OSREDNJA
KNJIZNICA
PRtmuKSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	or n i.
*l>b. postale I gruppo LiCIlil ijl) lir
Leto XXXV. Št. 61 (10.280)
TRST, sreda, 14. marca 1979
JSSFS	KZtt&TSSSSSSSEttAVTSBi
NA fiV PREOBRAT^ V ZADNJEM TRENUTKU
Sadat sprejel ameriške predloge Pred podpisom mirovne listine?
Vest je iznenadila vse opazovalce - Predlogi ZDA sedaj še v pretres izraelski vladi in parlamentu - Protesti ostalih arabskih držav
PO DVODNEVNEM ZASEDANJU EVROPSKEGA SVETA
EDS edini konkretni rezultat vrha deveterice v Parizu
Nakazane smernice gospodarskega razvoja - Odložili soočanje s kmetijskimi problemi
KAIRO — Preobrat v zadnjem trenutku. Tako bi lahko označili raz-Met bližnjev/hodne krize in posredniško potovanje ameriškega predsed-Nka Jiminvja Carterja v Egipt in Izrael. ((Predsednik Sadat je brez Jddržka sprejel ameriške predloge, predsednik izraelske vlade Mena-Begin pa je sprejel večino le-teh.» Tako je izjavil Carter na kair-•*em letališču, po prihodu iz Tel Aviva, potem ko je včeraj zjutraj "»končno zapustil Izrael. Na letališču se je ameriški predsednik sestal * Sadatom in po poldrugi uri razgovorov je lahko z vidnim zadovoljim sporočil zgorajšnjo novico.
•Sedaj smo končno definirali vse------------------------------------------
^tneljne elemente in odpravili nesporazume, ki so še zavirali proces,
** vodi k podpisu mirovne listine "'od Egiptom in Izraelom. Ta dvoranski sporazum pa je temeljni r®0ten in izhodišče za mir na cestnem Bližnjem vzhodu,« je še de-*®J Carter, preden je iz Kaira od-Noval proti ZDA.
Novi ameriški predlogi, ki jih je “Pdat sprejel, so sad razgovora, ki š® je imel Carter z Beginom vče-2®i zjutraj, preden se je odpravil [j® Pot. Zato je tudi opravičljiv opti Ptičem ameriškega predsednika, ki je le ta kazal na letališču «Ben “Prion« pred svojim odhodom. Med-!®M ko je bil Carter še v ponede-
bk zvečer poklapan in siv v obraz J® je bil njegov včerajšnji nastop P°Palnoma drugačnega značaja, pa Carterjev videz je bil popolno-“® spremenjen. Noč je modrost, 'r®vi star pregovor in verjeti je, J® tokrat povsem drži. Preden je ‘topil v letalo, ki ga je prepeljalo ! Kairo, je Carter dejal, da je «se-?®j manj razlik med stališči Izraela . Egipta, kot jih je bilo pred mo-'M prihodom na Bližnji vzhod. Ostale še malo spornih točk, te pa neznatne v primeri z velikimi ^®Predki, ki smo jim bili priča v t®.dnjih dneh. Ne bom štedil z moč-pi vse dotlej, dokler ne bo mirovna ®stina zapečatena s podpisom. V tem J® bom uspel.« Tudi Begin je oznaki zadnje tri dni razgovorov z ame-^kim predsednikom za zelo plod-J® in poudaril, da je bilo Carterjevo l®firedništvo kronano z uspehom. ‘Opravili smo veliko delo v službi
Včerajšnji dan lahko označimo to-“•j za zgodovinskega, čeprav je na "tb k podpisu mirovne listine še j kaj ovir. Te ovire predstavljajo /•faelska vlada in izraelski parla-Jbent, knesset, ki bosta morala profiti še nekatere ameriške predlo-,0> ki pa jih je Anvar Sadat že spre-;®t Že jutri se bo sestala izraelska I ®da, ki bo vse skupaj pretresla ® po vsej verjetnosti tudi sprejela 'ttzitivne odločitve. Menahem Begin ;f včeraj izjavil, petem ko je zve-,.®1 za egiptovski odgovor, da «je vinjen velik korak proti miru«. Če ® bosta sedaj še vlada in parla-l®nt ugodno izrekla, bi lahko pndpi-®"i mirovno listino že konec dru-*®?a tedna.«
V intervjuju izraelskemu radiu pa 6 Begin dejal, da je treba odločati ^ o dveh spornih vprašanjih, ni ? Povedal, kateri naj bi to bili. .®ndar se kljub vsemu da sklepati, .k se bo vse srečno končalo, saj ®žPolaga izraelski lider tako v mi-lstrskem svetu, kot v parlamentu ! večino in tudi laburistični prvak ,tj°zicije Shimon Peres je zagoto-da bo glasoval za odobritev a-i Riških predlogov. Sicer pa se o /lctu glasovanja Begin sam ni ho-izjasniti, dejal je le, da v pri-JJlerU, ko bi bil odgovor negativen, Torala izraelska vlada odstopiti, opazovalci se sedaj sprašujejo, j1 Mri naj bi bili ameriški predlo-jji; o katerih se je zadnje čase to-vj0 govorilo in ki so temelj celot-3u mirovnemu sporazumu med Atom in Izraelom. O vsebini teh glogov se ničesar ne ve, opazo-w lahko samo ugibajo. Po vsej t®rietnosti pa gre za določitev da-?M» volitev za upravno avtonomi-Gaze in Cisjordanije, za dobavo , foleja Izraelu s strani Egipta in C določitev datuma o izmenjavi ve-?®slanikov.
Naj bo tako ali drugače, ugotoviti ,^'eba, da je Carter v svoji potniški vlogi uspel, pogajanja o j lrovnem sporazumu je premaknil v Mrtve točke. Sedaj stoji vse na Nelu in Egiptu, da definirata de-
hajajo vesti o neredih, ki so se začeli prav ob priliki Carterjevega o-biska na Bližnjem vzhodu.
Skratka, na tem delu sveta je še mnogo zapletenih in nerešenih vprašanj. Ob vsem tem pa kaže, da sta tako Egipt kot Izrael -smorala« sprejeti model ameriškega miru, takega miru, ki ga je treba konec koncev šele skleniti.
Ob zaključku redakcije smo prejeli vest, da se bo jutri na izredni seji sestala tudi egiptovska vlada, pod predsedstvom Mustafe Khalila. Poleg tega je predsednik Sadat zadolžil podpredsednika Moubaraka, da že danes odpotuje v Kartum, kjer se bo sestal s sudanskim predsednikom Nimeirijem, ki je največji arabski Sadatov zaveznik. Mou-barak bo nato obiskal tudi nekatere evropske države, med temi Jugoslavijo in Romunijo.
Slovo Carterja in Begina na letališču Ben Gurion (Telefoto ANSA-UPI)
PARIZ — Včeraj se je v Parizu zaključilo zasedanje evropskega sveta, ne da bi rešili problem kmetijstva, ki so ga prepustili ministrom za kmetijstvo EGS. Zaključno poročilo zasedanja, ki ga je prebral francoski predsednik Giscard d’E-staing ne omenja uničenja kmetijskih presežkov, ki jih zahteva pristojna komisija, ne zamrzitve cen kmetijskih proizvodov, ki jo zahteva predsednik britanske vlade Cal-laghan.
Edini konkretni rezultat pariškega »vrha« je uvedba novega evropskega denarnega sistema, ki bi moral stopiti v veljavo že od januarja, a so ga zaradi Francije odložili, po izjavah italijanskega ministra za kmetijstvo Marcore pa dvomesečni odlog ni rešil odprtih vprašanj: »Eropski denarni sistem je shodil, a je šepav saj mu manjka kmetij-sko-denami pravilnik.« Ta bo v roku 15 - 20 dni povzročil popolni zastoj vse kmetijske trgovinske iz-
da italijanske valute do sedaj vedno trdno vezana na nihanja dolarja in bo njena osamosvojitev precej težavna.
Kot rečeno, je bil EDS edini konkretni rezultat zasedanja evropskega sveta. Zaključno poročilo zasedanja pa vsebuje celo kopico predlogov, ki so predvsem 'smernice programskega značaja in za sedaj ne obvezujejo članic. Kmetijski vozel so za sedaj odložili, osvojili so pa francoski predlog o zmanjšanju naftne porabe v letu 1979 za 25 milijonov ton. Udeleženci so med drugim pristali na končni cilj postopnega zmanjšanja porabe, da bi do leta 1985 skrčili za polovico dosedanji uvoz nafte. Evropska gospodarska skupnost in posamezne države bodo morale ojačiti notranjo proizvodnjo nafte in premoga. Prav tako bodo morali ojačiti program jedrskega pridobivanja električne e-nergije in iskati alternativne vire, predvsem sončno in geotermično e-
menjave. Kot običajno pa bo glav-1 nergijo. Vsekakor pa ne bo smel
no breme nosila Italija, ki je v EGS gospodarsko najšibkejša.
Za sedaj ni uvedba novega evropskega denarnega sistema povzročila Italiji večjih zapletljajev. Vrednost lire je v primerjavi z ameriškim dolarjem padla, italijanska valuta pa je nekoliko pridobila v primerjavi z marko in švicarskim frankom. Učinke bomo lahko preverjali šele čez kak teden, saj je bila uso-
NOV HUD NAPAD NA SVOBODO OBVEŠČANJA
ŽENSKA UMRLA PRIPOŽIGUSEDEŽA ČASNIKARSKEGA ZDRUŽENJA V BOLOGNI
Zadušil jo je gost dim, ki je nasičil stopnišče - Odgovornost za morilski atentat si je prilastila skupina «divjih mačk» - Ogorčenje demokratične javnosti - Brzojavka FNSI
(rt*®, da skušata približati še tiste ^ki so zaenkrat sporne. Jasno l' da obe bližnjevzhodni državi ra
SMata	-
2g'®ta tudi v bodoče na pomoč L A. Realistično gledano pa je tre-Poudariti, da vsi razpleti in za-krize na Bližnjem vzhodu s ojM niso še rešeni. In če bi prav k detajlih prišlo med Egiptom in I, ®elom do novega spora? Raču-3 gre tudi na odpor ostalih arab-(3 držav, ki so odločno proti bila-®'nemu sporazumu med Izraelom or Egiptom. Prav včeraj je lider ionizacije za osvoboditev Pale-»O Jaser Arafat v svojem govo-0.. na arabski univerzi v Bejrutu 3° kritiziral Carterjev obisk in iK km dejal, da «skuša Carter u-ji®P°viti ameriško-egiptovsko-izrael-1 0 Protiarabsko zvezo«. »Vendar Mu ne bo uspelo, čeprav je na-lc y Sadatu svojega žandarma, po-$3a. Egiptovsko ljudstvo ne bo jCVielo izgona iz arabske nacije«. * kdi iz zasedene Cisjordanije pri-
BOLOGNA — Teroristično nasilje je zahtevalo še dve nedolžni žrtvi: med požarom sedeža časnikarskega združenja Emilije, Romagne in Mark se je dim, ki se je valil po stopnišču, zadušil 50-letno hišno pomočnico, neka priletna ženska pa je bila huje zastrupljena in so jo sprejeli na zdravljenje s strogo pridržano prognozo. Odgovornost za požig si je prevzela skupina »divjih mačk«, ki si je že prilastila očetovsko nad kopico podobnih atentatov.
Dinamika podlega izpada, ki je zahteval življenje Grazielle Fave se v ničemer ne razlikuje od dinamike podobnih atentatov. Teroristi, dva fanta in neko dekle, so vlomili na sedež časnikarskega zdru-
lltUllMIMIIIIIimillHIIIIIHIIIIIIIHimMIIIIIIIIUtlMMimilHimimilllllMIIIIHIIMIIIIIIlIlliiltiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii
RAZPUSTITEV PARLAMENTA JE NAJBRŽ NEIZBEŽNA
Stranke že razpravljajo o datumu predčasnih volitev
Andreotti pa bo danes začel pripravljati osnutek programa, ki ga bo predložil strankam večine
ženja, kjer je tudi urad časnikarskega skrbstvenega zavoda INPGI, nekaj minut pred 15. uro. Z orožjem v roki so onesposobili edinega, uradnika in neko žensko, vdovo po časnikarju Severu Boschiju, ki je pravkar prišla na združenje. Potem ko so se polastili nekaj desettisočakov, ki so jih našli v blagajni, ter uradnikove listnice, so prebrskali arhiv združenja in odnesli sveženj z dokumentacijo o vseh terorističnih izpadih. Pred begom so vrgli zaži-galno steklenico, zaklenili vrata u-radov in odšli.
Požar je v nekaj trenutkih zajel skoraj vse nadstropje, uradnik in Boschijeva pa sta se rešila le zaradi hitrega posega gasilcev. Gmot-
RIM — Razplet oziroma zaplet italijanske politične krize je kaj čuden: po eni strani bo Andreotti danes začel pripravljati osnutek programa in izbirati imena novih ministrov, po drugi pa so stranke že začele razpravljali in se prepirati o datumu predčasnih volitev. Ljudje pa se presenečeni sprašujejo, zakaj se bo mandatar zopet sestajal s silami, ki so že zavrnile njegove predloge in ki se že pripravljajo na volilno kampanjo.
Vprašanje ni zgolj formalnega značaja: še včeraj so stranke zavračale predčasno razpustitev parlamenta in nove volitve (sedaj vztrajajo pri tem le še socialisti in socialdemokrati), danes pa morajo pojasniti, volivcem, zakaj bo parlament razpuščen in na kakšni politični osnovi bodo zahtevale njihove glasove. Treba bo nekaj časa, preden bodo politične sile oblikovale svoje predloge in volilno strategijo, še zlasti, ker bo spopad brez dvoma zelo o-ster.
Stranke so doslej vse soglašale z nujnostjo politike soočanja in demokratične enotnosti, vendar tej formuli je vsaka izmed njih dajala drugačno vsebino. Krščanska demokracija je videla v tem zavezništvu neke vrste velik inkubator, v katerem naj bi rasla, varna pred napadi nasprotnikov in ne da bi odstopila niti pedi lastne oblasti; komunisti so s to politiko hoteli pripraviti pot preobrazbi gospodarskega sistema in načina vladanja, kar je predpogoj za oblikovanje novega razvojhega modela države; socialisti so upali, da bo dežnik velike koalicije odprt,
dokler se bodo številčno in organizacijsko okrepili in so bili edini, ki so si lahko drznili kritizirati zavezništvo, ne da bi se zrušilo.
Sedaj morajo stranke opuščati te strategije, ker je volilni uspeh edini pomemben. Zato KD noče 6. maja kot dneva volitev, ker je preblizu delavskemu prazniku. Komunistom pa ni pogodu 13. maj, ker bi komemoracije Alda Mora, ki je bil ubit 9. maja, brez dvoma vsaj psihološko vplivale na volivce. Socialistom pa so še posebej pri srcu evropske volitve in zato predlagajo, naj bi glasovali za italijanski parlament šele po volitvah evropskega.
Uradno pa vse stoji v pričakovanju, kot piše današnji Avanti, mandatarjevega povratka.
MINO FUCCILLO
RIM — Minister za notranje zadeve Virginio Rognoni je včeraj predsedoval seji načelnikov javne varnosti. Med drugim je v svojem posegu dejal, da si ne sme nihče delati utvar, da se lahko stre nasilje in kriminal le s policijskimi silami. Potrebna je splošna mobilizacija vsega prebivalstva, kulture in političnih predstavnikov. Minister je tudi obsodil vse, ki v tem trenutku na katerikoli način kritizirajo varnostne organe. Kljub napakam in težkim odgovornostim, naj bi torej vsi molčali in slepo zaupali v sposobnosti notranjega ministra in njegovih varnostnih organov.
MOSKVA — V zakarpatski Ukraji ni bodo od 2 do 7. aprila vojaške vaje sovjetskih oboroženih sil.
na škoda je bila kljub temu o-gromna: ognjeni zublji so unjčili urad in bližnje stanovanje ter ‘ poškodovali tudi pod stanovanja v zgornjem nadstropju.
Gost dim je kaj kmalu nasičil stopnišče in je bil usoden Grazielli Favi, ki si je hotela utreti pot na ulico, da bi poklicala rešilni voz za svojo delodajalko, 82-letno Ester Ginesi, kj jo je od razburjenja in strahu zadela kap. Vendar zaradi gostega in dušečega dima je o-mahnila preden je sploh prišla do dvigala. Njeno truplo so odkrili šele. ko so gasilci premagali ognjene zublje in je veter razpršil gost dim na stopnišču.
Skoraj istočasno z napadom na sedež novinarskega združenja so teroristi vrgli zažigalni steklenici tudi proti domoma dveh časnikarjev, atentata pa sta na srečo zahtevala le majhno gmotno škodo.
Vest o morilskem atentatu je dramatično odjeknila v Bologni, kjer so novinarji že dalj časa žrtve te-
VELESLALOM ZA SP V HAVENLY VALLEYU
1.	Stenmark
2.	Križaj
Jugoslovanski smučarski šport je dosegel na mednarodnem tekmovanju za svetovni pokal svoj doslej največji uspeh, saj je v veleslalomu v Havenly VaJIeyu osvojil Križaj drugo, Strel pa sedmo mesto, za las pa je izvrstna uvrstitev ušla tudi Kuraltu.
Zmagal je, seveda, Stenmark (devetič zaporedoma), med Italijani pa je bil (kot četrti) najuspešnejši Gros.
Poročilo o tem tekmovanju lahko prečitate na športni strani.
rorističnega nasilja. Odgovornost za podli izpad so si, kot rečeno, z anonimnim telefonskim sporočilom prevzele «divje mačke«, skupina, ki že dalj časa nastopa na pozornici pre-vratništva v Bologni in ki se je, kot kaže, specializirala v požigih.
Med prvimi, ki so obsodili atentat, je bil vsedržavni časnikarski sindikat FNSI, ki je v brzojavki emilijskemu združenju poudaril, »da so se prevratniki v okviru napadov na italijansko demokracijo zopet znesli nad novinarji. Vendar z nasiljem nas ne bodo ustrahovali in novinarji bomo odgovorili na atentate, katerih cilj je zrušiti državo in ustavno zakonitost, z dosledno obrambo demokracije in z bolj zavzetim delom«, (vt)
ske politike. Večina je osvojila zamisel o tesnem sodelovanju z deželami proizvajalkami nafte, kar pomeni, da je EGS končno spoznala, da so se odnosi na naftnem tržišču spremenili in je treba spremeniti dosedanje zadržanje. Prav tako postaja vse bolj jasna težnja po gospodarski o-samosvojitvi EGS. Uvedba evropskega denarnega sistema je le prvi korak do te osamosvojitve, ki pa za-skrblja gospodarsko šibkejše članice EGS, ki se bojijo gospodarske prevlade močnejših partnerjev, (voc)
zmanjšani uvoz negativno vplivati p.a skupno proizvodnjo EGS niti na zaposlitveno raven. Trenutno je v EGS kar 6 milijonov brezposelnih in bi vsaka okrnitev povzročila težko zaustavljivo recesijo in še večjo brezposelnost, ki jo je treba čim-prej odpraviti. V ta namen bodo članice vložile vse svoje sile, vlade pa so naročile pristojnim organom EGS, naj proučijo možnost za postopno reševanje kočljivega vprašanja.
V poročilu so tudi omenili sedanjo energetsko krizo in osvojili predlog Saudove Arabije o srečanju med proizvajalkami in porabniki nafte ter predlog mehiškega predsednika i Portilla za globalno posvetovanje o svetovnih energetskih problemih.
Kljub »idiličnemu« poročilu pa so na kasnejših intervjujih udeleženci zasedanja jasno povedali, da niso zadovoljni s sedanjim položajem. Še najbolj glasen je bil predsednik britanske vlade Callaghan, za katerega je kmetijska politika EGS , skrajno potratna in je zahteval zamrzitev cen kmetijskih proizvodov ,9voje nezadovoljstvo je še poudaril z grožnjo, da bo Velika Britanija zmanjšala na 81 od sto svoj prispevek za proračun EGS. Nemški kancler Schmidt je prav tako brez slepomišenja izjavil, da ni več nobenega razloga za koncesije Veliki Britaniji.
Predsednik italijanske vlade Andreotti je z zagrenjenostjo omenil zakasnitev EDS, ker je bila nenapovedana in se ni nobeden z njo okoristil. Glede končnega poročila je Andreotti izjavil, da so napredovali na poti uresničevanja prave skup nosti, koraki pa so majhni. Kot njegov britanski kolega je tudi Andreotti zaskrbljen zaradi kmetijske politike, ki je zašla v slepo ulico.
Kljub nekaterin razkorakom pa je obračun pariškega vrha pozitiven. Nakazane so bile smernice bodočega delovanja .predvsem glede energet-
Vrhovec o odnosih med Italijo in SFRJ
BEOGRAD — V članku, ki ga je jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec napisal za revijo »Medjunarodna politika«, se je Vrhovec, kot poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. predvsem zaustavil in poglobil mednarodne politične odnose med Italijo in Jugoslavijo. »Vzpostavljeni odnosi med Italijo in Jugoslavijo — pravi Vrhovec — niso samo velikega pomena za naše medsebojne odnose temveč so in morajo biti primer za vse države, saj je to jasen zgled, kako se lahko tudi med neuvrščeno in blokovsko državo razvijejo dobri odnosi«.
Poslanska zbornica odvzela Tanassiju parlamentarni mandat
RIM — Po daljši razpravi je poslanska zbornica včeraj osvojila predlog verifikacijske komisije in odvzela poslanski mandat bivšemu obrambnemu ministru Mariu Tanassiju, ki je bil obsojen in z.aort v zvezi s škandalom Lockheed. Za odvzem mandata so glasovale vse stranke z izjemo socialdemokratov, ki so se vzdržali.
