REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE
POROČILO 2015
i
Ljubljana, 2016
POROČILO MINISTRSTVA ZA ZUNANJE ZADEVE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2015
Izdajatelj:
Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije Služba za strateške študije in analize
Za izdajatelja:
Karl Erjavec
Uredila:
Sandra Jelenic Zidarič
Odgovorni urednik:
Dr. Stanislav Raščan
Jezikovni pregled:
Tea Mejak
Angleški prevod:
Lili Potpara
Lektura angleškega besedila:
Philip Burt
Oblikovanje:
Miroslav Savic
Fotografija z naslovnice:
Internat Mladika, VI. izvestje mestnega dekliškega liceja v Ljubljani, 1912/13 Fototeka Slovenskega šolskega muzeja
ISSN 2464-0417
Ljubljana, 2016
VSEBINA
UVODNE BESEDE MINISTRA ZA ZUNANJE ZADEVE KARLA ERJAVCA	4
FOREWORD BY FOREIGN MINISTER KARL ERJAVEC	6
1	/ KRONOLOGIJA DEJAVNOSTI	8
2	/ STRATEŠKI FORUM BLED	23
3	/ DVOSTRANSKO MEDNARODNO SODELOVANJE	26 4/EVROPSKE ZADEVE	37
5	/ VEČSTRANSKO MEDNARODNO SODELOVANJE	42
6	/ ČLOVEKOVE PRAVICE	48
7	/ GLOBALNI IZZIVI	52
8	/ MEDNARODNO RAZVOJNO SODELOVANJE IN HUMANITARNA POMOČ	56
9	/ MEDNARODNOPRAVNE ZADEVE	60
10	/ GOSPODARSKA DIPLOMACIJA	63
11	/ JAVNA DIPLOMACIJA IN MEDNARODNO SODELOVANJE V KULTURI	68
12	/ ODNOSI Z JAVNOSTMI	72
13	/ SEKRETARIAT MINISTRSTVA	74
14	/ DVOSTRANSKI POGODBENI AKTI PODPISANI V LETU 2015	83
15	/ DIPLOMATSKA IN KONZULARNA PREDSTAVNIŠTVA REPUBLIKE SLOVENIJE V LETU 2015 87
16	/ ZEMLJEVID DIPLOMATSKIH IN KONZULARNIH PREDSTAVNIŠTEV REPUBLIKE SLOVENIJE V LETU 2015	91
UVODNE BESEDE MINISTRA ZA ZUNANJE ZADEVE KARLA ERJAVCA
Leto 2015 so zaznamovala številna dogajanja, ki so v marsičem spremenila politični, varnostni in geostrateški položaj v naši širši okolici, Evropi in v svetovnem merilu. Po finančni in gospodarski krizi, o kateri smo govorili v preteklih letih, smo prešli v varnostno krizo.
Ob tem ko so se z gospodarskim okrevanjem stabilizirale ekonomske in finančne razmere, je Evropo pretresal niz resnih izzivov. V povezavi z grško dolžniško krizo so bili na preizkušnjo postavljeni temeljni mehanizmi EU in evroobmočja. Vse večji pritisk beguncev in migrantov na evropske meje je oslabil načeli enotnosti in solidarnosti ter hkrati ogrozil obstoj schengenskega prostora. Teroristični napadi v osrčju Evrope so nam bili v opozorilo, da varnost ni samoumevna.
Med dosežki, s katerimi se lahko pohvali mednarodna skupnost, ne moremo mimo dogovora o iranskem jedrskem programu, sprejetja globalne razvojne agende do leta 2030 ter decembra sklenjenega Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah. Vsi trije dogovori dokazujejo, da je s politično voljo in odgovornim pristopom vedno mogoče najti za vse strani sprejemljive rešitve tudi za zelo zahtevna vprašanja.
Kljub temu pa mednarodni odnosi postajajo vse bolj zapleteni. Pojavljajo se nove grožnje, zlasti iz vrst nedržavnih akterjev. Daiš in druge teroristične skupine ogrožajo varnost tako rekoč na vseh celinah ter sejejo splošen občutek ogroženosti in nepredvidljivosti.
Pojavljajo se nova trenja in napetosti. Znova se poslabšujejo razmere in odnosi v Afriki, kar bi utegnilo pripeljati do novih varnostnih, begunskih in migracijskih pritiskov. Čedalje bolj negotove postajajo razmere v Afganistanu. Številni konflikti - od Sirije, Ukrajine do Bližnjega vzhoda - ostajajo brez politične rešitve in so vir novih nestabilnosti. Tudi položaj na Zahodnem Balkanu ni tak, da bi lahko govorili o trdni regionalni stabilnosti.
Slovenska diplomacija in zunanja politika uspešno delujeta tudi v teh čedalje zahtevnejših mednarodnih razmerah. V dragoceno pomoč pri tem sta nam po več kot petnajstih letih prenovljena temeljna dokumenta slovenske zunanje politike - deklaracija, ki jo je julija sprejel državni zbor, in strateški dokument, ki ga je nato potrdila vlada.
Slovenija se je, kljub nekaterim drugačnim mnenjem, dobro spoprijela z migrantskim in begunskim valom, ki jo je prek t. i. balkanske poti zelo prizadel. Tudi tu se je potrdila vloga dejavne zunanje politike pri zaščiti vitalnih interesov države.
Posledicam gospodarskega in finančnega krča ter vse večji grožnji terorističnih napadov navkljub je Evropska unija porok naše stabilnosti. Slovenija kot članica evroskupine in schengenskega območja ostaja v jedru evropskega povezovanja in se še naprej zavzema za rešitve in ukrepe, ki bodo EU krepili in prispevali k njeni tesnejši povezanosti. Pokazala je, da je zavezana oblikovanju skupnih politik in skupnemu pristopu pri spoprijemanju z izzivi. Močna, povezana in solidarna Unija je največje jamstvo za nadaljnji uspešen razvoj Slovenije.
Ena od ključnih nalog vsake diplomacije so urejeni odnosi s sosednjimi državami. Slovenija z vsemi sosedami, članicami EU, dobro sodeluje. Vodimo dejaven in reden politični dialog; gospodarsko in drugo sodelovanje (v kulturi, znanosti, raziskavah) se krepi.
Ko se oziramo na leto, ki je za nami, ne moremo mimo dogajanja v zvezi z arbitražo o meji med Slovenijo in Hrvaško. Zaplet obžalujemo, še zlasti zato ker ga je Hrvaška po našem prepričanju neutemeljeno izkoristila za enostransko odpoved sporazuma, ki je nismo mogli sprejeti. Ob tem je treba poudariti, kako pomembno je sodelovanje v dobri veri med sosednjima državama. Slovenija je v zvezi s tem takoj sprejela ukrepe, s katerimi je ponovno potrdila, da si prizadeva za verodostojen arbitražni postopek, skladen z veljavnim arbitražnim sporazumom, ki mora pripeljati do rešitve mejnega spora.
4
Stabilnost in razvoj Zahodnega Balkana sta bila tudi v letu 2015 v strateškem interesu Slovenije. Do tega območja smo ohranjali dejaven pristop, soustvarjali evropske politike do držav regije ter sodelovali pri konkretnih projektih. Kar zadeva politike do Zahodnega Balkana, smo bili vidni in slišani, še zlasti pri delovanju v okviru procesa Brdo, ki je pripeljalo do berlinskega procesa in konkretne agende o povezljivosti med EU in regijo. Aprila je v okviru tega procesa prvič potekal sestanek zunanjih ministrov in ponosni smo lahko, da je tudi EU posvojila Pozitivno agendo za mlade, za katero je pobudo dala Slovenija v sodelovanju s Francijo. Prav tako si Slovenija lahko utemeljeno pripiše precejšnje zasluge za povabilo Črni gori v zvezo Nato.
Posebno pozornost smo namenili reševanju vprašanj nasledstva po nekdanji SFRJ, tako reševanju vprašanja Ljubljanske banke ter tudi dejanskemu in celovitemu uresničevanju Sporazuma o vprašanjih nasledstva kot enega od ključnih dejavnikov v dvostranskih odnosih z državami Zahodnega Balkana.
Naše dejavnosti so bile usmerjene tudi k tesnejšemu povezovanju s srednjo Evropo, kjer je bistvenega pomena gradnja boljše prometne infrastrukture, ki bo še učinkoviteje povezala ljudi in gospodarstva srednjeevropskih držav.
S Francijo, Nemčijo in tudi Turčijo si je Slovenija prizadevala negovati sklenjena strateška partnerstva, da bi prinašala konkretne rezultate tako kratko- kot dolgoročno.
Tako kot vselej od osamosvojitve smo tudi v preteklem letu poudarjali pomen transatlantskega sodelovanja. ZDA so naš izjemno pomemben zaveznik in partner, tako na političnem pa tudi na gospodarskem, tehnološkem in znanstvenem področju.
Z namenom izmenjave stališč in ohranjanja dobrih dvostranskih odnosov smo vzdrževali reden politični dialog z Rusko federacijo, ki je med našimi vodilnimi zunanjetrgovinskimi partnericami. Zgodovinske in kulturne vezi med narodoma je treba negovati.
Gospodarska diplomacija je ostala v središču naših prizadevanj in veliko dela smo vložili v skrb za zaščito in promocijo interesov naših gospodarskih subjektov. Negovanje in utrjevanje dvostranskih političnih odnosov je nezanemarljiv del teh prizadevanj.
Prepoznavno delo v multilateralnih krogih je bilo nagrajeno z dvema uspešnima kandidaturama: Slovenija je za triletno obdobje postala članica Sveta OZN za človekove pravice ter Izvršnega odbora Unesca. Prav tako je k prepoznavnosti Slovenije ter ministrstva kot glavnega organizatorja veliko prispeval jubilejni, deseti Strateški forum Bled.
V	mednarodnih organizacijah smo veliko pozornosti namenjali mirnemu reševanju sporov, mediaciji in preprečevanju genocida ter drugih množičnih grozodejstev. Prav tako smo ostali glasna zagovornica krepitve mednarodnega kazenskega prava ter mednarodnega kazenskega pravosodja, ki sta bistvena pri preprečevanju grobih in množičnih kršitev temeljnih človekovih pravic in svoboščin.
Slovenija mora resno prevzemati svoj del odgovornosti za mednarodni mir, varnost in stabilnost, tako znotraj Nata kot tudi v okviru mednarodnega boja proti terorizmu, nasilnemu ekstremizmu in radikalizmu.
Opozoriti bi želel tudi na mednarodno razvojno sodelovanje, v katero se vključujemo tako prek EU in mednarodnih organizacij ter tudi prek bilateralnih razvojnih projektov. K boljšemu zavedanju o njegovi vlogi so pripomogle številne dejavnosti, izvedene v okviru Evropskega leta za razvoj.
Tudi v letu 2015 je bilo naše konzularno poslovanje ogledalo ministrstva - tako v odnosu do slovenskih državljanov v stiski ter tudi do naših tujih partnerjev in gostov. Pri tem smo kar najbolj odzivni ter skušamo znotraj zakonodaje in pravil vedno poiskati najbolj učinkovite in praktične rešitve.
V	tem duhu morata še naprej delovati tudi slovenska zunanja politika in diplomacija: se z vso resnostjo odzivati na grožnje in izzive, obenem pa vedno iskati poti za dialog, za drugačne rešitve in pozitivne premike.
5
FOREWORD BY FOREIGN MINISTER KARL ERJAVEC
The year 2015 was marked by numerous developments that changed many aspects of the political, security and geostrategic situation in Slovenia's wider neighbourhood, Europe and the world in general. After the financial and economic crises of the last few years, we are now faced with a security crisis.
While Europe, along with economic recovery, is seeing a stabilisation of economic and financial conditions, it now faces new serious challenges. The Greek debt crisis put the EU's and euro area's fundamental mechanisms to the test. The growing influx of refugees and migrants into Europe has weakened the principles of unity and solidarity, and at the same time jeopardised the continued existence of the Schengen area. Terrorist attacks in the heart of Europe have given a warning signal that security cannot be taken for granted.
Among the most prominent achievements of the international community in 2015 are the agreement on the Iranian nuclear programme, the adoption of the 2030 agenda on sustainable development and the Paris climate agreement, adopted in December. All three agreements demonstrate that - with political will and responsible approaches -solutions acceptable to all sides can be found for even the most complex issues.
However, international relations are becoming increasingly entangled. New threats are emerging, particularly from non-state actors. Daesh and other terrorist groups threaten the safety of almost every continent, instilling a general sense of insecurity and unpredictability.
Furthermore, new tensions and pressures are emerging. The situation and relations in Africa are deteriorating again, which might lead to new security, refugee and migration pressures. The situation in Afghanistan is becoming increasingly uncertain. Numerous conflicts - in Syria, Ukraine and in the Middle East - still have no political solutions and thus remain sources of continued instability. Similarly, the situation in the Western Balkans is not such as to be able to talk about lasting regional stability.
Nevertheless, Slovenian diplomacy and foreign policy continue to function successfully despite the increasingly complex international situation, relying on the two fundamental documents of the Slovenian foreign policy, updated after fifteen years: the Declaration on the Foreign Policy of the Republic of Slovenia, adopted by the National Assembly in July 2015, and the Foreign Policy Strategy, already approved by the Government.
Despite certain views to the contrary, Slovenia has dealt efficiently with the influx of migrants and refugees into the country via the so-called Balkan route. In this area as well, the active role of foreign policy in protecting the vital interests of the state was reaffirmed.
Despite economic and financial strains, as well as the growing threat of terrorist attacks, the European Union stands firm as guarantor of our common stability. Slovenia, as a member of the Eurogroup and the Schengen area, remains at the heart of European integration, and continues to strive for solutions and measures aimed at strengthening the EU and contributing to its closer integration. Slovenia has demonstrated its commitment to designing common policies and common approaches for dealing with challenges. A strong, integrated Union based on solidarity is the strongest guarantee of Slovenia's continued successful development.
One of the essential tasks of any diplomatic policy is to maintain good relations with neighbouring countries. Slovenia cooperates successfully with all its neighbours, all of which are EU member states. It maintains active and regular political dialogue, and cooperation on the economy and other areas (culture, science, research) is constantly being strengthened.
Looking back at 2015, we cannot ignore the developments surrounding the arbitration procedure to settle the border issue between Slovenia and Croatia. We regret the incident that occurred, particularly as, in our opinion, Croatia groundlessly exploited it to withdraw unilaterally from the arbitration agreement, which Slovenia could not accept. Here we need to stress the importance of cooperation in good faith between the two neighbouring countries. Slovenia immediately took the necessary measures to reaffirm that it was striving for a credible arbitration procedure in accordance with the arbitration agreement in force to resolve the border issue.
Stability and development in the Western Balkans were also in Slovenia's strategic interest in 2015. Slovenia maintained an active approach towards the region, co-designed European policies on Western Balkan states, and participated in concrete projects. In formulating policies towards the Western Balkans, Slovenia was seen and heard, particularly in the framework of the Brdo process, which eventually led to the Berlin process and the connectivity agenda. In April, the first meeting of foreign ministers took place as part of this process, and Slovenia is proud to report that the EU adopted the Positive Agenda for Youth proposed and elaborated by Slovenia in cooperation with France. Slovenia can also justifiably take considerable credit for NATO's extending an invitation to Montenegro to join the alliance.
6
We also devoted special attention to resolving issues related to the succession to the former SFRY, including the Ljubljanska Banka issue, as well as the actual and comprehensive implementation of the Agreement on Succession Issues as one of the key factors in bilateral relations with the Western Balkan states.
Slovenia's activities were focused on closer links with Central Europe, where a major concern is the construction of better transport infrastructure in order to connect Central European people and economies even more effectively.
Slovenia was striving to honour the strategic partnerships concluded with France, Germany and Turkey in order to secure tangible short- and long-term results.
As during the entire period since the country gained independence, last year, too, Slovenia put major emphasis on trans-Atlantic cooperation. The USA is an extremely important ally and partner of Slovenia in the political as well as economic, technological and scientific spheres.
In order to exchange views and promote positive bilateral relations, Slovenia maintained regular political dialogue with the Russian Federation, one of its leading foreign-trade partners. The historical and cultural ties between the two nations need to be nurtured.
Economic diplomacy remains at the centre of our activities and endeavours, and a great deal of work has been invested in order to protect and promote the interests of Slovenian companies. These efforts have been underpinned by dynamic bilateral political relations.
The visible work carried out in the multilateral arena was rewarded by two successful candidatures: Slovenia became a member of the Human Rights Council and of the Unesco Executive Board for a period of three years. Another event that contributed to the visibility of Slovenia and the Ministry as the main organiser was the 10th annual Bled Strategic Forum.
Within international organisations, Slovenia devoted a great deal of attention to the peaceful resolution of disputes, mediation, and the prevention of genocide and other mass atrocities. In 2015, Slovenia remained a staunch advocate of strong international law and international criminal justice, which are vital for preventing gross and mass violations of fundamental human rights and freedoms.
Slovenia must continue to assume its fair share of responsibility for world peace, security and stability within NATO as well as in the framework of the international fight against terrorism, violent extremism and radicalisation.
I would also like to draw attention to international development cooperation, in which Slovenia participates through the EU and international organisations as well as through bilateral development projects. Awareness of its major role was strengthened by numerous activities carried out in the framework of the European Year for Development.
In 2015 Slovenian consular operations were the Ministry's mirror - both in dealings with Slovenian citizens in distress and with foreign partners and guests. We try to be as responsive as possible, striving to find the most effective and practical solutions within the limits of the legislation.
We firmly believe that Slovenian foreign policy and diplomacy must continue in this spirit: react with due care to any threats and challenges, while seeking new pathways for dialogue, innovative solutions and positive changes.
7
KRONOLOGIJA DEJAVNOSTI
1
Kronologija navaja pomembnejše dejavnosti ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca, državne sekretarke Dragoljube Benčine ter državnega sekretarja Bogdana Benka in njegove naslednice, državne sekretarke Darje Bavdaž Kuret. Širši pregled dejavnosti slovenske diplomacije je na voljo na spletni strani ministrstva v rubriki Medijsko središče/Sporočila za javnost.
dejavnost v Sloveniji
dejavnost v tujini
JANUAR
5.-7. januar, Brdo pri Kranju	Minister Karl Erjavec je z uvodnim nagovorom odprl 19. posvet slovenske diplomacije.
8. januar, Ljubljana	Minister Erjavec se je na povabilo predsednika državnega sveta Mitje Bervarja udeležil posveta o vlogi gospodarske diplomacije pri zaščiti in uveljavljanju interesov slovenskega gospodarstva.
11. januar, Pariz	Minister Erjavec se je skupaj s predsednikom vlade dr. Mirom Cerarjem udeležil shoda za enotnost v spomin na žrtve terorističnih napadov v Parizu ter v znamenje solidarnosti s Francijo in francoskim ljudstvom.
12. januar, Ljubljana	Državna sekretarka Benčina je sprejela kopije poverilnih pisem novoimenovanega izrednega in pooblaščenega veleposlanika Kazahstana Kajrata Saribaja, ki Slovenijo nerezidenčno pokriva z Dunaja.
13. januar, Ljubljana	Minister Erjavec se je srečal s predsednico deželnega odbora Avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine Deboro Serracchiani, ki se je mudila v Ljubljani ob izročitvi slovenskega državnega odlikovanja.
19. januar, Bruselj	Minister Erjavec se je udeležil zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve.
22. januar, Loka pri Mengšu	Ministrstvo je na gradu Jable organiziralo javno tribuno o osnutku nove deklaracije o zunanji politiki, prvega v vrsti dogodkov v okviru javne razprave o tem dokumentu. Uvodni nagovor je imel minister Erjavec.
23. januar, Ljubljana	Minister Erjavec je imel v ljubljanskem mestnem muzeju uvodni nagovor na osrednjem dogodku Slovenskih razvojnih dni, ki jih je pripravilo ministrstvo v sodelovanju s Slogo, platformo nevladnih organizacij za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč. Navzoče sta nagovorila še evropski komisar za mednarodno sodelovanje in razvoj Neven Mimica ter predsednik sveta platforme Sloga Eyachew Tefera.
25.-26. januar, Ljubljana	Minister Erjavec je na uradnem obisku gostil podpredsednika kabineta ministrov in ministra za zunanje zadeve Turkmenistana Rašida Meredova. Ob obisku je potekalo tudi prvo zasedanje Slovensko-turkmenistanske medvladne komisije za gospodarsko sodelovanje.
27. januar, Ljubljana	Državna sekretarka Benčina se je udeležila plenarnega zasedanja državnega zbora, ki je razpravljal o predlogu Deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v letu 2015.
29. januar, Bruselj	Minister Erjavec se je udeležil izrednega zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve.
FEBRUAR
2. februar, Ljubljana	Minister Erjavec se je sešel s posebnim predstavnikom francoskega zunanjega ministra za gospodarske odnose z Balkanom, senatorjem Alainom Richardom, ki se je mudil na tretjem obisku v Sloveniji.
4. februar, Ljubljana	Minister Erjavec se je srečal s predstavniki Platforme nevladnih organizacij za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč - SLOGA.
9. februar, Ljubljana	Državna sekretarka Benčina je sprejela kopije poverilnih pisem novoimenovanega izrednega in pooblaščenega veleposlanika ZDA Brenta Roberta Hartleyja.
9. februar, Ljubljana	Minister Erjavec se je udeležil zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve.
10. februar, Ljubljana	Minister Erjavec se je v državnem svetu udeležil posveta o Deklaraciji o zunanji politiki, s katerim se je nadaljevala javna razprava o tem dokumentu.
10. februar, Bruselj	Državna sekretarka Benčina se je udeležila zasedanja Sveta EU za splošne zadeve.
11. februar, Ljubljana	Državna sekretarka Benčina je sprejela kopije poverilnih pisem novoimenovanega izrednega in pooblaščenega veleposlanika Laosa Fovkaa Fomavongse, ki bo Slovenijo nerezidenčno pokrival z Dunaja. Sprejela je tudi kopije poverilnih pisem novoimenovanega izrednega in pooblaščenega veleposlanika Vietnama Vu Viet Anha, ki bo Slovenijo prav tako nerezidenčno pokrival z Dunaja.
11. februar, Piran	Minister Erjavec je, med drugimi, imel uvodni nagovor na otvoritvi letne konference Evro-sredozemske univerze (EMUNI) z naslovom Science Diplomacy: Re-thinking Euro-Mediterranean Cooperation.
16. februar, Ljubljana	Minister Erjavec je v okviru cikla predavanj Slovenija in EU, ki jih organizira Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije IFIMES, udeležence nagovoril na temo Izzivi slovenske in EU zunanje politike v času krize.
20. februar, Brdo pri Kranju	Ob robu uradnega obiska srbskega predsednika vlade in skupnem zasedanju vlad se je minister Erjavec v ločenem pogovoru srečal s srbskim ministrom za zunanje zadeve Ivico Dačicem. Ločeno dvostransko srečanje je potekalo tudi med državno sekretarko Benčino in ministrico za evropske integracije Jadranko Joksimovic.
23.-24. februar, Tirana	Državna sekretarka Benčina se je na povabilo albanskega predsedstva Procesa sodelovanja v Jugovzhodni Evropi udeležila neformalnega srečanja zunanjih ministrov držav članic.
25. februar, Ljubljana	Državna sekretarka Benčina je na političnih konzultacijah gostila namestnico ministra za zunanje zadeve Poljske Henryko Moscicko-Dendys.
25. februar, Ljubljana	Državna sekretarka Benčina se je ob robu uradnega obiska malteške predsednice Marie-Louise Coleiro Preca sešla z ministrom za zunanje zadeve dr. Georgeem Vello. Sogovornika sta podpisala Dogovor o sodelovanju med Sredozemsko akademijo za diplomatske študije in Ministrstvom za zunanje zadeve Republike Slovenije.
26. februar, Ljubljana	Državna sekretarka Benčina se je med njegovim delovnim obiskom v Sloveniji srečala z ministrom za zunanje zadeve Združenega kraljestva Philipom Hammondom, ki sta ga sprejela tudi predsednik republike Borut Pahor in predsednik vlade dr. Miro Cerar.
28. februar, Brdo pri Kranju	Poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Srečko Šestan in generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darko But sta na osrednji slovesnosti od dnevu civilne zaščite Direktoratu za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč ministrstva podelila srebni znak civilne zaščite.
MAREC	
2. marec, Ženeva	Državni sekretar Benko se je udeležil visokega segmenta 28. rednega zasedanja Sveta OZN za človekove pravice.
3. marec, Ljubljana	Državna sekretarka Benčina je sprejela kopijo poverilnih pisem novoimenovane izredne in pooblaščene veleposlanice Madžarske Edit Szilagyine Batorfi.
6.-7. marec, Riga	Državni sekretar Benko se je udeležil neformalnega zasedanja ministrov za zunanje zadeve Evropske unije (Gymnich).
10
9. marec, Ljubljana	Novoimenovani izredni in pooblaščeni veleposlanik Armenije Sargis Gazarjan, ki Slovenijo nerezidenčno pokriva iz Rima, je državni sekretarki Benčini predal kopije poverilnih pisem.
9. marec, Ljubljana	Minister Erjavec se je srečal z armenskim ministrom za zunanje zadeve Edvardom Nalbandjanom, ki se je mudil na delovnem obisku v Sloveniji.
11. marec, Ljubljana	Državna sekretarka Benčina je sprejela kopije poverilnih pisem novoimenovane izredne in pooblaščene veleposlanice Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska Sophie Honey.
12.-13. marec, Seul	Minister Erjavec je mudil na uradnem obisku v Republiki Koreji. Prvi dan obiska je bil gospodarsko naravnan. Drugi dan se je minister na dvostranskih pogovorih srečal z gostiteljem, ministrom za zunanje zadeve Junom Bjun-sejem, in s predsednikom parlamenta Čungom Uj-hvajem.
12. marec, Bruselj	Državni sekretar Benko se je udeležil neformalnega zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve v sestavi ministrov za mednarodno razvojno sodelovanje.
16. marec, Bruselj	Minister Erjavec se je udeležil zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve.
17. marec, Ljubljana	Minister Erjavec se je na tradicionalnem letnem srečanju sešel s predstavniki slovenskih nevladnih organizacij s področja človekovih pravic, ki so dejavne tudi na mednarodni ravni.
17. marec, Ljubljana	Državni sekretar Benko je nagovoril predstavnike ministrstev za zunanje zadeve jugovzhodne Evrope.
17. marec, Bruselj	Državna sekretarka Benčina se je udeležila zasedanja Sveta EU za splošne zadeve, na katerem je bila pozornost namenjena pripravam na zasedanje Evropskega sveta.
18. marec, Ljubljana	6. zasedanje Slovensko-turške skupne gospodarske komisije je na slovenski strani vodil minister Erjavec, na turški pa minister za carino in trgovino Nurettin Canikli.
18. marec, Ljubljana	Minister Erjavec je sprejel pomočnico državnega sekretarja ZDA za Evropo in Evrazijo veleposlanico Victorio Nuland, ki se je v Sloveniji mudila med obiskom širše regije.
18. marec, Ljubljana	Minister Erjavec je v Cankarjevem domu imel uvodni nagovor na sklepni prireditvi Kulturnega bazarja, osrednjega kulturnega dogodka ob evropskem letu za razvoj 2015.
20. marec, Ljubljana	Državna sekretarka Benčina je sprejela kopije poverilnih pisem novoimenovanega izrednega in pooblaščenega veleposlanika Kitajske Ye Haoja.
20. marec, Dunaj	Državni sekretar Benko se je udeležil mednarodne ministrske konference Tackling jihadism together.
23.-25. marec, Brasilia	Minister Erjavec se je med uradnim obiskom v Braziliji sestal z gostiteljem, ministrom za zunanje zadeve Maurom Vieiro, in s podpredsednikom države Michelom Temerjem. Nastopil je tudi na poslovni konferenci v Sao Paulu, se udeležil slavnostne ustanovitve Slovensko-brazilske gospodarske zbornice ter se srečal z viceguvernerjem zvezne države Sao Paulo in vodstvom Federacije industrij Ria de Janeira (FIRJAN).
24. marec, Ljubljana	Državna sekretarka Benčina se je srečala z Aleksandrom Andrijo Pejovicem, državnim sekretarjem in glavnim pogajalcem Črne gore z EU, ki se je mudil na dvodnevnem delovnem obisku v Sloveniji.
25. marec, Slovenj Gradec	Državna sekretarka Benčina se je udeležila obiska vlade v Koroški regiji. Sešla se je z županom mestne občine Slovenj Gradec. Skupaj z ministrico za kulturo Julijano Bizjak Mlakar je obiskala Koroški pokrajinski muzej, z ministrom Zdravkom Počivalškom pa sta se v Mežici sestala z vodstvom podjetja TAB, d. d.
26.-27. marec, Lima	Minister Erjavec se je mudil na uradnem obisku v Peruju, kjer ga je sprejel zunanji minister Gonzalo Gutierrez. Opravil je pogovor z ministrico za energetiko in rudarstvo Roso Mario Ortiz. V Limi se je srečal s tamkajšnjo slovensko skupnostjo.
11
27. marec, Debeli rtič	Državni sekretar Benko je obiskal skupino štiridesetih otrok iz Ukrajine, ki so bili med 21. in 30. marcem na psihosocialni rehabilitaciji v mladinskem letovišču in zdravilišču Rdečega križa Slovenije.
APRIL	
2. april, Ljubljana	Državna sekretarka Benčina je sprejela kopije poverilnih pisem novoimenovanega izrednega in pooblaščenega veleposlanika Črne gore Miomirja Mugoše.
7.-8. april, Ljubljana/Nova Gorica	Minister Erjavec je z uvodnim nagovorom odprl peti letni posvet ekonomskih svetovalcev, ki delujejo na diplomatskih predstavništvih in konzulatih v tujini. Ekonomski svetovalci so se v Novi Gorici seznanili z gospodarskimi potenciali regije ter opravili pogovore z gospodarstveniki.
7. april, Trst	Na prvem zasedanju se je sešel Skupni odbor Slovenija-Furlanija -Julijska krajina, ki sta mu sopredsedovala minister Erjavec in predsednica deželnega odbora FJK Debora Serracchiani.
8. april, Ljubljana	Minister Erjavec je na delovnem obisku gostil belgijskega ministra za zunanje zadeve Didierja Reyndersa.
9. april, Ljubljana	Državna sekretarka Benčina je sprejela predstavnike odbora za zunanjo politiko avstrijskega zveznega parlamenta.
10. april, Ljubljana	Minister Erjavec je na delovnem obisku gostil ministra za zunanje zadeve Kosova Hashima Thaqija. Ministra sta podpisala Sporazum o gospodarskem sodelovanju med državama, ki je primerna podlaga za ustanovitev mešane komisije za gospodarsko sodelovanje. Ministra Thaqija sta sprejela tudi predsednik republike Borut Pahor in predsednik vlade dr. Miro Cerar.
13. april, Barcelona	Minister Erjavec se je v Barceloni udeležil neformalnega srečanja EU z južnimi partnerskimi državami evropske sosedske politike. Ob robu neformalnega zasedanja se je srečal z ministrom za zunanje zadeve Palestine Rijadom Al Malkijem.
13.-14. april, Ljubljana/Pivka	Minister Erjavec je na uradnem obisku v Sloveniji gostil češkega predsednika vlade Bohuslava Sobotko. V Pivki sta se srečala na dvostranskih pogovorih in v Parku vojaške zgodovine slovesno odprla razstavo Vojni fotografi.
14. april, Ljubljana	Državni sekretar Benko se je srečal z regionalno predstavnico Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) za srednjo Evropo s sedežem v Budimpešti Montserrat Feixas Vihe.
15. april, Ljubljana	Državna sekretarka Benčina je sprejela kopije poverilnih pisem novoimenovanega izrednega in pooblaščenega veleposlanika Republike Ciper Mariosa P. Jeronimidesa s sedežem na Dunaju. Sprejela je tudi kopije poverilnih pisem novoimenovane izredne in pooblaščene veleposlanice Kraljevine Danske Liselotte Kj^rsgaard Plesner.
17. april, Novo mesto	Minister Erjavec je obiskal Dolenjsko in Belo krajino ter se srečal s podjetniki iz regije.
20. april, Luksemburg	Državna sekretarka Benčina se je v Luksemburgu udeležila Sveta EU za zunanje zadeve.
22. april, Brdo pri Kranju	Minister Erjavec je z uvodnim nagovorom odprl mednarodno konferenco Pravice za mir: izzivi in priložnosti. Ob robu konference se je srečal z nekdanjim poveljnikom UNAMIR generalom Romeom Dallairom in glavno tožilko Mednarodnega kazenskega sodišča Fatou Bensouda.
12
23. april, Brdo pri Kranju, Ljubljana	Srečanje zunanjih ministrov procesa Brdo sta gostila slovenski in francoski zunanji minister, Karl Erjavec in Laurent Fabius. Ministra sta se ob robu srečanja sešla na pogovoru. Minister Erjavec se je ločeno sestal tudi z zunanjim ministrom Bosne in Hercegovine Igorjem Crnadakom in makedonskim zunanjim ministrom Nikolo Poposkim. Državna sekretarka Benčina se je ob robu zasedanja procesa Brdo v Ljubljani ločeno pogovarjala z državnim sekretarjem na nemškem zveznem ministrstvu za zunanje zadeve Markusom Edererjem in z namestnico ministra za zunanje zadeve Albanije Odeto Barbullushi.
24. april, Celovec	Državni sekretar Benko se je udeležil slavnostne prireditve ob 20. obletnici članstva Republike Avstrije v Evropski uniji in 50. obletnici delovanja Evropske hiše v Celovcu.
MAJ	
1. maj, Ljubljana	Minister Erjavec je na delovnem obisku gostil zveznega ministra za zunanje zadeve Nemčije Franka-Walterja Steinmeierja.
4. maj, Ljubljana	Minister Erjavec je v okviru njegovega obiska v Sloveniji na delovnem kosilu gostil generalnega sekretarja OECD Angela Gurrio.
4. maj, Ljubljana	Na ministrstvu je potekala 2. seja Strateškega sveta za zunanje zadeve, ki ga vodi minister Erjavec.
5. maj, Ljubljana	Minister Erjavec in minister za zveze in množične komunikacije Ruske federacije Nikolaj Nikiforov sta se kot sopredsedujoča Medvladni slovensko-ruski komisiji za trgovinsko-gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje sestala tudi na pogovoru.
5. maj, Ljubljana	Državna sekretarka Benčina je sprejela kopije poverilnih pisem novoimenovanega izrednega in pooblaščenega veleposlanika Katarja Alija Halfana Al-Mansurija.
9. maj, Moskva	Minister Erjavec se je udeležil pietetnih prireditev v počastitev 70. obletnice konca II. svetovne vojne.
11. maj, Ljubljana	Minister Erjavec je v Narodni galeriji odprl razstavo Vrnitev ambasadorjev umetnosti - umetnine iz nasledstva Jugoslavije.
