L tabor slovenskega katoliškega delavstva
Praznik slovenske hiše
Prav je, da se — čeprav ..post festum" — tudi naš list kot gorenjsko glasilo spomni one-gfl lepega, prisrčnega in pomembnega, čeprav navidez skromnega praznika, ko je v nedeljo 21, muja na slovesen način prešla v last vsega slovenskega naroda prenovljena Prešernova rojstna hiša v Vrbi, katero je odkupila s svojimi denarnimi zbirkami naša slovenska mladina. To ni bila samo neka formalna proslava z zunanjim bleskom, marveč je bil to resničen praznik slovenskega rodu, slovenskega jezika, počastitev naše častitljive slovenske hiše, ki je rodila in dala slovenskemu narodu v vsej svoji skromnosti in ponižnosti cvet slovenske inteligence, slovenskega genija, kot dokaz slovenskega uma, slovenske duhovne moči in veličine.
Naša preprosta slovenska kmečka hiša, ki nam je rodila že toliko visokih duhovnikov, učenjakov, umetnikov, voditeljev in prvobori-teljev slovenskega naroda, ki so s svojo naravno inteligenco izvirajočo iz prasil in prabiti narodovega duha, njegovega doživljanja, motrenja in gledanja ponesli plameuico prosvete, duhovne izobrazbe in preobrazbe značaja naroda samega v svet, kot enakovredni z drugimi velikimi narodi in njihovimi duševnimi vrhovi. — ta kmečka hiša je Slovenstvu pred 139 leti rodila Prešerna, največjega pesnika, misleca in preroka slovenskega rodu, nedosegljivega mojstra duševnih lepot, najzvišenejšcga umetnika, mojstra in pevca slovenske besede, neprekosljivega tolmača in interpreta utripov nemirnega človeškega duha in srca, njegove čustvene razgibanosti, opojnosti, tegob in težav ter odpovedi.
Zemlja slovenska, v kateri korenini naša domačnosti polna slovenska kmečka hiša, naša domača preprosta govorica, odkod si vzela toliko moči. da si iz srede svojega rodu, ki te napolnjuje, ki te obdeluje, časti in moli ter spoštuje in ljubi, ter se sklanja k tebi v znoju rodila moža velikana, ki je zasenčil tebe in tvoj rod s svojo mogočno pojavo, da sega senca njegove mogočnosti in veličastnosti prav v naš čas in raste iz dneva v dan.
Kult Prešerna, ki zbira njegove oboževalce k študiranju njegove osebe in osebnosti, nam je ustvaril o njem že celo enciklopedijo razprav, slik in razmotrivanj. Skušal nam je Prešerna prikazati v jasnejši luči, primakniti njegovo duševno sliko v sedanjost. A eno velja, čimbolj se odmika od nas Prešernova doba, čim jasneje seva v našo dobo njegova veličastna podoba, tem večje je naše spoznanje, da jo Prešern v slovenski kulturi osrednja oseba slovenskega naroda, tako v preteklosti, preko sedanjosti v bodočnost.
Velike pesnike, velike umetnike, ki segajo visoko in daleč preko okvira svojega rodu, rodi tisočletje, ne morda stoletje, ali celo desetletje. Iz božjega navdihnjenja pije in srka umetnik ono božansko moč, da z njo ustvarja vsa tista nesmrtna dela, ki so izven obsega in moči navadnih zemljanov. Iz sokov zemlje, s katero je zraščen slovenski rod, iz duševnih akumulatorjev narodnega genija in duha, ki se polnijo in obnavljajo skozi stoletja, je vzrastla vsa veličina in nadpovprečnost Prešernove nature, ki je dala duška in izraza narodovemu hotenju, čutenju in mišljenju ter vstajenju njegove duše, kot produkt sto in stoletnega razvoja narodovega duha, ki je večen in neizčrpen.
Tvoja zasluga je, Prešeren, ki si prevzel od svojih prednikov slovensko književnost, povezano v eni sami majhni culi, da Tvoj rod danes govori slovensko, da so naše knjižnice polne lepote slovenske knjige, da je slovenščina priznana kot književni jezik, da iz naš«; književnosti in ustvarjalnega duhu slovenskega umetnika črpa duševne zaklade tudi tujec in jih spoštuje, in končno, da je slovenščina danes do vseh fines in nians izoblikovan in dovršen jezik, ker si Ti kot neustrašen kliear in borec pokazal svojim naslednikom pot, po kateri naj hodijo, ker si slovenskemu jeziku položil vekovite temelje, da  bo ta  jezik  v srcih in
Prvi tabor slovenskega katoliškega delavstva v Ljubljani je bil tako mogočen, tako veličastna manifestacija stanovske in narodne zavednosti ter volje do ustvaritve novih razmer v delavskem strokovnem pokretu, do tako lepega in tako mnogo obetajočega dne slovensko organizirano delavstvo v zgodovini svojega gibanja ne pomni, in ki narn obenem
Dr. Anton Korošec med govorom.
daje poroštvo in dokaz, da je slovenskemu delavcu nastopila nova, lepša doba. ZZD, naj-j mlajša delavska organizacija je s svojim prvim taborom, kot smo že zadnjič zapisali in poudarili, postavila mejnik, ki bo poslej ločil preteklost in njene razrvane razmere v delavskih vrstah od bodočnosti, ki naj delavstvo poveže in zbere v eni sami organizaciji, ki bo delavcu zajamčila vse pravice in dobrine, ki mu pripadajo. Prav je poudaril na zborovanju eden izmed govornikov, ko je omenil nedavno mogočno stanovsko kmečko zborovanje v Celju in pozval slovensko delavstvo, naj se strne v mogočni, enotni stanovski organizaciji, kot so nam to pokazali kmetje.
Udeleženci se zbirajo.
Iz vseh krajev Slovenije so se v nedeljo zjutraj strnile v Ljubljano delavske množice. Iz Štajerske, iz Dolenjske, pa iz ljubljanske okolice in Notranjske, a menda največ iz Gi renjske. Iz Kranja je odpeljal kranjske in tržiške udeležence poseben vlak, šesto ječ iz 14 vagonov, ki so bili vsi nabito polni. Prav-tako je poln do zadnjega prostorčka tudi jeseniški redni jutranji vlak, ki je istotako sprejel še mnogo zakasnelih udeležencev iz Kranja. Na postuji v Kranju je bilo živo kot v panju, ko so se različne delavske skupine zbirale za odhod. Posebne skupine so tvorila podjetja: Gorjanc Franc, ..Semperit", ,.Teza", Za-bret Bobovek in Zabret Britof, dalje tržiške skupine: tekstilne tovarne, , Peko", ..Runo". Ahačič in ostale, ki so vse imele posebne napisne table. Skupaj je bilo gorenjskih udeležencev okrog 900, Sodelovali sta tudi tr/iška in jeseniška Krekova godba.
Na ljubljanskem kolodvoru so se že od ranega jutra zbirale delavske množice k sprejemu predsednika vlade g. Cvetkoviča Na postajo je prišel tudi predsednik senata g. dr. Korošec in se razgovarjal z delavstvom. !5il je od vseh burno pozdravljen. Z njim so prispeli trgovski minister Tomič, podpredsednik skupščine Mihelčič, ban dr. Natlačen, župan dr. Adlešič in drugi.
Zelo lep in prisrčen sprejem je bil prirejen predsedniku vlade in vodji ..Jugorasa" Dragiši
dušah slovenskega narodu s Tvojim spominom vred živel večno. Napredek in obstoj slovenskega jezika je Tvoj najlepši in najmonunieii-talnejši spomenik ..aere perennius".
Čas in in usoda sta nam prinesla težke in negotove trenutke. Majejo in podirajo si- temelji starih kultur, svet pretresa v tečajih mrzlica nesigurnosti, ki ne ve in ne zna izhoda. Nova doba, nova inentalitetu, novo duhovno in kulturno izživljanje polni svet. Ali je bil morda to namig usode, da smo se baš v teh j
Cvetkovicu, ko se je pripeljal v spremstvu ministra dr. Kreka in funkcionarjev ..Jugorasa".
Delavstvo v cerkvi sv. Jožefa.
S postaje so delavske množice odkorakale v cerkev sv, Jožefa, ki so je napolnile do zadnjega kotička, pa še v veži in zunaj cerkve so morali stati. Sv. mnšo je daroval univ. prof. ilr. Snoj, ki je imel tudi lep nagovor na zbrano množico, potem pa je med petjem himne ..Povsod Boga" blagoslovil 11 praporov: 10 odsekov in glavni odbor so dobili svoje zastave. Med službo božjo je prepevala vsa cerkev.
Sprevod.
Po maši se je razvil po Poljanski cesti veličasten sprevod z novimi prapori, fanfaristi K1D z Jesenic in glavnim odborom ZZD ua čelu. Sprevod je krenil proti „Unionu", bili pa so v njem zastopani delavci vseh strok in vrst po skupinah, ki so nasili napise in simbolične znake svojega dela. Veliko je bilo tudi narodnih noš dalje trboveljski rudarji, jeseniški, tr-žiški in kroparski kovinarji, kmečki delavci, oglarji, lesni delavci, tkalci, usnjarji, čevljarji, v celoti je bilo v sprevodu okrog 2000 delavcev in delavk, 58 zastav, 6 godb. Na balkonu ..Uniona" so bili zbrani predsednik vlade Cvet-kovič, predsednik senata dr. Korošec in drugi odličniki. Dielavci in delavke v sprevodu so viharno pozdravljali visoke goste na balkonu, ki so prijazno odzdravljali.