Kot že med razpravo verifikacijske komisije je bilo tudi včeraj v zbornici načeto vprašanje pristojnosti ustavnega sodišča. da odvzame Tanassiju poslanski mandat. Po mnenju socialdemokrata Reggiani-ja, predstavnika DN De Mar-zia in radikalca De Catalda je ustavno sodišče prekoračilo meje lastnih pristojnosti, ko je odredilo takojšnjo aretacijo bivšega obrambnega ministra. Pri svojem izvajanju so se omenjena parlamentarci sklicevali na ustavo in {»udarili, da je bilo včerajšnje sklepanje zbornice nepotrebno v primeru, da bi u-stavno sodišče ravnalo v skladu s temeljno državno listino.
Skupinska slika po zasedanju evropskega sveta. V sredini, najvišji, gostitelj francoski predsednik Giscard d’Estaing	(Telefoto ANSA-UPI)
...........................................................1..
PO POSREDOVANJU ARABSKE^ LIGE
Premirje med Južnim in Severnim Jemenom
BAGDAD — Po pisanju iraške časopisne agencije je končno zavladalo premirje med obema Je-menoma. Komisiji Arabske lige je torej uspelo zaustaviti spopad; med drugim sta Jemena našla skupne točke v mirovnem sporazumu A-rabske lige. Ta predvideva med drugim ustanovitev demilitariziranih območij ob meji. Bagdadska tiskovna agencija pa ni objasnila, kako so rešili vprašanje severno-jemenskih revolucionarjev, ki so vdrli preko meja.
Medtem pa je jemenska kriza povzročila precejšnje zaplete v wa-
shingtonskih političnih krogih. A-meriški predsednik Carter je mimo kongresa poslal v Severni Jemen ogromne pošiljke orožja; namestnik državnega tajnika in odgovorni za Bližnji vzhod William Crawford je včeraj potrdil, da so skupaj z orožjem poslali tudi ameriške svetovalce. Crawford je med izjavami pred poslansko zbornico takoj pristavil, da bo število svetovalcev omejeno, največ 70.
Do sedaj so Carterjevi politični nasprotniki napadali ameriškega predsednika zaradi njegove omahljivosti in šibkosti pri vodenju zu-
nanje politike. Tokrat pa mu očitajo, da se je prenaglil, ko je poslal na krizno območje eskadro z letalonosilko «Costellation» na čelu in ojačil vojaške dobave se-vernojemenski vladi. «Večina Američanov ne bi bila nikoli sposobna ugotoviti na zemljevidu položaj 0-beh vojskujočih se držav, sedaj pa se zatrjuje, da je bil poseg nujen zaradi državnih interesov« je komentiral predsednik zunanjepolitične komisije poslanske zbornice. Neki drug poslanec je še bolj drastično izjavil, da ga sedanji položaj spominja na onega iz leta
1963. ko so ZDA posegle v Vietnamu. Pristavil je še. da Pentagon že načrtuje morebitno uporabo mornariških strelcev, ki naj bi zajamčili »varnost« vojaških po-I ijk.
Arabski ligi je torej uspelo pomiriti nasprotnike, a njen trud bo zaman, če ga velesili ne bosta podprli. Vse kaže pa, da nista voljni sprejeti takega miru. ZDA morajo dokazati svojim arabskim zaveznikom, da jih ne bodo pustile na cedilu. SZ pa mora «vnovčiti» svoje vojaške investicije v Južnem Jemenu. (voc)
Evropski denarni sistem je startal
Evropski denarni sistem |e tore| stekel. Od torka dalje so nemška marka, holandski forint, francoski, belgijski In luksemburški frank, irski funt, danska krona In italijanska lira zopet medsebojno povezani v »evropsko pentljo« ali »kačo«; angleški funt je zaenkrat ostal ob strani in si pridržuje pravico, da vstopi kdaj pozneje (na|-brž čez par mesecev). Medtem ko sta Zahodna Nemčija In Franci|a s kompromisom za silo uredili medsebojni spor okrog oblik in obsega pomoči, ki naj se v okviru deveterice priznavajo kmetijskim pridelkom, kar je bil osnovni pogo| za nastanek EDS, je namreč to pra-šanje še vedno odprto za Anglijo, ki |e zaradi tega (vendar ne samo zaradi tega) sklenila začasno odložiti svoj pristop, kakor tudi za Italijo, ki pa se je kljub temu pridružila preostalim sedmim članicam EGS.
Položaj Italije v novem sporazumu se sicer razllku|e od položaja drugih udeleženk: medtem ko bodo druge valute lahko nihale v širini od + 2,25 do -2,25 odst. v primeri z določenim menjalnim tečajem, se bo italijanska lira saj za nekaj mesecev lahko oddaljevala od omenjenega tečaja v razmerju +6 do -6 odst. (Sporazum pravzaprav predvideva, da bodo morale prizadete narodne banke vskočiti s primernimi ukrepi že v trenutku, ko bodo ustrezne valute pri svojem nihan|u dosegle »varnostni« rob, ki |e nekoliko pomakn|en v notranjost dovoljene nihalne pentl|e).
Pravkar uvedeni denarni sistem na| bi omogočil združeni Evropi dosego več citjev: večjo monetarno stabilnost, zajezitev Inflacija, izrazitejšo gospodarsko integracijo, povečanje blagovne lzmen|ave In skrčan|e brezposelnosti, predvsem pa laž|o skupno obrambo pred a-gresivnostjo ameriškega dolarja In laponskega jena. Tehnično plat sporazuma so rešili s tem, da so uvedli novo »evropsko denarno e-noto (ECU — European Currency unlt) In ustanovili poseben finančni sklad za podeljevanje morebitne pomoči centralnim bankam, ki bi same iz tega ali onega razloga ne mogle poskrbeti za to. da bi njihove nacionalne valute ne prestopile skrajnih robov nove monetarne pentlje.
Čeprav smo ta mehanizem prikazali na na|bolj poenostavljen način, je bilo tehnično vprašanje novega sporazuma na|laže rešljivo. Mnogo teže — in zato je marsikatera njegova točka ostala nerešena — pa je bilo uskladiti razna politična gledišča (v Italiji, na primer, je sprožilo prav vprašanje EDS začetek sedan|e vladne krize) in gospodarske interese. To vel|a praktično za vse članice EDS, nas pa pri tem zanima predvsem poioža| Italije.
Italija |e stopila v evropski monetarni sistem z določenimi rezervami, ki se nanašajo na kmetijsko politiko deveterice, na vprašanje porazdelitve stroškov v zvezi s poslovanjem novega sistema in denarnega sklada ter še na nekatere druge aspekte sporazuma. V tem trenutku pa je njen položa| znatno bolj trden kakor v začetku lanskega decembra, ko je Andreotti zadn|l trenutek odložil pristop I-talije k EDS: njen: gospodarski računi s tu|ino so se znatno izboljšali in valutne rezerve so narastle; odprto na stežaj ostaja slej ko prej vprašanje inflaci|e, toda v zadnjem času se ta razrašča tudi v drugih evropskih državah, tako da se razkorak z Italijo polagoma zman|šuje.
če k temu dodamo de|stvo, da so se v zadnjih treh mesecih evropske valute »prosto« gibale v mejah pentlje, ki je bila sedaj Institucionalizirana, ne da bi špekulativni In drugi tokovi povzročali vidne|ših odstopov, potem lahko računamo, da vstop v EDS vsa| na krajši rok ne bo povzročil travmatičnih posledic v sicer šibkem Italijanskem gospodarstvu. Kako se bodo stvari razvijale na srednji In daljši rok, pa |e težko predvidevati, kajti tudi EDS bo izpostavljen vplivom številnih dejavnikov notra-njegospodarskega In mednarodnega značaja (pomislimo samo na petrolejsko krizo), in navsezadnje tudi sam sporazum predvideva razne možne »popravke« v pravkar pognanem mehanizmu.
E. F.
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Soglasna obveza vseh sil v korist prizadetim po stanovanjskih izgonih
Odobrena z nekaterimi popravki resolucija KPI, ki kritizira pasivnost Cecovinijeve uprave in jo obvezuje h konkretnim posegom
Kočljivo, za neposredno prizadete pa naravnost dramatično vprašanje stanovanjskih izgonov je bilo v središču sinočnje seje tržaškega občinskega sveta. To je bila prva seja po odobritvi proračuna Cecovinije-vega odbora in je torej že samo za radi tega dejstva vladalo določeno pričakovanje, da bi preverili ozračje, ki se je ustvarilo v občinskem svetu, potem ko je Krščanska demokracija s svojim vzdržanjem o-mogočila nadaljnji obstoj melonar-skega odbora in s tem zadala u-darec solidarnosti med strankami ustavnega loka.
Toda vprašanje, ki je bilo sinoči na dnevnem redu, je bilo preresno, da bi se ga lotili v luči polemik med strankami. In dejansko je bilo včeraj vzdušje v občinskem svetu umirjeno kot malokdaj. Vse stranke — razen fašistov — so pustile ob strani medsebojne polemike in pokazale dobršno mero dobre volje, da bi našli skupen jezik, predvsem kar zadeva vlogo občinske uprave v zapletenem položaju, ki so ga ustvarile grožnje s stanovanjskimi izgoni po odobritvi zakona o pravičnih stanarinah.
Osnovo za debato je dala resolucija komunistične partije, ki jo je orisal De Rosa in o vsebini katere smo že poročali. Druge stranke niso predložile lastnih resolucij, pač pa le spreminjevalne predloge. Glavne amandmaje sta predlagala Abate za KD in Giuricin za Listo za Trst. Slednji se je predvsem zavzel za to, da bi iz resolucije KPI črtali kritike na račun dosedanje pasivnosti občinske uprave do tega vprašanja, medtem ko je Abate imel pomisleke predvsem o točki resolucije, ki je pozivala župana, naj izvede začasno zaplembo nezasedenih stanovanj, češ da naj bi župan po obstoječih zakonih ne imel te možnosti.
Po razpravi, ki je bila razmeroma kratka (vsakdo je smel govoriti le po pet minut) in presenetljivo umirjena, in v katero so posegli, poleg že omenjenih De Rose, Aba-teja in Giuricina, še Ercolessi (PR), D'Amore (PSI), Giacomelli (MSI) in Monfaleon (KPI), je župan dal na glasovanje resolucijo KPI po delih skupaj z amandmaji. Okrog posameznih točk in popravkov so se tako ustvarile različne večine. Odstavek, ki negativno ocenjuje zadržanje občinskega odbora do vprašanja izgonov, je bil odobren z glasovi vseh opozicijskih strank, proti so glasovali predstavniki LpT in MSI, medtem ko so se radikalci vzdržali. Za en sam glas je bil o-dobren popravek k točki resolucije, ki nalaga županu, da izvede začasno zaplembo praznih stanovanj. Novo besedilo vsebuje le obvezo k proučitvi juridične možnosti, da bi to zaplembo izvedli; izglasovano je bilo z glasovi LpT in MSI, proti so glasovali komunisti, socialisti in radikalci, predstavniki KD, SSk, PS Dl in PRI pa so se vzdržali.
Končni rezultat pa je vsekakor bil ta, da je moral občinski odbor sprejeti nase breme, da bolj učinkovito kot doslej poseže v ta problem in skuša na vse načine pomagati prizadetim od izgonov z vsemi sredstvi — in teh ni malo — ki jih ima na razpolago. Pozitivno je tudi dejstvo, da so se vse politične sile angažirale ob tem dramatičnem problemu. To je tudi jamstvo, da ne bo solidarnost s prizadetimi ostala le deklarativna, ampak se bo izrazila tudi v konkretnih posegih.
redno važno vlogo igra tako strokovno proučevanje pisave ali čačk posebno pri ugotavljanju otrokovega značaja, in komunikativnosti. Zato je ta znanost neobhodno povezana s pedagogijo. O tem se je v teh dneh razpravljalo na dvodnevnem simpoziju, ki so ga prvič priredili tudi v našem mestu.
• Novo predsedstvo kontrolne komisije tržaške federacije KPI, ki je bila izvoljena na zadnjem pokrajinskem kongresu, je tako sestavljeno: predsednica Laur- Weiss, podpredsednika Germano Švara in Umberto Maddaleni, tajnici Margherita Zoc-chi - Pratolongo in Armida Zobec -Valentinis.
Zaključen seminar o jjrafologiji
Grafologij>, je sorazmerno nova veda. Ponatise v obliki pisem zasledimo zgolj na nekaterih revijah. Iz-
• V petek, 16. marca poteče leto dni od ugrabitve Alda Mora. Tržaško vodstvo KD se bo tega žalostne-
ga dogodka spomnila s kratko svečanostjo, ki bo ob 18.30 v dvorani Reti, na glavnem sedežu stranke v Trstu. Spominski govor bo imel član vsedržavnega vodstva stranke Franco Salvi.
Banro di Roma pri Fernetičih
«Banco di Roma* je te dni odprla novo okence v okviru tovornega postajališča pri Fernetičih. Bančni urad bo opravljal posle, ki so povezani z uvozom in izvozom blaga, hkrati pa bo deloval tudi kot menjalnica za domače in tuje turiste.
• V knjigarni Antares (Ul. Becca-ria 5) so razstavljena razna dela v mednarodnem jeziku esperantu.
ZARADI NEODGOVORNEGA ČLANKA V GLASILU LpT
Protest delavcev bivše Vetrobel proti odborniku Gambassiniju
Cecovini sprejel delegacijo delavcev in jim izrazil solidarnost občinske uprave
Delavci bivše steklarne Vetrobel so včeraj priredili pred občinsko palačo protestno demonstracijo proti nerazsodnemu stališču občinskega odbornika Gambassinija glede poskusov, da bi končno našli zadovoljivo rešitev za petsto delavcev, ki so že tri leta v dopolnilni blagajni. Omenjeni odbornik je namreč v glasilu LpT «La voCe libera* objavil neodgovoren članek, v katerem se zasmehljivo izraža o dosedanjih poskusih za rešitev vprašanja SIRT, češ da se bo vse skupaj končalo z velikim neuspehom v škodo mestne skupnosti.
Jasno je, da bi tovrstno stališče člana občinskega odbora utegnilo imeti katastrofalne posledice na pogovore in procedure, ki so v teku, da bi našli izhod iz sedanjega položaja. To je gnalo delavce bivše Vetrobel, da so uprizorili zasedbo vhodnega stopnišča občinske palače in s tem izsilili, da sta župan Cecovini in odbornik Seri sprejela nji-
iiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiniiiiiiiniiiiMMiiiiiiiiiminuiniiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirfiriiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiittiiiiiiniiiiiiiHiiiiiriiuiiiiiiiiiiiiiiiiuii
STALIŠČE ODBORA ZA GOSPODARSTVO SKGZ
Raziskovalni center je treba razviti v okviru univerzitetnih struktur
Center mora biti odraz obstoječe industrije v Trstu in deželi ter predvidene proste industrijske cone na Krasu
V tržaških političnih in gospodarskih krogih poteka v zadnjih tednih zavzeta razprava o raziskovalnem centru in v tem okviru je bilo že nekaj posvetovanj in okroglih miz. V teh dneh se je debata osredotočila predvsem na lokacijo omenjenega centra, kajti po zakonu je predvideno, da mora biti to vprašanje rešeno v statutu.
O nakazani probli-matiki je na včerajšnji seji razpravljal tudi Odbor za gospodarstvo Slovenske kulturno - gospodarske zveze, ki je glede lokacije raziskovalnega centra zavzel sledeče stališče:
»V iskanju izhoda iz krize, ki hudo pesti tržaško gosjiodarstvo in ki je sad kratkovidne ter zgrešene ekonomske politike iz preteklih let, se je porodila pobuda za ustanovitev raziskovalnega centra v tržaški pokrajini. Osnovna namena, katerima naj bi center zadostil, naj bi bila zaposlovanje intelektualne delovne sile, ki se je prisiljena izseljevati iz domačega kraja in, (preusmeritev industrijske strukture' v tukajšnjem gospodarstvu. S tega vidika Odbor za gospodarstvo SK GZ ocenjuje to zamisel kot pozitivno.
Dejstvo pa je, da vse dosedanje razprave še niso jasno definirale vloge predvidenega centra, njegove osnovne usmeritve, njegovega specifičnega delovanja in zunanje podobe, kar strokovnjakom ne daje nobenega parametra, da bi lahko v sedanji situaciji določili prave dimenzije centra in v tem okviru njegovo lokacijo.
Odbor za gospodarstvo SKGZ meni, da raziskovalni center ne more nastati kot nekaj abstraktnega, temveč da mora biti odraz obstoječe industrije v Trstu in v deželi ter predvidene proste industrijske cone na Krasu. V tem smislu pa še niso danj zadostni elementi za njegovo realizacijo. Prav zato smatramo, da je potrebno omenjeni center uokviriti v že obstoječe raziskovalne strukture, s katerimi razpolaga tržaška univerza in preko njih postopoma zadobiti tisto vlogo, ki si jo zastavlja. Iz do tu navedenih razlogov predstavlja področje tržaške univerze (z eventualno razširitvijo) trenutno najbolj primemo lokacijo raziskovalnega centra. Ta bi zado-
ščala _ sedanjim potrebam ter bi I poročila («telegiornale») močno omogočala izkoriščanje že obstoječe- I skraišana Koordinacijski ndhor ra-ga raziskovalnega potenciala, ki do
sedaj še ni imel prave ter plodne povezave z gospodarsko stvarnostjo pokrajine in dežele.
Omenjena izbira predstavlja po našem mnenju najboljšo rešitev, kajti na eni strani bi ovrednotila strukture, ki že obstajajo, na drugi pa pušča teritorij na razpolago o-stalim gospodarskim dejavnostim.
Vsaka druga rešitev mora bili odraz dejanskih potreb raziskovalnih dejavnosti in gospodarskega razvoja v naši pokrajini*.
skrajšana. Koordinacijski odbor ra diotelevizijskih uredništev je namreč sklenil, da se pridruži stavki, pri čemer poudarja tudi nujnost čim prejšnje uvedbe tretjega televizijskega omrežja v državi.
Ugodno poslovanje družbe «VM»
Družba «VM», ki pripada državnemu koncernu Finmeccanica in ki upravlja večji mehanski obrat v žaveljski industrijski coni, je zaključila lansko poslovanje z ugodnim rezultatom. Vrednost proizvodnje, ki jo je plasirala na domačem in tujih tržiščih, je namreč dosegla 45 milijard 116 milijonov lir ter je bila za 5,5 milijarde večja od predlanske. V tržaškem obratu in v drugem obratu «VM» v Ferrari je skupno zaposlenih 1.196 delavcev.
hovo delegacijo. Na sestanek so nato poklicali še Gambassinija, ki se je nekako skušal opravičevati za svoj neodgovoren članek, češ da so ga slabo tolmačili, pa čeprav je zelo jasen. Sam Cecovini je izrazil popolno solidarnost delavcem in njihovim družinam in — da bi to solidarnost konkretno dokazal — poslal na računski dvor in na ICIPU brzojavki, da bi čim bolj pospešili procedure za nastanek nove tovarne SIRT, ki naj bi v celoti absorbirala delavce bivše steklarne.
To svojo solidarnost je Cecovini potrdil tudi na sinočnji seji občinskega sveta v odgovor na nekatera svetovalska vprašanja in med vrsticami svojega posega dal razumeti, da občinski odbor ne soglaša s stališči odbornika Gambassinija. Zgovorno je tudi dejstvo, da je Gam-bassini na sinočnji seji občinskega sveta previdno molčal, medtem ko bo odgovoril delavcem preko stolpcev glasila LpT.
• V teku je vpisovanje za hitre tečaje srbohrvaščine v 30 lekcijah. Za informacije in vpisovanje se zainteresirani lahko zglasijo v Centru za kulturne izmenjave v Ul. Valdirivo 30 ob delavnikih (razen sobote) od 17. do 20. ure.
Sindikalne vesti
Danes skrčena televizijska poročila
Zaradi stavke, ki jo je oklicala e-nptna. sindikalna organizacija, ki združuje delavce s‘ področja prireditev (Fuls), bodo danes televizijska
UMiiiMiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiHMiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiiiiiiuiiiniiiifiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiilaKhiitiilitiitiiOiiiiiitiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Včeraj so stavkali uslužbenci deželne uprave, ker pristojne oblasti še vedno niso sprejele njihovih zahtev v zvezi z izboljšanjem delovne pogodbe. Ta je zapadla 31. decembra lani. Vlada je kar trikrat zavrnila deželni zakon o ureditvi tega vprašanja, in to, kakor naglašajo sindikalisti, z iz trte izvitimi izgovori. Sindikati z druge strani krivijo upravitelje Furlanije - Julijske krajine, da se v Rimu niso dovolj potrudili in podprli zahteve prizadetih uslužbencev. Ko bi vlada v najkrajšem času ne rešila problema, bodo sindikati svoj boj še poostrili.
Da bi podprla zahtevo po čimprejšnji obnovitvi področne delovne pogodbe, je sindikalna zveza kovi-nopredelovalnih delavcev oklicala za jutri štiriurno stavko vseh delavcev te stroke v tržaški pokrajini. Delavci se bodo zbrali ob 8.30 pri Lloydo-vem stolpu, od koder se bo razvil sprevod po glavnih mestnih ulicah. V sprevodu bodo tudi delavci drugih tržaških tovarn, ki so zdaj v krizi, tako zlasti predilnice Sv. Justa, SIRT (bivše Vetrobel) in bivše pivovarne Dreher.
OB ZAKLJUČKU RAZPRAVE V DEŽELNEM SVETU
Kakšna naj ho vloga ženske v družinski posvetovalnici?
Glasovanje o spornem besedilu zakona bo šele jutri popoldne
Tudi včerajšnji, zaključni del razprave o družinskih posvetovalnicah, je tekel po dveh precej natančno začrtanih tirnicah, ki bi jih lahko strnili kar v kratka aksioma.
Prvega, češ da »sam pojem posvetovalnic označuje prilastek »dru-žinske*, zato tudi morajo posvečati poglavitno skrb družini*, jasno zagovarjajo predstavniki KD skrajne desnice in še nekateri posamezniki.
Poudariti je treba namreč, da so nekatere politične sile dovolile lastnim svetovalcem, da se ob tem vprašanju, ki zadeva tako versko, ideološko in tudi širše svetovnonazorsko prepričanje, izrečejo po lastni presoji ali morali.
