ZZO. Števili
• UMU. V SRiL MM M. MPJJDI 1911
Cm* 4 TtBar|e.
Uttik XUIL
Jutraaia izaata v L|mM|ami:
vse leta...............B     * —
.   1 10
Izhaja vsak dan zjutraj
pol leta..............
Jetrt leta..............
la siescc..............
Dopisi naj se frankirajo   Rokootsi se ne vra'ajo Ireasiitia: Raaftova ■lica št. $. «? »ntlKj« leve-t. telefoa it. 14.
6o *t*i široka petit vrsta 14 vin   Pri večkratni inserciji
po dogovora.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
vse leto...............K 18—
pol leta...............„ 9*—
četrt teta.................4 50
na mesec...............„ 1*60
Za inozemstvo celo leto.........m 28"—
Uprav aist v o: Ksaflova ahca 5. (spodaj, dvorišče levo), telefon št 85.
Najnovejše vestL — Brzojavna in telefonska poročila »Slov. Narodu11.
Nov poljski kl a H.
IO. avgusta. »Udove No-jiy« poročajo, da J** zopet izstopilo 7 poslaneev iz takozvane vsepoljske
franke. Ti bodo Hnje * »t i H m i. že iz -   pi\širni poslanci    ustanovili nov -ki klub. čigar    načelnik bo dr. i,.-rman.    Littove Novinjr« piipoaui-jajo. tla bi bilo vzpričo tega dejstva ravnost »meino še nadalje tajiti. oh*toji nevarna kriza v »Poljskem »hiba«.
Ne itn-i proti Cehom.
Praga«   10. avgusta. Tukajšnje društvo v varstvo nemških inteieaov vložilo protest pn»ti novemu zvi-rtju prispevka za mestno reprezen-tacijsko hišo. Novi prispevek znaša unmhi K.
Z nemškim denarjem.
K. — Lvov, 10. avgusta. Fkra-;inei prično na jesen izdajati hekto-trafiran list v nemškem jezika »Ru-enischc K• r rc*pondenz«. ki bo imel * :di prevode v angleškem jezika. Ta
M».n<lenca bo brezplačno na raz-;wdago redakeijam vseh g t ropskih -tov. Ali bodo Tkrajinei to kores-l«»ndeneo vzdrževali z denarjem« ki fra jim daje Rusija?
Hrvaški *abor.
Zagreb, 10. avgusta. Hrvaški sa bor bo imel pred razpustom kratko ^jo. na kateri lio sklenil uiianostno .zjavo eesarjii ob priliki njegove 80-
-tniee.
Porajanja za enotno stranko na Hrvaškem.
Zagreb, 10. avgusta. Pogajanja enotno stranko na Hrvaškem se nadaljujejo. Takozvani Zagorski klub je pooblastil poslance dr. Magdiča, dr. PinterovieaMlr. Mažu ranica in dr. Tuškana. naj se pogajajo s hrvaško napredno -tranko glede združenja. Ko bodo ta pogajanja končana, se obe frakciji obrnete na avtonomni klub glede spojitve. Kakor se zatrjuje, bo •notna stranka zvarjena sredi mese-*eptembra
\\ tonom i ja katolikov na Ogrskem.
Budimpešta, 10. avgusta. Vlada
je že izdelala zakonski nacrt o avto-• rti i ji katolikov in ga predloži par-amentu v jesenskem zasedanja.
• e\arjev   dar črnogorski
Dunaj, 10. avgusta. Cesar Fran
•'osip je |jodaril črn« »gorskem u kne-7o Nikiti štiri krasne arabske konje.
Graščina zgorela.
Poljrauar, 10. avg. Včeraj je zgorela baroskem sloga zidana graščina •Statenberg pri Makolah. Poljeanaki l«oami b ram bi se je po večurnem, Mino napornem delu komaj posrečilo • -prednji del v velikem čvetero-kota sezida nega poslopja- Vse drago z gospodarskim poslopjem    in lepo
grajska ka|»elieo je ogenj uničil. V gradu je -tauovalo na«l .'tO letov iščar-je\. ki so letali vsi zliegani sem in tja. ter reše\ali. kar **e je ilalo. Z\ ♦ eer -4» došli dragonci iz Sh>\ Histri-ki s istražili okolico in |h>Ii i --t \ t».katem je ležalo okrog |m» gozdih in travnikih. Lastnik gradu je neki Hardt.
Volilni boj % eeljski okolici.
Celje, 1<> avgu>ta. DW*iin >o dohajale dosedaj |x »same/.ne < h \ |m »vedhe mož iz okolice, katere so nemškutar-ji brez njihove volje in vednosti vzeli \ svojo kandidatno listo, so dane*, od-(m»ve<lali kar trije: Martin K odela iz Dobrove. Ivan Krušič iz !>>krovea in .lože Velenšek iz CM rožnega. Dr. Ambr«»žiču manjka t«»rej že sedem kandidatov za njegi»vo siidmarkovsko /• *<M/a\a in hlainaža netnšku-tarjev se veča od dne do dne.
trermanizaeija na Poznanjskem.
K. — Poznanj, 10. avgusta. Xa-- - ir* rn anizaeija >e je pričela na \-i erti * (MMlvojeno >il<». NV razlašču-jejo več -amo |»oljskih poaetitev. spravili - -♦'daj že na fm»nemčenje pr»ljskih krajevnih imen. Odslej se mora imenovati Jakoliovo \Velnatal. Mrnlli-zea-sko Mo^llingshagen. CJlow-no Ambai'h. \Vojtowstwo \Valdsee. IV»rožko \Valdstein, Boeiniee Lieh-tenfeld*-. Polska wieš Forbach in Ko-eanowo Kronati.
Poto\ anje nemškega prestolonaslednika v Paletttino. London, H». avgusta. Tukajšnji nemški listi *e obširno pečajo s projektiranim :«»t o van jem nemškega prestolonasl« nika \ I*, estino in f»ravijo, da j rine potuje na Jut rov o s namenom, da spozna kot bodoči cesar ondotne azmere za slučaj, ako l»o tamkaj t trebna nemška iuter-veneija.
