Leto LXXV., St. 239 Poštnina plačana v i* oktobra l«t-XX CJREDNlfiTVO EN UPRAVA: LJUBLJANA* PUOGENLJKVA IZKLJUČNO ZASTOPSTVO aa oglase Is Kraljevine Italije tn UNIONE PUBBLICITA IT ALJAŽA a A-, MILANO a —. ai-M, 31-28» 31-24, 31-» te 31-» pri poltad čekovnem aatudia; LJubljana Mer. 10-351 ■ja vaak dan opoldne — Meaaen a naročnina 11.— nr, aa inozemstvo 15» Br CONCESSIONARIA ESCLUSTVA par la pubblicita dl provenienaa ItaHam «8 eetera: UNIONE PUBBLICITA ITAJJANA S. A^ MILANO. Neprestano letalsko bombardiranje Malte V dveh dneh sestreljenih 27 britanskih letal — V beg pognana in razpršena skupina sovražnih tankov Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 17. oktobra naslednje 874. vojno poročilo: Na egiptskl fronti so silovite peščene nevihte ovirale vsako operativno delavnost. Močni italijanski in nemški letalski oddelki so podnevi in ponoči napadali po-morsko-letitlska oporišča na Malti in zadevali važne objekte. Britansko letalstvo je v ostrih dvobojih Izgubilo 15 letal, izmed katerih so jih 10 sbili nemški, 5 pa naši lovci. Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je Objavil 18. oktobra naslednje 875. vojno poročilo: V Egiptu so neprestani peščeni viharji še nadalje ovirali vsako delovanje na kopnem In v zraku. Skupina sovražnih oklopnih avtomobilov, ki je skušala napasti naše zaledje, je bila pognana v beg. Zasledovana od našega letalstva je bila uspešno obstreljevana s •trojnieami in razpršena. Vojaške naprave na otoku Malti so bile »opet cilj hudega letalskega bombardiranja. V borbah je italijanski lovec sestrelil eno letelo tipa »Hurricanc«, nemški lovci pa 11 »Spitfirov«. Lovska letala za borbo proti motornim vozilom Operacijsko področje, 18. okt. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani v Severni Afriki.) Zaradi vedno popolne j-I in obsežnejših ukrepov Osi proti sovražni uporabi motornih vozil za gverilsko vojno v puščavi ali za nenadne napade na postojanke postaja uporaba teh motornih vozil, ki so Angležem tako pri srcu, vedno bolj težavra in vedno bolj tvegana. Med drugimi sredstvi, ki so se i*azala posebno učinkovita v borbi z motornimi vozili, so lovska letala, ki se dvignejo takoj, ko se jim javi, da so se taka motorna sredstva kje pojavila, ter se v nizkem poletu vržejo nanje in jih uničujejo. Odlični uspehi so bili doseženi na ta način okrog polovice septembra v obrambnih operacijah proti ponesrečenemu angleškemu poizkusu pri Tobruku. Majhna motorna vozila so podpirala ekspedicijo v zaledju operacijskega področja. V eni sami akciji proti močni skupini sovražnih vozil, so naši lovci uničili okrog 40 motornih vozil. Ko se bo izvedelo natančno število uničenih motornih vozil, ki jih je sovražnik ob tej priliki izgubil, se bo videlo, kako je Os našla način za učinkovito pobijanje tega sredstva, s katerim se je sovražnik tako ba-hal. Občudovanje uspehov italijanskega letalstva Zagreb, 18. okt. s. »Deutsche Zeitung in Kroatien« objavlja z velikim poudarkom na prvi strani važen članek z naslovom Italijanski orli na vzhodu«. V članku opisuje na podlagi statističnih podatkov vred. nost doseženih uspehov italijanskega letalstva v Sredozemlju, v Afriki in na ruski fronti ter poveličuje odlično kakovost letal in junaštvo letalcev. Članek se zaključuje: >Ob spremstvu teh zmag bijejo italijanski letalci z nemškimi tovariši nove bitke, združeni v zvestem bratstvu orožja.« „Rdeca barikada" je padla Boljševik! vrženi iz močno utrjene tvornice topov »Rdeče barikade" Napredovanje v severa ozanadnem Kavkazu Junaške edinke ob Donu Slej ko prej v kali odbijajo vse sovjetske kuse — Izročitev Hitlerjevih spominskih udeležencem zimske vojne padalne poiz-častnih trakov S fronte ob Donn, 18. okt. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani). Udejstvovanje ob fronti se omejujejo na akcije patrul in oddelkov, ki skušajo izvesti nenadne udare, V dnevnih spopadih izgublja sovražnik vojake in orožje brez uspeha. Povsod budno straž: j o naše straže v prednjih postojankah. Povsod odgovarja naš oddelek, čeprav je številčno slabejši, z obrambnimi akcijami in položaj se obvladuje s silami, ki so na mestu, ne da bi bila potrebna ojačenja. Dne 14. oktobra je sovražnik poizkusil z brezuspešnim nenadnim udarom v odseku neke naše edinice. Naši so pustili, da se je sovražni^ približaL Skušal se je s petimi ladjami izkrcati na zapadno obrežje reke. naša edinica pa je od blizu obstreljevala s strojnicami in uničevala z ročnimi granatami nasprotnika ter ga odbila. Ena ladja je bila potopljena, druga pa je nasedla na našem obrežju. Sovražnik se je umaknil in se odpovedal, kakor že tol - kokrat, akciji za prekoračenje reke in napada na našo črto. Dne 13. t. m. so bili izročeni trakovi, ki jih je podelil Hitler tistim, ki so se udeležili zimske vojne v Rusiji. Neki nemški zvezni oficir je pritrdil rdeči trak v gumb-nico uniforme generala Messea, poveljnika italijanskega ekspedicijskega zDora v Ku-siji, s katerim je nato izročil trakove zastopstvom starega italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji. Zima v Rusiji pred sovražnikom s trdnimi živci, ki so pripravljeni za akcijo tudi v najbolj neugodnem vremenu in ob ledeni temperaturi — pomeni dobiti bitko z nevšečnostmi kl.me, za katero je treba biti rojen in izvežban. Eer-s al j eri, konjeniki, pešaki, Crne srajce, in-ženjerci in topničarji so se strnili okreg generala Messea in poslušali ganjeni besede svojega poveljnika, ki je omenjal najhujše dneve in najbolj junaška žr;vovanja tovarišev v boju, ki so bili v duhu navzeči in so najbolj zaslužni. V najhujši vojni se kažejo uspehi dvajsetletnega dela Fašizma Berlin, 18. okt. s. Za bližnjo 20. letnico Pohoda na Rim, posveča tednik *Reichs-wart« temu dogodku članek, v katerem piše: ^Proslave, ki bi morale imeti svoj vrhunec z veliko razstavo rimske kulture, padejo v čas vojne, ki je največja z zgodovini človeštva. V tretjem letu te vojne se italijanski narod odločno zoperstavlja močnejšemu sovražniku, ki se zopet poslužuje podlega orožja »gospodarskega obleganja«. Od kje črpa Mussolnijeva Italija te energije? Te izhajajo iz moralnih, političnih in gospodarskih činiteljev, ki so se razvili v 20 letih fašističnega režima. Mussolini-jevo geslo »Vse v državi, nič izven države in nič proti državi« je postal temeljnj zakon nove Italije Narod, ki je bil svoj čas najbolj individualističen v Evropi, se je vzgojil v samodisciplini ter si pridobil tako politično moč, kakršne nikoli ni imel v preteklosti«. List obravnava potem v podrobnostih obnavljamo delo fašizma v notranjosti v dobi 20 let režima ter zaključuje z ugotovitvijo, da trdnost Italije v preizkušnji totalne vojne najbolje priča o kakovosti režimskega dela. Pomembna svečanost v egiptski oazi Hvaležnost egiptskega prebivalstva do italijanskih Set Siva, 18. okt. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani v Severni Afriki.