gospodarske ob i © tnišk * i u nar Iz haj sako sredo po poli. Veljajo v tiskarnici jemane začelo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80'kr 5 za pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20 kr., za pol leta 2 10 kr za 1 fl kr dn leta 90 [k V Ljubljani v sredo 23. januarja 1861. Zakaj ne rodi naša zemlja več tako kakor pri nas komaj čveteri ali peteri. Kaj moramo po vsi sili nekdaj l Pogostoma slišimo naše ljudi tožiti, da jim ne rodi za pšenico in ajdo spet slabo pognojeno rez in ajdo sejati? Al kaj bom to na drobno razkladal, ker je očitno kot beli zemlja tako kakor nekdaj. Je li to res? Rekel bi, da je res, dan! Le opomniti hočem naše gospodarje, naj očí odpró da vidijo, zakaj naša zemlja ne rodi toliko, kolikor bi rodila pri umnem vers te nj i pridelkov, saj bi vsak moervo; Al sejemo pri nas frugo za frugo, sad za po takem ravnanji se zboljša m se ga napravi vec. Tudi v Ameriki je najbolja zemlja opešala, ko so o sadom tako, kakor to terja pravo, umno kmetijstvo? al ob kratkem rečeno: ali je naše poljsko kolobareuje ©podarili tako, da so zemlji le jemali, pa ji nič povraćali ^Fruchtfolge ) pamelno? niso. In taka je povsod, kjer gospoduje tako imenovano Drugo vprašanje pa je: Al napravljamfl gnoja toliko roparsko kmetovanje. in takošnega, kakor ga naša zemlja potřebuje, da bi rodila Po vsem tem premišljevanji pridemo tedaj do te-le dobro? Ali se mora zemlja okrepčati in zboljšati, če skor vsako drugo leto po dva pridelka zemlji jemljemo in na resnice: Res j 5 da nam zemlja ne rodi več toliko kot nekdaj ali je pa ona tega kriva N res; ona je se zmiraj ravno tisto mesto letos tisto sejemo, kar smo sejali lani. tista dobra mati kakor je nekdaj bila, al Ie mi smo Umen gospodar mora vediti, da vsak sad potřebuje svojega lastne ga živeža, ki s a v zemlji iz perští jemlje ; če je ta živež la n ski sad že iz zemlje popil, kako hoćeš pri-čakovati, da ga bo spet 1 eto š nj i dovelj dobil? Al je čudo po ten». da tožite, da zemlja ne rodi. Prerninjajte pa po-setev, in drugi sad si bo iz zemlje izbral druzega živeža. da bote s pridelkom zadovoljni. J na kant tako tak< zato ke ne t P » kakor bi treba bil poredo in ker ne ) kar umno gospodarstvo veleva. namo z gnojem N Bokalcah Jožef Sevnik Natoroznanske reci To je tedaj velika napaka pri našem kmetijstvu i da Gad in njegov strup. zanemarjamo preveč kolobaranje ali ver s ten j e z rano preminjevanje po Ne mislim tukaj govoriti od dvenosratih » ar m ad ki ho goverstnimi pridelki ali večkratno d med nami, in ki s svojim hudobnim strupenim jezikom setve. Namesto da bi se poprijeti tako imenovanega 71et- škodujejo poštenim Ijudem, ampak govoril bom od poštenih ■HiBflH ■■■H^HHÉ HI^^H nog. nega ali pa Sletnega obdelovanja polja, se v eno mer ar » dov, ki se po trebuhu plaziti morajo, ker res nimaj derzimo le dveletnega ali k većemu 31etnega. Kako se bo in ki ne pikajo in morijo Je iz zgolj hudobije, ampak le zemlja o po mogla in si zaredila dosti tistih redivnih drob- zato, da snedó umorjeno žival saj živeti mora vsaka cov v sebi, če zaporedoma eno frugo va-njo sejemo, ktera stvar, naj že tako ali tako! Ravno Ij tega se pa ne zmiraj enega živeža iz zemlje potřebuje; to saj ne more sme v zlo vzeti živalim, da zamor Ie živeti V ce dru drugač biti, da se zemlja izmolze in izpije popolnoma. • • morno Volka dij oštri obj lesico zvito njena b y Potlej pa tožite, da nam zemlja ne rodi! Al je čudo? risa skokonoga hitrost in gada strupe zob Kako bi pa Umen gospodar mora svojo zemljo dobro poznati, da drugač se redil gad ki J tako neukretne postave, široke ve 5 kaj ima v sebi, kakošui sad se ji prilega, in kteri butice kratkega repa lene nrave, in ni tedaj, da bi lovil drugi se morajo verstiti za njim žival, ki si jo je izvolil za svoje gerlo? Z Pervotni rudnínski deli naše ilovnate, pa tudi apnéne boriti se z nji v poštenem boj in pesene zemlje po natančnih kemijskih preiskavah niso nestrupene stvari, ne pa za strupe ubožniši kakor nanesena zemlja na Nemškem, in vendar je po srednji meri pridelek ondi deseteri in dvanajsteri, — in v m koticu pod kakem tako gada mom ali kan y vali loviti in delo je le za ki raje skrit lom ćaka na stvarico, da se zaleti njo, kadar se memo gredé uič hu 28 deçà rte nadja, iu da revici zasadí neusmiljeni zob or loboko v meso. Potem pa mirno caka, kak následek da bo imel luknje in sploh se pa mrazno in deževno vreme, se pa ne pokaže iz svoje ogiba mokrotnih tál. njegov pogum. Ko je žival mertva, jo pa mirnodušno kar s celo požrč. ) • • glave Priprava, ki gadu napravlja strup, lezi v zadnjem delu se gad lahko spozná na na oběh stranéh za oćmi iu nekoliko tudi pod njimi peg obstojećem pasu Kar njegovo kozo zadene, je po starosti, spolu, letnein casu in kraji, kjer živi, kaj razlicno pisana, pa vendar , tamnem, iz štirivosrlatih širocem ki £a ima na herbtu od vratu do nad zgornjo čeljustjo, in je neka zlezica slinjavka, obdana konca repa. Te štirivoglate pe^e se vselej skup deržé. On od moćnih k i tast i h mišić. Strup, ki ga čuje iz gadovega ta priprava izvie- je navadno bolj svitle, čiste, ali višnjevkaste, ali rijavkaste. telesa, je previdljiva zelenkasto-rumena rumenkaste ali belkaste polti, ona pa je navadno bolj uma tekočina, ki se nekoliko sprejima, in ki nima nikakoršnega zano rujava. Pod vratom je navadno bel. na trebuhu čern duha in skoraj nič okusa kasto marogast ali očernkasto višnjev z belimi marogami. Ni vsak gadji strup enako škodljiv; nektere strupene Na glavi ima dve černe čerti, ki se, če se hitro pogleda. kače imajo bolj, nektere manj hudega; tudi je njegova vidite, kakor da bi bil križ. Glava je gladka, trivo-lata. skodljivost večja, kadar je velika vrocina, iu će piči gad drobno luknjasta, na sredi s tremi majhnimi ploščicami. Pri ti priložnosti naj povem, da nobena kaca nima res kam kjer so blizo debele žile. Tudi na tem je veliko le žeče, kakega zdravja, kake volje je človek, ki ga je gad pičil. Posušen strup zgubi luknjaste kože, kakor se navadno moć popolnoma. govori, atnpak kačja koža je sostavljena, kakor sicer, iz usnjaste kože in iz poveršne Gad ima na vsaki strani gobca pod mavho, ki strup kožice, samo to je, da pri lezečini usnjasta koža ni povsod nareja, strupen zob, ki je kljukasto zakrivljen, dolg, tanek enako debela in da ni gladka, ampak da je sèrn ter tjè de ln špičast kot šivanka, in ki ima skorej skoz in skoz drobno beleja in da so ti debeleji deli na krajih zavihaui tako skoz ktero teče strup v rano. Za vsaeem teh dveh postanejo gerbe, ki imajo podobo lusk, ki bi i luknjo, zob stojita še kaka dva majhna, ki dorasteta, kadar po zimi gad stara zoba zgubi, ali če se mu po kaki nesreći druga da na drugi žica ležale kakor opeka na strehi. Ker se poveršna ko tudi tako gubi in je tam debeleja, kjer je uua debe kter odlomi. Strupna zoba se dasta premikati naprej in na leja, in tam tanjša, kjer se una stran in sta tako prirašćena i da ju gad more nazaj po V se spogne z gerbe, je koža bolj podobna, kakor da bi bila z luskami pokrita. Kače