JJaš kulturno - politično glasilo ' Najbolje kupite ure, nakit in drugo pri urarskem mojstru Gottfried ftnrather Klagenfurt, Paulitschg. 9 Popravila izvršim takoj in solidno, kupujem in zamenjam zlato in srebro, (tudi strto zlato). svetovnih in d om a čih - d o g o d kov 10. leto - številka 32 V Celovcu, dne 7. avgusta 1958 Cena 1.50 šilinga Začel se je Koroški velesejem Celovec, četrtek 7. avgusta 1958. Pod žarki toplega poletnega sonca je danes dopoldne zvezni minister za trgovino in obnovo dr. B o c k slovesno odprl Koroški velesejem, ki bo trajal do 17. avgusta. Na posebno ograjenem prostoru pri glavnem vhodu na velesejmu so se zbrali odličniki in številno občinstvo, med katerim je bilo mnogo ljudi iz podeželja, pa tudi tujcev. Po pozdravu predsednika velesejma, mestnega svetnika g. Rudolfa Novaka, je spregovoril mestni župan g. Aussen-w i n k 1 e r , ki je povdaril, da se celovško mesto zadnja leta vztrajno veča in je število prebivalstva zrastlo na 70.000 duš. Istočasno se pa veča iz leta v leto število obiskovalcev velesejma, kar dokazuje njegov rastoči pomen. Deželni glavar g. Ferdinand W e d e n i g je dejal, da ima letos že dvanajstič prijetno čast kot pokrovitelj prisostvovati otvoritvi velesejma. Ta ustanova ima za seboj lepo pot napredka, Vendar stoji sedaj pred novimi nalogami, posebno spričo vedno tesnejše gospodarske povezanosti evropskih drjsav. Razveseljivo je, da je lepo število razstavljalcev na velesejmu iz inozemstva. Tudi gospodarski stiki vodijo k boljšim odnošajem med narodi in pomagajo odstranjevati marsikatere nesporazume in predsodke. Dotaknil se je tudi gospodarsko zaostale Južne Koroške in pozval predstavnike osrednje vlade, da v bodočnosti poma- Slabo izgloda za vrhunsko konferenco Minuli teden je svet presenetila novica, da je sovjetski ministrski predsednik Hru-ščev nenadoma odpotoval na Kitajsko, kjer se je tri dni posvetoval s kitajskimi veljaki. Skupna izjava, ki je izšla o teh posvetovanjih je sicer dolga, ima več tisoč besed, pa ne pove nič novega. Pač pa je bilo povsem novo zadržanje Hruščeva, ko se je vrnil v Moskvo. Z ostrimi besedami je sovjetska vlada odklonila sestanek vrhovnih predstavnikov glavnih velesil v okviru Varnostnega sveta. V tej ustanovi sedi še vedno zastopnik Čangkajškove kitajske vlade, katere oblast pa je omejena na otok For-mozo. Izgleda, da je bil to razlog za nenadno potovanje Hruščeva k Klečim kitajskim tovarišem, ki bi gotovo bili zelo nevoljni, če bi čangkajškov zastopnik govoril v imenu Kitajske, dočim ima v deželi dejansko oblast komunistična vlada. Je to pač ena izmed posebnosti današnjega svetovnega položaja. Da Hruščev zabriše neprijeten vtis zaradi tako nagle spremembe stališča, je predlagal izredno zasedanje Združenih narodov, ki bi se ga udeležile vse države članice. Šentjakobčani uprizorijo dne 15. in 17. avgusta 1958 ob 8. uri zvečer na župnijskem dvorišču v Št. Jakobu domačo zgodovinsko igro v 4. dejanjih »MIKLOVA ZALA“ Sketovi povesti dramatiziral Jakob Špicar S. Po dr. J. Sedeži po 10.— S, stojišča po 6.- Čisti dobiček je namenjen za popravilo farne cerkve v Št. Jakobu. Vse od blizu in daleč vabi ob 50-letnici dramatizacije »Miklove Zale«, te naše častitljive narodne igre v domovino Miklove Zale. prireditveni odbor Velesejem in naša bodošnost Na celovškem razstavišču so se spet odprla vrata. Od 7. do 17. avgusta se drenjajo množice na velesejem iz vedoželjnosti in tudi iz radovednosti. Celovški velesejem, do 1951 le skromna blagovna razstava, postaja važen faktor v razvoju deželnega gospodarstva in noben napreden gospodar ne bo prezrl poceni gospodarske prosvete, kakršno nudi ta vsakoletna gospodarska prireditev deželnega mesta. Danes je nujno in brezpogojno, da ima vsak gospodar odprto oko in uho za gospodarski razvoj, ker je — hočeš, nočeš — včlenjen v celoto gospodarskega organizma in deli z njim njegove sončne in senčne dneve. Kar prijetno preseneti, je letos dejstvo, da postaja velesejem vsebolj smotrn in organizatorno preudarjen. K temu sili v prvi vrsti integracija evropskih držav, ki utira gospodarstvu Evrope bodoči razvoj brez carinskih meja in upravnih ovir. Tudi naši gospodarstveniki se zavedajo, da bo v novi gospodarski ureditvi Evrope mogel tekmovati samo napreden, spreten gospodar. In zato ni slučaj, da se tudi v sektorju avstrijskih gospodarskih razstav uveljavlja neka preudarjena delitev: Dunajski ■n graški velesejem se vedno bolj specializirata na razstavo težke in strojne industrije, Dornbirn postaja središče avstrijske tekstilne industrijske razstave, Celovec pa daje iz leta v leto vedno večji poudarek na gozdno gospodarstvo. Ta specializacija je eden pogojev uspešnega gospodarskega razvoja naše države, ki v družbi ostalih evropskih držav ne bo imela v vsakem pogledu zavidljivega položaja. Pri pregledu razstavnih predlogov je treba uvodno omeniti razstavne oddelke gradbene industrije, boroveljske puškarske izdelke ter kojc ostalih gospodarskih panog osnovnega in predelujočega gospodarstva. Razstavlja nič manj kot 756 avstrijskih, 0 italijanskih in 31 jugoslovanskih firm. Udeležba inozemstva na razstavi dokumentira gospodarsko lego Koroške, ki je zagozdena med tri gospodarske prostore in posreduje izvoz avstrijskega blaga v Italijo in Jugoslavijo. Za štiri in pol milijarde v Italijo in 677 milijonov S v Jugoslavijo izvoženega blaga v letu 1957 pove, kam se usmerja avstrijsko zunanje gospodarstvo in da bo treba za nadaljno usmcrjcvanjc blagovnega izvoza v državi-sosedi še nadaljnje načrtne reklame. Težišče letošnjega velesejma je na lesu in gozd-item gospodarstvu. Smemo reči, da je ta strokovna razstava prav posrečena. Njen ogled toplo pripo-poročamo vsem gospodarjem, ki imajo kakršni koli opravek z gozdom. Žive razstavne slike nam pred-očijo „zvišanje prirastka v kmečkem gozdu”. Tej razstavi so koroški tesarji pridružili oddelek, ki prikazuje les kot surovino v stavbarstvu. Tu je videti celo kmečko hišo, razne strope in stene, tla, stopnišča, hleve i. dr. Spet drugi oddelki ponazoru-jejo uporabo lesa pri izdelovanju papirja, lepenke, lesnih plošč, pri uporabi lesa za izdelovanje zabojev, sodov in moderne avstrijske palete, ki se uveljavlja v evropskem transportnem gospodarstvu kot standardni blagovni zaboj. Če si šc predočimo, da je odpadla v letu 1957 cela petina vsega izvoza na avstrijski izvoz lesa, to je 5.4 milijarde od skup-mh 25.4 milijarde šilingov izvoza, potem je važnost tega neprecenljivega avstrijskega bogastva podčrtana dovolj. Zanimiva je v tej zvezi ponazoritev lesnega transporta v Bližnji vzhod, kakor ga prikazuje neka tržaška firma. Gospodar, ki si bo s pozornim očesom ogledal ta strokovni del razstave, bo vedel več, kako se bo bodoče gospodarstvo tudi pri nas usmerjalo. Ni pretiraval oni kmet, ki je nedavno dejal, da pride kmalu čas, ko bomo v gozdnih parcelah gnojili, čistili, pleli in gojili kot doslej na njivah. Posebna razstava je posvečena avstrijski vojski. Avstrijsko obrambno ministrstvo hoče s tem oddelkom nuditi vpogled v delovanje, izgraditev, o-premo, prehrano in bivanje vojaščine, številke predočujejo važnost vojaščine kot gospodarskega faktorja pri oddaji naročil za njene potrebe. Posrečeno prikazuje ta oddelek avstrijsko vojsko še kot nosilko državne obrambe, garanta miru, pomočnico ob naravnih katastrofah in bo nedvomno °jačil ugled vojske med ljudstvom. Velesejmi postajajo nekak gospodarski barome-ter in gospodarska visoka šola. Modernemu gospodarju nudijo premnog dragocen namig in ga učle-»jujejo v veliki gospodarski razvoj. Velesejmi so postali važen faktor gospodarske izobrazbe. ^=Naše prireditve—- VABILO Farna mladina iz št. Lipša priredi v nedeljo, dne 10. 8. 