu teh problemov. Na svoji severni meji ima Čile star spor z Bolivijo in Perujem, ki je trenutno še celo bolj kritičen kakor na jugu med Čilom in Argentino. Bolivija se brezupno bori za prost dohod do Tihega oceana. V o-čeh nepristranskega opazovalca je neverjetno, da ji tako Čile kakor Peru ta prehod odrekata. Nobeden od njiju ne bi trpel prav nobene škode, nasprotno, pridobila bi na mednarodnem ugledu, če bi Boliviji izrezali koridor na morje. Peru je v očeh nepristranskega opazovalca tudi smešen zaradi zahtev po svoji bivši provinci Arica, ki mu jo je Čile vzel v zadnji vojni med obema pred desetletji. Arica je pravi puščavski predel, kakršnih ima Peru že dosti na svojem jugu, a bi ga prav lahko tako Čile in Peru odstopila Boliviji za prej omenjeni koridor. Perujske vlade ohranjajo zadevo Arice v predalih svojega zunanjega ministrstva v nedogled. Peru ima probleme tudi na svoji severni meji z Ekvadorjem. V vojnem spopadu pred 40 leti je Ekvadorju pograbil okoli 20,000 k v. kilometrov ozemlja ter ekvadorske vlade napetost vztrajno ohranjajo, da ne bi prebivalstvo pozabilo na izgubljeno j področje. Nedavno je celo prišlo do majhnih incidentov ob meji med Perujem in Ekvadorjem. Če bi se Peru spustil v vojni spopad s Čilom, je težko misliti, da ne bi Ekvador izkoristil prilike in poskušal vzeti Peruju področje, za katerega trdi, da mu itak pripada. Tudi Venezuela in Kolumbija imata svoj obmejni Problem, toda trenutno se o tem mirno razgovarjata. Pač pa ima Venezuela težji problem s sosednjo Gvajano, od katere zahteva velik kos ozemlja. Na drugi strani pa'nanjo pritiska Brazilija, ki jo predvsem skrbi tamkajšnji levičarski sistem, ki je v najboljših odnosih z marksistično Kubo. Pred dvema letom,a je bilo veliko govorjenja o neposrednem spopadu med Brazilijo in Gvajano, nrav tako o konfliktu med Brazilijo in Venezuelo, Brazilija naj bi se ozirala po venezuelskih petrolejskih ležiščih. Brazilija meji na vse južnoameriške države, razen na Čile in’Ekvador ter,ima z vsemi večje ali manjše obmejne probleme. Znani so veliki brazilski nakupi zemlje v argentinski severni provinci Misiones. Isto se dogaja v Boliviji, Paragvaju in Urugvaju. V zadnji analizi se meje med državami začrtujejo s silo ter so običajno ločnica, za katero obe strani ugotovita, da bi bilo nekoristno za obe, če bi poskušali prodirati še naprej. Država, ki se gospodarsko, politično in vojaško krepi ter zaradi tega njena moč narašča, se lahko zadovolji s svojimi obstoječimi mejami ali pa se poda na za-vojevanje novih področij. Nikdar pa ne bo dopustila, da bi ji kdo njeno površino zmanjšal. V Južni Ameriki so trenutno tri države, katerih moč in vpliv je vsak dan večji: Argentina, Brazilija in Vene- zuela. Od nobene od njih ni mogoče pričakovati, da bi kateri bodo vstopili v vrtec, dru-j ritnik, Jože Musar, Jože Poznič bile pripravljene oddati najmanjši kos svojega ozemlja v karšnem koli obmejnem sporu. To dejstvo morajo manjše južnoameriške države, hočeš nočeš, vzeti v poštev. Južnoameriški kontinent namreč v tem pogledu ni, dasi bi bil lahko, prav nič drugačen od evropske, azijske ali afriške celine. Tudi to je ena izmed ovir, ki južnoameriškim državam preprečuje lažji in hitrejši razmah na vseh področjih človeškega udejstvovanja. A. S. Ua Primorski piknik , CLEVELAND, O. — Vljudno vas vabimo, da se udeležite našega Primorskega piknika, ki ga prireja odbor Slovensko-ameriškega primorskega kluba v Clevelandu v nedeljo, 20. av-, gusta, popoldne na Slovenski i pristavi. j Upamo, da bo udeležba čim ' Ob teh dnevih se je namreč zadrževal v našem mestu župnik ljubljanske stolnice, fare' sv. Nikolaja, kanonik č. g. Tone Smerkolj. Oba gospoda sta ob desetih somaševala in kanonik Smerkolj je pridigoval. Spet lepo presenečenje za nas vse in. kot sem po tednih spoznal; tudi za njega. Ko sem pred tednom prejel v. * j . . , Lublianski verski list Družina, večja, zato vas lepo prosimo, da j A A . „„ .... J ^ ^ jst. 30 z dne 30. julija, sem na ruzine ^ s^ran- ugjecjaj naslov članka: pripeljite s seboj svoje ih primorske prijatelje. Gospodinjam se toplo priporočamo za pecivo. Na svidenje na pikniku! Odbor SAPK M Kresu Is J® sv« JaMa m males iei ii. NEW YORK, N.Y. — Pred tednom dni sem napisal svoje srenjsko-farno poročilo. Seveda v njem nisem napisal vsega, kar naj bi bilo v naši kroniki. Ob smrti Toneta Crnkoviča sem spet spoznal, kako je naša farna zgodovina pomanjkljiva, ko stikaš po podatkih in jih ni, pa si enkrat mimogrede kaj slišal ob pripovedovanju naših ljudi, kaj se je dogajalo in dogodilo. Pa vendar nikjer ni ostalo nič zapisanega o tem. Ker je šla Ameriška Domovina -na počitnice in z njo tudi kroničar njujorške slovenske srenje in ker je on še nekaj dlje lenuharil, je v prvem zopetnem zapisu počitniški čas obdelal na