Sprevod je krenil po Miklošičevi cesti, kjer se je obrnil, nato pa so udeleženci odkorakali v veliko unionsko dvorano, ki pa seveda ni mogla sprejeti vse množice. Veliko delavstva je ostalo na cesti pred ..Unionom", kjer so govore prenašali zvočniki.
Zborovanje.
Lepo dekorirana dvorana z veliko sliko kralja Petra II. v ozadju nad odrom, se je napolnila do zadnjega kotička z balkonom vred. Ko so prišli v dvorano visoki dostojanstveniki in odličniki in zasedli svoja mesta na odru, je nastalo viharno vzklikanje dr. Korošcu, Cvetkoviču, dr. Kreku, kraljevskemu domu, Jugoslaviji in slovenskemu delavstvu.
Predsednik vlade govori.
Predsednik ZZD g. Preželj je otvoril taborno zborovanje in pozdravil predsednika senata in slovenskega voditelja dr. Antona Korošca, predsednika vlade in ..Jugorasa" Cvetkoviča, pokrovitelja tabora bana dr. Natlačena, ministra Tomiča in   dr.    Kreka, zastopnike
najtežjih trenutkih in časih zbrali ob Tvoji rojstni hiši, ob zibelki slovenskega jezika in kulture, da prisluhnemo Tvojim preroškim, in vodilnim ter vzpodbudnim besedam, da vztrajamo v boju za svoj rod in za svoj jezik, kot si znal vztrajati le Ti.
Kranj, ki je Tvoje poslednje domovališče, naj prednjači vsemu slovenskemu narodu, da zvesto in hrabro čuvu in izvršuje Tvojo sveto oporoko in napoved:   ..Največ sveta otrokom i sliši Slave!" sg.
.Jugorasa" iz vseh delov države, senatorje in poslance, zastopstva raznih in političnih organizacij, zastopnike Delavskih zbornic iz Ljubljane, Beograda, Novega Sada in Skoplja, Splita in Banja Luke in vse ostale zborovalce.
Govor predsednika vlade Cvetkoviča.
Med navdušenim vzklikanjem, ki se kar ni hotelo poleči; je spregovoril predsednik vlade, ustanovnik in vodja „Jugorasa". Povedal je, da se kot politik najbolje počuti med delavstvom in odtod izhaja tudi njegova politična kariera. Delavci so majhni po svojem socialnem in gospodarskem položaju, a veliki po svoji značajnosti in idealizmu. Odtod izha-haja tndi njegovo zanimanje za socialno zavarovanje delavstva in naš delavski pokret.
Orisal je dobo, ko so se delavstvu ponujale razne strokovne organizacije katerih idej delavstvo ni razumelo. Delavski sloji so Čakali nove strokovne orientacije. Tudi velika gospodarska kriza v letu 1933. je naredila pravo škodo v delavskih vrstah. V takih razmerah sem dal pobudo konec leta 1936 za ustanovitev „Jugoslov. delav. zveze", ki hoče izvesti stanovsko organizacijo z narodno strokovno organizacijo, osnovano po razmerah in potrebah v n«3 državi. Delavci so to vabilo razumeli in poslušali.
V narodnih sindikatih je bilo 1. 193". po lastnem priznanju 33.000 članov, „Jugoras" pa je v manj kot v treh letih zbral že okoli 180.000 članov. Omenjal je nadalje dva temeljna za kona za zboljšanje življenjskega položaja delavstva iz leta 193?. Prvi se nanaša na določitev minimalnih mezd, sklenitev kolektivnih pogodb, pomiritev in arbitražo, drugi pa na izvajanje zavarovanja za onemoglost, starost in smrt in na razširitev pokojninskega zavarovanja zasebnih nameščencev na vso državo. Prvo zavarovanje se nanaša na 700.000 delavcev, drugo pa na 80.000 nameščencev. Svoj globoko zasnovani in prepričevalni govor je predsednik vlade zaključil z obljubo delavcem: Zvestoba za zvestobo, ljubezen za ljubezen
Med viharnim odobravanjem so bile sprejete pozdravne brzojavke kralju Petrn H., knezu namestniku Pavlu in ministru socialne politike Rajakoviču. Tabor je nato pozdravil na čelnik Kmečke zveze poslanec Brodar, ki je poudaril idejno in socialno vzajemnost, ki mora družiti oba stanova.
Pokrovitelj tabora g. ban dr. Natlačen je čestital ZZD k lepemu prazniku, želel organizaciji veliko napredka v resnično korist delavstva in priporočal skupno sodelovanje z ostalimi stanovi. Daljši načelni govor je imel član odbora ZZD g. Langus, ki je razložil idejno podlago novega narodnega delavskega gibanja.
Govor dr. Korošca in dr. Kreka.
Vsa dvorana je težko pričakovala, kdaj bo spregovoril voditelj slovenskega naroda g. dr. Korošec. Ko se je nekoliko poleglo burno vzklikanje, je dr. Korošec povedal sledeče: Poudaril je uspehe ZZD, ki jih je imela iz treh razlogov: 1.) Ker je v strokovnem, socialnem in gospodarskem oziru nudila slovenskemu delavstvu, kar je za njegov razvoj in napredek potrebno. Zato ji je država mirne dušte izročila vodstvo Delavske zbornice v Ljubljani. 2.) Ker ZZD ne hodi ne kulturno, ne nacionalno, ne politično po drugih potih, kot večina slovenskega naroda. 3.) Ker se ne izgublja v internacionale, ampak hoče ostati nacionalna, jugoslovansko, državi in kralju zvesta organizacija. Zato se je znašla skupaj z „JugosIov. del. zvezo".
O levičarskih zaslepljencih je dejal dr. Korošec, da sicer res poudarjajo in nosijo trakove: ..Branimo državo," a da se mora to brati: ..Branimo državo od strani drugorodnih komunistov. Slep je, kdor tega ne zna pravilno citati.
Z ozirom na zunanjo politiko je dr. Korošec grajal malodušneže in poudaril, da je bojazen pred vojno sedaj mnogo manj utemeljena. Podčrtal je važnost obiska kneza namestnika v Berlinu in slovesno izjavo kanclerja Hitlerja: ..Da so skupne jugoslovanskd-nemške
STKAN 2
►GORENJEC«
v mahi bohu
V DNEH OD29JUN.DO2.JUL.1Q30
Sk>ve»ski katoliški javnosti!
Ob dac-ik mladinskega tabor« v Mariboru od 29; junija do 2. julija, zlasti še na glavni dan prireditve v nedeljo dne 2. julija se bo v Mariboru zbrala elita naše slovenske mladine.
Prav je, da bo ta dan pohitelo v Maribor vse, kar čuti z našo mladino, vse kar je slovenskega, vse kar je katoliškega. Katoliški meščani in deželani! Ne pošljite na tabor le svojih sinov in hčera, ampik pripravite se tudi sami in pridite na naš tabor, spremljajte svoj mladi rod na najlepšo in največjo letošnjo mladinsko prireditev. Med mladimi boste sami mladi. Mladinski tabor v Mariboru naj bo manifestacija složnosti in edinosti, ki mladi in starejši rod veže v trdno slovensko in katoliško skupnost.
Za vse udeležence mladinskega tabora je pripravljalnemu odboru uspelo doseči velike vozne ugodnosti. Članstvo ZFO in ZDK ima pravico do četrtinske, vsi ostali pa do polovične voznine na železnicah. Ta ugodnost bo dala tudi nečlanom in vsej naši javnosti možnost, da se udeleži mariborskega tabora. Moški se prijavite pri domačem Fantovskem odseku, ženske pa pri Dekliškem krožku, če pa odseka, oz krožka ni. pa pri župnijskem uradu. Ob prijavi boste dobili vsa potrebna navodila. Za pravico do polovične voznine je potrebna taborna knjižica, ki jo dobite s tabornim znakom za 5 din tam, kjer se prijavite. Natančna navodila v zvezi z znižano voznino smo objavili v zadnji številki našega lista, najdete pa jih tudi v taborni knjižici. Prijavite se takoj, a najpozneje do 10. junija, ker mora imeti Pripravljalni odbor zadnje prijave najpozneje 12. junija.
Slovenska mladina pričakuje, da bo v nedeljo 2. julija zbrana v Mariboru vsa katoliška javnost! Izpolnite pričakovanje mladine in pridite v Maribor. Ne bo vam žal ne časa, ne truda, saj boste videli mladi slovenski rod pri njegovem mogočnem nastopu, ki vam bo ostal vedno v neizbrisnem spominu.
Ljudsko petje.
V pevskem pogledu bo najvažnejša točka na taboru ljudsko petje pri sv. maši. Pele se bodo naslednje pesmi: 1) Jezus naj živi, 2) Lepa si, roža Marija, 3) Zdaj bomo videli, 4) Povsod Boga. Pripravljalni odbor je vsein Fantovskim odsekom in Dekliškim krožkom poslal note teh pesmi, da bi se jih mogli dobro naučiti. Gre predvsem za pesmi „Zdaj bomo videli" in .Jezus naj živi", ker se bosta ti
pesmi prvič ljudsko peli. Prosimo vse odseke in krožke, da na primeren način poskrbijo za to, da se bodo te pesmi pele že pred taborom v domači cerkvi, da se jih bo čim več ljudstva priučilo. Stopite radi tega v stik z gg. organi-sti, ki vam bodo gotovo radevolje pomagali.