Podrobnosti o umoru ruskega vohuna Ry bako v a. K rakav, 10. avgusta. Morilca ruskega vohuna Rvhakova, TrulM»vske-ga. m» danes vso n<»č zasliševali. Moril«* je rojen v Varšavi in ne zna ne ritati, ne pisati. Pravi, da je prepričan pristaš ruske socijalno - revohi-rijonarne stranke. Rvbakov je bil baje s\*ije dni, takt» pripoveduje Tru-bovskij. član socijalno - revolucijo-narne organizacije in se je opetovano udeležil raznih revolt. Pri eni izmed teh je bil tudi aretiran, a je bil par dni kasneje na splošno začudenje njegovih tovarišev izpuščen iz zapora. Nato je izginil ter pobegnil v Avstrijo, kjer je postal uradnik poljske »Šolske Matice«. Tudi kot tak je opravljal vohunski posel in je mnogo socijalnih revolucijonarjev ruskih spravil na vislice. Trubovskij je bil v zadnjem času delavec v Krakovu. Ob času gruneuraldakih slavnoati je slučajno naletel na Rvhakova in ga spoznal. Pred par dnevi je dobil zaprt kuvert, v katerem mu je revoha-
eijonarni odt»or v Varšavi ukazal, naj W> Kakova umori. Dan kasneje je dobil revolver, ki ga je preizkušal in si« pri tem ranil. Par dni je nato iskal R\ bakova. a ga ni i
ti. Včeraj je slučaju«« naletel nanj, ter usmrtil s tremi streli. Po izvršenem činu se je dal i>oi>olnoma mirno i»dvesti. Danes so mrtvo truplo Rvhakova obducirali in na to pokopali. Rvbakov zapušča ženo in enega otroka.
Vatikan in Španska.
Rim, 10. avgusta. V vatikanskih krogih so prepričani, da Ik> kljub nai>eto-ti, ki je zavladala med kurijo in Špansko vendarle prišlo do neke \ rste ^|m»raznmljenja.
Rim, 10. avgusta. Zatrjuje se. da je sam pai>ež Pij X. prepovedal v nedeljo klerikalcem v San Sebastja-nu. da ne smejo demonstrirati. To je haje storil po nasvetu kardin. Ram-polle. Kot dober znak se tolmači dej--t* ». da se namestnik španskega rtoslanika jutri udeleži slavnosti ob priliki obletnice papeževega kronanja.
Španska duhovščina ščuva proti kralju.
Devin, 10. avgusta. Magdebur-ger Zeitnng« poroča iz Madrida, da skuša duhovščina ljudstvo naščuvati proti kralju Alfonzu s tem, da pripoveduje, da je kralj Alfonz pod vplivom kraljice Viktorije prestopil v protestantizem.
Nameravan atentat na t anale jasa?
Madrid, 10. avgusta V vladnih krogih se boje, da hi klerikalci izvršili atentat na ministrskega predsednika Canalcjasa. Zato so mu dali posebno telesno stražo.
Knga in kolera.
4Mesa, 10. avgusta. Kuga se ra-pidno širi. Oblasti plačujejo vsako Ttodgano |m> lO kopejk 26 vinarjev.
Trst, 10. avgusta. Zdravniška komisija je konstatirala, da Hnber nima kolere.
Sultan In angleška misija.
Carigrad, 10. avgusta. Angleško misijo, ki je prišla notificirat nastop vlade kralja Jurja, je sultan Mohamed odlikoval na vse načine. Listi so mnenja, da je hotel sultan po želji vlade s tem pokazati, da so neutemeljene vesti, ki so zatrjevale, da se Turčija hoče pridružiti trozvezi.
svak izvršil snmsmsr.
10. avgusta. Veliko sen-
zacijo vzbuja te samomor banovega svaka, notarja Crnojevića. Crno je vic se je s izvosčekom peljal v bližnji goadič, ne tam zastrupil in nato se natrnlil. Vzrok samomoru je baje silan nervasnoat. Istacanao as je ustrelil pod oknom svoje ljubice tudi inie-
Afera dr. Crippena. London, 10. avgusta. Dr. Crippen je baje brzojavi! svojemu pravnemu zastopniku: Nisem ničesar priznal. Odpotoval sem iz Londona 9. julija. Potoval sem preko Rotterdama in se izkrcal v Amsterdamu. Vse drugo je neresnično. Mrtvo truplo, najdeno v kleti je znova pregledala posebna komisija. O rezultatih te komisije se čuva stroga tajnost.
Zagonetni napadi na vojaške straže.
Bcrolin, 10. avgusta .V zadnjem rasu se je prigodilo več slučajev, da so neznanci napadli vojaške straže in jim skušali vzeti puške. Domneva se, da so napadalci vohuni, ki bi se radi polastili pušk, da bi dobili s tem mo-del nemške armadne puške in vzorec sestave smodnika.
Spopad med grškimi in turškimi stražami. Solun, 10. avgusta. Petnajst mož hrojfca <rr>ka patrulja je pri vasi Dominiko prekoračila turško mejo. Med Grki in turško stražo je prišlo do spopada, v katerem je padlo 5 Grkov, 2 Turka pa sta bila ranjena
Bosanski reis ul ulema. Sarajevo, 10. avgusta. Reis ul clema Šarac, moliamedanski versk: poglavar, je odšel na prvo svoje vi-zitacijsko letovanje. Glavni namen Tega njegovega potovanja je svariti mohamedance pred nadaljnim izseljevanjem.
Razmerje med Turčijo in Bolgarsko-Carigrad, 10. avgusta. Polofici-jalni krogi so mnenja, da kljub na-I>etosti meti Turčijo in Bolgarsko, vendarle ne pride do konflikta med tema državama in sicer zategadelj ne, ker so baje velesile glede makedonskega vprašanja na strani Turčije.
Turške vojaške vaje. Carigrad.    10. avgusta. Velike turške vojaške vaje se bodo letos vršile na jesen v vilajetu Kosovo.
Predsednik ruske dume na svobodi.
Petrograd, 10. avgusta. Predsednik ruske dume Gučkov, ki je bil radi dvoboja obsojen v enomesečfio ječo, je bil danes izpuščen na svobodo.
Nemška izmišljotina.
Praga, 10. avgusta. Tukajšnji nemški listi priobčit jejo vest, ki so jo baje povzeli iz »Xew York Ileral-da«, da so Cehi pri Lušinu napadli neke ameriške avtomobiliste in jih ranili. Vest je docela izmišljena, ker Tiiti oblast, niti orožniki ničesar ne vedo o tem napadu.
Atentat na aewyorškega župana.
New York, 10. avgusta. Ko se je tukajšni župan Ga v nor hotel vkrcati na parnik, da odpotuje v Evropo, je nanj z revolverjem ustrelil najemnik mestnega pristaniškega urada. Zupan je mrtev, atentatorja so prijeli.
fl DI   uuun RKL—HnttBfl.
Zgrešena pot nositeljev — patrijotizma!
i Dopis iz Trsta J
Kdor je živel še preti kakimi 15 in več leti v Trstu in Primorju sploh, se je lahko na lastne oči in uše-a prepričal, kako globoko je bil
ukoreninjen patriotični čut v srcih tržaških in drugih primorskih Slovencev. Ob vsaki dani priliki: patriotični h sla\n«»stih in |h>u ličnih obhodih so tvorili ravno Slovenci največji, da skoraj izključni kontingent ter glasno in jasno z vskliki in pe van jem manifestirali svoja notranja patrio-tična čuvstva.