13.-14. maj, Antalya	Minister Erjavec se je prvega dne rednega zasedanja zunanjih ministrov zveze Nato udeležil srečanja z državnim sekretarjem ZDA Johnom Kerryjem, zasedanja v formatu Odločna podpora in zasedanja Komisije Nato-Ukrajina. Drugega dne so ministri razpravljali o odzivu Nata na spremenjeno varnostno okolje ter o pripravah na vrh Zavezništva 2016 v Varšavi.
18. maj, Ljubljana	Državna sekretarka Benčina je ločeno sprejela kopije poverilnih pisem novoimenovanega izrednega in pooblaščenega veleposlanika Tunizije Gazija Džomaaja, novoimenovane izredne in pooblaščene veleposlanice Litve Lorete Zakarevičiene in novoimenovanega izrednega in pooblaščenega veleposlanika Alžirije Abdelkaderja Dehendija.
18. maj, Ljubljana	Državni sekretar Benko je sprejel kopije poverilnih pisem novoimenovanega veleposlanika Toga s sedežem v Berlinu profesorja Kwamija Christopha Dikenouja.
18. maj, Bruselj	Minister Erjavec se je udeležil zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve.
19.-20. maj, Ljubljana	Z otvoritveno slovesnostjo se je v prostorih Mednarodnega centra za promocijo podjetij (ICPE) začela četrta mednarodna konferenca Dan Afrike. Pozdravni nagovor je imel državni sekretar Benko, častna govorca pa sta bila predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez in predsednica ugandskega parlamenta Rebecca Alitwala Kadaga.
19. maj, Bruselj	Minister Erjavec je sodeloval na 125. zasedanju Odbora ministrov Sveta Evrope.
13
19. maj, Bruselj	Državna sekretarka Benčina se je udeležila zasedanja Sveta EU za splošne zadeve o razmerah na področju migracij.
20. maj, Ljubljana	Državna sekretarka Benčina je sprejela Rebecco Alitwala Kadaga, predsednico parlamenta Ugande.
21. maj, Ljubljana	Državna sekretarka Benčina se je srečala z Jadranko Joksimovic, srbsko ministrico brez listnice, pristojno za evropske integracije. Ministrico je sprejel tudi minister Erjavec.
21. maj, Ljubljana	Vlada je na seji določila besedilo predloga Deklaracije o zunanji politiki Republike Slovenije.
22. maj, Ljubljana	Na povabilo ministra Erjavca so se v Sloveniji mudili slovenski častni konzuli v Turčiji, ki so jih spremljali turški poslovneži z različnih gospodarskih področij.
22. maj, Tirana	Državna sekretarka Benčina se je na povabilo albanskega predsedstva Procesa sodelovanja v Jugovzhodni Evropi udeležila formalnega srečanja zunanjih ministrov držav članic.
24.-25. maj, Doha	Minister Erjavec se je udeležil ministrskega zasedanja EU-Svet za zalivsko sodelovanje. Ob robu zasedanja se je sestal z državnim ministrom za zunanje zadeve Združenih arabskih emiratov dr. Anvarjem Mohamedom Gargašem. Ločeno se je sešel tudi z ministrom za zunanje zadeve Kuvajta Sabahom Al Halidom Al Sabahom, nato pa tudi z ministrom za zunanje zadeve Katarja Halidom bin Mohamedom Al Atijahom.
25. maj, Ljubljana	Državni sekretar Benko se je srečal z Ahmetom Uzümcüjem, generalnim direktorjem Organizacije za prepoved kemičnega orožja.
26. maj, Celovec	Predstavniki Slovenije in dežele Koroške so se srečali na 2. zasedanju Skupnega odbora Slovenija-Koroška, ki mu sopredsedujeta minister Erjavec in koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser.
26. maj, Bruselj	Državni sekretar Benko se je udeležil zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve v sestavi ministrov za mednarodno razvojno sodelovanje.
26.-28. maj, Ljubljana	Na ministrstvu je potekal redni letni posvet konzularnih uslužbencev.
27. maj, Ljubljana	Državna sekretarka Benčina se je srečala z namestnikom ministra za zunanje zadeve in trgovino Madžarske ter parlamentarnim državnim sekretarjem na madžarskem ministrstvu za zunanje zadeve in trgovino dr. Laszlom Szaböm.
27. maj, Tolmin	Minister Erjavec je skupaj s predstavniki ministrstva obiskal podjetnike Severnoprimorske regije.
28. maj, Ljubljana	Državna sekretarka Benčina se je srečala z vodstvom Bavarsko-slovenskega društva (Bayerisch-Slowenische Gesellschaft - BSG).
JUNIJ	
1. junij, Vipava, Ajdovščina	Ministrstvo je veleposlanike, akreditirane v Sloveniji, povabilo na diplomatski izlet v Vipavsko dolino in na Kras.
3. junij, Primorsko-notranjska regija	Državni sekretar Benko se je udeležil vladnega obiska v Primorsko-notranjski regiji.
3.-4. junij, Pariz	Minister Erjavec je vodil slovensko delegacijo na ministrskem zasedanju Sveta OECD v Parizu. Ob robu zasedanja se je srečal z generalnim sekretarjem OECD Gurrio in francoskim predsednikom Franqoisom Hollandom.
14
8.-9. junij, Madrid, Sevilla	Minister Erjavec se je na uradnem obisku srečal z gostiteljem, zunanjim ministrom Joséjem Manuelom Garcío-Margallom ter predsednikom senata Píem Garcío-Escuderom Márquezom in podpredsednico vlade Sorayo Sáenz de Santamaría Antón. Svoj uradni obisk v Španiji je končal v Sevilli s slavnostnim odprtjem konzulata na čelu s častno konzulko ter razstave risb slovenskega avtorja Nikolaja Pirnata iz prvega slovenskega prevoda Cervantesovega romana Don Kihot.
8. junij, Lund, Kobenhaven	Državna sekretarka Benčina je slovesno odprla slovenski konzulat v Lundu na Švedskem in opravila konzultacije z državnima sekretarjema na danskem ministrstvu za zunanje zadeve Kimom J0rgensenom in Martinom Billejem Hermannom.
9. junij, Bruselj	Državna sekretarka Benčina se je udeležila srečanja zunanjih ministrov držav EU ter Latinske Amerike in Karibov (CELAC), ki je spremljalo osrednje bienalno srečanje voditeljev držav članic EU ter Latinske Amerike in Karibov 10. in 11. junija.
11.-12. junij, Budimpešta	Minister Erjavec se je v spremstvu gospodarske delegacije s področja logistike in turizma mudil na uradnem obisku na Madžarskem. Srečal se je z gostiteljem, ministrom za zunanje zadeve in trgovino Pétrom Szijjártóm, in predsednikom narodne skupščine Lászlóm Kovérjem. Ministra sta odprla poslovni forum o logistiki, prometu in turistični promociji Slovenije. Minister Erjavec se je še pred tem srečal s slovenskimi gospodarstveniki in predstavniki gospodarskih združenj na Madžarskem.
15. junij, Ohrid	Državni sekretar Benko se je udeležil ministrskega srečanja Srednjeevropske pobude.
16. junij, Ljubljana	Minister Erjavec je sprejel vietnamsko delegacijo, ki jo je vodil minister za industrijo in trgovino Vietnama Vu Huj Hoang.
17. junij, Ljubljana	Na ministrstvu je potekala razprava o notifikaciji nasledstva Republike Slovenije glede Avstrijske državne pogodbe. Minister Erjavec je k razpravi povabil člane Strateškega sveta za zunanje zadeve, predstavnike pobudnikov notifikacije nasledstva ter predstavnike krovnih organizacij slovenske manjšine v Avstriji.
18. junij, Ljubljana	Minister Erjavec se je srečal s častnimi konzuli tujih držav v Sloveniji, ki so združeni v Slovenskem konzularnem zboru.
18. junij, Ljubljana	Državna sekretarka Benčina se je srečala z otroki iz Bosne in Hercegovine, ki so v okviru humanitarnega projekta Podari nasmeh med 12. in 19. junijem letovali na slovenski obali.
22. junij, Ljubljana	Državna sekretarka Benčina je ločeno sprejela kopije poverilnih pisem novoimenovanega izrednega in pooblaščenega veleposlanika Tajske Arthajudha Srisamuta, ki bo Slovenijo nerezidenčno pokrival z Dunaja, novoimenovanega izrednega in pooblaščenega veleposlanika Malezije Mohamada Sadika bin Ketherganija, ki bo Slovenijo nerezidenčno pokrival iz Budimpešte, in novega veleposlanika Španije Joséja Luisa de la Peñe Vele.
22. junij, Ljubljana	Državni sekretar Benko je sprejel kopije poverilnih pisem novoimenovanega izrednega in pooblaščenega veleposlanika Bangladeša Mohameda Abu Zafarja.
22. junij, Luksemburg	Minister Erjavec se je v Luksemburgu udeležil zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve.
23. junij, Luksemburg	Državni sekretar Benko se je udeležil zasedanja Sveta EU za splošne zadeve, ki se je sestal v okviru priprav na Evropski svet o migracijah.
23. junij, Bruselj	Minister Erjavec se je med dvostranskim delovnim obiskom v Belgiji sestal z zveznim ministrom za obrambo Stevenom Vandeputom.
25. junij, Pariz	Slovenija je po odločitvi Upravnega odbora postala 49. članica Razvojnega centra OECD.
15
30. junij, Ljubljana	V Konzorciju Mladinske knjige je ob izidu knjige Diplomatsko pravo -izbrane konvencije potekala okrogla miza z naslovom Diplomacija - 200 let po Dunajskem kongresu. Uvodni nagovor je imel minister Erjavec.
JULIJ	
6. julij, Ljubljana	Minister Erjavec se je na Gospodarski zbornici Slovenije udeležil zasedanja Slovensko-ruskega poslovnega sveta.
6. julij, Ljubljana	Državna sekretarka Benčina je sprejela namestnico ministra za zunanje zadeve Belorusije Eleno Kupčino, ki se je v Sloveniji mudila na dvodnevnem obisku.
8. julij, Pariz	Minister Erjavec se je s predsednikom vlade dr. Mirom Cerarjem mudil na delovnem obisku v Franciji. Sodeloval je na pogovorih dr. Cerarja s francoskim predsednikom Franqoisom Hollandom, predsednikom francoske vlade Manuelom Vallsom ter državnim sekretarjem za evropske zadeve Harlemom Desirjem. Srečal se je tudi s predsednico odbora za zunanje zadeve v nacionalni skupščini Elisabeth Guigou.
8. julij, Ljubljana	Na ministrstvu je potekal pregled izvajanja Sporazuma o sedežu med Vlado Republike Slovenije in Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev -ACER. Predstavnike slovenske vlade je vodila državna sekretarka Benčina, predstavnike agencije ACER pa direktor Alberto Pototschnig.
9. julij, Ljubljana	Izraelskega političnega direktorja Alona Ušpiza sta ob političnih konzultacijah med Slovenijo in Izraelom na vljudnostno srečanje sprejela državna sekretarka Benčina ter državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Janez Lenarčič. Ušpiz se je srečal tudi s skupino prijateljstva z Izraelom v državnem zboru.
10. julij, Ljubljana	Državni zbor je sprejel Deklaracijo o zunanji politiki Republike Slovenije.
13. julij, Ljubljana	Minister Erjavec je sprejel podsekretarko za nadzor orožja in mednarodno varnost Združenih držav Amerike Rose Gottemoeller, ki se je v Sloveniji mudila med obiskom nekaterih evropskih držav.
14. julij, Kijev	Minister Erjavec se je mudil na obisku v Ukrajini. V prvem delu obiska se je srečal z gostiteljem, ministrom za zunanje zadeve Pavlom Klimkinom, v nadaljevanju pa še s predsednikom ukrajinskega parlamenta, Vrhovne rade, Volodimirjem Grojsmanom in predsednikom države Petrom Porošenkom. Gospodarskemu sodelovanju in njegovemu poglabljanju so bili namenjeni pogovori na ministrstvu za infrastrukturo.
20. julij, Bruselj	Minister Erjavec se je udeležil zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve.
29. julij, Ljubljana	Vlada je na seji določila besedilo strateškega dokumenta zunanje politike z naslovom Slovenija: varna, uspešna in v svetu spoštovana -zunanja politika Republike Slovenije. Strategija sledi ciljem in nalogam iz deklaracije, ki jo je 10. julija sprejel državni zbor.
AVGUST	
13. avgust, Debeli rtič	V okviru projektov, ki jih financira ministrstvo, izvaja pa ITF - ustanova za krepitev človekove varnosti v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije, je na zdravstveno rehabilitacijo pripotovalo 30 otrok iz Belorusije in na psihosocialno rehabilitacijo 40 otrok iz Ukrajine.
18. avgust, Ljubljana	Državni sekretar Benko je sprejel kopije poverilnih pisem novega nizozemskega veleposlanika Barta E. F. M. Twaalfhovna.
27. avgust, Dunaj	Minister Erjavec se je udeležil Konference o Zahodnem Balkanu.
31. avgust, Bled	Začel se je dvodnevni 10. strateški forum Bled.
16
31. avgust, Bled	Pred uradnim začetkom Strateškega foruma Bled se je minister Erjavec ločeno sestal z državno ministrico na britanskem zunanjem ministrstvu baronico Joyce Anelay of St. Johns, ministrom za zunanje zadeve Katarja Halidom bin Mohamedom Al Atijahom in zunanjim ministrom Bosne in Hercegovine Igorjem Crnadakom. Minister se je sešel tudi s predsednico Mednarodnega kazenskega sodišča Silvio Fernández de Gurmendi in generalnim sekretarjem OVSE Albertom Zannierjem. Državni sekretar Benko se je ob robu foruma ločeno srečal s podpredsednico Mednarodnega Odbora Rdečega križa Christine Beerli, izvršnim sekretarjem Ekonomske komisije OZN za Evropo (UNECE) in predstavnikom Generalnega sekretarja OZN Christianom Friisom Bachom ter s posebnim predstavnikom EU za človekove pravice Stavrosom Lambinidisom.
SEPTEMBER	
1. september, Bled	Minister Erjavec je ob robu drugega dneva Strateškega foruma Bled opravil pogovore s slovaškim ministrom za zunanje zadeve Miroslavom Lajčakom, z državnim sekretarjem za Evropo na nemškem zunanjem ministrstvu Michaelom Rothom, ministrom za zunanje zadeve Makedonije Nikolo Poposkim, državnim podsekretarjem na italijanskem zunanjem ministrstvu Benedettom Della Vedovo in madžarskim ministrom za zunanje zadeve Petrom Szijjartöm. Pred zaključkom foruma se je ločeno sestal z zunanjim ministrom Bolgarije Danielom Mitovom in s francoskim državnim ministrom za evropske zadeve Harlemom Desirjem. Državni sekretar Benko se je ob robu foruma ločeno srečal s predsedujočim Odboru za razvojno pomoč OECD Erikom Solheimom, generalnim direktorjem Mednarodne organizacije za migracije (IOM) Williamom L. Swingom in direktorjem Urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) Michaelom Linkom. Državna sekretarka Benčina se je ob robu foruma ločeno sestala z državnim sekretarjem na ministrstvu za zunanje zadeve Tunizije Mohamedom Šelaifo in nemškim državnim sekretarjem, pristojnim za Evropo, Rothom. Na političnih konzultacijah je gostila francoskega državnega ministra Desirja.
2. september, Ljubljana	Minister Erjavec je sprejel namestnika pomočnice državnega sekretarja ZDA za srednjo in jugovzhodno Evropo Hoyta B. Yeeja, ki se je udeležil Strateškega foruma Bled.
2. september, Ljubljana	Državna sekretarka Benčina je sprejela kopije poverilnih pisem novega veleposlanika Poljske Paw+a Czerwinskega.
2. september, Lendava	Minister Erjavec je skupaj z madžarskim ministrom za gospodarstvo Mihalyem Vargo in županom Lendave Antonom Balažkom slovesno odprl razgledni stolp Vinarium v Lendavskih goricah.
4.-5. september, Luksemburg	Minister Erjavec se je udeležil neformalnega zasedanja ministrov za zunanje zadeve EU (Gymnich).
8. september, Pariz	Državni sekretar Benko se je udeležil mednarodne konference o žrtvah etničnega in verskega nasilja na Bližnjem vzhodu.
8. september, Ljubljana	Na ministrstvu je potekal sestanek usklajevalne skupine za reševanje begunske problematike, ki ga je vodil minister Erjavec.
11. september, Celje	Na 48. mednarodnem sejmu obrti in podjetništva so pod naslovom Slovensko znanje izven naših meja že petič priredili dan gospodarske diplomacije. Udeležence sta nagovorila državna sekretarka Benčina in podpredsednik upravnega odbora Celjskega sejma Robert Otorepec.
17
12. september, Izola	Minister Erjavec je bil častni pokrovitelj 13. diplomatske regate, ki jo tradicionalno prireja izolski jadralni klub Veter.
14. september, Bruselj	Državna sekretarka Benčina se je udeležila zasedanja Sveta EU za splošne zadeve.
14. september, Ljubljana	Minister Erjavec je skupaj z ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravkom Počivalškom sklical ustanovno zasedanje Sveta za internacionalizacijo gospodarstva.
15. september, Ljubljana	Državna sekretarka Benčina je sprejela kopije poverilnih pisem novoimenovanega izrednega in pooblaščenega veleposlanika Egipta Jusefa Diaeldina Mekavija.
15.-16. september, Pomurje	Državna sekretarka Bavdaž Kuret je sodelovala na obisku vlade v Pomurski regiji.
16. september, Kazan	Minister Erjavec in minister za zveze in množične komunikacije Ruske federacije Nikolaj Nikiforov sta vodila XII. plenarno zasedanje Medvladne slovensko-ruske komisije za trgovinsko-gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje. Zasedanje je spremljal Slovensko-ruski poslovni forum. Minister Erjavec se je v okviru zasedanja srečal tudi z v. d. predsednika Republike Tatarstan Rustamom Minihanovom, s katerim sta podpisala memorandum o sodelovanju med vladama Slovenije in Tatarstana.
28.-29. september, Ljubljana	Državna sekretarka Benčina je ob robu dvodnevne konference Poljska -dežela priložnosti, na kateri je nagovorila udeležence, sprejela namestnico poljskega ministra za zunanje zadeve Katarzyno Kacperczyk, ki se je z gospodarsko delegacijo mudila na obisku v Sloveniji.
28. september-2. oktober, New York	Minister Erjavec se je kot član delegacije, ki jo je vodil premier dr. Cerar, udeležil odprtja splošne razprave 70. zasedanja Generalne skupščine OZN, ki je trajalo od 15. septembra do 5. oktobra. Ob robu splošne razprave se je minister Erjavec ločeno srečal z ministri za zunanje zadeve Alžirije Ramtanom Lamamro, Irana Džavadom Zarifom, Ruske federacije Sergejem Lavrovom, z norveškim ministrom za EGP in evropske zadeve Vidarjem Helgesenom ter ministrom za zunanje zadeve Egipta Samehom Hasanom Šukrijem. Minister je sodeloval na neformalnem ministrskem srečanju o krizi v Siriji, ki sta ga gostili EU in Jordanija. Udeležil se je tudi srečanja neformalne ministrske mreže za Mednarodno kazensko sodišče in slovesnosti ob dvigu palestinske zastave pred sedežem OZN ter odprte seje Varnostnega sveta ob 70. obletnici organizacije na temo miru in varnosti. Poleg tega je bil med udeleženci 6. ministrskega srečanja Skupine prijateljev mediacije.
OKTOBER	
6. oktober, Ljubljana	Državna sekretarka Benčina se je srečala s člani Nemško-slovenske parlamentarne skupine prijateljstva v nemškem bundestagu pod vodstvom poslanke Marie-Luise Dott.
7.-8. oktober, Milano	Minister Erjavec je obiskal svetovno razstavo Expo, srečal se je tudi z generalnim komisarjem Expa 2015 Brunom Pasquinom.
8. oktober, Luksemburg	Minister Erjavec se je udeležil ministrske konference o vzhodnosredozemsko-balkanski migracijski poti.
9. oktober, Ljubljana	Državna sekretarka Benčina je sprejela kopije poverilnih pisem novoimenovanega izrednega in pooblaščenega veleposlanika Irske Seana O'Regana.
12. oktober, Luksemburg	Minister Erjavec se je udeležil zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve o položaju v Siriji, beguncih in migracijah.
18
13. oktober, Luksemburg	Državna sekretarka Benčina se je udeležila zasedanja Sveta EU za splošne zadeve med pripravami na zasedanje Evropskega sveta 15. oktobra.
13. oktober, Ljubljana	Minister Erjavec je imel v ljubljanskem mestnem muzeju uvodni nagovor na okrogli mizi v organizaciji ministrstva Močan OZN. Boljši svet v počastitev 70. obletnice Organizacije združenih narodov.
13. oktober, Ljubljana	Ob 15. obletnici resolucije Varnostnega sveta 1325 je v Varnostnem svetu OZN potekala odprta razprava z naslovom Ženske, mir in varnost. Kot slovenska predstavnica je v njej nastopila državna sekretarka Bavdaž Kuret.
14. oktober, Ljubljana	Državna sekretarka Benčina je ločeno sprejela kopije poverilnih pisem novoimenovane izredne in pooblaščene veleposlanice Filipinov Marie Zeneida Angara Collinson, ki bo Slovenijo nerezidenčno pokrivala z Dunaja, in novoimenovanega izrednega in pooblaščenega veleposlanika Finske Pasija Tuominena.
15. oktober, Ljubljana	Državna sekretarka Benčina je sprejela kopije poverilnih pisem novoimenovane izredne in pooblaščene veleposlanice Estonije Celie Kuningas-Saagpakk.
15. oktober, Ljubljana	Na ministrstvu je potekal 2. sestanek usklajevalne skupine za reševanje begunske problematike, ki ga je vodil minister Erjavec.
15. oktober, New York	Državna sekretarka Bavdaž Kuret je okviru 3. odbora 70. zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov sodelovala v razpravi o promociji in varstvu otrokovih pravic, pred tem pa še v razpravi o napredku žensk. Udeležila se je tudi stranskega dogodka v 2. odboru Generalne skupščine o pomenu enakosti žensk v razvojni agendi do leta 2030.
20. oktober, Ljubljana	Državna sekretarka Darja Bavdaž Kuret se je srečala z generalnim direktorjem Mednarodne agencije za atomsko energijo Jukijo Amanom.
22. oktober, Ljubljana	Slavnostna govornica na proslavi ob dnevu Organizacije združenih narodov in v počastitev njene 70-letnice v prostorih Univerze v Ljubljani je bila državna sekretarka Bavdaž Kuret.
26. oktober, Ljubljana	Na uradnem obisku v Sloveniji se je mudil predsednik vlade Črne gore Milo Dukanovic z delegacijo. Udeležence poslovnega srečanja slovenskih podjetij s črnogorskim predsednikom vlade je nagovorila državna sekretarka Benčina. Ob tej priložnosti je minister Erjavec na slovenski strani podpisal tristranski Memorandum o soglasju o sodelovanju pri razvoju hidroenergetike v Črni gori med Ministrstvom za zunanje zadeve Republike Slovenije, Ministrstvom za gospodarstvo Črne gore in Ministrstvom za gozdove in upravljanje z vodami Republike Turčije.
26. oktober, Luksemburg	Državna sekretarka Bavdaž Kuret se je udeležila zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve v sestavi ministrov za mednarodno razvojno sodelovanje.
27. oktober, Ljubljana	Državna sekretarka Bavdaž Kuret je sprejela kopije poverilnih pisem novoimenovanega veleposlanika Japonske Keidžija Fukude.
28. oktober, New York	Slovenija je bila v Generalni skupščini OZN s podporo 179 držav izvoljena za članico Sveta ZN za človekove pravice v obdobju 2016-2018.
19
NOVEMBER
3. november, Ljubljana	Državna sekretarka Bavdaž Kuret je sprejela kopije poverilnih pisem novoimenovanega veleposlanika Ukrajine Mihajla F. Brodoviča.
6. november, Ljubljana	Državna sekretarka Benčina je na pogovore sprejela Vijaya Rangarajana, direktorja za Evropo na britanskem zunanjem ministrstvu.
6. november, Luksemburg	Državna sekretarka Bavdaž Kuret se je udeležila zasedanja zunanjih ministrov ASEM. Ob tej priložnosti je opravila dvostranska srečanja z azijskimi partnerji, med drugim s Kitajsko, Japonsko in Vietnamom.
10. november, Ljubljana	Državni zbor je gostil osrednji dogodek Slovenskih razvojnih dni v soorganizaciji ministrstva in državnega zbora. Navzoče sta v uvodnem nagovoru pozdravila predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez in državna sekretarka Bavdaž Kuret.
10. november, Rim, Vatikan	Minister Erjavec se je mudil na delovnem obisku v Italiji in Vatikanu. Sešel se je z italijanskim ministrom za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje Paolom Gentilonijem, v Vatikanu pa z namestnikom sekretarja za odnose z državami Svetega sedeža msgr. Antoinom Camillerijem. Prav tako se je srečal z velikim kanclerjem in zunanjim ministrom Suverenega malteškega viteškega reda Albrechtom Freiherrom von Boeselagerjem.
11. november, Ljubljana	Na konferenci v počastitev prvega evropskega dne za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo z naslovom Spolne zlorabe otrok ne smejo ostati tabu je udeležence v državnem zboru med drugim nagovorila državna sekretarka Benčina.
11. november, Dunaj	Minister Erjavec se je mudil na delovnem obisku v Avstriji. Srečal se je z zveznim ministrom za Evropo, integracijo in zunanje zadeve Sebastianom Kurzem in z ministrom v uradu zveznega kanclerja za umetnost in kulturo, ustavo in medije dr. Josefom Ostermayerjem.
11. november, Pariz	Slovenija je bila na zasedanju 38. generalne konference Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) s podporo 167 držav izvoljena za članico Izvršilnega odbora Unesca za obdobje 2015-2019.
12. november, Ljubljana	Politične konzultacije med Slovenijo in Bosno in Hercegovino sta vodila državna sekretarka Darja Bavdaž Kuret in namestnik ministra za zunanje zadeve Josip Brkic.
12.-13. november, Praga	Državna sekretarka Benčina se je udeležila konference ministrov za zunanje zadeve Višegrajske skupine, Slovenije in Hrvaške. V okviru konference Pripravljenost evropskih institucij na zunanje izzive je nastopila na razpravi z naslovom Obujanje evropskih sanj. Udeležila se je tudi slovesnosti ob odhodu čeških vojakov v Slovenijo. Ob robu konference se je srečala z državnim sekretarjem v kabinetu predsednika vlade Tomašem Prouzo.
16. november, Ženeva	Državna sekretarka Bavdaž Kuret se udeležila otvoritvenega zasedanja Globalnega visokega panela o vodi in miru. Ob robu dogodka se je sešla z izvršnim sekretarjem Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE) Christianom Friisom Bachom.
16. november, Bruselj	Minister Erjavec se je udeležil zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve.
17. november, Bruselj	Državna sekretarka Benčina se je udeležila ministrske konference Unije za Sredozemlje Modro gospodarstvo o sredozemskem gospodarstvu in pomorstvu.
17. november, Bruselj	Državna sekretarka Benčina se je udeležila zasedanja Sveta EU za splošne zadeve v sestavi evropskih ministrov.
18. november, Ljubljana	Veleposlanica Norveške, ki je iz Budimpešte nerezidenčno pokrivala Slovenijo, se je na poslovilnem obisku srečala tudi z državno sekretarko Benčino.
20
18. november, Haag	Državna sekretarka Bavdaž Kuret je nastopila na splošni razpravi 14. zasedanja Skupščine držav pogodbenic Mednarodnega kazenskega sodišča. Ob robu razprave je opravila ločene pogovore s predsednico Mednarodnega kazenskega sodišča Silvio Fernandez de Gurmendi, tožilko Fatou Bensouda in predsednikom skupščine Sidikijem Kabo.
19. november, Ljubljana	Minister Erjavec je na pogovor sprejel državnega ministra za zunanje zadeve Japonske Jodžija Muta, ki ga je na obisku v Sloveniji gostila državna sekretarka Bavdaž Kuret.
20. november, Ljubljana	Na delovnem obisku se je mudil minister za evropske integracije Kosova Bekim Qollaku, ki ga je gostila državna sekretarka Benčina. Minister ^ollaku se je vljudnostno srečal tudi z ministrom Erjavcem.
20. november, Ljubljana	Minister Erjavec je na kratkem obisku gostil ruskega ministra za zveze in množične komunikacije Nikolaja Nikiforova, s katerim sopredseduje medvladni slovensko-ruski komisiji za trgovinsko-gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje.
20. november, Ljubljana	Ob obisku v Sloveniji se je na ministrstvu mudila namestnica zunanjega ministra Belorusije Alena Kupčina. Srečala se je z državno sekretarko Bavdaž Kuret. Na vljudnostni pogovor jo je sprejel tudi minister Erjavec.
23. november, Ljubljana	Državna sekretarka Benčina je ločeno sprejela kopije poverilnega pisma novoimenovanega izrednega in pooblaščenega veleposlanika Helenske republike Nikolasa Protonotariosa in novega veleposlanika Kraljevine Belgije s sedežem na Dunaju Willema Van de Voordeja.
25. november, Maribor	Predstavniki Slovenije in dežele Štajerske so se srečali na 2. zasedanju Skupnega odbora Slovenija-Štajerska. Odboru sta sopredsedovala minister Erjavec in štajerski deželni glavar Hermann Schutzenhofer.
26. november, Ljubljana	Državna sekretarka Bavdaž Kuret je vodila konzultacije z generalnim sekretarjem na maroškem ministrstvu za zunanje zadeve in sodelovanje Naserjem Burito.
26. november, Ljubljana	Državna sekretarka Bavdaž Kuret je na pogovorih gostila pomočnika visokega komisarja OZN za begunce Georgea Okotha-Obba.
26. november, Barcelona	Minister Erjavec se je udeležil ministrske konference Unije za Sredozemlje z naslovom Na poti k skupni razvojni agendi za Sredozemlje.
30. november, Ljubljana	Državna sekretarka Benčina je nagovorila udeležence mednarodnega simpozija Slovenska narodna skupnost v Avstriji 60 let po podpisu Avstrijske državne pogodbe, ki ga je skupaj s kluboma koroških Slovencev iz Ljubljane in Maribora organiziral Inštitut za narodnostna vprašanja.
DECEMBER	
1.-2. december, Bruselj	Minister Erjavec se je udeležil zasedanja zunanjih ministrov zveze Nato.
3.-4. december, Beograd	Minister Erjavec se je udeležil otvoritvenega zasedanja 22. ministrskega sveta OVSE. Ob tem se je ločeno sestal z madžarskim ministrom za zunanje zadeve in trgovino Petrom Szijjartom in z gruzijskim zunanjim ministrom Giorgijem Kvirikašvilijem.
3. december, Ljubljana	Državna sekretarka Bavdaž Kuret se je sestala s predstavniki Platforme nevladnih organizacij za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč -SLOGA.
7. december, Ljubljana	Minister Erjavec se je na rednem letne srečanju sešel z varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer.
9. december, Luksemburg	Državna sekretarka Bavdaž Kuret se je udeležila sklepne prireditve evropskega leta za razvoj.
10. december, Luksemburg	Državna sekretarka Bavdaž Kuret se je udeležila neformalnega zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve v sestavi ministrov za mednarodno razvojno sodelovanje.
21
11. december, Gorenjska	Državna sekretarka Benčina je sodelovala na vladnem obisku v Gorenjski regiji. Obiskala je podjetji Lotrič meroslovje in Iskratel ter na Gimnaziji Kranj predstavila delovanje ministrstva.
14. december, Bruselj	Minister Erjavec se je udeležil zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve na temo vzhodnega partnerstva.
16. december, Ljubljana	Slovenijo je obiskal namestnik iranskega zunanjega ministra dr. Madžid Taht Ravanči. Na vljudnostni pogovor ga je sprejel minister Erjavec, državna sekretarka Bavdaž Kuret pa je z njim vodila politične konzultacije.
18. december, Maribor	Državna sekretarka Benčina je nagovorila udeležence sklepne konference mednarodnega projekta TEMPUS European Neighbourhood Law and Good Governance - EUNEG v organizaciji Pravne fakultete Univerze v Mariboru.
22
STRATESKI FORUM BLED
2
Ministrstvo je 31. avgusta in 1. septembra v sodelovanju s Centrom za evropsko prihodnost priredilo jubilejni, že deseti Strateški forum Bled z naslovom Vizije novih partnerstev (Visions of New Partnerships).
Konferenca je deseto izdajo dočakala v letu, ko je mednarodna skupnost zaznamovala številne pomembne obletnice, med njimi sedem desetletij Organizacije združenih narodov, štiridesetletnico Helsinške sklepne listine ter dvajseto obletnico grozodejstev v Srebrenici. Tudi zato je bila rdeča nit foruma vloga partnerstev pri učinkovitem doseganju skupnih ciljev. Obravnavana so bila najpomembnejša vprašanja miru in varnosti, gospodarskega sodelovanja, razvoja in človekovih pravic ter poudarjen pomen partnerstev.
Na otvoritveni slovesnosti so udeležence nagovorili minister Erjavec, blejski župan Janez Fajfar in predsednik vlade Miroslav Cerar. Na osrednjem panelu voditeljev na temo Novi svetovni red: spopad ali partnerstva so voditelji govorili o politično-varnostnih razmerah v svetu. Razpravo je odprl predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, na njej so pa sodelovali še predstavnik generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov Christian Friis Bach, predsednik vlade Luksemburga Xavier Bette, hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarovic, predsednik vlade Srbije Aleksandar Vučic in generalni sekretar Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi Lamberto Zannier.
Panel Preprečevanje Spolnega nasilja v konfliktih
-	leto dni po vrhu je gradil na ugotovitvah panela Mednarodno kazensko pravosodje: Pravičnost kot pogoj za perspektivno prihodnost iz leta 2013, predvsem pa londonskega Svetovnega vrha za odpravo spolnega nasilja v konfliktih iz leta 2014. Udeleženci so sicer pohvalili napredek, a opozorili na področja, na katerih zaveze še niso bile prenesene v nacionalne pravne sisteme. Obenem so poudarili vlogo preventivnega delovanja in izobraževanja ter opozorili na pomen hitrega ukrepanja, ko pride do spolnega nasilja v konfliktih.