Prijave
Nujno opozorilo Fantovskim odsekom in Dekliškim krožkom.
Te dni ste dobili od Pripravljalnega odbora prijavne pole s potrebnimi navodili. Nujno vas pozivamo, da jih takoj izpolnite in z obratno pošto vrnete pripravljalnemu odboru. Pazite posebno, da boste na vsa stavljena vprašanja res natančno in točno odgovorili. Na osnovi podatkov, ki jih bomo dobili iz vaših idjtovortn ri« prijavn> poli, bo Pripravljalni odbor pripravil dovoljno število prenočišč, o-ski bel dovoljno prehrano, naročil potrebno število posebnih vlakov itd. Zadnji dan, ko mora imeti Pripravljalni odbor vašo prijavo v rokah, je ponedeljek 12. junij. Opozarjamo, da bomo mogli nuditi vse ugodnosti le prijavljen-cem onih odsekov in krožkov, ki se bodo točno držali naših navodil in v resnici odgovarjali na vse naše pozive!
Taborne knjižice in znake
smo poslali le onim odsekom in krožkom, ki so jih naročili na vposlani naročilnici in vnaprej plačaii po položnici, ki smo jo naročilnici priložili. Ako kateri odsek ali krožek pomotoma te naročilnice ni dobil, naj taborne knjižice in znake naroči po dopisnici na naslov: Pripravljalni odbor za 'mladinski tabor v Mariboru, Aleksandrova cesta 6 in po nakaznici pošlje tolikokrat po 5 din, kolikor knjižic in znakov želi. Po 20. juniju tabornih knjižic in znakov ne lvomo več razpošiljali, ker bo pisarna preobložena z drugim delom. Pohitite torej z naročilom.
Konjenica.
V sprevodu dne 2. julija bo nastopila tudi konjenica. Vse naše člane, ki so služili vojake pri konjeniških enotah in one, ki znajo dobro jahati, pozivamo, da se takoj imenoma pri-glase Pripravljalnemu odboru. Imeti morajo seveda fantovski kroj, črne usnjene škornje z ostrogami in bele rokavice. Vojaška oblast nam bo dala na razpolago okoli 60 konj z vso opremo. Priglasite se takoj!
Kdor je naš, pojde z nami v Maribor!
Blagoslovitev in otvoritev 99Valvaxorjeve koče" pod Stolom
V nedeljo 11. junija dopoldne bo slovesno otvorjena in blagoslovljena nova „Valvazorje-va koča" pod Stolom (1180). To bo obenem lep praznik dela in uspehov tudi za kranjsko podružnico SPD, ki se ni strašila ne žrtev, ne truda, da je na Stolu postavila tako lep, udoben in moderen planinski dom, Dravi planinski hotel, ki bo še bolj vabil turiste na Stol.
Staro, že razpadajoče kočo so lani mesca maja podrli, namesto nje je pa kranjska podružnica SPD zgradila lansko poletje novo moderno urejeno stavbo. Kranjska podružnica SPD, ki je že lastnica Prešernove koče na Stolu, je lani odkupila od osrednjega odbora v Ljubljani staro Valvazorjevo kočo z zemljiščem vred, — katero je že prej upravljala —
meje postavljene za vedno!", katero je knez namestnik z veseljem vzel na znanje. To so bile besede, izgovorjene v slovesnem trenutku od dveh mož, ki sta govorila v imenu svojih narodov.
Glede notranje politike pa je dr. Korošlec poudaril 1.) reorganizacijo JRZ, ki ne pome-nja nobenih programatičnih sprememb in 2.) nadaljevanje dela za sporazum. G. dr. Korošec je spregovoril tople besede o g. dr. Mačku. Dejal je: dr. Maček ni samo dober Hrvat, ampak tudi dober Slovan. Govorite o njem, kar hočete, vendarle so Slovenci, so Srbi dr. Mačku najbližji bratje na svetu. Zato jaz lahko spim, zato vem, da bo po manj ali bolj številnih peripetijah do sporazuma prišlo. Ogromno in navdušeno pritrjevanje je sledilo govoru dr. Korošca.
Minister dr. Miha Krek se je zahvalil požrtvovalnim tvorcem in sodelavcem v Z/f) s prošnjo naj vztrajajo pri delu. To delo je primerjal z delom ljudstva in z nasipi v Vojvodini, ki branijo vojvodinsko zemljo pred silo vode. Za stroji v naših tovarnah stoje zavedni Slovenci in Jugoslovani, ki imajo vedno pred očmi napredek Jugoslavije.
za din 5.000.—, pod pogojem, da zgradi novo. potrebam odgovarjajočo kočo do 1. maja 1940 in tako prišla poleg stavbe na šmarjetni gori in Prešernove koče na Stolu do nove planinske postojanke.
S pripravami so pričeli že lani mesca januarja, pripravljali so pesek, gramoz, les in apno. Z gradnjo nove koče pa so pričeli mesca maja in so od stare koče pustili le kuhinjo in prostor za oskrbnico, jeseni so pa še to podrli. Planinci so tako dobili še vso postrežbo, le prenočišč ni bilo. Načrte je brezplačno napravil inž. Kobe.
„Valvazorjeva koča" stoji na eni najlepših točk y Karavankah. Stavba je dolga 14.60 m. široka pa 10.30 m in ima klet, pritličje, prvo nadstropje in podstrešje. Klet ima prostor za zelenjavo, špecerijo in vino, pralnico in kopalnico. Pritličje je zgrajeno iz kamna in ima 60 cm debel zid. Vhod je z zapadne strani. Iz ve-ternika se pride v vežo, odtod pa v veliko, svetlo obednico, obrnjeno proti jugu, ki ima prostora za 60 do SO oseb. Mize imajo obliko lož. V jedilnici je tudi velika kmečka peč. V pritličju je še kuhinja, posebna soba, točilnica in shramba za živila.
V prvem nadstropju je 9 sob ter shramba.
V podstrešju so skupna ležišča, 24 do 40 za moške, 12 za ženske, dalje 2 sobi in shramba. Tudi nad podstrešjem se dajo napraviti skupna ležišča na slami za cca. 80 oseb. V vseh prostorih koče so tudi angleška stranišča na vod«.
Na severni strani koče je velika drvarnica, na bližnjem gričku pa 20 kub. m vode obsegajoči rezervoar, ki zajema studenčnico in daje koči vodo, ki je speljana v vse prostore.
V stavbi je tudi že montirana električna napeljava, treba bo le še iz Žirovnice potegniti električni vod, ki bo veljal okrog 40.000 din.
„Valvazorjevn koča" je impozantna stavba vidna že iz Radovljice. Od postaje v Zirrvni-ri do koče je pičlo poldrugo uro hoda. Ker nitrata vsem pogojem, bo zelo vabljiva kot letoviščiirski  kraj.  Od   koče    vodijo Krasni
sprehodi proti Javorniku, na Potoško, Zirovni-žko in Zabreško planino, na vrh Stola je pa le 2 uri. Krasen in veličasten je pogled na Bled. na Vrbo, na Lesce in Radovljico, na Sv. Jošt, tja doli do bele Ljubljane. Ob lepem vrraein so jako očarljive Julijske Alpe, Pokljuka. Jelovica in vsa veličastna panorama, ki obdaja gorenjsko ravan. Do koče vodi dobra vozna pot, saj so prišK tja gori Jeseničani celo z avtomobilom. Tudi pozimi je gaz vedno napravljena. Lepo je tudi s travo posejano dvorišče s košatimi kostanji.
Oskrba je v dobrih rokah. Za prvovrstno postrežbo in snago skrbi požrtovalna vsem turistom znana ga. Marica Ažmanova roj. O-man. Dom krasi spominska plošča pokojnega zaslužnega načelnika kranjske podružnice mag. ph. Franca Savnika. Odkrita je bila 5-maja 1932.
Kočo je solidno zgradilo stavbno podjetje Bidovca iz Kranja, tesarska dela je napravil Sekue, mizarska Pollak, kleparska in vodovod Smolej, steklarska Hlebš, elektriko Janša iz Kranja, pečarska pa Opat z Jesenic. K!D je dala les po zelo nizki ceni. Treba bo najti še sredstva za napeljavo elektrike.
Poleg turistov iz vseh delov naše države radi prihajajo na Stol tudi blejski inozemski le-toviščarji: Nemci, Angleži in drugi. Kranjski podružnici  in   ugilnemu   odboru  SPD  k novi
koči iskreno čestitamo, pozabiti pa ne smemo tudi marljivega načelnika g. Rojca, ki se je ves in vselej žrtvoval za novo kočo, vodil vse delo in nadzorstvo gradnje.
Valvasorjeva koča pod Stolom.
Spored slovesne otvoritve je sledeč: na predvečer kres, v nedeljo ob 10. uri služba božja in blagoslovitev zgradbe, govor načelnika SPD in pozdravi, svečana otvoritev koče. prosta zabava. Planinci, Stol vas v nedeljo vabi v svoje okrilje.
f Matej Tomazin
Žalost in ttiga stu zagrnili lepo naklansko faro. ko se je vrnil nazaj v njeno naročje njen dobri, a sedaj mrtvi sin tajnik g. Matej Toma-zin. Žalost pa je zagrnila vso slovensko domo-
vino in vsi, ki so pokojnega tajnika poznali — in teh ni bilo malo — so onemeli ob strašni vesti o njegovi prezgodnji smrti. Slovenski narod je izgubil enega svojih najboljših sinov.