Ali kdor je takrat živel tu in imel bistro oko. je tudi lahko opazil, kako so »nositelji« jiatriotiziiia izrabljali te patriotizma polne slovenske bataljone v svoje nečedne namene in poročali na najvišje mesto o velikem navdušenju in udanosti tržaškega ljudstva do presvetlega ao-sarja in Avstrijo, a se pri tem dosledno izogibali besede Slovenec, tako da so manifestantje vsak dam figurirali le kot — Italijani.
\sako delo je vredno plačila. In izl*»rn«»« plačani so bili tudi tržaški Slovenci za svojo udanost in patriotizem. Ali strašno je bilo to plačilo, spremljano z jokom in stokom. Leti 1^*5*7. in sta z mnčeništvom za-
znani rani \ zgodovini tržaških Slovencev. Zaklel.* se je bilo proti njim vse: Iredenta, vlada in celo — italijanski konzul. Takratni ultra-italijanski namestnik Rinablini je hotel tržaške Slovence na vsak način upropastiti, zato je spustil nad nje nahiijskane in nafanatizovane i reden t ar je in kainoriste. ki so podpira -ni od vlade, policajev in orožnikov ter s pomočjo sleparstev tržaškega magistrata premagali Slovence in strmoglavili Nahergoja in zapisali oh bengalični luči na svojih oknih: Sb»venci so bili. Amen! To je bilo -  marca 1*97.
Ime \- septembra 1808.. ob času u mora cesarice Kl iza bete. takrat ko je z v*o sik* vzplamtel patri jot ičen čut tržaških Slovencev, takrat je vlada poslala v Trst Miri bataljone proti Slovencem. |iatriotom.
Zaradi svojega patri jot ičnega navdušenja so bili takrat Slovenci ka-znovani  naravnost drakonsko.
< M   takrat   -c ni glasila več na
prireilitvah tržaških Slovencev patriot ična baseda Sotcnci so izostali
patriotieiiiji slavm»sti. istodobno - prenehale tudi patriotične poli-tične manifestacije. A vlada nima prav nič več |m»r»»čati o — patriotič-nih manifestacijah.
.Veli pa slavna vlada, ona vlada, ki   je   zagrešila nad tržaškimi Slo-
LISTEK.
Ljubezen za stavo.
Spisal Blaž Pohlia. (nuu)*J
Drugi del tega dejanja se je odigral pri meni doma. Tu sem bil jaz .P-ovke -u. letele na me in na Kani vsevprek, kot bi s** bil pregrešil zoper vse predpis* nravnoMnih paragrafov, eiil sem o samem pohujšanju, škandalih. |*»k varjen« *st i. pro-palo-ti. kot bi bil vretlen težke ječe ▼ firadišču na Primorskem. Ker doma moje tete ni nihče ven metal, je reg-lanje trajalo |»ar ur. Po-ltišal sem l^»hlevno, kako me bo bog kaznoval za moje velike grehe, ki sem jih za-gr»-šil proti svoji dobri teti, ki tako skrbi za mene, da še sebi ne privošči kake dobrote, le da se meni dobro godi, kako me ho preganjala pekoča vest, ker sem zgrešil svoj bodoči poklic, poklic duhovniški, za katerega so me starši, ki zdaj z onega sveta gledajo na mene, odločili že v zibeli, in kako bom njo, teto. spravil n svojim nasprotnim življenjem v prezgodnji grob. Ker so ženske solze vobče poceni, usule so se tudi s tetinih lic na štedilnik, tla je šumelo, kot bi se pekla pečenka. Mene so ženske solze že večkrat ganile in ta-
venci v gori vpisani dobi toliko krivic, jeli kdaj poskusila na kakoršni koli si bodi način pridobiti si te slovenske   mase za toliko pridigovano
l»at riotično misel« t Jeli ta vlada skušala kdaj popraviti svoje grebe, katerih posledica je morala tudi sama že večkrat občutiti T Kaj še! Poravnavo krivic Slovencem, tega vendar ne oopuste »višji oziri«!
Iz »višjih oz i rov« se mora dovoliti Italijanom univerzo, a is »višjih ozirov« se ne sme dovoliti v Trstu slovenske ljudske šole. Ravno tako iz
višjih ozirov« se mora in se dovoljuje Italijanom iz Milana, Padove, Plorenee i. t. d. korporativne izlete v Trst. kjer v družbi tržaške iredente uganjajo komedije, a iz onih istih »višjih ozirov« se ne sine dovoliti tržaškim Slovencem izleta v l*ulj, med svoje brate, v Pulj. katero mesto bi morali prav Slovenci in Hrvatje braniti pred sovražnikom v času vojske.
V očigled temu <iosledneiiiu po->to|»aiijii onih res ue|m»litičnih »višjih krogov . je upravičeno za klical dr. Mandie na nedeljskem shodu: »Proti nam se je zaklelo vse - tudi vojaštvo. Strah imam. da mera našega ♦rpljenja še ni |m»lna. Zato je nujna potreba, da ne trdno organizujemo, da  -klenemo svoje vrste.«
Pred***d«dva tržaških patrijotič-nib društev, ki so pa le nekake ko-vaetnee .1 f»«.,l«M.» iredento, so raz|»o--lala našim društvom vabila k sode-lovanju na pouličnih manifestacijah na večer 17. avgusta. Proti temu bi seveda »višji oziri« ne imeli ničesar, ah istodobno je vlada iz »višjih ozi-rov prej n »\ eda I a nedolžen izlet poštenih Slovencev. Oh slepota nositeljev pa tri jot i ene misli!
!►.. jrum hi bilo slovenskih izlet nikov iz Trsta v Pulju. Ako bi bilo poveljstvo vojne mornari «*e mesto zahtevanja po prepovedi izleta, m1-prlo svoj arzenal, svoj muzej in vse v oje zanimivosti na stežaj ter prijazno raz kazalo svoje naprave izletnikom, kakor je to že bilo določeno, bi bila ta tinofr broječa masa morila brez vsake inieijative jela v zahvalo m prijaznost klicati: »Živela Av atrija!«
Ali mesto tega. kaj vidimo! Nečuvena in protizakonita prepoved je l»orodila v ljudstvu toliko srda, da je moral gos|»od vladni zastopnik na nedeljskem, viharja polnem shodu, poslušati vsklike. katerih tu ne moremo zabeležiti. To je uspeh — zgrešene |m»litike nosi tel je \ patri jot h-ne misli! In ta zgrešena politika se 1m» britko maščevala na nje provzroči-teljib in njih naslednikih. Spas drža-%e in ilomo\ine je v ljubezni ljudskih širokih mas d«» poklicanih faktorje*! Ali ljubezni teh se ne prid« »bi v a
ko se je zgodMo tudi zdaj. da sem pristopil k sv« 1 ljubi teti in jo s solzami V OČah zagotovil, da ne pogledam nikdar č nobenega dekleta, najmanj pa 1 ni, s katero v resnici nisem imel n o!i več znanja, kot da s**m jo parkt t pondravil. Slovesno sem obljubil, a fMijdem v semenišč«*, to |»a zaradi nje, svoje ljul»e tete, da 11 j**j n»* Ihi treba v prezgodnji grob. I/ -k» ranega srca izvirajoča obljuba je ganila tetino srce in ko mi je ta napravila s#- #Vtrt ure dolgo pridigo
0 raznih dolžnostih človeka napram -ehi in I»ogu. ki ne pusti, da bi kdo zakopaval talente, kakršne sem jaz sprejel v veliki m«*ri, sva se pobotala. Jaz j»a sem sklenil, da se s Fani ne pogledam več, in sicer že zaradi doni a«'-e ga miru ne.