1958 ob pol 12. uri opoldne v farni dvorani v ŽELEZNI KAPLI in ob 7. uri zvečer v Narodnem domu v ŽI-TARI VESI igro Nevesta iz Amerike” in ,Ženiti Miha”. K obilni udeležbi ste iskreno vabljeni od blizu in daleč! ga tudi temu delu dežele do večjega blagostanja in ga vključi v splošno avstrijsko gospodarsko ravan. Zvezni minister dr. Bock je dejal: Z ozirom na mednarodno politično napetost je razveseljivo, da se v Avstriji prav sedaj vrste kulturne in gospodarske prireditve, kot je ravno Koroški velesejem, pa tudi letni festival v Solnogradu ter razne druge predstave (gledališki teden v Bregenzu, ob Mond-see in drugod), ki kažejo, da se Avstrijci še vedno drže svojega gesla: delo, gostoljubnost in umetnost. Posebej je poudaril potrebo, da se avstrijsko gospodarstvo pripravi za skupni evropski trg, ki bo sedanjemu tržišču v notranjosti države s 7 milijoni prebivalci odprl možnost prodaje na prostoru, kjer živi 172 milijonov ljudi. Po slovesnih govorih je sledil obhod ve-lesejmskega razstavišča. Na posebni razstavi naše državne vojske je bila kratka vojaška slovesnost. Velesejem je zavzel svoje živahno, a lepo življenje. Ameriški predsednik Eisenhovvei; je že pristal na ta predlog. Vendar so tudi za tak vrhunski sestanek izgledi bolj slabi. Čimdalje bolj jasno postaja, da je vso dopisovanje med Hruščevom in zapadnimi državniki bila le propagandna akcija sovjetske vlade. Huda ura na Gornjem Koroškem Millstatt in okolico je minulo soboto težko prizadelo silovito neurje, ki je cvetočo dolino nenadoma spremenilo v puščavo divjega razdejanja. Veter je razkrival strehe, zaradi silovitega deževja so potoki in hudourniki prestopili bregove ter rušili ceste, odnesli več mostov in preplavili polja in vdirali .v hiše. Vihra je odpihnila celo taborišče (cam-ping) tujih turistov. Doslej so našteli 6 smrtnih žrtev. Na kraj nesreče je takoj prihitel deželni glavar g. Wedenig in na mestu odredil prve reševalne ukrepe. Škodo cenijo na 50 milijonov šilingov. VABILO Farna mladina iz Št. Lipša skupno s študenti priredi v nedeljo, dne 17. 8. t.*l., ob pol 8. uri zvečer pri Farnem domu v Št. Lipšu na prostem misterij „KUc z višav” in igro: ,,Rdeči Kroiec”. V slučaju slabega vremena se predstava preloži na naslednjo nedeljo. Pridite v obilnem številu. Iskreno vas vabi šentlipška farna mladina, študentje! -KRATKE VESTI — 8.000 KILOMETROV JE PRELETEL PO ZRAKU JOHN TURNER, sin guvernerja province British Columbia v Kanadi, da je v Ottavvi mogel plesati z angleško princeso Margaret, ki se mudi na državnem obisku v tem dominionu, kot se imenujejo kolonije nekdanjega britanskega imperija po njihovi politični osamosvojitvi, pri čemer pa je britanski vladar še vedno ostal simbolični državni poglavar Kanade. Obiskala je v imenu kraljice Elizabete med drugim tudi Vancouver, upravno središče province Columbija. Tam je imenovani Turner s sinovi najboljših družin imel nalogo, da dela princesi družbo. Menda sta se pri plesu tako dobro razumela, da je podjetni John odletel v Ottavvo, da je mogel na poslovilnem večeru še enkrat zaplesati s princeso, ki ga je zelo prijazno sprejela Vendar z ljubeznijo med obema ne bo nič, kajti uslužbenci hotelov, v katerih je princesa stanovala, so videli, da si je mlada dama postavila vselej na nočno omarico sliko letalskega polkovnika Tovvnsenda, ki ga pa ne sme poročiti, kajti mož je ločen. ZOPET SE JE OGLASIL DoNITZ, nekdanji Hitlerjev „veliki admiral” in poveljnik nemške mornarice, ki je bil pred kratkim odpuščen iz ječe v Spandau, kjer je od leta 1945 delal pokoro za vojne zločine. Minulo nedeljo je govoril na sestanku 2.000 bivših nemških podmorničarjev in med drugim izjavil, da nekdanje nemško vojno vodstvo „ni bilo pametno”, ker ni v podmorniški vojni vsega stavilo na eno karto. Mož se očividno še sedaj ni spametoval. VOJAŠČINA JE PREVZELA ŽELEZNICE in telefon zaradi stavke, ki je izbruhnila med železniarji in poštarji v Mehiki. Promet ne funkcionira. Na železniških progah se je pripetilo več sabotaž. Na za-padni obali dežele so stavkujoči železničarji tako prestavili kretnice, da so vlaki iztirili, v glavnem mestu Mexico City pa so zapeljali več lokomotiv na tračnice tako, da onemogočajo ves promet. Nevešči vojaki si pa ne znajo pomagati. V ATENE (GRČIJA) JE PRISPEL MC MILLAN, angleški ministrski predsednik in se sestal z grškim šefom vlade Karaman-lisom. Predmet razgovorov je položaj na Cipru. RAKETA „ATLAS” je preletela 4.000 km z brzino 24.000 km na uro in padla na predvideni cilj, poročajo iz Cap Canaverala (USA). To je znamenita raketa, ki bi naj izenačila sovjetski naskok ha področju daljnometnih izstrelkov. Po več neuspelih poskusih je sedaj izpolnila pričakovanja svojih konstrukterjev. Iz zgoraj navedenih podatkov sledi, da ta raketa, katere maksimalni akcijski radij znaša 10.000 km, lahko prenese atomsko ali vodikovo bombo iz Amerike na katero koli točko v Sovjetski zvezi v pičli pol uri poleta. Zaenkrat je še ne izdelujejo v serijah. PODGORJE Red boijih služb na Veliko Gospojnico v Podgorjah Zvečer ob 7. uri blagoslov in spovedovanje Na praznik: od 6. ure naprej spovedovanje ob 7. uri sv. maša in pridiga ob 8. uri sv. maša in pridiga ob 9.uri nemška pridiga in sv. maša. ob 10. uri pridiga in slovesna sv. maša ob 11. uri zadnja sv. maša. Pri Kapelici je sv. maša in pridiga ob pol 11. uri. Popoldne ob 2 pete litanije in blagoslov. NAŠIM NAROČNIKOM IN BRALCEM Pričujoča velesejmska številka ima 12 strani. Iz tiskarsko tehničnih razlogov je topot razvrstitev strani spremenjena. Prosimo za blagohotno upoštevanje. Uredništvo. Jakob špicar: 50-letnica dramatizacije K uprizoritvi „Miklovc Zale” v Št. Jakobu v Rožu smo naprosili dramatizatorja g. Jaka Špicarja, naj nam opiše nastanek te igre, ki je sledeč. Kako je nastala igra »Miklova Zala« Poleti leta 1906. smo sedeli mladi ljudje, ki smo se ukvarjali z gledališkimi igrami, na verandi Kunsteljeve gostilne v Radovljici in se pogovarjali o našem delu na tem področju. Malo prej smo igrali ..Desetega .brata” in smo ugibali, kaj bi v bodoče še uprizorili. Takrat še ni bilo kaj prida iger, prikladnih za diletantske odre. Obenem smo razmišljali, kaj bi bilo še pripravno za dramatizacije, kakor jih je prirejal Fran Govekar. Končno smo prišli d° zaključka, naj bi kdo poskusil dramatizirati dr. Sketovo povest „Miklova Zala”, ki je že ponovno izšla v Mohorjevih večernicah. Za to zamisel smo bili vsi navdušeni in smo se čudili, kako da nam to ni že prišlo na um. Samo vprašanje, smo rekli, kdo bi to napravil. Jaz sem sicer že prej na Koroškem napisal nekaj manjših reči, toda snov Mik-love Zale se mi je zdela vendarle preobširna in pretežka za začetnika, da bi se je ‘lotih , Parkrat sem prebral povest in prebrskal nekaj zgodovine, Unresta, Grudna in druge, razčlenjal sem vsebino in poskušal prikazati čimbolj enostavno, priprosto in resnično v igri Sketovo Zalo in Rož. V par šolskih zvezkov sem končno leta 1907. napisal prvi izvod, ki ga hranim še danes. Dal sem ga v pregled Antonu Ekarju, prejšnjemu uredniku Mira, ki se je preselil k Edinosti v Trst. Po preteku leta mi je rokopis vrnil z opazkami in nasveti za nadaljnje delo. Na podlagi tega sem delal naprej in leta 1908. dovršil drugo obdelavo. Peljal sem se v Celovec, kjer sem dr. Šketu povedal, kaj sem zagrešil nad njegovo povestjo in ga prosil, naj mi naknadno da dovoljenje za dramatizacijo, kar je tudi z zadovoljstvom storil. Tako sem jaz torej edini in prvič imel dovoljenje, da smem povest pretvoriti v igro. Držal sem se Šketa, toda, da ustvarim verno sliko naroda v tistih časih, ko se dejanje vrši, sem mu pridal ljudske običaje, petje, molitev in drugo, brez česar ne more biti slika iz naroda vsaj podobna resnici, če že ne popolna. Tega nisem mogel prezreti na ljubo teatrskim efektom in sem gledal na to, da bo prikazan Rož, kakor sem ga gledal sam, brez načičkanosti iz drugih pokrajin, ki bi služila samo hipnemu efektu za nepoučene gledalce, ki ne poznajo rožanske pristnosti^ Turke, Žida in Almiro sem postavil v igro take, kakor smo jih bili vajeni gledati iz tozadevne literature in zgodovine. Šket je dramatizacijo pohvalil, samo tega ni odobraval, da so izpadli iz nje „psoglavci”. Pojasnil sem mu, da bi bilo zelo težko, spraviti jih na oder in tudi igra, ki je bila itak že dolga, bi se še bolj razvlekla. Svetoval mi je, naj napišem libreto za opero, kjer bi tudi „psoglavci” lahko prišli do veljave. Taka je prišla igra kot krstna predstava na oder jeseniškega Sokola februarja 1909. leta s sodelovanjem samih tovarniških delavcev. Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička in vzlic visokemu snegu je pripeljal vlak skozi Karavanke več vagonov koroških Slovencev. To je bil praznik za nas vse — za igralce in gledalce. Od tega dne dalje je bila „Miklova Zala” vsako sezono na jeseniškem odru, od tu pa je šla, dasi nikdar natisnjena, širom slovenske zemlje. Na Koroškem so jo najprej igrali pri Prangarju v Zmotičah, potem v Tra-besingerjevi dvorani v Celovcu. In kakor vidite, moja Zala še ni zamrla, dasi je ime- (Nadaljevanje in konec) Pred petdesetimi leti j,e gospodarstvo Srednjega vzhoda slonelo na pičlem poljedelstvu. Naseljene so bile le oaze ter obrežja rek, kjer je voda dajala vsemu življenje. Arabci so pridelovali bomibaž, ječmen, gojili drobnico, prodajali živalske kože ter druge sadove skope zemlje. Le v obalnih predelih ob Sredozemskem morju se je razvilo sadjarstvo (oranže, limone, datelji). Najvažnejša gospodarska postavka tega prostora je bil Sueški prekop, ki je vezal po najkrajši poti Evropo z Daljnim vzhodom. Izkopali so ga v prejšnjem stoletju Francozi pod vodstvom podjetnega Ferdinanda Lessepsa. Toda ko je bil zgrajen, so se s spretnimi finančnimi operacijami polastili Angleži večine v delniški družbi, ki je bila lastnica kanala. Lani pa je egiptovski predsednik Nasser prekop podržavil. Tri četrtine bencina za Evropo Toda do svojega današnjega svetovnega pomena je prišel Srednji vzhod šele z razvojem motorizacije v Evropi ter odkritjem velikanskih ležišč petroleja pod peščeno odejo puščav tega dela sveta. Po zanesljivih cenitvah moderne znanosti leži ondi v zemeljskih globinah nad 64% vseh zna-nili zalog petroleja na svetu. Zapadne družbe so se naglo polastile tega bogastva in danes krije Evropa % svojih potreb po tekočih gorivih iz arabskega podzemlja. Toda vse države Bližnjega vzhoda niso obdarjene z petrolejskim bogastvom. Samo Saudijska Arabija, Irak ter „kraljestva” nekaterih puščavskih šejkov, in sicer v Ku-waitu, Quataru in na Bahreonskem otočju se ponašajo z bogatimi petrolejskimi vrelci. la dosti težkih dni, o čemer pa raje ne govorim. Kako visoko cenijo Zalo. kot narodno junakinjo in simbol zvestobe možje, ki so stebri naše kulture, pa navedem samo dva tehtna primera: Prežihov Voranc je rekel: „Miklova Zala je večna, živa vera koroških Slovencev v pravico, v zvestobo, v ljubezen do domovine in v‘končno vstajenje.” Oton Župančič je ob gostovanju šentjakobskih igralcev v Narodnem gledališču v Ljubljani zapisal igralki Zale, Marici Zwitterjevi: „Ko v turški suinosti jokala in za svoje drage molila Miklova je Zala, vso dušo mi je razsvetlila. In če me obup za nas napade in nikjer ne vidim nade, še spomnim Zale na kolenih, spet upov sem ognjenih in vem: Zgodi se karkoli, za nas še zvesta Zala moli.” Tako je v letu 1957 Kuwait dobil za načrpani petrolej izplačanih 290 milijonov dolarjev kot „royalties”, Saudijska Arabija 285 milijonov, Iran 219 milijonov, Irak 132 milijonov, Quatar 38 milijonov in Bah-reinsko otočje 8',5 milijonov dolarjev. Ti vrelci pa donašajo ne samo lepe dobičke angleškim, ameriškim in francoskim in holandskim družbam, ki ga črpajo, ampak tudi vladam ustreznih držav. Povečini gre polovico dobička v obliki „royalties” ali vladarskih pravic tem vladam. Vendar s tem ni rečeno, da je zaradi tega ljudsitvo kaj na boljšem, kajti v večini držav pograbijo ves ta blagoslov dolarjev razsipni kralji, šejki in pohlepni ministri. Le Nuri es Sair, ministrski predsednik v Iraku je denar uporabljal za velike namakalne naprave, ki M naj razsežne predele puščave spremenile v rodovitno zemljo. Govoril je: „Sam Bog ve, kako dolgo bo iz naših vrelcev še tekel petrolej, gotovo pa je, da bosta reki Evfrat in Tigris vedno tekli skozi našo deželo.” 'Saudijska Arabija je samo v povojni dobi zaslužila na petroleju približno eno milijardo dolarjev, to je 25 milijard šilingov. Puščavski šejki s pozlačenimi avtomobili Prav upor v Iraku pa je zaradi tega u-spel, ker je ljudstvo podpiralo upornike. Kljub temu, da je večina zaslužka iz petroleja šla v občekoristne namene, pa od tega mali človek ni imel ničesar. Nasprotno, zaradi nespretne finančne politike je denar vedno bolj izgubljal vrednost in namesto blagostanja je nastopala vedno večja revščina vprav med že itak siromašnimi prebivalci. Po arabskih mestih se pa vozijo bogataši, velikaši in šejki z velikanskimi ame- Nemirni Srednji vzhod riškimi avtomobili, ki se tako blešče, da človeku jemlje vid. Toda ne zato ker bi bili pokromani: To niso, ampak so pozlačeni. Po malih krajih pa cvetijo posli posojevalcem denarja. Zemljiški veleposestniki s svojimi podložnimi kmeti ravnajo tako, kot nekdaj pri nas grofje s tlačani. Posledica teh razmer je bila, da je večina a-rabskega prebivalstva kljub milijonom dolarjev, 'ki so pritekali na Srednji vzhod kot plačilo za odtekajoči petrolej, še naprej ostala revna in stanuje v glinastih kočah ter podzemskih luknjah. Množice še vedno razcapane Zaradi neurejenih razmer se je razvilo nasprotje med reveži in bogataši. Evropske kolonialne sile, ki so si v prejšnjem stoletju razdelile dežele Srednjega vzhoda na svoja vplivna območja, se za prebivalstvo niso veliko brigale. Pridobile so na svojo stran le mogočnike, kralje, šejke in paše ter z njihovo pomočjo vladale in se okoriščale z zakladi teh dežel. Prav zaradi tega so se ti vladajoči sloji še bolj osovražili pri ljudskih množicah. V dveh svetovnih vojnah pa so evropske sile tako oslabele, da so pred rastočim arabskim nacionalizmom morale zapuščati, hočeš nočeš moraš, eno postojanko za drugo. Kralji, paše, šejki in drugi velikaši so izgubili svojo glavno oporo. Tam, kjer še vladajo zelo primitivne razmere, kot v Saudijski Arabiji, še sede trdno v sedlu, drugod pa se njihovi prestoli in položaji hudo majejo. Najprej je v Egiptu polkovnik Nasser vrgel s prestola pokvarjenega kralja Faruka. Sedaj so uporni častniki isto storili v Iraku. Nasser je vzor in simbol novega nacionalizma, ki hoče neodvisnost od tujih sil in sam razpolagati s svojimi naravnimi zakladi. Ameriška politika na Srednjem vzhodu je bila zelo neokretna. Po eni strani se ni hotela preveč zameriti svojim evropskim zaveznikom, ki (kot Francija v Alžiru) še krčevito drže svoje zadnje kolonialne postojanke, po drugi strani si pa ni znala pridobiti prijateljev med' Arabci. Tako je v praznino, ki je nastala po odhodu evropskih sil, spretno vskočila Sovjetska zveza. Ko je Amerika na ljubo Angležem in Francozom odklonila posojilo Nasserju za gradnjo velikanskega jeza na Nilu, je Nasser začel škiliti proti Moskvi. Namesto dolarjev seveda ni dobil rubljev, pač pa sovjetsko zunanjepolitično podporo, ki se je izkazala za posebno dragoceno v sueški krizi. Položaj na Srednjem vzhodu je zelo nejasen. Poskusili smo v skrbnih potezah podati podobo tega dela sveta, ki povzroča toliko preglavic državnim pisarnam po vsem svetu. In ni čuda. Poleg petrolejskega bogastva, ki daje pogonsko silo evropskemu prometu, vodijo preko Srednjega vzhoda kopne in pomorške ter zračne poti, ki povezujejo tri celine: Evropo Azijo in Afriko. Zato je ameriški predsednik Eisenhower upravičeno dejal: Ni na svetu nobenega vojaško bolj važnega ozemlja kot je prav Srednji vzhod.” FRAN ERJAVEC, Pariz: 200 koroški Slovenci III. del. Važne spremembe v razvoju našega preporoda so pa nastopile 1. 