Lepo poletno dopoldne je bilo v ponedeljek, polno sonca in Storžič je blestel v svoji lepoti I in jutranji svežini kot bi bil umit od jutranje rose, nebo je bilo jasno, ko so v Naklem zazvonili zvonovi poslednje slovo tujniku g. Mateju Tomazinu.
Od vsepovsod so se zbirali ljudje k pogrebu. Domačini iz Nakla in Strahinja, dasi jih je vabilo delo na polje, prišli so od Sv. Križa pri Kostanjevici, prihiteli so njegovi zvesti Cerkljani od Krke, za katero se je pokojnik toliko žrtvoval.
Prišli so odposlanci poedinih organizacij, skoro vsi župani kranjskega okraja, poleg županov z Dolenjskega, vsi odborniki JRZ in mladinske JRZ, predsednik PZ dr. Milavec, predsednik OUZD ing. Sodja, zastopstva delavstva in učiteljstva, zastopstvo Kmečke zveze z poslancem Brodarjem, ..Županske zveze" z g. Novakom. Prišli' so skoro vsi poslanci JRZ s podpredsednikom narodne skupščine g. Mi-helčičem, senatorja dr. Knlovec in Smolej župan 'mesta Ljubljane dr. Adlešlč, bana je zastopal okrajni načelnik dr. Lipovšek, župan iz Kranja ravn. Češenj, predsednik krajevne JRZ dr. Megušar, obč. odbornik g. Gorjanc. V imenu vlade in vrhovnega strankinega načeistva se je pogreba udeležil minister dr Miha Krek.
Nad 60 duhovnikov, stanovskih tovarišev je stopalo v sprevodu, ki ga je vodil g. kanonik dr. Šimenc. Mulo po 9. uri so fantje v kroju dvignili krsto in jo prinesli pred župnišče. kjer je duhovščina opravilu svoje molitve, nato so pevci pod vodstvom dr. Dolinarja zapeli ža-lostinko. Nato se je razvil dolg, krasen sprevod, kakršnega v Naklem še ni bilo. A sprevodu je korakalo nud 100 šolskih otrok, i zastavo, spredaj so nosili 18 vencev, potem 60 deklet Marijine družbe z zastavo. 40 gasilcev iz raznih društev, 50 fantov in deklet v krojih s 5 zastavami, ter prapor MKZ, 10 fantov v krojili pa je nosilo pokojnega Matevža Toma-zina. Za krsto je stopalo stotine mož, za njimi pa dolga vrsta ženstva.
V cerkvi je imel raz prižnice izredno lep, globok in simboličen govor g. kanonik dr. Šimenc, ki je nato opravil sv. mašo ob asistenci. Obenem so boli še tri druge tihe maše za pokoj rajnega. Po ..liberi" so združeni pevci zapeli žalostinko.
Iz cerkve se je veličasten sprevod zgrnil na nakelfeko pokopališče. Po opravljenih molitvah je pokojniku v slovo spregovoril senator g. dr. Franc Knlovec, v svojem imenu, v imenu slovenskega naroda in politične organizacije. Slavil je ljubezen pokojnega Mateja do njegovega ljudstva, za katerega se je ves žrtvoval, slavil je vse njegovo tiho, ogromno in požrtvovalno delo za narod.
Globoko je odjeknil govor dr. Kulovca med množico. V imenu ljudstva iz cerkljanske fare ob Krki —, kjer je Matej Tomazin deloval 14 let, je govoril jurist Pleterski, v imenu krškega okraja Butara iz Leskovca, v imenu naklan-skih rojakov in fare pa dr. Benedičič.
Pokojni Matevž Tomazin, tajnik banovinskega odbora JRZ v Ljubljani je bil rodom iz Strahinja. Ze kot dijak in mlad zaveden gorenjski fant se je boril za slovenstvo, za njegove pravice. Nič se ni bal, ko je bil izključen iz vseh gimnazij na Kranjskem kot šestošolec. Odšel je v Pazin in tam dovršil gimnazijo, v Ljubljani pa bogoslovje.
Kot mlademu, delavnemu duhovniku se je tedaj odprlo polje dela. Za konec svetovne vojne je prišel na prvo službeno mesto v sv. Križ pri Litiji. Potem je bil kaplan pri Sv. Križ« pri Kostanjevici, od tu pa se je leta 1919 preselil v Cerklje, kjer je ostal 14 let. Tu je pokazal vse svoje zmožnosti dela in sposobnosti, o čemer pričajo vidni spomeniki v cerkljanski fari. Tu je tudi trpel leta preganjanja. Umaknil se je na Koroško, potem pa je 1. 1935 vstopil v tajništvo JRZ v Ljubljani, kjer je delal brez prestanka. ..Borba in delo" je bilo njegovo geslo in v tem nam naj bo svetel' vzgled!
Novo prosvetno žarišče v Poljanski dolini
V Treblji so v nedeljo 28. maja blagoslovili nov prosvetni dom
Naša dežela se prebuja, vstaja in ponovno vzdiga, čeprav je bila pred leti potlačena, našo slovensko zastavo prosvete, kulture in napredka prav v vsakem oziru. To so dokaz novi domovi prosvete, ki se dvigajo vse križem po naši slovenski zemlji, ki bodo bodovim rodovom žarišče slovenske in katoliške prosvete — nepremagljive trdnjave slovenstvu in katolištva naše dežele.
Tako žarišče je bilo blagoslovljeno na bin-koštno nedeljo tudi visoko gori v hribih prelepe Poljanske doline v ljubki vasi Treblji. M sliši pod zvon Stare Oselice. Velika prosvetna delavca na teh postojankah g. župnik Gogalu in gdč. učiteljica Marija Pevec stu s sodelovanjem vseh župljanov, posebej p," še vašču-nov v Treblji '.gradila novo prosvetno trdnjavo, ki se more šteti med najlepše domove našega podeželja.
Blagoslovitev doma pa je bila združena s celodnevno prireditvijo, katero je pripravila naša vrla katoliška mladina. Vreme je bilo sicer precej muhasto, a naših mladih src ne straši in se je ves program izvedel prav v takem obsegu, kot bi sijalo najlepše sonce. Dopoldne se je razvil mogočen sprevod naše mladine, ki je ob zvokih logaške godbe strumno prikorakala na prelepo okrašeni prostor pred novim Profcvetnim domom. Okrog naiših fantov in deklet pa se je zgrnila ogromno množica va-ščanov, faranov in naših prijateljev od blizu in daleč naokoli. K sv. opravilu je nato pristopil po vsem okolišu znuni in zlasti v Škof-ji Loki priljubljeni g. profesor dr. Vilko Faj-digu, ki je tudi imel nad vse globok i.i izklesan cerkven govor. Nato pa je domači gospod župnik Gogalu blagoslovil novo prosvetno trdnjavo, novi dom. Po sv. maši in po bla-
»GORENJEC«
STRAN *
poslovitvi jo gospod župnik pričel slavnostno zborovanje. Z velikanskim navdušenjem je bila sprejeta udanostna brzojavka kralj, flomu. ter pozdravna brzojavka našemu slovenskemu voditelju dr. Antonu Koj-ošcu. Pozdravil je tudi navzoče odličnike, njim na čelu g. okrajnega načelnika Kakla. Slavnostni govor je nato imel urednik ..Domoljuba" g. Jože Koši-ček, ki je s svojimi izrazitimi, navdušenimi br-sedami osvojil srca navzoče množice.
Nato so zborovalce pozdravili še g. župan Miklavčič Lovro, ter predsednik FO Martin Sifrer. Godba je zaključila sluvnost s himno slovenske mladine.
Popoldne pa je bila kljub dežju na telova-dišču velika telovadna prireditev, pri kateri je nastopilo do 400 telovadečih. Množice pu se je nabralo preko 2500.
Takih prireditev moremo biti v vsakem ozi-ru veseli.
TEDENSKE NOVICE
Blagoslovitev gasilskega doma v Naklem
Na binkoštni ponedeljek so imeli naši gasilci veliko slavje. Slovesno je bil blagoslovljen njihov dom. To je ponoven dokaz agilno-sti in požrtvovalnosti naših gasilcev, ki je omogočila zgraditev tako lepega doma, ki stoji v ponos gasilcem in okras vasi.
Gasilci so že dopoldan pokazali, da je ta dan za nje velik dan, ko so se korporativno v krojih udeležili sv. maše, katera je bila darovana v zahvalo.
Priznanje je izkazala gasilcem tudi »Gasilska župa Kranj", ki je za ta dan odredila delni župni izlet v Naklo. Bratske gasilske čete so se kljub zelo negotovemu vremenu odzvale v prav lepem številu.
Ob t. uri popoldne je bil sprejem sosednjih bratskih čet in gasilskega naraščaja iz Prim-skovega. Takoj nato je bil nastop naraščaja in gasilcev, ki bodo nastopili na gasilskem kongresu v Ljubljani. Naraščajniki iz Prim-skovega so vaje izredno lepo izvajali. Priporočati bi bilo vsem gusilskem četam, da organizirajo gasilski naraščaj in tako mladino uvedejo v lepo in častno službo gasilstva. Tudi članske vaje so bile lepo izvedene, pač pa je bilo opaziti vpliv različnih vodstev pri po-edinih četah, zuto so taki skupni nastopi radi enotnega izvajanja zelo potrebni.