Pa s*»ni se bridko varal v svojem sklepu.
V.
V treh tednih je bilo konee šolskega leta in napočil je zlati čas počit nie. Vsi moji sošolci so jo potegnili na kmete domov, kar jih je bilo pa iz mesta, so se pa šli ved rit v divne, romantične kraje naše lepe Gorenjske. Kdino jaz sem bil tako nesrečen, da ni i ni bilo usojeno, da bi užival po-eitniee tako, da bi imel kaj od tega. C Mat i sem moral pri svoji teti, ki je pazila na mene, da bi se me ne prijela kaka strupena napredna sapa. Ta nalog ji je dal njen spovednik.
1 M« »cen sem bil za semenišče in člo-
s zatiranjem In krivičnim piatepa brihmnismjn! Slaba je m tinta drža-svaje vojake In ne na Ijubenen In sve-
Kaj j* vse pri nas mogoče?
Policijski oddelek deželne vlade je v zadnjem času marljivo na delu in pleni »Slovenski Nar«al« kar za|»o-red. S«*veda pri teh zaplenibah nikdar ne vemo proti kateremu paragrafu kazenskega zakona smo se pregrešili, ker so gos pinije tako konusi, da se jim uiti ne zdi vredno, da bi navedli ilotičen paragraf, po katerem so list konfiseirali. Tako izvemo za zločin, ki sin«» ga zagrešili šele par dni kasneje, ko se v uradnem listu razglasi !»»t rjena konfiskacija. Tudi zadnji«", ko so list zaplenili zaradi n«»ti«*e >-Vest he jim je \ zbudila ali hočej«? biti nepristranski!«, smo izvedeli za hu«l«»«lelstvo, ki smo ga z d«»tično notico zakrivili, šele iz »Laibacher Zeitung«. In po pravici povedano, kar za glavo smo se prijeli in presenečen« ► vzkliknili: Ali je to mog«>če? V sodnijskem razsuli In namreč stoji < rno na l»elem, da so nam list konfiscirali zaradi prestopka proti varn<»-sti časti po § 491. k. z. Zaplenili so nas tor«»j za to. ker smo razžalili barona Schwarza. Ali ni to nad vs* i«le-/alna konfiskaeijska p- ' "
Schuarz sv • "uti na • . •> 1 .n. nega, pa da kratko malo list zapleniti. Prav komodvio stališče, Ki pa diši močno m, eks#ke)x*i«inizmu! Ali smo pred 'ak ni -1 »»miki ali nismo? Ako smo. kako oride l»ar«»n Sehwarz do t»*ga, da si -one iskati zadoš«Vnje za svojo žaijeno *ast na drug način, kakor navadni umrljivi ljmlje?! Zakaj 7 as on ne toži. kakor nas morajo «lru-gi tožiti, ako smo jih žalili in ako za žalitev iščejo zadoščenja? Ali ima liožiilar iVrne morda kak privilegij? Kadovedni. zeh» radovedni sin«) nanj »11 nadejamo s**, da ga nam ho razkril pred sodiščem pri vzklicni oh ravnavi proti k«>nfiska«*iji.
Nepoboljšljivi grešniki.
Par dni je tega. odkar smo >Slo \ »TieiK zamašili usta. «la drži Jezik >a zobmi o naprednih »veleizdajni-kili« v Ljubljani, a že ga zopet srH obrekljivi jeziček. Sn<x"i se je ta poštenjak namreč spravil na tržaške Sloven«*e. Kar preko noči so stnlaj Izostali »veleiz«lajniki« tinli tisti trza-ki Slovenci, ki so pr<*d leti zaradi pr«*g«»r«k«Vga avstrijskega patrijotizma in ra«li prevelike lojalnosti mo rali v ječe! »Slovenec« jih o vaja. kakor naprednjake v Ljubljani, prav p«> maniri najbolj pro|»a«llega špiclja in hiriča. Pravi namreč, da so udeleženci n«k«l«*lj>k«»ga sho«la v Trstu kf»r \ prek kričali: »Doli Avstrija, živela Srbija* .    Recimo,    da bi r>ilo to res.
vek, ki naj postane kdaj učitelj in visini k ljudstva, mora biti enostransko vzgojen, da potem istotako enostransko vzgaja ljudstvo, ki naj se ne izneveri častitljivi veri častitljivih prade«lov, ki so suženjsko tlačanili Rimu in Dunaju in imeli same denarne in krvne dolžnosti napram obema, pravic pa nikdar nobenih. Teta me ni pustila na počitnice, dasi mi je prijatelj Pavel obljubil, da bom imel pri njem vse zastonj. Nikamor nisem smel. Le dnevne izprehode sem smel delati, zvečer sem moral pa biti ob sedmih doma; bog ne daj. da bi me noč zasačila zunaj.
Tako sem životaril kot puščav-nik. Kopat sem se hodil v bližnjo reko, ki bi me bila pri neki priliki kmalu vzela, ker nisem bil še izurjen plavač, voda pa deroča kot Sava. Drugače sem pa hodil poseda vat na klopice mestnih parkov in prebiral ondi svoje ljube pisatelje Tolstega, Ihsena, Lermontova in druge. Dolgčas mi je bilo mnogokrat naravnost strašno. Mlad človek sem bil, rad vesel, pa sem utepal tako žaltoVo življenje. Zato mi je bil dobrodošel vsak znanec, v katerega družbi sem mogel prebiti par ur in se pogovoriti, če ne o drugem, pa o naši slovenski politiki. Kajti brigal sem se že takrat za naše politično življenje, akoravno nam je rajni profesor Vrbovec zatrjeval, da se človek pred tridesetim letom nima baviti a politiko, če hočemo
ali je »Slovencu« treba opravljati špiceIjsko službo, ko vendar sam pravi, da je bil na shodu navzoč tudi vladni komisar: Zakaj pa ni vladni komisar vzpričo takih veleizdajal-skih klicov takoj prijel za vrat onih klicateljev, zakaj ni takoj shoda stan te pede razpustil! Ce tega nI storil, potem moramo pač upravičeno domnevati, da se je »Slovenec« zopet no svoji stari navadi infemalno zlagal ali p* hoče biti bolj avstrijski, kakor je avstrijski policijski komisar aam! Tertium non datur! Naj pa bo že res ali prvo ali drugo, eno stoji trdno kakor skala, «la še ni izhajal na Sl«>venskem list, ki bi bil opravljal tako peklensko podlo službo, kakor glasilo ljubljanskega škofa. Naj 1m> Slovenec že tega ali drugačnega političnega prepričanja, v <lno «luše se mu mora gabiti vse, kar v zadnjih (Jneh uganja posvečeno glasilo kranjske duhovščine. In k«l«>r to divjanje, to naravnost perverzno hlepenje po krvi lastnih rojakov trezna motri, mora priti do prepričanj?, da je ta derviška druhal ali podkupljena, ali pa je že tako na robu propada, da vidi svojo rešitev edino v tem, da z infernalnim ovaduštvom na zgoraj, izroči svoje sobrate dru gega političnega naziranja — krvni-ku! Gnjusi in gabi se nam v dno duše ta brezdušna svojat. Fej!