tegniti, ali pa po koncu postaviti in za boj pripraviti. Kadar vselej kar a celo razsnêjo previdljivo, brezbarvino poveršnjo kožo in sicer večkrat na leto, ko je poprej žival nekoliko jih hoče rabiti, odprč gobec hitro in kolikor more zlo, in zasadí potem v meso zoba, ki tedaj pritisneta na strupeno bolehala; potem pa žrč zlo in kožo dobi svitlejši barve. mavho tako, da teče strup iz nju skoz zob v storjeno rano, Očes ne zakrivajo trepavnice, ampak le previdljiva kožica, in se pomeša s kervjo pičene živali. Naši tr « adje imajo tako malo strupa, in rana i * I ki jo mjih strupni zob naredi, je tako majhna, da je življenje pičene živali le takrat v nevarnosti, kadar zob prebode kako debelo žilo, ki ima veliko kervi. Kakor se kaže, Zato ima pa rujavo gadovo oko z zlato, svitlo puncico nekako steklenasto, neprijetno podobo. Res „ein frevel Gesicht". On je čez sredo najdebeleji, ona pa zadej za pleci. (Dalje prih.) strup ne škoduje prešiču, dihurju in ježu. Kadeř dobí jež kakega gada, ga draži in bode s svojimi šivankastimi šeti- Nekoliko od velike potrebe, da se slovenski ça pa kadar I?» tako, da gad piči nami » °*ad pičiti hoče, pritisne hitro rilćek k tlam med šetine. To ponavlja večkrat, in na jezik uradnije vpelje » zadnje, ko je gad že porabil svoj strup, ga napade in po« hrusta. Včasih se pa primeri, da ga gad tudi v rilćek piči pa pri vsem tem se jež, kakor se vidi, ne počuti bolj slabo, kakor navadno, če so tudi trije ali štirje gadje dovolj, da končajo konja ali vola. Nekteri tioi tudi pokončajo dokaj gadov, ker jim glavo razkavsajo in potem požró. Sicer je (Dalje). Od Matija je neka soseda veliko govorila in hotla je vediti, da je Matija Zdaj pa presodimo še Matijevo reč. oče. To Matija grize in peče, toraj gré eno nedeljo popoldne k tej sosedi v hišo in jo k vsi sreći samo domá najde. Matija se zaćne ježiti in kregati, da se v njo zakadi. Zdaj se pa vsaki živali, ki ima vročo kri, že prirojen strah pred rujeta in v kot za mizo spravita. Ker je bila pa miza na lezečino. poti, ji ne more kaj dosti storiti, le tjè v kot za mizo jo To je sreča, da je pri nas le malo strupenih kač. Ko je tišal, da je prav stokala, kar je neki sosed skozi okno verjel, bi mogel soditi, da jih je ne vidil. Ko misli, da ima že dosti, jo spusti, gré iz hiše in bi clovek pripovedkam kdaj več bilo. Sploh znane so mnogoverstne pripovedke od ravno k svojemu zdaj omenjenemu sosedu pride in pravi: y) bele kače", in sicer se mora reči, da imajo naše pripo Dosti sem ji dal, babi vedke s kacami veliko opraviti. Pripoveduje se od deklice ki jo je hudobna maćoha zaklela ali „zavdala" v kaco, od kače, s ktero se je soznanil i sem, da jo umorim sem jo tišal v kot misi il c; Ravno tako in ravno to pride pred gosposko in bil hišni sin in kruh z njo kako lahko se primeri, da uradnik, ce ni popolnoma sloven delil 5 od kač, ki deiajo tak kamen da dobiš vse, kar od kač, ki imajo demante v glavi. Te basniške kače imenujejo v Istri „babor". Pripoveduje se od strašnega lintverna, ki se izvali iz jajca ki ga je si želiš takrat, ko ga v roči deržiš, prevodi: „leh driickte ščiui kos, zapiše in te besede tako-le sie in den winkel hin in der absicht, sie zu ermorden", ali leh gedachte sie zu ermorden" in kaj tacega. pa: besede: „Mislil sem Zakaj izlegel ot.acii^o ...HvC...a, «M o« jajva, —w^. «—, da bom na sejm šel in par volov 7 let star petelin; za tacim liutvernom kupil" se dajo prevoditi: „leh dachte auf den markt zu od oža, gehen und ein par ochsen zu kaufen", in „mislil sem, da » jo umorim" pa: „ich dachte sie zu ermorden^. Kako hitro letijo skale in drevesa, dokler ga ne pobijejo, hišne kače, ki stanuje pod ognjiščem, in varuje hišo, da ne pogori. In tako dalje je na cente tacih pripovedk. Zakaj je tu kar kazen zapora na kake mesce ali leta, namesto na da se kače nahajajo tako pogostoma v naših basniških pri- kake dni! Matija pa žene ni mislil umoriti, le vstrašil se povedkah, to razkladati je posel druzih v teh rečeh pre vidnih mož. je, ko je zena jela stokati in se mu nic braniti ni mogla y zato je mislil: 3 ej ravno zdaj bo dušo spustila! Pa Je pa pri nas tako malo strupenih kač, da se le ma- grozno se je razveselil, ko jo iz hiše pridši vidi okno od- preti in dobro zmerjati sliši. Zato je rekel: Zludej babo lokdaj slisi od kterega, hoćemo le govoriti od i ki se še najbolj pogostoma nahaj po kamnitih, sonćnatih bregovih. ki bi ga bil gad nevarno piči Tu vadnega gada (Kreuzotter, vipera) po h hribih se večkrat posebno sem mislil, da jo bom umoril. Visokoučeni gospodje, ki sv. pismo po hebrejskem in idi ko gerškem izvirnem spisu in po latinski vulgati se greje na solneu na kakem kamnu ali porobku. Kadar je jezik prevajate in se pri eni sami besedi po dva v slovenski tri dui 29 ni n dite in premišljujete, kako bi jo prav prevodili, poglejte, ki ji besede: „Otroka sem s senom pokrila in na to sem kako pa pri „fergerji" hitro gré; komaj izpraševavec iz- se vsedla", prevodi: „Das kind habe ich mit heu bedeckt usti, nradnik že narekva. Prepričani smo, da sodnijam und mich auf dasselbe gesetzt". Pa ker mu v pervem za ne more vse eno biti, će se kaka pomota primeri ali ne, ' se v usesih doni, ji pervikrat vendar in da pravici ni vse eno, ali kdo namesto dva dni v za- se bere, da se je na to, ne pa na-nj vsedla, kar ma slisanji beseda „na to poru, ali pa več mescov v ječi tiči in na železen potonoster dekla tudi poterdi; čez kakih sedem teduov ji le tolmaći mermra? Al kako lahko se to zgodi, ako se ne uraduje v da se je na jeziku tistih, ki stojé pred sodbo! nj vsedla, ker beseda „na to r a mu je šla iz spomiua, in po převodu le se najti more, da se je na-nj res očeta Vzemimo pa, da je Matija od resnice, da ga je zena vsedla, in ker dekla ne poterdi (kako bi to tudi poterdila?) otroka obdolžila in razglasila, popolnoma ajdi spet v luknjo. Uradnik kolne: „Der bauer ist eine ver- tega prepričan in v hišo stopivši ženi rece: „Mati, zakaj ste fluchte rasse vom volke"; kmet pa: „Gospoda je vsa hu govorili, da sem jaz oče tega otroka, ker uisem?" Zena zaklepetá in pravi: „Merha, kaj si přišel se v mojo hišo kregat?" kadí j dičeva". Lejte take nasledke! Godi se uradniku, ko zakonskemu možu, ki par volov in se pri tej priči žena va-nj za- na sejm žene in jih dobro prodá. Nato se snide s sestro da sta se začela kofeljati, pa jo je vendar on zmagal svoje žene in se ž njo pomenkova. Ker pa vidi, da iuia in dobro oknobal. Kako bote vi, ki ste zoper slovenski jezik sestra njegove žene lepo ruto okoli vratu, si zmisli in pravi : v kancelijah, to v nemški jezik prevodili, ce jih prav ne Jaz moram tudi svoji stari tako ruto kupiti, ker mi je vole razumete? Kako bote prevodili te besede, ki jih za priče tako dobro uredovala. Ker si pa možki ne razumejo, kaj je morejo, ki na vprašanje, ženskim ocem všeč, mora sestra kmetove žene ruto izbrati poklicani pred gosposko govoriti kako ste vidili, odgovore: „Vidil sem ga ko je ponašal in in kupiti, ktere pa kmet ne pogleda hudoval se, pa s palico nad njim