Po končanem telovadnem nastopu so gasilci častno sprejeli: botrico go. Ferjan-čevo in g, Marinšek Viktorja, kuteri je nadomestoval zadržanega botra g. dr. Leopolda Marinška: domačega župnika duh. svetnika čg. Filipič Janeza in duh. svet. čg. Meršolj Janeza. Nato je predsednik g. Legat Jernej prosil župnika, naj blagoslovi njihov novi dom. G. župnik je predhodno v klenem govoru obrazložil pomen
blagoslovitve, ki rodi svoj sad le, ako blagoslovljena stvar služi pravemu namenu, kateri je pri gasilcih najlepše izražen v njihovem geslu »Bogu v čast. bližnjemu v pomoč", nan je dom blagoslovil.
Predsednik se je zahvalil g. župniku zu podeljeni blagoslov in obljubil, da bodo gasilci vpoštevali dana navodila. Nato je pozval gasilce, naj zakličejo pokrovitelju gasilstva Nj. vis. kraljeviču Tomislavu trikrat ..Živijo", Tr-žiška godba pa je zaigrala državno himno. Za tem je sledilo odlikovanje 4 članov za 20 letno požrtvovalno udejstvovanje v gasilski službi.
Zupni predsednik g. Japelj je gasilcem čestital na uspehu ter jih vzpodbujal k nadalj-liemu vztrajnemu delu. Zastopnik občine g. Vidic Andrej je v imenu občine izrekel čestitke in izrazil veselje občine nad napredkom gasilcev in jim obljubil pomoč. V imenu nukel-skih rojakov, ki žive izven domače fare je čestital čeii g. Benedičič Miha in poudaril, da z velikim zanimanjem spremljajo tudi oni napredek domače fare.
Po končanih govorih se je predsednik g. Legat zahvali! čg. duhovnikoma za blagoslovitev: ge. botrici in g. nam. botra, ki sta z nepričakovano podporo za novi gasilski dom pokazala tolikšno razumevanje in naklonjenost do gasilcev, da so ti obema res iz srca hvaležni, za botrovanje, vsem g. govornikom za čestitke, pozdrave in vzpodbudne besede tovarišem gasilcem za sodelovanje, istotako godbi iz Tržiča, ki je dala poudarek prireditvi, ter vsem navzočim za udeležbo, nakar je vse povabil k domači zabavi, ki se je razvila ob svirnnju godbe in petja na gasilskem vrtu.
K vprašanju naših vajencev
Ko govorimo o vajencih in o njihovem socialnem položaju, se moramo varovati dvojega: Najprej tega, da bi naredili vtis, da se vsem vajencem godi tako, kakor da bi bili res nekaki sužnji, na drugi strani pa spet tega, da bi naredili vtis, da so to ne vem kakšni gospodje. Kdor je v zadnjem času o tem govoril, vsak je naredil to napako. Prav zato je pa potrebno, da zazvone vsi zvonovi, če hočemo najti pravo sliko. Napake, ki so se delale, pač niso bile zlonamerne, ker imamo pač nekoliko različno gledanje na to vprašanje in ga vsak skuša prikazati s svojega stališča. So pa vendarle nekatere stvari, ki dovolj jasno kličejo, naj se ta vprašanja enkrat pošteno preventilirajo. So dejstva, ki jih ne more nihče tajiti in sleherni mora priznati, da se večini vajencev slabo godi, da se pa razmere, v katerih žive, zlasti s pomočjo »Združenja obrtnikov" dajo popraviti.
K odgovoru na moj članek v »Zvonu", ki so ga v velikonočni številki priobčili nepodpisani „predstavniki obrtnikov", bi stavil samo nekaj vprašanj in naštel nekaj dejstev, ki jih ne more tajiti noben »predstavnik".
Kar se delovnega časa tiče, pravijo predstavniki obrtnikov", da je za vajence 8, kvečjemu 10 ur. Da tako stoji zapisano v zakonu in morda tudi v kaki pogodbi. Dejansko pa je povprečni čas kranjskega vajenca preko 12 ur dnevno. Res je, da vsi vajenci ne delajo 12 ur, res je, da jih nekaj dela v resnici samo 8 ur, res je pa tudi, da jih mnogo dela tudi po 15 in 16 in tudi več ur in res je, da je teh več kakor onih, ki delajo po 8 ur. Vprašam, če je morda »predstavnikom obrtnikov" to znano in če jim je, ali so že kaj ukrenili, da se te zlorabe odpravijo?
Imamo obrtno šolo, ki traja, če odštejemo velike in male počitnice, sedem mescev, to je dobrega pol leta. Gotovo je vajencem nujno potrebno da se izpopolnjujejo v svojem znanju s teoretične strani. Po večini vajenci šolo jemljejo resno in se zavedajo, da jim je nujni pogoj za napredek. Mnogo jih pa je, ki v šoli ne pridobe ničesar. Največkrat je kriva njihova lastna neresnost, ki jim bo gotovo v škodo. Mnogokrat pa je kriv tudi kdo drugi. Nekateri vajenci stalno spe v šoli, ker so fizično tako izčrpani. Če ga vprašaš, koliko spi, ti pa odgovori, da dela do enajstih in da moru ob štirih ali petih spet na delo. Pa bi potem tak človek kljub najresnejši volji in kljub učiteljevemu opominu ne zadremal ? In ali naj učitelj potem od takega učenca sploh kaj zahteva?
Drugo vprašanje pa je, kako je z. nedeljsko službo božjo. Mendu ni v nobeni pogodbi zapisano, da bo mojster skrbel, da bo fant vsako nedeljo izpolnil svojo versko dolžnost. To vsi mojstri prav dobro vedo, posebno pa tisti, ki sumi ne hodijo v cerkev. Prav tuko pa dobro
vedo, da ni v pogodbi, da bo vajenec ravno v nedeljo dopoldne dostavljal strankam razna ugotovljena naročila, račune, pospravljal delavnico ali stanovanje itd. Dostikrat se namreč izgovarjajo prav s tem. K obveznim šolskim vajam ga ni, v soboto zvečer dela, v nedeljo dopoldne tudi — kdaj naj pa potem gre? Saj niti velikonočne dolžnosti ne more opraviti. Res so to le izjeme, ki jih ne 'moremo In nočemo posploševati, ker bi s tem delali krivico veliki večini, so pa dejstva, ki jih ne more nihče tajiti. Kot katehet ne morem storiti več kot svoje dolžnosti, delovnega časa pa jaz ne morem predpisovati mojstrom, za to so poklicani drugi.
Članek, ki ga jo napisal vajenec za »Gorenjca", je vzbudil precej pozornosti in komentarjev. Pa tudi odobravanju. Morda je nekatere stvari preveč posplošil in da tako zelo hudo morda ni. Povedal pa je mnogo tehtnih stvari, ki jih pa »Skupno združenje obrtnikov v Kranju", ki je v zadnji številki objavilo nekak odgovor, ne taji, to se pravi, da jih prizna. Govore celo, da sem tisto jaz sam napisal in sem se skril pod vajencev jopič, ali pa on pod mojo suknjo. Nuj bodo brez skrbi, pri meni je na rezpolago original. Zelo strokovnjaški je pa odgovor: Vajenec naj gre svojega mojstra tožit. Čudno, da ni svetovano, naj mojstra nabije... O, gotovo vedo očetje in varuhi in vajenci, da je nekje pogodba, da je nekje »Združenje obrtnikov" in sodnija. Ali bi ne bila krajša in lepša pot, če bi si mojster priklical v spomin, če je pa pozabil, bi pa šel pogledati, kaj je podpisal in se potem svoje moške besede držal, pa bi bilo vse v redu. Nasvet, naj gre vajenec mojstra tožit, se mi pa res zdi neresen in klaveren. In to je vse, kar ima ..Skupno združenje obrtnikov v Kranju" povedati k vajenčevemu članku.
Naj nihče ne smatra tega odgovora za ne vem kakšen napad na mojstre ali na Združenje. Niti malo ne. Odveč bi si pa bilo prikrivati dejstva, zlasti če se nerodnosti, ki se gode, dajo z lahkoto, le z nekoliko dobre volje odpraviti. Saj tudi združenje priznava, da je to problem, da je vprašanje, ki se mora rešiti, da ga tudi brez sodelovanja obrtnikov ne bomo rešili. Da, brez sodelovanja obrtnikov ga nikdar ne bomo rešili in ga nihče drugače ne poskuša reševati. Toda preden bo to vprašanje tako za vajence kakor za mojstre kolikor toliko zadovoljivo rešeno, bo pa treba ne polemik, ampak — dejanj!
Joža Vovk.
DR. ANTON KOROŠEC ČASTNI OBČAN SLOVENSKIH OBČIN.
Tekom lanskega leta je velika večina slovenskih občin izvolila voditelja slovenskega naroda, predsednika senata g. dr. Antona Korošca za častnega člana v dokaz trajne hvaležnosti, vdanosti in globoke ljubezni,, katero goji slovensko ljudstvo do svojega voditelja. Ob sodelovanju teh občin je dala napraviti županska zveza skupno diplomo, v kateri so podpisi županov in občinski pečati 322 slovenskih občin, s katerimi je ta izvolitev za častnega občana  uradno izpričana.