Sredozemlje, ki se je v preteklih letih spet znašlo v središču mednarodne pozornosti, preživlja eno najbolj negotovih in izzivov polnih obdobij v zadnjih dveh desetletjih. V takih okoliščinah, so opozarjali tudi govorci, je za zmanjševanje razkoraka med državami na obeh straneh Sredozemskega morja nujen medkulturni dialog, ki temelji na skupnih vrednotah in vzajemnem spoštovanju državljanov sredozemskih držav. Panel Mostovi Sredozemlja - moč medkulturnega dialoga je bil posvečen problemom, ki pestijo to območje, kot so migracije, terorizem, tuji borci, ISIS ipd. Udeleženci razprave so poudarili potrebo po celovitem pristopu k številnim težavam ter po sodelovanju med različnimi akterji, ki delujejo v regiji. Po njihovem mnenju je medkulturni dialog eden najprimernejših načinov za postavitev temeljev miru in stabilnosti v Sredozemlju.
Panel Razvoj je globalno partnerstvo je obravnaval eno ključnih razsežnosti razvoja, ki je bila v središču evropskega leta za razvoj in dogajanja v zvezi s sprejetjem nove razvojne agende. Udeleženci so se ukvarjali z vprašanjem, kako je razvojna problematika razumljena v različnih okoljih. Pozvali so k bolj premišljeni uporabi razvojnih sredstev in celovitemu pristopu v obliki partnerstev. Pomemben prispevek k razvoju so namreč lahko tudi javno-zasebna partnerstva, za kar je seveda pogoj stabilen in pravno delujoč sistem.
V razpravi Kako okrepiti boj proti nekaznovanosti prek partnerstev in sodelovanja so se udeleženci osredotočili na pravno državo, boj proti nekaznovanosti za storjena grozodejstva in podporo mednarodnemu kazenskemu pravosodju, ki sodi tudi med zunanjepolitične prednostne naloge Slovenije. Nekaznovanost storilcev grozodejstev vodi v nadaljnje grobe kršitve, onemogoča zadoščenje, ovira razvoj pravne države in ustvarja razmere, ki dopuščajo druge sistemske nepravilnosti, tudi kršitev človekovih pravic in korupcijo, zato je treba še okrepiti prizadevanja mednarodne skupnosti, so se strinjali govorci.
Med največje družbene in gospodarske izzive zadnjih let sodijo demografske spremembe. Na panelu Starajoča se družba in razvoj - je napredek brez sprememb sploh mogoč, ki je nadaljevanje razprave na to temo, so se ob evropskem letu za razvoj in sprejemanju nove razvojne agende govorci usmerili v problematiko starejših v povezavi z razvojem. Pozvali so h krepitvi medgeneracijske solidarnosti in vzpostavitvi dolgoročnih, vzdržnih in podpornih socialnih sistemov ter spoštovanju mednarodnopravnih mehanizmov.
Panel o zahodnem Balkanu, ki je tradicionalna tema razprav na blejskem forumu, je pod naslovom Zahodni Balkan
-	regija v središču geostrateških premislekov namenil pozornost geostrateškim interesom drugih sil. Številni govorci so pohvalili napredek v procesu Brdo in berlinskem procesu, ki se ne kaže le v konkretnih projektih, temveč tudi v
Uvodni nagovor ministra Erjavca na 10. Strateškem forumu Bled
Foto: Tamino Petelinšek/STA
24
krepitvi zaupanja. Sogovorniki iz regije so pozvali k nadaljnji podpori Evropske unije, še posebno v zvezi s povezljivostjo, prometom, energetiko in migracijami. Približevanje evro-atlantskim integracijam mora ostati prednostnega pomena, ob čemer so predvsem zahodni sogovorniki opozorili na izpolnjevanje pogojev, kot so demokracija, pravna država, medijska svoboda in neodvisnost sodstva v državah kandidatkah.
Med spremljevalnimi dogodki Strateškega foruma Bled sta bili tudi v letu 2015 polnočna in jutranja razprava. Prva, na temo strateških napovedi, je bila pripravljena v sodelovanju z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj, druga pa je bila posvečena pomenu in vlogi glasbe v zunanji politiki in mednarodnih odnosih. Ob robu foruma je potekala predstavitev uspešnega delovanja ITF - Ustanove za krepitev človekove varnosti prek partnerstev.
S pestrim naborom tem in aktualnih razprav s področja poslovnih priložnosti ter gospodarskega sodelovanja je Poslovni Strateški forum Bled (Business BSF) sledil interesom slovenskega gospodarstva. Za razvoj in učinkovito povezovanje držav v regiji sta bistvenega pomena prometna infrastruktura in logistika, ki podpirata gospodarski napredek. Panel Nova perspektiva o transportu: investiranje za povezovanje Evrope, organiziran v sodelovanju z Evropsko komisijo, se je usmeril v pomen razvoja prometne infrastrukture v Evropi, predvsem čistejših tehnologij. Pri tem je treba upoštevati povezljivost vse infrastrukture, cestne, železniške, pomorske in letalske, ter spodbujati javno-zasebna partnerstva. Sogovorniki so pohvalili delovanje Evropske unije na tem področju, zlasti pri večji mobilnosti, okoljskih rešitvah in pametnih sistemih, ki pomembno prispevajo k razvoju vseevropskih prometnih omrežij.
Makroekonomske politike so ključne za prilagajanje na gospodarsko okolje, ki je nastalo po finančni krizi, pri čemer je izjemnega pomena izvedba reform. Udeleženci poslovnega dela foruma so tako imeli priložnost razpravljanja o partnerstvu med državami ter učinkovitem usklajevanju makroekonomskih politik, ki so postale novo gibalo rasti, in sicer na panelu Ekonomska konvergenca v obdobju po globalni finančni krizi: vloga reform in partnerstev. Na panelu, ki smo ga pripravili v sodelovanju z Ministrstvom za finance, so govorci poudarili pomen nadaljevanja obstoječih makroekonomskih politik, a obenem opozorili, da mora vsaka država najti svoj pristop v spoprijemanju s svojimi finančnimi in gospodarskimi izzivi. Kljub pomislekom o stabilnosti kitajskega gospodarstva, ki pomembno vpliva tudi na gospodarsko ozračje v Evropski uniji, so se strinjali, da trenutno ni znakov, ki bi nakazovali padec proizvodnje, temveč je ta posledica prehoda z množične na kvalitativno proizvodnjo.
Panel Čezatlantsko trgovinsko in investicijsko partnerstvo ter čezatlantska vrednostna veriga je soočil številne problematike, na katere opozarjajo civilne pobude, ter pomen čezatlantskega partnerstva za različne deležnike gospodarstev, ki jih to obsega. Večina govorcev se je strinjala, da je treba na trgovinski sporazum gledati ne le z ekonomske plati, temveč tudi kot nadaljevanje naravnega sodelovanja med strateškima partnericama, Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo. Slišani pa so bili nekateri pomisleki o vplivu na evropska mala in srednje velika podjetja ter o preglednosti pogajanj.
Na panelu Izgradnja novih partnerstev za močno turistično industrijo so bili predstavljeni pogled na turistično panogo do leta 2020, položaj Evrope na svetovnem turističnem zemljevidu ter njena primerjava s hitro rastočimi trgi Azije in Oceanije. Številni sogovorniki so pri tem opozorili na potrebo po vseevropskem sodelovanju v turizmu, predvsem zaradi majhnosti evropskih turističnih trgov. Na svetovni ravni so pozvali k večjemu vključevanju civilne družbe v oblikovanje turističnih politik in k trajnostnemu razvoju panoge. Po koncu strateškega foruma je Bled gostil še srečanje in vrh ministrov, pristojnih za turizem, Kitajske ter šestnajstih držav srednje in vzhodne Evrope.
Med 28. in 31. avgustom je potekal tudi Strateški forum Bled za mlade (Young BSF), ki je pod naslovom Partnerstva vizij (Partnerships of Visions) tudi tokrat združil ambiciozne mlade voditelje, diplomate, predstavnike akademskih krogov in nevladnih organizacij ter poslovneže. Skupina tridesetih mladih je razpravljala o treh medsebojno prepletenih aktualnih vprašanjih, in sicer o zagotavljanju ustreznega poslovnega okolja za mlade, zelenem razvoju ter nadzoru nad internetom. Young BSF je znova ponudil prostor za plodne razprave in mreženje udeležencev iz Slovenije in tujine, udeležencem pa je bil tudi tokrat omogočen dostop do razprav Strateškega foruma Bled in Poslovnega strateškega foruma Bled.
YoungBSF Foto: Anže Malovrh/STA
Forum, ki se je v preteklih letih uveljavil kot ena najvidnejših mednarodnih konferenc na visoki ravni v naši regiji, se uspešno razvija v prostor za poglobljeno strateško razpravo med voditelji in nosilci odločanja iz javnega in zasebnega sektorja o glavnih izzivih, s katerimi se srečujeta Evropa in svet v 21. stoletju. Konference se zaradi aktualnosti vsebin, možnosti dvostranskih srečanj, vrhunskih razprav in prijetnega okolja udeležuje vse več svetovnih voditeljev, gospodarstvenikov, predstavnikov akademskega sveta, think-tankov, medijev ter mladih.
25
DVOSTRANSKO MEDNARODNO SODELOVANJE
3
SOSEDNJE DRŽAVE
Leto sta zaznamovala dinamičen politični dialog in razvejeno sodelovanje s sosednjimi državami, potrdil pa se je tudi vzajemni interes za nadaljnjo krepitev dobrih sosedskih odnosov. Posebna pozornost je bila namenjena čezmejnemu sodelovanju, nadaljnjemu gospodarskemu povezovanju ter usklajevanju načrtov za infrastrukturni razvoj v prometu in energetiki. Okrepilo se je sodelovanje z deželnimi ravnmi Avstrije in Italije, zlasti na ravni skupnih odborov. Nadaljevala so se tristranska srečanja predsednikov držav in vlad z Avstrijo in Hrvaško. V središču dialoga s sosednjimi državami so bila tudi vprašanja migracij. Slovenija je v političnih stikih s sosedami redno obravnavala tudi vsa pomembna vprašanja v zvezi s položajem slovenske manjšine.
Republika Avstrija
Nadaljeval se je redni politični dialog. V povezavi z migrantsko krizo je bil septembra na obisku v Sloveniji zvezni kancler Faymann, novembra pa je Avstrijo obiskal minister Erjavec. Še naprej se je krepilo sodelovanje z avstrijsko deželno ravnjo: maja je v Celovcu potekalo 2. zasedanje Skupnega odbora Slovenija-Koroška, novembra pa v Mariboru 2. zasedanje Skupnega odbora Slovenija-Štajerska, sodelovanje na različnih področjih pa je na tej ravni sicer potekalo skozi vse leto. Minister Erjavec je ob robu skupnih odborov s Koroško in Štajersko nadaljeval dialog s koroškim deželnim glavarjem dr. Petrom Kaiserjem, prvič se je srečal tudi s štajerskim deželnim glavarjem Hermannom Schutztenhoferjem, ki je funkcijo prevzel v letu 2015. Državi sta nadaljevali uspešno sodelovanje na regionalni, evropski in večstranski ravni
Italijanska republika
Razvejan dialog na najvišjih ravneh se je nadaljeval. Januarja se je minister Erjavec v Ljubljani srečal s predsednico deželnega odbora Avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine. V Trstu je aprila zasedal Skupni odbor Slovenija-Furlanija - Julijska krajina, Slovenijo pa je obiskal novi predsednik republike Sergio Mattarella. Zunanji minister Gentiloni se je 23. aprila udeležil zasedanja procesa Brdo. Slovenija je na Svetovni razstavi Expo, ki je med 1. majem in 31. oktobrom potekala v Milanu, sodelovala z lastnim paviljonom. Predsednik Pahor se je skupaj z italijanskim predsednikom Mattarello 16. oktobra udeležil slovesnosti ob 35. obletnici svetovnega dne hrane in 70-letnici Svetovne organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki je potekala v okviru Expa. Septembra se je Strateškega foruma Bled udeležil
Minister Erjavec in avstrijski zunanji minister Kurz novembra na Dunaju Foto: Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Avstrije
Prvi sprejem za dan državnosti - iz sukcesije pridobljena nekdanja
rezidenca vila Maraviglia Foto: Arhiv Veleposlaništva RS v Rimu
državni sekretar na italijanskem zunanjem ministrstvu Della Vedova, minister Erjavec pa je bil 10. novembra na delovnem obisku v Rimu, kjer se je z italijanskim kolegom Gentilonijem pogovarjal o vprašanjih migrantske krize. Tudi v tem letu je bila med obravnavanimi temami stalnica položaj slovenske manjšine v Italiji, glede na aktualno dogajanje pa so bile v središču pozornosti migracije.
Madžarska
Nadaljevala se je visoka dinamika obiskov in srečanj na najvišji ravni, ki prispevajo k dobrim sosedskim odnosom in poglabljanju sodelovanja med državama. Predsednika Pahor in Ader sta se 26. maja srečala ob robu kulturnega dogodka v počastitev dneva evropskih naravnih parkov na tromejniku naravnega parka Raab-Goričko-Orseg, 4. junija pa sta obiskala prizorišča bojev na soški fronti. Predsednik Pahor se je 3. in 4. septembra mudil na uradnem obisku. Predsednika parlamentov dr. Brglez in dr. Kover sta se srečala januarja ob robu spominske slovesnosti za umrlimi madžarskimi deportiranci v Gornji Voličini ter oktobra ob robu spominske slovesnosti za slovenske žrtve 2. svetovne vojne v nekdanjem taborišču Sarvar. Predsednika obeh vlad dr. Cerar in Orban sta se 6. novembra srečala ob robu slovesnosti v počastitev 40. obletnice Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti v Lendavi. Minister
27
Erjavec se je 11. in 12. junija z gospodarsko delegacijo mudil na uradnem obisku na Madžarskem. V Lendavi je novembra potekalo XV. zasedanje Mešane komisije za izvajanje manjšinskega sporazuma. Minister za zunanje zadeve in trgovino Szijjarto in minister za nacionalno gospodarstvo Varga sta se septembra udeležila Strateškega foruma Bled. Nadaljevala so se tudi redna srečanja na ministrski in strokovni ravni ministrov, s čimer se je potrdil vzajemni interes za tesnejše sodelovanje na področju gospodarstva, turizma, naložb, prometne infrastrukture in energetike, kulture, izobraževanja, znanosti in krepitve čezmejnega sodelovanja ter povezovanja v regionalnem okviru. Poudarjen je bil pomen vključitve obeh manjšin v sodelovanje med državama na vseh področjih.
Republika Hrvaška
Predsednika držav Borut Pahor in Kolinda Grabar-Kitarovic sta se sešla na predsedniški trilaterali z Avstrijo v Logarski dolini 17. aprila, v okviru procesa Brdo-Brioni v Zagrebu 25. novembra in septembra ob robu Strateškega foruma Bled. Tristransko srečanje predsednikov vlad je marca v Schladmingu gostil avstrijski kancler Faymann. Predsednika vlad sta se večkrat sešla tudi ob robu večstranskih srečanj. Ministrica za zunanje in evropske zadeve dr. Vesna Pusic se je septembra udeležila blejskega foruma. Nadaljevalo se je tudi intenzivno sodelovanje med ministrstvi, tudi z vrsto srečanj na ministrski ravni. Nadaljevala so se prizadevanja Slovenije za reševanje pomembnih sklopov nerešenih vprašanj s sosedo v dogovorjeni obliki. V dvostranskih stikih je bila večkrat poudarjena slovenska pripravljenost za vzporedno
Srečanje ministra Erjavca s predsednikom madžarskega parlamenta
Koverjem
Foto: Arhiv Ministrstva za zunanje zadeve
Slovenski diplomati v Zagrebu na Božičnem bazarju predstavili Slovenijo Foto: Antun Bukovec, Arhiv Veleposlaništva RS v Zagrebu
širitev dvostranskega sodelovanja tudi na področja in teme, ki izvirajo iz članstva obeh držav v Evropski uni
Sveti sedež
Predsednik vlade dr. Miro Cerar je 29. maja obiskal Sveti sedež. Sprejel ga je papež Frančišek, srečal pa se je tudi z državnim tajnikom kardinalom Pietrom Parolinom. Ob robu obiska je dr. Cerar prefektu Vatikanske knjižnice msgr. Cesaru Pasiniju v navzočnosti ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar predal izvod Iconothece Valvasoriane - faksimile zbirke grafik, ki jih je v 17. stoletju zbral Janez Vajkard Valvasor. 10. novembra je bil minister Erjavec na delovnem obisku v Vatikanu, kjer se je o vprašanjih migrantske krize pogovarjal z namestnikom sekretarja za odnose z državami Svetega sedeža msgr. Antoinom Camillerijem.
Minister Erjavec in namestnik sekretarja za odnose z državami Svetega sedeža msgr. Antoine Camilleri Foto: Arhiv Ministrstva za zunanje zadeve
28
EVROPA
Slovenija je krepila vsestranske odnose z evropskimi državami in pri tem posebno pozornost namenjala strateškim partnerjem, kot sta Nemčija in Francija.
Z Nemčijo se je nadaljeval tesen politični dialog, še zlasti o vprašanjih Zahodnega Balkana, begunski problematiki in gospodarskih odnosih. Minister Erjavec se je maja v Sloveniji srečal z zunanjim ministrom Frankom Walterjem Steinmeierjem, na obisku v naši državi pa sta bila tudi državna sekretarja nemškega zveznega zunanjega ministrstva Markus Ederer, ki se je udeležil aprilskega zasedanja procesa Brdo, in Michael Roth. Slovenija je pomembno okrepila stike z gospodarsko pomembnima zveznima deželama, Baden-Württembergom in Bavarsko, ki ju je junija v spremstvu močne gospodarske delegacije obiskal predsednik države.
Nadaljevalo se je poglabljanje partnerskega sodelovanja s Francijo. Ob udeležbi zunanjega ministra Laurenta Fabiusa na zasedanju procesa Brdo 23. aprila v Sloveniji sta zunanja ministra podpisala nov akcijski načrt strateškega partnerstva med državama za obdobje 2015-2018. Februarja je Slovenijo prvič obiskal finančni minister Michel Sapin, na svojem tretjem obisku v naši državi pa se je istega meseca mudil posebni predstavnik za gospodarske odnose z Balkanom, senator Alain Richard. Predsednik vlade dr. Miroslav Cerar je julija opravil prvi uradni obisk v Franciji, kjer se je pogovarjal z gostiteljem, predsednikom Françoisom Hollandom. Septembra se je državni sekretar za evropske zadeve Harlem Désir kot prvi politični predstavnik Francije udeležil blejskega foruma. Slovenija je po grozljivih terorističnih napadih januarja in decembra v Parizu izrazila odločno podporo Franciji v boju proti mednarodnemu terorizmu in solidarnost s francoskim narodom.
Med odmevnejše zunanjepolitične dogodke sodita februarski obisk britanskega zunanjega ministra Philipa Hammonda in junijski obisk predsednika vlade Združenega kraljestva Davida Camerona v Sloveniji. V središču pogovorov so bile evropske vsebine, zlasti vprašanja, povezana z reformo Evropske unije, za katero si prizadeva britanska vlada. Predsednika vlad sta se vnovič srečala novembra, ko je predsednik vlade dr. Cerar obiskal Združeno kraljestvo, s čimer je bila zaokrožena močno okrepljena dinamika dvostranskih odnosov.
Nadaljevalo se je tradicionalno dobro sodelovanje s srednjeevropskimi državami, kar so potrdili številni obiski. Januarja se je predsednik Pahor udeležil 70. obletnice osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau, Slovenijo pa je obiskal predsednik Nacionalnega sveta Slovaške republike Peter Pellegrini. K trdnejšim odnosom s Češko sta pomembno prispevala februarski obisk predsednika poslanske zbornice Jana Hamačka in aprilski obisk
Minister Erjavec in francoski zunanji minister Fabius Foto: Tamino Petelinšek/STA/Ministrstvo za zunanje zadeve
Shod za enotnost v Parizu v spomin na žrtve januarskih terorističnih
napadov
Foto: Arhiv Ministrstva za zunanje zadeve
Evropski medeni zajtrk na Češkem - Osnovna šola Lupačova Foto: Petra Krylova, Arhiv Veleposlaništva RS v Pragi
29
predsednika vlade Bohuslava Sobotke z gospodarsko delegacijo. V prizadevanjih za tesnejše odnose z višegrajsko četverico je državna sekretarka Dragoljuba Benčina novembra sodelovala na konferenci ministrov za zunanje zadeve držav Višegrajske skupine v Pragi.
Uspešno je bilo tudi sodelovanje z državami Beneluksa. Februarja je Luksemburg obiskal predsednik vlade. Oktobrski obisk predsednika republike pri kralju Belgijcev Filipu je bil po dolgih letih pomembno srečanje na najvišji ravni. Aprila je Slovenijo obiskal belgijski zunanji minister Didier Reynders, minister Erjavec pa je Belgijo obiskal junija.
Glede na lego in pomorsko usmeritev Slovenije je bilo precej pozornosti namenjene krepitvi odnosov s sredozemskimi državami članicami. Februarja je na uradni obisk prišla predsednica Malte Marie-Louise Coleiro Preca. Minister Erjavec se je junija mudil na povratnem uradnem obisku v Španiji, oktobra pa je bil na uradnem obisku v Republiki Ciper predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez.
IRENA MIKULANDRA - ZANGLE
Veleposlaništvo Republike Slovenije v Berlinu
Na veleposlaništvu v Berlinu delam od leta 2004. Sem univerzitetna diplomirana germanistka berlinske univerze Humboldt. Začela sem kot strokovna sodelavka v uradu obrambnega atašeja in že v prvem letu z veseljem sprejela ponujeno službo v pisarni veleposlanice. V desetih letih sem si pridobila številne izkušnje in spoznala celoten obseg delovanja veleposlaništva na političnem, gospodarskem, kulturnem in predvsem konzularnem področju. Pri svojem delu vedno znova ugotavljam, kako pomembno je dobro sodelovanje in komuniciranje, učinkovita izmenjava izkušenj, znanja in informacij ter nenehno nadaljnje izobraževanje. Zelo rada tečem, zato so me uvrstili v tekaško ekipo veleposlaništva.
Še naprej se je krepilo sodelovanje s Švico, ki je za Avstrijo druga največja tuja vlagateljica v Sloveniji. Junija je bil na uradnem obisku v Švici predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez, septembra pa je Slovenijo obiskala švicarska predsednica Simonetta Sommaruga.
JUGOVZHODNA EVROPA
Ministrstvo si je prizadevalo za nadaljnjo krepitev dvostranskih odnosov z državami kandidatkami in potencialnimi kandidatkami za članstvo v EU z Zahodnega Balkana, kar potrjujejo številni obiski in dogodki. Februarja je v Sloveniji potekalo skupno zasedanje vlad Republike Srbije in Republike Slovenije. Marca je Slovenija gostila vse tri člane predsedstva Bosne in Hercegovine in še v istem mesecu tudi turškega predsednika Tayyipa Recepa Erdogana. Slovenijo je aprila obiskal kosovski zunanji minister Thaqi, decembra pa minister za evropske integracije ^ollaku. Maja je bil na obisku kosovski predsednik vlade Isa Mustafa, oktobra pa predsednik vlade Črne gore Milo Dukanovič in srbski predsednik Tomislav Nikolič. Potekale so tudi številne konzultacije na ravni državnih sekretarjev in generalnih direktorjev.
Slovenija je bila dejavna na področju regionalnega sodelovanja. Slovenski predstavniki so se udeleževali srečanj Srednjeevropske pobude, Jadransko-Jonske pobude, Procesa sodelovanja v jugovzhodni Evropi, Regionalnega sveta za sodelovanje in berlinskega procesa. Najbolj se je Slovenija angažirala znotraj procesa Brdo in aprila skupaj s Francijo sklicala srečanje zunanjih ministrov. Na njem je bila v sodelovanju z Evropsko komisijo uvedena tako imenovana Pozitivna agenda za mlade Zahodnega Balkana. Posebna pozornost je bila namenjena varnostnim razmeram v regiji, novačenju tujih borcev in ekstremizmu. Vse navedeno je prispevalo k uspehu drugega vrha berlinskega procesa avgusta na Dunaju, na katerem so se vlade držav kandidatk s skupno izjavo zavezale k reševanju dvostranskih sporov v duhu dobrih sosedskih odnosov. V Budvi so se sešli notranji in pravosodni ministri držav procesa Brdo ter Procesa sodelovanja v jugovzhodni Evropi, predsedniško srečanje procesa Brdo-Brioni pa je konec leta sledilo v Zagrebu. Visoki predstavniki zahodnobalkanskih držav, srbski predsednik vlade Vučič, zunanji minister Bosne in Hercegovine Crnadak in makedonski zunanji minister Poposki, so se udeležili tudi blejskega strateškega foruma.
Srečanje ministrov za zunanje zadeve Brdo procesa Foto: Tamino Petelinšek/STA/Ministrstvo za zunanje zadeve
30
Slovenija še naprej poudarja pomen širitvene politike kot najuspešnejšega načina za zagotavljanje stabilnosti in napredka regije, ki je zaradi svoje bližine ter gospodarskih in političnih povezav v slovenskem strateškem interesu. Kljub prvotnim smernicam nove Evropske komisije, da v prihodnjih petih letih širitve ne bo, se je Evropska unija, tudi zaradi slovenskih dejavnosti, v letu 2015 v Jugovzhodni Evropi dejavno ukvarjala s kandidatkami in potencialnimi kandidatkami za članstvo v EU. Slovenija je tako prispevala k napredku v širitvenem procesu.
Zaradi zahtevnosti tamkajšnjih razmer je ministrstvo posebno pozornost namenjalo Bosni in Hercegovini, Makedoniji ter ureditvi odnosov med Beogradom in Prištino. Ohranjalo je dejavno podporo širitvenemu napredku Črne gore, Srbije in Albanije ter opozarjalo na pomanjkljiv, a potreben napredek Kosova.
Slovenija je poudarjala pomen pomoči in spodbud EU za doseganje napredka pri sprejemanju političnih, socialnih in gospodarskih reform v Bosni in Hercegovini. Te so vodile v potrditev Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma in bodo ob nadaljnjih korakih omogočile predajo prošnje za članstvo v EU. Notranjepolitično dogajanje v Makedoniji v letu 2015 je bilo burno. Slovenija je podprla mediacijo treh poslancev Evropskega parlamenta (tudi slovenskega poslanca Iva Vajgla) ter prizadevanje Evropske komisije, ki je prispevalo k dosegi medstrankarskega dogovora julija v Pržinu. Slovenija je bila ves čas izjemno dejavna v skupini držav podpornic napredka Makedonije, ki opozarja, da zastoj traja že predolgo ter da je treba zagotoviti premik v pravo smer - ključno je reševanje vprašanja imena ter napredek države na evro-atlantski poti. Glede Srbije je Slovenija poudarjala pomen čimprejšnjega začetka pogajanj o prvih pogajalskih poglavjih, v skladu s pripravljenostjo Srbije, ki je nato po dvoletnem statusu pogajalke decembra odprla prvi dve poglavji. V Črni gori je leto minilo v znamenju priprav na povabilo za članstvo v Nato, ki ga je država prejela decembra, vendarle pa so tudi pristopna pogajanja z EU napredovala in odprla je šest novih poglavij. Albanija je po podelitvi statusa kandidatke nadaljevala sprejemanje reform na podlagi glavnih priporočil Evropske komisije. Glede na njeno odločenost je Slovenija vztrajno pričakovala, da bo Svet EU v drugi polovici leta lahko razpravljal o odprtju pogajanj. Obenem je nenehno opozarjala na pomen napredka Kosova. Ob podpori podpisu stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma je še zlasti poudarjala in spodbujala začetek liberalizacije vizumske ureditve. Prav tako je vseskozi opozarjala na pomen tesnejšega strateškega sodelovanja s Turčijo in odprtja novih poglavij v širitvenem procesu. Pomembni koraki v tej smeri so sledili konec leta z odprtjem novega poglavja in z dogovorom, sprejetim na srečanju voditeljev držav in vlad EU in Turčije.
Z valom beguncev, ki se je usmeril proti EU in neposredno proti Sloveniji, se je tudi velik del skupne pozornosti EU in držav Zahodnega Balkana usmeril k reševanju te problematike. Tudi tu se je Slovenija, kot tranzitno močno obremenjena država, dejavno vključila v dialog in usklajevanje dejavnosti z državami Jugovzhodne Evrope. Znotraj EU je poudarjala pomen partnerskega in solidarnega odnosa držav članic z državami kandidatkami in potencialnimi kandidatkami. Pozvala je k organizaciji srečanja z državami Zahodnega Balkana in podprla sprejetje skupnega akcijskega načrta za sodelovanje na tem področju s Turčijo.
BLAŽ CVETANOVIC
Veleposlaništvo RS v Prištini - Glavna pisarna Ministrstva za zunanje zadeve
Polovico leta 2015 sem svoje delo opravljal na Veleposlaništvu v Prištini, kjer je konzularnega dela res veliko. Po končanem mandatu sem v avgustu nastopil delo v glavni pisarni ministrstva. Glavna pisarna je osrednja točka, motor ministrstva in kot takšna zelo dinamična in pomembna za dobro funkcioniranje vseh služb ministrstva. Nove izkušnje in številna nova znanja me izpolnjujejo, zato to leto doživljam kot plodno. Vesel in zadovoljen sem, ker s sodelavci v glavni pisarni dobro sodelujemo ter delo opravljamo odgovorno in vestno.
»Srebrenica: 8372« Foto: Arhiv Veleposlaništva RS v Sarajevu
31
VZHODNA EVROPA, JUŽNI KAVKAZ IN SREDNJA AZIJA
Dvostranski odnosi z državami Vzhodne Evrope, Južnega Kavkaza in Srednje Azije so se pospešeno razvijali, večinoma v zelo pozitivnem duhu, vendar ob upoštevanju razvoja dogodkov v regiji.
Minister Erjavec se je maja v Moskvi udeležil slovesnosti ob 70. obletnici konca II. svetovne vojne. Istega meseca se je v Ljubljani srečal z ruskim ministrom za zveze in množične komunikacije Nikolajem Nikiforovom, ki predseduje ruski strani medvladne komisije za trgovinsko-gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje. Ob XII. zasedanju medvladne komisije septembra v Kazanu se je poleg s sopredsedujočim Nikiforovom sešel tudi z v. d. predsednika Republike Tatarstan Minihanovom. Podpisan je bil Memorandum o sodelovanju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Tatarstan na gospodarskem, znanstveno-tehnološkem, okoljevarstvenem, kulturnem in drugih področjih. Septembra je ob robu zasedanja OZN v New Yorku potekalo bilateralno srečanje ministra Erjavca z ruskim ministrom za zunanje zadeve Sergejem Lavrovom, ministra sta podpisala Načrt delovnih konzultacij med ministrstvoma za zunanje zadeve v 2016. Novembra je v Ljubljani minister Erjavec z ministrom za množične komunikacije in zveze Nikiforovom pregledal trgovinsko sodelovanje med državama. Vsakoletne spominske slovesnosti ob Ruski kapelici pod Vršičem v juliju, katere častni pokrovitelj je bil predsednik vlade dr. Miroslav Cerar, se je z ruske strani udeležil predsednik vlade Medvedjev, ki so ga spremljali minister za množične komunikacije in zveze Nikiforov, ministrica za zdravstvo Skvorcova ter visoki predstavniki ministrstev za zunanje zadeve ter za gospodarski razvoj.
Z Ukrajino so se nadaljevali dobri dvostranski odnosi. Slovenija je dosledno zagovarjala podporo njeni ozemeljski celovitosti in neodvisnosti ter se zavzemala za rešitev ukrajinskega konflikta po mirni poti. Vztrajala je tudi pri nepriznavanju ilegalne ruske pripojitve Krima in Sevastopola. Reden dialog o dvostranskih vprašanjih in drugih zadevah skupnega interesa se je ohranil na različnih ravneh, tako strokovnih in najvišjih političnih. Novembra sta se v Lvovu na delovnem srečanju sešla predsednika Pahor in Porošenko. Julija se je minister Erjavec mudil na obisku v Kijevu, na katerem je bilo največ pozornosti namenjene krepitvi stikov in pospeševanju povezovanja med državama na najvišjih in tudi na delovnih ravneh. Aprila so potekale politične konzultacije med ministrstvoma za zunanje zadeve na ravni generalnega direktorja.
V okviru tradicionalnega sodelovanja pri rehabilitaciji otrok in mladine je v treh skupinah na psihosocialno rehabilitacijo v Slovenijo pripotovalo skupno 120 ukrajinskih otrok. Ministrstvo je sofinanciralo tudi projekt zdravstvene rehabilitacije žrtev oboroženega konflikta v Ukrajini, namenjena so bila sredstva za zdravstveno rehabilitacijo ranjenega ukrajinskega vojaškega osebja v Sloveniji ter materialna pomoč za potrebe prizadetega prebivalstva v regijah Doneck in Lugansk. Mednarodna ustanova za deminiranje in pomoč žrtvam min ITF je z ukrajinsko stranjo podpisala memorandum o soglasju in izvedla misijo v Ukrajini, da bi preučila potrebne dejavnosti. Redni politični stiki so se nadaljevali z Moldavijo in Gruzijo, maja je bil ratificiran pridružitveni sporazum obeh držav z EU. Redni so bili stiki tudi z Azerbajdžanom in Armenijo.
Nadaljeval se je politični dialog na delovni ravni z Belorusijo. Septembra je bilo v Minsku 5. zasedanje medvladne komisije za trgovino in gospodarstvo ter znanstveno in tehnološko sodelovanje. Države Srednje Azije so čedalje pomembnejše zlasti za slovensko gospodarstvo, zato so z vsemi potekali redni intenzivni stiki, posebno pa s Turkmenistanom. Januarja je bil na uradnem obisku v Ljubljani turkmenistanski podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve Rašid Meredov. Obisk je spremljalo prvo zasedanje medvladne komisije za gospodarsko sodelovanje, maja pa je bil na uradnem obisku predsednik Turkmenistana Gurbanguli Berdimuhamedov. Ob tej priložnosti je bilo podpisanih šest mednarodnih dokumentov. V decembru se je predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez v Ašhabadu udeležil 20. obletnice Deklaracije OZN o stalni nevtralnosti Turkmenistana.
Pogovori ministra Erjavca s predsednikom Vrhovne rade Ukrajine
Grojsmanom
Foto: Arhiv Veleposlaništva RS v Kijevu
v. JOŽEF CIRAJ
Sektor za Vzhodno Evropo
Sem poklicni diplomat. Bil sem vicekonzul v generalnem konzulatu SFRJ v Gradcu, namestnik vodje Diplomatskega protokola - usposabljal sem se v ministrstvih za zunanje zadeve Svetega sedeža in Švedske, vodil sem Diplomatski protokol ministrstva, bil svetovalec veleposlanika v Bonnu, Berlinu, svetovalec vlade v Sektorju za zahodno Evropo in Severno Ameriko, vodja konzularnega oddelka v Veleposlaništvu Republike Slovenije v Bernu in Moskvi, deloval pa sem tudi v Sektorju za mednarodno kulturno sodelovanje ministrstva. Kot pomembno v letu 2015 ocenjujem sodelovanje pri krepitvi diplomatske in gospodarske navzočnosti Slovenije v Srednji Aziji, predvsem v Turkmenistanu, kar sta kronala uradna obiska predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja v Ašhabadu in obisk turkmenistanskega predsednika Gurbangulija Berdimuhamedova maja v Sloveniji.