1795. Tedaj je Japelj zapustil Ljubljano in odšel za župnika ter dekana v Naklo pri Kranju (že 4 leta nato je pa sploh zapustil Kranjsko ter se preselil v Celovec), vendar je potem ostali ljubljanski janzenistični krog še sam pridno nadaljeval z započetim delom. Mnogo hujši udarec je pa zadel naš preporod dne 14. VIL 1795 z nenadno smrtjo najsposobnejšega našega prepo-roditelja, A. Linharta, ki je odnesel v grob še polno ne-izvršenih načrtov. Toda k sreči je imel Zois tedaj že pri roki dobro nadomestilo, namreč še bolj vsestranskega V. Vodnika. Kakor že vemo (gl. II. d'el, pogl. XXX), je tedanji frančiškan Valentin Vodnik prvič nastopil že okoli 1. 1780 v Devovih »Pisanicah”, kjer je objavil med drugim tudi svojega znanega »Zadovoljnega Kranjca”. Že 1. 1784 je bil pa Vodnik poslan »duše past” na razne župnije po Kranjskem, nazadnje pa za župnega upravitelja na Koprivnik v bohinjskih gorah. Tu se je že nekako 1. 1793 seznanil s Zoisom. Vodnik sicer po odhodu iz Ljubljane ni objavil ničesar več, toda ves čas je pridno prisluškoval ljudski govorici in si s tem jako izobrazil čut za čistost in domačnost jezika. Zois se je še po 13 letih dobro spominjal njegovega »Zadovoljnega Kranjca”, zato ga je začeti takoj nagovarjati, naj nadaljuje s književnim delom, na kar j.e Vodnik tudi rad pristal. Ker je šlo Zoisu predvsem za izvrševanje prosvetljenskih ciljev, a največji dostop med široke ljudske množice so imele tedaj še pratike, se je dogovoril z Vodnikom, da je že 1. 1795 pripravil »Veliko p r a t i k o ”, ki. je prinesla razen običajnega koledarskega gradiva še več raz-nih poučnih sestavkov, zabavnih drobtin v stihih in znano »Dramil o ”, s katerim je močneje nego kdor koli pred njim dokazal sposobnost slovenščine za pesnikova-nje (Zois mu je tedaj ves navdušen pisal, da »taki verzi so večni”). »Velike pratike”, ki jo je vso pisal Vodnik sam, sta izšla zatem še dva letnika, ki jih je vsebinsko še jako razširil in izpopolnil ter nam ustvaril z njo prvi lep primer gospodarsko-poučnega ljudskega koledarja. Toda ravno radi svojega obsega je bila ta pratika za našega revnega kmeta predraga, zato je morala že po treh letnikih ugasniti, pač je pa potem nadaljeval nekaj let še s podobno, vendar mnogo manj obsežno „M a 1 o pratiko ”. Po svoji naravi vedri, skromni, precej izobraženi in neumorno delovni Vodnik se je torej pokazal Zoisu takoj za izredlno uporabnega izvrševalca njegovih prosvetljenskih in preporodnih načrtov, zato ga je želel imeti zlasti po Linhartovi smrti bliže pri sebi. V ta namen mu je pomagal, da je prišel že jeseni 1. 1796 za profesorja ljubljanske gimnazije. Tu je pod Zoisovim vodstvom še podvojil svoje delovanje, čeprav se poskus z »Veliko pratiko” denarno ni obnesel, pa založnik, tiskarnar Eger, vendarle ni izgubil poguma, temveč je storil takoj še mnogo bolj tvegani korak dalje in sklenil začeti izdajati, kot protiutež Kleinmayrjevi nemški »Laibacher Zeitung” slovenske „ L u b 1 a n s k e N o v i z e ”, ki so začele izhajati dne 4. I. 1797 po dvakrat tedensko (pozneje le po enkrat) na 4 listih. Tudi te je urejal in pisal vse Vodnik sam ter nam z njimi ustvaril prvi slovenski časnik. Bile so podobne drugim tedanjim nemškim časnikom in so prinašale politične vesti iz drugih držav, razne uradne razglase, tržne cene, seznam umrlih in loterijo, razen tega pa večkrat še krajše gospodarske in poučne članke, kratke zgodbice in pesmi. Javnost, celo nemška, je sprejela list z odobravanjem; toda ker je moral Vodnik novice, ki so jih pobirali tedaj vsi pokrajinski listi iz dunajskih uradnih virov, šele prevajati, so izhajale seveda s precejšnjo zamudo. V štev. 60 je Vodnik 1. 1798 celo ponovno poudaril, da »nebomo nikol drugače pisarili, zunaj kakor naš svitli cesarski dvor z veliko resnico nam naprej sveti”. Čeprav je bil Kleinmayrjev nemški list še mnogo slabši, so se začeli odjemalci ravno iz navedenega vzroka že zgodaj pritoževati, število že itak maloštevilnih naročnikov je padalo, jeseni 1. 1799 je umrl še založnik Eger in ob koncu 1. 1800 je morala njegova vdova list ustaviti. Kakor drugi tedanji (nemški) listi, tudi »Lublanske Novize” niso prinašale skoro nobenih domačih vesti, precej bogate so bile pa glede vojnih dogodkov v Italiji 1. 1797. Tu je imel Vodnik prvič nekoliko prilike javno pokazati tudi svoje politično gledanje. Res je, da ni bilo radi okrutne cenzure mogoče niti misliti na to, da bi mogel objaviti kako mnenje, ki bi ne bilo strogo v skladu s stališčem vlade, vendar vse kaže, da je bil Vodnik zlasti v tej dobi popolnoma neoporečen avstrijski državljan, vdan dinastiji, kakor skoro vsi tedanji naši preporoditelji, in ne preveč naklonjen revolucionarjem. Tako je n. pr. že poleti 1. 1797 pisal o francoskih komisarjih v Benečiji: »Ti komiozarji so prave piavke; ven pišejo, de morejo ludje dati veliko več kojn, vina, kruha, žita, kakor je treba, potlej pak pod roko na stran prodajajo, inu sebi debele mošne rede. Kader je en vojskin komizar deset let per ti službi, ga ni treba nič v rihto potegnit, temuč se zna brez skerbi reč, da je popolnoma zrel za obesit.” Ob drugi priliki je pisal, da hočejo Francozi ,„z’ mečem inu strelam to novo prostost inu svojbodnost v’ glavo zasaditi”, da so Italijani »pod, težkim jarmom požrešnih generalov inu francoskih komisarjev zdihvali” in da so se lahko sami prepričali, da »sleparija le en čas vela”. (Dalje prihodnjič) Pred 50 leti med U&iošULmi Stov&Mi Letos obhajamo 50 let, odkar je bila leta 1908 ustanovljena »Krščansko socialna zveza«, osrednja organizacija slovenskih katoliških prosvetnih društev. Z ustanovitvijo te organizacije se je začela prava pomlad v slovenskem prosvetnem življenju na Koroškem. Pobrskali smo nazaj po starih letnikih »Mira«, takratnega glasila koroških Slovencev, da obudimo spomin na tiste lepe dni ter jih povežemo s sedanjostjo. „Mir” z dne 19. oktobra 1907, str. 290: »Slovenska krščanska socialna zveza za Koroiko ima svoj ustanovni občni zbor v Celovcu v nedeljo, dne 20. oktobra t. 1., na semanjo nedeljo. Vršj se ob 7. uri zvečer v Rokodelskem domu, Neue Wellgasse 22. Zastopniki naših koroških izobraževalnih društev in posamezniki, ki se zanimajo za stvar, dobrodošli. Opomba: Želimo, da bi bilo vsako naših društev zastopano. Zato smo izbrali nalašč to nedeljo, ker na ta dan, kot preddan semnja, pride itak tnnogokdo iz dežele po o-pravkih v Celovec.” PEČNICA (Zlata naša domačega dušnega pastirja) V nedeljo dne 20. julija je naša fara doživela velik praznik. Naš priljubljeni dušni pastir, L g. Mihael Barbič, je praznoval zlato mašo. Jubilant se je rodil leta 1884 v Stari vasi pri Vidmu, v mašnika pa je bil po dovršenih srednješolskih in bogoslovnih študijah posvečen leta 1908. Njegovo prvo dušno-pastirsko mesto je bilo v Št. Juriju ob Južni železnici, nato pa je služboval kot kaplan v Dobrni in Ljutomeru. Povsod si je znal med farani, posebno pa med mladino, pridobiti mnogo prijateljev. Kaj kmalu ga pa je usoda zanesla na Koroško. Med prvo svetovno vojno je bil vpoklican k vojaščini in kot vojni kurat je služboval v Celovcu in Beljaku, nazadnje pa v vojaškem lazaretu Laas na Južnem Tirolskem, na fronti proti Italiji. Po koncu prve svetovne vojne se je vrnil v svojo do-mačo lavantinsko škofijo in pasel je duše najprej v Svečini v sončnih in rodovitnih Slovenskih goricah, nato pa je odšel med senčne pohorske gozdove kot dušni pastir v Ribnici na Pohorju. Leta 1932 je zopet prišel na Koroško, ko je bil imenovan za župnika v Guštanju v Mežiški dolini. Zaradi njegove vneme za kraljestvo