Drugo ugotovitev, češ da je «za-hteva po družinskih posvetovalnicah rezultat odločnega boja žensk in njihovih organizacij, ki so ob snovanju ustanov upoštevale predvsem drugačno vlogo žensk v druž-
iiiiiititiiiiiiiiiMiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiii
NA POBUDO ŠTUDENTOV FILOZOFSKE FAKULTETE
Jutri začetek seminarja o globalni zakonski zaščiti
Prof. Jože Pirjevec bo govoril o zgodovini slovenskega naroda
bi», so iznesle levo usmerjene stranke, usvojile in podprle pa so jo še tako imenovane laične stranke in posamezni svetovalci.
Razprava, ki je izhajala iz dveh poročil — večinskega je pripravil krščanski demokrat Persello, manjšinskega pa komunistka Miani, — je dejansko potekala brez glavnega prizadetega — žensk in njihovih organizacij.
Deloma je to treba pripisati velikemu nezaupanju, ki ga ženske gojijo do dela in učinkovitosti sedanje in prejšnjih sestav deželnega sveta, saj slednji že tretjič na široko in dolgo obravnava vprašanje družinskih posvetovalnic s pičlimi rezultati. Ne samo, da posvetovalnic ni, še celo deželni zakonski predpisi se iz zasedanja v zasedanje vsebinsko vidno šibijo.
Vendar pa je Ženski deželni koordinacijski odbor, ki združuje pred-
Pobuda za poglobitev vprašanja globalne zaščite Slovencev v Italiji, ki so jo predlagali slovenski in italijanski študenti filozofske fakultete na zadnjih zborovanjih, se začenja postopoma uresničevati. Z jutrišnjim dnem se namreč prične seminar, ki bo to trenutno tako aktualno problematiko poglobil in skušal tako nuditi študentom doprinos za spoznavanje te stvarnosti. Pomanjkljiva informacija in lažno ponazarjanje resnice sta znatno vplivala, da je prišlo do šovinističnih izbruhov. Zato osvetlitev politične, zgodovinske, kulturne ali gospodarske problematike lahko samo odpre obzorja kritičnega ocenjevanja.
Prvo predavanje bo torej že jutri v avli Ferrero na filozofski fakulteti s pričetkom ob 18. uri; o zgodovini slovenskega naroda in o političnem razvoju bo govoril prof. Jože Pirjevec. Prihodnji teden pa si bodo sledila predavanja drugih u-glednih osebnosti iz slovenskega in italijanskega kulturnega in političnega življenja. Gre konkretno za serijo predavanj, innpeikazov skupinskih študij informativnega značaja, ki jih bodo vodili razni izve-
KRVAVI DOGODEK, KJ_ JE MOČNO ODJEKNIL V JAVNOSTI
V BOL JUNCU DO SMRTI ZABODLI UPOKOJENCA
Preiskovalci sumijo, da ga je umoril njegov vnuk, ki ga sedaj iščejo
Celestino Stanissa
MHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiMiiiaiiiHniiiliiiiiiiiiiHiiMMiiiniuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*
Kosmatinec bo ostal v Štivanu

Tržaški italijanski dnevnik je o-bjavil v soboto članek izpod peresa r. p. zgodbi štivanskega medveda, ki ga je hotelo vodstvo šti-vanske papirnice — ki je lastnica medveda — dodeliti mekemu zoološkemu vrtu*. Pisec v skoraj melodramatičnem stilu opisuje, kako so se delavci uprli odločitvi upraviteljev in kako so po tdveur-nem zborovanju» preprečili, da bi njihovega četveronogega prijatelja odpeljali.
Uslužbenci papirnice in predvsem člani Krožka družbenega sklada delavcev, ki skrbi za kulturno in rekreacijsko udejstvovanje zaposlenih, so bili nad takim pisanjem ogorčeni. Ne le zaradi nekaterih netočnosti, temveč predvsem zaradi nepoznavanja celotnega ozadja zgodbe.
Takoj naj povemo, da je govor o medvedu, ki privablja mnogo
S m
radovednežev ob rob ceste, ki pelje iz Štivana proti Tržiču. Upravitelji tovarne so hoteli izkoristiti upokojitev čuvaja, ki je skrbel zanj, da bi se ga znebili. Pred tem se niso posvetovali ne s tovarniškim svetom ne s Krožkom družbenega sklada, ki ima za svoj grb prav medveda, zato ni nič čudnega, da so bili uslužbenci papirnice močno presenečeni, ko so v četrtek videli delavce nekega prevoznega podjetja, ki so se pripravljali, da odpeljejo kosmatinca.
Vendar ne v «neki zoološki vrt*, temveč v vrt nekega zasebnega hotela kot vaba za kliente. Kletka, v katero bi moral medved, pa je bila tako majhna, da je sp'oh vprašljivo, ali bi ga lahko stlačili vanjo. Poleg tega uslužbenci, ki jim je bil poverjen prevoz živali, niso imeli niti predpisanega vete-
rinarskega dovoljenja, da lahko medveda odpeljejo.
Vse te okoliščine so razjarile zaposlene v papirnici. Sklicali so skupščino, obvestili komisariat javne varnosti iz Sesljana in po posegu občine in tamkajšnje leto-viščarske in turistične ustanove končno preprečili odhod medveda.
Do tu zgodba o medvedu. Ostaja pa še vedno odprto vprašanje, zakaj so se ga hoteli upravitelji papirnice znebiti. Gotovo ni poglavitni vzrok nadaljnja reja medveda, saj bi lahko kaj kmalu našli drugega čuvaja (mogoče kakega invalida ali handikapiranca), ki bi skrbel zanj. Po mnenju Krožka družbenega sklada delavcev pa je bila celotna stvar tako zrežirana, da bi onemogočila nadaljnje delovanje krožka. Člani sami vzdržujejo krožek z mesečno članarino in bi hoteli, da bi se prostor pred papirnico, kjer je tudi sedaj sedež krožka, spremenil v nekak kultur-no-rekreacijski center. Uredili so si že dve balinarski stezi, pripravljajo košarkarsko igrišče, knjižnico, hoteli bi preurediti celotni prostor okoli kletke medveda. Ta prostor, menijo, bi moral biti dostopen ne samo za uslužbence, temveč za celotno prebivalstvo Štivana in Medle vasi. Lani jeseni so tu že priredili partizanski praznik.
Verjetno so se upravitelji zbali takega odpiranja krožka navzven in so mu skušali zato «vreči polena pod noge*. Vsa stvar pa se je očitno spreobrnila nrav njim v škodo, sai so se tako delavci kot prebivalstvo odločno zavzeli za kosmatega prijatelja, (šč)
V Boljuncu so umorili 81-letnega Celestina Stanisso po rodu iz istrske vasice Tar pri Poreču, a bivajočega na Tržaškem že kakih 40 let. Preiskovalci sumijo, da je nesrečnika ubil njegovi 30-letni vnuk Walter Zobec, ki je približno dva meseca stanoval pri dedu, a ga sedaj pogrešajo. Namestnik državnega pravdni-ka dr. Staffa je naročil karabinjerjem, naj ga poiščejo, zapornega naloga pa do sinoči še ni podpisal v pričakovanju nadrobnejših podatkov. Pokojni je pred nekaj leti izgubil ženo in je stanoval sam v enonadstropni hiši št. 9 v uličici pod pokrajinsko cesto, ki se vije iz Doline, oziroma Boljunca v Boršt.
Sodni zdravnik prof. Niccolini je po površnem pregledu trupla ugotovil, da je rajni zadobil več vbod-ljajev s kuhinjskim nožem v trebuh, morilec mu je predrl tudi jetra in ranil še v glavo. Nož so preiskovalci našli na peči v kuhinji, kjer je ležaj umorjeni na trebuhu v tesnem prostoru med mizo in divanom. Pod truplom je bilo zapaziti madež strnjene krvi. Dr. Niccolini je mnenja, da je bil uboj izvršen v noči od nedelje na ponedeljek.
Sile javnega reda je telefonsko poklical pokojnikov 54-letni sin Bruno, ki biva z družino v Boljuncu št. 19. V ponedeljek ga je iskal, da bi ga z avtom peljal na zdravniški pregled na sedež zavoda INAM v Ul. Farneto — rajni je težko hodil zaradi portina — pa se iz hiše nihče ni oglasil, vrata so bila zaklenjena. Iskal ga je zjutraj in zvečer, o-bakrat zaman. Srečo je znova po-iskusil včeraj okrog 14. ure in tedaj ga je stvar zaskrbela, tako da je poklical policijo. Prišli so tudi karabinjerji.
Seseda jim je dala na razpolago lestev, po kateri so se vzpeli do okna v prvem nadstropju in vdrli skozenj v malo spalnico. Na postelji je ležal odprt kovček z nekaterimi
'f ------------- ^1
VValter Zobec, ki ga policija išče
oblačili, soba je bila v neredu. Po strmih stopnicah so se nato spustili v malo kuhinjo ter zagledali truplo. Na mizi sta bili dve prazni steklenici, kozarec in kos razbitega kozarca, prt je bil neurejeno potisnjen vstran, na steklenicah, stolih in drugod so bili madeži krvi.
Sin Bruno je povedal, da je oče imel v banki nekaj denarja, dober milijon ali kaj več, nanj je bil lju-
bosumen, sam ga je dvigal. Od drugih smo zvedeli, da je z privarčevano vsoto zaupno seznanil Walter-ja, ki tega v razgovorih z znanci v Borštu, kjer je bil rojen, ni skrival. Vnuku je rajni tu pa tam dal nekaj denarja, ker je imel po navadi prazne žepe. V zadnjem času je Walter delal v tovarni Velikih
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Truplo umorjenega v kuhinji
Karabinjerji in novinarji pred vhodom v hišo
denci. Povabili so tudi zgodovinarja iz Slovenije. Seminarja se lahko udeležijo študenti vseh fakultet in ne le tisti, ki obiskujejo fakulteto, ki je dala za to pobudo. Do sedaj se je prijavilo okrog 20 študentov, ki se poleg rednega študija zanimajo za stvari, ki se univerze neposredno ne tičejo.
Med včerajšnjim jutranjim zborovanjem so se študenti ponovno dotaknili vprašanja, kako posredovati čim popolnejšo informacijo o Slovencih najširšemu krogu Tržačanov, Ponovno so poudarili, da je treba začeti zlasti pri študirajoči mladini. Naslednji teden nameravajo pripraviti podobna zborovanja tudi na pravni, ekonomski in naravoslovni fakulteti, na katerih bodo razpravljali o bližnjem skupnem zborovanju vseh univerzitetnih študentov, ki bo potekalo v prostorih nove univerze.
Dr. Lev Milčinski v Slovenskem klubu
Sinoči je v Slovenskem klubu prim. klinične bolnišnice za psihiatrijo v Ljubljani dr. Lev Milčinski govoril o psihiatriji v Sloveniji in o njenih teoretičnih izhodiščih ter praksi. Dr. Milčinski, ki ga je občinstvu predstavil predsednik kluba Marko Kravos, je najprej podal krajši zgodovinski oris psihiatrične prakse v Sloveniji. Prikazal je nekdanje metode zdravljenja. ki so bile večkrat za bolnika šokantne, prikazal je tudi obzorja takratnega vedenja o psihiatriji, ki so seveda večkrat negativno pogojevala zdravniško prakso. Dr. Milčinski je nato omenil slovenske psihiatre, ki so se začeli zanimati za nove metode zdravljenja in pričeli njihovo znanje prenašati v prakso. Hude udarce je slovenska psihiatrična služba utrpela med drugo svetovno vojno, marsikateri zdravnik (in tudi bolniki) so plačali svojo pripadnost NOB z življenjem, ali pa so bili, kot tudi sam prof. Milčinski, internirani v nemške lagerje. V drugem delu svojega predavanja je prof. Milčinski spregovoril o današnjih metodah zdravljenja, ki jih v Sloveniji uporabljajo. Slovenski psihiatri polagajo med drugim vedno večjo težo na vključevanje bolnikov v čim bolj normalne družbene procese in seveda na vključevanje v družinsko življenje. Na sinočnjem predavanju je bil govor tudi o perečih vprašanjih, kot so alkoholizem in samomori.
Potopljen avto v portiču
Agenti pomorske policije so včeraj popoldne odkrili v devinskem portiču potopljen avtomobil znamke volksvvagen 1500. Avtomobil so neznanci ukradli 3. marca letos 44-letnemu Ivanu Legiši iz Križa 181, ki je tatvino prijavil na komisariatu javne varnosti. Gasilci bodo danes z žerjavom dvignili vozilo na kopno.
stavnice ženskih organizacij in s*1"' pin ter ženskih komisij pri strank"" in sindikatih, včeraj na posebne1" srečanju predstavil načelnikom ^ tovalskih skupin laičnolevega l°8a’ enotni dokument.
V njem ponavlja že znana staji" šča, predvsem pa se zaustavlja °? upravljanju in vodenju družinski
posvetovalnic, ki bi morale po
strani ženski kot uporabnici itfS'’3’ čati veliko pozornosti, po drugi P3 omogočiti čimvečji pristop žensk 8 načrtovanju samega dela v ustaF vah. Med sestankom so zastop®® Deželnega koordinacijskega od bo" še zlasti poudarjale zahtevo, da " se o besedilu izrekli deželni svet"" valci mqd jutrišnjim glasovanj"® številnih predloženih popravkov ® nato zakona samega.
Tri proti tri; tako bi lahko "3 kratko označili izid zadnjih P®*! gov v razpravo, jutri popoldne P""3 glasovanjem pa bodo spregovorili ’ oba poročevalca in deželni odbor® za zdravstvo.
Najprej je o nenadomestljivi v'°' gi družine v italijanski družbi j® nevarnosti, ki naj bi jo za d ruj1" sko enotnost predstavljale take žinske posvetovalnice, kot jih P1®3 lega levica, govoril predstavnik ‘T žaške meščanske liste Bologna, j* njegovih besed jasno izhaja, da 33 pač ženska mora podrediti «v»™ potrebam*.
»Ženska je bitje, ki mora živ^ v svetu, ki si ga je po svoji F dobi ustvaril moški,* je uvodo®8 zatrdila svetovalka Furlanskega P banja Puppini, ki pa se je takoj "3
10	ustrašila odgovornosti v odnos do mladoletnic in je v nadaljnjem 1 vajanju pidprla teze KD. Vpr®’® nje mladoletnikov sodi namreč, 8 smo že večkrat zapisali, med n3[ bolj sporne točke veljavnega deze nega zakona.
Mo kratko je posegel drugi pij” stavnik Liste Giuricin, ki se je op®] delil za stališče levice. Mnogo >*] črpnejša pa sta bila govora sod®' sta Zanfagninija in komunista To" la, ki sta najprej podčrtala dejstj > da se razprava še vedno suče o8"]
11	načel, medtem ko deželni odb® še ni ničesar ukrenil.
«Ženska je lahko mati, žena *J hči,* je kot zadnji včeraj nespo®. ugotovil krščanski demokrat Vig"”’ ki pa nikakor ne pristaja na r3., pravo o ženski brez prilastkov ® opredelitev. Za sodelovanje inP® ti samoupravljanju posvetovalni" j* bil njegov drugi moto, med drugi zato, je še poudaril, da ne bi ska ponovno ostala sama in ne Sf hodna, kakor pri odločanju o PF kinitvi nosečnosti. Družinske po3|v’, tovainice pa, je pribil Vigini, m8" kor ne morejo sloneti na ind® dualizmu in upoštevati potreb s®j mo enega — to je ženske. Ce pravilo priredil še za celotno dr"8 beno ureditev, bi Viginiju rade v01* pritrdil ves ženski svet. (bp)
• V veliki dvorani Italijansko-8®® riškega združenja v Ul. Roma 1® ^ danes ob 19. uri predvajanje fi®1 o znani fotografinji Imogen Cun® gham. S tem se zaključuje antol°sJ' razstava umetnice, ki je doživel® v likšen uspeh v galeriji Costanzi-
Rajonski sveti
Jutri, 15. marca, se bo se?n. na sedežu v Ul. Mauroner 2 ral0 j ski svet za Kjadin in Rocol. 3/1 j. drugim bodo razpravljali o telov^ niči šole Stuparich in o občin88 otroških vrtcih.
« « «
Rajonski svet ža Sv. Soboto 'J Naselje sv. Sergija se bo sestal petek, 16. marca, ob 20. uri na dežu v Staroistrski ulici 43. Na dn*. nem redu je razprava o otr0jLj-vrtcih in mnenje o proračunu P08" s jinskega konzorcija za prevoze leto 1979.
Prosveta
SPD Tabor - Opčine priredi v boto, 17. marca ob 20.30 v Pr®®., nem domu na Opčinah »Večer N" nove poezije* ob razstavi mladih i _ riških slikarjev. Uvodna besed® Marko Kravos, recital Murnovih F smi in nastop moškega pevskega ra Tabor.
14. 3. 1978
14. .3. 1979
Leto dni je, odkar nas je zapustil
ZDRAVKO VODOPIVEC
Spominjajo se ga žena in hčerki z družinama
Trst, 14. marca 1979
Ob 20. obletnici smrti
IVANKE GOMBAČ roj. ČOK
sc je spominjajo sin Emil, hčeri Marija in Milka z družinam*
Lonjer, Ricmanje, 14. marca 1979
OSMI MAREC V STIVANU
Slovenske žene in Štivana so se letos zbrale v gostilni v Medji vasi, da bi praznovale 8. marec, dan žena. S svojo pobudo so hotele poudariti pomen enotnosti v borbi za
uveljavitev v družbi, zato so povabile tudi ženske različnih narodnosti. V gosteh so imele, poleg seveda Italijank, tudi Francozinjo in Nemko. Štivanske žene so potrdile,
da tragična smrt delavk v New Yorku ni bila zaman, zato so trdno odločene, da se bodo z vsemi sredstvi borile, da bi si zagotovile svoje pravice.
iniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiifiiiiMiiiiiiiiiiinnoiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiimiiiiiiiiMimirriiiniiiiiiiiiiiiHiu
GLASBENA
MATICA
Trst
Sezona 78-79
Sedmi abonmajski koncert
Akademski komorni zbor
COLLEGIUM MUSICUM
Dirigent: DARINKA MATIČ
Zaradi splošne stavke gledališč, bo koncert jutri, 15. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu.
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Kino
La Cappella Underground Zaprto
Ariston Danes zaprto.
Rit z 15.30 :I1 giocattolo*. Nino Manfredi, M. Jobert. Barvni film.
Eden 17.00 »Cristo si č fermato a Eboli*. Gian Maria Volonte, Irene Papas. Barvni film.
Grattacielo 16.30—22.15 «NosferatU», (II principe della notte). Klaus Kinsky, Isabelle Adjani. Prepovedan mladini pod 14. letom.’
Excelsior 16.00 «L’ingorgo». A. Sordi, A. Girardot, M. Mastroianni, M. Miou, U. Tognazzi. Barvni film. Prepovedan mladiri pod 14. letom.
Fenice 16.30 «Pirana». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale 16.00 «Scontri stellari ol-tre la terza dimensione*.>
Mignon 16.30—22.00 «The Stud (Lo stallone)*. Joan Collins. Barvni film.
Cristallo 16.30—20.30 «11 dottor Ži-vago*. Omar Sharif, Julie Christie. Barvni film.
Filodrammatico 16.00—22.00 «La con-tessa, la contessina e la camerie-ra». Barvni. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Sono stato un agente CIA*. D. Janssen. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 «Qualcuno sta ucciden-do i piu grandi cuochi d’Europa». J. Bisset.
Capitol 16.30 «Una spirale di nebbia*. M. Porel, E. Giorgi. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneti. 16.j0 «Pari e dispa-ri». Bud Spencer, Terence Hill. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Volta 16.00 «L’uomo ragno» Barvna risanka.
Izleti
Smučarski klub Devin priredi 18. t.m. avtobusni izlet v Planico, kjer bo isti dan svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. Zainteresirani haj se zglasijo pri odbornikih kluba Sli telefonirajo na št. 208551 (Sosič Lucijan) od 18. do 20. ure.
Gledališča
Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje jutri, 15., v petek 16. in v soboto 17. t.m., ob 19.30 v Idriji s predstavo Miroslava Krleže «Leda».
V	nedeljo 18. t.m., ob 15.00 in 19.30 v Ljubljani (mestno gledališče) 's predstavo Carla Goldonija «Nergač».
ROSSETT1
Zaradi stavke gledališkega osebja odpadejo današnje predstave v Ros-settiju in Avditoriju.
AVDITORIJ
V	okviru nedeljskih koncertov bo v nedeljo 18. t.m. koncert komornega orkestra gledališča Verdi,
VERDI
Danes ob 20. uri šesta uprizoritev Verdijeve opere «Ernani» v abonmaju reda C.
* * *
Jutri, 15. t.m., krstna uprizoritev «diptiha Bele Bartoke, ki ga sestavljata opera v enem dejanju «Barbablujev grad* in koreografska drama «Čudoviti mandarin*. Začetek ob 20. uri. Abonmr red A.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Angelo Beolco - Ruzante POMJENKI (DIALOGIH)
Prevod	Alojz	Milič
Pesmi	Atilij	Kralj
Glasba Aleksander Vodopivec Kostumi	Anja Dolenc
Režija	Jože	Babič
Jutri, 15. marca, ob	20110
v RICMANJIH (Babna hiša).
V	petek, 16. marca, ob 20.30 v TREBČAH (Ljudski dom).
V	soboto, 17. marca, ob 20.30 v BAZOVICI (Bazoviški dom).