Zgodbice o okrajnem nadzorniku Peerzu.
Vest. «la je proti okr. nadzorni k u za nemške šole na Kranjskem, Peerzu. uvedena kazenska preiskava raiii splošnega posilstva, omeo var ja resnici. T«xla kakor se zdi, to še ne zadostuje šolski oblasti, da hi nastopila proti njemu, zakaj poroča s<» nam. da ta famozni nadzornik >' vedno opravlja svojo službo. Vidi se t«»rej. da nas hoče oblast na vsak na-<"in prisiliti, da spravimo na dan še ilruge »če«ln«>sti< Kalteneggerjeveg? ljubljenca. Ne storimo to ra«li, ke>* }M»s«'gamo v privatno življenje p >-samnikov le v skrajni sili. Ker pa je v javnem in splošnem interesu, da s« izve. kakšnega moža je vlada imenovala za nadzornika nemških šol na Kočevskem, kjer «leluj«\jo večinoma učiteljice, hočemo pustiti na strani vse ozire ter podati verno sliko tega nemškega junaka. Notorično je znali«), da je mož seksualno silno senziri-ven. Nobena ž«>nska ni varna, ako pri«le ž njim v dotiko. O tem bi lahko navedli najpikantnejše anekdote, a povemo samo eno. ki je še v drugem oziru za Peerza zelo karakteristična. Možakar je hotel na vsak način speljati neko gospo«lično, o kateri .ie vedel, da se poteguje za neko službo, toda ne učiteljsko. Ker se mu dekle ni hotelo udati, se je maščeval. Dekle ni dobilo dotične, ji preje že obljubljene službe. In takšen človek je okrajni šolski nadzornik in profesor na žen-
Slovenci, da ne bodo naši politični smotri dosegali samo piškavih uspehov. Danes izprevidim, da je imel mož prav, dasiravno se naši mladini pod 30. letom ne more kar pavšalno očitati, da bi bila v svojem političnem delovanju zgrešila svoje cilje v prospeh narodne koristi. Sedel sem tako nekega vročega popoldneva v mirnem gozdnem zavetju na udobni klopici in se zatopil v Turgenjevove-ga kralja Learja. Kar mi zakrijeta dve roki oči. Dotičnik je stal za mojim hrbtom. Zgrabil sem za roki, da bi jih odstranil, a nisem jih mogel. Ko sem segel nekoliko nazaj, začutil sem ženske rokave. Pomislil sem nekoliko, katera ženska bi imela veselje do mene, da se ji izljubi uganjati z menoj take norčije. Bil sem si kmalu na čistem in zaklieal:
»Fani!«
Roki sta se sami odtegnili in res je stala Fani pri meni.
V času, ko sem pasel tak peklenski dolgčas, kakor sem gori omenil, nisem hotel zavračati ljubeznivosti dekleta, ki mi ni bila nikdar prav nič pri srcu, ampak sem jo kolikor toliko hvaležno sprejel po geslu in navodilu, da v sili hudič muhe je-Zato sem jo vprašal precej prijazno:
»Okod si prišla t«
(Dalje prihodnjič.)
*kem učiteljišču! Ali ni to prekrasna perspektiva? Šolska oblast se seveda za to ne briga m 1k» mirno tr|»ela. da bo Feerz opravljal se xa na prej službo šolskega nadzornika ia orofe->«*rja na ženskem učiteljišču! V imenu javne morale zahtevamo, da se lVerza takoj -u^»endira. ker tak čb -vek ne s|»ada niti na mesto n a* 1 zorni 1 a. še manj |»a na me*to profesorja na ženskem učiteljišču
Bratei v laseh.
Med glavnima klerikalnima organizacijama,  med  »Mlekarski* zve
zo« in »Zadružno zvezo« traja že dlje časa bratomorni boj. Kazne klerikalne veličine se zaman trudijo, da b. to U»rl>o preprečile, a ne gre in ne gre. Sam bog ve. kaj je pravi vzrok tej borbi na noi? Ljudje g.\ »re. d;, se gre za neki kredit, ki ga »Zadružna zveza« ni hotela dovoliti -Mlekarski« in da j«- ^,-daj zaradi tega tak;, jeza med bratci. Seveda se pravi |n>-\<h1 >|*»ra ne more dognati, k.t se klerikalci skrbno čuvajo, tla bi kaj izdali nepoklicanim ušesom. Najzanesljivejše pojasnilo o aferi bi pac naj I ožje dal predsednik »Mlekarske zveze« grof Barbo. Ta se je baje že večkrat zelo dvomljivo izrazil o na-tlaljneni prospe van j u te zadruge.
\ išek ne^rai
V izložbenem oknu t v nI k- ; i i« »litini na Mestnem trgu so razstavljeni
nemški narodni kolki. OčivHt.o je. da si - temi kolki hoče izzivati slo-■ • •'Itčinstvo, k: hodi tu "tinio < e je tvnlka (iiontini tako n»wiško-nncijonalna. da hoče na vsak način razjvečavati nemške narodne kolke, je to stvar, ki jo naj sama s -a ho opravi, od ločno pa ugovarjamo proti temu. da bi s temi kolki izzivala in provocirala v izložbenem oknu. mi i no katerega dan za dnevom hodi na stotine in stotine slovenskega občinstva. Doslej tvrdke Giim:ini še nismo poznali s te strani. zato si bomo to zapomnili. Oez sedem let vse prav pride!
1'oljski z;ost.
Na ju »vrat k u iz Trsta je danes poaetil naše uredništvo odlični poljski rodo I jn h Štefan Sohieszczanski iz Iladonia iz kralj**-? \ a Poljskega. Poljski gosf se je izrazil, da mu Ljubljana izredno ugaja in da bo pri ard priliki z«»pet prijel na Slovensko.