Kristusovo ter kremenite narodne zavesti so ga nacisti takoj po zasedbi leta 1941 odvedli v internacijo. Po drugi svetovni vojni je ostal na Koroškem, kjer je zopet stopil v dušnopastirsko službo. Najprej je oskrbo-v‘d župnijo Dellach pri Bleibergu, nato je bil pri šmiklavžu ob Dravi, od tam je šel v 'S|narjeto v Rožu, od leta 1950 pa je dušni pastir pri nas na Pečnici. _ V osmih letih smo našega gospoda dodobra spoznali in vzljubili zaradi njegove prizadevnosti za dušni blagor svojih fara-n°v. To je pokazala tudi nedeljska slovesnost. Na predvečer so mu šolarji zapeli pod- Kdor išče kvaliteto gre k Xaxtil - Jamselt '"iiiiimiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KLAG ENFURT VDLKERMARKTERPLATZ 1 oknico in sicer venec slovenskih narodnih Tudi ženijo se pri nas. Kovačeva Ani se pesmi. Zbudili so ga celo iz spanja, ven-Jfy je naveličala samskega stanu, zato si je iz-dar so mu pripravili tudi veliko veselje,'^ brala ženina in sicer iz Podgorske fare. Na kajti mladina mu je s tem pokazala svojaj^,binkoštni ponedeljek mu je v lepi romarski vdanost in hvaležnost. "Tcerkvi v Podgorjah obljubila zakonsko Vso slovesnost so z veliko vnemo pripra-jTzvestobo. Sledila je Šlemčevi Eliji, ki si je vili farani sami, okrasili so cerkev, kljub {5 pred dvema letoma tudi v Podgorski fari želji č. g. Barbiča, da bi ta jubilej prazno-izbrala ženina in novi dom. Ker nista daleč val na tihem. R^narazen, bosta lahko hodile ena k drugi Cerkveni pevci so kljub težkemu delu,”,’po nasvete, kaj se da dobrega skuhati za ki prav sedaj pritiska, radi hodili na vaje.^ svoje možičke. Obilo sreče! V nedeljo zjutraj je bil sprejem pred , v. . . župniščem, kjer je najprej šolarček pozdra-f I faradl pomanjkanja dežja v majmku je vil jubilanta v imenu najmlajših, nato je tuf nasa polja m travnrke prizadela huda cerkvenega in farnega ” 1 suša’ Vsl smo ze blli v strahu- kal bo- £e v imenu cerkvenega in farnega odbora spregovoril g. Franc Arncjc, pd. Vaznikov oče in se č. g. Barbiču zahvalil za požrtvovalno delo, ki ga je kot dušni pastir vršil v zadnjih 8 letih, čestitke je izrekel tudi župan iz Ledine, g. Martin Arnejc, pd. Hajnžele, nato pa še načelnik požarne hrambe g. Katnik Jakob. Med govori so pa pevci zapeli nekaj pesmi in šolarji so lepo zdeklamirali vrsto priložnostnih deklamacij. Maša je bila zelo slovesna. Astistirali so jubilantu mil. g. kanonik Aleš Zechner, dr. Jos. Ogris, župnika Čebul in Karicelj. Cerkev je bila polna, ker so poleg domačinov prišli na slovesnost tudi številni ljudje iz sosednjih far. Bil je lep dan, praznik farne družine, kot ga že dolgo nismo doživeli. DOBRAVA (Redek jubilej) suša. Vsi smo že bili v strahu, kaj bo, če ne bo več dežja? Ampak, „Kadar sonce žarko sije, pride oblak in ga zakrije”. Prišel je spet dež in poškropil našo že ovenelo livado. Tudi nas je mučila suša, nekateri so že obupali in so pustili odrezati njihove lepe „frizure”, najbrž tudi zaradi „suše”. Devetmesečni vojaški rok je odslužil Pe-trčnjakov Marki. Sredi meseca junija je del proč „ta soldaški gvant” in se vrnil med nas. Bil je po vojni prvi iz naše fare, ki mu je vojaška oblast poslala pošto, „da mora ljub’co zapustit in k vojakom služit it”. No sedaj je pa spet doma in si lahko zapoje dalje: Devet mes’cev je minulo in havptman mi je djav, fantič moj, oj fantič mlad, do zdaj si biv en fejst soldat, do zdaj si sukal sabljico, zdaj boš pa ljubico. Konec preteklega meseca so doživeli pd. Galova mati na Dobravi redko starost 90 let. Vse življenje so bili delavni in skrbni za svojo družino, ki jo je Bog blagoslovil z 12 otroki. Kljub svoji visoki starosti še radi berejo in se za vse zanimajo. Ljubi Bog naj jih še ohrani zdrave mnogo leti ŠMARJETA V ROŽU Zopet se je oglasila bela žena smrt in odtrgala življenje dobri ženi — materi Katarini Štruc. Kakor je bilo skromno vse njeno življenje, tako tudi njeni zadnji dnevi. A upamo, da se je rajna mati preselila v lepšo domovino, dh se tam pri Bogu veseli in se združi zopet s svojim možem, kateremu je ohranila neomajno ljubezen in zvestobo preko groba. Rajna mati je bila velika ljubiteljica naših slovenskih listov in je postala zanjo res nedelja, kadar je ob koncu tedna dobila Nedeljo in svoj ljubljeni „Naš tednik - Kroniko”. Tudi je vzela vsako leto celoten Mohorjev knjižni dar in'nadvse težko čakala mesečnega lista „Vere in doma”. Naj ji bo ljubi Bog za vse bogat plačniki Osamelemu sinu pa naše izkreno sožalje! Na praznik naše zavetnice farne patro-ne sv. Marjete smo imeli v naši fari celodnevno češčenje; celo dopoldne so se vrstile sv. maše, pri katerih smo molili in prepevali evharističnemu Kralju med nami. Posebno pa smo bili presenečeni, ko so nas ta dan obiskali še tako dobro znani in nepozabni jrater Odilo iz Amerike in nas s svojim krepkim glasom poživljali k večji zvestobi Kristusu Kralju. Slovesen zaključek lepega dneva smo imeli zvečer s sv. mašo in pranganjem, katero so imeli preč. g. župnik iz Radiš, ki so nas v svoji zaključni pridigi tako prisrčno približali Jezusu v svetem Rešnjem Telesu. Vsem preč. gospodom duhovnikom se lepo zahvaljujemo, da so prišli k nam in v bogati meri delili Kruh božje besede. Posebno pa se zahvaljujemo gospodu patru Odilu za obisk in jim želimo še prav lepe diteve na Koroškem! ŠT. J ANŽ V ROŽU, (To in ono) V zgodnji vigredi je stopil v zasluženi pokoj Filip Hafner, pd. Petrčnjak v Št. Janžu. Že kot mlad1 fant se je moral opri-j'eti težkega dela v tovarni na Bistrici. Bil je marljiv in priden, zato si je tudi ustanovil svoj lasten dom. Dolga leta sedaj je oskrboval našo cesto, dokler ni stopil v zasluženi pokoj. Vsi 'poznamo „Našega Lijra-na”, šaljiv človek je, rad pomaga tudi sosedom pri katerem koli poslu le more, zato mu želimo vsi še veliko veselih in zdravih let pokoja ob’ strani ženke Rozalije. Če ravno že malo pozno, naj opišem še naše cerkveno žegnanje, ki se je vršilo dne 22. junija. Kar se tiče cerkvenih obredov, je stvar bolj slabo izpadla. Lepo pranga-nje, na katerega smo se že vsi veselili, je moralo zaradi močnega dežja izostati. Vršilo se je vse samo v cerkvi. Le redkokdaj nam Bog s slabim vremenom prepreči to slavje, zato upamo, da bo drugo leto spet bolje. V nedeljo in ponedeljek zvečer se je po naših gostilnah nabralo mnogo veselih gostov, ki so se ob zvokih muzike in petja veselili dolgo v noč. Še v torek so nekateri žalovali po dobrih „pratah”. Zakaj bi ne, saj bodo morali čakati nanje spet leto dni. No in v sredo so pa gostilničarji ves dan šteli denar. Koliko so našteli, to še ne vemo. Če bomo od njih kaj zvedeli, vam bomo pa pozneje povedali. BAJTIŠE (»Strahovi”) Nedavno je okoli 11. ure ponoči, ko se bliža „ura strahov”, na enem grobu pokopališča zasvetila luč. Nekateri prebivalci bližnje hiše so se predramili in začudeno gledali, kaj bi to bilo.V svitu se je pojavila glava in potem — strah in groza — se je sukalo nekaj belega, morda bela žena smrt. Več temnih postav se je sklanjalo in gibalo okoli nje. Opazovalcem je bilo tesno pri srcu. Ali so tp strahovi, ali mrtvi vstajajo? — Kaj je bilo? Na Bajtišah je nekaj letoviščarjev, ki se zanimajo za žuželke, metulje in hrošče. Ponoči so tam prižgali luč in obesili razprostrt prt. Svetloba privabi žuželke, da sedejo na prt in tam jih ljubitelji lahko ujamejo. Dosti smeha je bilo naslednji dan, ko se je zvedelo, kdo so bili ti „strahovi”. Menimo pa, da pokopališče ni ravno primeren kraji za nočni lov metuljev. GOSLNA VES Najstarejša oseba v naši fari, ki šteje nad 3000 duš, so pd. Pavševa mati: Marija We-denik v Goselni vesi. L avgusta so izpolnili že 95 let svojega zemeljskega bivanja. Že danes jim čestitamo: Bog živil REBERCA Na Rebrci sta v nedeljo 20. julija stopila na skupno življenjsko pot ženin Martin Hobel, doma iz Dul v Žitari vesi, ter nevesta