To skupno diplomo bodo slovesno izročili voditelju v nedeljo, dne 11. junija ob 10.15 v veliki dvorani hotela »Union" v Ljubljani.
Vabimo vse organizacije in posameznike — prijatelje dr. Korošca, da so te slovesnosti udeleže. Pokažimo tudi z udeležbo pri slovesni izročitvi diplome globoko hvaležnost vsega slovenskega naroda, katero smo dolžni svojemu voditelju.
Županska zveza v Ljubljani.
Predsednik vlade g. Cvetkovič na velesejmu. Zagotovil je ljubljanskemu velesejmn 1 milijon din podpore.
V nedeljo takoj po prihodu v Ljubljano na prvi delavski tabor je predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič obiskal ljubljanski vele-sejem. Spremljal ga je trgovinski minister in častni predsednik Ljubljanskega velesejma Tomič, ban dr. Natlačen, ter načelnik trgovinskega ministrstva Grgaševie. Visoki gost si je z vso pozornostjo ogledal velesejem, se o njem pohvalno izrazil. Pri tvrdki ..Plamen" Kropa je naročil 9 lestencev in svečnikov, u-inetno na roko izvršenih izdelkov.
V ponedeljek dopoldne je predsednik vlade in notranji minister Dragiša Cvetkovič ponovno obiskal velesejem v družbi z banom dr. Natlačenom in novinarji. Pri vhodu ga je pozdravil   ravnatelj   velesejma   dr. Dular.
Predsednik vlade se je močno zanimal za naše domače proizvode in tudi nekoliko predmetov nakupil. Opazil je tudi med obiskovalci dve skupini učencev in učenk iz dežele in se začel z njimi pogovarjati. Zanimal .so je, odkod so in kako se uče. Nato je dal učitelju iti učiteljici po tisoč dinarjev, naj v njegovem imenu pogostita deeo in ji kupita darila. Ta gesla je pri prisotnem občinstvu, ki je predsednika vlade živahno pozdravljalo, napravila globok vtis. Posebno vesela pa je bila šolska mladina.
G. predsednik vlade je ob obisku velesejma potrdil tudi veselo vest, da bo kr. vlada iz-| plačala za novozgradnjo zidanih razstavnih prostorov in ureditev sejmišč. To gesto predsednika kr. vlade je vsa slovenska javnost z zadovoljstvom pozdravila, ker bo Ljubljana s tem mnogo pridobila. Sedanje lesene razstavne zgradbe so doslužile in se bodo že \f-tos pričele zidati nove.
V Slomškov zavod v Ljubljani se sprejemajo za 1. razred klasične gimnazije nadarjeni in nepokvarjeni, JI — 13 let stari sinovi dobrih krščanskih družin, v prvi vrsti taki, ki bi se po gimnaziji posvetili duhovskemu in redovnemu stanu. Letna oskrbnina znaša okoli 4000 dinarjev. Podrobna pojasnila daje Slomškov zavod v Ljubljani, Poljanska cesta 6.
V Gorenjski oblacilnlcl v Kranju,
dobite najtrpežnejše obleke za blrmance, prvo-obhajance, Šport itd. — Kot krojača bova postregla najbolje in najceneje. — Se priporočava
čenčlč Štefan In Koželj Franc
Srečke loterije Rejcev malih živali so naprodaj na Ljubljanskem velesejmu, pri zvezi, Ljubljana, Karunova 10 in pri društvu: Gorenjski rejec malih živali" v Kranju, Hnje 15.
PRVA FOTOGRAFSKA RAZSTAVA V KRANJU.
V nedeljo 11. junija bo otvorjena »Prva fotografska razstava v Kranju". Dolgo smo Kranjčani morali čakati nanjo, čeprav je v našem mestu stekla zibelka fotoamaterskemu gibanju na Slovenskem. Dostojno bodo dokazali slovenski fotoamaterji napredek naše umetniške fotografije, ki ima zu svojega začetnika — Janezu Puharja.
Sicer si je nadel nalogo prirejati slične razstave — kar bo gotovo zanimalo zlasti kranjske amaterje — že »Prvi slovenski klub foto-grafov-amaterjev" v Kranju, ki je bil osnovan 2e leta 1910., a je moral radi izbruha vojne ustaviti svoje delovanje. Vsekakor se moremo Kranjčani postaviti ne le s prvim slov. fotoaJmaterjem in izumiteljem fotografiranja na stekleno ploščo J. Puharjem, ampak tudi s prvim slov. fotoamaterskim društvom.
Prav z vidika teh ugotovitev se nam zdi umestno, da se je zadnji čas začelo fotoama-tersko gibanje v našem mestu znova prebujati. V nedeljo otvorjena razstava naj b: bila le prvi korak kranjskih fotoamaterjev pred javnostjo. Naj opozorimo že danes, da se namerava osnovati »Fotoklub Kranj", za katerega so pri oblastih že predložena pravila
Razstava bo odprta od 10. do 18. junija vsak dan od 8. do 12. in od 2. do 7. ure. Razstavljenih bo približno 100 slik »Fotokluba Ljubljana", ki so utrle slavo naše umetniške foto-
grafije v svet in še kakih 100 slik iz drugih krajev Slovenije — zlasti iz Kranja.
Pozivamo kranjsko javnost da razstavo v čim večjem številu obišče in s tem tudi ona pripomore k njenemu uspehu.
KRANJ
Člane Prosvetnega društva, Fantovskega odseka in Dekliškega krožka v Kranju in na
Primskovem obveščamo, da se vrši skupni izlet v nedeljo 18. junija popoldne na dekanijsko prireditev v Krizah. Kroji! Podrobnosti v prihodnji številki.
Vpisovanje novincev na deški in dekliški ljudski šoli v Kranju se vrši dne 12. t. m. od 2. do 4. ure popoldne. K vpisovanju naj starši prineso družinsko knjižico *.!! pa rojstni list ter domovnieo. Za šolsko leto 1939/40 pridejo v poštev otroci, rojeni leta 1932.
Zaradi reda prijavljajte dečke na deški ljudski šoli, a deklice na dekliški: vhod je spredaj.
Starši iz vasi Čirčiče, Huje, Klanec, Rupa in Struževo javijo svoje otroke na ljudski šoli v Kranju.
Izletniški avtobus Kranj  Jezersko. Dne 11.
junija prične voziti izletniški avtobus iz Kranja na J, zersko. Odhod iz Kranja ob 8.40, odhod z jezerskega ob 1?.50, prihod v Kranj ob
19. Povratna karta din 30.—, na eno stran din
20. —.
Med. univ. dr. Vrbnjak Vinko, do nadalj-nega ne ordinira.
Novo pokopališče blagoslovljeno. V nedeljo 4. junija popoldne je kranjska fara doživela nud vse pomemben dogodek s svoji sto in stoletni zgodovini. Sledeč razvoju mesta se je pokopališče vnovič pomaknilo izven okvira mestne naselbine, tja ven v nedotaknjeno naravo sredi hujanskega polja. Kot se je staro pokopališče, ki se je nahajalo okrog cerkve in kjer so pokopavali mrliče nad 700 let, moralo 1. 1786. umakniti iz obzidja in sredine mesta ven v takrat še nenaseljen prostor, tako se je sedaj vnovič kranjsko pokopališče moralo selite v novo smer, kamor še ne segajo silnice mesta. Na hujanski ravnini bo morda kakih sto let novo pokopališče obvarovano pred hrupom in truščem mesta.
Blagoslovitev novegu pokopališča, ki se je vršila preteklo nedeljo popoldne, je bila opravljena z vso slovesnostjo. Ta dan je bilo namreč tudi slovesno praznovanje župnih patronov sv. Kancijana in tovarišev. Dopoldne je bila ob poli ti slovesna pontifikalna sv. maša, ki jo je opravil g. stolni prost in generalni vikar prelat g. Nadrah Ignacij, ki je v škofovem imenu tudi blagoslovil novo pokopališče. Popoldne ob 2. je bila ura molitve, nato so bile litanije Presv. Srca Jezusovega. Po litanijah se je na novem pokopališču zbrala velika množica ljudstva, poleg duhovščine so se blagoslovitve udeležili tudi okrajni načelnik g. Lipov-šek Gašper, kranjski župan g. Češenj, direktor gimnazije g. Korbar in drugi predstavniki o-blasti. Na pokopališču je najprej g. stolni prost imel cerkven govor, potem pa je po predpisanih obredih izvršil blagoslovitev pokopališča. Podrobnejši opis pokopališča priobčimo v prihodnji številki.
Namesto venca na grob pok. M. Tomazina je daroval industrijalec g. Jožko Zabret din 300 za prosvetni dom v Naklem, Zgubova družina iz Nakla pa din 100 v isti namen.
OPOZORILO: Vsem cenj. svojim starim in novim odjemalcem vljudno naznanjam, da sem svojo, po požaru uničeno strokovno trgovino barv, lakov in čopičev na novo popolnoma preuredil ter založil z novim, svežim blagom. Kakor preje se bom tudi v bodoče vsestransko potrudil vsakogar popolnoma zadovoljiti bodisi v ceni, kvaliteti in postrežbi
Prosim Vas, da se ob vsaki, tudi najmanjši potrebi zanpno obrnete na mojo specialno trgovino.