32
SEVERNA AFRIKA IN ŠIRŠI BLIŽNJI VZHOD
Slovenija je dejavno sodelovala v razpravi o reformi evropske sosedske politike in skupaj z nekaterimi drugimi sredozemskimi članicami EU pripravila predloge zanjo.
Ministrstvo je v okviru Unije za Sredozemlje dejavno promoviralo in podpiralo delo Evro-sredozemske univerze na akademskem in znanstvenem področju. Ta je aprila začela izvajati prvi magistrski študijski program Poslovno komuniciranje v medkulturnem okolju. Junija je bila na gradu Jable uradna otvoritev Centra za arabske, islamske in bližnjevzhodne študije, ki deluje v okviru Evro-sredozemske univerze.
V duhu julijskega dogovora o iranskem jedrskem programu so se okrepili dvostranski odnosi z Iranom, še posebno gospodarski, kar potrjujeta uspešen decembrski obisk namestnika zunanjega ministra dr. Ravančija v Sloveniji in novembrsko odprtje skupne pisarne štirih slovenskih podjetij v Teheranu.
Vlada je julija začela obravnavo gradiva v zvezi z aktualnim stanjem ter učinki in vidiki glede priznanja Palestine. Vlada podpira priznanje Palestine kot samostojne in suverene države, ob tem pa se postavlja vprašanje najbolj primernega trenutka za sprejem odločitve o priznanju.
Septembra so ob robu blejskega strateškega foruma potekale politične konzultacije s Tunizijo, s katero je bil podpisan dvostranski sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju. Novembra so sledile politične konzultacije z Marokom, vzporedno pa sta Evro-sredozemska univerza (EMUNI) in Univerza v Fezu podpisali memorandum o sodelovanju kot prispevek k nadaljnji krepitvi meduniverzitetnega sodelovanja. Poleg tega se je minister Erjavec ob robu zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov sestal z zunanjima ministroma Alžirije in Egipta. Ministrstvo je pozorno spremljalo in se redno odzivalo na krizne razmere v Siriji, Iraku, Jemnu in Libiji ter opazovalo njihov vpliv na sosednje države.
Dobro sodelovanje z Izraelom se je potrdilo ob izvedbi dneva Luke Koper, ki so ga priredili 21. oktobra v sodelovanju slovenskega veleposlaništva v Tel Avivu in Luke Koper.
TANJA MIŠKOVA
Veleposlanica RS v Kairu
Zastopanje Slovenije v Egiptu in še šestih državah nerezidenčne akreditacije - Jordaniji, Saudovi Arabiji, ZAE, Kuvajtu, Katarju in Omanu - je velik izziv. V delo diplomata vnaša izjemno dinamiko in nepredvidljivost. Bogastvo kulturnih razlik pa prinaša neprecenljive izkušnje in nepozabna doživetja. Med temi mi bo gotovo v spominu ostalo srečanje z otroki iz jordanskih sirotišnic, ki so mi z navdušenjem pripovedovali, kako pozitivno je na njihovo samopodobo vplival slovenski projekt Naše pravice - Jordanija skozi oči otroka.
Obisk generalnega direktorja v MZZ mag. Lovrenčiča v sirotišnici SOS
Villages Jordan v Amanu Foto: Arhiv Veleposlaništva RS v Kairu
33
ZALIVSKE DRŽAVE
Minister Erjavec se je 24. in 25. maja v Dohi udeležil ministrskega zasedanja EU in Sveta za sodelovanje v Zalivu. Ob robu zasedanja je opravil več dvostranskih srečanj, med drugim z zunanjima ministroma Kuvajta in Katarja ter z državnim ministrom za zunanje zadeve Združenih arabskih emiratov.
Ob robu Strateškega foruma Bled se je srečal z zunanjim ministrom Katarja, s katerim sta potrdila obojestranski interes za krepitev gospodarskega sodelovanja. Z Združenimi arabskimi emirati sta bila septembra, ob robu uradnega obiska ministra za gospodarstvo, podpisana sporazuma o gospodarskem sodelovanju in o zračnem prometu, s čimer so bile zaokrožene pravne podlage za tesnejše gospodarske odnose.
Minister Erjavec in državni minister za zunanje zadeve Združenih arabskih
emiratov Gargash Foto: Arhiv Ministrstva za zunanje zadeve
PODSAHARSKA AFRIKA
Ministrstvo je maja v sodelovanju z Mednarodnim centrom za promocijo podjetij, Klubom nekdanjih slovenskih veleposlanikov, Afriškim forumom in Gospodarsko zbornico Slovenije organiziralo 4. mednarodno konferenco Dan Afrike. Ob robu konference se je predsednik državnega zbora dr. Brglez srečal s predsednico ugandskega parlamenta Rebecco Alitwala Kadaga. Visoko gostjo so sprejeli tudi predsednik Pahor, državna sekretarka Benčina ter predsednik odbora za zunanjo politiko Horvat.
Slovenija je z projekti bilateralnega razvojnega sodelovanja delovala v Burundiju, Ruandi in Ugandi.
AZIJA
Dan Afrike, predsednica parlamenta Republike Ugande Kadaga
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Slovenija je precejšnjo pozornost namenila iskanju novih priložnosti sodelovanja z azijskimi državami. V odnosu do Kitajske je bilo narejenih nekaj uspešnih korakov, še posebno pri poglabljanju gospodarskega sodelovanja. Tako sta državi podpisali protokol o prevzemu koordinacijske vloge na področju gozdarstva v formatu 16 srednje- in vzhodnoevropskih držav ter Kitajske (16+1). Vrha 16 + 1 se je v kitajskem mestu Suzhou udeležil predsednik vlade dr. Cerar. Napredek je bil narejen tudi v odnosih z Vietnamom, ki ga je novembra z gospodarsko delegacijo obiskal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Počivalšek, predsednik vlade pa se je decembra ob robu pariškega podnebnega vrha (COP 21) srečal z vietnamskim kolegom.
Slovenija je nadaljevala krepitev sodelovanja z Indijo na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Predsednik državnega zbora dr. Brglez je bil na povratnem obisku pri indijskem parlamentu. Z Japonsko so se nadaljevale priprave na izvedbo skupnega demonstracijskega projekta na področju pametnih skupnosti in pametnih omrežij v Sloveniji. Z Republiko Korejo se je z obiskom ministra Erjavca v Seulu okrepil politični dialog na visoki ravni.
Slovenija je prek projektov razvojnega sodelovanja ter prek Nata, OZN in EU sodelovala pri dejavnostih mednarodne skupnosti za stabilizacijo in razvoj Afganistana. Tako sodeluje v Natovi nebojni misiji Odločna podpora in je konec leta nakazala 500.000 ameriških dolarjev (458.295,14 EUR) finančnega prispevka v podporo afganistanskim varnostnim silam. Sodeluje tudi v mednarodni kontaktni skupini za Afganistan in Pakistan.
34
Konec maja je skupaj s Kitajsko v okviru Azijsko-evropskega srečanja (ASEM) uspešno organizirala konferenco o trajnostnem upravljanju z gozdovi, novembra pa se je državna sekretarka Darja Bavdaž Kuret udeležila zasedanja zunanjih ministrov ASEM.
OCEANIJA
Ministrstvo je okrepilo politični dialog z Novo Zelandijo z izvedbo prvih političnih konzultacij na ravni političnih direktorjev aprila v ter in prispevalo k pripravi in podpisu dogovora o programu delovnih in počitniških vizumov z Avstralijo.
SEVERNA AMERIKA
Državna sekretarka Bavdaž Kuret na zasedanju ASEM Foto: Arhiv Ministrstva za zunanje zadeve
Minister Erjavec in pomočnica ameriškega državnega sekretarja Nuland Foto: Arhiv Ministrstva za zunanje zadeve
Sodelovanje z ZDA je bilo zelo dobro, tako dvostransko in znotraj mednarodnih organizacij. V prvi polovici leta so v Washingtonu potekale bilateralne konzultacije na ravni generalnega direktorja, sredi marca pa je bila na obisku v Ljubljani pomočnica državnega sekretarja za evropske in evrazijske zadeve Victoria Nuland. Nadaljevale so se tudi konzultacije na področju energetike (junija in oktobra), julija je Ljubljano obiskala ameriška državna podsekretarka za mednarodno varnost in nadzor nad orožjem Rose Gottemoeller, ki se je srečala tudi z najvišjimi predstavniki Slovenije. Strateškega foruma Bled sta se udeležila pomočnik državnega sekretarja Tom Countryman in namestnik pomočnika državnega sekretarja za srednjo in jugovzhodno Evropo Hoyt Yee, ki sta ob robu dogodka opravila pogovore s številnimi slovenskimi predstavniki. Jeseni sta se ob izrednem vrhu procesa Brdo-Brioni v Zagrebu srečala predsednik Pahor in podpredsednik ZDA Biden. Na začetku decembra je bil na petdnevnem gospodarsko-razvojnem obisku v ZDA predsednik vlade dr. Miro Cerar, ki ga je spremljala večja gospodarska delegacija. Namen obiska je bil ameriškim partnerjem predstaviti Slovenijo kot zeleno referenčno državo in aktivno udeleženko digitalne preobrazbe v Evropi.
Okrepila se je tudi pravna podlaga za sodelovanje, posebno na obrambnem področju, na katerem imata državi že zdaj intenzivne stike. Tako sta začela veljati Memorandum o sodelovanju pri obrambnih in vojaških odnosih in Sporazum o vzajemnih nabavah in storitvah (ACSA). Ta je namenjen medsebojni logistični podpori delovanja enot na misijah, na skupnih usposabljanjih in operacijah. Poleti so se končala pogajanja o socialnem sporazumu, usklajen in pripravljen za podpis je bil tudi Memorandum o vzajemnih nabavah na obrambnem področju.
Slovenska predstavništva so v ZDA skupno organizirala več kakor 130 prireditev, predavanj, kulturnih ali drugih dogodkov s področja javne diplomacije, več
skupnih projektov (npr. Z delegacijo EU) ter bila V Otroci osnovne šole Danile Kumar in otroci šole Hearts Elementary School pomoč umetnikom, ki so bivali v kulturni rezidenci v	iz Washingtona skupaj pripravljajo žlikrofe
New Yorku. Slovenija je v ZDA razširila mrežo častnih	Foto: Arhiv Veleposlaništva RS v Washingtonu
konzulatov, novembra je v New Yorku odprla konzulat na čelu s častnim konzulom, pristojnim za območje zveznih držav New York in New Jersey.
35
Mrežo častnih konzulov je širila tudi v Kanadi in odprla konzulat na čelu s častnim konzulom v Calgaryju s pristojnostjo za provinco Alberto ter začela postopke za odprtje takega konzulata v Britanski Kolumbiji. Nadaljevala so se prizadevanja za tesnejše gospodarske odnose ter krepitev prisotnosti tudi skozi predstavitev Slovenije kot turistične destinacije, kulturne in druge dogodke javne diplomacije. Na podlagi sporazuma o mobilnosti mladih sta državi določili kvote za izmenjavo mladih. Slovenija prek EU spremlja in oblikuje stališča do dveh pomembnih sporazumov EU s Kanado, in sicer Celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma med EU in Kanado ter Sporazuma o strateškem partnerstvu. Oba bosta omogočila večje gospodarsko sodelovanje in sodelovanje pri pomembnih svetovnih vprašanjih.
LATINSKA AMERIKA IN KARIBI
Cenrel^fv %
.S Iß
Veleposlanik Marjan Cencen (desno) na »Winterman Maratonu«
Foto: Arhiv Veleposlaništva RS
v Ottawi v Ottawi
Minister Erjavec je bil konec marca na obisku v Federativni republiki Braziliji in Republiki Peru. Obisk, ki je prinesel potrditev dobrih odnosov, so zaznamovali pogovori o novih možnih oblikah sodelovanja, z gospodarskim vred. Tako se je minister srečal tudi s predstavniki države Sao Paulo v Braziliji in vodstvom industrijske zbornice te države. Hkrati je potekala predstavitev slovenske informacijske panoge, ustanovljena pa je bila tudi brazilsko-slovenska gospodarska zbornica v Sao Paolu. V obeh državah se je minister srečal tudi s tamkajšnjo slovensko skupnostjo. Slovenija še naprej širila svojo zastopanost z imenovanjem novih častnih konzulov; tako je bil imenovan častni konzul v državi Pernambuco.
Odnosi z Argentino ostajajo dobri, ministrstvi sta junija opravili nov krog konzultacij in ugotovili, da bi bilo na precej področjih mogoče sodelovanje še okrepiti. Po nedavnih predsedniških volitvah se obetajo spremembe v državi in njeni zunanji politiki, Slovenija se nadeja dobrega sodelovanja še naprej, predvsem pa krepitve gospodarskih odnosov.	Minister Erjavec in podpredsednik Brazilije Temer
Foto: Arhiv Ministrstva za zunanje zadeve
Predsednik vlade dr. Miro Cerar se je junija v Bruslju udeležil vrha EU s Skupnostjo latinskoameriških in karibskih držav, med katerim se je srečal tudi s podpredsednikom Kube Diazom-Canelom in predsednikom Kolumbije Santosom. Po daljšem zastoju so se spet začeli pogovori o nadaljevanju pogajanj med EU in Mercosurjem.
Konzultacije na ravni državnih sekretarjev so potekale tudi s Kolumbijo. Slovenija si je prizadevala okrepiti stike z državami Srednje Amerike in Karibov, predvsem na področju multilateralnih tem in gospodarstva. Tako je bil na začetku maja na krajšem obisku z gospodarsko delegacijo v Mehiki državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki se je udeležil odprtja obrata podjetja Kolektor. Tudi sicer zanimanje slovenskega gospodarstva za ta trg raste. V Mehiki je Slovenija razširila mrežo častnih konzulov s konzulatom v Guadalajari, s pristojnostjo za zvezno državo Jalisco.
Slovenski predstavništvi v Brasilii in Buenos Airesu sta nadaljevali promocijo slovenske kulture in jezika ter krepili stike s številčno slovensko skupnostjo, posebno v Argentini.
36
EVROPSKE ZADEVE
4
INSTITUCIONALNE ZADEVE
Ministrstvo zagotavlja koordinacijsko podporo pri pripravi slovenskih stališč za zasedanja Evropskega sveta, ki se jih udeležujejo voditelji držav članic, ter za zasedanja Sveta za splošne zadeve. V letu 2015 so potekala štiri redna, tri neformalna in eno izredno zasedanje Evropskega sveta, poleg tega pa še izredno zasedanje voditeljev evroskupine o pomoči Grčiji ter neformalno zasedanje voditeljev držav ob balkanski migracijski poti. Največjo pozornost so voditelji držav in vlad namenili vprašanjem, povezanim z migracijami, pa tudi boju proti terorizmu, razmeram v Ukrajini, razpravam o prihodnosti ekonomske in monetarne unije, Grčiji in vprašanju članstva Združenega kraljestva v EU. Svet za splošne zadeve se je sestal na osmih rednih zasedanjih in enem neformalnem srečanju. Ministri in državni sekretarji so obravnavali običajne teme, kot so priprave na zasedanja Evropskega sveta, širitev in stabilizacijsko-pridružitveni proces, evropski semester, delovni program predsedstev, dodatno pa so bili v središču pozornosti tudi medinstitucionalno sodelovanje in pogajanja o sklenitvi medinstitucionalnega sporazuma o boljšem pravnem urejanju, poročilo petih predsednikov o ekonomski in monetarni uniji, program Komisije za leto 2016 in migracije.
V sodelovanju z drugimi ministrstvi je ministrstvo za zunanje zadeve pripravilo Predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Slovenije v institucijah EU v obdobju januar 2016-junij 2017, ki ga je vlada decembra potrdila ter posredovala v sprejetje državnemu zboru. Deklaracija opredeljuje ključne naloge in usmeritve, ki jim bo Slovenija sledila pri delovanju v institucijah EU. Iz nje nedvoumno izhaja, da Slovenija ostaja jasna zagovornica tesnejšega povezovanja in večje konvergence Unije, saj se lahko le kot skupnost učinkovito spoprijemamo z izzivi tolikšnih razsežnosti. Stabilna, varna, enotna, solidarna in gospodarsko uspešna Unija je temelj za razvoj naše države, zato bo Slovenija še naprej vztrajala v jedru evropskega povezovanja. Znotraj tega okvira želi zagotoviti stabilno ekonomsko okolje za uspešno delovanje svojega izvozno usmerjenega gospodarstva, tudi s poglabljanjem enotnega trga in nadaljnjo integracijo ekonomske in monetarne unije. Prav tako želi prek povezovanja v EU in z zavzemanjem za močne skupne institucije in učinkovite skupne politike ter z doslednim izvajanjem pravnega reda svojim državljanom zagotoviti visoko raven varnosti in omogočiti uživanje temeljnih svoboščin, ki jih prinaša članstvo, kamor sodi tudi prosto gibanje oseb na schengenskem območju. Slovenija bo še naprej zagovarjala, tudi ob zahtevah drugih držav članic po drugačni opredelitvi njihovega položaja v EU, ukrepe za povečanje konkurenčnosti gospodarstva EU, skupaj s krepitvijo enotnega trga, prosto gibanje delavcev brez diskriminacije ter učinkovit in pregleden institucionalni ustroj Unije s pomembno vlogo nacionalnih parlamentov.
Ministrstvo se je za izboljšanje posvetovalne prakse z deležniki o zadevah EU začelo povezovati z drugimi državnimi organi in nevladnimi organizacijami in ustanovilo delovno skupino za pripravo smernic o vključevanju deležnikov v posvetovanje o vprašanjih EU na nacionalni ravni in usposabljanja za javne uslužbence in deležnike.
Spremljalo je delo Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) in njegovih delovnih teles ter sodelovalo in se usklajevalo s slovenskimi predstavniki v njem in predstavniki Ekonomsko-socialnega sveta v Sloveniji. Septembra se je dosedanjim članom iztekel mandat, zato je ministrstvo v skladu s svojimi pristojnostmi izpeljalo postopke za imenovanje članov za obdobje 2015-2020. Člani so bili redno obveščani o aktualnih dosjejih in slovenskih stališčih predvsem glede aktov prednostnega pomena za Slovenijo. Prav tako je ministrstvo slovensko delegacijo v Odboru regij seznanjalo s stališči do aktualnih vsebin v EU, ki so pomembne tudi za lokalno in regionalno raven.
Državna sekretarka Benčina in britanski direktor za Evropo Rangarajan o
reformi EU in migracijah Foto: Arhiv Ministrstva za zunanje zadeve
Ministrstvo je na podlagi poslovnika vlade sodelovalo s pristojnimi ministrstvi pri pripravi odgovorov v postopkih, ki jih v zvezi z ugotavljanjem kršitev prava EU v predsodni fazi zoper Slovenijo vodi Evropska komisija, ter pri pripravi opredelitev v sodnih postopkih, ki jih zaradi domnevnih kršitev prava EU zoper Slovenijo pred Sodiščem EU sproži Evropska komisija. Ob koncu leta je Evropska komisija zoper Slovenijo vodila 47 postopkov ugotavljanja kršitev prava EU s področij pristojnih ministrstev. Ministrstvo je tudi kontaktna točka za zadeve, ki jih Komisija sproži v okviru neformalnega postopka kršitev - EU-pilot, in s pristojnimi ministrstvi sodeluje pri pripravi odgovorov. Ob koncu leta 2015 je Evropska komisija zoper Slovenijo vodila 42 neformalnih postopkov zaradi kršitev prava EU.
38
EVROPSKE POLITIKE
Slovenija je sodelovala pri oblikovanju številnih evropskih politik ter pri tem zagovarjala stališča, ki sta jih sprejela vlada in državni zbor. Leto so zaznamovali predvsem izjemno povečani migracijski tokovi. Poleg tega se je EU soočala z razmeroma počasno gospodarsko rastjo in gospodarsko negotovostjo, z visoko brezposelnostjo, velikimi naložbenimi vrzelmi in okoljskimi izzivi. Odgovori na ta vprašanja so bili usmerjeni v nove spodbude za delovna mesta, rast in naložbe, predloge za odpravo regulatornih in neregulatornih ovir, odporno energetsko unijo s podnebno politiko za prihodnost, predloge za razumen in uravnotežen prostotrgovinski sporazum z ZDA ter vzpostavljanje območja pravosodja in temeljnih pravic.
V	Svetu za pravosodje in notranje zadeve so bila pri pravosodnem delu v središču pogajanja o novi ureditvi varstva osebnih podatkov, ki so se iztekla konec leta s sprejetjem uredbe o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter direktive o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj ali izvrševanje kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov. Delo na področju notranjih zadev je bilo usmerjeno v problematiko migracij in terorizma. Slovenija si kot ena od tranzitnih držav na balkanski poti ves čas prizadeva za enotno ukrepanje na ravni EU, ki mora potekati v duhu solidarnosti med državami članicami. Sklepi, sprejeti na decembrskem zasedanju Evropskega sveta, so lahko temelj celovitega evropskega dogovora za rešitev migrantske krize.
Evropska komisija je jeseni predstavila Strategijo za enotni trg za blago in storitve, ki opozarja na mnoge ovire na poti do izkoriščanja celovitega potenciala enotnega trga v EU, kar je pomembno za ponoven zagon evropskega gospodarstva in ustvarjanje novih delovnih mest. Strategija prinaša pomembne predloge glede preprečevanja diskriminacije potrošnikov, spodbujanja malih in srednje velikih ter zagonskih podjetij in ureditve opravljanja poklicnih dejavnosti, napoveduje pa tudi prihodnje delo pri zaščiti nekmetijskih geografskih označb. Slovenija podpira strategijo, ki navaja trenutne težave pri delovanju enotnega trga, na katere je v preteklih letih večkrat opozarjala. Ključna bo predvsem odprava ovir za čezmejno poslovanje, s katerimi se srečujejo predvsem mala in srednje velika podjetja.
Komisija je maja predstavila podroben načrt za oblikovanje digitalnega enotnega trga, ki naj bi z odpravo regulativnih ovir povezal nacionalne trge. Strategija za enotni digitalni trg določa šestnajst ključnih ukrepov, ki jih bo Evropska komisija pripravila do konca leta 2016, da bo enotni trg ustrezal potrebam digitalne dobe. Slovenija je še pred objavo strategije pripravila non paper in v njem opredelila svoja prednostna področja: širokopasovna infrastruktura 100Mb za vse, prenova zakonodaje za čezmejno poslovanje, področje avtorskih pravic in zaščite potrošnikov ter davčna zakonodaja, kibernetska varnost, večja konkurenčnost informacijsko-komunikacijske panoge, tehnologije masovnih podatkov in nevtralnost interneta.
Leto je bilo pomembno za načrtovanje energetske unije. Objavljeni so bili strateški okvir in ključne smernice za njegovo upravljanje. Okvir poseben poudarek namenja uresničevanju podnebnih in energetskih ciljev do leta 2030, večji preglednosti, okrepljenemu regionalnemu sodelovanju in večji predvidljivosti za vlagatelje. Slovenija zagovarja uravnotežen razvoj EU, dekarbonizacijo energetike in popolno integracijo energetskega trga ter okrepljeno vlogo ACER pri tem.
V	prizadevanjih za širitev koridorjev jedrnega omrežja TEN-T tudi na Zahodni Balkan so Avstrija, Bolgarija, Hrvaška, Srbija in Slovenija oktobra podpisale skupno pismo o nameri za ustanovitev alpsko-zahodnobalkanskega koridorja (AWB) na relaciji Salzburg-Beljak-Ljubljana-Zagreb-Beograd-Sofija-Svilengrad. Pobuda je v skladu s podonavsko strategijo in prizadevanji Unije za večjo konkurenčnost železniškega tovornega prometa. Za Slovenijo je še zlasti pomembno povečanje privlačnosti železniškega prevoza in s tem razbremenitev cestnega prometa nasploh, predvsem ob upoštevanju nadaljnje širitve EU na Zahodni Balkan. Sopodpisnice se bodo trudile, da koridor ob prihodnjem pregledu omrežja TEN-T leta 2023 dobi status jedrnega omrežja.
Na področju zaposlovanja, socialnih zadev in enakih možnosti so države članice in Unija največ pozornosti namenile prizadevanjem za doseganje ciljev strategije EU 2020. Slovenija si je dejavno prizadevala, da bi se do leta 2020 približala cilju 75 odstotkov delovno aktivnih prebivalcev v starosti od 20 do 64 let ter ob učinkovitih ukrepih s podporo države uspešno zmanjševati število revnih in socialno izključenih, ki se je v zadnjem času zaradi gospodarske krize večalo.
Evropski sistemi zdravstvenega varstva se soočajo z izzivi, ki so posledica demografskih gibanj in sprememb starostne strukture prebivalstva, naraščanja pojavov kroničnih bolezni, pričakovanj ljudi o boljšem dostopu do kakovostne zdravstvene oskrbe in novih zdravstvenih tehnologij ter po drugi strani omejitev in negotovosti zaradi gospodarske in finančne krize. Slovenija je dejavno sodelovala pri pripravi in sprejemanju ukrepov za izboljšanje učinkovitosti zdravstvenih sistemov in kot prednostne cilje zagovarjala zmanjševanje razlik v zdravju ter preprečevanje in obvladovanje nenalezljivih kroničnih bolezni.
Na področju izobraževanja, mladine in športa so bili sprejeti ukrepi, ki poudarjajo pomen zgodnjega izobraževanja pri spodbujanju ustvarjalnosti, ter ukrepi za spodbujanje politične participacije mladih v demokratičnem življenju v Evropi.
39
Njihovo sprejetje je Slovenija ves čas podpirala. Na področju športa je bil glede vodenja Mednarodne protidopinške konference (WADA) sprejet aneks k poslovniku upravnega odbora, ki ga je Slovenija podprla.
Na kulturnem področju je bila ena od prednostnih usmeritev EU in Slovenije kultura v zunanjih odnosih. Kot odziv na migracijske pritiske so bili sprejeti ukrepi za uspešnejše vključevanje priseljencev v družbo prek kulture. Slovenija te ukrepe podpira.
V	kmetijstvu je bil zaradi zaostritve tržnih razmer na kmetijskih trgih sprejet sveženj ukrepov dodatne pomoči za njihovo hitro in učinkovito stabilizacijo. Dosežen je bil tudi dogovor med tremi institucijami glede sheme šolskega mleka, ki je eden ključnih dosjejev za Slovenijo, saj je mlekarstvo najpomembnejša proizvodna usmeritev slovenskega kmetijstva.
V	zvezi s predlogom uredbe, ki državam članicam omogoča, da omejijo ali prepovedo gojenje gensko spremenjenih organizmov (GSO) na svojem ozemlju, je Slovenija izkoristila možnost dodatne zaščite. Evropska komisija je potrdila program razvoja podeželja 2014-2020 tudi za Slovenijo; ta je programska osnova za črpanje finančnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Na področju ribištva je Komisija potrdila operativni program za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo v Sloveniji za obdobje 2014-2020 in država je za izvajanje ukrepov v obdobju 2014-2020 iz sklada prejela 24,8 milijona EUR. Začele so se priprave za potrditev večletnega načrta EU za upravljanje ribolova v osrednjem Sredozemlju, ki vključuje tudi severno Jadransko morje.
Leto je bilo na področju okolja in podnebnih sprememb zlasti v znamenju priprav na mednarodna podnebna pogajanja, v katerih je Slovenija dejavno sodelovala pri oblikovanju skupnih stališč ter tako prispevala k uspešnemu celovitemu dogovoru na decembrski konferenci COP 21 v Parizu. EU se je uspelo dogovoriti o skupnem regulativnem okviru za varstvo zraka, k čemur je prispevala tudi Slovenija. To omogoča nadaljevanje pogajanj z Evropskim parlamentom in ustrezen prenos Goteborškega protokola. Svet za okolje je dosegel dogovor o okoljskih vsebinah, povezanih z določitvijo ciljev trajnostnega razvoja (SDG) in agende za obdobje po letu 2015, ki je bila sprejeta septembra na vrhu voditeljev OZN v New Yorku.
V	zunanjetrgovinski politiki EU so za Slovenijo pomembni decembrski dogovori 10. ministrske konference Svetovne trgovinske organizacije v Nairobiju, ki se nanašajo na kmetijstvo in najmanj razvite države. V okviru skupnega stališča Sveta Evropske unije jih je podprla tudi Slovenija. Veliko pozornosti je bilo namenjene pogajanjem o Sporazumu med EU in ZDA o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP). Slovenija pričakuje, da bodo ta in drugi bilateralni sporazumi prispevali k izboljšanju mednarodnega poslovnega okolja in k novim priložnostim za slovenska podjetja. Slovenija se je pri tem zavzemala za ohranjanje pravice do urejanja v javnem interesu in dosežene ravni okoljskih, socialnih, delavskih, zdravstvenih, kmetijskih (skupaj s standardi varne hrane) in drugih standardov EU ter dosledno spoštovanje načela transparentnosti. Določen napredek pri tem pomenijo bralne sobe za predstavnike vlad in nacionalnih parlamentov za seznanjanje s pogajalskimi dokumenti sporazuma med ZDA in EU. Na strateški ravni je bila oblikovana nova zunanjetrgovinska strategija z naslovom Trgovina za vse: za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko, ki jo je Evropska komisija objavila oktobra. Strategija vsebuje pobude za učinkovito in pregledno trgovinsko politiko. Slovenija jo je podprla in bo dejavno sodelovala pri njenem uresničevanju.
EU PORTAL
Ministrstvo skladno z določili poslovnika vlade upravlja vladni informacijski sistem EU portal, instrument odločanja vseh ministrstev in vladnih služb v Sloveniji o zadevah EU. EU portal zajema 400.530 dokumentov; v letu 2015 jih je bilo vanj skupaj uvrščenih 28.964, od tega 26.033 dokumentov EU in 2931 slovenskih.
V	letu 2015 je ministrstvo po prejemu dokumentov EU ministrstvom in vladnim službam (največ ministrstvoma za kmetijstvo in finance) v 879 primerih naložilo pripravo predlogov odločitev. Na portalu je bilo usklajevanih in objavljenih 95 predlogov stališč. Od tega jih je bilo 73 sprejetih na vladni ravni in 22 v državnem zboru. Na portalu je bilo usklajenih in sprejetih tudi 577 usmeritev in 128 uradnih izjav.
Iz Sveta EU je vlada na portal prejela najavo 2350 zasedanj delovnih skupin in Sveta na ministrski ravni (5756 je bilo vseh jezikovnih različic dnevnih redov, REV in ADD). Na EU portalu je objavljenih tudi 792 poročil s teh sej. Za 98 zasedanj Sveta je bilo pripravljenih 97 izhodišč vlade za udeležbo slovenskih predstavnikov na ministrski ravni (198 neuradnih izhodišč v vseh fazah obravnave). Prek EU portala je bilo v vladni postopek posredovanih tudi 96 poročil z ministrskih Svetov.
ENERGETSKA DIPLOMACIJA
Skozi vse leto se je krepilo dvostransko in večstransko sodelovanje na področju energetske diplomacije. Ministrstvo je bilo dejavno v evropski mreži strokovnjakov za energetsko diplomacijo držav članic EU, ki jo vodi Evropska služba za zunanje delovanje. Julija je Svet za zunanje zadeve sprejel sklepe, ki ustvarjajo pogoje, da EU na področju energetike lahko nastopa enotno.
40
Opravljene so bile delovne konzultacije z izbranimi evropskimi državami, predvsem s sosednjimi državami glede vzpostavljanja manjkajočih električnih in plinskih povezav, še zlasti z Madžarsko, ter reševanjem drugih vprašanj v povezavi z energetskimi projekti v soseščini. Okrepilo se je sodelovanje v srednjeevropskem okviru.
Junija in oktobra so bile izvedene energetske konzultacije z ZDA, kar potrjuje vztrajno visoko raven odnosov s to državo na področju energetske diplomacije. Ob robu konzultacij je oktobra v Ljubljani potekal dogodek s predstavniki State Departmenta, mednarodnih institucij ter slovenskih in ameriških podjetij o priložnostih in izzivih energetike na Zahodnem Balkanu.
Ministrstvo je še naprej zagotavljalo podporo evropski Agenciji za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) o vprašanjih v povezavi s sedežem agencije v Ljubljani. Julija je bil izveden prvi pregled izvajanja sporazuma o sedežu.
Generalni direktor mag. Tomaž Lovrenčič in namestnica pomočnika ameriškega državnega sekretarja Robin Dunnigan na energetskih konzultacijah Foto: Arhiv Ministrstva za zunanje zadeve
SKUPNA ZUNANJA IN VARNOSTNA POLITIKA
Minister Erjavec se je redno udeleževal zasedanj Sveta EU za zunanje zadeve in neformalnih zasedanj zunanjih ministrov. Poleg tega je sodeloval na dogodkih ob robu zasedanj, kot so neformalna srečanja z zunanjimi ministri tretjih držav. Slovenija je vseskozi opozarjala na problematiko širitve kriz v Siriji in Iraku ter Libiji in poudarjala pomen upoštevanja begunske in migrantske problematike. Še posebno je bila dejavna v svoji pobudi, da se na zasedanja Sveta za zunanje zadeve uvrstijo tudi vprašanja zunanjepolitičnih vidikov migracij in begunske krize.
Slovenija je na zasedanjih Sveta za zunanje zadeve in neformalnih srečanjih največ pozornosti namenjala vzrokom in posledicam migracijske in begunske krize, položaju na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki, odnosom z državami evropske sosedske politike na vzhodu in jugu EU ter z Rusijo, Zahodnim Balkanom pa tudi drugim prednostnim zunanjepolitičnim področjem
Minister Erjavec na izrednem zasedanju Sveta EU za zunanje zadeve,
29. januarja v Bruslju Foto: Thierry Monasse/STA
Politični direktor se je redno udeleževal zasedanj političnih direktorjev EU. Nadaljevala se je vzpostavljena praksa trilateralnih srečanj političnih direktorjev (Slovenije, Avstrije, Hrvaške) in srečanj trilaterale s predstavniki drugih regionalnih skupin (Višegrajska skupina, Beneluks).