Velik požar pri S\. Frančišku Ksa-% eri ju v Sav. dolini.
M« nulo «ohoto po i h dd ne je udarila strela v kozolec Frana Slatinši.a v Radmirju. 'Hr^nj ^e je širil z neznansko hitrostjo; zgorelo je 5 po-K<i\»r"ka požarna hramba je bila takoj na licu me-ta in se ji je posrečilo rešiti Slatinškovo in Pti-nioževo hišo. Na pog«rišč» -*.. tudi prihiteli požarni hrambi iz Ljubne-ga in Rečice.
Policijske vesti.
Tatvina
Cestarju Ivanu Si mik a iz šmartna je bila iz nezaklenjenega stanovanju ukradena srehrna ura a oklopno verižico, vreiina '2H K.
Siro*i
Včeraj |s»poldne je prišel v neko gostilno na Imnajski cesti Mihael F raja no. g«*lec v eirku-u - Za vata«. 1 rajarto jf wtbt*-val juhe in p*deg - i-roro jajc*-. Ko mu je gostilni'-arka • rin#*«la zahtevano, ni jedel in tudi ni hotel plačati. CtoMiIničarka mu je cato hotela vzeti klobuk. Naenkrat bn jo je Krajani zgrabil za levo roko in ji zvil palec; natakarico pa je uda ril po obrazu, da je krvavela. Ko ga > gostilničar postavil po*f kap, je potegnil nož in hotel iti nazaj v gostil
Poklicani   stražnik je sirovino kmalu ukrotil.
Iz sodne dvorane.
Okrajno sodite« ljubljansko.
Veliko krika za nič. Poaestnico
f rančiško Selanovo iz Zg. Kašlja so budobni jeziki obdolžili, da je dna 15. julija ob polu 4. zjutraj na njivi »vo-»    i  Ffabien  krompir kradla -'i dan zjutraj je šel namreč po-•nik tbnahen na polje: na Habi • * vi njivi zagleda žensko, ki je nekaj
kopala. Misleč, da je domača, jo ogo-\ ori, ona pa zbeži brez vsake besede. Pustila na je na njivi jerbas in svi-tek. In ta jerbns je spoznala neka dobra soseda za lastnimi Selanove. Se-lanova je odločno tajila, dokazovala -noj Mhbi in zaslišanih je bilo mnogo prič. Nazadnje pride na vrsto se • kradem posestnik Ha luč. ko ga pa sodnik vpraša, koliko ima škode, pote, da nič, ker mu sploh ni bilo nič ukradenega. In stvar je seveda slavnostno padla v vodo.
Za 12 via. 1 k kazni. Delavec Mi ha Košir je zadnjič posodil nekemu delavcu za ukradene uhane V2 v, ker je to po zakonu prepovedano, ga m sodnik obsodil na 1 K glolie oziroma '24 ur za|h>ra. Delavec Josip lb -^belini pa je «n! istega tatu kupil za 1 K -rebrno uro, ki je bila tudi ukradena. Ira je seveda zapadla. Deghc-1 in i pa bo moral plačati rh se 4 krone kazni. ozir. Im> moral 24 ur st deti.
Razne stvari.
* Prijet cerkveni    \ lomile«. V
Butljejov irah so prijeli JHHe'uegi Jo/et'a  Spruicelja.   ki  je oropat več
- i rke\ \ tonili je tudi \ ondotno Marijino cerkev ter odnesel cerkveno ;»os4Hio. vredno "j;UMI kron.
ka/rio\an vojak. Korporal 'XI. pešp^dka v Arailu po imenu Miskov, ki je retepaval p<Klrejciie mu vojake, je bil degradiran in obsojen na tri mesece jeee.
Samomor iz nesrečne ljubezni. I/ Stra-lnir^ra |m>roeajo. tla se je
v nekem bližnjem letovišču vrgla pod vlak hči neinšk« ira posianca Riffa. Vlak je nesrečnico usmrtil. Vzrok -   nesrečna ljubezen.
* Vpričo žene skočil v v«m!o. Ko
- • šli v nedeljo ponoči po Ferdinandi >\em iijo>tu v irradcu 'slletui zavarovalni uradnik Frangone. njegova žena in neki prijatelj, je Frangoue penadoina skočil čez (»grajo te: izginil pred očmi sv- » /♦•ne v Muri. ^ ražnik in rečni paznik sta šla takoj > čolnom iskat Fr.ingoneta, toda
se i-kunje je bilo zaman.
* V ječo o liso jen i pesnik. V Ka
hiri so obsodili jiesnika (iha.vatija. ki je izdal zvezek revcducijoiiariiil: in -ieer v njegovi odsotnosti na leto .:t.: ječe. Nek j-i»obtoženec j-dobil tri mes*«-e j**če, dva druga sta dobila pa ukor.
Prijatelja okradel. In majski fotograf Julij Pnllermaiui. ki bi\ i že nekaj časa v Cnrihu in ki je bil /*• v»**!:rat |h»vabljen «"1 nekega svojega prijat**'ja, je temu pred par dn.»-
vi v z- I ključe ofl njegove pisarne. Na * o >• šH v pi-arno ter vzel iz blagajne več t.soč frankov, * kateri-t • i i je hotel popihati. Tata >o prijeli \ I iioiiiostu. Imel je le še |Milovie > ukraden* 'i denarja pr -
* Papeževa leva. Svoj i-n< je Mene] i k pos I papežu v dar dva mlada leva. Pa p* /. je dar sprejel in dal leva krmiti. Z Injič pa sta dobila po kobilo zehM oe krče in kmalu sta po-ginila.  .V   do ju je zastrupil.
* Str  h  povod«Hii  n z let a zrako
plo\a. V »erolin»kem Lunaparku -e je dvignila v nedeljo zrakoplovka \ svojeni zrakoplovu z nekaterimi pasaži rji V za d njeni trenotkn preil vzletom j#» pomagal njen pomočnik .rimi pasaži rju v gondolo Zi a koplov se je dvignil, s «eln>j je pa y»o-o-gnil tudi jH.močoika. ki je bil t.n motan v neki vrvi. Clbf'-instvo je bilo tako prestrašeno, da je začelo dr-\»«i na vse strani. V sled strahu in irneče je omedlelo do Kili ljudi. V višini kakih osemdesetih metrov se y pomočniku f »osrečilo, da je po vrvi zlezel v gondolo.
* Poskušctio zastrupi jen je. Soproga stražnika Diebra v Gradcu je imela navado, da je puščala zunaj v veži j»os«mIo, v katero je vsako juti o mlekarna izlila mleko. Včeraj j ; napravila žena za zajtitrek kakao, bil pa je tako neprijetnega okusa, da ga nista mogla piti niti ona. niti njen mož. Tudi je obema postalo sla-!*>. ko sta le nekoliko pokosila. Se Ifolj neprijetnega okusa je bilo mleko samo. zato ga je žena dala psu. Pew «e > začH svijnti ha jn kanala pogrnil Preiskava je baje dognala, da h- bil v mleku strihnin.