nosel?" Beseda „drohen" dosti ter jo spravi Ker pa ponoći kasno domů pride, svoji ženi ruto pokaže i je premalo, „schlagen" je preveč. Prevajajte, kakor hoćete, ki jo žena pri berleči luči ogleduje in ji močno dopade izvirne besede ne dosežete. In če hočete, da vam kmet Ker je pa njegovi stari ruta močno všeč, zato jo mož tudi besede razloži, bote kmalo preveč, kmalo pa spet premalo sam pri berleči luči pregleduje. slišali; znali bi dobiti tako i razlago Pa ubogi revež! če hoćeš Kaj je marela? Odgovor: „Marela je kadar dez gre kakor na vprašanje: vediti, kako lepo ruto si svoji stari kupil, jo pri belem A ^r, „...ríCÉ 17 Q A____________1________________I - • 1___i » _ 1______. _ 1 dnevu in lepem solncu poglej, berleča lampica ti lepote liko besed bi vam kmet laglje v djanji pokazal, ko z be- rute ne pokaže. Uradnik pa, če hoče gerdobo djanja svo sedo razjasnil. Kdor tedaj hoće čisto vodo resnice piti, mora jega preiskovanca in okoljšine, ki jo povekšajo ali zmanjšu do studenca izvirne besede iti. JeJ° i viditi, jo mora pri luči izvirne besede pregledati m Iz izgledov se vidi, kako lahko nemski jezik v kan- presoditi, ne pa pri berleči luči prevoda: Kdor hoče čisto « • * • mm m u y • i « » v • % * mm - celijah krivice kuje, nedolžnega tare in kri » iz pUStl ? in následek tega Je pnost ljudstva do urad nikov. Pogosto se sliši lumpi derži". glas med ljudstvo » Gospoda z vodo resnice piti, mora do studenca izvirne besede iti. (Dalje sledi.) Kadar je člověku kaj zakrivšemu precej kazen odio čena, ko je pervikrat izprasan in zaslišan, je že še. Zná Slovenci, Nemci pa Avstrija 0 pa tud biti da j uradnik slovenske besede tako v nemski Kdor nekoliko primci sta nj jezik prevodil, da b drug sodnik, ki izvirne besede slišal drugimi izobrazeni narodi. mora slovenskega Ijudst valje ř poznati ni ? namesto zatoženca le pregreška hudodelstva krivega obsodil krivega spoznal, ga pa pa vendar ker mu je po slo- deleč smo mi Slovenci zaostali v vsakem ozim. Pa va s kako resio nie casa se glasi „Naprej :íí venski izvirni besedi z domišlij buj miselski svet se se vse suce, je ideja dobro v spominu, ga vendar nemški prevod ne rnoti ga po krivem obsodil, če je slovenščini dosti kos. f da b casa terka mogocno tudi na naše vrata nas in vreteno, okoli kterega dnosti. Ta silni duh sedanjega ovenske; on tudi , narodnega raz- ted Naj gré pa zatoženec nazaj v zápor in čez kakih S »v spet na izpraševanje, o koliko misel je med tem ena misel přežene dru^o iz spomina bi in kliče na polje narodne omike, ru oštro nas opominja in svari, da ne bi nemarno za časom uradnik imel v pozabljenost, le tù in tam je še kak ostanek. In zdaj naj vzame pervo izpraševanje, toda v nemški jezik prevo-jeno v roke in izvirnega je pozabil, in naj se je přiměřilo spali zlatega časa sedaj, ko se vse okoli nas pomika zadeva in trudi za boljo prihodnost. Kdor zamudí, pripravi nas pre mu ostanejo kostí. Oj stokrát žalostno bi bilo > ako bi mi Slovenci ta glas preslišali in za bolj bo smo došle največji siro da t r a je napčno prevod ga bo tudi napek tolmaćil in zatoženca napek sodii, če ima tudi vse postave v razumu pominu, ne pa v bukvah. V pojašnjenje tega naj služi to: Neki kmet pripoveduje, Hl dočnost ne skerbeli, ker ravno mi maki bili. „Resnica sicer oči kolje", al vendar tudi „beseda ni konj"; ako bi rekel, ne posekel. Ce ne bomo sedaj govorili 5 da j Ko 3, ko nam je solnee ravnopravnosti prisvetilo, kdaj pa bomo. bil dvakrat pri spovedi, toda pervikrat ni opravil. Ako bi zmirom in zmirom svoje kervave rane zakrivali, se 35 v drugic k povedi pridem pravi me gospod ne bi nikdar zaceliti dale. Pa naj nikar nihče ne reče vprasajo, kdaj da sem predzadnjikrat pri spovedi bil in ka košne nadalj grehe od tište spovedi storil? Jaz pa rečem pi « » Saj veste duho oce ? kakošne; saj sem bil pri O, pa že spet to neumno pričkanje in ščevanje zavoljo ^IflHH mí^M 1 frage i « ? vedite, da ravno ta pravda je iz nje nam bo prizviralo življenje ali pa smert; ona za nas „Lebens vas pri spovedi . Gospod so pa rekli na to: Ljubi prijatel! zasluzi toraj vso pozornost naso. Narodni jezik je jedro, je jaz nisem vedil za tebe, da si na svetu v se nj pa morem sredotočje, je perva „conditio sine qua non" za omiko in vediti, Zdaj pa kakošnih pravi grehov si se zadnjiki tukaj povedoval izobraženje vsakega naroda, toraj tudi slovenskega. je bilo treba, da sem stare reći V se enkrat ponovil in razlagal, dasi težko Taka se godi tudi z uradnikom in zatožencom Ako pa kar na debelo povemo to, kar mi mislimo, nam se ne sme zameriti, ker le predobro poznamo naše nasprot- da se ž njimi nié ne opravi, ako se jim krepko na Zakaj da je preiskovanec v záporu j adnik vé sicer na pamet ? vseh koljš nike, perste ne stopi. Zatega voljo brez zamere! Mi smo „iuimici pa ktere hudobijo zatoženca po- causae", ostanemo pa „amici personae j vikšujejo ali pa zmanjšujejo, uradnik ne more na pamet u Tudi se ni bati, da bi mi Slovenci čez ojnice stopili vediti, će bi imel tudi angeljsk spomin. belem papirji s černilom zapisane , toda v Zat jih ima na in od Ijubezni do svoje slovenscine oslepljeni mejo dostoj kem jeziku, nosti prekoračili, ktero smo dolžni drugim sosednim naro Pa godi se mu lahko kakor uradniku s Koritnikovo deklo, dom, zakaj zgodovina vesvoljnega slovenskega naroda priča ? 30 da so Slovenci zmiraj raji 8arni krivico terpeli, kakor da bi jo drugim dělali. Oni niso bili nikdar voleje nature, kakor njihovi sosedje, ampak jagnjetove; jagnje pa se ue more cez noc v volka spremeniti. Da se pa včasi tudi jagnje braniti začne, kadar mu dod'ja, kdo mu bo to zaměřil? Kdo bo tudi nam zameril, ako smo se sedaj, hvala Bogu, vendar že toliko zaveli, da sojo si začeli braniti svoje proso. Pravi Božji volki bi mi bili, ako bi sedaj na noge ne stopili in tie zahtevali svojih % pravic, ko se enakopravnost vsem narodom avstrijanskim obeća ali deli. Da bi pa mi drugim narodom pravice kratili, za ktere se sami poganjamo, tega Bos: varuj! Naša beseda je „vsakemu svoje4'; mi nočemo biti nevošljivci; kar je nam ljubo, to tudi drugim privošćimo, ker dobro spoznamo, da samo na temelju enakopravnosti je mogoće „brii-derliche Coeiisteuz" za različne narode ; le na tej podlagi morejo lepo napredovati iu čversto se razvijati. Lep primer nam daja srečna švajcarska zemlja, v kteri živijo Nemci, Talijani in Francozi vsi skupaj , pa ne pometajo eden z drugim, ampak pusti se vsakemu svoje. Pomislimo pa, kako se je pri nas godilo iu kako se še godi. Naša nemška in ponernćena gospoda si je v glavo vbila, da je njena slavna naloga, nemški jezik in nemško kulturo vse do sinjega morja razprostrauiti ; vse druge narodne življe so deržali ti odpadniki za mertvo tvarino, ktero bo še le nemški element oživil in počlovečil. Nemčijo so eni častili za edinozveličavno od časov sv. Cirila in Metoda do današnjega dné. Mi dajemo vso čast iu hvalo nemški omiki; oua je visoko stopnjo dosegla med narodi evropej-skirni; iz nje kakor iz mnoge druge se moremo tudi mi mnogo lepega učiti. Nemške