Ministrstvo je v okviru skupne varnostne in obrambne politike usmerjalo, usklajevalo in vsebinsko podpiralo pripravo stališč in ocen na politični in operativni ravni. Na medresorski ravni sta bili v sodelovanje vključeni predvsem ministrstvi za obrambo in notranje zadeve. Na politični ravni je ministrstvo pripravljalo gradiva za pristojna ministrska zasedanja EU ter pripravljalo in usklajevalo odločitve vlade o sodelovanju v operacijah in misijah. Na operativni ravni je pripravljalo in usklajevalo stališča za Politično-varnostni svet ter različne delovne skupine v Bruslju. Najpomembnejši dosjeji so bili sodelovanje v operaciji EUNAVFOR MED Sophia v južnem delu osrednjega Sredozemlja, strateški pregled mednarodne civilne misije na Kosovu EULEX in svetovalne misije EU za reformo sektorja civilne varnosti v Ukrajini EUAM, šestmesečno poročilo policijske misije EU za Palestinska ozemlja EUPOL COPPS, podaljšanje mandata OZN in spremljanje operacije EUFOR Althea v Bosni in Hercegovini. Ministrstvo je dejavno spremljalo delovanje operacij in misij zlasti v Severni Afriki, Sahelu in na Bližnjem vzhodu, zagotavljalo podporo skupni varnostni in obrambni politiki v razpravi o Libiji ter prispevalo k razpravi o njenem nadaljnjem razvoju.
41
SODELOVANJE
5
ORGANIZACIJA ZDRUŽENIH NARODOV
Slovenija je dejavno sodelovala v številnih razpravah o temah, ki so bile na dnevnem redu Organizacije združenih narodov. Pri tem je imela nastope v Varnostnem svetu, Generalni skupščini in njenih odborih ter se udeleževala drugih sestankov na visoki ravni in zasedanj skladov, programov in komisij OZN v New Yorku, Ženevi in na Dunaju. Njeni predstavniki so še naprej sodelovali v dveh mirovnih operacijah, in sicer v Libanonu in na Bližnjem vzhodu (UNIFIL in UNTSO). Veliko pozornosti je namenjala preventivni diplomaciji in miroljubnemu reševanju sporov. Dejavna je bila v prizadevanjih za krepitev mediacije ter pri promociji koncepta odgovornosti zaščititi (R2P). V okviru razprav o celoviti reformi delovanja svetovne organizacije je sodelovala v neformalni skupini za odgovornost, skladnost in transparentnost (ACT), ki si prizadeva za izboljšanje načinov dela, večjo preglednost in odgovornost Varnostnega sveta. Prav tako si je vztrajno prizadevala za spodbujanje človekovih pravic, predvsem starejših, žensk in otrok.
Predsednik vlade dr. Miro Cerar in minister Erjavec sta se od 28. septembra do 1. oktobra v New Yorku udeležila splošne razprave ob 70. zasedanju Generalne skupščine, ki je bila posvečena novi razvojni agendi in njenemu uresničevanju ter je potekala pod naslovom: Združeni narodi v sedemdesetem: pot naprej za mir, varnost in človekove pravice (The United Nations at 70: the road ahead for peace, security and human rights). Predsednik vlade se je pred začetkom splošne razprave, med 25. in 27. septembrom, udeležil vrha OZN o trajnostnem razvoju, na katerem je bila sprejeta Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030. V govoru pred Generalno skupščino je opozoril na žgoče teme današnje globalne skupnosti, poudaril pomen spoštovanja človekovih pravic ter pozval stalne članice Varnostnega sveta k sodelovanju pri ohranjanju mednarodnega miru in varnosti v skladu Z njihovim mandatom. Omenil je, da namerava Slovenska delegacija na odprtju splošne razprave 70. zasedanja Generalne Slovenija v okviru OZN predlagati 20. maj kot svetovni	skupščine OZN
dan čebel. Ob robu splošne razprave sta se premier	Foto: Arhiv Ministrstva za zunanje zadeve
dr. Cerar in minister Erjavec udeležila številnih multilateralnih dogodkov in imela dvostranska srečanja.
Državna sekretarka Darja Bavdaž Kuret je na začetku oktobra je v New Yorku nastopila na odprti razpravi Varnostnega sveta OZN o ženskah, miru in varnosti, na zasedanju tretjega odbora in se udeležila tudi nekaterih drugih dogodkov.
Stalni predstavnik pri OZN veleposlanik Andrej Logar je bil imenovan za predsedujočega drugemu odboru 70. zasedanja Generalne skupščine, ki se ukvarja z ekonomskimi in finančnimi (razvojnimi) vprašanji. Veleposlanik Logar je marca predsedoval vzhodnoevropski regionalni skupini. Namestnik stalnega predstavnika Matej Marn je podpredsedoval 6. zasedanju odprte delovne skupine o staranju med 14. in 16. julijem.
Slovenija je nadaljevala dejavnosti v pripravah na posebno zasedanje Generalne skupščine o drogah. Marca je na Dunaju sodelovala kot panelistka na temo ukrepov za zmanjšanje povpraševanja in dostopu do nadzorovanih substanc v zdravstvene in znanstvene namene, maja pa je bil veleposlanik Logar v New Yorku sovoditelj enega od panelov tematske razprave Generalne skupščine o svetovnem problemu drog. Aprila se je v Katarju udeležila Kongresa o kriminalu ter konference pogodbenic Konvencije OZN za boj proti korupciji. Poleg tega še naprej podpredseduje konferenci pogodbenic Konvencije za boj proti organiziranemu kriminalu in prispeva k iskanju mehanizma, ki bi omogočal pregled izvajanja konvencije ter ustrezno tehnično pomoč državam, ki jo najbolj potrebujejo.
Oktobra je bila Slovenija izvoljena v Svet za človekove pravice za obdobje 2016-2018, novembra pa v Izvršni odbor Unesca za obdobje 2015-2019. Nadaljevala je prizadevanja za pridobivanje podpore kandidaturi prof. dr. Ernesta Petriča za članstvo v Komisiji za mednarodno pravo za obdobje 2017-2021 ter kandidaturi Violete Neubauer za članstvo v Odboru za odpravo diskriminacije žensk za obdobje 2017-2020. Poleg tega je opravljala dejavnosti v podporo nameri dr. Danila Turka, da kandidira za generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov za obdobje 2017-2021. Nadaljevalo se je tudi slovensko članstvo v biroju Skupščine pogodbenic Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, v katerem zaseda tudi mesto poročevalke skupščine.
Ob robu zasedanja Komisije za status žensk v New Yorku je 11. marca organizirala stranski dogodek o enakosti spolov, na katerem je nastopila tudi državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Martina Vuk, ob robu visokega sestanka Generalne skupščine za pregled uresničevanja sklepov Svetovnega vrha o informacijski družbi pa je 16. decembra v New Yorku soorganizirala stranski dogodek o sodelovanju za dostop in povezljivost v državah v razvoju.
43
Organizacija združenih narodov je praznovala 70. obletnico ustanovitve, kar je počastila tudi Slovenija. Ministrstvo je 13. oktobra priredilo okroglo mizo z naslovom Močan OZN. Boljši svet, na kateri je potekala razprava o dosežkih in izzivih OZN ter vlogi Slovenije v organizaciji. Poleg tega je v sodelovanju s Fakulteto za družbene vede izdalo knjižico Ustanovna listina Organizacije združenih narodov in Statut Meddržavnega sodišča. Slovenija je s Predjamskim gradom in Ljubljano sodelovala v kampanji Obarvajmo svet modro, v okviru katere so bile znamenitosti 24. oktobra v čast OZN osvetljene modro. V Ženevi je ob dnevu odprtih vrat predstavila pobudo za počastitev svetovnega dne čebel pri OZN.
Slovenija je poravnala svoj redni prispevek v proračun OZN. V skladu s svojimi finančnimi sposobnostmi je delno poravnala tudi dolg do mirovnih operacij.
NATO
Trinajstega julija je bil na uradnem obisku v Ljubljani generalni sekretar Jens Stoltenberg. Srečal se je z gostiteljem, predsednikom vlade dr. Mirom Cerarjem, predsednikom republike in predsednikom državnega zbora. Minister Erjavec se je udeležil majskega in decembrskega zasedanja zunanjih ministrov, minister Janko Veber zasedanja obrambnih ministrov Nata februarja, ministrica Andreja Katič pa junija. Slovenijo je v letu 2015 večkrat obiskala tudi posebna predstavnica generalnega sekretarja Nata za ženske, mir in varnost Mariet Schuurman. Kot panelistka na temo boja proti spolnemu nasilju v konfliktih je 31. avgusta sodelovala na Strateškemu forumu Bled, 25. novembra pa se je udeležila slovenske počastitve 15. obletnice resolucije VS OZN 1325. Tudi na podlagi pogovorov z njo se je Slovenija odločila, da z začetkom leta 2016 napoti izvedenko v Sekcijo za zaščito civilistov v Sekretariatu NATO.
V letu 2015 so bile razprave na Natu v glavnem posvečene izvajanju sklepov vrha v Walesu septembra 2014 in pripravam na vrh v Varšavi julija 2016. Zaznamovale tudi krize vzhodno in južno od Zavezništva ter njihove posledice za varnost.
Slovenija je v zavezniških razpravah še naprej opozarjala na razmere na Zahodnem Balkanu in poudarjala pomen politike odprtih vrat. Ključno odločitev v zvezi s tem pomeni vabilo Črni gori za začetek pristopnih pogovorov, ki so ga zunanji ministri Nata sprejeli na decembrskem zasedanju. Povabilo Črni gori v Nato je za Slovenijo, ki si na vseh ravneh v okviru Zavezništva dejavno prizadeva za članstvo zahodnobalkanskih držav, vsekakor velik uspeh. Na začetku leta je bil s podpisom Individualnega partnerskega akcijskega načrta narejen pomemben korak naprej v odnosih med Natom in Srbijo, poleg tega je novembra Beograd obiskal še generalni sekretar Stoltenberg.
Slovenija je v odzivih na krizo v Ukrajini poudarjala podporo ukrajinski suverenosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti, obenem pa pomen dialoga in odprtih komunikacijskih poti z Rusijo v okviru Sveta Nato-Rusija. V sodelovanju z Univerzitetnim rehabilitacijskim inštitutom Soča je izvajala projekt rehabilitacije pripadnikov ukrajinske nacionalne garde, ki so bili ranjeni v spopadih na vzhodu države.
Nato je pozorno spremljal dogajanje v južnem Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu, še posebno v Siriji in Iraku ter v Libiji. Pri soočanju s konflikti se je v prvi vrsti osredotočal na obrambo zavezniških držav, ki mejijo na krizna območja. Zaradi spremenjenih varnostnih okoliščin smo zaveznice sprejele novo strateško usmeritev za prilagajanje Zavezništva varnostnim izzivom na jugu.
Z iztekom misije ISAF in vzpostavitvijo nebojne misije Odločna podpora je Nato začel novo obdobje partnerskega in političnega sodelovanja z Afganistanom. Slovenija je v misiji sodelovala s sedmimi pripadniki Slovenske vojske, konec leta je tudi nakazala finančni prispevek v podporo afganistanskim varnostnim silam. Ohranjala je številčno prisotnost v operaciji KFOR na ravni do 310 pripadnikov Slovenske vojske na rotacijo, kar nas uvršča med bolj aktivne zaveznice na Kosovu.
Marca je bil ustanovljen Natov center odličnosti za gorsko bojevanje v Poljčah. V centru sodelujejo članice Nata Hrvaška, Italija, Nemčija in Slovenija ter Avstrija kot država partnerica. Slovenija je zagotovila ustrezno kadrovsko in logistično infrastrukturo za delovanje. Vizija centra odličnosti je postati osrednja strokovna ustanova za pridobivanje znanja o gorskem bojevanju, kar naj bi v Zavezništvu zagotovilo odličnost in strokovnost na področjih izobraževanja, usposabljanja ter urjenja posameznikov in enot, tehnično-taktičnih postopkov, podpore razvoju doktrine, opredelitvi standardov, konceptov in učenja iz izkušenj ter raziskav. Slovenija je v letu 2015 prevzela vodenje Natovega kontaktnega veleposlaništva v Švici.
44
Majsko zasedanje zunanjih ministrov zveze NATO
Foto: NATO
ORGANIZACIJA ZA VARNOST IN SODELOVANJE V EVROPI
Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je predsedovala Srbija. Ministrskega sveta se je 3. in 4. decembra v Beogradu udeležil minister Erjavec. Na plenarnem zasedanju je med drugim poudaril, da lahko OVSE učinkovito prispeva k reševanju begunske krize v Evropi prek svojega večdimenzionalnega pristopa, ki lahko sega od sodelovanja pri upravljanju meja do izmenjave najboljših praks pri upravljanju migracij in integracij. Prav tako je opozoril na slovensko pobudo za boj proti terorizmu na Zahodnem Balkanu (WBCTi), ki je lahko zgled celovitega pristopa za druge regije.
Glavna prednostna naloga OVSE v letu 2015 je sicer ostalo reševanje krize v Ukrajini, kjer je organizacija postopoma krepila svojo posebno opazovalno misijo. Slovenija je k tem prizadevanjem prispevala z napotitvijo opazovalcev, julija pa ji je uspel pomemben dosežek, saj je bila za namestnico vodje misije imenovana slovenska diplomatka. Proti koncu leta se je v okviru Foruma za varnostno sodelovanje OVSE slovenska stran udeležila posebnega obiska misije, ki naj bi prispeval k njenemu boljšemu delovanju.
Slovenija je uspešno sodelovala s Srbijo kot predsedujočo OVSE. Tako je na neformalnem srečanju na visoki ravni ob 40. obletnici Helsinške sklepne listine 10. julija v Helsinkih med drugim opozorila na potrebo po nadaljnji krepitvi človekove dimenzije organizacije. Minister Erjavec se je na povabilo srbskega zunanjega ministra Ivice Dačica udeležil posebnega dogodka o mirovnih operacijah OVSE, ki je potekal 1. oktobra v New Yorku, ter poudaril nujnost dialoga in politične volje med sodelujočimi državami OVSE za vzpostavitev učinkovitih misij in hiter odziv na nove varnostne grožnje.
Slovenija je uspešno sodelovala tudi s sekretariatom OVSE in avtonomnimi institucijami organizacije. Generalni sekretar organizacije Lamberto Zannier je 31. avgusta nastopil na voditeljskem panelu jubilejnega, 10. Strateškega foruma Bled, ob robu katerega je imel bilateralni srečanji s predsednikom države in zunanjim ministrom. Nadaljevalo se je dobro sodelovanje z Uradom OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) in njegovimi opazovalnimi misijami, v katere je slovenska stran napotila devet opazovalcev. Direktor ODIHR Michael Georg Link je Slovenijo obiskal 1. septembra in se sestal z državnim sekretarjem Bogdanom Benkom. Slovenija je utrdila stike s pisarno predstavnice OVSE za svobodo medijev Dunjo Mijatovic in julija spremenila kazensko zakonodajo, ki po novem omogoča obrambo javnega interesa ob razkritju tajnega podatka.
Slovenija se je dejavno vključila v delovanje OVSE pri reševanju problematike osebnega in lahkega orožja (SALW) in prevzela vodenje neformalne skupine prijateljev SALW. Sodelovala je na Konferenci OVSE o mladih in njihovi zaščiti pred radikalizacijo 4. septembra v Beogradu in na Ekonomsko-okoljskem forumu 14.-16. septembra v Pragi. Na Sredozemski konferenci OVSE, 20. in 21. oktobra v Jordaniji, je poudarila pomen krepitve medverskega in medkulturnega dialoga ter navzoče seznanila s projektom Evro-sredozemske univerze EMUNI s sedežem v Sloveniji.
SVET EVROPE
Minister Erjavec se je 19. maja v Bruslju udeležil 125. ministrskega zasedanja Odbora ministrov Sveta Evrope. Na njem so obravnavali drugo letno poročilo generalnega sekretarja o stanju demokracije, človekovih pravic in vladavine prava v Evropi, boj zoper nasilni radikalizem in ekstremizem, ki vodita v terorizem, položaj v Ukrajini in druge aktualne teme. Sprejeta sta bila Dodatni protokol h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju terorizma ter Deklaracija in Akcijski načrt o boju proti ekstremizmu in radikalizaciji, ki vodita v terorizem, za obdobje 2015-2017.
Minister za pravosodje Goran Klemenčič je v imenu Slovenije 22. oktobra v Rigi podpisal Dodatni protokol h Konvenciji o preprečevanju terorizma. Slovenija je bila med pogajanji o njegovem besedilu v Strasbourgu med dejavnejšimi državami in ena od pobudnic njegovega čim hitrejšega sprejetja. Poleg tega je 5. februarja deponirala listino o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami v družini (Istanbulska konvencija), 3. junija pa listino o ratifikaciji Četrtega dodatnega protokola k Evropski konvenciji o izročitvi.
Nadaljevala je dejavnosti v zvezi z izvrševanjem sodbe v zadevi Ališic (sodba velikega senata z dne 16. julija 2014). Tako je bila v sodelovanju s Sekretariatom Sveta Evrope 7. maja v Strasbourgu organizirana okrogla miza na temo uresničevanja sodbe. Odbor ministrskih namestnikov je septembra pozitivno ocenil postopek izvrševanja sodbe, saj je Slovenija vse postopke opravila v roku, ki ga je določilo Evropsko sodišče za človekove pravice.
Odbor ministrskih namestnikov je 12. maja na pobudo Slovenije sprejel odločitev o razglasitvi evropskega dne za varstvo otrok zoper spolno izkoriščanje in spolno zlorabo, ki bo počaščen vsako leto 18. novembra. Slovenija je dejavno sodelovala v razpravi o reformi organizacije ter začela nekatere dejavnosti za spremembo načina dela odbora ministrov, kar naj bi prineslo večjo učinkovitost in preglednost delovanja.
45
HASNIJA GROSIC KOVAČEVIC
Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Svetu Evrope v Strasbourgu
Po izobrazbi sem univerzitetna diplomirana socialna delavka z opravljenim strokovnim izpitom na področju socialnega varstva. Svojo delovno pot sem začela na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje kot svetovalka zaposlitve. Uspešno sem opravila strokovni izpit za dejanja v upravnem postopku ter strokovni izpit na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti. Na področju zaposlovanja imam približno deset let delovnih izkušenj. Zadnjih šest let sem zaposlena na stalnem predstavništvu kot poslovna tajnica, kjer skrbim, da organizacija in delo dobro in nemoteno potekata. Z neomejenim sodelovanjem v konkretnih nalogah in številnih aktivnostih diplomatov veliko prispevam k uspešnem delu predstavništva.
MEDNARODNA ORGANIZACIJA ZA FRANKOFONIJO
Slovenija je nadaljevala dejavnosti v Mednarodni organizaciji za frankofonijo (MOF), v kateri ima od leta 1999 status opazovalke. Skupaj z MOF je ministrstvo uspešno organiziralo tečaje in seminarje francoskega jezika, ki jih je obiskovalo približno 60 uslužbencev slovenske državne uprave.
Slovenija je sodelovala na ministrski konferenci MOF oktobra v Erevanu. Ob robu konference je skupaj s petnajstimi državami članicami s to mednarodno organizacijo podpisala Partnerski memorandum o nacionalni frankofonski pobudi 2015-2018, na podlagi katerega se bo v tem obdobju izvajalo izobraževanje iz francoščine v slovenski državni upravi.
MOF je s svojimi predstavniki sodelovala na mednarodni konferenci Dan Afrike maja v Ljubljani. V počastitev 20. marca, dneva frankofonije, je bil v Ljubljani znova organiziran Festival frankofonskega filma, na katerem so se predstavili filmi iz dvanajstih frankofonskih držav, na programu pa je bil tudi slovenski film.
RAZOROŽEVANJE, NEPROLIFERACIJA, NADZOR NAD KONVENCIONALNO OBOROŽITVIJO, IZVOZNI REŽIMI
Slovenija je bila med prvimi državami, ki so deponirale listino o ratifikaciji Pogodbe o trgovini z orožjem (ATT), ter je tako pripomogla k začetku njene veljavnosti. Skladno s tem je nastopila na 1. konferenci pogodbenic ATT med 24. in 27. avgustom v Cancunu v Mehiki.
Prav tako je bila dejavna udeleženka prve pregledne konference o kasetnem strelivu med 7. in 11. septembrom v Dubrovniku, udeležila pa se je tudi sestankov Konvencije o prepovedi ali omejitvi uporabe nekaterih vrst konvencionalnega orožja v Ženevi ter dejavno pristopala k vprašanjem s področja Konvencije o prepovedi protipehotnih min. V povezavi s tem je ministrstvo nadaljevalo tvorno sodelovanje in podporo ITF - Ustanovi za krepitev človekove varnosti.
Predstavnik Slovenije je bil namestnik vodje glavnega odbora I na 9. pregledni konferenci o neširjenju jedrskega orožja aprila in maja v New Yorku. Ministrstvo je nadaljevalo prizadevanja za univerzalno veljavnost Sporazuma o celoviti prepovedi jedrskih poskusov, za kar se je zavzel tudi minister Erjavec na konferenci Pogodbe za prepoved jedrskih poskusov septembra v New Yorku, kjer je pozval države, ki tega še niso storile, naj pristopijo k pogodbi in s tem omogočijo njeno uveljavitev. Slovenija je v sklopu svojih mednarodnih prizadevanj dejavno sodelovala tudi v prvem odboru Generalne skupščine OZN.
Minister Erjavec na Mednarodni dan ozaveščanja o nevarnosti min -
4. april
Foto: Daniel Novakovic /STA
Slovenska delegacija je podrobno spremljala delo sveta guvernerjev Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) in se začela pripravljati na članstvo v njem v obdobju 2016-2018, dejavna pa je bila tudi na 59. zasedanju Generalne
46
konference IAEA septembra. Oktobra se je na uradnem obisku v Ljubljani mudil generalni direktor IAEA Jukija Amano.
V Haagu je med 1. novembrom in 4. decembrom potekalo 20. zasedanje pogodbenic Konvencije o prepovedi kemičnega orožja, v Ljubljani pa je bilo med 26. in 28. majem 18. regionalno srečanje pristojnih organov za izvajanje konvencije držav vzhodnoevropske regionalne skupine, ki ga je soorganizirala Slovenija.
Slovenija je okrepila sodelovanje na zasedanjih splošne delovne skupine (GWG) Wassenaarskega aranžamaja (WA), predvsem v okviru priprav na predsedovanje GWG v letu 2017. Septembra je znova vložila prošnjo za članstvo v Mednarodnem režimu za nadzor nad izvozom raketne tehnologije (MTCR). Predstavniki ministrstva so sodelovali pri delu vladnih komisij za nadzor nad izvozom vojaškega orožja in opreme in blaga z dvojno rabo ter s tem pripomogli k učinkovitemu delu nacionalnega izvoznega nadzora. Posebno pozornost so namenili izvozu civilnega in športnega orožja.
SODELOVANJE V MEDNARODNIH OPERACIJAH IN MISIJAH
Ministrstvo je usklajevalo dejavnosti v zvezi s sodelovanjem v mednarodnih operacijah in misijah kot pomembnim elementom zagotavljanja nacionalne varnosti ter soodgovornosti za mednarodni mir in varnost. Slovenija tako ohranja prisotnost v mednarodnih operacijah in misijah OZN, EU, Nata in OVSE, kljub zmanjševanju finančnih sredstev v ta namen v zadnjih letih.
Ministrstvo je med drugim vodilo medresorsko pripravo poročila vlade o uresničevanju strategije sodelovanja v mednarodnih operacijah in misijah v letu 2014 ter načrtih prihodnjega sodelovanja. Zavezalo se je, da bo skupaj z ministrstvoma za obrambo in notranje zadeve izvedlo celovito analizo strateškega okvira za sodelovanje v mednarodnih operacijah in misijah ter oblikovalo predloge sprememb, ki bi prispevale k razvoju celovitega pristopa, hitrejšemu odzivanju in širitvi obstoječih zmogljivosti. Z lastnim prispevkom je dejavno sodelovalo pri pregledu mirovnih operacij OZN.
ZUNANJI VIDIKI PREPREČEVANJA IN BOJA PROTI TERORIZMU IN KIBERNETSKA VARNOST
Slovenija je kot odgovorna članica mednarodne skupnosti nadaljevala prizadevanja v boju proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu, predvsem pri spoprijemanju z izzivi, ki jih prinaša teroristična organizacija Daiš. Po terorističnih napadih, ki so v letu 2015 pretresli svet, je mednarodna skupnost okrepila svoj boj proti terorizmu, Slovenija pa je v zvezi s tem dejavno nastopala tudi znotraj EU, OZN in Sveta Evrope. Boj proti terorizmu je bil tako na dnevnem redu zasedanj Sveta za zunanje zadeve, ki se jih udeležuje zunanji minister, in zasedanj Evropskega sveta, ki se jih udeležuje predsednik vlade. Slovenija je dejavno prispevala k usklajevanju besedila Dodatnega protokola h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju terorizma. Bila je še posebej aktivna glede prenosa dobrih praks na Zahodni Balkan. Med drugim je ministrstvo promoviralo slovensko vodeno pobudo za boj proti terorizmu na Zahodnem Balkanu (Western Balkans Counter-Terrorism Initiative), ki je bila potrjena na Svetu EU, in v okviru procesa Brdo uveljavilo Pozitivno agendo za mlade na Zahodnem Balkanu, ki naj bi oblikovala alternative za mlade. Minister Erjavec se je ob 70. zasedanju Generalne skupščine OZN skupaj s predsednikom vlade septembra v New Yorku udeležil tudi visokega dogodka na temo boja proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu.
Slovenija se je vključevala v prizadevanja mednarodne skupnosti za izgradnjo zmogljivosti na področju kibernetske varnosti. Ministrstvo je med drugim sodelovalo pri medresorskem usklajevanju Strategije o kibernetski varnosti in pri pripravah na visoki sestanek Generalne skupščine OZN za pregled uresničevanja sklepov Svetovnega vrha o informacijski družbi (WSIS + 10).
47
ČLOVEKOVE PRAVICE
6
Nadaljevala so se prizadevanja za udejanjanje in varstvo človekovih pravic, njihov uspeh je bil potrjen z izvolitvijo v Svet OZN za človekove pravice za obdobje 2016-2018.
Mag. BLANKA JAMNISEK
Veleposlanica - Sektor za človekove pravice
V Ministrstvu za zunanje zadeve delujem od leta 1996. Najbolj sem ponosna, da sem s svojim delom prispevala k ugledu naše države. Naj spomnim, da sem pred desetimi leti kreirala ter vodila projekt izobraževanja o otrokovih pravicah »NAŠE PRAVICE«, ki je bil zaradi učinkovitosti in univerzalnosti izvajan že v 22 jezikih po različnih kontinentih. Izobraževanje za človekove pravice je medtem postala ena od prioritet slovenske zunanje politike, saj lahko prispeva k vzpostavljanju in ohranjanju demokratične in strpne družbe vrednot in medsebojnega spoštovanja.
PRAVICE ŽENSK IN ENAKOST MED SPOLOMA
Leto sta zaznamovali obletnici na področju enakosti spolov in pravic žensk, in sicer 20. obletnica Pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje ter 15. obletnica sprejetja prelomne resolucije Varnostnega sveta OZN 1325 o ženskah, miru in varnosti. Slovenija ju je počastila z več dogodki. Marca je v New Yorku skupaj z Avstrijo, Lihtenštajnom, Švico, Filipini, UN Women in predstavniki civilne družbe priredila dogodek na visoki ravni o vključevanju moških in dečkov v prizadevanja za dosego enakosti spolov.
Junija je v Svetu OZN za človekove pravice vodila pripravo izjave o izvajanju resolucije Varnostnega sveta OZN 1325 o ženskah, miru in varnosti, ki se ji je pridružilo več kakor osemdeset držav z vsega sveta. Na redni letni konferenci OVSE o uresničevanju zavez s področja človekove dimenzije je bila na pobudo Slovenije prvič dana skupna izjava držav članic trilaterale (Avstrija, Hrvaška in Slovenija) na temo žensk, miru in varnosti. Pregleda izvajanja resolucije Varnostnega sveta OZN na visoki ravni se je oktobra v New Yorku udeležila državna sekretarka Darja Bavdaž Kuret.
Slovenija se je pomembnih obletnic spomnila tudi z razstavo Nasilje na njeni koži, pripravljeno v okviru prve slovenske nacionalne kampanje Vesna - živeti življenje brez nasilja konec junija v prostorih Urada OZN v Ženevi in decembra v prostorih Sveta Evrope v Strasbourgu. Poleg tega je bil eden od dveh panelov na Strateškem forumu Bled na temo človekovih pravic posvečen odpravi spolnega nasilja v oboroženih spopadih.
Člani Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri OZN v Ženevi v Palači
narodov predstavili gorenjsko narodno nošo Foto: Sašo Domijan
EVROPSKI DAN PROTI SPOLNIM ZLORABAM OTROK
V počastitev tega dne je 11. novembra ministrstvo z državnim zborom, ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter predlagatelji pobude za razglasitev evropskega dne - Združenjem proti spolnemu zlorabljanju organiziralo konferenco z naslovom Spolne zlorabe otrok ne smejo ostati tabu.
PRAVICE STAREJŠIH
Slovenija je kot podpresedujoča biroju Odprte delovne skupine za pravice starejših pripomogla k uspešni izvedbi 6. zasedanja skupine julija v New Yorku. V Ženevi pa je ob robu 30. zasedanja Sveta OZN za človekove pravice soorganizirala dogodek o dobrih praksah pri izvajanju obstoječe zakonodaje za varstvo pravic starejših. Tudi s slovensko podporo je bila v 3. odboru generalne skupščine OZN sprejeta resolucija, ki prvič omenja potrebo po oblikovanju novega mednarodnopravnega dokumenta o pravicah starejših. Strateški forum Bled je eno od razprav že drugič zapored posvetil tej tematiki. Na pobudo Slovenije so pravice starejših prvič vključene v Akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015-2019.
49
PRAVICE ZA MIR
Slovenija si je še naprej prizadevala za odpravo najhujših kršitev človekovih pravic. Pod okriljem Blejskega strateškega foruma je aprila na Brdu pri Kranju tako potekala mednarodna konferenca Pravice za mir, ki je obravnavala ključna vprašanja preprečevanja grobih kršitev človekovih pravic v duhu pomembnih obletnic v 2015, kot so sedemdesetletnica OZN, 20. obletnica genocida v Srebrenici in deset let koncepta odgovornost zaščititi. Ob tem sta bila organizirana dogodka ob prvem mednarodnem dnevu spomina na žrtve genocida, 9. decembra, in ob mednarodnem dnevu človekovih pravic, 10. decembra, v organizaciji ministrstva in Pravne fakultete Univerze v Ljubljani.
IZOBRAŽEVANJE ZA ČLOVEKOVE PRAVICE
Slovenija še naprej skrbi za izvajanje projekta Naše pravice, namenjenega izobraževanju za človekove pravice otrok. V letu, ko je projekt praznoval deseto obletnico, se je izvajal v Jordaniji, Egiptu in Maroku. Nadaljevali so se tudi delovanje v Platformi OZN za izobraževanje za človekove pravice in prizadevanja za začetek udejanjanja tretje faze svetovnega programa, ki je namenjen izobraževanju v medijih in za medije. Skupaj z drugimi članicami Platforme je v okviru Sveta za človekove pravice Slovenija pripravila izjavo o pomenu izobraževanja za človekove pravice, ki se ji je pridružilo več kakor 130 držav.
NAŠA PRAVA OUR RIGHTS HAUIM TIP ABA
III M A.\ H I C. II ICJiUJ H i BASKU ON THE L'N CON\ KM |Ur-n> THE RIGHTS IJF THE CHILI)
Projekt Naše pravice je praznoval deseto obletnico Foto: Arhiv Ministrstva za zunanje zadeve
DISKRIMINACIJA
Ob 50-letnici sprejetja Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije je Slovenija skupaj z Belgijo marca v Ženevi organizirala dogodek na visoki ravni ob robu ministrskega dela 28. zasedanja Sveta OZN za človekove pravice. Ob tem je sodelovala na različnih drugih dogodkih za udejanjanje človekovih pravic in prepoved diskriminacije oseb na podlagi spolne usmerjenosti in identitete, v katere so se vključevala tudi slovenska veleposlaništva po svetu.
ČLOVEKOVE PRAVICE, RAZVOJ, OKOLJE IN MIGRACIJE
Tudi v letu 2015 je Slovenija človekove pravice vključevala na druga področja. Tako je prispevala k njihovi vključitvi v novo Agendo za trajnostni razvoj do leta 2030, sprejeto septembra v New Yorku, in v novi podnebni sporazum, ki je bil decembra sprejet v Parizu. Konec novembra je podpisala Ženevsko zavezo za človekove pravice v odzivih na podnebne spremembe. Več pozornosti smo namenili tudi človekovim pravicam v zvezi z migracijami
Državni sekretar Benko na 28. rednem zasedanju Sveta ZN za človekove pravice Foto: Arhiv Ministrstva za zunanje zadeve
DELOVANJE V SVETU OZN ZA ČLOVEKOVE PRAVICE
Slovenija je kot opazovalka dejavno sodelovala na zasedanjih Sveta OZN za človekove pravice in na vsakem od treh zasedanj dala več nacionalnih izjav, med drugim o enakosti spolov in pravicah žensk, otrok, starejših, invalidov, izobraževanju za človekove pravice, pravici do vode in sanitarij, svobodi izražanja, rasizmu, smrtni kazni, pravici do zdravja, okolju, pravicah istospolno usmerjenih, zagovornikih človekovih pravic in na temo univerzalnega periodičnega pregleda. Kot v preteklih letih je s skupino držav predlagala resolucijo o človekovih pravicah in okolju. Z nacionalnima izjavama je sodelovala na izrednih zasedanjih Sveta o zlorabah in kršitvah človekovih pravic, ki jih izvaja Boko Haram (aprila), in o slabšanju položaja človekovih pravic v Burundiju (decembra). Pridružila se je več skupinskim izjavam, ki so obravnavale zanjo prednostna področja, in dejavno sodelovala na dogodkih, ki so jih države, mednarodne organizacije
50
ali nevladne organizacije pripravile ob robu zasedanj sveta. Z vprašanji in priporočili državam v pregledu je sodelovala v univerzalnem periodičnem pregledu stanja človekovih pravic.
SODELOVANJE Z DRUGIMI MINISTRSTVI, URADI, CIVILNO DRUŽBO IN VARUHOM ČLOVEKOVIH PRAVIC
Ministrstvo je še naprej vodilo medresorsko komisijo za človekove pravice, ki je pristojna za usklajeno delovanje in izpolnjevanje mednarodnih obveznosti po konvencijah o človekovih pravicah. Komisija se je sestala trikrat, zadnje od srečanj je bilo že tradicionalno namenjeno izmenjavi mnenj z organizacijami civilne družbe. Na začetku novembra je Slovenija predstavila poročilo o izvajanju Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije. Ministrstvo je nadaljevalo tudi vodenje slovenske delegacije pri Mednarodni zvezi za spomin na holokavst (IHRA), ki je v letu 2015 sodelovala pri pregledu Norveške.
Marca se je minister Erjavec znova srečal s predstavniki slovenske civilne družbe, ki so na področju človekovih pravic dejavni v mednarodni skupnosti, redni dialog in sodelovanje z nevladnimi organizacijami na področju človekovih pravic pa se je nadaljeval tudi na delovni ravni. Decembra je minister v okviru letnih srečanj z varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer izmenjal poglede in stališča o aktualnih temah človekovih pravic.