Anica Hajnžič, hčerka g. organista Mirka Hajnžiča. Poročil ju je nevestin sorodnik preč. g. Franc Jančar iz Slovenjega Plajberka. Med poročno mašo je lepo prepeval rebrški pevski zbor, saji je nevesta bila cerkvena pevka. Mlademu paru želimo obilo sreče. PODJUNA (ali od Pliberka do Drave) Minulo nedeljo so imeli pri Božjem grobu slovesno blagoslovitev novih zvonov. Poročilo o slovesnosti bomo prinesli prihodnjič. Pričujoči dopis je bil sicer namenjen za prejšnjo številko kot priprava za slovesnost, pa je zaradi tehničnih zaprek moral izostati. Ker pa vsebuje zanunive zgodovinske podatke, ga zato objavljamo danes. Če se povzpneš na Vogrško goro v spodnji Podjuni, se ti odpre lep razgled po tem kosu koroškega raja, po katerem so posejane ljubke cerkvice. Zgoraj juri Klopinj-skem jezeru je šilasti Šentjur, malo bliže je Sveta Hema, še bliže Sv. Katarina, onstran Drave pa Lisna in končno Humec z božjegrobskim svetiščem. Gotovo je vsakomur njegov domači okoliš najbolj pri srcu, zato ni nič čudnega, če je nam Božji grob najljubši. V sejni dvorani blaške občine visi Valvazorjeva slika Nonče vesi in Humca. Tam je tudi ujtodobljena humska cerkev še z enim zvonikom. Pred nekako 200 leti pa so naši predniki zgradili današnjo hišo božjo. Okoličani bi bili radi imeli na tem gričku farno cerkev. Zelo pri srcu je bila menda ta zadeva tudi grofu iz Lipice (Lipitz-bach). Gotovo je tudi on nudil znatno pomoč pri zidavi, pa tudi v denarju. Skupno so baje zbrali okrog 40.000 goldinarjev za cerkev, za župnišče (sedaj je v njem šola) pa menda 4.000 gld. še posebej. Ustno izročilo pravi, da so doli od Gradišnika vozili kamenje (tuft). Torej čez en hrib na drugega. Dvesto let pravzaprav ni tako dolga doba. Piscu teh vrstic je še lastni oče pripo- RADIO-ELEKTRO TRGOVINA Hans- lice-ubz JE PRI NAS POZNANA POVSODI vedoval, da je poznal nekega Miklavčevega deda, ki mu je pravil, da je njegov ded kot mlad fant še hodil delat tlako, ko so zidali cerkev. Spomnil se je še tudi na pripovedovanja o velikem in težkem obroču, ki so ga bili pripeljali iz Lipice. Morali so od vid-rinske strani presekati široko pot in treba je bilo dolgo vrsto parov volov, da so ga potegnili do staVbišča, kjer so ga potem vzidali v kupolo. Na njem stoji sedaj mali stolp, ki dela cerkev še lepšo. Tudi zvon so pripeljali z dolgo vrsto volov, toda" ne okoli hriba, kjer vozijo zdaj, ampak po stari, strmi poti. Občudovati moramo vztrajnost naših prednikov, ki se niso ustrašili ne truda in ne stroškov. In še enega ne smemo pustiti vnemar! To je pomen, ki so ga naši predniki dali temu svetišču. Prvo mesto in Čast so namenili Jezusu, ki leži v grobu. Drugi dve častni mesti so pa dodelili dvema zastopnikoma kmečkega stanu, sv. Izidorju in dekli sv. Notburgi. Kazno je, da so imeli namen postaviti sredi rodovitnega polja pravo kmečko cerkev. In to se jim je tudi posrečilo. V tej cerkvi, ki je ležala sredi skrbno obdelanih njiv, so se zbirali ljudje tudi vsak petek od velike noči pa do sv. Mihaela, ko se je brala posebna maša za žitna polja. Ta navada je še danes v veljavi, vendar si danes le malokdo vzame čas, da bi šel prosit Boga za blagoslov nad svojim delom. Starejši ljudje se še spominjajo na ubrano, blagoglasno zvone-nje, ki je takrat donelo od te cerkve. Prva svetovna vojna je pobrala zvonove. Ljudje so se zelo težko ločili od njih. Rajni Mežnarjev oče so jokali za njimi, pa drugi tudi. Leta 1928 smo potegnili novi veliki zvon v stolp, a nekdanjega blagoglasja ni bilo več. Z malim, ki je bil povrh tega še počasn, se nista ujemala. Zadni čas pa so postali glasovi, da si kupimo nove zvonove, vedno bolj glasni in pogosti. Bolj boječe smo sicer majali z glavami. A prvi se je okorajžil Jopov oče, potem pa so poprijeli še drugi. In rekel bi, da se je skoraj zgodil čudež, kajti lepo vsoto so zbrali, tako da so mogli naročiti zvonove, ki so tudi že prišli in so bili minulo nedeljo slovesno blagoslovljeni. Pa ta zadeva ima tudi svojo senčno stran, kajti precej šilingov še manjka, da bodo vsi trije plačani in kriti tudi ostali stroški. Treba bo požrtvovalnim možem, ki so to lepo nalogo prevzeli, priskočiti na pomoč. Če so pred 200 leti naši predniki zmogli zgraditi cerkev, bomo pa mi, njihovi nasledniki, tudi premogli tiste šilinge, ki so potrebni za plačilo zvonov. (Še več domačih novic na strani 4) TEPPICHE ■ Vorhange • PRAUSE MOTOR! IM POMOČNIK IN PRUATEU Motorizacija zavzema vedno širši obseg. Avtomobilska industrija meče na trg vedno bolj izpopolnjene izdelke in po vedno ugodnejših cenah. Motor prevaža ljudi in tovore, bodisi na dveh ali štirih kolesih. Motor pa postaja vedno dragocenejši kmetov pomočnik pri delu na polju in v gozdu. Izbira dobrega, trpežnega in primernega vozila je resna stvar. Zato smo obiskali nekaj naših starih poslovnih prijateljev, firm, ki RAZSTAVLJAJO NA LETOŠNJEM VELESEJMU ali pa oglašajo v našem listu in si ogledali njihova vozila. SV. LUCIJA V DOBU Kot vsako leto, hočemo tudi letos počastiti sv. Lovrenca, ki.je drugi patron in zavetnik vernikov podružnice sv. Lucije. Ta dan je pri Sv. Luciji več sv. maš in lepa priložnost za prejem sv. zakramentov. Kar slovesnost tega dne tem bolj poveča, je blagoslovitev novega zvona in popravljenega večjega zvona. Ta zvon je šel v vojsko in se vrnil kot invalid. Treba je bilo operacije, ki jo je1 izvršila zvonarna' Jožef Plunder, na Dunaju, in vlila tudi novi zvon, kar upamo v tem večjo božjo čast in v naše tem večje veselje. Oba zvonova že čakata, da nastopita svojo službo. Dne 10. _ avgusta, na dan sv. Lovrenca, naj bo dan, ko verniki in častilci sv. Lucije in sv. Lovrenca darujejo svoj dar hvaležnosti in zaupanja svojim priprošnjikom. Gotovo ima vsakdo svoje želje. Zato prihitimo, da osebno doživimo to nadsvetno veselje in sa- FIAT- vozilo za vsako delo lahko vidite na velesejmu na prostem razstavišču Blok M. To je FIAT VLAČILEC Z GOSENICA-STIM KOLESJEM (Model 25 CI). To vozilo je splošno uporabno in delovni pripomoček za kmetijsko in gozdno gospodarstvo ter za gradnje. Priključke izdeluje in dobavlja firma Karl Scharf, mi obnovimo svoje prošnje prijateljem in priprošnjikom na onem svetu, kamor hrepeni naše srce. Slišali bomo tudi zvonove edinosti in ljubezni. strojne tovarne v Langenburgu (VVUrtenberg). To vozilo je celo v Nemčiji brez konkurence in se zelo močno uveljavlja. Tisoče in tisoče jih že dela po Nemčiji. Na temelju dosedanjih izkušenj je bilo moč vse priprave do najvišje mere izpopolniti. FIAT-vlačilec opravlja naslednja dela: nakladanje raznega materiala, posebno v peščenih jamah; izkopavanje in zasipavanje jarkov; zasipavanje dre-nažnih kanalov; oranje in izkopavanje cest ter zboklin na valovitih tleh, oranje in odstranjanje starih cestišč, posipavanje z gramozom in peskom, nadclavanje voznih poti in stez za pešce in kolesarje in zasipavanje kanalov in druga zemeljska dela. Zaradi vsestranske uporabnosti se to vozilo splača ter izvrstno služi tudi v malih in srednjih obratih, ker je ta stroj lahek, zelo okreten in ga je moč naglo premikati iz kraja v kraj. Prav zato jih uporabljajo, kadar večji stroji odpovedo, kajti lahko jih je in hitro spraviti na kraj potrebe. V enem dnevu (8 urah delaj opravi FIAT VALCILEC MODEL 25 CI toliko dela kot 15 do 20 delavcev z ročnim delom. “ Za težja dela pa so na razpolago vlačilci od 27 do 70 PS. Njih lastna teža gre od 3.5 ton do 11.5 ton in so takoj na razpolago. — Model OM 45 PS tehta skupno 6.250 kg in je opremljen s hidravlično nakladalno lopato, ščitom za poravnavanje zemlje ter oralom. Hidravliko dobavlja firma Mciller iz Miinchcna. Ta je primeren za večje obrate. VLAČILCI FIAT SO PROIZVODI, ki so nastali iz dolgoletne izkušnje ene izmed največjih industrij v Evropi ter so se uveljavili po vsem svetu. Poleg moderne konstrukcije