Razstave
NA POBUDO ENOTNEGA PROTIFAŠISTIČNEGA ODBORA
Spomenik padlim delavcem v ITC bodo svečano odkrili 25. aprila
Na svečanost so povabili predsednika republike Sandra Pertinija - Utemeljitev odločitve o dvojezičnem napisu
Letošnji praznik osvoboditve, 25. april, bo za našo pokrajino še posebej pomemben. Na ta dan bodo namreč v ladjedelnici Italcantieri v Tržiču odkrili spomenik nad 500 kovinarjem in v ladjedelnici zaposlenim delavcem, padlim v narodnoosvobodilnem boju. Za izgradnjo spomenika, ki bo stal pred vhodom v obrat, se je odločil enotni protifašistični odbor v ladjedelnici v Tržiču. Med pomembnejše odločitve, ki jih je ta odbor sprejel na svojih zadnjih sejah, je postavitev dvojezičnega napisa na monolit, ki bo predstavljal osrednji del spomenika. V svojem tiskovnem sporočilu e-notni protifašistični odbor utemeljuje svojo odločitev z ugotovitvijo, da so desetine in desetine Slovencev v naših krajih ogromno prispevale za zmago italijanskega odporniškega gibanja in da republiška ustava varuje narodnostne manjšine, njihove tradicije in kulturo. V sporočilu je nadalje rečeno, da bo pa posvetilo na spomeniku napisano samo v italijanščini. To posvetilo, ki je že pred časom bilo soglasno odobreno, opozarja popotnika, ki mimo gre in bere na spomeniku vklesane besede, da je tudi v tej ladjedelnici odporniško gibanje s krvjo plačalo svobodo. Zato naj ne pozabi, da je delavstvo ponovni garant pravične zgodovine, miru, napredka , in človeške omike.
Enotni protifašistični odbor izrecno poudarja, da je sklenil namestiti dvojezični napis ob upoštevanju u-godnih mnenj demokratičnih strank tek sindikalnih, družbenih in kulturnih organizacij, tako na občinski kot na pokrajinski ravni.
Na posredovanje ladjedelniškega delavca Berta Gergoleta, ki od prvega dneva predstavlja VZPI - ANPI v enotnem protifašističnem odboru, je občinski odbor Zveze združenj borcev NOB Nova Gorica poslal prvi seznam padlih ladiedelniških
litično akcijo, ki predstavlja zmago demokracije ter uveljavitev naše narodnostne zahteve.
V	ponedeljek razprava o letošnjem proračunu
Kot smo že poročali bo na seji občinskega sveta, ki bo v ponedeljek, 19. marca občinski odbornik za finance Gianni Ciuffarin prebral poročilo o letošnjem proračunu. Na naslednjih sejah občinskega sveta bo prišlo do razprave o proračunu in do glasovanja. Že sedaj se zdi, da bodo za proračun glasovale najbrž samo tri sredinske stranke, ki vodijo občinsko u-pravo; druge stranke so namreč do proračuna in tudi na način kako je bil ta dan v preučitev rajonskih konzultam zelo kritične.
Na seji ožjega odbora, ki je bila prejšnji večer, so se domenili tudi o drugih točkah, ki bodo na dnevnem redu ponedeljkove seje. Med temi je tudi pravilnik o občinskih otroških vrtcih. Odborniki so tudi sklenili dati prispevek folklorni skupini iz Podturna, ki je imela nastop v Rimu. Prav tako bo občina ' plačala prevoz zboru «Arš mušica* in folkloristom iz Ločni-ka, ki bodo zastopali našo deželo na prireditvi sejma Alpe-Adria v Ljubljani.
V	petek, 16. marca, ob prazniku goriškega patrona sv. Hilariia, bodo imeli občinski uslužbenci prosto. Zaradi tega ta dan občinski uradi ne bodo delali.
treba skrbno čuvati, kakor najbolj dragoceno lučko, da nikoli ne u-gasne,» je ob koncu svojega govora priporočila mladim govornica. V kulturnem sporedu, ki ga je napovedovala Kristina Knez, je najprej nastopila ritmična skupina ŠD Dom, nato pa gojenci šole Glasbene matice Lara Nanutova, Igor Primožič. Ugo Tomšič, Damjana Češčutova, Sabina Fabbrova, Dario Bemardis in Valter Ferfolja.
Srečanje se je zaključilo s prika zovanjem barvnih diapozitivov" iz taborniškega življenja, iz lanskega poletnega mladinskega središča ter iz življenja v kolonijah v Savudriji ter Gorjah.
S sobotno prireditvijo se je sklenil tudi teden praznovanj ob mednarodnem dnevu žena.
OB NEDELJSKEM OBČNEM ZBORU
Avgusta bo 30-letni jubilej filatelistov v Novi Gorici
Ob tej priliki bodo priredili razstavo - V načrtu imajo srečanje vseh obmejnih filatelističnih društev
Na rednem že devetindvajsetem občnem zboru, so novogoriški filatelisti, člani Filatelističnega društva «Dr. Franc Marušič*, podali o-bračun o razvejanem delovanju v prejšnjem letu, nakazali pa so tudi smernice za delo v tem letu, ko bodo praznovali tridesetletnico društva. Poročilo o delovanju je imel predsednik Ludvik Gabrijelčič. Poudaril je prizadevanja za širjenje filatelije zlasti med mladino v šolah, priredbo pionirske razstave ob lanskem republiškem kongresu Zveze socialistične mladine Slovenije, ko je društvo izdalo tudi priložnostni o-vitek. Prikazal je razstavno delovanje društvenih članov in v tem o-kviru tudi sodelovanje štirih med njimi na razstavi, ki jo je priredilo filatelistično društvo v Červinja nu. S tem društvom imajo že vrsto tet prijateljske stike, svoj čas so izdelali tudi skupni spominski ovi tek. Skrbeli so tudi za razdeljevanje jugoslovanskih novitet, imajo do-

V OKVIRU GLEDALIŠKE SEZONE
TUDI LETOS V KRMINU NASTOP NAŠEGA GLEDALIŠČA
SSG bo nastopilo z Goldonijevim <rNergačem>
V DIJAŠKEM DOMU
Mladinsko srečanje
Mladim je bilo namenjeno sobotno srečanje v Dijaškem domu, mladi so poskrbeli za izvedbo krajšega kul-
Koncerti
V Modri dvornni Hotela Excelsior bo jutri, 15. t.m., ob 20.30 koncert kitarista. Fabia^Caacioli ja.
Informacije in rezervacije pri tajništvu krožka v Ul. Mazzini 12, tel. 64520 od 18. do 20sioro .ob delavnikih. razen ob sobotah.
Razna obvestila
Kasta skliciije za petek, 23.3-1979, svoj redni občni zbor, ki bo v Mali dvorani Kulturnega doma ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
Mladinske lu otroške zbore, ki bodo 25. marca nastopili na reviji «Pesem mladih 1979», obveščamo, da je sklepna pesem revije natis njena v zadnji številki (6) Pastirčka (Šorli - Harej: «Veseli ringara-ja»). Skupna vaja je predvidena v soboto, 24. marca, ob 16. uri v Kul-urnem domu.
Odbor ZCPZ
V nemškem kulturnem Inštitutu je še vedno odprta razstava fotografij, ki prikazujejo življenje in delo pozno romantičnega pesniki Heinricha Heineja. Razstava bo odprta do 23. marca od ponedeljka do petka, in si'er od 10. do 13. ur^ in od 16. do 19. ure.
Mali oglasi
Prispevki
Namesto cvetja na grob Kristjana Košute darujeta Ricardo in Ste-fania 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	počastitev spomina pok. Antona Štoke ter brata Maria daruje Štefanija 10.000 za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku in 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob Josipa (Pepija) Nateka daruje Boris Berdon z družino 20.000 Ur za Skupnost Družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Josipa (Pepija) Nateka darujeta Marija in Izidor Berdon 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na Karla Kraljiča daruje Milan Bolčič 10.000 lir za PD F. Prešeren;
••umi,..............................................mi...............................
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 14. marca
MATILDA
Sonce vzide ob 6.20 in zatone ob 18.08 — Dolžina dneva 11.48 — Lu-ha vzide ob 18.52 in zatone ob 6.38. Jutri, ČETRTEK, 15. marca KLEMEN
Ge me včeraj: najvišja temperatu-ra 11,2 stopinje, najnižja temperatura 9,4 stopinje, ob 13. uri 10,8 stopinje, zračni tlak 1014,6 ustaljen, v!aga 92-odstotna, nebo pooblačeno, dežja je padlo 0,7 mm, veter 5 km/h severozahodnik, morje mimo, temperatura morja 9 stopinj
ROJSTVA IN SMRTI
Dnc 12. marca se je v Trstu ro dilo 8 otrok, umrlo pa je 17 oseb.
RODILI SO SE: Sara Feresin, “arbara Sbrizzai, Christian Giorgi, Sara Pertot, Katrin Rebula, Andrea ^ntinoro, Rosa Lobascio in Diego Manna.
UMRLI SO. l-letni Matteo Gian-ffe, 81-letni Domenico Iannelli, 40-Jetni Italo Rebec, 89-letni Emerico Verri, 92 letni Carlo Carli, 70-letm Giuseppe Natek, 73-letm Antonio ^aludan, 60 letni Bruno Ferri, 69-totni Luigi Sobrero, 78-letni Toma-
so Cattunar, 70-letni Renato Eder-le, 88-letna Euiemia Sferco vd. Gardni, 74-letna Maria Ielussich vd. Meršig, 74-letni Carlo Fogar, 70-letni Italo Ressi, 75-letna Giuseppi-na Kviker - Marinšek por. Brozich, 83-letna Antonia Tuljach vd. Co-ciancich.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Drevored 20. septembra 4, Ul. Ber nini 4, Ul. Commercial 26, Trg 24. aprila 6.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENHAS od 22. do 7. ure: telet štev. 732-627
I.EKAItr I V OKOLICI
Boljunec:	tel. 228 124; Bazovica:
tel 226 165: Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141 Božje oolje: Zgonik:	tel. 226-596; Nabrežina:	tel
2011121, Se.sljan: tel. 209 197; Zavije’ tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
ALFASUD TI odlično ohranjen prodam. Telefon 061 - 41507 — (Jugoslavija).
PRODAM motorni tricikel Moto Guzzi — ercole 500 cc. Telefonirati v večernih urah na št. 225485.
PRODAM Smuči »Elan IVIC*, dolžina 210 cm — Tel. 416568 v popoldanskih urah.
ODBOR ljudsk°ga doma iz Križa išče novega najemnika za gostilno.
ZASEBNIK proda nov pletilni stroj z dvojnim avtomatskim programom znamke PFAFF. Plačilo v gotovini. Trst, 040/211018.
POMORSKE homologirane rakete za pomoč ter industrijska pirotehnika Mugnaioni. Signali — ognji — boje za signalizacijo z dimom. Dobavitelj ministrstva za obrambo. Ekskluzivni koncesionar za Furlanijo - Julijsko krajino G. B. Bernardi — Trst — (040) 414667. Pomoč pri «preizkusu / izstrelu* za rakete izdaja dovoljenja za posest eksplozivov (Uradni list št. 266); skladišče, kot predvidevajo norme EGS, SOS Morje, svetleče sveče trajanje 12 ur.
FIESTA 1,1L srebrne barve, marec 78 nujno in ugodno prodam. Naslov Valič - Sv. Barbara 75.
PRODAM majhno stanovanje v Trstu Telefonirat, na številko 741670.
OSMICA — Lupine v Praprotu ima odprto osmico in toči belo in črno vino.
delavcev v letih 1941 - 1945, ki so) turnega spoieda, mhde obraze s no prebivali na ozemljih, ki sedaj so-! dijo v občine Nova Gorica, Sežana 1 in Tolmin. Tako je z območja sedanje občine Nova Gorica padlo 31 delavcev nekdanje CRDA, iz občine Sežana 19 ter občine Tolmin e-den. Semkaj je potrebno prišteti še številne padle slovenske ladje-delniške delavce iz občin Nabrežina, Doberdob, Tržič, Ronke, šta-rancan, Sovodnje in tudi iz Gorice.
Protifašistični odbor je na svoji' zadnji seji razpravljal tudi o poteku otvoritvene svečanosti. Nanjo je povabil predsednika republike Sandra Pertinija. V primeru, da Pertini zaradi drugih obveznosti povabila na otvoritev ne bo mogel sprejeti, bo prireditelj povabil kakšno drugo pomebmno italijansko politično osebnost. Beseda je tekla tudi o preostalem delu svečanosti, zlasti o programu.
«Odkritje spomenika je priložnost — pravi enotni protifašistični odbor v sklepnem delu svojega tiskovnega sporočila — da znova poudarimo: da se nasilje ne bo nikoli u-veljavilo; da nikoli ne bodo prenehali veljati ideali, za katere smo se tako žrtvovali; da nikoli ne bomo dovolili žaljenja in rušenja republiških demokratičnih ustanov; da se ne bomo nikoli odpovedali svobodi, ki je temelj vsakega družbenega in omikanega napredka; da se nikoli ne bomo odpovedali omikanemu sožitju med različnimi narodi ob mejah domovine.*
Enotni protifašistični odbor je razpisal nabirko, da bi zbral sredstva za postavitev spomenika ter svečanost ob njegovem odkritju. Doslej so zanj prispevala sredstva občinske uprave in delavci ladjedelnice, občani Tržiča in sosednjih občin. Naslavljamo poziv na slovenske delavce v ladjedelnici ter občane slovenskih občin, naj se odzivajo povabilu ter prispevajo denarna sredstva. da bo protifašistični odbor u-spešno izpeljal tako pomembno po-
V soboto se je V krminskem mestnem gledališču pričela letošnja a-bonmajska sezona z nastopom znane skupine Living Theatre. Začela se je tako sezona, o kateri so menili, da je letos ne bo, in sicer zaradi krize, ki je nastala na vrhu kulturne politike v Krminu. Po odstopu bivšega odbornika za kulturo in šolstvo De Gironcolija, ki je bil navdušen aktivist za gledališke predstave v Krminu, je v vodstvu občinske uprave in tudi v kulturnih krotkih, ki so sodelovali pri sestavi
te bile v Krminu v prejšnjih sezonah. Vsa čast tistim, ki so za to dali takrat pobudo, kot tistim, ki to ustaljeno tradicijo nadaljujejo.
prejšnjih gledaliških sezon, prišlo do nasprotij in nasprotovanju pobud. videli na diapozitivih iz življenja ta Polemike so se nadaljevale več mehom i kov. poletnega središča ter po- secev, zajele so številne kroge v čitniških kolonij v Savudriji in Go- Krminu.
rjah.	Sedaj je odbor za gledališko de
Prireditev, za katero sta dali po- javnost, v katerem so tako pred-budo komisija za doraščajočo mla- stavniki občinske uprave, kot neka-dino pri SKGZ in Ženski iniciativni terih drugih ustanov dokončno se-odbor za Goriško, sc je začela s stavil program letošnje sezone. Kot krajšim priložnostnim govorom Mar- lani bo tudi letos več predstav, med te Merkuževe, ki je zlasti pouda- te so uvrstili tudi slovensko. Stal-rila pomen skupnih prizadevanj za no slovensko gledališče iz Trsta bo globalno zakonsko zaščito naše na- nastopilo z Goldonijevim «Nerga-rbdnoštne skupnosti, ki' ne 'pomeni čem*. Ni še znano, kdaj bo ta pred-priznavanje nikakršnih privilegijev stava, ker je nastop vezan na dru-Slovencem, kakor skušajo prikazati ge že prej sprejete obveznosti nq-'V nekaterih nacionalističnih 'kKfgih, ših tržaških "gttfdammkm. ‘ Najbrž ampak samo spoštovanje in uzakoni- bodo tudi ob tej priložnosti na ob tev naravnih pravic, ki so zajamče- čini poskrbeli za to, da bo prehod ne tudi v italijanski ustavi. V te! na Plešivem tisti večer odprt do pravice sodi tudi raba slovenščine | kasne ure, tako bodo lahko na predrte samo v vsakdanjem življenju, stavo v Krmin prišli tudi prebi-
ampak .tudi v odnosu z oblastmi. »Materinščina je bogastvo, ki ga je
nalet jugoslovanskih Brd.
Podobne slovenske predstave so
Kako bolje uporabiti plavalne bazene?
Na sestanku med občinskim odbornikom za šolstvo Fantinijem, člani občinske komisije za upravljanje plavalnih bazenov in didaktičnimi ravnatelji ter predsedniki svetov didaktičnih ravnateljstev so preučili možnost za večje izkoriščanje bazenov s strani osnovnošolskih otrok. Ugotovili so, da sta glavna razloga; ki zavirata boljšo uporabo težave s prevozom iz šol v bazen in vzdrževalni stroški.
Davčni seznami 1976 na ogled v Tržiču
Na županstvu v Tržiču so od včeraj na vpogled vsakomur davčne prijave IRPEF za leto 1976. To velja tako za osebne dohodke kot za one za trgovino'in obrt.
Ob jutrišnji gledališki predstavi v Gorici bo na razpolago tudi avtobus za abonente iz okolice. Vozil bo po običajnem urniku.
NiiiiiMiMiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiniMiimimiMiiiiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniMiiiuiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiimmiiiiiaiiiiiiiiiiimiiMHiiiiMKiiiiimiiiimiiniimiiii
Proslava 8. marca na Vrhu
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTI
ZAGREBŠKA «KOMEDIJA» PONOVNO MED NAMI Joseph Stein
GOSLAČ NA STREHI
glasbena komedija povzeta po pripovedkah Solema Alejhema
Besedilo pesmi Glasba
Prevod in prepesnitev
Scenograf
Kostumograf
Lektor
Koreograf
Asistent koreografa
REŽISER
DIRIGENT
JSHELDON HARNICK JERRY BOCK IVO JURIŠA ŽELJKO SENEČIČ LJUBICA WAGNER MIHOVIL DULCIČ RAY HARRISON LILY ČAKY VLADO ŠTEFANČIČ VESEUKO BAREŠIČ
V	gledališču «G. Verdi» v GORICI
JUTRI, 15. marca, ob 20.30 (goriški abonma)
V	Kulturnem domu v TRSTU
V	PETEK, 16. marca, ob 20.30
V	SOBOTO, 17. marca, ob 20.30
V	NEDELJO, 18. marca, ob 16. url
Obvestilo tržaškim abonentom
Zagrebško gledališče «Komedija» bo gostovalo v Kulturnem domu v Trstu z glasbeno komedijo «Goslač na strehi* samo tri dni in sicer od petka, 16. t.m., do nedelje, 18. t.m. Zaradi združitve abonmajev SI MORAJO ABONENTI SVOJE SEDEŽE POSEBEJ REZERVIRATI pri blagajni Kulturnega doma še jutri med 10. in 14. uro. Ogledajo pa si lahko katerokoli izmed predstav. Sedeži, ki jih abonenti ne bodo pravočasno zasedli, bodo v prodaji od petka dalje.
Zaradi vsedržavne stavke gledališč bo danes Kulturni dom zaprt.
V soboto so se vrhovske žene zbrale v domači gostilni Devetak na proslavi mednarodnega dneva žena.
«Osebne probleme smo letos žene spojile s splošnimi političnimi temami, za katere se borimo in se bo-m-. naprej borile ramo ob rami z možmi,* je poudarila v svojem govoru Boža Pižent. Med te nerešene probleme je govornica vključila vprašanje ženskih posvetovalnic, splav, žensko brezposelnost in drugo. Največjo pozornost pa je posvetila globalni zakonski zaščiti Slovencev v Italiji, ki je bila osrednja tema na letošnjih proslavah dneva žena. Za kratek kulturni program, recitacije in pesmi je poskrbel dekliški pevski zbor Danica pod vodstvom Magde Devetak. (Na sliki vrhovske žene na proslavi. Foto Mario Devetak).
Še niso našli trupla dr. Bogdana Gornjaka
Kljub štiridnevnemu iskanju doslej še niso našli voznika renaulta 17 dr. Bogdana Gornjaka, ki sc je ponesrečil v četrtek ob 17.40 (ob tem času se je ustavila ura v avtomobilu), ko je na ravnem delu ceste med Plavami in Novo Gorico nenadoma zapeljal- v desno pod cesto, od koder ga je nato skozi grmovje odbilo v reko Sočo.
V teh dneh je v akciji iskanja sodelovalo okoli 30 gasilcev iz gasilskih društev Nova Gorica in Šempeter, ribičev, kajakašev, potapljačev, delavcev milice in delavcev oddelka za ljudsko obrambo iz Nove Gorice.
Udeleženci akcije so pregledali vse obrežje in Sočo od solkanskega mostu do kraja nesreče in sicer v razdalji okoli 8 km. Na pomoč pa so prišli tudi potapljači ljubljanskega društva za raziskovanje morja.
Omeniti velja, da se je že v petek zvečer sestal ožji štab za civilno zaščito in se dogovoril za potek akcije.
Kot smo že poročali je doslej uspelo iz Soče potegniti trupli 29. letne dr. Jelke Gornjak in njene petmesečne hčerkice ter osebni avtomobil. Pri tem velja omeniti še posebej veliko požrtvovalnost delavca oddelka za ljudsko obrambo novogoriške občine Branka Pavletiča. ki je že v petek odkril o-sebni avtomobil in trupelce hčerkice in tudi vse naslednje dni sodeloval v akciji.
Po podatkih UJV Nova Gorica je lani na odseku med Novo Gorico in Kanalom umrlo v prometnih nesrečah kar 8 ljudi, pre cej pa je bilo poškodovanih. Samo v prvih dveh mesecih in pol pa je cesta zahtevala na tem območju že štiri žrtve.
Z masovnim iskanjem pogrešanega dr. Bogdana Gornjaka so prekinili, še vedno pa ga bodo iskali kajakaši in ribiči.' (J.A.)
bre stike z domačim PTT podjetjem, trikrat mesečno imajo sestanke in krožno zamenjavo.
V letošnjem jubilejnem letu bodo avgusta priredili meddruštveno propagandno filatelistično razstava ter srečanje obmejnih filatelistov z namenom, da se med seboj spoznajo. Povabili bodo vse filatelistične krožke iz goriške, tržaške in videmske pokrajine ter one iz Primorske, drugih krajev Slovenije in Hrvatske. Nadaljevali bodo s propagandnim delom v šolah in jeseni bo razstava v novi osnovni šoli v Šempasu, ki jo bodo takrat otvorili. Seveda i-majo v načrtu še druge akcije.