visoke izobraženosti, njihovih lepih umetnij in znanost velekrasnega jezika Gôthe-ovega in Schiller-jevega tudi noben pravi Slovenec ne sovraži, .marveč mi vsi ga visoko cenimo, morda še preveč. Nobene hvale pa ne zaslužijo Nemškutarji med nami. Ako so oni nas kaj učili in izobraževali, so dělali to tako narobe, kakor oni, ki je s svedrom kravo deri. — Vsa omika francozka, talijanska in nemška je prizvirala od starih Gerkov in Ri m lj ano v; vendar ni še nikomur na um prišlo, da bi se morali Nemci in Francozi pogerčiti in polatinčiti, da bi se svojega barbarstva znebili, ampak Francoz je ostal Francoz in Nemec je ostal Nemec, pa ne već sirov in zabit, ampak omikan in izobražen. Naša nemška propaganda je pa vse drugačne „Tugendmittel" iznašla. „Svojo narodnost je treba izsleči, svoj materinski jezik hlapcom, deklam in pastirjem prepustiti, sebi pa drugega tujega pre-skerbeti. potle še le bomo postali ljudem podobni*4, tako so oni modrovali in še rnodrujejo. Vprašam, kaj niso taki ljudje podobni na las onim modrijanom, ki so bili hišo brez okenj naredili, potle so pa v vrečah svitlobo va-njo nosili? In taki možje, nepřijati! a priori naše narodnosti in uašega jezika eo se od starodavnih časov v naši hiši pri bogati mizi gostili, domaći sinovi pa so morali drobtine poberati, ako niso sami izdajavci postali, svoje narodnosti, v ktero jih je Bog postavil, zatajili in se njim pridružili. Kdor se je izneveril svojemu rodu in Nemčarom se pridružil, temu so kmali tičice pele in rožice evetéle, in takih se ni nikdar manjkalo, — sreća jim zaspala! Zakaj na vrat na nos so se potem ponemčevanja fotili ; jezero let in še več so dregali v našo narodnost. Da! še naših mest, vaši, gorá iu rek niso pri miru pustili — nemški naši uradniki in ponemčene naše kukovice so nemške imena skovali za-nje, ker njihov žlahni jeziček ni mogel ali pa ni hotel izgovarjati naših domaćih imen, ktere nam je ljubi Bog dal ravno tako, kakor Nemcom nemške. Pa kar se njim lepo vidi, to nam sramoto in kvar delà. Te vcepljene nemške imena so namreč za nas gnjile jagode na lepem grozdu slovenskem, ktere še svoje zdrave sosede habijo in kužijo. Kaj pa cirilica? Oh, duša me boli in serce mi plače vselej tuge in žalosti, kadar se le spomnim naše svete cirilice. Oj, Slovenci predragi! mi smo bili lepo začeli. Kadar so sosedni narodi, bi rekel, še v mišji dlaki bili. ko njihova domaća književnost še spočeta ni bila, je nam Iju-beznjivi Bog poslal žarko 8oInce svitlega dné po naših svetih apostolih Cirilu iu Metodu. Naše ime je Slava, naš porod je bil Slava, ali žalibože, naša rast ni bila Slava, kajti cirilico in ž njo vso našo srećo dušno in telesno je zavist nemška iz dežele iztirala , da ni bilo ostalo od nje ne sledti ne tira; še ime se je bilo zgubilo. Več ko 600 let so potem naši prededi ostali brez vse dušne hrane. Prišli smo bili s konja na osla, ker nismo imeli niti katekizma, niti evangelija, niti sv. pisma; v uašem jeziku se ni nič pisalo, nič bralo, nič učilo, — on je ležal „v zemljo zakopan talent*'. Se le verske homatije Lutrové so ga bile sopet na dan spravile. Luter Martin je namreč oče sedanje književne nemščine; njemu se imamo tudi posredno zahvaliti, da se je naša slovenščina prebudila iz šeststoletnega spanja. Lutrovo krivoverstvo se je bilo vendar kmali iz de-zele iztiralo, njegovega jezika pa se naša inteligencija oberočke poprijela, njega ona ljubi, njeguje in v zvezde kuje še dandanašnji, novoizbujena slovenščina pa, naš mili materinski jezik, je ostal zapuščen, ko zerno, ktero pade na terde tla, pa od mraza in suše konec jemlje. Začele so se šole zidati, pa kaj so bile, vas prosim, vse šole? nič druzega ko nemške „Pflanzaustalten"! Ako se je kako dete prederznilo v svojem maternem jeziku kaj spregovoriti, je moralo — exempla sunt odiosa — nositi „den windischen Esel" in Bog vé vse kaj. — Prišlo je leto 1843, rojstno leto naših „Novic" — nova dôba za slovenščino. „Novice" so kmali vpeljale sedanji Gajev pravopis, kteri je vse polno krivopisov: Dajnčico, Metelčico, Bohoričico, hervaške in dalmatinske krivopise spodrinil in skora vse katoliške Slovence pod en klobuk spravil. Vendar neki ljudje še dandanašnji mertvih pri miru ne pusté; oni se deržé pokojne Bolioričice terdovratno ko judje starega zakona. Drugi ju-deži pa, ki noćejo biti „Freunde des Riïckschrittes" se še dandanes spakujejo, in na vse miljene viže napenjajo, kako bi svoje iu svojih rojakov slovenske priimke opilili in zasukali, da se ne bi nemška ali talijanska usta, uha in oka nad njim pohujšale. Čudno je vendar, da teh gospodov nič ne spreoberne. Dan d anasnji, ko je narodno čutje tako silnomogočen faktor postalo, bi vendar enkrat že plajšč po vetru obernili, in se spoznali pred celim svetom za to kar so; pa ne, oni osta-nejo terdokorni staroverci, se nečejo nikakor ločiti od tujega perja in mislijo, da bi tudi za vse Slovence najbolje bilo, ako bi posneuiali ponemčene Korošce in Stajarce, se pohrastili iu tako „sauber" ljudje postali. Da smo sedaj tako malo čislani, pravijo oni, izvira od tod, ker smo terdi Slovenci. Le pustimo naše slovenstvo, kterega nihče nič no obrajta, ločimo se od svojih napol divjih bratov Slovanov, zakaj od njih se bomo malo lepega navaditi mogli. Ce bi se pa poněmčili, pravijo, bi se pridružili silno mogočnemu, učenemu in slavnému nemškemu narodu; široke vrata bi se nam odperle do vseh učenost in znanost; nastopila bi za nas zlata doba. Naj bi vendar taki modrijani pomislili, da ima vsak narod pravico do svojega obstanka in do svojega razvitka in da le v tem more tečno napredovati. Sama Božja previdnost je mnogotere različne narode ustanovila, kdor se toraj temu ustavlja, se punta zoper Božje naredbe in zoper naturne postave. Ah, gorjé narodu, ki pride takim metamorfozirovcom v roke. Ce bi mogel narod svojo narodnost zavreči in tuje se p o p r i j e t i tako lahko kakor se suknja sleče in frak obleče, naj bi že bilo, al cei narod se ne dá nikakor tako lahko v drugega prestvariti in sam sebe umoriti. Sama natura se protivi zoper tako nenaravno početje. Rod za rodom hira na duši in na telesu; več sto let preteče, preden se nazadnje v kaj kilovega, polutanskega spremeni. Duševna hrana, ktera se mu ponuja, se ga ne prime, mu ne íekric , auipak v želodcu mu obleží in mu bi se sploh grize poćasi nit življenja. ( Dal. si.) imenoval „D e u t s c h-Oesterreich" in Slovenci bi cisto zginili iz oćitnega pozorisča. Toda še enkrat bodi ne drugega, temuć cesarski enega, Ali ob Kolpi se kje navada rakom žvižgati ? rečeno : ni treba ne diplom naj se na vse strani odkrito in resnićno iz Odgovor na pelje, in Bog bode blagoslovil Avstrijo. vprašanje Iz Kastva v Istri 18. jan. F. R Pisavec sledečih verst ni ravno ria Vinici, kjer po Valvazorjevi terdbi rakom žviž«:ajo, vendar ni predeleč od ondot; biva sedaj ob bregu Kolpe in je sosed Vinćakom, pa cele štiri leta ni ne enkrat čul, da bi se kje rakom Bil je pisavec teh verstic tudi že več potov Nedavno sem bral v talijanske«! časniku „Sferza" dopis