Pričakujem Vas ter se najtopleje priporočam.
eVJfct/iur
TRŽIČ
KOČA POD STORŽIČEM - ŽRTEV ZLOČINSKEGA POZIGALCA.
Tržič 4. junija 1939. V noči od petka na soboto je popolnoma pogorela planinska koča pod Storiičem last g. J. Jegliča iz Loma. Kočo je že par let imela v najemu tukajšnja podružnica Slovenskega planinskega društva in isto oskrbovala. Kakor vse kaže so neznani ziikovci najprvo kočo o-plenili, nato pa zažgali. Ognja v vsej okolici ni nihče zapazil, ker koča je stala v zavetju in je moralo goreti sredi noči, ko so po vaseh ljudje že spali. V soboto popoldne, ko prideta
STRAN 4
Imej čista usta! t«*1*
^^f^sm^amaammmmami Aista usta in blesteče zobe. Orodje, ki se stalno rabi — kakor naši zobje — Je treba seveda redno negovati. Zjutraj in zvečer zobno ščetko in Chlorodont, pa zobe o-čisti v vseh smereh! Nič strahu: zobje to prenesejo. Le slabe nege ne vtdrže! Zato: Chlorodont, kvalitetno zobno pastol Domači proizvod.
oskrbnik in žena v bližino kjer je koča stala se nemelo začudita, ko vidita mesto prijazne postojanke le kup razvalin, iz katerih se je le tu pa tam malo kadilo. Kočo je imel lastnik zavarovano komaj /a 1/3 vrednosti in vsled tega trpi občutno škodo.
Na delavskem taboru v Ljubljani se je naš Tržič prav lepo odrezal. V sprevodu je po vrstnem redu korakalo delavstvo predilnice. Peko", »Runo" kovači in papimičarji. Vsaka stroka se je simbolično pokazala pred javnostjo. Tekstilna s kolovratom in navitkom prediva, čevljarji s svojim čevljem, usnjarji pa so nastopili v svojih delavnih in prazničnih oblekah in orodjem. Formirali so tudi skupino ..potujočih", kateri so bili v starih časih vedno na cesti in so mnogo sveta nreho-dili. Danes pa teh ljudi ..frentarjev" ni več. Kovači so nosili veliko koso, težka kladiva in drugo primerno orodje, tudi v delavnih oblekah. Tako usnjarji, kakor kovači so imeli na čelu svoj strokovni grb, kar je dalo lepo izpopolnitev. Udeležba na taboru je bila iz Tržiča prav lepa, saj nas je pohitelo v Ljubljano nad tristo.
Bralno društvo v Tržiču je praznovalo 4. junija svojo 50 letnico. Na nekem slavoloku smo čitali napis: ..Kdor brata ne pozna za brata, mu bo tujec gospodaril." Bili so časi, ko brat ni poznal brata -- Slovenca in ga je preganjal z vso močjo oblasti, ga vlačil po ječah in sodnijah radi slovenskega narodnega in katoliškega prepričanja. Dbnes pa nekdaj preganjani brat daje svojemu nekdanjemu brutu-preganjalcu mir in svobodo kolikor jo potrebuje za mirno sožitje. Zato se danes vsak svobodno lahko imenuje Slovenca in prav kot zaveden Slovenec je ponosen na svojo domovino in na svojo državo Jugoslavijo. Napis na slavoloku je pa prišel 6 let prepozno
OLŠEVEK
Dekliški krožek v Olševku ponovi na ..01-ševsko nedeljo", ko imamo običajno procesijo sv. Rešnjega Telesa, to je 11. junija 1939. ob 3. uri popoldne v Olševskem ljudskem domu: I. Kratko akademijo, II. Telovadni ples s harmoniko in III. igro v treh dejanjih ..Po trnju do cvetja".
Ker je program zelo lep in ker smo znižali vstopnino na din 5 in 4, stojišča 3 in otroci 2 din, ne zamudite lepe prilike. Vljudno vabi odbor. —
PREDDVOR
Zlato poroko obhajata v nedeljo, dne II. junija Anton Aleš in njegova žena Jera p d.
Prvoobhajance
pridem [fotografirat na dom po znižani ceni.
FOTO JUG - KRANJ
Korošec iz Mač. Za našo faro je io poseben dogodek. Prav je, da se ju tudi mi spomnimo ob tem jubileju.
Anton Aleš je bil rojen v Mačah letu IS>9 in letos dopolni 80 let življenja. Vsi ga poznamo, kot vernega katoliškega moža in šega-vega v svoji zdravi naturi. Sedaj je užitkar na svojem posestvu, ki ga je znal modro in pravilno gospodariti. Četudi »Korošec,- po imenu, je bil prava gorenjska grča. Njegova življenjska družica je bila rojena v goriški furi v vasi Zavoda leta 186" torej 8 let mlajša kot mož. Kdo ne pozna dobre Koroščcve mame. Ko je bila še gospodinja, ni nihče šel prazen od hiše. Poročena sta bila dne 15. novembru leta 1886. Izmed devetero otrok, kolikor jima jih je Bog dal, jih živi še 7.
Njuni otroci jim dne lt. junija nameravajo prirediti malo slovesnost, kar sta tudi zaslužila. K vsem čfstitkam se pridružujemo tudi mi in jima želimo, da bi ju Bog ohranil še dolgo vrsto let, vsaj do biserne poroke.
BLED
ORKROŽNI TABOR NA BLEDU
Ena izmed prvih večjih zunanjih prireditev gorenjskih odsekov :n krožkov bo okrožni tabor na Bledu, ki vabi vso gorenjsko mladino, da se odzove klicu svoje organizacije.
Prireditev bo 11. junija za vso Gorenjsko j s slavnostnim uvodom na predvečer 10. junija. Obsegala bo dva dela. Na predvieer, dne 10. junija ob poli 9 uri zvečer štafetni tek okrog jezeru, nato telovadna akademija v domu.
V nedeljo, dne 11. junija od 8. do 9. ure ureditev sprevoda z zbirališčem na starem tenis prostoru pri Zdraviliškem domu. Ob 0 uri sprevod od Zdraviliškega doma mimo Park hotelu in Blejskega doma v cerkev k sv. maši ob 10. uri. V sprevodu bodo odseki in krožki v krojih, narodne noše. konjeniki in kolesarji.
Ob 3. uri popoldne bo javni telovadni nastop. V nedeljo 11. junija 1939 vsi Gorenjci ia Bled. Kdor katoliško in slovenski misli, mora ta dan stopiti v strnjene vrste naše mladine, ki bo glasno in javno manifestirala za svoja načela, za ljubezen in zvestobo do naroda in domovine.
KRIŽE
Vodovod v Sebenjah. Malo kateri kraj je tako potreben zdrave pitne vode kot ravno v Sebenjah. Po prizadevanju vaščanov, se je ta vodovod le pričel graditi. Ker je pa gradnja tega vodovoda v zvezi z velikimi stroški, se je odbor vodovodne zadruge nameni! prirediti večjo tombolo. Ta tombola se vrši v nedeljo 11. t. m. ob 3. uri popoldne na Če-brovem vrtu v Sebenjah Dobitki so res krasni, kot n. j>r. glavni dobitek motorno kolo, vrlino 6000 din, dalje kuhinjska uprava, dva ko lesa, plug, vreča moke itd. in še 211 krasnih dobitkov.
Ker je čisti dobiček namenjen izključno za gradnjo vodovoda, zato to tombolo toplo pri-poiočamo. Predprodaja tablic po vseh lokalih po din 3.—. na dan tombole po din 4--.
Kopališče. Ze lansko leto smo poročali, ('a si grudi g. Zupan Franc, gostilničar v Snako-vem-Križe javno kopališče. Kopališče samo je
sedaj dograjeno in gre že delo kabin h koncu, tako da upamo nu skorajšnjo otvoritev. Kako je bilo kopališče zu naš okraj potrebno, se kaže že sedaj, ker vsak dun prihajajo številne trume kopalcev gledut kedaj bo popolnoma vse dogrujeno, drugi pa že poizkušajo kako se bo plavalo v tem bazenu, ki je 30 m dolg in 10 m širok. Ob otvoritvi kopališču kaj več.
ŠKOFJA LOKA
Naši gasilci vabijo. Naša gasilska četa, ki je v zadnjih letih pokazala že toliko uspehov, bi ruda napravila za vse svoje aktivne člane nove delavne obleke. Dla dobi potreben denar, se je odločila, da bo v nedeljo H. juniju priredila srečkanje in noto večjo veselico. Prireditev se bo pričelu ob 3. uri popoldne in sicer na prostoru okoli gasilnega doma v ..Zvezdi".
ČEBELARSKI KOTIČEK =====
Lepa jedilna oprava se produ po primerni ceni. Več se poizve pri gospej Tassini, Kranj. Vidovdunska cesta 6.
Čebelarska podružnica v Kranju  ima dne
lt. junija t. 1. svojo veliko veselico na vrtu g. Greizerja F. na Klancu-Primskovo ob 5. uri.
Vabimo vse prijatelje, da se te veselice v polnem številu udeleže. Točila se bodo pristna vina, kakor tudi medica in medeni liker in tudi medeno pecivo bo na razpolago.
Ne bo Vam žal, če se bodete udeležili veselice, ker boste odšli veseli in pa zadovoljni kot še nikoli.