hitro in počez. In tako je še marsikaj ostalo nezapisanega, kar naj bi bilo v kroniki, ki bo dober vir vsem, kateri se bodo v prihodnosti zanimali, kako je teklo življenje slovenskih srenj-čanov v tem letu, v času pasjih dni. Če bi pogledali v mojo kroniko iz prejšnjih let, bi razbrali iz nje, da sem bolj tarnal kot ne, kako nas pestijo na Osmi pri slovenskem Sv. Cirilu. Letos je vreme kar nekam drugačno in naše življenje tudi nekam drugače teče. Vendar na Osmi je letos tudi nekam drugače in dejansko smo doslej imeli zares le eno “pasjo“ nedeljo pri Sv. Cirilu. Drugače je nedeljski obisk letos kar zadovoljiv za vročinsko nedeljo. Imamo pač “počitniškega” kaplana č. g. Janeza Grila, Ki nam je ravno ža pravšni čas prinesel nekaj novega v našo enolično vzdušje. Prinesel nam je mladost in z njo svežost naše vere. Je pač duhovnik sedanjega časa,, ne bi rekel — “modernega”, ampak pokoncii- Popotni zapisi, s podnaslovom: Vtisi s popotovanja po ZDA. — Ameriški Slovenci veseli vsakega obiska iz “starega kraja”. V tem prvem zapisu svojih vtisov z Ameriškega kanonik Smerkolj piše tudi o obisku naše cerkvice sv. Cirila na Osmi in pravi: “Slovenska župnija sv. Cirila in Metoda (Metoda je pomotno dodal, verjetno zaradi podobe nad glavnim oltarjem, o. p.) v New Yorku je bila nekoč strnjeno slovensko naselje, sedaj pa se čedalje bolj razbija, tja se naseljujejo črnci. (To zadnje tudi ne drži, ampak prej več temnih špansko govorečih.) Kljub temu ja župnija živa. Ministrante sem spraševal, kje stanujejo, pa so mi vsi povrsti odgovarjali, da se morajo voziti precej daleč. Maša je bila lepo obiskana, čeprav je sedaj čas, ko ljudje beže iz mest na počitnice. Čeprav petje pri maši vodi hrvaški organist, so tako ubrano peli, da bi bila takšnega petja lahko vesela vsaka naša župnija ...” Takšno spričevalo nam je dal ljubljanski šentklavški župnik, kanonik č. g. Tone Smerkolj. Včeraj, na prvo nedeljo v avgustu, nas ni videl zbrane, ker je bil že v Ljubljani, a nas pa je bilo na Osmi pri slovenskem Sv. Cirilu še več kot na nedeljo v juliju, ko je bil on med nami. In doživeli smo spet lepo mašo. Kar žal mi -je, da bo za prihodnjo nedeljo č. g. Janez v Clevelandu na obisku in da ne bo med nami. Pa bo šel z nami v Fairfield k Sv. Križu po naši deseti maši. Na lepem prostoru ob svetokri-ški cerkvici bomo namreč pikni-kovali skupno s tamkajšnjo faro, kjer ta teden do petka kapla-nuje g. Janez. Naš župnik se je tokrat domenil s svetokriškim župnikom Hribškom, da bomo letos imeli spet skupni piknik. In to je več kot prav! Le, če se bomo pogosteje srečavali in med seboj povezavah, bomo hrabrili in spodbujali drug druge- gi bodo napravili prvi korak v in Miloš Žigon. 'Nato se je zah-razne šole, tretji bodo prestopili j valil vsem, ki so kakorkoli prine-v višji razred, četrti v višjo šolo sli svoj delež k uspehu Gallusa in le malo je bilo med našimi, ki so šolanje dokončal^* 'A. In ob kresu ter por *■«1 nej sem nabral tud ^aj .miške bere, ki mi je pokazala naslednje j slike: Naj začnem pri tloh. Vrtec oo končali: Edward Flis, Nežka Pfeifar, Viki Kamin in Inga Zupančič. Gimnazijo — High School: Matjaž Flis, Julanda Juvan in Emica Jelsevar ter Janiča Stelcer. Lucija Jelsevar je končala maja univerzitetni študij iz ekonomije in je že v avgustu dosegla Master diplomo z istega področja in je odšla z očetom in sestrico na počitnice na Slovensko, kjer živi njena mati. Upam, da se bo vrnila, sicer bo nastala mala yrzel za programiranje prosvetnih ur, kjer je Lucija često nastopila kot dobra recitatorka in bila je tudi pevka na koru. Za ilustracijo naj povem še to, sio se nam na slavnostnem kon- kar pokaže na našo povezavo v j bivšim članicam in članom, ki farnem in srenj skem merilu. Matjaž Flis, Jolanda Juvan in Emica Jelsevar so obiskavali isto Cleveland Grove gimnazijo in se med seboj ne poznajo, ker se nisq nikdar srečali. Janiča Stelcar je obiskovala šolo v bližini doma na Long Islandu in je kot Emica Jelsevar končala gimnazijo v treh namesto v štirih letih. Torej sta bili dobri u-čenki. Matjaž Flis pa se je izkazal v dobrih redih s častnim uspehom. Jolanda Juvan je bila že v službi, ko je zadnje leto končavala. Ti mladi so torej izpričali žilavost svojega slovenskega rodu, čeprav niso vsi povezani z našo farno skupnostjo tako, kot bi želeli mi vsi, ki se trudimo za trdnejšo in dejav-nejšo narodno skupnost njujor-ških Slovencev. V zadnjem zapisu je bila napačna starost umrle Marije Sitar. Ni bila stara 96 let, ampak menda okoli 76 in je bila cerkvena pevka v slovenski brook-lynski cerkvi kot članica Danice. Medtem pa je ga. Zajčeva že dosegla 90. leto življenja. Osnovne (življenjske sile naše skupnosti niso tako močne, kot bi želeli, starosti in smrti je več med nami kot mladosti in rojstev. Vendar po naših