Po poročilih in živahni razpravi so izvolili nov odbor. V njem so Ludvik Gabruelčič kot nredsednik, Janko Fili kot podpredsednik, člani pa so Marijan Perkman, Rafael Slejko, Oto Makuc, prof. Stanko Zad-nek, Hilarij Gorkič, Jordan Boltar, Miro Kompare. Rudi Marinič, Ivan Gruden; v nadzornem odboru so Franc Bizjak (predsednik), Jožo Knez, Fani Šuligoj; v častnem razsodišču pa Krist'an Bavdaž (predsednik), Miha Hladnik in Lojzka Kavčič.
Pokrajinska uprava je sklenila omejiti hitrost na 50 kilometrov na uro na cesti Bračan - Dolenje. Cestni odsek, kjer je že doslej veljala omejitev, so z novo odločitvijo namreč podaljšali. Omejitev brzine je potrebna zato, ker je del ceste zasul zemeljski, plaz.
NA GORIŠKI POKRAJINI
Danes glasovanje
o proračunu
Danes ob 17. uri se bo vnovič sestal goriški pokrajinski svet ter nadaljeval z razpravo o proračunu. Če se bodo predstavniki političnih strank držali načelnega dogovora, bodo na današnji sejd tudi glasovali o tem finančnem dokumentu. Svoj poseg na današnji razpravi so najavili Agati (KD), Degrassi (PRI), Bressar. (PSDI), spregovoril pa bo tudi eden od svetovalcev komunistične skupine.
Kino
Gorica
CORSO 17.30-22.00 «Fury». K. Douglas in H. Cassavedes. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VERDI 16.00—22.00 «Questo pazzo, pazzo, pazzo, pazzo mohdo*, Spencer Tracy in M. Berle.
V UTORI A 17.00-22.00 »Inhlbition*. C. Beccarie. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 16.30— 22.00 »Scherlock Holmes, Soluzione al 7 per cento*.
PRINCIPE 17.00-22.00 »Rock and roli*.
Nora Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Obrni še drugo lice*. Italijanski film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Kačje jajce*. Nemško-ameriški film.
DESKLE 19.30 »Prisega na hudiča*. Ameriški film.
Koncerti
V okviru Glasbenih srečanj, ki jih prireja goriška občinska uprava z združenjem glasbenikov naše dežele, bosta v petek, 16. t.m., ob 18.30, v deželnem avditoriju v Gorici, nastopila flavtist Enzo Caroli in pianist Luigi Sehiavon.
Gledališča
Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, drevi ob 20.15, Franček Rudolf: Veronika. Abonmajska predstava za red S-sreda
Prosveta
Ugotavljajo onesnaženje v tr/iških tovarnah
Uslužbenci mestne službe za medicino dela v tržiški občini so pričeli v teh dneh s preučevanjem položaja v nekaterih tržiških tovarnah. Ugotavljali bodo, če ropot škodi delavcem, prav tako, kako je z notranjim onesnaženjem prostorov.
V nesreči umrl Jožef Čaudek iz Sovodenj
Se ena huda nesreča na državni cest; Gorica - Gradišče. Pripetila se je v ponedeljek, nekaj minut >red 20. uro, v bližini gostišča Alla bar-riera, 42-letni Eros Valente ki stanuje v Gradišču, Ulica Pidischini 24, je z avtom povozil 67 letnega u-pokojenca Jožefa Čaudeka iz Sovodenj, ki je podlegel poškodbam že med prevozom v bolnišnico.
Menda je do nesreče prišlo, med tem ko je Čaudek prečkal cesto.
Prosvetno društvo »Vipava* priredi v soboto, 17. marca, ob 20. uri, svojo Prešernovo proslavo. Nastopili bodo recitatorji PD Vipava in moški zbor iz Rupe-Peči.
Razna obvestila
Balinarsko društvo v Koprivnem priredi v nedeljo, 18. marca, ob 9.30 pohod po briških gričih na razdalji devetih kilometrov. Ob poti bodo kioski z domačimi Dijača-mi in dobrotami. Vpisnina tudi pred začetkom pohoda. Vsi udeleženci bodo dobili kolajno.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Tavasani, Kor-zo Italia 10, tel. 25-76.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti 52, tel. 72701.
Sporočamo, da je tragično preminil v 67. letu starosti
Giuseppe Caudi
(PEPE ČAUDEK)
Pogreb ha jutri, ob 13.30 v So-v Injah.
Žalostno vest sporočajo žena Dora in otroci.
Sovodnje, 14 marca 1979
B Torviterfo remiN«
*t«tl d!p«nd«nti it Kom«
44 pr.n.š. — Rimska republika za Časa Julija Cezarja
*OUlTA*/4
•eiivill*
>——J >otl« Pipino il lr»v«
(£1%;;^ Cw«Ml 41 C«rlom»i«»
Rnmau |.g<»ri cuIim ir, C.rlomtgn* W-HP| • I popoll confintnll
751 - 814 — Cesarstvo Karla Velikega
ZAKLJUČEK RAZSTAVE OB ŽENEVSKEM JEZERU
PO ŽENEVSKEM SALONU: PERSPEKTIVE IN TRENDI AVTOMORILSKE INDUSTRIJE
ŽENEVA - V soboto, 11. marca, se je zaključil letošnji avtomobilski salon, ki je prinesel nekaj (malo) novosti, pokazal pa je nekatere trende in perspektive v avtomobilski industriji. Zanimiv je bil j tem v zvezi poseg podpredsednika turinske tovarne Fiat Umberta Agnellija. «Avtomo-bilska industrija je čedalje bolj bojevita, pripravljena je zadostiti sleherni želji svojih odjemalcev in je zato proizvodnja kar se da raznolika (v mislih je imel tovarne. ki proizvajajo zelo široko pahljačo modelov od najbolj cenenih do najbolj izdelanih in torej dragih). Druga plat te kolajne pa je neizprosna konkurenca na področju avtomobilske proizvodnje, kar morda še najbolj zaskrblja evropske koncerne, katerih položaj japonska avtomobilska industrija izpodkopava.
Ženevski salon so sicer odprli prav v trenutku, ko z ene strani po komaj preživeli petrolejski krizi, posledici krize na Bližnjem vzhodu (arabske države so se prvič poslužile svojega najmočnejšega orožja, petroleja. Vsi se še spominjamo nedelj, ko smo svoje jeklene konjičke puščali v garažah in se odpravljal) peš na Kras) avtomobilska industrija doživlja spot poln razmah, z druge .strani pa so se na njenem obzorju spet začeli zbirati zlovešči čmi oblaki ponovnega pomanjkanja goriva, tokrat zaradi političnega položaja v Iranu.
V Ženevi je bil jasno opaziti trend, ki .je skuDen skoraj vsem avtomobilskim hišam: pokriti sleherno možnost prodaje od dragih športnih kupejev do kombijev, od družinskega avta do terenskega vozila, od razkošnih limuzin do naibolj preprostih vozil Salon, ki je pravkar zaprl duri, .je bil tudi priložnost, ko so razstavljavci preverili, kakšen je trenutno okus avtomobilistov. «Praktičen in potreben*, to je bilo geslo, ki je navdihovalo organizatorje in razstavljavce. In v resnici so bili številni modeli, ki so jih razstavili v Ženevi na moč praktični. Pomislimo le na številne razstavljene kombije. 0 potrebnosti avla pa najbolje priča veliko število obiskovalcev salona ter razmah avtomobilske industrije v zadnjem času.
Poleg tega trenda pa je salon pokazal tudi popolnoma nasproten pojav, ki s praktičnostjo in potrebnostjo nima kaj opraviti. Nekateri razstavljavci so doživeli uspeh s svojimi modeli, kjer so
■itMiinniiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiminiiiiiiiiim
S skrbno nego podaljšamo avtu življenje
7. začetkom pomladi tudi avtomobil potrebuje nekaj nege: gre za zelo enostavne posege, ki pa brez dvoma jamčijo vozilu daljše življenje.
Predvsem .je treba vozilo očistiti in sprati tudi s šasije blato in sol, ki sta se nakopičila čez zimo. Najbolj preprosto je, če vozilo zapeljemo v opremljene avtopralnice, Ifhko pa delo opravimo tudi doma pod pogojem, da ima voda zadosten pritisk. Prav tako pomembno je, da skrbno očistimo in posušimo tudi notranjost avtomobila. Odstraniti je treba tepihe, odpreti vrata in prtljažnik in pustiti, da se vse lepo osuši.
Ko smo že pri karoseriji poglejmo, ali ie rja načela pločevino. Morebitne odrgnine je treba očistiti m nato prebarvati z lakom, ki le naprodaj v posebnih konfekcijah s čopičem. Konvencionalna sigla laka je napisana na ploščici, ki je običajno pod prednjim pokrovom ali na vratih.
Blatniki so brez dvoma del karoserije, ki je najbolj izpostavljen odrgninam še zlasti, če smo pozimi veliko uporabljali verige. Zgodi se. da se člen verige spusti in odrgne lak Poseg s čopičem je tedaj nujen.
Če preidemo k motorju, bo treba najprej jniskrbeti za zamenjavo olja. ki ga je treba zamenjati vsaj dvakrat na leto, ne glede na pre\’ožene kilometre. Zamenjava je priporočljiva spomladi in jeseni, ker s starim oljem odstranimo vlago in umazanijo, ki škodita motorju. Olje lahko zamenjamo sami doma. če imamo z« to primeren prostor. Bolje je. če je motor topel, ker tako olje lažje odteče, preden dolijemo novega pa ne bo napak preveriti, ali smo dobro privili zamašek ol.ine kadi.
Ker se bližamo toplim letnim časom bo prav. da preverimo, ali hladilni sistem dobro deluje in ali je jermen primerno napet. Preveriti je treba tudi, ali je dovolj tekočine in ali se ventilator vklopi pravočasno. V ta namen bo dovolj, da prižeemo motor in počakamo nekaj minut: čp se ventilator vklopi je vse v redu. v nasprotnem primeru bo bolje, da pregledamo elektromagnetno stika'o.
Končno ie čas. da zamenjamo tudi zimske pnevmatike, ser bi jih v nasprotnem primeru izrab Hali po nepotrebnem. Obenem, kontrolirajmo tudi pritisk rezerv nega kolesa in orodje za zame rjavo: morda se bomo tako izognili r.ioreoituim neprijetnim pre-»enečenjem.
poudarili le nekatere estetske plati in jih po nepotrebnem nakin-čili. Težko je razložiti, zakaj imajo uspeh vozila, ki nudijo prav nič več od osnovnih modelov razen posebne barve, posebne notranje opreme, dodatnih žarometov, nekaj uric več na armaturni plošči itd.
Prav tako težko je obrazložiti uspeh, ki so ga na ženevskem salonu doživela terenska vozila, ki jih izdelujejo skoraj vse hiše.
O Mercedesovih terenskih vozilih smo pisali v prejšnji številki, vendar je angleška tovarna Rover pravočasno ukrepala in se predstavila z land roverjem, ki razpolaga z osemvaljnim motorjem.
Ženevski salon je tudi dokončno dokazal, da so se avtomobili z diesel motorjem dokončno
uveljavili. Tudi tukaj v gotovi meri prevladuje moda nad racionalnostjo. Samo tako lahko obrazložimo uspeh velikih limuzin z dieslom (mercedes, volvo, peugeot 604), še zlasti če razpolagajo s klimatsko napravo, telefonom, frižiderjem in televizorjem. Gre pač za status symbol.
Resnici na ljubo je bilo daleč največ hiš, ki so si prizadevale zadostiti potrebam svojih najljubških klientov — petičnežev. Tako se je uradno prikazal na razstavišču oklepni avto: alfetta, ki je bila na prvi pogled na las podobna tistim, s katerimi se peljejo funkcionarji dežel in državne uprave ter prodajalci jeansov, vendar s tri centimetre debelimi šipami, neprebojnimi gumami, debelim jeklenim oklepom in vrati z magnetnimi ključavnicami.
Tovarna Chrysler Sunbcam je po svoji stari navadi pripravila tudi športno Inačico svojega zadnjega modela. Taka vozila, kot dokazuje uspeh Volksvvagnovega golfa GTI in Renaultove alpine gredo dobro v prodaj zlasti med mlajšimi kupci. Njihova glavna vrlina je poskočnost, ki je novemu sunbeamu res ne manjka: pod pokrovom rezgeta kar 150 iskrih žrebcev, ki zagotavljajo vozilu velik pospešek in hitrost. Lotusov motor je športno zasnovan, saj ima odmični gredi v glavi in 16 ventilov. Poleg te je tovarna pripravila tudi bolj krotko inačico Ti, ki premore 100 konjskih moči. Sunbeam-lotus bo naprodaj v Italiji do konca leta, Ti pa bo na voljo kupcu že aprila.
Za tako važen dogodek so bila potrebna stoletja.
10. junij. Volilve v evropski parlament. Tvoj glas za tvojo Evropo.
je izoblikovala zamisel o skupnosti, se je že veliko storilo, čeprav je mnogo ciljev še pred nami.
Danes poljski pridelki in industrijski izdelki lahko svobodno krožijo v Evropi devetih, zanje ni treba plačevati carine.
Zaradi tega se govori o «skupnem tržišču«. Približno polovica izmenjav vsake naše države se izvrši v skupnosti: vsako gospodarstvo torej lahko računa s tržiščem celinske razsežnosti. Vsakogar, ki odide na delovno mesto v drugo državo članico, ščitijo skupna pravila. Toda za združitev devetih gospodarstev je potrebno poenotenje tudi njihovih gospodarskih politik: denarja, kmetijstva, energije, raziskav... in integrirati močna gospodarstva s šibkimi, bogate dežele z revnimi Združenih devet držav članic skupnosti lahko v večji meri vpliva na poslovanje v svetu; skupnost je sklenila dogovore s številnimi državami in več kot 50 deželami tretjega sveta podpisala je dogovor o združenju, ki povezuje med seboj več kot pol milijarde ljudi.
Preko svojih ustanov sprejema skupnost sklepe, ki neposredno vplivajo na naše življenje, ki ustvarjajo pravice in dolžnosti za vsakega izmed nas. In 10. junija ž volitvami v evropski parlament, se bomo mi — 180 milijonov volivcev devetih držav — izrekli, kakšno Evropo hočemo.
EUROPA
Nikoli v zgodovini se ni zgodilo, da bi devet narodov devetih suverenih držav volilo skupni parlament.
Prvi bomo- mi; mi v Italiji,
Belgiji, Danski, Franciji.
Veliki Britaniji, Irski,
Nizozemski, Luksemburgu,
Nemčiji: 180 milijonov volivcev evropske'skupnosti. Prvi bomo, ker Evropa prvič po tolikih vojnah, išče svojo enotnost v miru in sožitju med narodi.
V' devetih državah evropske skupnosti je 260 milijonov državljanov in marsikaj nas druži.
Vsi živimo v demokratičnih državah. Pravzaprav je to pogoj za vstop v skupnost. Tri nove države: Grčija, Portugalska in Španija — so zaprosile za vstop, brž ko so spet našle svojo pot do demokracije.
Vsa naša gospodarstva so predelovalnega značaja: v tujini kupujemo surovine in prodajamo končne izdelke. Zaradi tega smo naj večja svetovna trgovska sila in potrebujemo druge, kot drugi potrebujejo nas.
Združitev naših gospodarstev za ustvaritev skupnih interesov.
Imeti skupne ustanove za sprejemanje skupnih odločitev. To je način, postopen in praktičen, ki ga je skupnost izbrala. Toda končni cilj je še bolj ambiciozen: politična združitev.
Od leta 1950 dalje, leta, ko se
1979 — Evropska skupnost
1812 — Napoleonovo cesarstvo
NAŠ NOVI PODLISTEK
Hitlerjevi dediči
Jutri bomo začeli objavljati v podlistku nekoliko obsežnejši prikaz ekstremnih desničarskih sil in njihovih organizacij v Zvezni republiki Nemčiji, ki predstavljajo nekakšne dediče nacizma.
Prikaz je pripravil naš sedanji sodelavec iz Bonna Ivo Vajgl, bivši dopisnik RTV Ljubljana v Trstu, zdaj pa vodja vse dopisniške službe Tanjuga za Zahodno Nemčijo in predsednik združenja akreditiranih tujih dopisnikov v ZRN. Pri svojem opisu se Vajgl oslanja vseskozi na uradne podatke «Urada za varstvo ustavnosti« za leto 1977 in torej na podatke, v katerih avtentičnost ni mogoče dvomiti. Njegov prikaz bo obogaten s številnimi fotografijami.
Podlistek bo trajal okrog tri tedne, potem pa bomo začeli objavljati daljši izvirni tekst Branka Babiča iz časov narodnoosvobodilnega boja na Kozari od organizacije splošne vstaje, pri kateri je sam sodeloval, do končne zmage,
ijSiiV L A,M,A
•Ak

J/
eC^landJn
SNA
f|pC'tRSAr'
I M P E r o
‘PreJburao
»Lwb«n
D' AUSTRIA
\ N (

10. junija bo v devetih državah evropske skupnosti 180 milijonov volivcev glasovalo za evropski parlament.
SMUČANJE
V VELESLALOMU ZA SP V HEAVENLY VALLEYU
Križaj drugi (za Stenmarkom)
Gros četrti - Strel presenetil s sedmini mestom
HAVENLY WALLEY (Kalifornija) "7 čeprav je letos Stenmark posta-*»• nov rekord zaporednih zmag v ^leslalomu (devet) in je bil tudi wakrat najboljši v slalomu, ni obijal svetovnega pokala, ki ga je ■tar trikrat zaporedoma osvojil v Prejšnjih sezonah.
čreden uspeh je na včerajšnjem Veleslalomu dosegel Bojan Križaj, "• je bil v prvem spustu celo naj-Poljši z 1”02 prednosti pred zmagovalcem, kot običajno pa je bil Stenmark v drugem spustu izreden in ie tudi prepričljivo zmagal. Včerajš-aje drugo mesto je tudi najboljši Plasma Križaja v tekmovanjih za »tetovni pokal. S tem uspehom je Praktično že osvojil bronasto kolajno v veleslalomu za SP in uvrstitev med desetimi najboljšimi smučarji. Tudi Strel je dobro smučal, ®aj je zasedel odlično sedmo mesto. Kuralt je imel drugi najboljši vmes-n> čas v drugem spustu, dve vrati Ptod ciljem pa je padel.
Tudi včeraj so bili Italijani le poprečni, razen Grosa, ki .je bil četr-Giorgi je bil dvanajsti, Thoni in "Ially pa sta bila diskvalificirana. Lestvica včerajšnjega veleslaloma:
L Stenmark (Šve.)	2’11”72
J- Križaj (Jug.)	2’12"43
* Enn (Av.)	2’13”23
<- Gros (It.)	2’13”96
J- Liischer (Švi.)	2’14”60
J- Wenzel (Liecht.)	2’14"85
7- Strel (Jug.)	2’15”04
J- Bergstedt (Šve.)	2’15”08
P- Steiner (Av.)	2’15”55
*• Luthy (Švi.)	2’15”59
>• Hemmi (Švi.)	2’15”79
J- Giorgi (It.)	2'15”97
f Stock (Av.)	2'16”53
4- Jacobsson (šve.)	216”90
ls- Zeman (ČSSR)	2’16”93
Skupna lestvica SP:
J- Luscher (Švi.)	135
l Mahre (ZDA)	155
3- Stenmark (Šve.)	143
j- Wenzel (Liecht.)	148
J- Stock (Av.)	142
$■ Gras (It.)	131
'■ Steiner (Av.)	95
>h,i.............
OBVESTILA
"ečaj o praktičnem pomorstvu
SPK Čupa iz Sesljana obvešča, aa je še nekaj razpoložljivih mest ** tečaj o praktičnem pomorstvu, ga vodi kapitan Bruno Volpi-^Isjak. Teoretična predavanja so °l> ponedeljkih in četrtkih ob 20.30 v dvorani v LIL sv. Frančiška 20 J1 Trstu, praktične vaje na mor-•u Pa bodo na društvenih jadrni-"ah v Sesljanskcm zalivu. Tečaj P' primeren za vse (moške, žen-*lte in mladino), ki se zanimajo *a jadranje in vodenje motornih 'nlnov ter služi kot priprava za Polaganje izpitov na luški kapita-Plji. Interesenti lahko pridejo na Predavanje v četrtek zvečer, kjer P°do dobili tudi ostale informaci-*• Posebno vabi Čupa mladino, oa se udeleži tega tečaja, ki služi :udi kot priprava za jadralno šoti'. ki bo po končanem šolskem 'etu.
« « »
ŠD Mladina
"•»vešča, da je namiznoteniška rekreacija v občinskem rekrcacij-*tiem domu vsak dan od jutri do ,vključno petka od 20.30 naprej. Za-Pteresirani se lahko direktno prijajo v času rekreacije v rekreacijam domu.
* ♦ *
Danes, v sredo, ob 18.30 na stadionu «1. maj* v Trstu seja a-'etske sekcije ŠZ Bor. Prisotnost "•»vezna.
8.	Križaj (Jug.)	91
9.	David (It.)	85
10.	Thoni (It.)	72
11.	Miiller (Švi.)	71
12.	VVirnsberger (Av.)	70
Skupna lestvica veleslaloma za svetovni pokal:
1.	Stenmark (Šve.)	125
2.	Luscher (Švi.)	104
3.	Križaj (Jug.)	96
4.	Wenzel (Liecht.)	74
5.	Hemmi (Švi.)	73
6.	Luthy (Švi.)	63
7.	Gros (It.)	58
8.	Enn (Av.)	54
9.	Stock (Av.)	49
10.	Fournier (Švi.)	40
KOLESARSTVO
jrAiti/, — NiCA
Zoetemelk še vedno prvi
MANDELIEU — Francoz Jean Chassang je s prednostjo 26” osvojil prvo mesto na 6. etapi dirke Pariz -Nica. Na skupni lestvici je Nizozemec Zoetemelk ohranil vodstvo pred Švedom Nilssonom in svetovnim prvakom Knetemannom.
# # *
CIVITANOVA MARCHE - Po četrti etapi dirke med Tirenskim in Jadranskim morjem ni prišlo do nobenih sprememb. Tekmovalci so namreč dospeli vsi skupaj na cilj, v sprintu pa je slavil Italijan Sa-ronni, pred Belgijcema Van Linde
lestvici torej še naprej vodi Italijan Battaglin.