9 Originalna goljufija. V goljufijah so ljudje zelo iznajdljivi. Sledeči slučaj je gotovo zelo originalen: Ladja, ki je bila lastnina neke paro-brodne družbe v Cardifu, se je potopila z veliko zalogo premoga vred. Kapitan in moštvo so se rešili. Kapitan je proglasil, da je ladja po nesreči zadela ob skalo. En mornar pa je povedal, da je bila ladja že tako napravljena, da bi se potopila. Zavarovali so jo za 1,275.000 mark, vredna pa je bila 572.000 mark. Prigoljufati mi torej mislili na originalen način 700.000 mark.
* Občina brez župana. Medtem, ko se drugod te|»ejo za županski sto-Icc, pa v občini Tvorihraz pri Znoj-nui neče mkjlo župauovati. Ze par-krat so si izvolili občinski možje žu-| ana, pa vsak je odklonil. Preostalo ne I »o nič drugega, nego da <al|*oš-Ije tja okrajno glavarstvo komisarja na župansko mesto.
* Proti spomeniku pesnika liei-neja. Heineja imajo Nemci zelo v želodcu, ker jim je povedal |>ar bridkih resnic. Znano je, kako je cesar Viljem (m>gnal Heinejev sfiomenik iz Ahilejona. Ta s|»omenik nameravajo |h»staviti v Hamburgu. Proti tej nameri se je oglasil />Deutschbund«, in sicer s sjiomenico cesarju Viljemu. \' s|n»meniei pravi, ila bi bil spomenik Heineju trajno onečaščenje nemške zemlje, hreataktnost itd. Pesa rja prosijo, naj enkrat za vselej proglasi, da na Nemškem ni mesta za Heinejev s|M»menik. dokler vladajo Hohen-zollerei. — Kbogi Heine, gotovo se obrača v grobu; v tolažbo mu je lahko, da so tudi Goetheja že razglasili za neneuiškega pesnika.
Najnovejše vesti.
Poneverjenje.
Praga, 10. avgusta. Tu so danes aretirali oskrbnika mestnega premoženja v Rakonica Lohnfrieda, ki je baje poneveril nad 100.000 K.
Sokrivec Trubmmskega. K rakovo, 10. avgusta. Tu so aretirali nekega Sadovskega, ki je na sumu, da je sokrivec morilca Tnib-nowskega.
Železniška nesreča. San Francisko, 10. avgusta. Med Snn Frančiškom in San Resom je irsebiii vlak trčil v lokomotivo io-vomecra vlaka. 1^ osel» je ubitih. 1^ pa ti'žko ranjenih.
Nesreča v Tatrah.
Zukopani. 10. avgusta. Rešilni ekspediciji se je končno vendarle posrečilo, najti |>onesrečenega Sulakie-wicza. ki je visel na vrvi. Ko so ga našli, je bil še živ, a je koj nato umrl.
Sejem v Nižnjem Novgorodu. R. — Nižni Novgorod, 10. avgusta. Znani veliki letni sejem, na katerem se šestanejo trgovci vsega sveta, se je pričel, vendar pa ni opažati tiste živahnosti, kakor druga leta. lb>slej je došlo na sejem 828 tvrdk, sklenila pa se je kupčija za 200 milijonov mbljev.
Za kratek čas.
Sodnik: Vi ste obdolženi. da ste ukradli dva piščanca. Ali imate pričet
Toženec: Kadar grem piščance krast, tega nikomur ne povem.
JBtelj In Ra«to
il urednik;
Borzna porodila.
Dunaj, 10. avgusta. Na današnji borzi so se pokazale neugodne denarne razmere.Bančni report 47/g—5%. Trdi se, da so to znamenja za marsikatere težkoče, ki zadenejo borzo na jeaen. Resno komentirajo dejstvo, da ne stavijo novi ogrski renti na pariški boni dosedaj nepremagane težkoče. Kljub razpoloženju današnjega trga, ki je bil jako rezerviran, so papirji vendarle kazali veliko vztrajnost. Bodenkreditke so poskočile za » K, ha aienr ped vplivom veeti, da ne avina glavnina pri Bodenkredit-Dvigaile so se znova 3% ne
prijoritetne akcije južne železnice in Adriaakcije. Popustile so akcije Lan-derbanke in državnih železnic. Borza je končala brez zanimanja.
4*« majeva renta .... 4 2" o srebrna renta .... 4* 9 avstr. kronska renta . . 4#. ogr.       . • •
4% kranjsko deželno posojilo 4* - k. o. češke dež. banke .
Srečke iz 1. 1860 \
M MM   1864 •
„ uske
m    zemeljske I. izdaje
M M 11- M
„    ogrske hipotečne . „    dua. komunalne „    avstr. kreditne . .
ljubljanske   .   . . m    avstr. rdeč. križa
ogr.     ,t „ „    bazilika   .   .   . .
turške.....
Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice .... Državne železnice . . . AJpine-Montan .... Češke sladkorne družbe . Živnostenske banke.   . .
Cekini
Marke
Franki
Lire
Rublji
Kreditna banka v Ljubljani-.
Uradni karzi i »majske S#rzc 9. avgasU Iti«.
n^nug
93 80 9770 9375 92 05 96 50 95 —
93 60 9750
93 55 91-85 95 50
94 —
233 50 324 -155-50 298 — 27875 24750 530-— 525 — 8475 63 25 3810 29^— 256*25
446 50 667*25 548 — 113-— 748 75 74575 251 — 263 50
11 36 117 45
95 30 ^4-65
253 —
239 50 330-— 161-50 304 — 284 75 253 50 540-— 535 -90 75 67-25 42* 10 33 — 257 25
447 — 668 25 549 — 114 — 749 75 746 75 256 — 264 50
11-38 117 65 9545 94.85 253*75
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 9. avgusta 1910. Termin.
Pšenica za oktober 1910.   .  za 50 kg 9 58
Pšenica za april 1911.   .   .   za 50 kg 9*89
Ht za oktober 1910   .   .   .   za 50 kg 7 21
Koruza za avgust 1910 .   .   za 50 kg 5 73
Koruza za maj 1911  .   .   .   za 50 kg 5 79
Oves za oktober 1910.  .   .   za 50 kg 7 20 Efektiv. Neizpremenjeno.
Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin, brat, svak in stric, gospod
Rudolf Suwa
danes, dne 9. avgusta ob polu 2. uri zjutraj po kratki in mučni bolezni v 23. letu svoje starosti sladko v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega rajnika bo v sredo, dne 10. avgusta ob polu 6. uri popoldne iz hiše žalosti v Zgornji Šiški št. 48, na pokopališče v Dravljah.