cerkvah, slovenskih namreč, imamo sveče, ki gore in dogore; imamo pa tudi večne luči, za katere skrbimo, da nikdar ne ugasnejo ... Tone Osovnik ------o------ SkSep “dafluscwaga” fufsiieja Buenos Aires, Arg. — Julbilej GALLUSA ob tridesetletnici, na katerem je klet glavno točko programa izvajal dr. (Ciganovo kantato U s t o 1 ičenje koroških knezov, je društvo sklenilo td-den pozneje z zahvalno sv. mašo ki jo je opravil magr. Anton Crehar po namenu zjbera v zahvalo za vse uspehe v razdobju Oarovi za Slovenski dom za ostarele CLEVELAND, O. — Prijatelji Slovenskega doma za ostarele v Clevelandu pridno p o d p i rajo stavbni sklad, da bi zagotovili prostor za naše rojake v bodočnosti. Tudi splošni sklad je deležen pomoči, kar pomaga kriti dnevne stroške. Darovali so sledeči: ZA SPLOŠNI IN GRADBENI SKLAD $500: Anton in Anna Koren; $180.63: Louis in Ann Izanec; po $150: Louis J. Pierce in žena, John R. Telich in družina; $121: Violet Rupena; po $100: Joe Barbič Sr. in žena, Prijatelji SWH, Frank k1 Georgine Krašovec, Mrs. A. Ku' ret, Sophia Posch, Društvo V boj št. 5 SNPJ; $58.75: Florence Brochak; $58: Frances Wolgemuth; po $50: Mr. Dolgan - Caboose Bar, Marie Gombach, Augnsi Malenšek in žena, Joseph Pen' ko, Marion Pintar; $50: Matilda Starič, Ernest certu preteklo soboto pridružili Urbas in žena; na odru,,da smo na koncu skup-j $49.16: St. Mary’s Holy Nam3 no''z njimi s pesmijo izpričali Society; naše slovenstvo in našo vero in i £3] . Phyllis Carter; prepričanje v obstoj naroda, pa j $30: Anne F. Žele;’ čeprav njega večji del sedaj ne po $25: Joseph in Edward Nazivi „pod svobodnim soneemri1 dunCj Stanley in Lillian &°r' S svojim so delovanjem so potr-|dish) John Prostor Sr., Sloveni' dih, da so še vedno „gallusovci“,' an Women>s Union Lodge #4l« čeprav jim razmere ne dovoliu-j Anne Snyderj John in jane Te-jejo, da bi še aktivno sodelovali.1^ Cedar Rapids, Iowa, Ernest , Cb, JliMeiu ponavljamo nase'Urbas in ž Paul F. Weber * besede zahvale tudi vsej nasi I -ena. slovenski skupnosti, ki nas je s ’ simpatijami spremljala, bodrila in nam dajala priznanje. Naš tisk, naše organizacije, naši dušni pastirji — vsem veljaj nocoj naša zahvala." Predsednik g. Lipušček je po končanem govoru izročil vsem „tridesetletnikom" šopke. Dirigentu dr. Savelliju pa poleg šopka nagel nov tudi izvirno spominsko diplomo — leseno plastiko Snyder, Ann Vidervol, Jo n — z reliefom Pe telin a-G allu s a Nettie z, ar nick; in nadaljeval: „Prav posebno riznanje in zahvala pa velja 30 letnikom in ob njih tistim, ki so že dosegli ali presegli srebrni jubilej sodelovanja v zboru. Naj jih naštejem: Be-denčič Vida, Breznikar Kristina, Roza Golob, Lenča Malovrh, Ana Rode, Štefka Smole, Nande češarek, Ivan Rode, Jože Vomber-gar. Prav posebno zahvalo pa izrekam dr. iSavelliju za ogromno delo, ki ga je opravil tekom 30 let.“ Dr. Savelli je dodal, da med „30 letnike11 spada tudi predsednik Silvo Lipušček. Ta je v nadaljevanju povedal nekaj podatkov iz zgodovine zbora, da ima namreč sedaj .49 aktivnih pevcev, da pa je skozi zborovske vrste v 30 letih šlo še drugih 191 pevk in pevcev, tako da bi Gallusova družina v celoti štela približno 250 članov. Dostavil je še: »Posebej bi se rad zahvalil tudi vsem tistim $21.85: Josephine Sušnik; $21.60: Florence Unetich; po $20: Mrs. Carl Garrett John Petrič, Angelo Srensek; $18: Helen Žele; po $15: Anne H. Bencina, bert Lucich in žena; po $10: Ross Coco in žeA Clarence Doles in žena, SIA1 Lodge #733, Canton, Ohio, A1111 M' ter s posvetilom, delom rezbarja Jožeta Žerovniika. $8: Olga Sargent; do $5: Vincent Coff in žena’ Ker je ravno ta dan padla tudi Mary Fugina, Joseph J. kL’c' 44. letnica nove maše delegata var. msigr. Oreharja, mu je predsed- y SP0MIN SORODNIKU^ nik Lipušček tudi čestital v imenu Gallusa. Z zahvalo vsem sodelavcem je združil tudi zahvalo vsem udeležencem. Med večerjo so nato predstavniki u; lanov in 'organizacij, ki so se odzvali vabilu, čestitali Gallusovemu jubileju. Prvi je spregovoril Miloš Stare, preds. Narodnega odbora za Slovenijo, ki se je spominjal ustanovitve Gallusa še v okviru Društva Slovencev, ki mu je tedaj predsedoval on in naslovil lepe besede na pomen slovenskih pevskh zborov Saussure IN PRIJATELJEV $1000: Walter Desmond, ^ lumbus, O., v spomin Anto111 Hrvatina in žene; po $100: Albert Pestotnik žena, v spomin J. Pestotnika in Ludwiga Avseca, Vida SN ^ rer v spomin Franka Shiffrer žene in Rose Jurman; v $80: John Pestotnik in žena> . spomin Mary Pestotnik (rojstJl dan); ne po $50: Frank in Valeria ^ skega in na Slovenskem še po-revolucijskega, ko je v sloven-J občestvu, ki ga s tem ne razbi-ski Cerkvi zavel duh prvotnega jamo, ampak le utrjujemo zlasti krščanstva in to je duh globoke moralno, ker mi svoja jedra u vere, žrtvovanja in pričevanja ga v