FILM
Kino Šmartinski dom v Šmartnem pri Kranju vam ima priliko prikazati v soboto 10. junija ob poli 9 uri in v nedeljo 11. junija ob 4. in poli o. uri dvojni program in to: Lord Nelson"', film iz časa Napoleona. Glavne vloge: Tvrone Pover. Madeluine CarolI in največji uu blenalu nagrajeni francoski film ..Velika iluzija" s  Pierre Pregnai in Diita Parlo.
MALI OGLASI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0*50. Najmanjši znesek je 8 D.
Važno! Modroce, otomane, spalne divn-ne i. i. d. izdeluje solidno in po nizk; ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na skali 5 (v hiši g. Šipica).
Kolesa, nova in rabljena kupite ugodno le pri Julij Zevnik, Stražišče na ..Gašteju".
Trosobno stanovanje s kopalnico se takoj odda. Glavni trg Kranj. Poizve se v upravi ..Gorenjca".
Mirna stranka, odrasle osebe išče dvosobno stanovanje s pritikl i nami v bližini mesta za september.
Eno sobno stanovanje išče ves  dan odsotna gospa za takoj. Naslov v upravi ..Gorenjca".
Zgubil se je primož od vodoinštalaterskega stola na cesti iz Čirčič čez ..Planino" do *m=sta. Najditelj naj gu vrne pri Mihelčiču na  Pungratu   proti   nagradi din 50.—.
1500 kg slame ržene in pšenične prodam. Vok-lo 26.
..Teza' išče pridno, izurjeno snovaiko. Zgladiti se je v soboto 10. junija od 2. — 4. ure popoldne.
Stanovanje z eno sobo in kuhinjo v mestu ali bližnji okolici, išče samostalni upokojenec. Ponudbe na upravništvo lista.
Dve privatni uradnici sprejmeta pošteno, dobro izvežbano KUHARICO zmožno popolnoma samostojnega gospodinjstva. — Vprašati je pri gdč. Lukman Ivanki, »Hranilnica in posojilnica", Kranj.
Cviček
pravi dolenjski, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani, Frankopanska nlica 11.
Couch zofe, otomane, divane
In vse tapetniške Izdelke izvršuje točno in
SoiiuiiO
V.TONEJC
tapetnik, Kranj
Štedilniki, navadni in elektrovarjeni R. FLORJANČIČ ključavničar KRANJ
Ako imate kurja očesa in se Vam dela trda koža, pridite v nnšo bigienično urejeno pe-dikuro, kjer Vau' naš pediker odstrani vse te neprijetnosti brez bolečin bi brez kemičnih sredstev za din 6.-. Ne mučite se s krpanjem nogavic, ker Vam za malo denarja strokov-njaško popravimo moške, ženske in otroške nogavice. Samo pri Bata.
Gostije fotografiram
pozno zvečer ob nedeljah in praznikih le proti prejšnjemu naročilu, sicer je takrat atelje že zaprt.
FOTO JUG - KRANJ
Mimica Zagorska: 20
Marija Taborska
'        (Zgodovinska povest iz dobe turških časo?.) (Dulje.)
Ko so od molili, so ugasnili sveče. Sosede so se začele razhajati, delo doma in na polju je kar vpilo. Vilibald je obrisal solze in je ukazal deklam kam naj gredo in kaj naj store. On in sin slu pa ostala pri postelji in sta gledala bolnico. Skrivaj sta oba čakala, kdaj bodo i/, za-meglenih, blodnih oči pritekle poslednje solze, kdaj bodo njene modre oči ugasnile za zmeraj.
Toda oči niso ugusnile. le nekaj več leska so dobile. Marijana je gledala skozi okno in poklicala:
..Martin! Micka!"
Sin je takoj prijel mater za roko.
..Mati, jaz sem pri tebi," je hlastno rekel Martin, ki mu je tedaj odleglo.
Mati ga je spoznala, dolgo ga je gledala in se mu slednjič nasmehnila.
..Kje je pa Micka?' zopet vpraša v zmedenosti bolnica.
Pristopil je mož. Vilibald in jo pogladil po čelu. rekoč:
„1, saj veš, v Begunje smo jo omožili."
..V Begunje, da. da. Saj res, prosila sem Vmbroža, naj stopi po vaju. Tako hudo mi je bilo."
..Zdaj ii je bolje?" se je smehljal mož. Bilo mu je do bro kot hi sam ozdravel.
„Zdi se mi, da 'mi je bolje Samo tako slaba sem. Kuj praviš, ali bi poslali koga po Volbenka ?"
„Po Volbenka?" se je ustrašil Vilibald. »Ce hočeš naj pride padar iz Radovljice, ali pa iz Kranja."
,.Nuk." je odklonila Marijana. ..Pud&rju mi nič pravih zdravil ne dajeta. Nekoč mi je Volbenk prinesel črno pijačo, tista me je tako okrepila, bolj kot vsa zdravila. Pošlji ponj in prosi ga. naj prinese tisto pijačo."
Vilibald in sin sla se gledala. Bala sta se, da ne bi Volbenk naredil kuj slabega, ker ga je župan na sodiui obsodil.
»Naj pride Volbenk!" je želelu gospodinja.
..Kaj, ko bi nam kaj urekel?"* je počasi razlagal Vilibald. ..Nekaj sprtu sva. pa bi nam zuul zagovoriti, da bi živina poginila ali pa bi kakšna nesreča prišla v hišo"
..Tega   ne   more." je rekel Martin.
..O. pač more. Coprnik je," se je nenadoma spomnil \ilibald.
..V zamero smo mu prišli in bati se nam je le tega. da I,i nam ne spravil kdaj rdečega petelina na streho in da ne bi živini nametal strupenih zeli," je rekel Martin.
„Ne verjameš, da bi znal coprati?"
,.Ne zna ne."
..Pošlji   no  ponj,"  prigovarjala   bolnica.   »N»j prinese tisto črno pijačo, samo ta mi je tako dobro storila." ..Včasih si se ga pa bula."
..Njega se še bojim, sunto zdravila bi radu dobila"
Vilibuldu se je /ena smilila, zuto se je vdal.
..Naj bo po tvojem. Marijana. Poslal bom po Volbenka, toda ne vem, če bo hotel priti"
..Bog ti porinil Bog ti povrni: ko ti jaz ne morem!" se je zahvaljevulu žena.
Svobodnjuku so spet postule oči rosne. Potegnil je sina za seboj in šla sta na mostovž.
»Martin, ali pojdeš ti nu klance?" oče zaskrbljeno vpraša svojega sina.
»Hm, Bevem Z menoj ne bo ln*ra| iti, ker sem ga zvezal in vlekel nu sodimi Hlapca pošlji," tako svetuje Martin svojemu očetu, ki je prišel V zagato. ,
..Katerega pa?" je ugibal Vilibald. ..Matevža in Gregorja ne spravim ponj za vse nu svetu, Ambrož je pa prene-umen."
»Bo pa že znal govoriti."
..Ne bo znal. ne. Pa tudi ne vem, če gu spravim v Vol-benkovo bajto. Ti boš šel ponj"
..Ne bo hotel iti z menoj." takoj reče Martin.
»Denarja mu obljubi.**
Martin je vedel, da mu ugovor ne bo nič pomagal. Mol če se je odpravil na klanec, Čudaka je našel domu.
..Pozdravljen v imenu božjem I" je nerodno prijazno pozdravil  ponosni  Martin  Volbenka  na pragu.
..Kuj bi m i rad?" ga je osorno vprašal starec.
..Mati je zelo bolna in oče te lepo prosi, da bi prišel k nji. Ona Želi, da bi ji prinesel tiste zdravilne črne pijače, ki si jo ji nekoč že dal."
»Ti si krivo pričal o meni in tvoj oče me je nato obsodil. Kuko me upaš sedaj prosit pomoči?" ga je sovražno luihrulil Volbenk.
..Ti veš, da nisem krivo pričal," se je glasno zagovarjal Martin in nato tiho prosil: ..Če te bolnik prosi v imenu Kristusovem, mu vendar ne boš prošnje odrekel."
..Čemu me prosiš v imenu Kristusovem. Župnik ti je vendar rekel, da me bo izobčil iz Cerkve."
..Meni ni rekel," je lugal Martin.
..On je rekel tebi in ti njemu," surovo govori starec z Murtinc/m. ki se mu je hotel že v besedi maščevati za prestano kužen . ki ga je pekla.
..Glej vse ve," se je tedaj zdrznil pogumni fant. »Ti pojdi z menoj, vse ti bomo stotero poplačali!"
..Plačali, vem. A kdo mi bo plačal udarce, ki sem jih dobil po nedolžnem?"
»Zaslužil si jih. trikrat zaslužil" je zavpit vihravi fant, pa se je tukoj ustrašil tegu, ker se je Jtosno zavedal, da visi življenje njegove matere v Nolbenkovih rokah.
Volbenk je gledal fantu in pomišljal. dolgo pomišljul. Naposled se mu je zuzibal nu tenkih ustnah peklenski na-smeh.
..Počakaj me, pojdeva skupaj. Smili se mi tvoju mati in dobila ho dobrih zdravil."
..Tisto črno pijačo ji prinesi," ga v neznosni zoprnosti vendar prosi Martin še enkrat prosi, za svojo ljubo mater, zu katero bi žrtvoval tudi svoje življenje, ako bi ga zahtevala njena ozdravitev.
Za urednika ui izdajatelja odgovarja Ver<ovšfck Milan v Kranju. Tiska tisknrna Tiskovnega društva v Kranja.