iz Dalmacije, spisan od nekega prenapetega Talijana. Revše se napenja in naskakuje Zagreb in vse žvižgalo. na Vrinici, pa ni bilo ne duha ne sluha o tem. Uprašal sem nalaš člověka, ki je na Vinici domá, ali ondi res rakom žvižgajo, kadar jih lovijo; nasmeja se mi in zaterdi, da ni nikdar o tej reci kaj cul. Valvazorjeva pravlica, da se rakom žvižsa, je tedaj ravno tako prazna, kakor ona kakor Ezopova žaba, regija Horvate, ker si Dalmacijo pridružiti želijo. Silno ua^ovarja Dalmatinec zoperstaviti se združenju, rekši: da se iz Zagreba nimajo Dalmatinci nič dobrega nadjati , izobraženosti ne , obertnosti ne, blagonosnih postav tudi ne. Vpraša nadalje strastni dopisnik Horvate: „Kdo vam je dal pravico, Dalmacijo za svojo spoznati, morebiti zgodovina? To so le vaše domišljije!" — Daje pa dopisnik ragijač brez Io°:ične na Notranjskem krog Cerknice hudič polhe pase da je kdo kaj tacega v šali govoril, in Valvazor, ki je u u u ^ (là ~ r j- - - ^ - - Mogoče, doslednosti, sam dokaže, ko pravi: „Enak nam je jezik s marsiktero kvanto pobral, je verjel tudi to. dragi bravci, od druzih rakov kaj povedati, ki pogostoma na Kolpi prihajajo. Ti pa so keršeni, se ne lovijo na žvižgo, ampak na cvenk in poliček; šipavnice imajo take hude, da našim brežanom meso do kosti poščipljejo; so prav pre- Horvati, vsi smo eneffa roda, vsi smo Slaveni ; al vsakemu Znal bi vam, Je fcnano, kako revno, siromašno je dalmatinsko Ilirstvo, nasproti pa kako lepo napreduje dalmatinsko Talijanstvo, da siravno „vrinjeno", al več sto let srečno gospodovajoče; moralna smert bi objela domovino (Dalmacijo), ako bi se tu Ker ste Dalmatinska derzni in nehvaležni ; ko v kakem kraji, kjer je gospodar čez mero dober in poterpežljiv, dobijo kapljico dobrega vinca, odlazijo rudeči, ko kuhani raki. Iu počelo spodkopavati talijanstvo!" in Istra dve nesrečne sestrici, vprašam dopisnika Talijana: Kdo nek je kriv. da je pri nas ilirstvo zaostalo in za to- v zahvalo dosti potov one, ki so ž njimi pri obedu sedeli in kako resnično, dasiravno oštro izustili, na dalječ krog raznašajo. Privadili so se pa tako po naših pečinah in sterminah, da jih je kaj težko odpraviti, celó nemogoče je, se jih znebiti. Kakošnega plemena so liko osiromašelo, da se ga sramujete? Slak talijanstva je tega kriv, in gerdo je, da se posmehujete revežem ravno po vas vpadšim v tako siromaštvo. AI dosti nam je. da ti raki, naj bravciisami ugibujejo. •X« Z sami spoznate, da ste le prislici na zemlji slavenski. Kako da se nočete od nas slavenskega jezika učiti, od nas pa terjate talijanski jezik, ako hoćemo biti izobraženi? Znaš li dopisnik dalmatinski, zakaj ne strašiš s svojo propagando Zagreba? To sam poveš rekoč: Dopisi, jVa Dunaji 20. januarja. C. v Da Zagreb vse nehor vaško preganja!" AI tudi o tem se motis, ker Zagreb le pravično reč zahteva : kdor hoče domač kruh jesti, mora Ktere politike jnaj se tudi domač jezik znati, ne preganja pa nobenega postene^a Slovenci deržimo gledé na notranjo uredbo našega ce- člověka iz svojega naročja. Vadite se tedai med nami naseça sarstva? Najpred bodi nam sveto ustavno s cesarskim jezika in ne mislite, da vam bo vedno nepotreben! Hvalite diplomom od 20. oktobra p. 1. dano pismo in Bog ukrepi se Talijani, da ste nam vpeljali vso izobraženost; al d o- in raz8vetli visoko cesarsko vladařstvo v ohrambo edine, kažite nam, da ste nam přinesli srećo, blagor, obertnost, mogočne in vsem narodom enako pravične Avstrije, da bi rokodelstvo, poljodeistvo, mornarstvo, in gotovo vam bomo vkljub vsem nasprotnim prizadevam Magjarjev od njega hvaležui. Niso ii Iliri že davno pred vami mornarili? kar za las ne odstopilo! Toraj deželni zbori za do- Koliko je v Istri poljodeistvo in vse dru;ro po vas na bolje mače reći, deržavni zbori iz nemško-slovanskih de- želnih zborov za reći nemško -slo va risk i m dežela m ostanki so sved ok našinstva! prišlo? Mnogo smo pa ravno po vas zgubili. Siromašni V mnogih cerkvah občne. in zadnjič obćno deržavni zbor za celo cesar stvo z Ogri vred. Na vseh teh zborih in štajarskega primorske Istre med Talijani se še vedno ilirski pojó evan-razun koroskega geli in beríla. Smo li mi to vpeljali v talijanske cerkve, nam se v narodnih rečeh ni treba velike ali so se oni poslužili našega kerstilnega kamna? Smo li krivice bati, pa tudi koroški in štajarski Nemci, če Bog mi překovali talijanske mestne imena v ilirske, kakor na dá, nain ne bodo hotli pipppy - jg "BWlIjbiâ-^, Q v skaze delati. v sedanjih časih občnega izobraženja pr. Pedena v Pičan, Pisino v Pazin, Albona v Labin, Cit-Će bi se pa tudi cesarski diplom imel spre- tanova v Novigrad, Villanova v Novavas, Verteneglio (pod meniti, kakor se nekteri dunajski časniki že derznejo sve- beneško republiko Ortononegro) v Čeraivert, Rozzo v Roč, tovati, mogoče je dvoje; namreč ali popustiti nemško Portole v Operto, Muggia v Mile, Louche v Loka, Parenzo slovanski deržavni zbor in na njegovo mesto po neposred- v Porečje itd.?? Mi nismo imeli nikdar in nikjer takih na-njih volitvah sklicati po vseh nemško-slovauskih deželah koval ne takih kovačev. Ker sem ravno govoril o Porečji zedinjeni zbor na Dunaji, ki bi bil, kakor pravijo, (Parenco), naj dostavim: da ravno tii, kjer se hlinijo za ogersko-erdeljsko-hervaškemu zboru v Peštu kos, ali pa najhuje Talijane, ravno tù so slavni škof dr. Juri Dobřila razdeliti vse dežele ta stran Litave reke na tri ali štiri za potrebno spoznali ter premodro zapovedali, da imajo vsi kose, kterih vsak bi imel po en deželni zbor, namreč: duhovni ilirski jezik znati, in sami so počeli v neki po- poljsko-rusinske dežele z Bukovino; dežele češke krone družnici keršanski nauk ilirski učiti, in dosti poslusavcov (Česko, Moravsko in Sleško), tako rekoče nemške dežele so imeli. Slava takemu rodoljubu! — — Najcisteje se je ohra- od Tirola tjè do morja jadranskega in zadnjič morebiti še nilo ilirstvo v nekdanji teržaški in v oddelku nekdanje pulske cisto laške dežele. Ktero izmed obojega hoćemo mi Slo- (Pola) škofije, to je, v Liburnii. Da se je v teržaški škofiji ven ci poprijeti? Naši bratje Cehi, kterim bi zadnja uredba od leta 1831 do današnjega dne za slovenske šole tudi u^;odnejša bila, naj nam ne zamerijo, da nas živa skerb za mnogo storilo v tezkih okoljsinah, je jasno ko ribje okó. našo narodnost sili očitno povzdigniti glas svoj za zed i- Zato čast našim slavnim cerkvenim predstojnikom, ki znajo njeni zbor iz vseh nemško-slovanskih dežel na Dunaji, ladjico premodro voziti, varno ogibaje se talijanske kakor ker na tem je slovanska većina nedvomlijva; nasproti pa slavenske morske pećine. Al današnji silni čas ue zahteva bi mi Slovenci v zboru notranje, dolnje in gornje Avstrije od nas samo vpeljavati vse koristno med naš narod in naj- s Salcburgom in Tirolom še ćerhniti ue smeli. Ta predel deuo na bolje spravljati, temveč tudi zgubljeno verno iskati in nikakor strašiti se na težki in spolzki poti. S tem sem napisal, y kar gledom Ni davnej, ko dobi zapuščena udova pisanje od ne mislim nobenega psovati