SKUPNA LESTVICA
1.	Battaglin (It.)
2.	F. Conti (It.)
3.	Saronni (It.)
4.	Moser (It.)
5.	Panizza (It.)
22.24’21” po 11” po 49” po 56” po 104”
VVaitzova prva v Beogradu
Na hipodromu v Beogradu je bil 4. tradicionalni kros v počastitev mednarodnega praznika žena. Na 3 tisoč metrov dolgi progi je nastopilo 20 tekačic iz Velike Britanije, SZ, Romunije, Norveške, ZDA, Francije in seveda Jugoslavije. V središču pozornosti je bila svetovna rekorderka Norvežanka Greta Waitz in lanska evropska prvakinja Sovjeti-nja Ulmasova. Na startu sta bili še tekačica iz ZDA Merril ter zmagovalka uličnega teka v Velenju Romunka Puica. Odločitev je padla šele 200 m pred ciljem, ko je Waitzo-va silovito potegnila in pustila Puico za seboj za več kot 20 metrov. Najboljša Jugoslovanka je bila tokrat Tomičičeva iz Čuprije, ki je v fini-šu premagala Mariborčanko Pergarjevo.
PROVIDENCE - Muhammad Ali je v tem kraju opravil krajšo ekshibicijo. Štiri kroge se je boril proti Ellisu in dvema drugima boksarjema. Ponovno pa je dokazal, da leta minevajo tudi zanj. Na izrecno vprašanje je odgovoril, da se počuti zelo utrujen in je to dejstvo opravičil z
nom in De Vlamickom. Na skupni | besedami «preveč sem star*.
SMUČARSKI SKOKI
TA TEDEN V PLANICI
NAMIZNI TENIS
NA DRŽAVNEM PRVENSTVU
MORDA NOV REKORD ODLIČEN SKUPINSKI USPEH KRASA
Prenovljena skakalnica omogoča zanesljive polete celo do 200 m daleč
V svojo dolgo in zanimivo zgodovino bo eden največjih in najlepših športnih objektov v Jugoslaviji, ena največjih smučarskih skakalnic na svetu — Planica — vpisala ta teden še en pomemben dogodek: peto svetovno prvenstvo v smuških poletih.
Ta velika mednarodna športna prireditev bo potekala tudi v znamenju 45-letnice izgradnje, v tistem času največje smuške skakalnice na svetu, ki so jo takoj imenovali «mamutska». Inž. Stanko Bloudek, konstruktor te pne velikanke v Planici je z njo postal eden od očetov tedaj šele rojene športne panoge — smuških poletov. Že prvo uradno tekmovanje v Planici je vzelo sapo množici 4 tisoč gledalcev:	olimpijski zmagovalec
Norvežan Birger Ruud je po zanesljivem in lepem letu pristal pri 92 metrih. To je bil nov svetovni rekord in hkrati prvi rekord Planice.
Ime skakalnice v dolini Tamar pod Poncami se je bliskovito razneslo po svetu. Mnogi sodijo, da je prvo tekmovanje v Planici pomenilo konec obdobja smučarskih skokov im začetek športne panoge za najbolj hrabre med športniki — smučarskih poletov. To mnenje je dokončno prevladalo, ko je leta 1936 na velikanki zmagal tedaj 17-letni Avstrijec Sepp Bradi s skokom prek «sanjske meje*, ko je pristal pri 101 metru.
Toda v minulih 45 letih slavo Planice niso ponesli samo rekordi

KOŠARKA
V PRVENSTVU KADETOV
VISOK PORAZ K0NT0VEL0VE VRSTE
Slovenski košarkarji so si s spodrsljajem z Interjem 1904 zapravili tudi prvo mesto - Domovci in Brežani so bili tokrat uspešni
64:83 (22:49) [peterki in to jim je uspelo v zad-I njih minutah srečanja. V tem tre-
Inter 1904 — Kontovel 94:57 (48:26)
KONTOVEL: Milič, Ukmar, Bratož 8, Černoli, Vassallo 8, Ban 10, Kerpan 11, Danev 10, Benčina 6, Bu-kavec 8.
SODNIKA: Fornasaro in Škrlj.
PM: Kontovel 13:36.
PON: Ban (22), Benčina (32), Bu-kavec (34), Danev (37).
Kontovelci so v nedeljskem srečanju z Interjem igrali katastrofalno. Vedelo se je namreč, da bo tekma trd oreh za našo postavo, vseeno pa tako težkega poraza ni nihče pričakoval. Naši fantje so v tej tekmi odpovedali na vsej črti. Srečanje se je začelo čisto normalno. S pametno igro so naši prišli v vodstvo. Vodili so namreč vse do 10. minute, ko je bil rezultat 17:13. Nato izenačenje v 13. minuti (21:21). Odtlej je vsa ekipa izgubila glavo, saj si na dru-gačen način ne moremo razlagati, da je nasprotnik do kraja prvega polčasa dosegel še 27 točk, Kontovelci pa samo 5. S tem pa je bilo dejansko srečanja konec.
V drugem polčasu pa naši niso reagirali in visok poraz je bil neizbežen. Edini, ki se je dobro odrezal, je naraščajnik Vassallo, ostali so razočarali. S tem porazom so Kontovelci izgubili tudi prvo mesto na lestvici, ki bi se sedaj ne smelo več izmuzniti iz rok Micolijeve peterke.
H. L.
•'  ........................................... Illllllll...III.mn..........
Na pokrajinskem prvenstvu
atletika
Ruzzier osmi v krosu
Poteg tekačev Adric so nastopili tudi borovci
V nedeljo je bil pri Bazovici dru-jr »n zadnji kros, veljaven za po-»faiinsko prvenstvo kategorij nara-i"ainikov, mladincev in članov. Tek-L»Vanie je (v dobri organizaciji trpkega kluba Marathon) zelo do-l 0 uspelo, saj se je v raznih kalorijah pomerilo okoli 80 atletov, Jut> temu, da je bilo v neposred-c, bližini v teku še eno podobno jktoovanje. To dokazuje, da se vse ljudi ukvarja v zimskem času |. ~° precej naporno panogo, saj je -'k odlična priprava za kasnejše m °Pe na atletskih stezah, i Na tem drugem krosu so tokrat kanili slovenske barve tudi nekaki člani lonjerske Adrie in Bora.
REZULTATI
Naraščajniki - 4200 m
i' S. Fonda, Marathon *■ ft. Lipizer, CSI ' P- Dagnello, CUS
KONČNA LESTVICA .	(po dveh krosih)
5' S. Fonda, Marathon
R.	Lipizer, CSI
lij' P. Dagnello, CUS A. Langan, Bor ' D. Poljšak, Bor
, Mladinci - 6300 m
j M. Prosch, CSI •( P. Fonda, Marathon ;■ P. Taucer, SAAT 5 8. Felluga, SAAT M. Queirazza, CSI j KONČNA LESTVICA 5 P. Fonda, Marathon j 8. Felluga, SAAT P. Taucer, SAAT . ČLANI - 8400 m J' A. Sinigoi, CUS 3' 8- Licata, Marathon J P. Arban, CUS
S.	Schiriuzi, CSI
15’05”
15’23”
15’31”
20'33”
21’57”
22'08”
22’10”
2302”
29’25"
29’34”
30’03”
3015”
5. A. Cald, Marathon 13. F. Ruzzier, Adria 16. E. Renko, Adria
KONČNA LESTVICA
1.	A. Sinigoi, CUS
2.	R. Licata, Marathon
3.	F. Arban, CUS
8.	F. Ruzzier, Adria
9.	E. Renko, Adria
košarka
30'34”
32’57”
33’34”
R. F.
V OKVIRU Ml
Tudi naše šole
Danes se bo na Goriškem pričelo pokrajinsko prvenstvo v košarki v okviru mladinskih iger. Na njem bodo nastopali tudi košarkarji slovenskih šol, ki bodo nastopali v vseh treh kategorijah.
SPORED
DEČKI
Jutri, 22. t.m., ob 15. uri v telovadnici «Fermi»: SŠ Pascoli iz Kr-mina - SŠ Ivan Trinko.
Torek, 27. t.m., ob 16.30: SŠ Ivan Trinko - SŠ Locchi Gorica.
MADINCI
Danes, 14. t.m., ob 15. uri v telovadnici šole Arte: Slovenske šole -ITC Fermi.
JUNIORJI
Sreda, 21. t.m., ob 15. uri v telovadnici šole Arte: Slovenske šole -Učiteljišče Slataper.
(pr)
SMUČANJE
TRENTO — Danes se v Folgarii začne italijansko državno prvenstvo v nordijskih smučarskih disciplinah.
Saba — Breg
BREG: Debernardi, Barut 15 (1:1), Meneghetti 6, Slavec 22, Pertot 30, Čok 4 (2:3), Corbatti 2 (0:3) in Fer-luga 2.
SODNIK: Galante iz Trsta.
Bregovi kadeti so na odprtem i-grišču na Greti po predvidevanju in zasluženo premagali peterko Sabe, s prikazano igro pa niso zadovoljili.
Brežani so dokaj uspešno začeli in so si že v 14. minuti priigrali vodstvo 17 točk (35:18), to vodstvo pa so nato še krepko povečali.
V	drugem delu tekme pa so slovenski košarkarji z lagodno igro izgubili večji del prednosti, vseeno pa so z lahkoto zmagali.
bi
Bor - Alabarda 94:109 (50:47)
BOR: Pegan A. 25 (3:6), Štavar 23 (1:3), Canciani 20, Ražem 19 (3:7), Kosovel 5 (1:3), Gerdol 2, Pregare, Bajc, Merku.
SODNIK: Leoni.
PM: Bor 8:19, Alabarda 23:34.
V	petem kolu drugega dela prvenstva kadetov, so v nedeljo borovci doživeli nov poraz. Igrali so namreč na domačih tleh, a proti solidni Alabardi, ki je na drugem mestu lestvice. Kljub porazu so tokrat Pe-ganovi varovanci igrali dokaj dobro in na koncu prvega polčasa so celo vodili.
Med posamezniki so v Borovih vrstah dobro igrali Pegan (ki pa je zgrešil kar pet protinapadov), štavar, ki je s točnimi meti večkrat premagal nasprotnikovo cono in Canciani.
Max
SKUPINA A IZIDI 12. KOLA
Don Bosco A - Ferroviario 76:96 Bor - Alabarda	94:109
In ter 1904 B - SGT	66:104
LESTVICA
Ferroviario 18, Alabarda in SGT 14, Don Bosco A 10, Inter 1904 B 8, Chiadino in Bor 0.
PRIHODNJE KOLO Chiadino Porfirio - Bor (18. 3. ob 11. uri v Istrski ulici), Inter 1904 B - Don Bosco A, Alabarda - SGT. B SKUPINA IZIDI 9. KOLA
Servolana - Don Bosco B 55:105 Saba - Breg	64:83
Inter 1904 A - Kontovel 94:57 LESTVICA
Inter 1904 A 16, Kontovel 14, Don Bosco B 12, Breg 8, Servolana in Saba 2.
PRIHODNJE KOLO Don Bosco B - Saba, Breg - Kontovel (18. 3. ob 9. uri v Dolini), Inter 1904 A - Servolana.
Marko
Dom — Grado	66:64
DOM: Košuta 2, Waltritsch, Vižintin 8, Mermolja, Sanzin 14, Can-telli, Devetak 13, Klanjšček 10 in Dornik 19.
Domovci so na domačih tleh premagali ekipo iz Gradeža. Ta zmaga je še pomembnejša, ker je prva po vrsti neuspehov in ker je Grado zelo solidna peterka. Naši fantje so bili stalno v vodstvu. Sama igra je bila bojevita. Domovci so v obrambi večkrat spravljali v težave nasprotnika, ki je le s težavo prihajal do koša. Italijanski igralci so se venomer skušali približati Domovi
ailllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIItllllHIIIIIIII
POPRAVEK Marko Ban
V	torkovi številki na športni strani se nam je vrinil neljubi tiskarski škrat. Pravilno ime je Marko in ne Marco Ban. Čitateljem in še pose bej Jadranovemu igralcu se opravi čujemo za napako.
nutku so bili domači z Dornikom na čelu prisebnejši in tako zasluženo zmagali.
Igor Košuta
DEČKI
Libertas — Kontovel 69:87 (32:38)
KONTOVEL: Aleksander, Gruden, Čuk 20, Daneu, Sedmak, Gulič 31, Aleksej Pertot 14, Košuta 2, Andrej Gruden, Marjan Pertot 20. SODNIK: BaLT PM: Kontovel 9:21.
Tudi v povratnem srečanju so bili Kontovelci boljši od Libertasa. Tekma se je začela polževo. Po 10. minutah igre so se duhovi na igrišču le nekoliko razživeli. Kontovelci pa so tedaj po zaslugi dobre obrambe prišli v vodstvo, ki so ga zanesljivo obdržali do konca tekme.
H. L.
IZIDI 13. KOLA
Libertas - Kontovel	69:87
Sokol - Scoglietto preložena Ferroviario - Alabarda	76:74
Inter Milje - Don Bosco	66:65
ZAOSTALA TEKMA Inter Milje • Servolana	87:69
LESTVICA
Alabarda 20, Don Bosco 18, Ferroviario in Inter Milje 16, Servolana in Kontovel 12, Libertas 6, Sokol 2, Scoglietto 0.
PRIHODNJE KOLO Inter Milje - Libertas, Scoglietto - Ferroviario, Servolana - Sokol (18. 3. ob 9. uri v Skednju), Alabarda - Don Bosco, Sokol - Scoglietto (zaostala tekma: 17. 3. ob 16. uri v Nabrežini). Počitek: Kon tovel).
Marko
PROPAGANDA Ferroviario — Bor A 45:81 (23:32)
BOR A: Bradassi (k) 33 (1:6), Volk 31 (1:3), Vascotto, A. Tavčar 4 (2:4), B. Tavčar 2, Jagodic 2, Slama, Zaccaria 6, Semen 3 (1:5), Jogan.
SODNIK: Zucchi.
V tekmi s Ferroviarijem so mladi Borovi košarkarji dosegli svojo tretjo zaporedno zmago. »Plavi* so tokrat zadovoljili tudi z igro, ki je bila še posebej v drugem polčasu dobra. V tem delu tekme so borovci namreč dobesedno nadigrali nasprotnika. Dobro so prestregali od bite žoge, hitro so prenašali žogo, še kar uspešno branili. Iz vsega tega pa se je izcimila dinamična in atraktivna igra, v kateri so blesteli prav vsi naši košarkarji. Borili so se za vsako žogo in tako v celoti popravili nekoliko medlejši vtis iz prvega polčasa.
Tokrat gre pohvaliti vse naše košarkarje. Kot posameznika pa sta se poleg najboljših strelcev Volka in Bradassija izkazala še Aleksij Tavčar, ki končno prihaja v zadovoljivo formo, in Semen.
Meko
IZIDI 3. KOLA Ricreatori — Inter Milje 55:19 Alabarda — Inter 1904	46:35
Ferroviario — Bor A 45:81 Don Bosco — Servolana prel. Počitek: Bor B
LESTVICA
Bor A 6, Alabarda 4, Don Bosco, Ferroviario in Ricreatori 2, Inter Milje,'Inter 1904, Bor B, Servolana 0.
PRIHODNJE KOLO Servolana - Inter 1904; Bor A -Don Bosco (17.3. ob 15.15 v Dolini); Ferroviario - Ricreatori: Bor B -Alabarda (18.3. ob 11.00 na stadionu «1. maj*); počitek: Inter Milje, Marko
neustrašnih ljudi — ptič, temveč tudi dejstvo, da je bila konstrukcija skakalnice najpopolnejša na svetu. Inž. Bloudek je nenehno bdel nad svojim remek delom, ga popravljal in obnavljal v želji, da postane skakalnica čimbolj varna, vendar tudi da omogoči vse daljše in daljše lete. Zato tudi ni čudno, da je v Planici v* 45 letih padlo 16 svetovnih rekordov.
V tem času pa je Planica dobila tudi resne konkurente v O-
5 SMITO/NO PRVENSTVO
PLAN1CA79 JUGOSLAVIJA
15.-18.3.1979
berstdorfu, v ZR Nemčiji, in Kul-mu, v Avstriji Leta 1950 je »mamutska* skakalnica izgubila primat, ko je Šved Dan Netzel v Oberstdorfu skočil 135 metrov. Takšno ali celo večjo daljavo v Planici na bilo več mogoče doseči, saj ■mamutske* ni bila več mogoče podaljševati. Inž. Bloudek je začel razmišljati o novi velikanki, vendar ga je pri načrtovanju ideje zaustavila smrt.
Po' njegovih korakih sta šla brata, inženirja Lado in Janez Gorišek, prav tako zaljubljena v smuške lete. V neposredni soseščini mamutske* so se začeli pojavljati obrisi nove skakalnice »velikanke*. Pred 10 leti, 1969, so se po zaletišču spustih tedaj najbolj znani mojstri. Svetovni rekordi so tako rekoč pljuskali: Norvežan Wir-kola in Čeh Raška s 156 metrov, spet Wirkola 160, pa Raška 164 in končno zmagovalec leta 1969 VVolf, NDR, 165 metrov.
Zaradi izrednih možnosti nove skakalnice je mednarodna smučarska zveza leta 1972 zaupala Plani Ci organizacijo prvega svetovnega prvenstva v smuških poletih. Piv teklo je v znamenju nepozabnega Švicarja Wa!terja Steinerja. Vendar je za to peto svetovno prvenstvo FIS zahtevala, da popravijo naklon skakalnice. Doslej je naklon znašal 41 stopinj, vendar so S? V FIS ustrašili, da bi to lah ko povzročilo velike dolžine in so zahtevali zmanjšanje nagiba na 39 stopinj.
Brata Gorišek sta se lotila posla in sta ob veliki pomoči športnih delavcev, vojske in drugih hitro in temeljito popravila skakalnico.
Mimogrede rečeno za to popravilo so potrebovali okrog 800 kubi-kov zemlje, kamenja in peska. Zdaj so, kot je izjavil inž. Janez Gorišek, dani realni pogoji, da na-de rekord Planice, in tudi svetovni rekord Inauerja iz Oberstdorfa — 176 metrov. Po njegovih besedah namreč velikanka omogoča zanesljiv polet tudi do 200 metrov.
Jure Pengov
MILAN — Za sobotno dirko Milan - Sanremo se je vpisalo skoraj rekordno število kolesarjev. Na 288 km dolgi progi se bo namreč za zmago potegovalo kar 278 tekmovalcev. Prisotnih bo 30 moštev, od teh pa bo samo enajst italijanskih. Kakovost bo torej več kot zagotovljena,
Miličeva je osvojila prvo mesto med posameznicami in v dvojicah (s Saporettijevo)
Namiznoteniške igralke ŠK Kras so na dvodnevnem državnem turnirju v Salsomaggiore Terme zaigrale izredno učinkovito in so odigrale vidno vlogo v vseh kategorijah, tako da je bil skupinski uspeh res odličen in nad vsemi pričakovanji. To pa je lepo zadoščenje za trenerja Derganca in igralke same, ki prehajajo v vse boljšo formo, kar dobro obeta pred bližnjimi nastopi v okviru državnega prvenstva. Na uspelem turnirju, ki ga je v okviru praznovanj mednarodnega dneva žena priredil deželni odbor Emilie -Romagne, so nastopile vse najboljše italijanske igralke, tako da je bil ta «test* zelo zahteven in obenem verodostojen.
Tudi tokrat je v vsej svoji luči zablestela že dobro znana zvezda — Sonja Miličeva, ki je gladko zmagala v absolutni kategoriji in ni prepustila svojim nasprotnicam niti seta. Njena «žrtev» je bila tudi državna prvakinja Bevilacqua, katero je Sonja odpravila z neoporečnim 3:0. Čeprav so na začetku tekmovalne sezone odredili, da bodo za določitev državne prvakinje upoštevali tri najboljše uvrstitve vsake tekmovalke na petih državnih turnirjih (katere so že odigrali), so sedaj vključili v ta obračun tudi turnir v Salsomaggiore Terme in baje bodo isto storili tudi s turnirjem, ki ga bodo odigrali v Tre-vigliu. Tako ravnanje pa je škodljivo za Miličevo, ki je bila doslej na petih turnirjih štirikrat prva in enkrat druga, torej je že nabrala največje možno število točk (tri zmage), se pa obrestuje ostalim, začenši z Bevilacquo, ki si lahko izboljša svoj položaj pred končnim turnirjem, ki bo določil državno prvakinjo za leto 1979. Ne glede na te podtalne nakane pa je Sonja jasno dokazala, da se v normalnih okoliščinah ne boji nobene nasprotnice v italijanskem merilu. Tudi v ženskih absolutnih dvojicah je Miličeva skupno s Saporettijevo odnesla prvo zmago, potem ko je v finalu po razburljivem srečanju strla odpor odlično razpoložene Krasove dvojice Dragica Blažina - Neva Rebula. ki se je usidrala na drugo mesto. V izločilnem delu tega tekmovanja je mladi par Anica Rebula - Nevenka Škrlj pripravil pravi športni podvig z gladko zmago nad kvotirano dvojico Bevilacqua -Crivellini.
Med tretjekategomicami je z zelo dobro igro zablestela Vesna Doljak, ki je v polfinalu izgubljala proti Starčevi kar s 5:16, nakar je z neverjetno serijo neustavljivih napadov nasprotnico dohitela in jo premagala z 21:18. Res pravi podvig! V finalne« «»ečanju .s Ca«-golovo je sicer izgubila z minimalno razliko, končno drugo mesto pa predstavlja zanjo res odličen uspeh. Tudi ostale krasovke so se zelo srčno borile in si le za las niso priborile boljše uvrstitve, kar velja tudi za kategoriji mladtek in drugo-kategomic. Med naraščajnicami je Sonja Doljak upravičila pričakovanja in zasedla končno četrto mesto, kar je lep uspeh za tako mlado tekmovalko. Končno naj omenimo še tekmovanje trettekategorniških dvojic, ki ie prineslo Krasu trette (Vesna Doljak - Cergol) in četrto mesto (Sonja Doljak - Damijana Sedmak).