51
GLOBALNI IZZIVI
7
Tematike podnebnih sprememb, pitne vode, trajnostnega razvoja, zdrave prehrane, energetike, migracij in drugih izzivov so se uveljavile kot zunanjepolitična vprašanja na svetovni ravni. Globalni izzivi ponujajo priložnost za večjo prepoznavnost, širjenje dobrih praks in delovanje v tistih vsebinskih nišah, kjer se odličnost izrazi veliko bolj kot dejavniki, pogojeni s fizičnimi ali finančnimi omejitvami držav. Delovanje ministrstva je bilo tudi v letu 2015 namenjeno krepitvi vloge Slovenije v mednarodni skupnosti na tovrstnih področjih.

Mag. EMIL FERJANCIC
Sektor za nove izzive in grožnje
Na mednarodnih vsebinah delam že iz časov pred osamosvojitvijo Slovenije, zadnjih nekaj let pa ministrstvo spoznavam tudi od znotraj. Aprila 2015 sem na Svetovnem forumu za vode v Koreji predstavljal sodelovanje na območju Savskega bazena po umiritvi razmer, ki je vzbudilo zanimanje za Slovenijo tudi pri snovalcih svetovnega procesa Voda in mir. Svojih prednosti in potencialov včasih ne pripoznamo. Zato je delo na takšnih vsebinah preizkus sposobnosti razmišljanja izven ustaljenih okvirov in zato še poseben izziv.
OKOLJSKA IN ZNANSTVENA DIPLOMACIJA
Na ravni EU poteka reden dialog o okoljskih vsebinah v okviru Mreže za zeleno diplomacijo. Slovenska diplomacija te vsebine pokriva z delovanjem okoljskih in znanstvenih atašejev na predstavništvih v tujini, ki v sodelovanju z ministrstvom na aktualnih področjih prepoznavajo priložnosti za slovenska podjetja, inštitute in strokovnjake. V letu 2015 je ministrstvo krepilo znanstveno diplomacijo in promocijo slovenske znanosti v tujini z distribucijo in uporabo pregleda slovenskih znanstvenih institucij za znanstvene atašeje Science and Diplomacy.
PODNEBNE SPREMEMBE
Decembra je bil v Parizu na 21. konferenci držav pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja sprejet zgodovinski podnebni dogovor - Pariški sporazum. Tudi za Slovenijo so bila prizadevanja za njegovo sprejetje ena glavnih zunanjepolitičnih tem. Ministrstvo je bilo dejavno vključeno v intenzivna pogajanja in je z udeležbo na 21. konferenci držav pogodbenic prispevalo k uspešnemu izidu predvsem pri vključevanju pomembnih zunanjepolitičnih vsebin v sporazum. Ta poudarja univerzalna načela trajnostnega razvoja, človekove pravice, pravice otrok in ranljivih skupin ter opolnomočenje žensk in enakopravnost spolov. Prvič v zgodovini podnebnih pogajanj so v sporazumu izrecno omenjene pravice podnebnih migrantov.
Nations Unies
Conférence sur les Changements Climatiques 2015
COP21/CMP11
Paris .France &
'r Y*
Podpis Pariškega podnebnega sporazuma Foto: Uradna spletna stran Podnebne konference
Ministrstvo je junija na Bledu z ministrstvom za okolje in prostor, francoskim veleposlaništvom, IEDC -Poslovno šolo Bled in Blejskim filmskim festivalom priredilo okroglo mizo o podnebnih spremembah in vodi. Ob sredozemskem tednu obale je v Kopru potekala okrogla miza na temo vplivov podnebnih sprememb na obalnem pasu ter priložnosti za trajnostni razvoj in čezmejno sodelovanje.
VODA
Eden od temeljev trajnostne in varne prihodnosti človeštva je tudi boljše gospodarjenje s svetovnimi vodnimi viri. Ministrstvo se je dejavno vključevalo v različne pobude na to temo. Slovenija je sopobudnica Globalnega visokega panela o vodi in miru, ki je bil ustanovljen novembra v Ženevi na pobudo Švice in think tanka Strategic Foresight Group. Naloga panela je, da v dveh letih od ustanovitve sprejme neobvezujoča priporočila za preprečevanje in reševanje političnih sporov, povezanih z vodo. Slovenija je vanj imenovala nekdanjega predsednika republike dr. Danila Turka, ki panelu tudi predseduje.
53
Ob svetovnem dnevu voda, 22. marca, je ministrstvo skupaj z ministrstvom za okolje in prostor in organizacijo Global Water Partership (GWP) v Ljubljani priredilo okroglo mizo z naslovom Dan za vodo in voda za trajnostni razvoj. Na Svetovnem vodnem forumu v Južni Koreji je predstavnik ministrstva aprila predstavil slovenske dobre prakse. Na Slovenski obali je septembra potekal teden sredozemske obale, na katerem je ministrstvo v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor ter Univerzo na Primorskem in ob podpori koprske občine v Kopru organiziralo posvet Izvajanje Jadransko-jonske makroregionalne strategije v Sloveniji - izzivi in priložnosti.
Ministrstvo z delovanjem na področju voda, podnebnih sprememb, trajnostnega razvoja in znanosti opozarja in ozavešča o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti.
MODRA SKUPINA (BLUE GROUP)
Slovenija sodeluje v neformalni skupini držav, Modri skupini, ki se zavzema za uveljavitev človekovih pravic do vode in sanitarne ureditve na mednarodni ravni. Skupina podpira resolucije na to temo in vključitev določb v resolucije ter izjave, hkrati pa delo posebnega poročevalca za človekove pravice do neoporečne pitne vode in sanitarne ureditve.
ENERGETIKA
Energetika je zaradi naraščajoče porabe, zagotavljanja nemotene preskrbe in povezanosti s podnebnimi spremembami eno ključnih strateških vprašanj zunanjih politik. Ministrstvo je med drugim skušalo s pristojnim ministrstvom zagotoviti boljše izkoriščanje potencialov znotraj Mednarodne agencije za obnovljive vire energije (IRENA). Tematika rabe obnovljivih virov, energetike in energetske varnosti se je uvrščala na dnevni red dvostranskih in večstranskih srečanj in dogodkov.
MIGRACIJE
Migracije so eden največjih sodobnih izzivov v svetovnem merilu, s katerim se srečujejo vse države. Obenem so pomemben dejavnik razvoja. Za zagotavljanje optimalnih učinkov migracij za migrante, države izvora in ciljne države je potrebno uravnavanje migracijskih tokov na lokalni, regionalni in globalni ravni. Evropska unija se srečuje z vse večjim pritiskom migrantov in beguncev na svoje pomorske in kopenske meje. Nanje se je odzvala s sprejemom več zavez in odločitev, med katerimi so najpomembnejše varovanje zunanjih meja, krepitev navzočnosti na morju, boj proti trgovcem z ljudmi (operacija Eunavfor Med Sophia, v kateri sodeluje tudi Slovenija), preprečevanje nezakonitih migracij, krepitev solidarnosti ter odgovornosti med državami članicami. Vse večji pomen dobiva zunanja razsežnost migracij, pri kateri je v ospredju krepitev sodelovanja s tretjimi državami pri upravljanju migracijskih tokov. Jeseni so bili organizirani trije večji dogodki. V Luksemburgu je oktobra potekala ministrska konferenca o vzhodnosredozemsko-balkanski migracijski poti, novembra sta sledila vrh EU-Afrika o migracijah na Malti in vrh EU-Turčija v Bruslju. Ministrstvo dejavno sodeluje pri urejanju migrantske krize. Tako se vključuje v razprave v Evropski uniji in v drugih mednarodnih organizacijah in forumih ter sodeluje pri sprejemanju izjav in dokumentov o migracijah.
Ob migrantsko-begunski krizi, s katero se je v letu 2015 spoprijemala Slovenija, je ministrstvo redno seznanjalo tuja diplomatska predstavništva in tuje medije o slovenskih stališčih do problematike migracij ter razmerah v državi. Skupaj z diplomatsko in konzularno mrežo je redno spremljalo to tematiko.
TRGOVINA Z LJUDMI
Ministrstvo je član medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi, v kateri dosledno opozarja na problematiko možne trgovine z ljudmi, ki jo zaznava slovenska diplomatsko-konzularna mreža. Redno izobražuje konzularno osebje ter ozavešča diplomate o pojavnih oblikah trgovine z ljudmi pred odhodom na delo v tujino. Ministrstvo sodeluje v pogajanjih in pripravi izjav s področja boja proti trgovini z ljudmi v Generalni skupščini Organizacije združenih narodov, Svetu za človekove pravice, Uradu za droge in kriminal in Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi. Pridružilo se je okrogli mizi, ki jo je aprila v Ljubljani organiziral Svet Evrope in je bila namenjena izvajanju priporočil skupine neodvisnih strokovnjakov Sveta Evrope za ukrepanje proti trgovini z ljudmi (GRETA).
Konferenca »Voda - človekova pravica, odgovornost in priložnost« Foto: Arhiv Ministrstva za zunanje zadeve
54
ZELENO GOSPODARSTVO
Ob dvostranskih in drugih srečanjih ministrstvo pripravi okvir možnega sodelovanja z gospodarskimi družbami in inštituti v Sloveniji, ki delujejo na področju tako imenovanih zelenih tehnologij, za okrepitev ali vzpostavitev gospodarskega in znanstvenega sodelovanja.
55
SODELOVANJE IN HUMANITARNA
POMOČ
8
Leto 2015 je pomenilo prelomnico za razvoj in mednarodno razvojno sodelovanje. Bilo je namreč ciljno leto za uresničitev razvojnih ciljev tisočletja, na septembrskem vrhu OZN pa je bila sprejeta Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, najbolj obsežen globalni razvojni akcijski načrt doslej. Ob upoštevanju svojih zmožnosti bodo njene cilje uresničevale vse države sveta. Vrha OZN o trajnostnem razvoju se je udeležil predsednik vlade dr. Miro Cerar, ki je skupaj s predsednikom vlade St. Vincenta in Grenadinov sopredsedoval interaktivnemu dialogu o revščini in lakoti v svetu.
Slovenija je pri medvladnem oblikovanju nove agende dejavno sodelovala v skladu z mandatom, ki ga je vlada potrdila 4. junija. Sooblikovala je sklepe Sveta EU o transformativni agendi po letu 2015 ter sklepe Sveta EU o novem globalnem partnerstvu za izkoreninjenje revščine in trajnostni razvoj po letu 2015, ki so bila osnova za skupno delovanje EU in njenih članic v medvladnih pogajanjih. Pri tem se je skupaj z drugimi državami, ki so postale članice Unije po letu 2002, zavezala, da bo do ciljnega leta uresničevanja svetovne agende, 2030, za uradno razvojno pomoč namenila 0,33 % BND. Slovenija je julija sodelovala na Tretji mednarodni konferenci o financiranju za razvoj in prispevala k temu, da je njen sklepni dokument, Akcijska agenda iz Adis Abebe, postal sestavni del Agende za trajnostni razvoj do leta 2030. Po sprejetju nove agende so se začele priprave na njeno uresničevanje doma ter oblikovanje novih strateških in zakonodajnih dokumentov na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja, na podlagi katerih bo država prispevala k svetovnim prizadevanjem za uresničevanje nove agende. Ministrstvo je v sodelovanju s Centrom za evropsko prihodnost (CEP) izdalo slovenski prevod agende v knjigi Spremenimo svet: Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030. Slovenija je med oktobrom in decembrom uspešno predsedovala 2. odboru Generalne skupščine OZN, ki si je prizadeval za uresničevanje in prenos Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in Akcijske agende iz Adis Abebe v ustrezne resolucije Generalne skupščine OZN.
Slovenija je sodelovala v Odboru za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, kjer na letni ravni poroča o svoji uradni razvojni pomoči. Še posebno dejavna je bila v delovni skupini za učinkovitost pomoči, delovni skupini za statistiko, strokovni posvetovalni mreži za evalvacije ter pri pregledu meril upravičenosti za podporo dejavnostim na področju miru in varnosti iz uradne razvojne pomoči. Oktobra se je udeležila zasedanja Odbora za razvojno pomoč na ravni visokih uradnikov.
Izvajanje mednarodnega razvojnega sodelovanja, ki ga usklajuje ministrstvo, je potekalo v obliki bilateralne in multilateralne uradne razvojne pomoči. Slovenija se je odzivala na ključne humanitarne in pokonfliktne krize v svetu.
BILATERALNO MEDNARODNO RAZVOJNO SODELOVANJE IN HUMANITARNA POMOČ
Zahodnemu Balkanu, prvemu prednostnemu območju mednarodnega razvojnega sodelovanja, je bilo namenjene največ bilateralne uradne razvojne pomoči. Največji delež sta je bili deležni programski državi Črna gora in Makedonija, projekti pa so se izvajali tudi drugod (v Albaniji, Bosni in Hercegovini, na Kosovu in v Srbiji). Z razvojnimi projekti je Slovenija pomembno prispevala h krepitvi dobrega upravljanja in pravne države (s poudarkom na približevanju evro-atlantskim integracijam), k dvigu ravni tehnične usposobljenosti uradnikov (predvsem za usklajevanje zakonodaje z zakonodajo EU) ter k izboljšanju varstva okolja (s poudarkom na trajnostnem gospodarjenju z vodami). Sredstva so bila usmerjena za izvajanje infrastrukturnih projektov, projektov tehnične pomoči in projektov, namenjenih krepitvi civilne družbe. Dejavnosti so se nadaljevale tudi pri opolnomočenju žensk in skrbi za blaginjo otrok.
Projekte so izvajali Center za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR), pristojna ministrstva in izvajalske ustanove: Center za evropsko prihodnost (CEP), Center za razvoj financ (CEF), ITF - Ustanova za krepitev človekove varnosti ter nevladne razvojne in humanitarne organizacije. Pozornost je bila namenjena vključevanju slovenskih gospodarskih subjektov v projekte mednarodnega razvojnega sodelovanja.
Drugo prednostno območje mednarodnega razvojnega sodelovanja obsega vzhodno Evropo, Kavkaz in Srednjo Azijo. V Moldaviji se je tako nadaljeval triletni projekt slovenske nevladne organizacije za izboljšanje psihosocialne dobrobiti otrok, omejitev šolskega osipa in zmanjševanje posledic revščine na otroke. V sodelovanju z Javnim skladom Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije so bile državljanom Ukrajine podeljene tri štipendije za podiplomski študij v Sloveniji.
Vrh o trajnostnem razvoju Foto: UNPhot
57
Slovenija si je v skladu z možnostmi prizadevala za spopadanje s temeljnimi razvojnimi izzivi v Afriki, ki je tretje prednostno območje njenega razvojnega sodelovanja. Slovenske nevladne organizacije so začele dva triletna projekta v Burundiju za gradnjo javne infrastrukture in vzpostavitev javnih storitev, dva triletna projekta v Ugandi in Ruandi s poudarkom na skrbi za ženske in otroke ter dva dvoletna projekta v Maroku in Egiptu za izobraževanje o človekovih pravicah.
Slovenija si je prizadevala za razvoj Afganistana, in sicer z izobraževanjem državnih uradnikov in poklicnim usposabljanjem žensk za krepitev njihove ekonomske neodvisnosti. V Jordaniji se je uspešno končal dvoletni projekt slovenske nevladne organizacije za opolnomočenje otrok in ozaveščanje o otrokovih pravicah ter krepitev njihovega spoštovanja in uresničevanja. Študentom iz Palestine so bile podeljene tri štipendije za podiplomski študij.
Direktorat za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč je prejel srebrni znak Civilne zaščite - generalni direktor Mitja Štrukelj in generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But
Foto: Ministrstvo za obrambo RS
SODELOVANJE V OKVIRU EVROPSKE UNIJE
Slovenija je prispevala v Evropski razvojni sklad, instrument EU za spodbujanje razvoja afriških, karibskih in pacifiških držav ter čezmorskih držav in ozemelj. Kot ustanovna članica je prispevala tudi v Krizni skrbniški sklad EU za stabilnost in odpravljanje temeljnih vzrokov nezakonitih migracij in razseljenih oseb v Afriki.
Sodelovala je pri načrtovanju in izvajanju razvojnega sodelovanja, ki se financira iz proračuna EU, predvsem v državah Zahodnega Balkana in sosedske politike. Ministrstvo je v vlogi nacionalne kontaktne točke za tesno medinstitucionalno sodelovanje in instrument za tehnično pomoč (TAIEX) usklajevalo dejavnosti slovenskih ustanov in strokovnjakov ter skrbelo za sistemske rešitve izvajanja tovrstnih projektov in dejavnosti v Sloveniji, s čimer je ustvarilo pogoje, da so državni organi in javni uslužbenci lahko tudi v letu 2015 sodelovali pri izvajanju razvojnega sodelovanja, ki se financira iz sredstev EU. Poleg osmih projektov tesnega medinstitucionalnega sodelovanja v skupni vrednosti 11.097.368 EUR, ki so se že izvajali, je Slovenija bodisi sama ali v partnerstvu z drugimi državami članicami pridobila izvajanje še šestih projektov tesnega medinstitucionalnega sodelovanja v skupni vrednosti 7.041.500 EUR.
MEDNARODNA HUMANITARNA IN RAZVOJNA POMOČ
Mednarodna skupnost se je spopadla s številnimi humanitarnimi krizami, ki so nastale kot posledica oboroženih spopadov, naravnih nesreč in drugih nesreč velikih razsežnosti. Predvsem v drugi polovici leta je bila Slovenija soočena z množičnim prihodom beguncev in migrantov, ki so potrebovali nujno humanitarno pomoč.
Slovenija je zagotovila 1.727.097 EUR mednarodne humanitarne pomoči v obliki prispevka prek mednarodnih organizacij, ki delujejo na prizadetih območjih, in v obliki izvajanja bilateralnih projektov na terenu. Prek Agencije Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA), Sklada Združenih narodov za otroke (UNICEF), Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC), Svetovnega programa za hrano (WFP) in Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je zagotovila pomoč prizadetemu prebivalstvu v Siriji, Iraku, Gazi, Južnem Sudanu, Nepalu, Maliju ter beguncem na balkanski migracijski poti v vrednosti 670.237 EUR.
Za bilateralne projekte v BiH in Srbiji je skladno z najavo prispevka na mednarodni donatorski konferenci za pomoč po katastrofalnih poplavah, ki jo je v sodelovanju s Francijo in Evropsko komisijo organizirala julija 2014, namenila 1.056.860 EUR. Projekti so bili usmerjeni v obnovo javnih zgradb, protiminsko zaščito in obnovo infrastrukture pred poplavami. Dodatno je podprla zdravstveno rehabilitacijo in krepitev psihosocialne dobrobiti otrok iz Ukrajine, izgradnjo zmogljivosti v Gazi, psihosocialno podporo sirskih otrok v Libanonu in Jordaniji ter opolnomočenje begunskih otrok in žensk v Libanonu. Vnovič je bil izveden tudi projekt
Otroci iz Ukrajine na rehabilitaciji v Sloveniji Foto: Arhiv Ministrstva za zunanje zadeve
58
zdravstvene rehabilitacije otrok iz Belorusije, prizadetih zaradi dolgotrajnih posledic jedrske nesreče v Černobilu.
Pozornost je bila namenjena pripravam na prvi Svetovni humanitarni vrh 23. in 24. maja 2016 v Carigradu. Priprave na vrh so zaznamovali zaključki dogodkov na visoki ravni, predvsem Tretje svetovne konference za zmanjšanje tveganja nesreč marca v Sendaju na Japonskem in Vrha OZN o trajnostnem razvoju.
Prizadevanja za krepitev mednarodne humanitarne pomoči so bila usmerjena k izvajalcem. Januarja je bil za krepitev zmogljivosti slovenskih nevladnih organizacij organiziran regionalni seminar o uresničevanju pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč.
OZAVEŠČANJE O MEDNARODNEM RAZVOJNEM SODELOVANJU
Ministrstvo je usklajevalo dejavnosti in dogodke za ozaveščanje javnosti o pomenu mednarodnega razvojnega sodelovanja, ki so potekali ob evropskem letu za razvoj 2015 (ELR2015) pod sloganom Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost. ELR2015 se je začelo januarja s Slovenskimi razvojnimi dnevi na temo Deset let mednarodnega razvojnega sodelovanja RS - kako naprej? ter se končalo novembra s Slovenskimi razvojnimi dnevi, ki so bili posvečeni izvajanju Agende 2030 za trajnostni razvoj in pripravam na Svetovni humanitarni vrh. Ob tem sta Slovenijo obiskala evropska komisarja, in sicer januarja komisar za mednarodno sodelovanje in razvoj Neven Mimica in novembra komisar za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Hristos Stilianides.
V okviru ELR2015 je bilo organiziranih 325 dogodkov, ki se jih je po ocenah udeležilo 166.275 udeležencev, kar je 8,3 % prebivalstva. ELR2015 je bilo v šolskem letu 2014-2015 vključeno v letne načrte vrtcev, osnovnih in srednjih šol, nastali sta glasbeno-gledališka predstava Spremeni svet - akord za akordom in skladba En svet v izvedbi skupine Slove'n'aid, izbrani so bili trije ambasadorji ELR2015 (košarkarja Goran in Zoran Dragic ter hokejist Anže Kopitar), objavljenih je bilo sedem natečajev, organizirana različna predavanja in športni dogodki. Za ozaveščanje javnosti je bilo namenjenih 112.350 EUR, od katerih je 80 odstotkov prispevala EU. Dodatno je ministrstvo namenilo 85.982 EUR za projekte ozaveščanja v izvedbi nevladnih organizacij.
Slovenija se je pridružila projektu »Najboljše novice iz sveta« Foto: Arhiv Ministrstva za zunanje zadeve
Minister Erjavec in evropski komisar za mednarodno sodelovanje in razvoj Mimica na osrednjem dogodku Slovenskih razvojnih dni
Foto: STA
59
MEDNARODNOPRAVNE
ZADEVE
9
Ministrstvo je v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi pripravilo 28 zakonov in devet uredb o ratifikaciji, dva sklepa o potrditvi mednarodnih aktov, en zakon o spremembi zakona o ratifikaciji in dva akta o dopolnitvi akta o notifikaciji nasledstva.
Za seznanjanje s postopki sklepanja mednarodnih aktov so na spletnih straneh ministrstva v rubriki Mednarodno pravo na voljo priročniki in navodila. Ministrstvo je za odpravo neekonomičnosti objav ratificiranih mednarodnih pogodb tako v slovenskem ter tudi v tujem jeziku, predvsem pri t. i. mešanih sporazumih, pri katerih si EU deli pristojnost z državami članicami, izpeljalo postopek sprememb Zakona o zunanjih zadevah (ZZZ-1D, Uradni list Republike Slovenije, št. 31/15). Redno ureja tudi spletne strani, namenjene mednarodnemu javnemu pravu, po posameznih področjih. Posebno pozornost namenja depozitarski funkciji, ki jo opravlja v imenu Republike Slovenije.
V zbirki Mednarodno pravo, ki nastaja v sodelovanju med ministrstvom in Fakulteto za družbene vede, sta izšli dve publikaciji. Diplomatsko pravo -izbrane konvencije vsebuje vse ključne dokumente diplomatskega prava v slovenskem in angleškem jeziku ter obširno uvodno študijo o razvoju diplomatskega prava in diplomacije, delovanju diplomacije ter aktualnih dilemah in trendih. Zasnovana je bila tudi podzbirka Mednarodni dokumenti. Njena prva publikacija, ki je bila izdana ob 70. obletnici ustanovitve Organizacije združenih narodov, vsebuje Ustanovno listino OZN in Statut Meddržavnega sodišča v uradnem slovenskem prevodu in angleškem izvirnem besedilu.
\ uMnovna l.is-nitt \ \ /.n\U '/.V.NU\ N \RODOV
Nova izdaja Ustanovne listine OZN v slovenskem jeziku Foto: Arhiv Ministrstva za zunanje zadeve
Slovenija je bila dejavna na področju mednarodnega kazenskega pravosodja tako na bilateralni in multilateralni ravni ter v okviru EU. To področje je bilo vsebinsko vključeno tudi v dva mednarodna dogodka ministrstva, in sicer konferenco Pravice za mir: izzivi in priložnosti ter 10. Strateški forum Bled. Kot članica biroja Skupščine držav pogodbenic Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS) je Slovenija dejavno sodelovala na štirinajstem zasedanju skupščine med 18. in 26. novembrom v Haagu. Na zasedanju je bil slovenski ustavni sodnik dr. Ernest Petrič vnovič izvoljen v posvetovalni odbor za imenovanja sodnikov.
Slovenija skupaj z drugimi pobudnicami (Nizozemsko, Belgijo in Argentino) nadaljuje pobudo za okrepitev mednarodnopravnega okvira za sodelovanje držav pri pregonu mednarodnih hudodelstev. Na to temo je ob robu zasedanja skupščine skupaj s sopobudnicami priredila stranski dogodek, na katerem je nastopil tudi tožilec Mednarodnega sodišča za Ruando Hassan Jallow. Slovensko zavezanost mednarodnemu kazenskemu pravosodju izkazuje tudi dejstvo, da minister za zunanje zadeve sodeluje v neformalni ministrski mreži za MKS, kamor je bila Slovenija povabljena med prvimi.
Ministrstvo je dejavno tudi v različnih evropskih in mednarodnih forumih. Tako je v Svetu Evropske unije sodelovalo v delovni skupini za mednarodno javno pravo (COJUR), podskupini za Mednarodno kazensko sodišče (COJUR/ICC), delovni skupini Relex v sestavi za omejevalne ukrepe (RELEX/Sankcije) in delovni skupini Sveta EU za pravo morja (COMAR). Znotraj Sveta Evrope so predstavniki ministrstva dejavno prispevali k delu in razpravam v okviru Odbora pravnih svetovalcev za mednarodno javno pravo (CAHDI), predstavnik ministrstva je sodeloval tudi pri pripravah in pogajanjih za sklenitev Dodatnega protokola h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju terorizma v okviru Odbora Sveta Evrope za tuje teroristične borce in povezana vprašanja (COD-CTE) in Odbora strokovnjakov za terorizem (CODEXTER).
Ministrstvo je na 70. zasedanju Generalne skupščine OZN dejavno spremljalo delo 6. odbora Generalne skupščine, v okviru katerega so se njegovi predstavniki udeleževali razprave ter sodelovali z govori na temo pravne države ter univerzalne jurisdikcije. V tednu mednarodnega prava od 2. do 6. novembra se je v govorih na temo poročila Komisije OZN za mednarodno pravo (ILC) Slovenija dotaknila naslednjih tematik: klavzule MFN, zaščite atmosfere, identifikacije mednarodnega običajnega prava, zločinov zoper človečnost, varstva okolja v oboroženih spopadih, imunitete državnih funkcionarjev pred tujo kazensko jurisdikcijo in začasne uporabe mednarodnih pogodb. Obravnavali smo tudi vprašanje jus cogens in ILC pozvali k dokončanju dela v zvezi z zaščito oseb v primeru nesreč. Prav tako je Slovenija z govorom sodelovala pri razpravi o poročilu Mednarodnega kazenskega sodišča.
Predstavnik ministrstva je kot soagent skupaj z agentko z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in pooblaščeno mednarodno odvetniško družbo Eversheds LLP sodeloval pri vodenju postopka pred Mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov (ICSID) v zadevi Impresa Grassetto S.p.A. v likvidaciji proti Republiki Sloveniji (ICSID ARB/13/10). V letu 2015 je bila v tem postopku po ugovoru Republike Slovenije zoper pristojnost izdana odločba o pristojnosti.
61
Ministrstvo je usklajevalo delo Stalne koordinacijske skupine za omejevalne ukrepe (SKSOU). Pripravljenih je bilo šest uredb o izvajanju omejevalnih ukrepov. Predstavnik ministrstva je skrbel za strokovno pomoč drugim pristojnim organom in njihovo usklajevanje z opravljanjem nalog namestništva vodenja in sekretariata SKSOU. V okviru zagotavljanja strokovne pomoči drugim državam so bili na ministrstvu predstavniki Makedonije in Črne gore. Ministrstvo sodeluje tudi v mešanih komisijah za vzdrževanje mej s tremi sosednjimi državami: Italijo, Avstrijo in Madžarsko, ki so imele v letu 2015 redna zasedanja. Nadaljevalo se je slovensko predsedovanje Mednarodni komisiji za Savski bazen. Predstavnik ministrstva, ki je namestnik člana Republike Slovenije v Mednarodni komisiji za Savski bazen, se je 14. decembra udeležil 40. seje pogodbenic Okvirnega sporazuma o Savskem bazenu v Zagrebu.
Stalna koordinacijska skupina za mednarodno humanitarno pravo, ki jo vodi predstavnik ministrstva in za katero ministrstvo zagotavlja administrativno-tehnično pomoč, je imela tri seje, na katerih je obravnavala vprašanja, povezana z izvajanjem mednarodnega humanitarnega prava, širjenja vedenja o njem in uskladitve notranjepravne ureditve z mednarodnimi normami. V okviru skupine je bil pripravljen in 30. decembra v uradnem listu objavljen uradni slovenski prevod Konvencije o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada in njenega dopolnilnega protokola.
Slovenija je julija Mednarodnemu odboru Rdečega križa poslala poročilo o uresničevanju resolucij in zavez 31. mednarodne konference Rdečega križa in Rdečega polmeseca v preteklem štiriletnem obdobju. Predstavnik ministrstva je od 8. do 10. decembra sodeloval na 32. mednarodni konferenci Rdečega križa in Rdečega polmeseca v Ženevi.
62
GOSPODARSKA DIPLOMACIJA
10
Ministrstvo za zunanje zadeve je zavzeto delovalo na področju gospodarske diplomacije v podporo gospodarstvu, ki je eden od stebrov slovenske zunanje politike.
IZHODNE GOSPODARSKE DELEGACIJE
•	Republika Koreja, Seul, 11.-13. marca:
Ministra Erjavca je na uradnem obisku v Koreji spremljala delegacija predstavnikov Slovenskega avtomobilskega grozda. Med drugim so člani delegacije obiskali raziskovalno-razvojni center avtomobilskega proizvajalca Hyundai-Kia in proizvodni obrat slovenskega podjetja Kolektor, ki je največja slovenska naložba v Republiki Koreji. V delegaciji je sodelovalo šest slovenskih
podjetij.	Foto: Arhiv Ministrstva za zunanje zadeve
•	Brazilija, Sao Paulo, Rio de Janeiro, 23.-25. marca: Minister Erjavec se je med delovnim obiskom v Braziliji pridružil delegaciji Združenja za informatiko in telekomunikacije (ZITex). Minister in podjetja so sodelovali na poslovnem forumu, podpisan je bil statut Slovensko-brazilske gospodarske zbornice, za podjetja so bila organizirana poslovna srečanja in tudi ločena srečanja s predstavniki brazilskih podjetij.
•	Peru, Lima, 26. marca: Minister Erjavec je med turnejo po Latinski Ameriki obiskal tudi Peru. Na obisku je bil navzoč predstavnik podjetja Duol.
•	Turkmenistan, Ašhabad, 20.-23. aprila: Pod vodstvom generalnega direktorja za gospodarsko diplomacijo dr. Stanislava Raščana je Turkmenistan obiskala desetčlanska gospodarska delegacija. Organizirani so bili sestanki na državnih ustanovah in s turkmenistanskimi podjetji.
•	Madžarska, Budimpešta, 12. junija: Ob uradnem obisku ministra Erjavca na Madžarskem je potekala logistična konferenca, na kateri je sodelovalo osem slovenskih podjetij s področja prevoza in logistike, opravljeni so bili ločeni pogovori predstavnikov slovenskih in madžarskih vladnih in nevladnih turističnih organizacij, na katerih so pregledali dosedanje sodelovanje in se dogovorili o skupnem delu v prihodnje.
•	Ukrajina, Kijev, 14. julija: Ob obisku ministra Erjavca v Ukrajini je bil za sodelujoča štiri podjetja organiziran sestanek na ukrajinskem ministrstvu za infrastrukturo, kjer se je delegacija sestala z namestniki ministrov za infrastrukturo, obrambo, kmetijstvo, predstavniki drugih pristojnih ministrstev in železnic. Minister in podjetja so se srečali tudi s predstavniki ukrajinskega poslovnega kluba.
•	Ruska federacija, Kazan, 16.-17. septembra: Ob zasedanju Medvladne mešane komisije za gospodarsko sodelovanje so potekali poslovni forum in poslovna srečanja slovenskih in ruskih poslovnih subjektov s štirih področij ter srečanja slovenskih gospodarstvenikov z vladnimi predstavniki. Poslovnega dogodka se je udeležilo šestindvajset predstavnikov slovenskih podjetij.
•	Italija, EXPO 2015 Milano, 7.-8. oktobra: V Milanu se je na svetovni razstavi mudila panožna delegacija petindvajsetih predstavnikov pohištvenih podjetij in oblikovalcev ter predstavnikov ministrstev in drugih institucij. Minister Erjavec je odprl poslovno konferenco lesnopredelovalne industrije, v slovenskem paviljonu se je z udeleženci delegacije lesnopredelovalne industrije pogovarjal o vlogi in pomoči gospodarske diplomacije pri prodoru slovenske pohištvene industrije na svetovni trg.	Foto: Tamino Petelinšek/STA/MZZ
•	Kitajska, Peking, Nanchang, Fuzhou in Shenzhen, 3.-8. novembra: Obisk podpredsednika vlade in ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejana Židana je spremljala delegacija devetindvajsetih agroživilskih in lesnopredelovalnih podjetij. Ministra so spremljali tudi predstavniki ministrstev za zunanje zadeve in za gospodarski razvoj in tehnologijo. Ob obisku sta bila podpisana Protokol za izvoz mlečnih izdelkov iz Slovenije na Kitajsko in Memorandum o oblikovanju Koordinacijskega mehanizma za sodelovanje v gozdarstvu med Ljudsko republiko Kitajsko in državami srednje in vzhodne Evrope v okviru pobude 16 + 1. V Pekingu, Nanchangu in Tianjinu so bile organizirane poslovne konference, v Fuzhouju pa so se slovenski ponudniki iz živilskopredelovalnega sektorja predstavili s svojim razstavnim prostorom na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu. V Shenzenu so odprli razstavno-prodajni salon slovenskih kmetijskih in živilskih izdelkov. Opravljeni so bili tudi pogovori z vodstvom pristanišča Yantian ter korporacije Huawei.