delu in naporih za ohrani- ;Obstojanja, kakor tudi za vse tev narodne zavesti in narodnih ki so sodelovali v njem. izročil, ki kažejo na nas kot na ie Q1b tej priložnosti pel posebno skupnost v ameriškem veličastno Sattner„evo ^seiafin- eko'sv. mašo. Po sv. masi je bila kot sklep jubileja slavnostna ve- v naši Sloveniji v svetu. Za njim je delegat msigr. Anton Orehar naslovil nekaj čestitk in zahvale 'zboru predvsem za vse delo v okviru cerkvenega življenjia med nami. Za njima sta govorila še v imenu Zedinjene Slovenije predsednik Marjan Lojbcda, ki je v končnih besedah označil pomen pevskih zborov med Slovenci z lepimi besedami pokojnega dr. Cigana, skladatelja, ki je v zad- spomin Antona^ ii» Catherine Artel, Norman in žena v spomin Josepha Therese Žele ter Freda in E 1 ^ Hirter, mo-rr-nr T.Um-mr - She Service v spomin Mary Liko ,vic> Robert in Mary Price v sp01*1* staršev; ifl ■ $35: Janice Grundel v sp° Edwina T. Feffery-ja; „ ,, po $25: Lou Champa in 'ie v spomin družin Glivar ^ njem nastopu Gallusa s svojo ^^ampa, Ed Echart, John s ^ wi v spomin Mildred Evans, J ob zglednosti življenja. In podobo takšnega krščanstva nam razgrinja č. g. Janez vsako nedeljo v svojih pridigah. Pa je njegova govorica pristna in domača. Vse to vleče in to poletje ne bo menda imelo tiste “pas j osti” pri slovenskem Sv. Cirilu, kot smo je bili vajeni v nekaj zadnjih preteklih letih. Čeprav so tudi ‘holinejmovci’, ne samo prosvetarji odšli na počitnice, sta bili prvo julijska in p r v o a vg u s to v s k a nedelja kar čedni. Na prvo julijsko nedeljo je precej naših faranov prišlo v domačo cerkev, ker so že slišali o novem kaplanu Janezu, in so doživeli še drugo i j ! Icerja v veliki dvorani Slovenske udeležilo okrog pevcev in prijateljev Gal- trjujemo z našimi izročili, ki ko- ki se 3° ie udeležilo okrog, reninijo v narodnem, duhov-), lusa. Pri lepo opravljeni dvorani, j ob okrašenih mizah, kjer je gorelo trideset sveč kot je tu navada ob življenjskih jubilejih, so se ribrali priredtelji in gosti, na kar je uvodno besedo povzel sedanji predsednik društva' Silvo Lipušček, ki je pozdravil vse navzoče. nem in nravstvenem zdravju. Za ta piknik je župnik oče Richard že razposlal posebna . pisma z vabilom in navodilom. U-pam, da se mu bodo vsi odzvali in pohiteli na prostor, kjer smo ob koncu, junija doživeli, lep slor venski festival. Po tem lepem festivalu je prav, da gremo na- L,0tem pa rekel med drugimi: zaj na isti lepi prostor in da se 1 tpCVaibili smo vas najprej k siv. tam spet povežemo v isti težnji, v zahvalo za vse, kar smo ki nas je sklicala tja v juniju, j prejeli, -obenem pa k molitvi za namreč da dobimo novo moč za, duše pokojnikov Gallusa, ki so napore ohranjevanja naših raz- v tem času odšli v večnost. To drobljenih narodnih sil in srenj. , . o: najprej častni član našega Zdaj smo že prekoračili polo- zbora škof dr. G. Rožman ter naši vico šolskih počitnic. In kmalu tovariši Nace Brandsteter, Lju-po našem pikniku bo ameriški bo Berlot, Stane Bitenc, Franc kantato pom ogel k velikemu jubilejnemu uspehu. Zadnji je v imenu Slovenske kulturne akcije čestital zboru kot eni najpomembnejših kulturnih ustanev med rami, predsednik dr. Tine Debeljak, ki je podal nekaj zanimivih osebnih spominov. Nato se je razvila živahna criižabncst, ko je še dolgo v noč prepeval Gallus v spontanih skupinah in z ljudskimi pesmimi, spremljan od vseh udeležencev kot ena sama poječa slovenska, skupnost. , — ak in Barbara Hočevar v sp01 Anne Jurgek, Tony Kole110 c spomin Antona in Mary Kole ^ Frank Kruszynski in žena v min Eliz. in Antona Valen ZA SMEH Soseda sosedi: “V zadnjih petih letih sem doživi a toliko težav, da sem se postarala za najmanj dve leti.” Strupene gobe lahko jemo sa- presenečenje. praznik dela in naši. mladi: ne- Bončina, Tone Fink, Marjan 'Ko-j mo. dvakrat: prvič in zadnjič. Joe Manning in žena v sP01^ staršev, Mamie Marin v sP°f|1ji Stanleyja Marina, Steve in Mozolito v spomin Johna 1 v čha, John in Albina Mrsni^^ spomin Johna in Jennie ReI Micky in Ann Opeka v sP0l^jc Josepha Barbo, Joseph F. Ee^e Jr. v spomin Josepha in Stupica, John Price in ^ ze^ Društvo Kristusa Kralja št- ^ KSKJ v spomin Mary Vida Shiffrer v spomin Nin ConWayi bula in- Bernarda - p3„ John Smerdeli, Pittsburgh cj; v spomin Franka Kaluže, E ^ in Helen Sumrada v 5^0^o' staršev, Frank in Agnes Tur vic v spomin Johna KreP® -e Johna Shege, Tom in (Dalje na 4. tirani) DR. LUDOVIK PUS: Moji zbori (Nadaljevanje) kdo obzval, saj je ibil moj klic k j pristopili le vljudnostna gesta One matičine pevke in pevci,'mojim dotedanjim pevcem pri ki so me naganjali k ustanovitvi novega zbora, niso Ibili samo navdušeni nad to idejo, ampak so navdušenje spremenili v akcijo in krepko poagitirali med so-čla-ni, pa tudi med znanci in prijatelji