ali sovražtva ku »r osposke v nemškem jeziku, ktero ji ondotni pervi sve y ampak samo zato pišem, da bi zgubljeno našli. Ako tovavec tako iztolmaći, da ima priti ta in ta dan v {' hati / 1 M 7 — _C7 " V ----------------- - — - - — ------ --------------------i M. dalmatinski Talijani pri združenji Dalmacije s Horvaško go- Vreme je bilo neprijetno in pot gerda. Stara mati udova vorijo o nekem „otajnem" druženji (unione misteriosa ), jim gré do gori omenjeue gosposke, v tem pa pride ravno tisti moramo povedati, da Dalmacija in Istra ste sestrici sla- dan uradnik od ondot, da popiše in ceni, kar vrednega venske, da tedaj nikdar talijanske ne bote; ker zgodovina najde pri četertini zemlje. Ako bi bilo pisanje poslano v do- nam je porok, da se narod malokterikrat popolnoma zatare. mačem jeziku, bi ne bila stara babica tezavne poti zastonj Sekajo se sicer z nemilo sekiro drevesu veje , pade tudi storila. V ptujem jeziku pisariti in potem po kakem nerodnem deblo, ali korenine v svoji zemlji vedno nove kali po- tolmaču besede razkladati,. napravi veliko zmešnjav, dosti ganjaj o Od štajarsko-horvaške meje 18. jan potov in prizadene svetu pravde. Tolmaci kmetu, ko sam v. prav ne umes, debelo te bo gledal in z glavo majaje odsel. Kar domaći jezik zadeva v ljudskih šolah krog, ne Menda ne bo predolgo terpelo, da se bojo sklicali deželni zbo ri, za vsako deželo sila važni. Treba je že zdaj pre- morem dosti dvomiti, ker se ne zabavljam s šolskimi recmi. mišljevati, ktere možé bomo volili za ta imenitni posel, Spomuim se pa, ko sem bil pri celolétni skušnji nikdar pa ne prezreti perve potrebe, da naj bodo bližnjega naši *' tH j ■ . I M ^ -A soseda, da ste bile ondi dve tretjini ućencov nemske kervi slanci domaći ljudje, ki poznajo skeleće rane naroda in tretjina slovenske, in da se je z zadnjimi prav po ma po našega pa ne taki gospodje, ki čeravno so sicer spoštovani cehovsko ravnalo. Keršanski nauk smo se učili v domaćem možaki, pa so nasprotniki národnih teženj, pa tudi taki ne, jeziku brati, brati pa, će se ne motim, kaj malo, računiti kterim ni za drugo mar, kakor jalova čast in ime izbornika. celó nič. Kaj mislite o taki šoli y še od lanskega leta Čudil sem se unikrat in nisem se mogel prečuditi, kako na deski toj i nemški předpis; slovenskega es> ne • « paziš » more kdo priporocati v deržavni zbor takega gospoda , ki Vidil sem tudi v naši okolici šolsko poslopje, da se Bog narocuje za kavarno slatinsko časopise vseh narečij razun usmi v Se » slovanskih. manje Slovencom Odzunaj je še nekaj; ko pa stopiš noter, Bo ar — po Narodnih novin" ni privošil Horvatom, tem magaj ! Stoli so zares novi, peč pa taka, da je joj; al kaj „Novice", za ktere še menda ne vé y da še to, ko bi le kaj grela tudi dei ni y in okno je s izhajajo. Nismo vsi za vse! Od kranjsko-hrvatske meje 18. jan. A. T-k. papirjem zakerpano Bolj • v • je pod milim nebo kakor v taki šoli se vsaj človek na gorkoto ne zanasa. ^ vr w m m 11 ".SI kji» v mm * ▼ loim v ilivjv i v. juti« «ta.» m rw iui\i OUI - o \j » duj viu » vu il w vi iiviv u v ti^nv,^^, Čitasmo u „Novicah", da su naša brata Kranjci (Slovenci) taki šoli uči, kar ti je drago, se bo le malo přijelo mla V nevoljni verhu toga, što se kod nas s njirni tobuž „van s Kranjci" ovako neuredno postupa: dočim oni svojoj bratji Jugoslavenskoj vesele zdravice nazivlju. Ovo nas je mnenje dine da diji y kako te hoče zmerznjena deca pazno poslusati Kdo je tega kriv, veoma neugodno dirnulo, jer bratja naša Kranjci nedvojbeno biti uvèreni v našoj iskrenosti i vrloj nadi, koju jedan bodo vikši od mene bolje zuali, ki se tru-za zboljšanje šol. Dolžnost mi je, jih opomniti napake Toliko danes od hervaške meje. Naj si misli vsak, kar mogu hoče. Resnica se ne sme zamolčati, ako hoćemo, da pridemo napram drugom gojimo, te neče sličnim basnam nikakve ua bolj važnosti pružati. Da jim pako razložimo značenje ,.vau s Iz Krašnje 18. jan V Pravica in resnica družbi Kranjci", moramo odkritoserćno kazati, da se hoče time po- s keršansko Ijubeznijo je troje neprecenljivih in kar potrebnih služiti protiv svim onim urednikom, koji, kako je na žalost voditeljic na poti skoz časno življenje. Kdor se teh vodi- nasu i svetije sve srodne nam bratje obče poznato, zatiravahu naj- teljic derži, ta ne zaide ne na desno, ne na levo, ter blago nase nasu narodnost, naš iezik i naše sve gre in koraci naravnost naprej po pravi, edino pravi poti i koji mesto da bi nam takovo, i kad bi jim moguće zaresne keršanske spoštenosti Ti troj bi imeli med bilo, podupirali, uprav su se protivno ponašali; da nam se drugimi tudi vsi časniki služiti, ker le pod njenim vod to za zlo primiti nemore, oslanjamo se na zrelo presudjenje stvom je mogoče se poganjati nepostransko za pravi blag svako0" p» poštenog rodoljuba. Bratji pako našoj Kranjcom lepo narodov in deržav Kd je prijatel pravice in resnice in zahvaljujemo, na čestitih zdravicah, koje, daj Bože! rado- obema pod vodstvom ljubezni in sicer keršanske Ijubez stuo nam uspele na onaj blagi razvitak, štom bi po pravu besedi in djanju neprestrašeno služi, ta streže cesarj v in svoje mesto i dostojanstvo zauzimati imao kog nam narodom, streže vladi in der ta po8pesuje blago -------------------J------ -—------------------' "M"« j ...----------7 — r c---v ^ redovito nitko utamaniti imao nebi do nas samih. Zato bratja stanje deržave cele, in slednji, kdor dobro hoče narodom in vedel takemu ali dru- Sloveni! jedina nam je pomoč, da si medjusobno jedan dru- deržavi, toraj ljudstvom in cesarju, bo hv gomu nesamo dobro želimo, već i takovo crnom pokažemo, početju. Bodi pa krivičen tako ali tako do i da se u istinu ljubimo. Ako to odvažno nastojimo, učver- zega naroda; spletaj ali poberaj laži in siepa stjen če biti napredak naše buducuosti enega y protivnost če nam ki so na čelu vlade, ali pa priklanjaj se k pako uzdrmati i razoriti do pojedine još kamena temeljah. Ičuj resnico v strahu pred mogocmmi in užasni v njimi tište nik in za- sebi Od Kolpe 15. jan. J. Z Jedan Hrvat za sve. ljubezen keršansko in pripornojrel boš homatij n. Naj tudi jez nekaj vilnim. Pač bi ne bilo zdanjih čudnih homatij i brezšte- ako bi ne omenim kar ne bo pervi pot rečeno pa tudi ne zadnjikrat. Mnogokrat sem ze v 5? Novicah" bral y kako dobro in pravo bi bilo vpeljati slovenski jezik v kancelije in šole. To bi bila laž, P°g cr podovala namest pravice ki namest resnice ljubezni sovrastvo y namest sloge nesloga, namest bupnost, uamest zvestobe nezvestoba in zvijaca y mogli tudi cesarski uradniki dobro znati. Pa kaj hoćemo, pač bi jih ne bilo! Časniki nemskutarski, ki nosijo zvonec da prejšni minister notranjih oprav Go-řuhovski to, kar je po svetu, so veliko veliko tega krivi, da Avstrija ne pride okrajnim gosposkam v Galicii tako živo priporočal, da do toliko zaželjenega miru in toliko potrebne sloge. Namesto imajo ljudstvu dopisovati v domaćem jeziku, je vergel v da bi vedili, da tudi 16 milij Slova ki jih steje drugih deželah pod klop! Ali tako ravnanje ni v resnici naše