Svete maše zadušnice se bodo služile v več cerkvah.
V Z g. Šiški, 9. avgusta 1910.
Žalujoči ostali.
V Sludentovskih ulicah.
Ljubljanska povest. Spisal Fr. Remec.
Cena K 1-M, eleg. ves. K 2-50, a p— 20    već. s
Ustrezaje mnogostranskim željam, je podpisano založništvo izdalo ta krasni roman, ki ga je občinstvo z največjim veseljem čitalo, ko ie izhajal v podlistku .Slov. Naroda'. Dejanje, zajeto iz domačega življenja, je jako zanimivo in se razvija v ginljivih in veselih, vedno interesantnih prizorih do pretresljivega konca. .V Sludentovskih ulicah" je ljubezenski roman, ki je spisan po resničnem dogodku in ima zgodovinsko ozadje. ***3 9ea/MDO zaid ^ *. u<j
Jlanrtiii taJlMrno44
Stanovanje
išče gospod.
i vsemi deta 11 io p« »goji na Upravmsrvo »SI. Naroda« pod l9aV MLM
obstoječe iz 3 sob in pritiklin
■dda s L novembrom
šl ti.
96
□ininlnlnlDlnlnln
23
v Ustne« zadriiioi ftnu t LJubljani u kuujski cesti it. It
je imela končen leta 1<*J9 denarnega prometa.......K SIP11$. 1 ti-11
upravnega premoŽenja............... ■ BO, ??•-•••> SO
obrestuje hranilne vloge po 4V|n
brez vsakega odbitka eantn*«* davka« liaUra|a pladnja pnanjilfiica
sama aa vlaanikn.
Sprejema tudi vlage na tekoči raćnn v zvozi a takem !■ premetom in lik okresrnje #d dne vloge te «M dviga.
Stanje hranilnih vlog nad...............* t ••••••
Posojujt  na aaaaljiaaa pa * /    m 1't\ mm —eea>r-ti*ax:iea> n*< mm mm S1 /    krti eneorvJaacij« | nn menict nn S ^
Posojilnica sprejema tndi vsak dragi laCrt glede amortizovanja dolga.
URADNE UBE: vsak dan od S.-12. in od 3.-4. tzvoa
in premikov.
Telefon št. 1SS. Pasta« Hranilnice račun *t. 020.405
3^C   3^C   3^C 3^C   D^C 3^C   3^C   3^C 3^C 3^C D^C
M
~ ~ Uaojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel 9
» ta mm Jm itt' Ijeckt zafamalsice. s
J} najceneje! zavod na kontinentu. X
ymP Nadalje opozarjam, da preskrbujem kuiantno JpjT
X >ua^  vsakovrstna posojila in kredite X
Jut    kakor : trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in menične kredite.
5 Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1, nadstr. X
S
H^C   !e^C   3^C      3^C 3*C 3^C 3*C 3^C      3^C   «n^£ ^n£
Jmnto
v Ljubljani
44
Ini miri: temin nliu 11. upti glavne pošte.
Spre j en* vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga ■O 4* ,w „; rentni davek plačuje zadruga sama — Sprejema vloge na tekoči račun, na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. - Daje posojila na najrazličnejše na "in* — Bavnotam menfataica: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd. Nakazila v Ameriko. — Esfceeuttira trgovske menice. — Preskrbuje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov  itd. na vsa tu- in  inozemska tržišča   —   Izdaja nakaznice.
Vsa pojasnila se dobe
bodisi   ustmeno ali pismeno v zadružni
pisarni. io
in rak .as dopoldne od 9. do 12., popoldne od 3. do 5.
x
x
LJUBLJANSKA KREOITNA RANKA v Ljubljani.
Delniška glavnica K S.OOO.OOO*-
Stritarjeva ulica štev. 2.
Sprejema vleee m kalitic« in aa tekati raeaa ter |ih earestuje ed da« vloge pa 4 :    cista. — Kaaa|e ia predaje tiedaeetae papirje veek vrst pa daeeaih kanih.
cdrož^. ce  ~~ Spijetu, Csl"T-'si,   Trstu. Irx Saraje^r-j..
===dk==
Rezervni zaklad:
K 450.000*
3C
JE
vsakega Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki »SLAVIJI«. Podpiraj m o torej domač slovanski za-vod, da more nalogo, ki si jo je stavil, iz-polniti v najsiriem ob-
„ _ LAVIJA"
vzajemno »varovalna banka v Pragi
je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji.
Banka M8LAVUAM ima posebno ugodne in prikladne načine za zavarovanje življenja.
m enaea aW da tSV 01f||0|| razpo aga z najcenejšimi ceniki za preskrbitenje za starost, za slučaj BnaaaaaanvB   njOealli v Mil     smrti  roditeljev,  za doto otrokom----
razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom.
Banka JSLAVU* Banka vrSLA¥UAM t. ~
nn^aa||aaaj|   m0^§§/^f\\Jf^!^ £rnotno P°dP!ra narodna   društva,   organizacije in prispeva k narodnim
zavarovalnica z
kozi slovansko - narodno upravo.
dobrodelnim namenom.
Banka JSLAVIJa" stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva.
V \ pojasnila daje drage volje 1
generalni zaatop banke .•Startje" ¥ LJnblJanL
Oklenimo se z vsemi močmi  gesla: »Svoji
k svojim!« Osamosvojimo  se na narodno - gospodarskem polju! Ne podcenjuimo se! Bodimo odločni, mla£-nost, obzirnost in nedoslednost, ki se čim huje nad nami maščujejo, morajo izginiti. Osvobodimo se tujega jarma!
. . Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod.
Mestna hranilnica ljubljanska
LJUBLJANA, Prasarnova ulica *tev. 3.
•\ Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod.
Okstojo«ik
mMijonov ki
kron. ni
Za varnost  vloženega denarja jamči zraven
se   mestna občina
ljubljanska z vsem •vojo motSjOa Iznjaka vloženega denarja je njnntoyoftap ker je po pravi'ih te hranilnice, potrjenih po c kr. deirlni vladi, iakljnAona voaka npoknnaolja t vloženim denarjem Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo po 4l/#% brez odbitka; nevzdignjene obresti se pripisujejo vsakega pol lata h kapitalu. Sprejema
zaklani nad 1 milijon kron.
vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov
Posojila na zemljišča po 5f/# obresti in proti amortizaciji po najmanj V**/, na leto. Daje posojila na menice in vrednostne papirje.
Za varčevanje ima vpeljane lične n1oia6a aVafann1nikoy v podpiranje slo trnih ih trgovcev in obrtnikov pa kl»Oa1KnVO nlfnaHvo« 4
^E
3077
4202
SY
9A
86