s pevsko žilico, ki se matiči-. nemu zboru niso hoteli priključiti. Prinesli so mi seznam kakih 30 imen ljudi, ki iso pristali na sodelovanje pri novem zboru, in s tem zagotovili dober začetek. Tako številčen zbor je močan dovolj, 'da se uveljavi v vsaki dvorani, hkrati pa, zelo gibčen za morebitna gostovanja po deželi, ki so meni prav pogostokrat plavala pred očmi. Glede prostora za vaje so se nam misli ustavile v eni 'izmed Učilnic ljudske šole, ki je bila tačas še vedno v starem poslopju gimnazije tik of frančiškanski cerkvi. Bila je ona soba, kjer sem nedavno imel vaje s pevci okteta, le da sedaj v nji ni bilo več starega harmonija. Verjetno so se z njim igrali šolski otroci in ga tako pokvarili, da ni dal nobenega glasu več od sebe Zato so ga odstopili priletnemu starinarju na Bregu, ki se je za stari intrument zanimal ved >č da se harmonij takratne izdelave in kvalitete ne more tako zelo pokvariti, da bi ga ne bilo mogoče s potrpežljivostjo in znanjem spet spraviti h glasu. Ko smo delali načrte za novi 2boir, se starinar harmonija še ni bil niti dotaknil, stal je pri njem ves nadušljiv, ne da bi bilo mogoče spraviti kak ton iz njega. Kako torej ? Menda iz gole kuri-ozitetd se me je lotila misel, da bi za prvi koncert novega zbora naštudiral skrbno izbran spored starih umetnih skladb iz obeh Aljaževih pesmaric, ki jih je izdala ob koncu minulega stoletja Mohorjeva družba — in to brez vsakega instrumenta. Misel 'je bila gotovo kuriozna, zelo nenavadna, s me ni več pustila, saj bo tudi tak koncert, ki ga bomo oznanili, da je naučen brez vsake pomoči kakega instrumenta, izredna in privlačna posebnost. Med tem ibo starinar oglušeli harmonij popravil — o tem ni bilo dvoma —, ga postavil v prodaj in mi ga bomo od njega kupili. Zadeva je bila s tem rešena. Problem dvorane v Rokodelskem domu ni bil na tako enostaven način rešljiv. Tam ni bilo nič drugega mogoče, kot zadovoljiti se z njeno majhnostjo, stisnjenim odrom in nizkim stropom. V tem, je tičala največja zavira, ki bi bila skoraj v kali zamorila navdušenje za novi zbor ]|U njegovo poslanstvo, če se ne bi bilo začelo vztrajno šušljati, da Kamera vaj o versko pozitivne organizacije, društva in ustanove v mestu začeti obsežno akcijo za Zgraditev novega kulturnega do- Matici. Vrnil sem se torej s pevci, ki so se mi pridružili, v zano sobo starega šolskega poslopja ob frančiškanski cerkvi in smo tam začeli z vajami dvakrat na teden. Tisto razmeroma kratko obdobje mojega pavovodskega dela nosi poseben pečat požrtvovalnosti in vneme za lepoto slovenske pesmi in se ni nikoli več ponovilo. Zame osebno so bile vaje zelo naporne, ker sem moral z vsakim od štirih glasov mešanega zbora po nekajkrat prepeti njegov del v skladbi, a bil sem mlad in poln navdušenja. Tudi skladbe niso bile težke, saj Aljaževa pesmarica prve izdaje nima težjih kromatienih postopov, čeprav sem pesmi izbral po kvaliteti skladbe in skladatelja. Vendar je včasih šlo trdo in sem se skoraj kesal, da sem se podal na to pbt, a vnema in pazljiva vestnost pevcev me je hrabrila. Koliko več je vredna težko priborjena zmaga, kadar si jo izvojeval in se 'veseliš izrednega uspeha! Prvi koncert ‘Gorjancev’ v dvorani iRokodelskega doma, o katerem je bilo oznanjeno, da je bil naštudiran brez vsakega instrumenta, je doživel popolen uspeh in smo ga na splošno željo ponovili. Led je bil prebit, vrata v plodno kulturno afirmacijo zbora na stežaj odprta. Naneslo je prav takrat, da se je bližala petdesetletnica življenja tačasnega vodilnega slovenskega pesnika Otona Župančiča. Cela vrsta njegovih pesnitev iz raznih zbirk je bila že uglasbena, najbolj znani sodobni skladatelji kot Emil Adamič, Anton Lajovic, Anton Schwab, Stanko Premrl, Vasilij Mirk in drugi so na Župančičeva besedila ustvarili visoko vredne zborovske umetnine modeme smeri in občutka. Kdo bi se jih lotil z večjim oignejm kot jazi Pri Gorjancih smo že zgodal začeli razmišljati in delati načrte za dostojno proslavo pesniškega genija iz Bele Krajine. Zdelo se nam je najbolj primerno, da bi s,e slovesnost priredila skupno z drugimi kulturnimi organizacijami v Novem mestu. Moj dobri prijatelj in vneti sodelavec prof. novo-meške gimnazije Jože Potokar, dober član 'zbora in odličen oderski igralec in režiser, je Ibil pooblaščen, da poskusi sondirati teren za skupno prireditev. Izkazalo se je, da tak načrt ni imel izgleda na uspeh. Prepustili smo zatorej novomeške kulturne kroge njihovi usodi in se odločili pripraviti lastno proslavo v Rokodelskem domu. Program naj bi obsegal, vrsto deklamacij, Zupaničičevih pesmi, izdelanih pod vodstvom prof-. Potokarja, izbor najbolj značilnih vokalmih skladb na pesnikova 'KOLEBAM društvenih prireditev Kia z moderno dvorano in dru- besedila, slavnostni nagovor in števnimi prostori