cesarstvo, grejo v vsem njih pravice i so jih taj enostransko, da gosposki na Slovenskem ni zinul besedice va li skoz in sk o tem? V silni žalosti, ki tare vsakega člověka, kteri ima dandanašnji je taka in le ! Bre propagando e» dělali za nemstvo ln pravice resnice in ljubezni ker serce do svojega rodu, vam morem tudi veselo novičico po šanske pitaj trijanske Slovane s yy verschlossene Natio vedati, da je vendar v naši okrajni saj en rodoljuben mož, nalitâten" in Serbe psujejo s „serbische Politiker und ihre gosp K • • y c. kr. adjunkt in sodnik, ki pisma pošilja Spannferkel" ! Iu psujejo jih taki „veliki" časnikarj y ki ljudém v slovenskem jeziku. Lep izgled družim uradnikom so že večkrat V • t pokazali, da iz geo^ ravno te okrajne, ki se deržijo starega kopita, ki delà zmeš- janskih dežel še toliko ne vejo kot učenec njave čez zmešnjave, kar hoćem pojasniti s siedećim iz- Hlapci brezvestue birokratičue stranke le nižje avstn gimnazije » das harmlose « 33 deutsche Element" pa vseh siovanskih krajih razprostirajo prihodujega mesca februarja in sicer tako, da volivci 3. vo-in zadušujejo pravice vsake druge národnosti popoluoma. iitne verste bojo volili 21. dan februarja ; za predsednika In ce Slovani se potegujemo za svoje pravice, nas napa- te volitne komisije je izvoljen dr. Bleiweis; 25. dajo berž jastrobi dvojnega plemena, eni, ki nas pitajo s bruarja bojo volili volivci 2. volitne verste; predsednik tej panslavisti", v drugi pa ki upijejo: „tiho, tiho zdaj"! » die komisii bo gosp. tergovec A. Kris per; volivci 1. volitne dummen Slawen werden wieder ailes verderben!" Kaj bomo verste pa bojo volili 1. dan sušca; predseduik tej komisii » verderben", ako mi še zraven tega terjamo kos kruha, bo gosp. dr. IV. Recher. Dotični oglas z imenikom vseh ko vi vpijete za „pečenko svobodě"? Kaj mislite, da je naš Ljubljančanov, ki imajo pravico voliti in izvoljeni biti, bo kruh, ki ga potrebujemo, vaši pečenki nasproti? Nikdar magistrat, berž ko bojo imena natisnjene, vsem volivcom na dom poslal. Vsak se vé da ima pravico voliti, ko gar da ne! Al poznamo Vas, ki nam kličete svoj „tiho! tiho", «te nam volkovi v jagnjičnem kožuhu. In kaj želimo? Kaj sam hoče; ker pa volitev ne veljá, če izvoljeni ne dobi prosimo? Dosti manj, kar Nemci in Lahi od nekdaj nepri- čez polovico glasov (po številu volivcov), je treba, da krateno imajo, in kar so Madjari in Horvatje ravno kar se volivci v svojih glasovih preveč ne razkropć, ampak da zopet dobili, česar pa mi, posebno Slovenci in Rumeni, še se, kolikor je mogoče, zedinijo o možéh, ktere izvoljene naloga zmiraj nimamo, in kar toraj še zmiraj pričakujemo, dasi- želijo. V ta namen se napravljajo že skupščine, kterih ravno bi imeli po pravici že dolgo imeti. Omenil bi še rad bo nasvetovati tistih 30 mož, ki naj bi se vzeli v prihodnji o potrebi slovenskega politic u ega časnika ker bi mogel marsikako grenjko povedati. pa kaj, mestni zbor. Dozdaj ste naru dve take skupscini znane; morebiti se jih napravi še več; al kolikor več jih bo, toliko Cerknice 18. jan * V mojem dopisu 4. t. m. manj edinosti bo in volitve utegnejo po tem nesrečne biti. je bila nepovoljna pomota. Besede v peti versti Iz tega Drugo pot y se le bomo povedali o omenjenih dveh skup- namena itd. se namrec nazirajo na pervi, ne pa na ěčinah kaj več in bomo imena nju odhornikov naznanili, dru£t stávek on ega spisa i ker gosp. okrajni poglavar je bil ker perva skupščina, ki se je ustanovila na poziv ljub je v poklical 3. dan t. m. tukajšnje županstva: „behufs einer Ijanskega družtva za dnarno pripomoč obertnikom. Vorbesprechung in Bezug auf die neuen Wahlen fiir die svoji pervi seji sklenila še le ta daj se očitno oglasiti, ko Gemeindevertretungen" v Planino, in pri tej priliki so govo- bo irnela od mestne županije poterjeni imenik volivcov v rili in prosili pricujoci za zediujenje ondi imenovanih obem. rokah. Le samo to moremo povedati ze danes, da ce v Toliko v popravilo in dopolnilo tistega spisa. saboto „pri Slonu" napravljena skupščina je rekla, da nima Iz Ljubljane 20. jan. Dra r> Novice Ker vidimo iz vaših spisov, da sme človek vendar spet za pravico očitno se oglasiti, kar smo deset let milo pogrešali, nite svetu, da se saj eno celó na Dunaj bo slišalo nazna ? d vprasanji. p e te rs k Pervo: kak v J t d sem n a t S d kega konj s e j t nobene barve", družtva more brez ovinkov reči, da ima „domačo barvo". V skupscina pomoćnoga obertnijskega Dalje je v današnji seji mestni odbor z 11 glasovi zoper 10 sklenil, naj napravo višje realke še le novi mestni zbor v svoje roke vzame. Ker se šole nikjer ne zi- dajo brez stroškov in ker prej ali pozneje ljubljansko k t (mavta) plačevat kakor takrat mesto s pripomočjo cele dežele stroskom za višjo realno k je cesta v Zalog še vélika cesarska cesta bila To i kakor jo že imajo vse poglavne mesta, nikakor ne je preočitna krivica, da bi kmetje, kteri morajo zdaj cesto šolo bo moglo uteči, je ta odlo°* toliko žalostniši, kjer smo imeli V _ ts> mi delati. po pravici in očitno ne ermrali! Že večkrat ze'® pripravno Virantovo hišo pri Št. Jakobu na ponudbo, so prosile soseske za odp te adloge in že dva c. k in ker prihodnje šolsko leto pred ko ne spet ne bo mogoče kantonska predstojnika sta se po si. deželnem po z višjo realko začeti. Přetekli teden je v naši posilni potegnila za to odp al še zmiraj morajo kmetj cesto delavnišnici neki Lah svojega tovarša s šilom v serce za delati in cestnino plačevati ker še zmiraj ta reč ni rešena. Naj bi gospodj Dunaji, kjer ta reč že tako dolgo bodel, da je bil pri tej prici mertev; le toliko je se mogel, da je povedal, kdo ga leži, pomislili stojuike v velike zadreg taka napaka pripravlja c. k. kantonske pred- 3: kako morejo dotičnim sosesčanom zapovedovati, naj cesto popravljajo, pozimi v velikem snegu je umoril. Vzrok tega hudodelstva je bilo maščevanje zato, ker je umorjeni naklep zapertih izdal, da hočejo iz zapora uiti. Spet se je saboto") prikazal v Ljubljani gotovo od undanjega steklega psa po potrebno gaz delaj cesarski cesti ko morajo cestnino plačevati, kakor Paden s teke I (lovsk) pes, ki je popadel deklo svojega na Ijajo, je to b Zakaj od na deržavne stroške ceste poprav gospodarja in več psov in je v nedeljo tekel po teržaški snegu široke gazi delaj itd k w J Drugo vprašanje abni k dacnega š tan trna ti a, ki zunaj Koliseuma na straži stoji zavolj cesti do Brezovice, kjer ga je France Sever k sreči vstřelil in potem na vozičku v Ljubljano v živinobolnišnico pripeijal. Res velika nevarnost nam zuga, ako se vsi tisti ljudje, derv al nima druzega blaga, ki se zunaj mestne rneje prodá, cigar psi so bili 2. in 3. dan, pa tudi 19. in 20. t. m. s vec p derv ogledati m peljivnih listov sprejemati, ampak da voznik mora derva na šiškarsko peljati ? in ko j po ogledu voza in derv list oddal (kj steklima v kakoršni koli dotiki, jih ne dajo nemudoma po biti; na njih vesti je vsa nesreća, ki se molčanja primeriti. utegne se iz za pa se mu ni dac povernil in ga mora v koliseum je