jih odlikuje še velika varčnost z gorivom. Zaradi velikanske serijske produkcije je njih cena sorazmerno ugodna. Izključno zastopstvo za Koroško ima stara in dobro znana domača firma AUTOHAUS IG. WEDAM & CO. v Beljaku ter njen utrjeni dobri sloves tudi jamči za dobro blago. LL0YD so vozovi male kategorije a kljub temu je eden izmed njih dobil ime Go-liath, ali Goljat. To je orjak, ki ga poznamo iz zgodb svetega pisma. Na prvi pogled izgleda to ime čudno, toda kdor sc je že vozil z LLOYD-om, ve, da tu mali vozovi res narode velike reči. Predaleč bi nas vodilo, ako bi razkladali podrobno prednosti teh vozil. Najdete jih lepo razstavljene na posebnem prostoru firme KRAINER na St. Ruprcchter Strasse, poleg glavnega vhoda na velesejem. Prav gotovo vas bo pot zanesla tja in ne pozabite izkoristiti te prilike ter si ogledati tudi razstavo firme KRAINERj kjer dobite tudi strokovne nasvete. FORD TAUNUS N 12 je proizvod znanega industrijskega podjetja ki kaže napredek avtomobilske tehnike. Ko so pred petimi leti FORDOVE tovarne v Kolnu ob Renu prišle na trg s tem novim vozom, ni nihče verjel, da se bo tako kmalu in tako dobro uveljavil. Kar 250.000 TAUNUSOV v 80 deželah zemeljske oble priča o tem, da v senci stolpov kolnskc stolnice, v Kclmo-rajnu, kamor so naši predniki tako radi romali, delajo iznajdljivi tehniki in spretni delavci. Glavne odlike novega, izboljšanega TAUNUSA: Polnošfnhronizirana prestava s trenri brzinami se posebno dobro izkaže na gorskih cestah z ostrimi ovinki, kjer je moč izvršiti prestavo v prvo brzino brez tistega znanega neprijetnega hreščanja, ki sega človeku do kosti. Zelo dobro se izkaže tudi po mestih, kjer je zaradi prometa treba pogosto in nenadoma menjati brzine. Na avtocestah TAUNUS zlahka doseže 110 km na uro, kar je kaj čedna in primerna brzina. Pri vsem tem pa je TAUNUS zelo skromen. V srednjih brzinah se zadovolji z 8 do 9 litri bencina na 100 km, kar je za njegov motor s 38 PS res malo. Kljub temu pa ta motor svoje prave vrline pokaže šele na gorskih cestah. Notranjščina Taunusa je kljub njegovim zunanjim malim dimenzijam zelo velika in udobna, zato mu pravijo, da je na zunaj majhen, a na znotraj velik. Oglejte si ga pri firmi KAPOSI v Celovcu. Der neue TAUNUS 17 IVI de Luxe 60 PS Stark, schnell und elegant. 2-tUrig, 4-tUrig oder Kombi. Auf Wunsch: Overdrlve, automatische Kupplung. S!52 800- Bereit zur Probefahrt: Autohaus Kaposi&Co. Klagenfurt, Herreng. 10 Tel. 4424 ždeem Ut 'zadcMflUd Ut vnlettoUni izdelki Obiščite MLEČNI PAVILJON na Koroškem velesejmu BtsucUen Ste- CUtsecc AussleUuHCf&caiUne- Klagenfurt, Priesterhausgasse 6 Telefon 2485 und unsere Werkstatte und Servicestation Klagenfurf, Villacher StraBe 181 Telefon 2660 . v Jederzeit unverbindliche Probefahrt Tlh-tun-pJ-Li-cJt. L La. GROSSHANDEL FUR KARNTEN UND OSTTIROL AUTO-WEDAM-VUA(H liefert prompt oder kurzfristig p K W: STEYR-PUCH (Mod. Fiat) 500, STEVR-FIAT 600 Lim. und mit Faltdach, 600 Multipla 5- und 6-sitz. (Kombi), 1100 MB als PKW oder Kombi, 1100 RB und RF (Fatrii-liare) 1200 Granluce, 1400 B, 1400 B Diesel, 2000 Standard, 2000 Luxus und Granluce (5 Giinge, Fliissigkeitskupplung, Radio, WeiBwandreifen), 2300 Šport. L K W: 1100 T GroBraum 1 to. — 1.5 bis 6 to Diesel und mit Allradantrieb, Spezialfahrzeuge und Omnibusse. FIAT RAUPENSCHLEPPER von 27 bis 70 PS Diesel, 2.5 bis 11 to mit Zusatzgeraten fiir Bau-, Forst- und Landwirtschaft (BodenaufreiBer, Verladeschaufel, Planierschild, Tiefgrabeloffel fiir Kanal- und Wasser-leitungsaushub, Seilwinde etc.) dobavlja takoj ali v kratkih rokih: Osebne avtomobile: steyr-puch (Mod. Fiat) 500 STEYR-FIAT limuzina z zgibljivo streho, 600 Multipla 5- in 6-sedežna (Kombi), 1100 MB kot osebni voz ali Kombi, 1100 RB in RF (Familiare), 1200 Granluce, 1400 B, 1400 B Diesel, 2000 Standard, 2000 Luxus in Granluce (5 predstav, sklopka v olju, radio, gume z belim robom), 2300 Šport. Tovorne avtomobile: 1100 T z velikim nakladalnim prostorom, i to. — 1.5- do 6-tonski Diesel in s pogonom na vsa kolesa; specialna vozila in avtobuse. FIAT: VLAČILEC Z GOSENIČNIM KOLESJEM od 27 do 70 PS, 2.5 do 11 ton s priključki za gradnjo, poljedelstvo in gozdarstvo (oralo, nakladalna lopata, ščit za poravnavanje tal, globinski zajemač za kopanje kanalov in jarkov za vodovode, vitel z jekleno vrvjo itd.) zu besichtigen auf der KARNTNER H0LZMESSE in Klagenfurt vom 7. bis 17. August 1958. GelAnde Block M EINTAUSCHFAHRZEUGE aller Art, uberpruft und havariert, zu sehr niedrigen Preisen und giinstigen Bedingungen. si lahko ogledate na Koroškem lesnem velesejmu v Celovcu od 7. do 17. 8.. odprto razstavišče Blok M VOZILA VSEH VRST ZA ZAMENJAVO, popravljena ali poškodovana, po zelo nizkih cenah in ugodnih pogojih. 3C Jliarlfi a Jlurd »Povej vernikom, naj prihajajo sem v procesijah.” (Marija Bernardki 1858) Pred enim stoletjem je doživela mala pastirica v zakotnem francoskem naselju Lurdu prikazovanja Marijina. Od tistih dob do danes je svet doživel najburnejšo dobo svoje zgodovine. Tudi naš mali slovenski parod je moral mnogo hudega prestati, morda je bila njegova usoda bridkejša kot marsi-kakega drugega ljudstva. V tem stoletju pa je iz vasice v pirenejskem pobočju nastala svetovno znana božja pot in ob njej in Fatimi se pripravlja člo-večanstvo z mogočnimi romanji na odločitev novega stoletja. Nameni romanja V uvodu v stoletnico je sv. oče sam priporočal romarjem v molitev, da bi se zapeljani vrnili in grešniki spreobrnili, da bi verniki napredovali, da bi se med narode sveta spet vrnila mir in sloga, da bi Cerkev in narodi uživali svobodo po vsem svetu, Tem namenom vesoljne Cerkve so romarji pridružili še zadeve svojih škofij in župnij. Vodstvo našega romanja pa je še naglasilo, da imajo posebno Slovenci tudi kot narod vzrok in povod, da se poklonijo svoji vzvišeni Materi in priporočijo svojo bodočnost njeni priprošnji. Organizacija Tržaški duhovniki so skupno z redom pavlincev v Milanu nosili breme organizacije. Tako je bilo romanje nadvse moderno: udobni vozovi posebnega romarskega vlaka, prehrana bodisi mrzla v vlaku ali v lurških hotelih, prenočišča v hotelskih sobah oziroma nočevanje v vlaku. V kupejih petnajstih vagonov so bili nameščeni zvočniki, ki so povezovali vse romarje (tisoč) z molitvijo in petjem v eno samo veliko družino. Od kod so bili romarji Tisoč zamejskih Slovencev je pohitelo v Luri. Od Trsta do Celovca so bile zastopane vse župnije. Naše župnije od ziljskih blač pa preko Roža in Obdravja, od Djekš do Železne Kaple in do skrajnih župnij pli-berške okolice so poslale vernike v Lurd, da se poklonijo nebeški Gospe. Z njimi je potovalo kar 17 naših duhovnikov s preč. g- dekanom Koširjem, msgr. dr. J. Horn-bbckom in dr. Jankom Polancem načelu. Priprave za romanje Posebej je bila romarjem izrečena beseda: To je najbrže tvoje prvo in zadnje romanje v Lurd. Zato se za pot na sveti kraj Monika je rojena. Pokojno leži v malem košku veliki čudež ljubezni. Atej in ma-mica^ jo ljubeče opazujeta in sta zraven zamišljena. „Dobro jo hočem vzgojiti,” pravi atej in sklepa, da pri punčki ne bo -trpel nereda in jeze. K tema dvema napakama je namreč sam zelo nagnjen. „Jaz je ne bom razvajala,” se zareče mamica, ki je bila sama razvajena, rada trmasta in površna. — Starša sta se sama sebi zdela zelo popolna v svojem znanju o vzgoji. Niti zavedala se nista, da sama tudi še nista dokončno vzgojena. To nalogo je prevzela mala Monika. Najprej se je spravila nad mamo. Brez Marijinih prikazovanj pripravi tudi notranje, duhovno. V četrtek 24. julija je popoldanski tržaški brzec od Celovca do Podkloštra zbral 178 koroških romarjev. V Tržiču se jim je pridružilo še 580 tržaških in 242 goriških romarjev. Tako nas je že bilo tisoč. V Lurdu pa so se sklenili z nami še Slovenci iz Severne in