64
Minister Erjavec na uradnem obisku v Republiki Koreji
Minister Erjavec se je vpisal v knjigo častnih gostov EXPO 2015
•	Vietnam, Hanoj, 11.-13. novembra: Na obisku se je mudil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ki ga je spremljalo deset slovenskih podjetij, za katera so bili organizirani sestanki z vietnamskimi institucijami in podjetji ter poslovna konferenca. S tem se je med državama vzpostavilo tesnejše trgovinsko in investicijsko sodelovanje ter tudi sodelovanje v turizmu, logistiki, znanosti in tehnologiji. Vietnamski visoki predstavniki so v pogovorih poudarili zanimanje za sodelovanje na področjih avtomobilskih grozdov, energetike in okoljskih tehnologij, gospodarjenja z vodami, IKT, agroživilstva, lesnopredelovalne in tekstilne industrije, logistike in sodelovanja pristanišč, gradnje železniškega omrežja v Vietnamu, turizma in strojništva. Za slovenska podjetja je vietnamski trg zanimiv tako za ponudbo izdelkov kot tudi za nabavo surovin in materialov ter postavitev proizvodnih zmogljivosti. Pokazal se je tudi obojestranski interes za nadgradnjo pravnih podlag za sodelovanje.
•	Kitajska, Suzhou, 23.-27. novembra: Vrh držav srednje in vzhodne Evrope in Kitajske (16 + 1): Predsednik vlade dr. Miro Cerar se je udeležil srečanja voditeljev iz srednje in vzhodne Evrope s Kitajsko. Tovrstna vrhunska srečanja v formatu 16 + 1 od leta 2012 potekajo vsako leto, leta 2015 prvič na Kitajskem. V pogovoru s predsednikom kitajske vlade se je Slovenija predstavila kot naložbena priložnost. Izraženo je bilo zadovoljstvo, da je država del kitajskega načrta za vzpostavitev pomorske in kopenske svilne poti 21. stoletja. Slovenijo še posebno zanima sodelovanje pri vzpostavitvi novega prometnega koridorja, s katerim bi tesneje povezali baltska, črnomorska in jadranska pristanišča. Slovenska stran upa, da bo Luka Koper postala ključna vstopna točka za uvoz kitajskih izdelkov v srednjo Evropo. Slovenija izrazila interes za vzpostavitev regionalne pisarne kitajske nacionalne turistične uprave za jugovzhodno Evropo v Sloveniji. Kitajski strani smo v pripravah na zimske olimpijske igre 2022 ponudili slovensko znanje pri organizaciji najzahtevnejših zimskih športnih prireditev. Med področji, na katerih si Kitajska želi pospešiti sodelovanje, so bila omenjena infrastruktura, logistika, hidroenergetika, turizem ter kmetijstvo. Prav tako se je potrdila želja po vzajemnem povečanju števila turističnih obiskov.
•	ZDA, 1.-5. decembra: Glavni namen gospodarsko-razvojnega obiska predsednika vlade dr. Mira Cerarja je bil ameriškim podjetjem prikazati Slovenijo kot zeleno referenčno državo in kot aktivno udeleženko digitalne preobrazbe v Evropi. Slovenija je bila predstavljena kot razvojna priložnost za združevanje inovativne uporabe digitalnih tehnologij ter storitev na vseh ravneh delovanja državljanov, države in družbe. Med obiskom so bili podpisani trije memorandumi o sodelovanju s podjetji Microsoft, Oracle in IBM ter vladi izročeni pismi o nameri podjetij Cisco in EMC. Predsednika vlade je spremljala vladno-gospodarska delegacija, ki so jo poleg ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja sestavljali predsedniki uprav nekaterih vodilnih podjetij, znanstvenih ustanov ter malih in hitro rastočih podjetij. V gospodarski delegaciji so sodelovala podjetja Petrol, Pošta Slovenije, NLB, Gorenje, Telekom Slovenije, Zavarovalnica Triglav, Dars, Cosylab, Xlab, Avant Car in 4th Office. Poleg njih so bili v delegaciji tudi dekan Fakultete za računalništvo Univerze v Ljubljani prof. Nikolaj Zimic, predstavnik Inštituta Jožef Stefan, direktor podjetniškega pospeševalnika ABC ter predsednik Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS (ZIT). V okviru obiska je potekal naložbeni zajtrk, katerega namen je bil predstaviti naložbeno okolje in priložnosti.
ZASEDANJA MEŠANIH KOMISIJ ZA GOSPODARSKO SODELOVANJE IN GOSPODARSKE KONZULTACIJE
Ministrstvo je priredilo zasedanja mešanih komisij za gospodarsko sodelovanje s šestimi državami: Srbijo (30. junij-1. julij), Turkmenistanom (25.-26. januar), Belorusijo (28.-29. september), Turčijo (17.-18. marec), Južno Korejo (12.-13. marec) in Rusko federacijo (16. september). Gospodarske konzultacije so potekale z Izraelom, Slovaško, Kanado, Singapurjem, Japonsko, Romunijo in Francijo.
IZHODNE IN VHODNE GOSPODARSKE DELEGACIJE NAJVIŠJIH DRŽAVNIH PREDSTAVNIKOV
Ministrstvo je v sodelovanju s Gospodarsko zbornico Slovenije in Javno agencijo Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (SPIRIT) organiziralo poslovna srečanja slovenskih gospodarstvenikov s člani tujih gospodarskih delegacij, ki so na obisku v Sloveniji spremljale najvišje predstavnike svojih držav, in sicer Turčije (obisk predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, 30. marca), Srbije (obisk predsednika vlade Aleksandra Vučica, 20. februarja) in Češke (predsednika vlade Bohuslava Sobotke v aprilu).
Direktorat za gospodarsko in javno diplomacijo je 30. junija gostil generalnega direktorja Sektorja za evropske zadeve Ministrstva za gospodarstvo Ljudske republike Kitajske in delegacije predstavnikov kitajskih podjetij iz province Shandong. Kitajska delegacija je obiskala tudi mestno občino Maribor, podjetji Tam Durabus ter MLM in Luko Koper.
65
Ministrstvo je skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije, ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo in Javno agencijo SPIRIT sodelovalo pri organizaciji izhodne gospodarske delegacije ob obisku predsednika republike v:
•	Katarju, Doha, 14.-17. januar: V okviru svetovnega prvenstva v rokometu, katerega častni pokrovitelj je bil predsednik republike Borut Pahor, je ta s svojim obiskom sodelujočim slovenskim gospodarstvenikom odprl vrata za stik s številnimi uglednimi in vplivnimi katarskimi poslovneži.
•	Nemčiji, Bavarska in Baden Württemberg, 16. in 17. junij.
PROMOCIJA SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA IN DEJAVNOSTI GOSPODARSKE DIPLOMACIJE
Na začetka marca je bila v sodelovanju z uredništvom revije Gazela organizirana poslovna delavnica Kako lahko slovenska gospodarska diplomacija pomaga podjetjem pri prodoru na tuje trge. Namenjena je bila hitro rastočim slovenskim podjetjem, t. i. gazelam. Na dogodku je sodelovalo kakih trideset slovenskih podjetij.
V sodelovanju z Območno gospodarsko zbornico za Severno Primorsko je marca potekalo srečanje s podjetji, vključenimi vanjo. Namen srečanja je bila predstavitev gospodarske diplomacije in storitev, ki jih ta ponuja podjetjem. Na dogodku je sodelovalo petindvajset podjetij.
Poslovna delavnica »Kako lahko slovenska gospodarska diplomacija pomaga podjetjem pri prodoru na tuje trge«
Foto: STA
Direktorat za gospodarsko diplomacijo je aprila v okviru vladnih obiskov pripravil predstavitvi dela gospodarske diplomacije na Dolenjskem in v Beli krajini. Udeležilo se ju je sedemindvajset podjetij.
V	sodelovanju zunanjega in gospodarskega ministrstva ter javne agencije SPIRIT so od 21. do 24. maja Slovenijo obiskali slovenski častni konzuli v Turčiji. Namen obiska je bil častne konzule seznaniti z naložbenim okoljem in priložnostmi ter jim predstaviti možnosti za sodelovanje. V štirih dneh se je z njimi srečalo približno petdeset slovenskih podjetij.
V	okviru Mednarodnega sejma obrti in podjetništva v Celju so 11. septembra pripravili Dan gospodarske diplomacije z naslovom Slovensko znanje izven naših meja. Na dogodku, ki je bil organiziran v sodelovanju s portalom Energetika. NET, so se predstavila tri inovativna slovenska podjetja - Termotehnika, Roto in Kema Puconci -, ki pomenijo sam vrh slovenskih rešitev na svojem področju in so hkrati vzor manjšim in manj prodornim slovenskim podjetjem. Dogodka se je udeležilo približno šestdeset gospodarstvenikov in predstavnikov tujih veleposlaništev.
DAN AFRIKE
V	okviru drugega dne 4. mednarodne konference Dan Afrike v Sloveniji je ministrstvo z Gospodarsko zbornico Slovenije in Mednarodnim centrom za promocijo podjetij (ICPE) 20. maja priredilo konferenco o gospodarskem sodelovanju z afriškimi državami, na kateri je sodelovalo kakih štirideset predstavnikov slovenskih podjetij. Poudarek je bil namenjen sodelovanju z Ugando, Egiptom, Tunizijo in Nigerijo.
Generalni direktor za gospodarsko diplomacijo dr. Stanislav Raščan na
konferenci Dan Afrike Foto: Tamino Petelinšek/STA/MZZ
POSVET EKONOMSKIH SVETOVALCEV
Aprila so se na rednem srečanju zbrali ekonomski svetovalci, ki delujejo na diplomatskih predstavništvih v tujini. Srečanje je bilo namenjeno predstavitvi dejavnosti gospodarske diplomacije in izmenjavi predlogov za izboljšanje sodelovanja. Posveta se je udeležilo petdeset slovenskih podjetij.
Posvet ekonomskih svetovalcev Foto: Arhiv Ministrstva za zunanje zadeve
66
DRUGI POSLOVNO-PROMOCIJSKI DOGODKI
Junijskega sestanka s slovenskimi turističnimi podjetji o vizumski problematiki so se udeležili predstavniki šestnajstih podjetij.
67
JAVNA DIPLOMACIJA IN MEDNARODNO SODELOVANJE V
KULTURI
11
MEDNARODNO SODELOVANJE V KULTURI
V skladu z Zakonom o zunanjih zadevah, Deklaracijo o zunanji politiki Republike Slovenije, Nacionalnim programom za kulturo, Konvencijo o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, Resolucijo Sveta o evropski agendi za kulturo, sklepi Evropskega sveta junija 2008, sklepi Sveta EU o spodbujanju kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga v zunanjih odnosih EU in njenih držav članic ter zunanjepolitičnimi prednostnimi nalogami spodbujamo sodelovanje ustvarjalcev v umetnosti in kulturi, njihovo povezovanje z EU in njeno soseščino ter širšo promocijo njihovega ustvarjanja.
Pri tem podpiramo zlasti razvoj trajnega sodelovanja s civilno družbo in njihove samonikle pobude. S spodbujanjem sodelovanja, medkulturnega dialoga, spoštovanjem kulturne raznolikosti znotraj držav članic EU in med njimi, spodbujanjem mobilnosti umetnikov, umetniških del in zbirk ter z upoštevanjem načel evropske sosedske politike želimo prispevati k čim večji pretočnosti zunanje meje Evropske unije ter k dialogu med civilizacijami. Ne gre le za izvoz slovenske kulture, pač pa za mreženje, tvorno sodelovanje in ustvarjanje pogojev za koprodukcije.
Od 1. oktobra sta javna diplomacija in področje mednarodnega kulturnega sodelovanja organizirani v posebnem sektorju znotraj ministrstva.
KULTURNI SKLAD
Ministrstvo za zunanje zadeve in ministrstvo za kulturo že od leta 2011 na podlagi Pravilnika o sofinanciranju kulturnih projektov s sodelovanjem diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije v tujini soodločata o sofinanciranju kulturnih projektov, za kar je bilo v letu 2015 namenjenih sto tisoč evrov (obe ministrstvi po polovico vsote). Iz kulturnega sklada je bilo sofinanciranih 170 kulturnih projektov z različnih umetniških področij. Kulturni sklad je instrument, ki omogoča izvedbo številnih kakovostnih kulturnih projektov ob pomoči diplomatsko-konzularnih predstavništev. Osnovno vodilo pri sofinanciranju je spodbuditi trajnejše oblike sodelovanja med ustvarjalci. Ministrstvi sta pri krepitvi mednarodnega sodelovanja in vidnosti slovenske umetnosti in kulture v tujini sodelovali tudi z Uradom
Razstava Spomini na Soško fronto v Pragi in Brnu Foto: Petra Krylova
Vlade Republike Slovenije za komuniciranje, Slovenskim filmskim centrom, Javno agencijo za knjigo, Centrom za slovenščino kot drugi in tuji jezik, RTV Slovenija, Fundacijo Brumen, društvom Ljudmila in številnimi drugimi deležniki.
SKRB ZA SLOVENSKI JEZIK
Posebno pozornost smo namenjali skrbi za slovenski jezik. Ministrstvo odlično sodeluje s Centrom za slovenščino kot drugi in tuji jezik. Lektorati in študijske smeri slovenskega jezika, literature, kulture delujejo kar na 57 univerzah v 26 državah, večina jih je na evropskih univerzah, poleg tega pa tudi na Japonskem, Kitajskem, v ZDA in Argentini. V letu 2015 je bilo v tujini v program slovenistike vključenih 2700 študentov. Na tujih univerzah je zaposlenih 31 učiteljev slovenskega jezika in še 27 učiteljev, ki jim pri tem pomagajo. Diplomatsko-konzularna predstavništva in slovenski lektorati skupaj prirejajo različne dogodke, literarne večere, koncerte in filmske večere. V študijskem letu 2015/2016 so začele delovati slovenistike na univerzah v Sarajevu, Kolnu in Kijevu. Novembra sta bili počaščeni 50-letnica delovanja katedre za slovenski jezik in književnost na Univerzi v Padovi ter 20-letnica delovanja lektorata na Masarykovi univerzi v Brnu.
Gostovanje pianista Ivana Skrta v Argentini in Urugvaju
Foto: Marko Vombergar
69
AIR - ARTIST-IN-RESIDENCE
V letu 2015 je ministrstvo skupaj z veleposlaništvi začelo izvajati projekt AiR Talks (Artist in Residence Talks) za bolj ciljno predstavitev ustvarjalcev in njihovo mreženje. Veleposlaništva so ponudila pomoč več kot 50 slovenskim ustvarjalcem, ki so bili izbrani na javnem razpisu ministrstva za kulturo za bivanje in delovanje v umetniških rezidencah na Dunaju, Berlinu, New Yorku in Londonu. Z nekaterimi ustvarjalci so organizirali tudi predstavitve njihovega dela za različne ciljne javnosti (koncerte, literarna branja in podobno). Vsa štiri veleposlaništva na spletnih straneh in na družbenih omrežjih redno objavljajo seznam umetnikov v rezidencah ter obvestila o skupnih dogodkih. Nekatere prireditve teh umetnikov se prav tako sofinancirajo iz kulturnega sklada (npr. koncert Marka Hatlaka v Berlinu).
VEČSTRANSKO SODELOVANJE
Ministrstvo skupaj z ministrstvom za kulturo uresničuje mednarodno sodelovanje v kulturi tudi znotraj mreže EUNIC (European Union National Institutes for Culture). Večina veleposlaništev je članov lokalnih grozdov EUNIC in dejavno sodelujejo pri izvedbi skupnih projektov. Projekti se večinoma sofinancirajo iz kulturnega sklada (na primer European Literature Night v Londonu, Transpoesie v Bruslju, My unique jazz festival v Berlinu idr.).
Ministrstvo skupaj z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport podpira delovanje Azijsko-evropske fundacije (ASEF - Asia-Europe Foundation). V različnih projektih ASEF je od leta 2006 sodelovalo že več kot 60 slovenskih udeležencev. V letu 2015 je ministrstvo sofinanciralo izvedbo projekta Curating-In-Depth v organizaciji ASEF, SCCA Ljubljana in Planting Rise iz Manile. Slovenska diplomata sta se udeležila dveh usposabljanj s področja javne diplomacije v Maleziji in na Tajskem.
SKRB ZA VEČJO PREPOZNAVNOST SLOVENSKE UMETNOSTI IN KULTURE V TUJINI
Ministrstvo skupaj z diplomatskimi predstavništvi in konzulati skrbi za redne objave o mednarodnem sodelovanju v kulturi na spletnih straneh, družbenih omrežjih (facebook in twitter) in na spletnem portalu www.culture.si. Na tem spletnem portalu je uredništvo vzpostavilo rubriko Embassies, v kateri so dostopne vse informacije o izvedenih kulturnih projektih, ki so jih diplomatsko-konzularna predstavništva podprla ali sofinancirala iz kulturnega sklada. Na interaktivnem zemljevidu sveta (http://worldmap.culture.si), ki celovito prikazuje dejavnost in vpetost slovenske kulture in umetnosti v soustvarjanje svetovne kulturne krajine, je mogoče spremljati vse dogodke od leta 2010 naprej. S tem smo nedvomno dodali svoj delež pri krepitvi prepoznavnosti slovenske umetnosti in njeni učinkoviti predstavitvi v mednarodnem prostoru.
SODELOVANJE PRI INFORMATIVNO-PROMOCIJSKI REVIJI SINFO
Ministrstvo je sodelovalo pri urejanju informativno-promocijske revije Sinfo, ki jo izdaja UKOM in ki prinaša izbor zanimivih prispevkov s področja gospodarstva, kulture, znanosti, športa in turizma. V letu 2015 je revija doživela preobrazbo v t. i. image publikacijo. Ministrstvo ima v uredniškem odboru svojega člana, ki so mu nekatera diplomatska in konzularna predstavništva poslala svoje predloge za posamezne vsebinske sklope, ki bi utegnili biti zanimivi za njihova okolja.
PRAZNOVANJE 25. OBLETNICE SAMOSTOJNOSTI
Novoustanovljeni Sektor za javno diplomacijo in mednarodno sodelovanje v kulturi je takoj po ustanovitvi začel priprave za počastitev 25. obletnice samostojnosti Republike Slovenije. Sodeloval je pri pripravi spletne strani www. slovenija25.si, ki jo je postavil UKOM, s Slovensko turistično organizacijo, predvsem pa z diplomatsko in konzularno mrežo ter že vzpostavil nekaj projektov, ki naj bi zaživeli v prihodnjem letu.
Festival ulične umetnosti v Sarajevu, Branko Potočan s plesalci
Foto: FUU
70
VRNJENA UMETNIŠKA DELA IZ NASLEDSTVA
V letu 2015 je bila evidentirana večina umetnin, katerih lastnik je ministrstvo. Ministrstvu so prav tako vrnili večino umetniških del iz nasledstva po nekdanji Jugoslaviji, najlepša med njimi pa so bila na ogled v Narodni galeriji na razstavi Vrnitev ambasadorjev odličnosti.
Razstava Vr nitev ambasadorjev umetnosti
Foto: STA
71
ODNOSI Z JAVNOSTMI
12
V letu 2015 je Služba za odnose z javnostmi obveščala domače in tuje javnosti o aktualnih temah v pristojnosti zunanjega ministrstva, s poudarkom na uresničevanju zunanje politike Republike Slovenije, njenih političnih in drugih odnosih z drugimi državami ter stališčih do posameznih zunanjepolitičnih vprašanj.
Služba je bila vključena v pripravo vseh večjih projektov in javnih dogodkov z delovnega področja ministrstva - Strateški forum Bled, srečanje zunanjih ministrov na Brdu, seminarji, okrogle mize ter konference (npr. Pravice za mir). Ob dogodkih je služba vnaprej in sproti poročala o njihovi vsebini.
Javnosti je posredovala sporočila o ministrstvu in njegovem delovanju ter odgovarjala na vprašanja medijev in javnosti. Pri tem je analitično spremljala odzive domačih in tujih javnosti ter medijev na zunanjepolitično delovanje Republike Slovenije in izvajala ustrezne komunikacijske dejavnosti. Posebno se je posvetila nekaterim tematikam, ki so zahtevale bolj intenzivno in premišljeno sporočanje, kot so begunska kriza in s tem povezana vprašanja, arbitražni postopek o meji med Slovenijo in Hrvaško ter druge teme.
Ob okrepitvi migrantskih tokov je slovenska diplomatsko-konzularna predstavništva redno obveščala o najnovejših podatkih in razmerah. Dnevno oziroma redno je posredovala ključna sporočila pristojnih resorjev, ki so bila vodjem diplomatsko-konzularnih predstavništev v pomoč pri stikih s tujimi mediji in javnostmi. Predstavniki službe so sodelovali v ožji medresorski delovni skupini, v kateri so sooblikovali in usklajevali komunikacijske dejavnosti in sporočila. Prek teh in drugih vsebinskih elementov je služba zagotavljala podporo slovenskim diplomatskim predstavništvom in konzulatom v tujini.
Na svojem spletnem mestu je ministrstvo v letu 2015 objavilo 430 sporočil za javnost. S kreativno uporabo spletnih tehnologij je seznanjalo javnost s svojimi dejavnostmi in krepilo dialog s strokovnimi in drugimi zainteresiranimi skupinami in posamezniki ter skrbelo za navzočnost na svetovnem spletu.
Zaradi lažje prepoznavnosti pri tujih, zlasti angleško govorečih uporabnikih so bili spremenjeni elektronski naslovi diplomatsko-konzularnih predstavništev. Tem je služba zagotavljala vsebinsko in tehnično podporo pri oblikovanju in uporabi spletnih strani, uporabi družbenih medijev in vsestranskem komuniciranju.
Spletno mesto ministrstva si je med delavniki v povprečju ogledalo približno 700 ljudi na dan. Rednih bralcev je 76 odstotkov, 24 odstotkov uporabnikov pa je spletno stran obiskalo prvikrat. Ob dela prostih dnevih je bilo obiskovalcev približno 200 na dan.
Število sledilcev Twitter računa ministrstva @MZZRS je v zadnjem letu naraslo za 70 odstotkov, s 4496 na 7621. Ministrstvo je v letu 2015 objavilo skupno 920 twitov. S 30. mesta v letu 2014 se je @MZZRS v letu 2015 povzpelo na visoko 11. mesto po interaktivnosti, torej po povezanosti s sledilci in tistimi, ki jim sledi ministrstvo1, ter 8. mesto na lestvici najbolj »socialno omreženih« računov zunanjih ministrstev2. Služba za odnose z javnostmi spremlja tudi Twitter profile diplomatskih predstavništev in konzulatov. Od 51 jih je trenutno na Twitterju aktivnih 42.
Na Facebook stran ministrstva se je tudi v letu 2015 povečalo število novih sledilcev, prijateljev in všečkarjev. Všečkov je bilo za kar 57 odstotkov več - doseglo že 1506. Trenutno je na Facebooku dejavnih 40 diplomatsko-konzularnih predstavništev, v letu 2015 so stran na Facebooku odprla tri.
1	Vir: Twiplomacy Study 2015, ittp://twip[omacy.com/bLog/twip[omacy-study-2015-update/
2	Študija je Twitter račun @MZZRS uvrstila v skupino 6 računov zunanjih ministrstev, ki imajo najbolj naraščajočo mobilnost na družbenem omrežju in so primer, ko država ne glede na velikost ali vpliv doseže odmevnost na spletu. Vir: http://digdipblog.com/2015/12/16/the-2016-social-network-of-foreign-ministries/
73
SEKRETARIAT MINISTRSTVA
13
V letu 2015 je bila na ministrstvu izvedena reorganizacija notranje službe, kar naj bi omogočilo večjo odzivnost in horizontalno usklajenost. Zmanjšalo se je število notranjih organizacijskih enot (direktoratov, sektorjev in služb), vsebinska razdelitev dela pa sledi strukturnemu vzoru ministrstev drugih držav članic EU in Nata. Pri imenovanju na vodstvene in vodilne položaje je ministrstvo poleg osnovnega merila strokovnosti upoštevalo tudi merilo enakopravne zastopanosti spolov.
Organigram ministrstva:
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE
SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI (ZSJ)
GLAVNI DIPLOMATSKI NADZORNIK (ZGI)
SLUŽBA ZA SODELOVANJE Z VLADO IN DZ (ZMS)
SEKRETARIAT (ZSE)
DIREKTORAT ZA GOSPODARSKO IN JAVNO DIPLOMACIJO (ZDG)
DIREKTORAT ZA ZADEVE EU (ZDU)
DIREKTORAT ZA SKUPNO ZUNANJO IN VARNOSTNO POLITIKO (ZPD)
DIREKTORAT ZA MULTILATERALO, RAZVOJNO
SODELOVANJE IN MEDNARODNO PRAVO (ZDM)
SEKTOR ZA BILATERALNO GOSPODARSKO SODELOVANJE 1 (ZG1)
SEKTOR ZA BILATERALNO GOSPODARSKO SODELOVANJE 2 (ZG2)
SEKTORZA JAVNO DIPLOMACIJO IN MEDNARODNO SODELOVANJE V KULTURI (ZJK)
SEKTOR ZA SOSEDNJE DRŽAVE (ZSD)
SEKTOR ZA EVROPSKE DRŽAVE (ZED)
SEKTOR ZA SPLOSNE IN INSTITUCIONALNE ZADEVE (ZIZ)
SEKTOR ZA EVROPSKE VSEBINE (ZEV)
SEKTOR ZA SKUPNO ZUNANJO IN VARNOSTNO POLITIKO (ZZP)
SEKTOR ZA AFRIKO, BLIŽNJI VZHOD, AZIJO IN OCEANIJO (ZIE)
SEKTOR ZA SEVERNO IN LATINSKO AMERIKO TER KARIBE (ZAM)
SEKTOR ZA VZHODNO EVROPO, JUŽNI KAVKAZ, SREDNJO AZIJO IN ARKTIKO (ZVE)
SEKTOR ZA ŠIRITEV IN JUGOVZHODNO EVROPO (ZJV)
SEKTOR ZA MEDNARODNE ORGANIZACIJE (ZMO)
SEKTOR ZA NATO IN MEDNARODNE OPERACIJE (ZNO)
SEKTOR ZA NOVE IZZIVE IN GROŽNJE (ZIG)
SEKTOR ZA RAZVOJNO SODELOVANJE IN HUMANITARNO POMOČ (ZRH)
SEKTOR ZA MEDNARODNO PRAVO (ZMP)
SEKTOR ZA STRATEŠKE ŠTUDIJE IN ANALIZE (ZAN)
SEKTOR ZA ČLOVEKOVE PRAVICE (Z C P)
DIPLOMATSKI PROTOKOL (ZDP)
KONZULARNA SLUŽBA (ZKO)
SLUŽBA ZA DOKUMENTACIJO, LOGISTIKO IN VARNOST (ZDV)
KADROVSKASLUŽBA (ZKD)
FINANČNO RAČU NOVODSKA SLUŽBA
(ZFR)
SLUŽBA ZA INFORMACIJSKO TEHNOLOGIJO (ZIN)
SLUŽBA ZA PRAVNE ZADEVE IN JAVNA NAROČILA (ZPR)
75
FINANČNO POSLOVANJE1
Ministrstvo je imelo za izvajanje svojih programov v proračunu zagotovljenih 83.819.783 EUR. Od tega je bilo porabljenih
80.817.055 EUR, kar je 96,42 % veljavnega proračuna.
Dejavnosti ministrstva so se izvajale prek štirih programov:
•	Politična diplomacija in konzularne storitve: Iz tega programa so se financirali obveznosti za delovanje notranje službe skupaj z dejavnostmi posameznih direktoratov, obveznosti za delovanje mreže diplomatskih predstavništev in konzulatov v tujini, plačila članarin mednarodnim organizacijam ter naložbe, med drugim nakup poslovnih prostorov za potrebe veleposlaništev v Londonu in Sarajevu. Za izvajanje programa je bilo v proračunu namenjenih 68.771.378 EUR, od tega je bilo realiziranih 65.966.341 EUR, kar je 95,92 % veljavnega proračuna. V okviru programa so bila realizirana tudi sredstva v skupni vrednosti 377.552 EUR iz Sklada za meje, kjer se je obdobje upravičenosti zaključilo s 30. junijem. V letu 2015 se je začelo črpanje iz Sklada za notranjo varnost, kjer je realiziranih 91.800 EUR.
•	Gospodarska diplomacija: Za izvajanje programa je bilo v proračunu zagotovljenih 5.602.569 EUR, od tega je bilo realiziranih 5.528.658 EUR, tj. 98,68 % veljavnega proračuna. Za plače ekonomskih svetovalcev na ministrstvu in diplomatskih predstavništvih je bilo porabljenih 2.512.723 EUR. Sredstva so bila namenjena tudi za obiske gospodarskih delegacij, zasedanja mešanih komisij in konkretne projekte pomoči gospodarstvu. Iz postavke obveznosti do mednarodnih organizacij je bilo Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OEDC) poravnanih 2.809.744 EUR za leto 2015.
•	Mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč: Za izvajanje programa je bilo v proračunu zagotovljenih 9.343.583 EUR, od tega je bilo realiziranih 9.256.638 EUR, kar je 99,07 % veljavnega proračuna. Plačilo prispevka v Evropski razvojni sklad (EDF) je znašalo 5.760.000 EUR. V okviru programa se je izvajal tudi projekt Evropsko leto za razvoj 2015 za seznanjanje državljanov EU z mednarodnim razvojnim sodelovanjem in politikami na tem področju ter spodbujanje njihovega zanimanja za mednarodno razvojno sodelovanje. V okviru projekta je bilo realiziranih 112.350 EUR, od tega je bilo 80 % sofinanciranih s sredstvi EU.
•	Programi v kulturi in mediji: Iz tega programa so se financirale dejavnosti na področju zunanje kulturne politike. Za ta namen je bilo v proračunu zagotovljenih 102.253 EUR, od tega je bilo realiziranih 65.418 EUR ali 63,97 % veljavnega proračuna. Nizka realizacija je posledica zaostrenih razmer ob koncu proračunskega leta.
0302 Gospodarska diplomacija; 5.528.658 EUR ; 6,84%
0303 Mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč; 9.256.638 EUR ; 11,45%
1803 Programi v kulturi in mediji; 65.418 EUR ; 0,08%
0301 Politična diplomacija in konzularne storitve; 65.966.340 EUR ; 81,62%
Graf 1: Realizacija za leto 2015 po programih
1	Podatki o realizaciji proračuna in stanju veljavnega proračuna še niso dokončni, saj ministrstvo za finance še ni pripravilo končnih
podatkov, zato si pridržujemo pravico do poznejših popravkov.
76
I nvesticije; 1.994.510 EUR ; 2,47%
Namenska sredstva; 4.479.564 EUR ; 5,54%
Stroški gospodarske diplomacije; 206.191 EUR ; 0,26%
Obveznosti na področju medna rodnega razvojnega sodelova nja; 2.654.796 EUR ; 3,28°%
Obveznosti do mednarodnih organizacij; 14.296.207 EUR ; 17,69%
Ostali materialni stroški MZZ, stroški
arbitraže in stroški a ktivnosti direktoratov; 3.693.193 EUR ; 4,57%
Plače MZZ in DPK; 31.312.454 EUR ; 38,74%
Stroški izvajanja kulturnih projektov; 65.097 EUR ; 0,08%
Materialni stroški i n pogodbene obveznosti DKP; 22.115.044 EUR 27,36%
Graf 2: Realizacija proračuna za leto 2015 po namenu
Finančno-računovodska služba je spremljala izvajanje 278 izvajalskih pogodb (FEP), 45 avtorskih, petih podjemnih in dveh pogodb o opravljanju občasnega dela, 34 pogodb z javnimi uslužbenci ter izvajanje 22 finančno ovrednotenih programov (FOP.) Od tega je bilo na novo sklenjenih 128 izvajalskih pogodb, 38 avtorskih, dve pogodbi o občasnem delu, 14 sporazumov o bilateralni tehnični pomoči in 29 pogodb z javnimi uslužbenci za izvajanje bilateralne tehnične pomoči.
Evidentiranih je bilo 5279 računov, tujih dobaviteljskih računov in zahtevkov za refundacijo, izdanih 2075 potnih nalogov (1123 za Slovenijo in 952 za tujino). Finančno-računovodska služba je mesečno spremljala porabo finančnih sredstev posameznih diplomatskih predstavništev in konzulatov (teh je skupaj 54). Ministrstvo ima na njih sklenjenih okoli 1029 pogodb. V vsem letu je bilo izvedenih 10 rednih in 44 korespondenčnih sej finančne komisije.
KADROVSKE ZADEVE
Na ministrstvu je bilo 31. decembra 2015 zaposlenih 657 uslužbencev (61 % žensk in 39 % moških), skupaj z zaposlenimi za določen čas, ki nadomeščajo začasno odsotne uslužbence zaradi bolniške odsotnosti, porodniškega dopusta ali mirovanja (17 uslužbencev). V notranji službi je zaposlenih 412 uslužbencev (63 %), v zunanji službi pa 245 uslužbencev (37 %).
V	letu 2015 je 25 uslužbencem prenehalo delovno razmerje, od tega devetim zaposlenim za nedoločen čas in 16 za določen čas. Upokojilo se je pet uslužbencev, desetim je bilo zagotovljeno mirovanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja.
V	letu 2015 je bil prvič objavljen poziv za opravljanje preliminarnega testa za kandidate za diplomatsko službo. Pisni test je opravljalo 77 kandidatov.
77
Izobrazbena struktura zaposlenih je bila naslednja: 20 uslužbencev z doktoratom, 124 z magisterijem, šest s specializacijo, 373 z univerzitetno stopnjo izobrazbe, 46 z visoko strokovno izobrazbo, 17 z višjo strokovno izobrazbo, 65 s srednješolsko izobrazbo in šest s srednjo poklicno izobrazbo.
Graf 4: Izobrazbena struktura zaposlenih
V	tujini je delovalo 52 diplomatsko-konzularnih predstavništev, od tega 37 veleposlaništev, sedem stalnih predstavništev, pet generalnih konzulatov, en konzulat in en gospodarski urad in en urad.
Tja je bilo razporejenih 245 uslužbencev (55 % žensk in 45 % moških), od tega 35 administrativno-tehničnih uslužbencev in 210 diplomatov.
Na 21 diplomatsko-konzularnih predstavništvih je bilo razporejenih 21 diplomatov, ki se ukvarjajo izključno z ekonomskim področjem (na preostalih predstavništvih so te naloge opravljali drugi diplomati ali lokalni strokovni uslužbenci).
Za obrambno področje je bilo tja razporejenih 40 uslužbencev ministrstva za obrambo (devet obrambnih atašejev na veleposlaništvih in 31 obrambnih predstavnikov na stalnih predstavništvih). En obrambni ataše je iz Ljubljane nerezidenčno pristojen za dve državi. Na dveh diplomatskih predstavništvih sta službovala dva policijska atašeja.
Na diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tujini je 176 oseb zaposlenih kot lokalna delovna sila, od tega jih 98 opravlja tajniška, administrativna, korespondenčna, receptorska, finančna, prevajalska in konzularna opravila, 44 oseb opravlja dela voznika, kurirja, vzdrževalca, oskrbnika, vrtnarja, 28 oseb je zaposlenih za čiščenje poslovnih prostorov, šest pa jih opravlja strokovno delo.