IZIDI
ABSOLUTNA KATEGORIJA
LESTVICA
1. Milič (Kras), 2. Bevilacqua (CSI Milan), 3. La Gioia (GBC
Bari).
ABSOLUTNE DVOJICE Rebula in Škrlj - Bevilacqua in Crivellini 2:0 (15, 16)
Blažina in Rebula - Tommasi in Sanco 2:0
V. in S. Doljak - Ronzoni in Man-nicci 0:2
Eccardi in Bocale - Furlan in Sedmak 2:0 (18, 18)
Blažina in Rebula - Rebula in Škrlj 2:0
Milič in Saporetti - Chiappelli in Ponturo 2:0
Blažina in Rebula - La Gioia in Valente 2:1 (20, -12, 18)
Milič in Saporetti - Eccardi in Bo-Celic 2*0
Milič in Saporetti - Blažina in Rebula 2:0 (17. 21)
LESTVICA
1. Milič - Saporetti (Kras - Va-rese), 2. Blažina - Rebula (Kras). DRUGOKATEGORNICE
S. Doljak - Pedratti	2:0
A. Rebula - Putzer	0:2
A. Rebula - Gioia	2:0
A. Rebula Clementi	2:0
Sedmak - Caldelli	2:0
Sedmak - Fasolt	1:2
V. Doliak - Maiocchi	2:0
V. Doljak - Rupil	2:0
V. Doljak - Pasquallj	2:0
V. Doljak - Moroni	0:2
V. Doljak - Starc	2:1
Cergol - V. Doliak (21,	18) 2:0
TRETJEKATEGORNIŠKE DVOJICE)
Sedmak in Doljak - Clementi in Pedrotti 2:0
Doliak in Cergol - Maiocchi in Pog-gioli 2:0
Musina in Rupil - Rebula in Furlan 2:0
Sedmak in Doljak - Scartoni in Ronzoni 2:0
Doljak in Cergol - Tomasi in Put-zer 2:0
Chiappelli in Moroni - Sedmak in Doljak 2:0
Maccalli in Starc - Doljak in Cergol 2:1
Rebula - Stucchi	0:3	MLADINKE	
Rebula - Putrer	3:1	Tommasi - V. Doljak	0:2
Rebula - Ponturo	1:3	Mannicci - V. Doljak	2:0
V. Doljak - Ronzoni	1:3	Maccalli - Sedmak	2:0
V. Doljak - Mannicci	0:3	Putzer - Sedmak	2:1
Blažina - Moroni	2:3	Chiappelli - Rebula	2:0
Blažina - Eccardi	1:3	Rebula - Pasqualli	2:1
Blažina - Sanco	3:1	Ronzoni - Furlan	2:0
TRETJEKATEGORNICE		Starc - Furlan	2:0
Ronzoni - Furlan	2:0	NARAŠČAJNICE	
Furlan - Tappeiner	2:0	S. Doljak - Mairmofer	2:0
Moroni - Škrlj	2:0	S. Doljak - Musina	2:0
Škrlj - Poggioli	2:0	Moroni - S. Doljak	2:0
S. Doljak - Starc	0:2	Scartoni - S. Doljak	2:0
S. Doljak - Trippini	2:0		—bs—
iiiiiiiiiifiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviniiiiiiiiiiiM			
		V MUSKI C LIGI	
Derbi ni zadovoljil
Po porazu proti Krasu je Olympia verjetno že obsojena na izpad
Milič - Eccardi Milič - Maccalli Milič - La Gioia Milič - Bevilacqua Milič - Mannicci
3:0 (16, 16, 14) 3:0 (17, 17, 11) 3:0 (18, 14, 9) 3:0 (18, 14, 12) 3:0 (16, 11, 11)
Olympia — Kras	1:3
(15:13, 10:15, 4:15, 7:15)
OLYMPIA: Malič, Štefan Cotič, Marko Cotič, Kuštrin, Ferfolja, Soban, Pagon in Špacapan.
KRAS: Grilanc, Milič Bruno, Milič Lucijan, Budin, Veznaver, Marušič, Bitežnik.
Postaja že tradicija, da 01ympia zmaga v prvem nizu, nato pa prepusti obe točki kraškim odbojkarjem. V uvodnih potezah je bilo opaziti preveliko živčnost na obeh straneh ■mrežfe, saj-sta se1 obe'ekipi zavedali, da lahko še naprej upata na rešitev pred izpadom iz lige le z zmago. Priča smo bili zato eni njunih najslabših tekem.
Do sredine seta je bila 01ympia enakovredna Krasu nato pa se je začel pravi monolog zgoniškega moštva. O tretjem in zadnjem setu ni veliko povedati saj se je 01ympia že vdala v usodo. Tako klavrne predstave ni morda nihče pričakoval, saj smo bili vedno priča zelo ostrim in borbenim spopadom.
V soboto bo Ol.vmpia gostovala pri Boru. Temka se bo začela ob 20 30.
S. B.
1. ŽENSKA DIVIZIJA Kontovel — Virtus Vigonovo 3:1 (15:4, 15:4, 13:15, 15:4)
KONTOVEL: Denis in Mariza Daneu, Rupel, Štoka, Ban, Černjava, Cibic, Prašelj, Malalan.
SODNIK: Beltrame.
iiiiiiiinimiiiiriiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiMiiiiiiiiimtiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuu
NOGOMET
V PRVENSTVU NAJMLAJŠIH
POL DUCATA GOLOV KRIŠKE VESNE
Med kadeti so si Brežani izboljšali možnosti za vstop v finale
NAJMLAJŠI
Vesna — Blue Star 6:0 (3:0)
VESNA: Savarin, Švab, Chiarelli, De Lorenzi, Buri, Zarotti, Bratos, Del Bello, Candotti R., Candotti F., Kostnapfel.
STRELCI: v 5. min. p.p., v 3. in 17. min. d.p. Candotti F.; v 15. min. p.p. Candotti "V; v 26. min. p.p. in v 24. min. d.p. Kostnapfel.
»Teniški izid*, ki ga je Vesna dosegla v prvem delu prvenstva proti ekipi Blue Star, se je v nedeljo ponovil. Najmlajši kriški nogometaši namreč niso razočarali .kljub temu ,da so zaigrali v okrnjeni postavi in je nasprotnik dosegel prav pred kratkim vrsto prestižnih rezultatov (med temi tudi remi proti prvouvrščenim Campanellam). «Plavi» so se izkazali na vsej črti, še posebno prodoren pa je bil napi s F. Candotti jem (ki je bi! kar trikrat uspešen), Kost-napflom in obetajočim R. Candotti-jem na čelu.	M. K.
Ponziana — Breg	0:0
BREG: Pečar, Tedesco, Žerjal, Korošec, Bartole, Tul, Kraljič, Gre-gori, Mondo, Zeriali, Pučnik.
Neodločen izid je popolnoma pravičen glede na igro, ki sta jo prika zali ekipi. V prvem delu prvenstva so Brežani visoko premagali ekipo Por.ziane in pričakovali so tudi tokrat lahko zmago.
Priložnosti so sicer imeli, niso pn jih znali izkoristiti. Vsekakor niso igrali tako kot znajo in med igralci je vladala prevelika živčnost in na petost. Ponziana je igrala zelo do bro na sredini igrišča in v njenih vrstah je predvsem izstopal srednji
napadalec Doria, ki jc res perspektiven igralec.	SMI
Primorje — Trlestina 1:3
(0:2)
PRIMORJE: Ostrouška, Metelko, A. Sedmak, Meden, Rupel, S. Sedmak, Bukavec, Sullini, Martelanec, Rochetti, Celea.
Najmlajši predstavniki Primorja so proti Triestini zapustili igrišče poraženi v napadu so zaigrali dobro. Tržačani so bili bolj spretni v napadu kot domačini, ki so sicer u-stvarili precej nevarnih akcij, toda bili so preveč netočni v končnih strelih. Gostje so spretno izkoristili vse možne akcije.
KADETI
Fortitudo — Breg 0:3 (0:1)
BREG: Ota (Smotlak), Tritta, Senica, Slavec, Sovič, Pavletič, Grizo-nič, Peroša, Zonta, Strnad, Kraljič (Mahnič).
STRELCI: p.p. Kraljič, d.p. Peroša, Strnad.
Z zmago nad ekipo Fortituda so Brežani osvojili svojo tretjo zmago in tako dosegli v samin treh tekmah deset golov. Že iz rezultata je razvidno, da so igrali boljše od nasprotnikov in rezultat bi bil lahko še višji. V 9. min. je Peroša iz prostega strela zadel prečko v drugem polčasu pa mu je sodnik po vsem neopravičeno razveljavil lep zadete?.
Prvi je bil uspegen v 19. min. Kraljič, ko je z osebno akcijo preigral dva nasprotnikov^ branilca in poslal žogo,mimo vra‘arjč. v mrežo Drugi, najlepši zadetek, je dosegel Peroša, ki je izkoristil predložek iz akcije Zonta - Strnad. Končno je bil uspe-
šen še Strnad, ki je povedel z močnim prostim strelov.
S to zmago so se torej možnosti, da bi Brežani vstopili v finalni del prvenstva, še povečale. SMI
CICIBANI
Primorje — Giarizzole 0:3
(0:0)
PRIMORJE: Comino, De Bernardi, Reina, Micheli, Daneu, Sardoč, Čer-nogoj.
Na domačih tleh so cicibani Primorja proti močnejši ekipi Giarizzole ki trenutno zaseda drugo mesto na lestvici pustili obe točki. Zmaga gostov je popolnoma zaslužena, saj so Tržačani zaigrali bolje od domačinov, ki so bili kos boljšemu nasprotniku le v prvem delu igre, ko je bil rezultat pri stanju 0:0. V nadaljevanju pa co Giarizzole zaigrale bolj 0-dločno, Prosečani pa so nekoliko po pustili in tako so gostje brez težav prišli do treh zadetkov. H. V.
ZAČETNIKI
San Giovanni — Breg 0:0
BREG: Žerijal, Hlabijan (Di Do-nato), Barut, Rapotec, Tul, Olenik, Biagi, Ciacchi, Pregare, Stranj, Družina.
Med tem ko so Brežani zaigrali boljše v prvem polčasu, se je v drugem delu igre poznala rahla prednost domačinov Vsekakor se je i-gra odvijala predvsem na sredini i-grišča in večjih priložnosti za gole ni bilo Sledili so le r'zni protinapa di na obeh straneh. Varovanci tre nerja Biekarja sn tokrat zaigrali do bro in so tako povsem zasluženo do segli svojo tretjo toč so v tem prven stvu.	SMI
Kontovelke so zaključile prvi del prvenstva z zmago nad ekipo Virtu-sa iz Vigonova. Torej po dvanajstih tekmah so naša dekleta osvojila svojo sedmo zmago, istočasno pa so bila do sedaj štirikrat poražena. V celoti vzeto lahko torej opredelimo nastop Kontovelk kot pozitiven.
V	sobotni tekmi so domačinke zaigrale zopet dobro. Po samih 30 minutah igre so osvojile dva seta. Da je bila premoč Kontovelk v tem delu povsem očitna pove tudi to. da niso uspele igralke Virtusa zbrati v obeh setih več kot osem točk. V tretjem setu je bila igra izenačena in obenem tudi bolj zanimiva. Vir-tusu je tedaj uspeio osvojiti set. V četrtem setu so Kontovelke ponovile svojo igro iz prvega dela, s katero so popolnoma onemogočile vsak odpor gostujoče ekipe. Obenem pa so povsem zasluženo osvojile set in končno zmago.
H. L.
3. MOŠKA DIVIZIJA
Bor - II Modulo 3:2 (12:15, 12:15, 15:10, 15:5, 15:7)
DEŽELNI FINALE NARAŠČAJNIC
Libertas (Go) — Kontovel 2:0 (15:13, 15:7)
KONTOVEL: Regent, Ban, Starc, Karmen in Andreina Menegatti, Peric, Raubar, Černoli, E. in Marina Stoka.
V	nedeljo je bil v Cervignanu sklepni turnir v kategoriji naraščaj-nic, za podelitev deželnega prvaka. Prisotne so bile štiri ekipe, ki so predstavljale vsaka svojo pokrajino. Torej že sama uvrstitev v ta finalni turnir predstavlja za slovenske odbojkarice velik uspeh. Žreb je določil Kontovelkam ekipo Libertasa iz Gorice. Naj pri tem omenim, da sta manjkali v ekipi Kon-tovela kar dve standardni igralki. Ne glede na to so naše najmlajše odbojkarice začele zelo korajžno, celo povedle so proti starejšim in a-tletsko bolj razvitim nasprotnicam. Toda prav v zadnjih udarcih jim je zmanjkalo moči in Goričanke so tako tudi osvojile prvi set. V drugem setu pa je prišla nadmoč Libertasa še bolj do izraza, saj je Konto velkam uspelo zbrati tedaj samo sedem točk.
Kljub porazu pa so vse odbojkarice vrelne pohvale, saj so se pošteno potrudile. Za določitev zmagovalca je bilo treba odigrati še eno srečanje in sicer med Liberta-som (GO), ki je premagal Kontovel in PAV iz Cervignana, ki je premagal Budoio iz Pordenona. Po zelo ogorčeni in izenačeni tekmi so slavile predstavnice Gorice in s tem so si nadele tudi naslov deželnih prvakinj. Srečanja za tretje mesto pa niso odigrali. Naj pri tem še omenim organizacijo, ki je bila brezhibna.
LESTVICA
1. Libertas Gorica, 2. PAV Cer-vignano, 3. in 4. mesto si delita Kontovel in Budoia Pordenon.
H. L.
Objavili so kvot- Totocalcia za nedeljsko kolo. 44.306 zmagovalcev s trinajstimi točkami bo dobite po 54.100 lir 430.256 zmagovalcev z dvanajstimi točkami pa bo dobilo po 5.500 lir. Torej res zelo skromna bera.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchi 6. PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprej plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650.00 din
Poštni tekoči račun za Italiio Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
14. marca 1979
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS • 61000 Ljubljane Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalja mm višino v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
• . . I J,™ član italijanske ti Izdajaj Jztt zveze časopisnih||
Oglasi
400 lir za
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
in tiska V
založnikov FIEC
E#
V TURINU PO DOLGI IN STROGO TAJNI PREISKAVI DIGOSA
ODKRITA IZREDNO DOBRO ZALOŽENA »OPERATIVNA BAZA TERORISTOV
Aretiran najemnik stanovanja, kjer so našli na tisoče in tisoče nabojev, orožja in drugega materiala
TURIN — Že dalj časa, kar se je sicer šele danes zvedelo, so funkcionarji Digosa s sodelovanjem perifernih komisariatov v najstrožji tajnosti nadzorovali elemente, o kateri so sumili, da so na nek način povezani s teroristično mrežo. Rezultat ni izostal: že pred dnevi, kot je včeraj potrdil na tiskovni konferenci turinski kvestor dr. Pirella, so naleteli na dobro založeno »oporišče* in najemnika stanovanja v Ul. Leini, 37-letnega Gaetana Guarnaccio, tudi aretirali.
Med hišno preiskavo agenti skoraj niso hoteli verjeti lastnim o-čem; povsod je ležalo orožje, naboji in tudi vojaške topografske karte ter razprave o tehnologiji strelnega orožja. Ko so končali delo, so imeli pred seboj kar 8.000 nabojev vseh kalibrov, dva samokresa «smith and vvesson*. puško s prerezano cevjo in 1.000 s ši-brami nabiti naboji, 3 oklepne jopiče in poleg drugega tudi čepico, pas in tul za samokres, ki so ga 24. februarja letos odvzeli v Ul. Orbetello nočnemu čuvaju podjetja «Telemecanique». Tedaj so se roparji oddaljili tudi z avtom zadruge nočnih čuvajev, katerega so kasneje minirali. Na srečo, zaradi nespretnosti pri namestitvi peklenskega stroja, do eksplozije ni prišlo.
V Guamaccievem stanovanju so odkrili tudi »zelo zanimiv material*. iz katerega je razvidno, da so pripadniki skupine »comunisti per il contropotere*, ki so se posluževali stanovanja v Ul. Leini kot »operativne baze*, izvedli za-žigalne atentate na skladišče športnih potrebščin, na naprave igrišča za golf v Buttiglieri, na sedež «Piccoli imprenditori immo-biliari* na Corsu San Martino, ko so akcijo podoisali »teroristična skupina pravične stanarine* in končno v prvih dneh januarja letos tudi razdejali sedež agencije »Tmmobiliare* v strogem središču mesta.
Guarnaccia, čuden človek, ki se ni družil z nobenim, zadnje čase sploh ni plačeval ne stanovanja, ne električnega toka in niti plina,
kar je nerazumljivo za terorista, ki je hranil v stanovanju pravcati arzenal.
Kdo pa je pravzaprav aretirani terorist? Guarnaccia se je pred petimi leti ločil od žene, s katero je imel sina. Med vojaškim rokom. ki ga je služil kot narednik, je tudi posečal tečaj za minerce in saboterje, zaradi česar ni nič čudnega, če se je tako brezskrbno kretal po «hišni smodnišnici*. Zadnje čase ni imel stalne zaposlitve in morda ga je prav to pogubilo. Sicer so baje agenti prišli do Guamaccie po zaplembi leto dni prej ukradenega fiata 131, ki so ga 10. januarja letos našli na Corsu De Gasperi.
V prtljažniku so odkrili poleg originalnih evidenčnih tablic mestnega prevoznega podjetja tudi iz-
redno zanimiv material, ki jih je, pa čeprav po dolgi preiskavi, pripeljal naravnost v Guamaccievo »orožarno*.
Načelo globalnosti in problem Benečije
ČEDAD — V petek, 16. marca, bo ob 20.30 v gostilni pri Škofu v Podbonescu tretje predavanje letošnjega 6. ciklusa »Benečanskih kulturnih dnevov*. Ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI iz Trsta bo predaval o temi: «Načelo globalnosti in problem Benečije*. Tematika predavanja o-bravnava zakon o globalni zaščiti Slovencev,
CK ZKS o zdravstvu v Sloveniji
LJUBLJANA — Predsedstvo Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije je obravnavalo vprašanja zdravstva v Sloveniji. Ugotovili so, da se je raven zdravstvene zaščite v Sloveniji približala tisti, kakršno so dosegli v razvitih deželah in da je že nekaj višja od tiste od srednje razvitih. Slovenija za zdravstveno zaščito zdaj odvaja več kot (> odstotkov narodnega dohodka, pri tem pa še niso upoštevana dodatna sredstva, ki jih v ta namen odvajajo delovne organizacije.
Tako visok odstotek sredstev, namenjenih zdravstvu, je odmerjen premišljeno in sicer v skladu s bil napredek zdravstva še večji, proizvodnjo in produktivnost. V Sloveniji je zdaj 3400 zdravnikov in 10.800 medicinskih tehnikov. Na 2740 prebivalcev pride po en zdravnik splošne prakse.
Kljub razmeroma zadovoljivemu stanju pa so na seji centralnega komiteja opozorili na vrsto negativnih pojavov, ki bi jih bilo treba kar najhitreje odpraviti, da bi bil napredek zdravstva se večji. Med temi so, na primer, pojmovanja, da je zdravnik splošne prakse v primerjavi s specialistom manj vreden,
iiiiiiiiimiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiiiii||||||||||l||l|||||t|ll|l,ll||,llll||l||l„|||||||||„|||||,mi|||„|||||||||,||||||||||||||||n|||
TATVINE OROŽJA IN EKSPLOZIV A V VOJAŠNICAH PORDENONSKE POKRAJINE
Iz smodnišnice pri Spitimbergu izginilo kar 144 ročnih bomb
Pri tatvini je sodeloval (udi sin znanega rimskega preiskovalnega sodnika Aliprandija
PORDENON — Mesto Pordenon ali bolje vojašnice, ki ga obkrožajo, so si v zada jih mesecih večkrat zaslužile članek na dnevni kroniki in to še predvsem zaradi tatvin eksploziva, orožja ali ročnih bomb, ki so zmanjkale kar čez noč iz vojaških skladišč. Tako so tudi pred nekaj dnevi odkrili, da je v smodnišnici vojašnice v. Usagu pri Tra-vesiju zmanjkalo 50 detonatorjev, 13 kilogramov trotila in 80 zažigal-nih vrvic. Vse je izginilo kot kafra in to v eni izmed največjih smod-nišnic v pordenonski pokrajini, ki jo noč in dan straži, z orožjem pripravljenim na strd, najmanj dvajset vojakov. Neznanci so tatvino izvršili prav gotovo že pred nekaj
aiiiiiiiiiiiviiiMiiitiiiiHiiiMiiiMiitiiiiiiiiiitiiimiiimimiiiuMniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiMiiiii
Za svobodo iranskih žensk
Ženske radikalne stranke so včeraj manifestirale pred iranskim konzulatom v Rimu, da bi izrazile solidarnost italijanskih žensk z Iran-čankami, ki se v svoji domovini borijo za svobodo odločanja in za enakopravnost
dnevi, vsaj tako so ugotovili preiskovalci, o njej pa se je zvedelo šele včeraj.
Dejstvo je, da so take tatvine o-rožja nekaj nerazumljivega. Predvsem pa postajajo zaskrbljujoče, ko se človek vpraša, kam in, pravzaprav, komu sta orožje ali eksploziv namenjena.
Medtem ko je javno mnenje presenetila vest o tatvini eksploziva, se je zvedelo tudi. da je pred dnevi namestnik državnega pravdni-štva v Pordenonu, dr, Tegli, obtožil tatvine vojaške opreme in o-rožja tri rimske mladeniče. Obto-žeiiT Sft tatvine dveh Zabojev ročnih bomb v vojašnici «Mameli» pri Spi-limbergu. Tudi poslednja zadeva in tatvina, ki so jo neznanci izvršili lanskega maja, je bila še do včeraj zavita v temo. Včerajšnja obtožba pa je marsikateri sum razjasnila. Obtoženci so namreč sodstvu in kroniki dobro znani desničarski skrajneži, predvsem pa je dobro poznan Alessandro Aliprandii, 18-letni sin j rimskega preiskovalnega sodnika Antonia Aliprandija, ki je svojemu znanemu očetu povzročil že marsikatero skrb. Mladenič se je namreč že večkrat moral zagovarjati pred sodiščem, zagovarjal se je kot pripadnik bolj ali manj znanih prete-paških desničarskih organizacij, obtožen je bil posesti orožja ali samo, kot še pred kratkim, kraje avtomobila. Dejstvo pa je, da se je nadebudni fant vedno izmazal in to sila poceni.