že pred bil drugod iskati) zopet zaj tirati in tako Novičar iz domačih in ptujih dežel. cisto nepotrebno pot delati, kar do letošnje jeseni nikoli ni Iz Dunaj Čakamo, pa le čakamo, pa nič ne pt bilo. V velikem snegu, ko voznik seženj derv z enim konjem čakamo od obljubljenih novih vladnih prenaredb Pet Pelj in komaj po dobri cesti zmaguje v se na šrangi ober- tednov je vitez Schmerling že minister pa se zmiraj ne niti ne more, zlasti pa ob teržnih dnevih še prostora nima, pride nič. Kaj to pomeni? Od vseh straní se slišijo resni ko po vec voz na srangi stojí in odrešenja čaka. Ali ee glasovi, da Avstrija se more iz velikih zadreg le izkopati ne pravi to ljudí iu živino nalašč terpinčiti, jezo delati in ako podá ne le Ogrom, temuč vsem dru i cas tratiti? Ce pri koliseumu postavljen služabnik ni za- strijanskim ustavno vlado opij ? naj gre kom zvižgat in namesto njega naj se po- sluha o novih deržavnih prenaredbah pri nas. i narodom av-pa še zmiraj ni ne duha ne Osrri so tako stavi drug pošten človek; ljudém pa naj se po n trebnem ne delajo sitnosti! To povemo očitno dacnemu štantmanu, ker morebiti ne vé, da so ljudj P rekoč pijani od svobodné v • 6 enja, ki se jim je dalo 9 gosp vse druge dežele pa žeje konec jemljejo za teg volj zlo volj volitve Iz Ljubljane. Poslednji mestni zbor je sklenil novih mestnih odbornikov se bojo zaćele 21. Ces. ukaz od 18 tega posojila, t m oklicuj izpis S da dan deržavne, milijonov gc 5 procentne obligacije tako, da z 88 gold, se bo kupila íia, po kterem vlada bode spet 30 ldinarjev ua pósodo vzela, za ktere bo dala 34 obli imele , da gacija za 100 gold. Ker bojo te # • obligacije to prednost nica nemškega jezika se bojo tudi pri plačevanji davka po svoji kakošni nauk naj bode predpisan nauk; tudi naj se razlaga v nemškem jeziku. V ar 9 imnazijah y po Ini ceni jemale, bojo ljudje radi segli po tem posojilu, kjer je većina ucencov slovanskih, naj se v nižjih razredih ker z 88 gold, bojo plaćali 100 gold, davka. Podpisovanje većina naukov ući v domaćem jeziku, in v višjih ćedalje na to posojilo terpí do 31. t. m. vec v nemškem ; ravno narobe pa naj se ravná v Dosihmal je papirnatih deset i c cez 3 milijone zijah, kjer je većina ucencov nemških. gimna izdanih. Odersko. Iz Pešta 17. jan Ustaviti nekoliko pre- Pretekli teden je imela dunajska banka veliki velike vertoglavnost politično je danes slavni Deák v ve-zbor, v kterem so se ćudne reći slišale; najbolj ćudno pa likem zboru mestnjanstva resno besedo govoril in svoje je bilo to, da zdaj, ko vsak vć, koliko je bankovec memo rojake svařil, naj ne poderajo poprej vsega avstrijanskega. srebra vreden. so si gospodje akcionerji prićkali za do- dokler niso sozidali že kaj magjarskega. ,,Če overžete vse bićek in namesto po 28 no po sili hotli imeti 32 gold, dělila. Tudi se je vidilo. da vlada še ne misli, dunajské banke iz svojih rok spustiti. sodnije in postave dozdanje, dokler še nimamo svojih, kaj kakor le žalostna brezpostavnost ? S smodnikom je modri bo iz tega, se dajo terdnjave razrušiti, pa ne hiše zidati Ministerski ukaz od 15. t. m. prepoveduje, da se moz rekel, in menda njegova beseda ne bo bob v steno. iz našega cesarstva, pa tudi ne skozi naše cesarstvo ue In res treba bi bilo ? da bi junaki Magjari tega opomina ne s m é ne orozje ne střelivo v Moldavo, V la hi jo in Ser- prezerli in da bi se odvernila taka razujzdanost. kakor se je bij o voziti. unidan přiměřila v Ni tri, kjer so cesarske sodnike silovito Sliši se, da bo zacel tukaj izhajati nov nemšk iz kancelij tirali in kancelije zaperli. Tudi z vojaki so se časnik, ki bo zastopnik slovanskih potřeb in zadev. Sila v tej županii že nekterikrat stepli. Ni čuda tedaj, da so unidan veliko vojaščine tjè poslali. — Kmali bojo cesarski-nemški in slovanski uradniki, ki so dozdaj na Ogerskem, ob svojo službo ter bojo prišli je edini ??Wan potreben bi bil res tak casnik, ker sedaj derer" tudi Slovanom še precej pravičen, in edini vreden, da se ga Slovani derzimo; vsi slovanstva , ktero jim ni echwindel !" drugi so ocitni sovražniki nič druzega kakor „Nationalists Veliki slovanski ples bo 10. svečana. domu. Kaj pa tíi ž njimi? Baron Bach jih ima na vesti. Laško. 19. dan t. m. so zapustile res francozke Ja-dije Ga eto in odsihmal mečejo Sardinci od dveh strani Ilorva^ko. Iz Zagreba 20. jan. Banska konferen- bombe v terdnjavo, ki se po takem ne bo mogla dolgo der cija se je začela spet 15. dan t. m. Pet reci je sklenila : zati. Vendar je kralj neapolitanski še zmiraj v Gaeti in se 1) Zbori njeni naj so v prihodnjc očitni, 2) zadeva o hoče do smerti braniti. Ker so francozke ladije po zviti po M e d m u r j i n a j se izroči deželnemu zboru, 3j o volitvah litiki Napoleonovi poprej pomagale Neapolitancom , se za dalmatinsko-horvaško-slavonski deželni zbor naj veljá je punt zoper sardinsko vlado v Abrucah tako razširil, da volitna postava od leta 1848, 4} kralj naj se prosi da se sardinska armada že komaj kroti. Homatije so tedaj iz višja dežel na oblast berž presnuje na ustavni podlagi, nova na Neapolitanskem velike. „Opinione", časnik sardinské 5) Dalmacija pa zedini s Horvaško in Slavonsko. vlade, nekoliko dni mirnega duha, je začel spet vojsko za Osko. Iz Prage 15. jan. Svečanost Hankovega Benetke pridigovati. pogreba je bila tako veličastna, da zlatni Fra Srbsk. Dnevnik', smo dož v kteren da je pi važna zbora gospodarskih (kmetijskih) družb da vlada izdeluje postavo za pravičnišo razmero davkov, u, ker dosihmal med bogatinom iu beračinom ne delajo davki te d eden je bil 10. dan t. m. v Pi sek je mestnjan Sober svoje iskr • V pet čas, da se je h veselj ?osp zodel, nobenega razloćka. zedi- —- njena z ljudst movme. 5? Slav verli pet začela poganj za blagor do V cr pod vseh strani je donel on Hild pra ndt in glas ba k v ! je : slava". klical nazadnje in od N to se Ju Lobkovi zdi g Žitna cena v Kranji 21. januarja 1861. ill povzd ur neta Vagán pšenice domaće 6 fl. 80 banaške 6 fl. 75. reži 5 fl. 30. kl na cast rnestnjanom piseškim. Res veselo pobra j e e m e n a fl. ovsa 2 fl. 50 4 fl. tinstvo v duhu národ V vélikem zboru gospodarske aj d e 4 fl. koruze 4 fl. 40 s 0 r š i c e P družbe v Pragi 12. t. m. so se pervikrat slišali govori Kursi na Dunaji 22. januarja v domaćem (česk tinic sta se prav jeziku d Cup m grof Clam-Ma M a rs k Iz B ko obnašala v domaći besedi. ma. Zastran učnega jezika je bilo 5% metaliki G3 fl. Narodno posojilo 75 fl. Odgovor kr. kr. Ažijo srebra 50 fl Cekini 7 fl. 10 kr kr pri našem dezelnem poglavarstvu posvetovanje in bilo je skle na vprasanj dnar ažio, se more za Dokler po kursu ima sreberni in zlati k sreberni dnar ( za s e s 11 c e njeno, da v i se mora tudi kah, kjer je većina ucencov slova ;i del naukov v českem jeziku učiti s kih slov- ^ — . « w « ----- v.------ -— — ažio ali nadavek terjati po tisti raeri, kakor ga kurs odlocuj Ce postavim V • ažio rebra na 50. so 3 sreberne d 1 gold, in 50 kr. nov. dn. vred itd. ■ $ Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik : Jožef Blaznik.