V	letu 2015 je bilo odprtih trinajst konzulatov, ki jih vodijo častni konzuli, dva generalna konzulata, ki ju vodita častna generalna konzula. Imenovanih je bilo petnajst častnih konzulov ter trije častni generalni konzuli. Slovenija je v letu 2015 zaprla en konzulat, ki ga je vodil častni konzul, ter en generalni konzulat, ki ga je vodil častni generalni konzul. Razrešeni so bili en častni konzul in dva častna generalna konzula. Slovenija ima skupno 18 generalnih konzulatov, ki jih vodijo častni generalni konzuli, in 101 konzulat s častnim konzulom.
PREDSTAVNIKI MINISTRSTVA, NAPOTENI V MEDNARODNE ORGANIZACIJE
Ministrstvo je imelo konec leta v mednarodne organizacije in mednarodne civilne misije napotena dva predstavnika, političnega svetovalca v delegaciji EU v Beogradu in namestnico vodje posebne opazovalne misije OVSE v Ukrajini.
Na Evropski službi za zunanje delovanje je konec leta pogodbeno delovalo 13 predstavnikov ministrstva, med katerimi je treba navesti zlasti vodjo pisarne EU v Prištini/posebnega predstavnika EU na Kosovu, vodjo delegacije EU v Podgorici in vodjo delegacije EU v Gvajani. Tako se Slovenija uvršča med tri najbolje zastopane države (poleg Estonije in Latvije).
Predstavnik ministrstva je bil v okviru programa usposabljanja mladih strokovnjakov v delegacijah EU (JPD - Junior Professionals in Delegation) napoten na delegacijo EU v Gvatemali, vendar je maja po devetih mesecih sodelovanje v programu prekinil. Na novem razpisu za program JPD poleti Evropska služba za zunanje delovanje oziroma Evropska komisija kandidata ministrstva ni izbrala.
78
OPAZOVANJE VOLITEV
V letu 2015 je bila sprejeta odločitev, da se diplomati zaradi proračunskih omejitev udeležijo največ treh misij opazovanja volitev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, vendar se jih je zaradi različnih dejavnikov udeležila le ena predstavnica ministrstva, in sicer opazovanja predčasnih predsedniških volitev aprila v Kazahstanu. Novembrsko opazovanje parlamentarnih volitev v Azerbajdžanu, ki je bilo tudi na prednostnem seznamu misij, je OVSE žal odpovedal.
Pri drugih tovrstnih opazovalnih misijah predstavniki ministrstva niso sodelovali, predstavnica ministrstva pa se je kot kratkoročna opazovalka udeležila tudi ene od skupaj šestih opazovalnih misij, ki jih je organizirala in v celoti financirala EU - opazovanja splošnih volitev oktobra v Tanzaniji.
PRAVNE ZADEVE IN JAVNA NAROČILA
Ministrstvo je bilo dejavno pri pripravi predpisov in splošnih aktov. Na področju notranje organizacije dela je pripravilo več splošnih aktov, s katerimi se urejajo in posodabljajo notranji postopki in organizacija dela:
•	Akt o spremembah in dopolnitvah Akta o notranji organizaciji in sistemizaciji v Ministrstvu za zunanje zadeve,
•	Pravilnik o delovanju službe za notranjo revizijo v Ministrstvu za zunanje zadeve,
•	Navodilo o spremembah in dopolnitvah Navodila o delu Kadrovske komisije Ministrstva za zunanje zadeve in
•	Navodilo o spremembah in dopolnitvah Navodila o pripravah za delo v zunanji službi in o usposabljanju za zasedbo položaja.
Ministrstvo je pripravilo tudi predlog Zakona o napotitvi oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije, ki je bil medresorsko usklajen, ter dejavno sodelovalo v projektni skupini vlade, ki je pripravila spremembe in dopolnitve Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini. Ministrstvo skrbi tudi za pravni pregled aktov, ki jih v tujini sklepajo diplomatska predstavništva in konzulati, kot so najemne pogodbe za poslovne prostore in rezidence, zavarovanja, pogodbe o zaposlitvi lokalnega osebja, poravnave itd., ter sodeluje pri pripravi in pravnem pregledu pogodb in sporazumov, ki jih ministrstvo sklepa za izvajanje mednarodnega razvojnega sodelovanja. V skladu s predpisi je pripravljalo vladna gradiva v zvezi z vprašanji notranjega prava, predloge vlog v delovnopravnih in civilnopravnih sporih, katerih stranka je, in mnenja za Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije glede pritožb javnih uslužbencev.
Vodilo je več kot dvajset novih postopkov za dostop do informacij javnega značaja in skrbelo za kataloge zbirk osebnih podatkov, ki jih vodi. Ministrstvo je dejavno tudi na področju integritete in preprečevanja korupcije, saj je v skladu s smernicami Komisije za preprečevanje korupcije pripravilo poročilo o izvedenih ukrepih iz Načrta integritete ministrstva. Na podlagi Programa ukrepov Vlade Republike Slovenije za preprečevanje korupcije je redno poročalo o izvedenih dejavnostih. Poleg rednega obveščanja in ozaveščanja zaposlenih o integriteti in preprečevanju korupcije je v sodelovanju s Komisijo za preprečevanje korupcije pripravilo dodatna usposabljanja za zaposlene. Služba za pravne zadeve in javna naročila dejavno sodeluje tudi pri nadzoru nad delovanjem in izvajanjem nalog diplomatsko-konzularnih predstavništev v tujini.
Na področju javnega naročanja je ministrstvo začelo štiriindvajset postopkov oddaje javnih naročil na podlagi Zakona o javnem naročanju, od tega jih je šest preneslo v naslednje leto. Največ je bilo izvedenih naročil male vrednosti, in sicer osem, ter štirje postopki s pogajanji brez predhodne objave. Ministrstvo je posredovalo tudi dvanajst potreb in pooblastil za izvedbo postopkov oddaje skupnih javnih naročil in javnih naročil po pooblastilu. Izvedlo je tudi tri postopke oddaje javnih naročil in eno evidenčno naročilo na podlagi Zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti.
VARNOST IN LOGISTIKA
S področja varnosti (alarmni, videonadzorni in mehanski sistemi, kontrola pristopa, IP telefonija, operativno-preventivno varovanje) je bilo opravljenih 200 varnostnih preverjanj po Zakonu o zunanjih zadevah in opravljenih več protiprislušnih pregledov. Izboljšana sta bila delovanje in povezljivost alarmnih (za približno 35 %) in videonadzornih sistemov (za približno 20 %). Izveden je bil nakup novega specialnega blindiranega vozila; predvideni rok dobave je februar 2016. Obnovljen je bil protivlomni sistem v objektih Licej in Mladika. Prav tako je bilo opravljeno večje število usposabljanj s področja varnosti.
Kupljeno je bilo pet osebnih ter eno transportno vozilo ter 861 letalskih vozovnic (330 za Bruselj in 531 za druge lokacije). Zaradi različnih logističnih in varnostnih nalog je bilo opravljenih 110 službenih poti. Na to področje sodita tudi tekoče vzdrževanje objektov v lasti ministrstva ter skrb za vozni park, ki trenutno v Sloveniji šteje 21 službenih vozil. V objektih Licej in Mladika je bil prenovljen ogrevalno-hladilni sistem.
79
INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA
Opravljena je bila selitev IT opreme in storitev na veleposlaništvu v Londonu ter prenovljena informacijska oprema na veleposlaništvu v Kairu in na konzulatih v Monoštru, Trstu, Celovcu, stalnem predstavništvu OZN v New Yorku ter Uradu Republike Slovenije v Palestini.
Večjega obsega je bila tudi posodobitev centralnega informacijskega sistema na ministrstvu in na stalnem predstavništvu v Bruslju (osrednji strežniki in podatkovni nosilci).
Vzpostavljen je bil sistem mobilne in spletne pošte, ki je vključen v informacijski sistem ministrstva. V okviru tega so bili oblikovani procesi, nujni za aktivacijo uporabnikov ter povezave v krovno infrastrukturo ministrstva za javno upravo tako, da lahko večino upravljavskih opravil izvedejo skrbniki na ministrstvu.
Po analizi tiskanja na ministrstvu so bili pripravljeni predlogi za optimizacijo.
Pristojna služba je sodelovala tudi v operativni skupini za razvoj informatike v državni upravi.
Na področju varnosti komunikacij so bile nadgrajene spletne povezave na veleposlaništvih v Londonu, Pekingu in Berlinu in na konzulatu v Munchnu ter VDSL-povezave na ministrstvu. Na veleposlaništvu v Pekingu je bila vzpostavljena namenska povezava prek globalnega ponudnika za testno obdobje in nato ugotovljeno občutno izboljšanje razpoložljivosti storitev.
Izvedene so bile naslednje dejavnosti za zmanjševanje varnostnih tveganj:
•	usposabljanje uporabnikov, ki odhajajo na v zunanjo službo;
•	varnostno preverjanje mrežnih tiskalnikov in večfunkcijskih naprav v omrežju ministrstva ter priprava ukrepov za odpravo varnostnih tveganj; ti ukrepi so se začeli tudi že izvajati;
•	analiza preusmeritev poštnih sporočil na poštnih zbirkah uporabnikov, obveščanje in usmerjanje uporabnikov k odpravi preusmeritev ter spodbujanje k uporabi nadomestnih rešitev v okviru informacijskega sistema ministrstva; sledijo dodatni korektivni ukrepi za zmanjšanje tveganja odtekanja informacij;
•	vzpostavljen portal za varnostno obveščanje in ozaveščanje uporabnikov na področju informacijske varnosti;
•	svetovanje diplomatskim predstavništvom in konzulatom pri izbiri ustrezne rešitve za elektronsko bančništvo.
Na ministrstvu je bil uveden sistem brezžičnega omrežja, ki je del enotnega brezžičnega omrežja (in enotne prijave) državnih organov Wifigov. V ta namen je nameščena vrsta pristopnih točk po ministrstvu in razširjena na nekatera diplomatsko-konzularna predstavništva.
Po štiriletnem obdobju širitve (roll-out) aplikacije VIS na vsa diplomatsko-konzularna predstavništva je bil ta postopek v letu 2015 dokončan. VIS je tako uveden na kar 35 predstavništvih, kjer se izvaja vizumsko poslovanje.
UPRAVLJANJE DOKUMENTARNEGA GRADIVA
Rast števila prejetih in odpremljenih elektronskih dokumentov se nadaljuje - glede na leto poprej jih je bilo v povprečju za tretjino več, dnevno je takšnih dokumentov okoli 500. Hkrati se je precej zmanjšalo število prejetih faksiranih sporočil, kar za 70 %. Prav tako je bilo za četrtino manj odpremljenih diplomatskih pošiljk prek špediterja, za tretjino pa se je povečalo število diplomatskih pošiljk hitre pošte prek mednarodnega kurirskega servisa.
DEPEŠNI SISTEM
V depešni sistem so se v letu 2015 vključili ministrstvo za javno upravo, urad vlade za tajne podatke, ministrstvo za pravosodje ter služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. V decembru je bil sistem nadgrajen.
TAJNI PODATKI
Oddelek za tajne podatke, Centralni register/Podregister EU in Podregister NATO je v letu 2015 distribuiral okoli 13.000 tajnih podatkov (nacionalnih, EU in NATO).
Delovanje centralnega registra EU in podregistra EU na stalnem predstavništvu pri EU v Bruslju so preverili inšpektorji EU, katerih končno poročilo se pričakuje v letu 2016.
80
DIPLOMATSKI ARHIV
V okviru pridobivanja arhivskega gradiva v skladu s Prilogo D Sporazuma o vprašanjih nasledstva so bile v diplomatskem arhivu srbskega ministrstva za zunanje zadeve evidentirane ratificirane mednarodne pogodbe, ki se nanašajo na zadeve v zvezi z ozemljem Republike Slovenije ali na ustanove, ki imajo na njenem ozemlju sedež.
Na mednarodni konferenci v Washingtonu je bila predstavljena publicistična dejavnost ministrstva, in sicer publikacije Mednarodno pravo pogodb, Otrokove pravice v Sloveniji, Dvajset let članstva Slovenije v Združenih narodih in Diplomatski praktikum. Predstavljeni so bili tudi nekateri slovenski diplomati ter njihovo delovanje v jugoslovanski diplomaciji.
KONZULARNE ZADEVE
Na področju zaščite slovenskih državljanov je leto zaznamovalo več odmevnih dejavnosti:
•	pomoč slovenskim državljanom, ki so bili ob potresu v Nepalu (pohvaliti velja delo kandidata za slovenskega častnega konzula v Nepalu, ki je poskrbel za evakuacijo obolelega slovenskega planinca z gore, in odlično opravljeno delo veleposlaništva v New Delhiju);
•	evakuacija slovenske družine iz Jemna (odlično sodelovanje z indijsko in kitajsko diplomacijo);
•	aktiviranje kriznih mehanizmov ob terorističnih napadih v Tuniziji, Franciji, Turčiji in Egiptu in ob izbruhu hemoragične mrzlice v centralni Afriki;
Konzularna služba je dnevno spremljala, oblikovala in posodabljala varnostne napotke za potovanja v tujino na spletni strani ministrstva in pojasnjevala usmeritve medijem in posameznikom. Zaradi vse pogostejših varnostnih incidentov (grožnje, napadi, naravne in druge nesreče) je vse zahtevnejša tudi naloga oblikovanja varnostnih priporočil in opozoril ter obveščanja zainteresirane javnosti o tem.
Na področju družinskih in socialnih razmerij sta izstopala dva primera nadomestnega materinstva v Ukrajini. Poleg problematike posvojitev v tujini (15 primerov) je Konzularna služba obravnavala še pet zahtevnejših primerov s področja družinskih in socialnih razmerij. Izdanih je bilo 323 potnih listov za vrnitev, število potnih listov in osebnih izkaznic, izdanih na diplomatsko-konzularnih predstavništvih, je opaznejše v Švici, Nemčiji, Srbiji, Argentini in Avstriji. Število izdanih službenih in diplomatskih potnih listov ostaja na podobni ravni. Delež overitev izrazito narašča.
Od novembra so vsa slovenska predstavništva vključena v vizumski informacijski sistem EU. Število izdanih vizumov se je v primerjavi z letom 2014 zmanjšalo (z 26.557 na 22.412), narašča pa število vizumov, izdanih v okviru zastopanja na predstavništvih drugih držav članic. Na 139 lokacijah zastopanja je bilo izdanih več kot 14.000 vizumov. Vse večji je tudi delež vizumov, ki so izdani prek zunanjega izvajalca (Indija, Rusija, Ukrajina, Kuvajt, Egipt). Obravnavanih je bilo 649 vlog za vizum D - za dolgoročno prebivanje (leta 2014 876).
Uveljavljena je bila dopolnitev Zakona o tujcih, na podlagi katere je bistveno poenostavljen način pridobitve dovoljenja za prebivanje za neproblematične kategorije prosilcev.
Konzularna služba je izvedla:
•	dva cikla izobraževanj za nove uslužbence na diplomatsko-konzularnih predstavništvih (19 udeležencev ju je zaključilo z opravljenim izpitom),
•	dva cikla usposabljanja za vodje diplomatsko-konzularnih predstavništev (23 udeležencev),
•	usposabljanje za dežurne uslužbence ministrstva (trije cikli usposabljanja),
•	skupni konzularni posvet (37 udeležencev iz diplomatsko-konzularne mreže in sedem kandidatov za delo v tujini),
•	tri regijske konzularne posvete (Moskva, Ljubljana, Peking).
Maja so potekale redne konzultacije s konzularno službo ministrstva za zunanje zadeve Bosne in Hercegovine.
Konzularna služba je medresorsko sodelovala pri spremembi Zakona o upravnih taksah in Pravilnika o načinu izdajanja dovoljenj za lete zrakoplovov.
Posvet konzularnih uslužbencev Foto: Arhiv Ministrstva za zunanje zadeve
81
Uslužbenci službe so sodelovali v delu delovnih skupin Sveta EU VISA, FoVIS, VISION, VisaCOMM, COCON in v strokovnih nadzorih v okviru ministrstva in Komisije EU ter vodili bistveni del nalog v okviru twinning projekta na področju migracij in mejnega nadzora s Srbijo.
DIPLOMATSKI PROTOKOL
Diplomatski protokol je poskrbel za organizacijo, izvedbo ali vodenje več kot sto protokolarnih dogodkov, med njimi za en uradni in šest delovnih obiskov ministrov za zunanje zadeve tujih držav. Med večjimi dogodki velja omeniti še deseti Strateški forum Bled in izvedbo dveh mednarodnih konferenc, Pravice za mir: Izzivi in priložnosti ter Trajnostno upravljanje z gozdovi, ter srečanje zunanjih ministrov procesa Brdo in četrti Dan Afrike.
Na področju diplomatske korespondence je pripravljal poverilna pisma veleposlanikom, patentna pisma slovenskim konzularnim funkcionarjem in eksekvature za tuje konzularne funkcionarje. Vodil je številne postopke izdaje agremajev tujim veleposlanikom in soglasij za tuje obrambne, vojaške in policijske atašeje ter pripravil predaje poverilnih pisem tujih veleposlanikov. Sodeloval je pri najavah prihodov tujih delegacij, potovanj ministra ter drugih slovenskih visokih predstavnikov v tujino, najavah diplomatske pošte in sprejemov tujih diplomatskih predstavništev.
Skrbel je tudi za nemoteno delovanje diplomatskih predstavništev, konzulatov, mednarodnih organizacij in predstavništev mednarodnih organizacij ter njihovega osebja. Izdajal je diplomatske, službene in konzularne izkaznice ter izkaznice za častne konzularne funkcionarje ter potrdila za uveljavljanje davčnih privilegijev.
Prevajalski oddelek je poleg večjih prevajalskih projektov, kot so Strategija slovenske zunanje politike, odgovori odboru OZN za človekove pravice po tretjem periodičnem poročilu in Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, opravil 1127 prevodov v obsegu 2319 strani ter 879 lektur, ki so obsegale 1613 strani.
Zagotovil je tolmačenje na 50 dogodkih; na 21 dogodkih je bilo opravljenih 138 ur simultanega tolmačenja, na 29 pa 151 ur konsekutivnega tolmačenja. Oddelek je sodeloval v strokovni skupini vlade za redakcijo prevodov mednarodnih aktov, ki se objavljajo v uradnem listu. Pripravljal in izvajal je preizkuse znanja tujih jezikov za kandidate za zunanjo službo in ocenjeval pisne preizkuse znanja kandidatov za delovno mesto.
82
DVOSTRANSKI POGODBENI AKTI PODPISANI V LETU
2015
14
Ime akta
Ime akta v jeziku članice EU
Podpis
Ratifikacija Objava	Velja od status	narava
14
Avstralija
Dogovor med Vlado Republike Slovenije in Vlado Avstralije o programu delovnih in počitniških vizumov
47 Črna Gora
Protokol med Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije in ministrstvom za izobraževanje Črne gore o sodelovanju na področju izobraževanja
12
Gruzija
Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Gruzije o mednarodnem cestnem prevozu potnikov in blaga
Dogovor o dopolnitvi Dogovora med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi skupnih službenih mest za opravljanje mejne kontrole
27
Indija
18
15 Kosovo
Arrangement between the Government of the Republic of Slovenia and the Government of Australia on a Work and Holiday Visa Arrangement
Protocol between the Ministry of Education, Science and Sport of the Republic of Slovenia and the Ministry of Education of Montenegro on Cooperation in the Field of Education
Agreement between the Government of the Republic of Slovenia and the Government of Georgia on International Road Transport
Canberra, 16.06.2015
25.09.2015
Podgorica, 06.08.2015
Tbilisi, 15.10.2015
Samobor, 23.01.2015
Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Indije o opravljanju pridobitne dejavnosti vzdrževanih članov družine članov diplomatskih predstavništev in konzulatov
Italija
Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Italijanske republike o izmenjavi in medsebojnem varovanju tajnih podatkov
Agreement between the Government of the Republic of Slovenia and the Government of the Republic of India on the Gainful Occupation of Dependants of Members of Diplomatic Missions and Consular Posts
Ljubljana, 24.04.2015
Ljubljana, 17.12.2015
Sporazum med Vlado Republike Slovenije Agreement between the Government of Ljubljana, 10.04.2015 in Vlado Republike Kosovo o gospodarskem the Republic of Slovenia and the sodelovanju	Government of the Republic of Kosovo on
economic cooperation
Ur.l.RS 80/15 Mednarodne pogodbe št. 13/15
Ur.l.RS
29.04.2015
24.06.2015
08.10.2015
01.01.2016 veljaven pogodbeni
začasno od:06.08.2015
neveljaven pogodbeni
Ur.l.RS
Ur.l.RS 30/15 Mednarodne pogodbe št. 7/15
Ur.l.RS 48/15 Mednarodne pogodbe št. 9/15
Ur.l.RS
Ur.l.RS 80/15 Mednarodne pogodbe št. 13/15
neveljaven pogodbeni
04.06.2015 veljaven pogodbeni
06.08.2015 veljaven pogodbeni
neveljaven pogodbeni
neveljaven pogodbeni
Ime akta
Ime akta v jeziku članice EU
Podpis
Ratifikacija Objava	Velja od status	narava
Sporazum med Vlado Republiki Slovenije in Agreement between the Government of Ljubljana, 12.05.2015 Vlado Republike Kosovo o policijskem the Republic of Slovenia and the sodelovanju	Government of the Republic of Kosovo on
police cooperation
25.09.2015
Protokol med Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije in Ministrstvom za izobraževanje, znanost in tehnologijo Republike Kosovo o sodelovanju na področju izobraževanja
Protocol between the Ministry of Education, Science and Sport of the Republic of Slovenia and the Ministry of Education, Science and Technology of the Republic of Kosovo on Cooperation in the Field of Education
Ljubljana, 28.10.2015
1(
Makedonija
Sporazum med Vlado Republike Slovenije Agreement between the Government of Budva, 16.04.2015 in Vlado Republike Makedonije o policijskem the Republic of Slovenia and the sodelovanju	Government of the Republic of Macedonia
on police cooperation
42
Srbija
Sporazum med Vlado Republike Slovenije Agreement between the Government of in Vlado Republike Srbije o sodelovanju pri the Republic of Slovenia and the varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami Government of the Republic of Serbia on
co-operation in protection against natural and other disasters
Sporazum med Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in Ministrstvom za obrambo Republike Srbije o voajškotehničnem sodelovanju
7 Tunizija
Sporazum o znanstvenem in tehnološkem Agreement on Scientific and sodelovanju med Vlado Republike Slovenije Technological Cooperation between the in Vlado Republike Tunizije	Government of the Republic of Slovenia
and the Government of the Republic of Tunisia
12 Turkmenistan
Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Turkmenistana o mednarodnem cestnem prometu
Sporazum med Vlado Republike Slovenije Agreement between the Government of in Vlado Turkmenistana o sodelovanju na the Republic of Slovenia and the področju prometa	Government of Turkmenistan on
cooperation in the field of transport
Ljubljana, 20.02.2015
Ljubljana, 01.12.2015
Bled, 01.09.2015
Brdo pri Kranju, 13.05.2015
Brdo pri Kranju, 13.05.2015
Ur.l.RS 80/15 Mednarodne pogodbe št. 13715
Ur.l.RS
neveljaven pogodbeni
neveljaven pogodbeni
25.09.2015
15.12.2015
Ur.l.RS 80/15 Mednarodne pogodbe št. 13/15
Ur.l.RS 105/15 Mednarodne pogodbe št. 17/15
neveljaven pogodbeni
Ur.l.RS
neveljaven pogodbeni
neveljaven pogodbeni
Ur.l.RS
neveljaven pogodbeni
Ur.l.RS
Ur.l.RS
neveljaven pogodbeni neveljaven pogodbeni
Ime akta
Ime akta v jeziku članice EU
Podpis
Ratifikacija Objava	Velja od status	narava
6 Vietnam
Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Socialistične republike Vietnam o gospodarskem sodelovanju
54 Združene države Amerike
Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenih držav Amerike o plačilu dolga nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije do Vlade Združenih držav vključno z njenimi agencijami, ki ga izvrši Republika Slovenija
4 Združeni Arabski Emirati
Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenih arabskih emiratov o gospodarskem in tehničnem sodelovanju
Sporazum o zračnih prevozih med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenih arabskih emiratov
Agreement between the Government of the Republic of Slovenia and the Government of the Socialist Republic of Viet Nam on Economic Cooperation
Ljubljana, 16.06.2015
30.09.2015
Ur.l.RS 75/15 Mednarodne pogodbe št. 12/15
12.11.2015 veljaven pogodbeni
Agreement Between the Government of the Republic of Slovenia and the Government of the United States of America Regarding the Payment by the Republic of Slovenia of Debt Incurred by the Former Socialist Federal Republic of Yugoslavia and Owed to the United States Government Including its Agencies
Ljubljana, 09.06.2015
09.07.2015
Ur.l.RS 54/15 Mednarodne pogodbe št. 10/15
27.07.2015 veljaven pogodbeni
Agreement between the Government of Ljubljana, 17.09.2015	Ur.l.RS	neveljaven pogodbeni
the Republic of Slovenia and the Government of the United Arab Emirates on Economic and Technical Cooperation
Air Services Agreement between the Ljubljana, 17.09.2015	Ur.l.RS	neveljaven pogodbeni
Government of the Republic of Slovenia and the Government of the United Arab Emirates
PREDSTAVNIŠTVA REPUBLIKE SLOVENIJE
V LETU 2015
15
DIPLOMATSKO IN KONZULARNO PREDSTAVNIŠTVO	SPLETNA STRAN	TWITTER	FACEBOOK
VELEPOSLANIŠTVO ANKARA	http://ankara.veleposlanistvo.si/	@SLOinTUR	Slovenian Embassy Ankara / Slovenya Cumhuriyeti Buyukelqiligi Ankara
VELEPOSLANIŠTVO ATENE	http://atene.veleposlanistvo.si/	@SLOinGRE	
VELEPOSLANIŠTVO BEOGRAD	http://beograd.veleposlanistvo.si/	@SLOinSRB	Veleposlaništvo Slovenije v Beogradu/Ambasada Slovenije u Beogradu
VELEPOSLANIŠTVO BERLIN	http://berlin.veleposlanistvo.si/	@SLOinGER	Slovensko veleposlaništvo v Berlinu / Slowenische Botschaft in Berlin
VELEPOSLANIŠTVO BERN	http://bern.embassy.si/	@SLOinSUI	Veleposlaništvo RS v Bernu / Embassy of the Republic of Slovenia in Bern
VELEPOSLANIŠTVO BRATISLAVA	http://bratislava.veleposlanistvo.si/	@SLOinSVK	Velvyslanectvo Slovinskej republiky / Veleposlaništvo Republike Slovenije
VELEPOSLANIŠTVO BRASILIA	http://brasilia.embassy.si/	@SLOinBRA	Embaixada da Eslovenia em Brasilia
VELEPOSLANIŠTVO BRUSELJ	http://bruselj.veleposlanistvo.si/	@SLOinBEL	Embassy of Slovenia Brussels
VELEPOSLANIŠTVO BUDIMPEŠTA	http://budimpesta.veleposlanistvo.si/	@SLOinHUN	Veleposlaništvo Slovenije v Budimpešti - Szloven Koztarsasag Nagykovetsege
VELEPOSLANIŠTVO BUENOS AIRES	http://buenosaires.veleposlanistvo.si/	@SLOinARG	Embajada de Eslovenia en Buenos Aires
VELEPOSLANIŠTVO BUKAREŠTA	http://bukaresta.veleposlanistvo.si/	@SLOinROU	Embassy of Slovenia in Bucharest
VELEPOSLANIŠTVO CANBERRA	http://canberra.veleposlanistvo.si/	@SLOinAUS	Slovenian Consulate South Australia
VELEPOSLANIŠTVO DEN HAAG	http://haag.veleposlanistvo.si/	@SLOinNED	Veleposlaništvo RS Slovenije na Nizozemskem
VELEPOSLANIŠTVO DUNAJ	http://dunaj.veleposlanistvo.si/	@SLOinAUT	Slovensko veleposlaništvo na Dunaju / Slowenische Botschaft in Wien
VELEPOSLANIŠTVO KAIRO	http://kairo.veleposlanistvo.si/	@SLOinEGY	Slovensko veleposlaništvo v Kairu / Slovenian Embassy in Cairo
VELEPOSLANIŠTVO KIJEV	http://kijev.veleposlanistvo.si/	@SLOinUKR	Embassy of the Republic of Slovenia in Kyiv
VELEPOSLANIŠTVO KOPENHAGEN	http://kopenhagen.veleposlanistvo.si/	@SLOinDEN	Embassy of the Republic of Slovenia in Copenhagen
VELEPOSLANIŠTVO LONDON	http://london.veleposlanistvo.si/	@SLOinUK	Embassy of Slovenia in London
88
DIPLOMATSKO IN KONZULARNO PREDSTAVNIŠTVO	SPLETNA STRAN	TWITTER	FACEBOOK
VELEPOSLANIŠTVO MADRID	http://madrid.veleposlanistvo.si/	@SLOinESP	Veleposlaništvo RS v Madridu - Embajada de Eslovenia en Madrid
VELEPOSLANIŠTVO MOSKVA	http://moskva.veleposlanistvo.si/	@SLOinRUS	Embassy of Slovenia in Moscow
VELEPOSLANIŠTVO NEW DELHI	http://newdelhi.veleposlanistvo.si/	@SLOinIND	Slovenia in India
VELEPOSLANIŠTVO OTTAWA	http://ottawa.veleposlanistvo.si/	@SLOinCAN	Embassy of the Republic of Slovenia in Ottawa, Canada
VELEPOSLANIŠTVO PARIZ	http://pariz.veleposlanistvo.si/	@SLOinFRA	Veleposlaništvo RS v Parizu / Ambassade de la Slovénie à Paris
VELEPOSLANIŠTVO PEKING	http://peking.veleposlanistvo.si/	@SLOinCHN	
VELEPOSLANIŠTVO PODGORICA	http://podgorica.veleposlanistvo.si/	@SLOinMNE	Slovenian Embassy Podgorica
VELEPOSLANIŠTVO PRAGA	http://praga.veleposlanistvo.si/	@SLOinCZE	Embassy of Slovenia in Prague / Velvyslanectvi Republiky Slovinsko v Praze
VELEPOSLANIŠTVO PRIŠTINA	http://pristina.veleposlanistvo.si/		Veleposlaništvo Slovenije v Prištini / Embassy of Slovenia in Pristina
VELEPOSLANIŠTVO RIM	http://rim.veleposlanistvo.si/	@SLOinITA	Slovensko veleposlaništvo v Rimu/Ambasciata slovena a Roma
VELEPOSLANIŠTVO SARAJEVO	http://sarajevo.veleposlanistvo.si/	@SLOinBIH	Veleposlaništvo Slovenije V Sarajevu
VELEPOSLANIŠTVO SKOPJE	http://skopje.embassy.si/	@SLOinMKD	Slovenian Embassy Skopje
VELEPOSLANIŠTVO TEL AVIV	http://telaviv.veleposlanistvo.si/	@SLOinISR	Slovenia in Israel
VELEPOSLANIŠTVO TIRANA	http://tirana.veleposlanistvo.si/	@SLOinALB	
VELEPOSLANIŠTVO TOKIO	http://tokio.veleposlanistvo.si/	@SLOinJPN	Slovenian Embassy Tokyo
VELEPOSLANIŠTVO VARŠAVA	http://varsava.veleposlanistvo.si/	@SLOinPOL	Veleposlaništvo Republike Slovenije v Varšavi
VELEPOSLANIŠTVO VATIKAN	http://vatikan.veleposlanistvo.si/	@SLOinHollySee	
VELEPOSLANIŠTVO WASHINGTON	http://washington.veleposlanistvo.si/	@SLOinUSA	Slovenian Embassy Washington
89
DIPLOMATSKO IN KONZULARNO PREDSTAVNIŠTVO	SPLETNA STRAN	TWITTER	FACEBOOK
VELEPOSLANIŠTVO ZAGREB	http://zagreb.veleposlanistvo.si/	@SLOinCRO	Slovenian Embassy Zagreb
STALNO PREDSTAVNIŠTVO EU BRUSELJ	http://bruselj.predstavnistvo.si/	@SLOinEU	Permanent Representation of the Republic of Slovenia to the EU
STALNO PREDSTAVNIŠTVO NATO BRUSELJ	http://bruselj.misija.si/	@SloveniaNATO	
STALNO PREDSTAVNIŠTVO OVSE DUNAJ	http://dunaj.predstavnistvo.si/	@SLOtoUNVienna	
STALNO PREDSTAVNIŠTVO OZN NEW YORK	http://newyork.predstavnistvo.si/	@SLOtoUN	Permanent Mission of the Republic of Slovenia to the United Nations
STALNO PREDSTAVNIŠTVO SE STRASBOURG	http://strasbourg.predstavnistvo.si/	@SLOtoCoE	Permanent Representation of Slovenia to the Council of Europe - Strasbourg
STALNO PREDSTAVNIŠTVO ZN ŽENEVA	http://zeneva.predstavnistvo.si/	@SLOtoUNGeneva	Permanent Mission of Slovenia in Geneva / Stalno predstavništvo RS v Ženevi
STALNO PREDSTAVNIŠTVO OECD PARIZ	http://pariz.predstavnistvo.si/	@SLOtoOECD	Permanent Representation of Slovenia to the OECD
GENERALNI KONZULAT CELOVEC	http://celovec.konzulat.si/		Slovenski generalni konzulat v Celovcu / Slowenisches Generalkonsulat
GENERALNI KONZULAT CLEVELAND	http://cleveland.konzulat.si/		
GENERALNI KONZULAT MONOŠTER	http://monoster.konzulat.si/		
GENERALNI KONZULAT MUNCHEN	http://muenchen.konzulat.si/		Slovenski generalni konzulat v Münchnu / Slowenisches Generalkonsulat
GENERALNI KONZULAT TRST	http://trst.konzulat.si/		
KONZULAT ŠANGHAJ			
GOSPODARSKI URAD MILANO			
URAD REPUBLIKE SLOVENIJE V PALESTINI	http://ramala.predstavnistvo.si/		
90
IN KONZULARNIH PREDSTAVNIŠTEV REPUBLIKE SLOVENIJE
V LETU 2015
16
%

"a
M
« V
■	Država rezidenčnega pokrivanja
■	Država nerezidenčnega pokrivanja •	Veleposlaništvo
O	Generalni konzulat
■	Stalno predstavništvo pri mednarodni organizaciji □	Konzulat
A	Urad Republike Slovenije v Palestini
	Država rezidenčnega pokrivanja
	Država nerezidenčnega pokrivanja
•	Veleposlaništvo
o	Generalni konzulat
■	Stalno predstavništvo pri mednarodni organizaciji
A	Urad