Tokrat pa je vsa zadeva nekoliko resnejša, saj je s pajdašema Stefanom Tiraboschijem in Valeriom Fioravantijem, obtožen tatvine kar dveh zabojev ročnih bomb. Tatvino naj bi torej, po prvih preiskavah, izvršili lanskega maja, ko je Fio-ravanti služil v vojašnici Mameli vojaški rok kot rezervni oficir in bil takrat odgovoren za skladišče o-rožja. Fioravantija sta prav tisti mesec večkrat obiskala Aliprandi in Tiraboschi, pohajkovali so po Pordenonu in okrog vojašnice. Tatvino so takrat tudi kaj kmalu ugotovili, saj je zmanjkalo, in to čez noč, kar 144 ročnih bomb. Poleg tega si je Fioravanti prav takrat tudi bistro omislil svoj beg iz vojašnice. Tatvina in beg sta bila torej že takrat dokaj logično povezana med sabo, kot je bila logična povezava med o-ficirjem in desničarskima pajdašema, ki sta ga prihajala obiskovat iz Rima. Dejstvo pa je, da ni takrat proti Fioravantiju nihče postopal in ko so ga priprli, so ga obtožili le dezerterstva.
No, vsekakor so med preiskavo našli pri Spilimbergu, na bregu potoka Colvera, enega izmed ukra-
denih zabojev z bombami vred. Kaj pa drugi? Ali je že poromal v Rim. Milan ali Turin kot težko pričakovan plen za kako teroristično desničarsko organizacijo? (ap)
V Melbournu odkrili spomenik Župančiču
MELBOURNE — V društvu slovenskih izseljencev «Jadran» v Melbournu so v nedeljo slovesno odkrili spomenik slovenskemu pesniku Otonu Župančiču, ki ga je izdelal slovenski akademski kipar Zdenko Kalin.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Z VČERAJŠNJE SEJE NA TRGOVINSKI ZBORNICI
Obnovljeno vodstvo tržaške delegacije mešane zbornice
R. Latcovich potrjen za predsednika in Stanko Bole za podpredsednika - Zbornica se bo sestala konec meseca v Milanu
Včeraj dopoldne je bila na trgovinski zbornici prva seja novoizvoljenega vodilnega odbora tržaške delegacije mešane italijansko-ju-goslovanske trgovinske zbornice, ki ima svoj sedež v Milanu. Novo vodstvo je bilo kakor znano izvoljeno na redni letni skupščini članov delegacije, ki je bila pretekli ponedeljek v istih prostorih.
Včeraj so prisotni odborniki potrdili dr. R. Latcovicha za predsednika in Stanka Boleta za podpredsednika delegacije za prihodnji dve leti. Nato so izvolili devetčlansko odposlanstvo, ki se bo 28. in 29. marca udeležilo občnega zbora mešane zbornice v Milanu. Odposlanstvo bodo sestavljali predsednik Latcovich, podpredsednik Bole ter odborniki A. Brandolin, dr. V. Svetina, G. Coloni, G. Pe-trucco, G. Zoch, V. Kralj in D. Košuta.
Na včerajšnji seji so razpravljali tudi o nekaterih tekočih problemih ter se zaustavili predvsem ob nujnosti, da bi pristojne oblasti tudi mimo olajšav, ki jih bo določil novi sporazum med Jugoslavijo in EGS, zagotovile sedanje olajšave, ki veljajo za izmenjavo blaga po avtonomnih računih za Tržaško in Goriško.
Nesreča tržaških jamarjev na Siciliji
V jami na hribu »Kronio*, ki je oddaljena šest kilometrov od kraja Sciacca na Siciliji sta se ponesrečila tržaška jamarja Giorgio Coloni (star 54 let) in Giuseppe G uidi (star 41 let). Do nesreče je prišlo, ko je Coloni zdrsnil z lestvice in padel na Guidija. Slednji si je zlomil gleženj in izgubil ustnik jeklenke s kisikom, ki ga morajo zaradi strupenih plinov uporabljati speleologi. Guidi se ni zadušil, ker mu je sam Coloni podal svoj ustnik. Jamarji, ki so sestavljali odpravo so ponesrečena tovariša kmalu potegnili iz jame. Giorgio Coloni bo okreval v nekaj dnevih, Giuseppe Guidi pa v enem mesecu.
fiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiimiiiitiimiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiimiiiimmiiiiiiiuii
NAMEN OBUPANEGA PODJETNIKA V P0ZZU0LIJU
S prodajo majhne tovarne si hoče plačati varnost
Izsiljevalci, ki so na njega že streljali, zahtevajo 300 milijonov lir
NEAPELJ - «Po 50 letih dela imam pravico v miru preživeti preostali del življenja in zagotoviti mojim dragim vsaj najnujnejše.* Tako je razburjeno rekel 60 letni Do-menico Schiano, lastnik majhne tovarne «Costruzioni legno sud* v Pozzuoliju, kjer izdelujejo lesene valje za navoj kablov. Obupani Schiano je namreč sklenil odpustiti vseh 60 delavcev, tovarno pa prodati.
Zakaj vse to? Skupina izsiljevalcev zahteva namreč, in to že nekaj časa, 300 milijonov lir in mu grozi s smrtjo in tudi z umorom ali u-grabitvijo njegovih najbližjih. »Rad imam delavce,* je še dodal razočarani in groženj naveličani podjetnik, «delal sem tudi za njih, vendar nočem umreti niti pogubiti moje drage.*
Moža je treba razumeti. Decembra so ga namreč, kot opozorilo, trije neznanci s streli iz samokresa ranili v nogo in mu obenem zagrozili z ugrabitvijo sina. Od tod sklep, še posebno po zadnjem «o-pozorilu* izsiljevalcev, da proda tovarno in da z izkupičkom zadovolji zahtevi izsiljevalcev. Medtem ko je začel misliti na odpustna pisma, je v tovarni objavil lepak z navedbo vzrokov. «Kljub vsej dobri

NADALJEVANJE PROCESA
Že v ponedeljek razsodba za izkrivljanje preiskave o pctovcljskem pokolu?
BENETKE - Ni bilo nobenega izkrivljanja preiskave o petovelj-skem pokolu: to je mnenje odv. Luigija Devota, zagovornika gen. Mingharellija, podpolk. Farra in majorja Chirica, ki je zahteval od sodnega zbora popolno oprostitev vseh treh obtožencev.
Proces se bo nadaljeval danes z govorom tržaškega odvetnika Kosto-risa, zagovornika obtoženega gori-škega državnega pravdnika dr. Pa-scolija, medtem ko se bodo v četrtek ponovno oglasili k besedi zagovorniki zasebnih strank. Po krajši prekinitvi bo v ponedeljek še enkrat spregovoril državni tožilec, medtem ko se obramba prav gotovo ne bo hotela odpovedati zadnji besedi. Možno je torej, da se bo sodni zbor umaknil k posvetu že v ponedeljek.
OD JUTRI NA TV «LASCIA O RAPPOPPIA?»
Novo življenje starega kviza
MILAN — Italijanska televizija slavi letos 25-letnico svojega obstoja. To je te kar soliden jubilej, ki ga velja še posebno voudariti in proslaviti, so menili veljaki TV, s komolci oprti na svoje široke in luksuzne pisalne mize. Kaj posredovati gledalcem, da bo 25-letnica obstoja dostojno proslavljena? Najbolje bo, da ponovno prikažemo na televizijskih sprejemnikih oddajo, ki je zabeležila pred štiriindvajsetimi leti najbolj prodoren uspeh, kar ga je v četrtstoletnem obstoju TV pomniti. In tako so vodje R Al sklenili, da bodo televizijske gledalce osrečili z oddajo VLascia o raddop-pia?», ki bi se v našem prostem prevodu lahko glasila «Opustite ali podvojite?».
Dejstvu je, da bomo že jutri lah ko gledali televizijski kviz, ki je,
resnici na ljubo, pred dvajsetimi leti žel velik uspeh. Italijani so bili prilepljeni pred televizijskimi sprejemniki in napeto sledili vsemu, kar se je na ekranu dogajalo. Drugega dne pa so v barih, na delovnih mestih, v tramvajih ir. še marsikje drugje vse skupaj ustrezno komentirali. Tudi letošnji revival •zLascia o raddoppia?» bo vodil znani vodja TV oddaj Mike Bongiorno, kot že leta 1955. Jutrišnja oddaja pa bo nekakšen uvod v kviz, ki bo trajal polne tri mesece, saj bodo prikazali nekatere «zgodovinske» izseke kviza samega, pa tudi občinstvo v milanskem TV studiu bo dokaj značilno — sestavljali ga bodo mladeniči in mladenke, rojeni te ta 1955, ko je šel televizijski kviz prvič v oddajo.
Vsebina. »Lascia o raddoppia?» bo
torej potekala po že starih, preizkušenih in ustaljenih tračnicah, samo izkupiček zmagovalca posamezne oddaje bo znatno večji (sorazmerno niti ne), saj bo najboljši konkurent imel priliko pospraviti v svoje žepe celih 20 milijonov lir.
(mč)
ŽENEVA — V Bernu so včeraj v navzočnosti 600 udeležencev (med temj je tudi več Nobelovih nagrajencev) uradno odprli mednarodni kongres v počastitev stoletnice rojstva znanstvenika Alberta Einsteina. Celih 5 dni bodo udeleženci kongresa razpravljali o odločilnem vplivu, ki so ga za svetovno znanost imela odkritja očeta relativnostne teorije.
Kongres se odvija pod pokroviteljstvom predsednika švicarske konfe deracije,
volji,* je rečeno v lepaku, «sem prisiljen zapreti podjetje*.
Delavci seveda niso njegovega mnenja. Predvsem so se domenili, da bodo noč in dan zastražili tovarno in so celo zahtevali orožje, s katerim bodo branili svoja delovna mesta. »S tem,* je rekel potrti Schiano, «ne bi rešili življenja ne meni, ne mojim dragim. Ne pomaga nič. Moral bom zapreti, prodati tovarno in si plačati varnost.*
Kaj če bi za njegovo varnost poskrbeli organi javne varnosti, katerih dolžnost je zaščititi poštene državljane in onemogočiti kriminalce?
Idi Amin spet na pohodu
NAIROBI — Ugandska vlada je z ogorčenjem sprejela vest, da hoče Velika Britanija ukiniti zračni most, po katerem je dobavljala u-gandski vojski najrazličnejši material, Idi Aminu pa veliko količino whiskyja. Glasnik ugandske vojske je izjavil, da zadnji britanski sklep pomeni očitno kršitev prej sprejetih dogovorov, po katerih naj bi Uganda dobavljala ZDA in Angliji kavo, v zameno pa bi dobivala žlahtno škotsko pijačo za generala Amina in njegove najbližje sodelavce.
Ugandski trinog torej ne bo mogel več utapljati svojih skrbi v whiskyju, zato pa postaja čedalje bolj agresiven. Prav včeraj je pozval ves muslimanski svet naj se združi in napove »sveto vojno* proti sionistom, ki zasedajo arabsko in palestinsko zemljo. Poleg tega pa je prosil vse arabske narode in države za pomoč ugandskemu ljudstvu, ki je tik pred tem, da «uniči tanzanijske agresorje in ugandske krvnike ter izdajalce, ki so plačani od imperialistov, sionistov in rasistov*. General Amin je ob vsem tem čutil tudi dolžnost, da izrazi pripravljenost njegove vojske stopiti ob ramo vseh Arabcev in Palestincev, ki se ta čas «borijo proti sionističnim in imperialističnim agentom*. Le tako bodo lahko muslimani osvojili sveto palestinsko ozemlje.
MILAN - Snoči, malo pred polnočjo je pred karabinjersko postajo v vasi Cologno Mcnzese pri Milanu eksplodiral peklenski stroj Eksplozivni val je povzročil znatno gmotno škodo, dva karabinjerja pa sta bila lažje ranjena.
Tržaško odpravo, ki raziskuje jamo na hribu »Kronio* vodi Giulio Perotti, raziskave tržaških jamarjev so že privedle do zanimivih odkritij. Odkrili so na primer neznano vdolbino in jezerce s toplo vodo. V jami so še našli ostanke iz neo-litika.
• Umor v Boljuncu
(Nadaljevanje z 2. strani)
motorjev, kaže pa, da precej nestalno. Kakor rečeno, ga je ded vzel k sebi pred kakima dvema mesecema, poprej ga je večkrat zavrnil, tako da je mladi mož često prenočil pod milim nebom.
Pred nekaj leti je zapustil ženo in otroka, odšel v Mestre, od koder se je pred kratkim vrnil, bil je brez stalne zaposlitve, dokler ni dobil mesta v boljunški tovarni. Pred 20 dnevi je imel opravka s karabinjerji zaradi mamil, pa tudi že poprej je prišel navzkriž s pravico.
Kdo je dejansko umoril Stanisso, ni dano vedeti, gotovo pa je, da je ravnal čudno: nož, s katerim je starca zabodel, je lepo očistil in nato položil na kuhinjsko peč. Čemu? (dg)
Odmevi na umor
Umor, ki so ga odkrili včeraj v Boljuncu, je močno odjeknil po vsej vasi. Komaj smo prispeli na trg in v gostilni pri Sancinovih vprašali, ali vedo za krvavi dogodek, so nas takoj usmerili proti kraju, kjer se je odvijala tragedija.
V »Zaboljuncu*, tako pravijo domačini temu delu vasi, je že mrgolelo karabinjerjev, preiskovalcev, novinarjev in fotografov. Nedaleč od hiše št. 9 se je zbrala skupinica sosed in sosedov, ki so verjetno od vseh vaščanov najbolje poznali nesrečnega Celestina Stanisso.
Povedali so nam, da je umorjenec delal v železarni, vendar je bil že kakih 20 let v pokoju. Bil je zelo umirjen, saj — kot so nam pravili — se skoraj ril vedelo zanj. Živel je sam, sin Bruno, ki je odkril umor, ga je često obiskoval, zadnje čase pa je pri njem stanoval nečak Walter. Starec se je le s težavo premikal, ker je močno bolehal na nogah. V ponedeljek ga je prišel sin Bruno iskat prav zato, da ga odpelje z avtomobilom na zdravniški pregled v Ul. Farnetto, kjer se je moral pokojni zdraviti dva do trikrat mesečno.
Medtem ko so preiskovalci in sodni zdravnik opravljali svoje delo, smo skušali od domačinov zvedeti tudi, kaj je Stanissa počenjal, kdaj so ga še zadnjič videli.
Večji del svojega časa je ostajal dcma — so nam povedali — v nedeljah pa je po navadi zahajal k maši. Tudi v nedeljo je bi! pri maši in ko se je po rebri vračal od cerkve proti domu, se je moral za kratek čas ustaviti ob cesti, da si je odpočil trudne noge. Eden od sosedov mu je skupno s sinom priskočil na pomoč, da je lahko hitreje dospel domov. To, da se je moral med potjo ustavljati, se mu je večkrat pripetilo in če ga je le kdo videl, mu je rade volje pomagal. Ena od sosed je povedala, da ga je slišala ali videla še v nedeljo popoldne, proti večeru. Od tedaj ga ni nihče, razen morilca, videl več pri življenju, (šč)
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti
Prvi dokumentarci: 1900 -1920
13.00	Vidikon: Tednik umetnosti 13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
14.10	Jezik za vsakogar: francoščina
17.00	GIULIETTA MAŠINA PRIPOVEDUJE
17.10	Vlakec
17.35	Agencija Interim «Osvojitelji»
18.00	Problemi in raziskovanja sodobne znanosti
18.30	10 hertzov, glasbena oddaja
19.00	Kronike
19.20	NEPREMAGLJIVI
«POTREBBE ESSERE PRA-TICAMENTE DOVUNQUE SULLTSOLA*
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK 20.40 Ellerg Queen
ELEKTRIČNI VLAKEC, film
21.35	Po sledovih kulture na Irskem
22.10	Športna sreda
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Zaradi vsedržavne stavke, ki jo je napovedala zveza gledaliških delavcev CGIL, C1SL in VIL, bodo večerni TV programi nekoliko spremenjeni. Po vsej verjetnosti bodo na obeh mrežah predvajali TV film «Električ-ni vlakec», nato pride na vrsto «Politična tribuna» ter končno oddajo «Južno od E-bolija», to se pravi potovanje v filmski svet Francesca Rosija. Dnevniki TG 1 in TG 2 bodo verjetno nekoliko skrčeni, vendar bodo o-hranili svoj vsakdanji urnik.
Drugi kanal
12.30	Aktualne teme
13.00	DNEVNIK 2 — OB 13. URI
13.30	Tečaj za prvo pomoč
16.15	KOLESARSTVO
17.00	Babarjeve prigode
17.05	Tolpa petih: «1 cingue at-traverso i murh
17.30	Znanost in tehnika za mlade
18.00	Studiocinema
18.30	Iz parlamenta in Šport
18.50	Programi pristopanja
19.05	DOBER VEČER Z... JET QUIZ
19.45	DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.40 «11 ’98», prvi del
21.45	A Sud di Eboli
22.30	Kulturne vesti
Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.00	- 11.40 TV v šoli
16.15	SVETOVNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH POLETIH V PLANICI
17.15	POROČILA
17.20	Z besedo in sliko: Pestrna
17.55	Severnoameriški Indijanci
18.20	NE PREZRITE
18.35	TV OBZORNIK
18.45	Od vsakega jutra raste dan
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Drugi breg, film
21.55	TV DNEVNIK
22.10	Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju
Koper
19.50	Stičišče
20.00	Risanke
20.15	TV DNEVNIK
20.30	Potovanje v vesolje, film
22.00	Umetnostno drsanje
Zagreb
18.15	Dokumentarni film
18.45	Zabavno - dokumentarna oddaja
ŠVICA
21.35	Lahka glasba
22.45	Umetnostno drsanje
TRST A
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Pravljica za dobro jutro: 8.05 Koder teče ondod moči; 9.05 Mozaik melodij in ritmov: 9.30 Kaj nam pomenijo danes? Nekdanji avtorji; 9.40 Iz zborovske zakladnice; 10.05 Koncert sredi jutra: 10.45 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole;
11.00	Ljudje in dbj?8dki; 11.35 Vam ugaja jazz?; 12.00 Radio klopotača, radijski variete: 12.20 Prodajalna melodij; 13.15 Naši zbori; 14.10 Mladi pisci; 14.20 Kličite Trst 31035; 16.30 Otroci pojo; 17.05 Mj in glasba; 17.30 Orkestri lahke glasbe- 18.05 «Edini», radijska drama.
KOPER
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 14.30, 15.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.05-
7.00	Glasba za dobro jutro; 8.32 Pisana glasba; 9.15 Poje Roberta Flak; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Samoupravljalec; 14.10 Plošče; 14.33 Zbor Rečan iz Liese; 15.00 Moja poezija; 15.40 Mini juke box; 16.05 Poslušam, poslušaš;
20.00	Zbori v večeru; 21.00 Jazz.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00. 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Jutranja glasba; 9.00 in 10.35 Radio anch'io; 10.00 Posebna oddaja; 12.05 in 13.30 Vi in jaz, Glasba in pogovori; 14.05 Popevke; 14.30 Ko luna sije, vi spite; 15.05 Rally; 15.35 Popoldanska srečanja; 16.45 Klasična glasba; 17.05 Potovanje v svet plošč;
19.45	R fuoco dei Marziani, radijska drama; 21.05 Britanska glasbena tradicija; 22.30 Evropa * nami.
RADIO 2
7.30, 8.30, 10.00, 11.30, 12.00. 13.30, 18.30, 19.30, 22.30 Poročila; 6.(K) in 7.35 Nekega drugega dne;
8.45	Lahka glasba; 9.32 Donizettijevo življenje; 10.12 Sala F, Pogovor o ženski v današnji družbi; 12.32 Jaz nisem vedel; 12.45 1» Crono - Trotter, radijska priredba; 15.45 Tukaj radio 2, pogovor s poslušalci: 15.30 Gospodarska rubrika; 18.33 Estate in Ma-gnagrecia, rad. priredba; 19.0» Spazio X.
LJUBLJANA
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00.
12.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 P>' san svet pravljic in zgodb; 9.25 Zapojmo pesem; 9.40 Aktualni prjjj blemi marksizma; 10.15 - 11.99 Kdaj, kam, kako in po čem?;
10.45	Turistični napotki; 11.03 P° Talijinih poteh; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 P halne godbe; 13™ Danes do 13.00; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.05 Ob izvirih ljudska glasbene kulture; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
15.45	Spomini in pisma; 16.00 «L°' to vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.00;
18.05	Odskočna deska; 18.30 Kon_ ceri za besedo — Zla sreča: 19-35 Lahko noč. otroci!; 19.45 Minuto z ansamblom Bojan Adamič; 20.00 Neposredni prenos iz koncertne dvorane; 22.20 S festivalov jazza;
23.05	Literarni nokturno; 23.15 Re vija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe.
v Ttiaiki knfipaitU
tradicionalni
KNJIŽNI SEJEM
Samo še danes
POPUSTI pri nakupu knjig od 10 do 40 odst.
Razprodaja ročnih del, preprog in plošč
Ob tem pa še lepo darilo:
za nakupe od 20.000 lir na izbiro knjigi Miklova Zala ali Krvavo Posočje za nakupe od 40.000 lir delo M. Škrapa Dnevnik ali Vse o gobah
.i ;
za nakupe od 60.000 lir dragocena monografija o Robertu Hlavatyju
Ne zamudite te enkratne priložnosti in obiščite Knjižni sejem
vl hičUlti kniflgaihi Ul. sv. Frančiška 20