Južne Amerike in zapadno-evropskih dežel. Na poti v Lurd Spretno je bila izbrana romarska smer, ki je vodila preko Verone in Milana v Genovo, ob „sinji obali” Riviere preko Mar-seilles-a in Toulusa v Tarbes in Lurd. Radovedno so zrli Italijani na napise na vago- nih „Romanje v Lurd”, z živim zanimanjem so poslušali slovenske romarske pesmi Francozi v vzhodnem in južnem delu dežele, koder nas je vodila pot. Zdelo se je, kot bi se divil Lurd prav častnemu številu* slovenskih romarjev. V Lurdu Že v soboto so se romarji poklonili pred votlino lurški Materi, njej je veljal njihov prvi pozdrav. Njihovo prošnjo Mariji pa je tolmačil sam slovenski vladika dr. Gregorij Rožman. V nedeljo se je razvila ro- usmiljenja jo zbudila v ranem jutru točno kot ura budilka. Rada bi še spala, kot preje, a deklica ni odnehala. Potem je Monika dognala, da oče nobene reči za seboj ne pospravi, ampak jih pusti ležati, kjer je. Tako je skrila denarnico, glavnik, ključe ali kladivo na najbolj nemogoč prostor. Ko je bila večja, je povpraševala: „Ma-ma, ali odtrganih gumbov ni treba spet prišiti?” In ateju je rekla: „Ali gre res vse hitreje in bolje od rok, če se zraven pridušiš?” Monikina odkritosrčnost in prostoduš-nost sta sličili velikemu, čistemu ogledalu, ki je vse dogodke nepopačeno pokazalo in marska procesija k škofovi maši pred votlino. Med sv. daritvijo so pristopili romarji k sv. obhajilu. Med in po maši se je mogočno in ubrano glasila slovenska nabožna pesem. Dopoldne iste nedelje je izpolnil še križev pot romarjev na Kalvarijo pod vodstvom prevzv. knezoškofa in duhovščine. Popoldne in zvečer so se slovenski romarji udeležili mednarodnih romarskih slovesnosti. Poleg drugih evropskih jezikov se je glasila pred zvočnikom tudi naša lepa materna beseda v molitvi, petju. Desettisoči romarjev različnih narodnosti so radovedno poslušali ubrano blagoglasje slovenske besede in z rastočim spoštovanjem zrli na skupino, ki je prišla v Lurd iz pokrajin ob robu železne zavese. Slovenija je bila tokrat dostojno zastopana pred Marijo v Lurdu. V ponedeljek so se slovenski romarji podali v sprevodu v veličastno baziliko sv. rožnega venca. Tam je prevzv. škof dr. Rožman daroval slovesno sv. -mašo, vmes pa je zbor cerkvenih pevcev pod vodstvom preč. g. Miheliča pel nabožne pesmi. Vse bolj prisrčni so postali odnosi slovenskih rojakov iz različnih držav do prelepega svetišča in njegove Kraljice. Tisoč in sto src je vztrepetalo ob misli, da bo v torek dopoldne treba jemati od Matere slovo. Pri oltarju sv. Bernardke je bila naslednji dan poslovilna sv. maša z obhajilom, vmes pa je govoril v vznešenih besedah č. g. Stanko Janežič v pesniško navdahnje- se je pri vsakem dihu zameglilo, če sta se atej in mamica sporekla, kar pri atkovi jezi in mamini trmi ni bilo težko, je bila Monika žalostna tako dolgo, da sta se starša spet sprijaznila. Pogosteje, kot bi si želela, sta se oče in mati morala pogledati v ogledalo hčerkinih oči. Končno sta se navadila ravnati vedno tako, kakor so zahtevala vzgojna načela. In ogledalo hčerkinih oči je bilo jasno. Konfeta cepek je pričeska, katera prav ljubko pristoja deklicam in dekletom tja do dvanajstega leta. Zelo se je uveljavila zaradi svoje preprostosti in praktičnosti. Toda znanstveniki, ki vsako stvar kritično raziskujejo, so ugotovili, da ..konjski rep” ni idealna ženska frizura. Ženske iz rodu Eskimov so »konjski rep” nosile že okoli 1. 1900; prav tem ženam so zelo izpadali lasje in tudi manj novih je zraslo. Naše punčke, ki nosijo »konjsko frizuro” imajo krog in krog glave venec kratkih las in lasje za tem vencem ne rastejo prav in zelo izpadajo, ker so preveč tesno počesani in zadaj skupaj speti. Edina pomoč je torej dinga pričeska. Matere, ki vseeno češejo punčke v »konjski rep”, naj pa vsaj na to pazijo, da lasje zadaj ne bodo pretesno speti in da ponoči gumijasto vez odstranijo. Likerji — žganje — sadni sok domača in inozemska vina „ADRIA"-pijače R. in K. Barišič ŽRELEC — Ebental bei Klagenfurt CELOVEC, Fabrikgasse 1 nem govoru orisal zgodovino našega naroda, ki slej ko prej hoče nositi častni naslov Marijinega ljudstva. Še enkrat je po daritvi zadonela romarska pesem Mariji v slovo — tisočero solz je zablestelo. Vmes je bilo slišati pritajen jok in bridke vzdihe. Slovenci so se poslovili od svoje Kraljice. Povratek v domovino Spet je sprejel posebni vlak svoje romarje in jih v brzem tempu vodil skozi gas-konjske nižine in provensalsko gričevje proti Grenoblu. šele v Turinu v Italiji se je -prvič ustavil. Tu so v prekrasni baziliki Marije Pomočnice slovenski romarji zaključili svoj romarski program. Vtisi iz Lurda pa žive v nas naprej: Votlina in v njej Marija, trojna bazilika, desettisoči romarjev, tisoči hromih in o nemoglih na vozičkih na poti k Tolažnici žalostnih, mehko pritrkavanje lurških zvonov in veličastni odpev lurške himne. Zvonovi zvonijo, premilo pojo, 'častijo preblaženo lurško Gospo: Ave, ave, ave Marija. Po širnem svetu ZA DUHOVNIKA JE BIL POSVEČEN MARTIN BORMANN, sin nekdanjega Hitlerjevega glavnega pomočnika, ki je ob koncu vojne izginil brez sladu. Njegova žena in otroci so našli zatočišče na Južnem Tirolskem -pri dobrosrčnih kmetih. Martin Bormann je po dovršeni srednji šoli vstopil v neki misijonski red in bo.odšel misijonark v Belgijski Kongo. Na njegovi pri-miciji v Innsbrucku -se je zbralo 3000 ljudi. Časopisje, ki ne more pozabiti nekdanjih »lepih” časov, je celo novico o tej novi maši prineslo z mastnimi črkami. Je menda to edina nova maša, o kateri so poročali. Autohaus H 0 P F S SEDEŽEM V WAIDMANNSDORFER STRASSE je s solidnim delom znala pridobiti lep krog odjemalcev. Predvsem pa g. Hopf zna izbrati prave tipe avtomobilov za svoje odjemalce. Izdelki češke avtomobilske tovarne SKODA ne potrebujejo nobene posebne reklame, saj je to ime že dolga desetletja dobro znano po vsej Srednji Evropi, pa tudi drugod. V zadnjih letih sc pojavlja vedno več teh trpežnih vozov na naših cestah. — Tudi SIMCA je voz, ki ima svoje nesporne odlike. Tiskarna klišarna papirnica n še druga, zelo 43 PS izredno velik prtljažni prostor bogata oprema! poraba bencina pribl. 8 1/100 km. naprave za zračenje, gretje brzina nad 120 km na uro in topljenje ledu 4 prestave velike, samoosredotočuioče zavore 5 sedežev blazine iz mehkega gumija A M naprave za umivanje šip ^ “jf la JUUa" Ima lepo obliko, rad potegne v hrib, se idealno prilega cesti, ima izboren pospešek! — Brej lobvezna poskusna vožnja tudi Vas prepriča! VERTERTUNG FUR KARNTEN: THOMAS BOHRER tako ni moč prezreti, saj je pravcata hiša, na številne načine uporabiti v gospodinj- ki je bila letos popolnoma prenovljena in stvu, pisarni, stanovanju, pslovnih pro- povečana. Ne le njena zunanjščina, tudi štorih in da omogočajo povsod prihranek njena notranjost je popolnoma novo izde- na denarju in delu, obenem pa ustvarjajo lana in se povsem razlikuje od tega, kar ste za oko prijeten vtis. Zato se glasi naš na- videli lani. Na mnogih zanimivih primerih svet: Oglejte si FUNDER-jev paviljon na boste videli, da je Funderjeve plošče moč Koroškem velesejmu. MALI OGLASI VSAKA BESEDA STANE 1.10 Š (IN 10% DAVKA) Poudarjene besede in take z več kot 15 črkami stanejo 2.20 šil. (in 10% davka). — Naročilo malih oglasov naslovite na upravo »Našega tednika”, kjer mora biti najkasneje do vsakega ponedeljka zvečer. Oglas morete naročiti tudi telefonsko (Celovec št. 43-58) POCENI omare, postelje, vložke, žimnice, obleko ure, vam nudi starinarna FUCHS, Celovec, Salmstrasse 4 Vsa sadna drevesca — jabolčna do 20% cenejša kot drugod — vam dostavi domača drevesnica ing. Marko Polzer, pd. Vazar, p. St. Veit i. Jauntal. Angleške naprave za zračenje za najbolj razvajene zahteve STANDARD PENNANT 984 ccm/33 PS Deželno zastopstvo in mehanična delavnica Cfestl