za prosvetno uprizoritev enega dejanja iz Žu-helo. Čeravno je bilo od šuši janja pančičeve drame ‘Veronika De-et dni ali vsč. Rojaki v Newbur-jhu, pristopite v društvo sv. Lovrenca. Tajnik Frank Šega, 2918 Emerald Lakes Blvd., Willoughby Hills, OH 44092 — 944-0020. Blagajničarka Jean Gercar, 35001 Lake Shore Blvd. Tel. 946-6219 Zapisnikarica Mary Šemen - __Tajnik bolniške podpore Frank šega DRUsT\0 SV. ANE ST. 150 KSKJ Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Lil Duftovm vodja Rev. Joseph Varga; pastna predsednica Josephine Mulh; predsednica Angela Winter; podpredsednica Helen Krofi; tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Laura Berdyck, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Theresa Zupančič, Helen Krofi in Alice Arko; zastop-zici za SND na 80. St.: Frances Mndich in Alice Arko: za S.N.D. na Maple Heights. Anna Kresevic, '.astopnici isa Ohio KSKJ Boosters m mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federa-hjo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnik dr, Perko. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 10. česti. s preveliko naglico.” Njegove besede so bile le pre • več resnične. Voda, ki smo jo prej brodili do kolen, nam je zdaj segala že do prsi. “Zaviti moramo v stranski rov.” “A potem?” “Rov ne vodi nikamor.” Iz stranskega rova ni bilo nobenega izhoda. Ni nam pa preostalo drugega. Če bi ne hoteli izbrati te poti, ki je nudila le iskrico upanja, bi bili •obsojeni na to, da nas voda v nekaj minutah popolnoma zalije. Z magistrom na čelu smo krenili v stranski rov-Dva izmed naših tovarišev sta se odločila, da bosta nadaljevala pot po glavnem rovu. Nikdar več ju nismo videli. Ko smo se nekoliko osvestili, simo zaslišali strašen trušč, ki je sicer trajal že ves čas, odkar smo začeli bežati, katerega pa do zdaj v zbeganosti nismo slišali. Bilo je grmenje velikanske množine vode, pokanj e lesa in eksplozije. Peklenski trušč se je razlegal po vsem rudniku in nam ledenil kri v žilah. “Vesoljni potop je!” “Konec sveta je tu!” “Moj Bog! Usmili se nas!’’ Odkar smo bili na vrhu stran-, Vsakdo je ponavljal to, kar je že prej povedal. “Povodenj je,” je ponovil magister. “A od kod prihaja?” je vprašalo več 'glasov hkrati. “Ne vem. Gotovo pa je razlaga o duhu iz rudnika neumnost. Če bi voda prihajala iz starega rudnika, bi bilo poplavljeno samo spodnje nadstropje. Zal pa smo spoznali, da je poplavljen ves rudnik. Dobro veste, da voda ne gre navzgor, ampak vedno le navzdol.” “Torej je luknja.” “Tudi luknja se ne naredi kar tako,” “Potres?” “Ne vem.” “Če ne veste, čemu torej govorite.” “Vem, da je povodenj, in to je že mnogo. Vem tudi, da povodenj prihaja od zgoraj.” “To vemo tudi mi. Saj je voda drla za nami.” Ker smo se zdaj čutili nekako na varnem in ker smo opazili, da ni voda več nadaščala, nismo več hoteli poslušati magistra. “Ne delaj se modrijana, ko pa ne veš nič več kot mi,” mu je dejal eden izmed tovarišev. (Dalje prihodnjič) ------—o---— lian Hlabse in Eva Verderber Zastopnik za klub v SND in delniških sej Angela Lube Za zdravniški pregled vsi slovenski zdravniki Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2h popoldne v SND na 6409 St. Clair Ave., staro poslopje soba št. 1. Pobiranje asesment je pol ure pred in po sejah vsako drugo nedeljo v mesecu in pa 4-krat na leto na 25-tega v mesecu od 6. do 7.30 zv. in sicer sledeče mesece: Januarja, Aprila, Julija in Oktobra in to v SND 6409 St. Clair Ave. spodnja dvorana vhod spredaj, V slučaju, da pade 25ti v mesecu na soboto se pobira en dan preje. Ako pa pade 25ti na nedeljo se pobira en dan pozneje. Društvo sprejetea nove člane od rojstva pa d* 60tega leta starosti. DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE. ŠT. 162 KSKJ Sprejema članstvo od 16. do 60. eta. Nudi najnovejše smrtninske Nudimo vam mnogovrstno zavaro-certificate od $1,000 do $15,000; vanje in to po najbolj ugodnih po-V mladinski oddelek se sprejema gojih. Za podrobnosti se z zaupa-otroke od rojstva pa do 15 leta. — njem obrnite na tajnika društva. Odbor je letos sledeč: Duh. vodja --------------------^----—— Rev. Edward Pevec, preds. Frances Nemanich, podpreds. Toni Turek, Slovenska Ženska ZVCZB tajnica Mary Hochevar, 21241 j Miller Ave. tel. 481-0728; blagajni- čarka Mary Ann Mott; zapisnikarica Frances Novak. Nadzornice; Frances Macerol, Anna Godlar, in Dolores Krause. Rediteljica Jennie Feme. Zastop. za ženske in mladm. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Antonia Turek, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu popoldne ob 1.30 v društveni sobi Avditorija sv. Vida. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 5.30 do 7. ure v družabni sobi avditorija sv. Vida. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ Častni duhovni vodja Rev. Matt Jager. Duhovni vodja Rev. Victor Tomc. Predsednik Eugene Kogovšek Podpredsednik: Anthony Tolar Fin. taj. Frank Žnidar, 15606 Holmes Ave., tel. 761-6362 Pomožna tajnica Daniella Žnidar Bol. taj. Mary Korošec 761-1642 Blagajnik Louis Jarem Zapisnikarica Mary Okicki. Nadzorniki: Joseph Ferra, Mary Wolf, Antonia Lamovec Vratar: Frank Supanick Zdravniki: Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Anthony Spech. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Asesment se pobira pred sejo, od 7.30 do 8:00 ure ter 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes, od 6. do 7:30 ure zvečer, če pade 25. dan na soboto ali nedeljo, bomo od sedaj naprej pobirali asesment v petek preje ob navadnemu času. Društvo sprejema člane od rojstva do 50 leta brez zdravniške preiskave ter od rasle do 60. leta za zavarovalnino od $1,000 in $2.00 bolniške podpore na dan. DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ Duhovni vodji: Rev. Jožef Božnar predsed. Theresa Lach, podpredsednica Marija Mauser, tajnica Lud- POBRUŽNICA ŠT. 10 SŽZ Duhovni vodja, Rev. Victor Tomc Predsednica, Anna Markovich Pod-Pres, Frances Žagar Tajnica in Blagajnica, Sophie Magayna, 315 E. 284 St:, Willowick Ohjo 44094 Tel. 943-0645. Zapisnikarca, Terezia Ferraccioli Nadrodnice Alice Struna Frances Žagar. Seje se bojo vršile tretji nedeljo v mesecu ob 2; uri popoldne v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Mesce: Jan, Marc., May, June, Sept., Nov., Dec. PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duh. vodja Rev. Francis Paik, predsednica Pauline Krall, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. . Mary Iskra; zapisnikarica Antoinette Zabukovec; nadzornice: Mary Fakult, Frances Plut, Addle Humphreys. Vratarica Marilyn Fitzthum. — Seje sp vršijo vsak prvi torek v mesecu v SDD na Recher Ave. ob 7:00 zvečer. Poročevalke: Antoinette Zabukovec. Zastopnice Klub društev: Mary Stražišar, Mary Iskra. . PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja: Rev. Edward Pevec Predsednica: Ann Maver Podpredsednica: Mary Otoničar Tajnica in blagajničarka: Roseanne Piorkowski, 1083 E. 64 St., Cleveland, Ohio 44103 Tel. 431-6552 Zapisnikarica: Marie Telic Nadzornice: Jennie Feme, Frances Macerol, Rediteljica: Molly Dezelan Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu ob 1:30 popoldne. Asesment se pobira pol ure pred sejo v družabni sobi v avditoriju sv. Vida. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 5:30 do 7. ure v dvorani pod cerkvijo sv. Vida. PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga, predsednica Jennie Gerk: pod- preds. Mary Mundson; tajnica in blagajničarka Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., tel. 587-4230; za pisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Anna Christofew, zastopnica za vse SND: Arina Kresevic in Jennie Pugely. — Seje so vsak drugi mesec, začenši v januarju, marc, naj august, oktober, december na 2. nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SN. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights. Ameriška Dobrodelna Zveza DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ Predsed. Frances Okorn, podpredsednica Nettie Malnar, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid, O. 44121, tel. EV 2-5277. olagajničarka Josephine Oražem-Ambrožič, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornici: Marie Telic, Frances Kotnik, Frances Macerol. Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti- Nettie Malnar. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravnilu. A. Czeck, 988 Taimadge Kd., Wick-liffe, Ohio 44092, telefon 944-7965 zapisnikarica, Frances Tavzel nadzorniku: Frances Tavzel, John Cendol in Tony Meklan. Seje se vrše ob nedeljah, ob 9.30 dopoldne 16. aprila, 16. julija, 15. oktobra, 17. decembra 1978 v starem j poslopju Slovenskega narodnega doma, 6409 St. Clair Ave. Konvenčna delegata Carole A. Czeck, Frank Plut; namestnika Louis Sile, Tony Meklan. j Društveni zastopniki: Za Slovenski narodni dom Frank Plut, za Klub društev John Cendol, za Slov. narodno čitalnico John Cendol, za Slovenski dom za ostarele Frank Plut in Joseph Fabjančič, za Slo-, venski dom na Recher Ave. Frances Modic. DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ST. 5 ADZ Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik. Frances Stefe, 1482 Dille Rd. Zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorniki John Nestor, Frank Shepec in Harold Telich. Društvo zboruje vsako trejo nedeljo v mesecu marcu, juniju, septembru in decembru na domu tajnika, 1482 Dille Rd. ob 10 a.m. Za preiskavo vsi zdravniki, priznani od ADZ. SLOVENSKI DOM ŠT. G ADZ Predsednik Henry Medved, podpredsednik Anton Yerak, taj. Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., 481-7554; blagajničarka Catherine Medved, zapisnikarica Ann Cecelic. Helmsdale Dr. Euclid, 44143, tel. 531-6320. Nadzorni odbor: Edward Nadzor odbor: Jean Fabian, Vivi-anne Cecelic, Mary Golob. Zdravniki:: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., ob 7:30 uri zvečer. Novi Dom #7 ADZ Predsednik Anton Švigelj, podpredsednik Janez Žnidaršič,' tajnik in blagajnik Franc Kovačič, 1072 E. 74 St, Cleveland, O. 44103, telefon 431-7472, zapisnikarica (Jennie Lovko, , nadzorniki: Joseph Gabrič, Mary Živoder, Gabriel Mazi. Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne v starem poslopju Slovenskega narodnega doma, 6409 St. Clair Avenue. Društvo nudi članom življenjsko in bolniško zavarovanje, pa tudi vse ostale ugodnosti organizacije ADZ. COLL1NWOODSKI SLOVENKE ŠT. 22 ADZ Predsednica Stefi Koncilja, podpreds. Alice Grosel, tajnik in blagajnik Frank Koncilja, 1354 Clear-aire, 481-6955; zapisnikarica Stefan Dagg. Nadzornice: Stefi Kon- i cilja, Alice Grosel, Millie Novak. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave., v spodnji dvorani. OR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ Predsednica agnes Žagar, pod predsednica Ann Perko, tajni-■a Alice Arko, 3562 E. 80 St, 341-1540. blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Marv Prosen, nad- zornice: Josephine Winter, Mary Prosen, Mary Sever. Seje s(j vsako tretjo nedeljo v mesecu w 1:30 pop. v Slov. nar. domu na E-80 St. DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ Predsednica Nettie Zarnick, P0<1' predsednica Anna Zalar, tajnic8 in blagajničarka Catherine Tominc> 1160 Addison Rd. 391-0282; zapisnikarica Marie Bond. Nadzorni odbor: Mary Otoničat Julia Gerchar in Ernestine Jevec-Vsi slovenski zdravniki. Seja £e vrši vsaki tretji torek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida.___^ DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ Predsednica: Antonia Stokar Podpredsednica: Christine Szendel . Tajnica: Jennie Pugely, 10??2 Plymouth Ave., Garfield Hts., D 44125 — Tele. 587-4230. Blagajničarka: Jo J. Lea Zapisnikarica: Jennie Pugely , Predsednica nadzornega odbora-Christine Szendel 1. nad. Virginia Hartman 2. nad. Theodore Szeridel Zdravniki: Vsi priznani M- ^ zdravniki Seje se vrše vsaki tretji meseC' Tretji četrtek v mesecu, 10724 P'? mouth Ave., ob 7:30 zvečer. Zastopnice za Slov. Nard. Pcri1 E. 80 St. Antonia Stokar in Jenoi® Pugely Za Slov. Nard. Dom na Staniči Ave., Maple Hts., Antonia Stokar AMERIŠKA DOMOVINA PATRONIZE OUR ADVERTISERS Keep the American Home Alive PODRUŽNICA ŠT 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. Francis Paik; predsednica Alma Eppioh; podpredsednica Cecilia Žnidar; blag. mila Glavan, 13307 Puritas Ave., Ann Cooke, taj. Josephine Comen- TONY KlUSTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone; 944-8436 Poletje je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki! Samtas in papiranje. Nameščamo nove žlebove. DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 ADZ Preds. Jožko Jerkič, podpreds Vida Zak, tajnica Mary Kobal, 19500 Lake Shore Blvd., tel. 531-6631, blag. Sophie Matuch. Zapis. -Jennie Kapel. Nadzorni odbor: Vida Zak, Pauline Skrabec, Joe Ferra. Vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. domu na Holmes Avenue. CLEVELAND ŠT 9~ADZ Predsednik Stanley Ziherl, podpredsednik John Borsa, tajnik Andrew Champa, 1874 E. 225 St. tel.: 481-6437; blagajnik Robert Menart, zapisnikar Joseph Ponikvar; nadzorni odbor: Franic Ahlin. John Borso, William Hočevar; vodnik mladinskih dejavnosti Mary Ziherl, zastopnik za Slov. nar. dom John Borso, za zdravniško preiskavo vsi slovenski zdravniki.—Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem narodnem Domu na St. Clair Ave. ob 10. uri dopoldan v starem poslopju. DANICA ŠT. 11 ADZ Predsed. Rozi Zupančič; pod-predsed. Frances Kodrich, taj. in blag. Mary (Mimi) Turk, 23790 Effingham Blvd., Euclid 44117 tel. 531-2948, zapis. Frances Zakrajšek, nadzornici Jo Levstik in Julia Zak, zastop, za SND in za Klub društev Mary Turk, zdravnik dr. A. Spech. Seje so vsak drugi mesec na drugi torek ob 11. dopoldne v SND na St. Clair Ave. staro poslopje, soba št. 2. DRUŠTVO RIBNICA ŠT. 12 ADZ Predsednik, Louis M. Sile podpredsednik, John, Cendol _ tajnica in, blagajničarka, Carole LET YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU American Mutual has a new concept which combines your life insurance with an exciting new benefit program. This program includes low interest certificate loans, low interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. For further information, just complete and mail the below coupon. To: American Mutual Life Assoc. 6401 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 My date of birth i» ............ Name Street City... State