> Pričetek malega bajrama 5e bil v Sivi izredno svečan. Prvič je bila velika verska svečanost opravljena v mošeji, ki jo je zgradil kralj Faruk za prebivalstvo Sive. Navzočnost Italijanov je zagotovila potrebni mir za proslavo, ki je bila opravljena v prejšnjih letih v mali mošeji. Ko je mamur sprejel poglavarje in odličnike Iz kraja, se je podal neki oficir italijanske edinice. ki se nahaja v Sivi v mamurijo. da je čestital za mali bajram. Mamur je sprejel pred poslopjem zastopnika poveljnika italijanske posadke ter ga je peljal v dvorano kjer so bili zbrani vsi poglavarji m odličnlki. V dvoran^ mamurije je zastopnik poveljnika italijanske posadke pozdravil mamurja. ki zastopa egiptsko vlado, v Imenu poveljnika, ki zastopa italijansko vlado. Mamur je odgovoril v imenu egipt-ake vlade, znova potrjujoč čustva prisrčnega prijateljstva, ki so ga poglavarji Ui ©dličniki ter vse prebivalstvo v Sivi že izkazali do italijanskih čet. Po uradnem sprejemu se je zastopnik poveljnika poslovil od mamurja in vseh navzočih osebnosti. Nato je mamur obiskal italijanskega poveljnika. Zahvalil se Je za vso vljudnost, ki je je bil deležen, in je podčrtal, da gre za praznik ne *amo egiptskega naroda, temveč vseh islamskih narodov. Poveljnik je omenil stvarno in prijateljsko politiko italijanske vlade do islamskih narodov in opozoril na važnost nedavne izjave vlade v Rimu in vlade v Berlinu glede spoštovanja eglptske neodvisnosti Mamur je zatrdil, da Egipt veruje v lojalnost rimske in berlinske vlade in bo zaradi tega. ko bodo prilike dopuščale tudi Egipt znal dokazati svojo lastno lojalnost. Poveljnik je nato. priredil sprejem in ob tej priliki so bila obravnavana v izredno prisrčnem ozračju razna vprašanja, ki se tičejo življenja v Sivi. Celotna oaza je v posebno veselem razpoloženju zaradi vedrega ozračja, ki ga je ustvarila navzočnost italijanskih čet. Carigrad, 18. okt. a. čeprav pade 1. november, dan otvoritve zbornica na nedeljo, se bo zbornica kljub temu sestala. Listi pišejo, da bo predsednik repubnke govoril in se bavil zlasti s vprašanji zunanje in no* tranje politike. Iz Hitlerjevega glavnega stana, 18. okt. Nemško vrhovno poveljstvo je objavilo danes naslednje vojno poročilo: V frontnem odseku Novorosijsk - Tuapse napreduje napad nemških in zavezniških čet proti globoko razporejenim sovražnikovim postojankam dalje. Samo v odseku ene lovske divizije je bilo včeraj zavzetih 60 utrjenih postojank. Hudi napadi letalstva so bili usmerjeni na promet sovjetskih kolon. I>alje v gorah in ob cesti južno od Tereka je bil sovražnik, ki je skušal izvesti protinapad, s krvavimi izgubami vržen preko njegovih lastnih izhodišč. V Stalingradu so napadi zrušili trdovraten sovražnikov odpor, naši oddelki pa so v naskoku zavzeli vse delavnice tvornice topov »Rdeča barikada« in vrgli sovražnika kljub ogorčenemu odporu iz tega predmestja. Napadi močnih letalskih sil so podpirali te operacije na kopnem in uničili na vzhodni obali Volge številne topove. Severoza-padno od mestnega dela Spartakovka obkoljene sovjetske sile so bile uničene. V srednjem in severnem odseku fronte razen uspešnih akcij lastnih napadalnih oddelkov in zavrnitve krajevnih sovražnikovih sunkov ni bilo nobenega omembnega bojnega delovanja. Oddelki bojnih letal so obmetavali z bombami sovjetske prometne zveze in prevoze. Pri letalskih napadih na letalska oporišča in druge vojaške cilje na otoku Malti so | nemška in italijanska letala povzročila nova razdejanja. V hudih letalskih bojih je bilo j sestreljenih 12 angleških letal. Podnevni napad angleških letalskih sil na | južni del zasedenega francoskega ozemlja je i povzročil izgube med francoskim prebivalstvom ter neznatno stvarno škooo in poškodbe na poslopjih, predvsem v stanovanjskih predelih napadenih krajev. En bombnik je bil sestreljen. Lahka nemška bojna letala so včeraj z bombami težkega kalibra v nizkih poletih obmetavala vojaško važne naprave v jugovzhodni Angliji. Obkoljene in uničene sovjetske skupine Nadaljnji nemški in zavezniški uspehi na stalingrajskem in kavkaske« področju Odlično sodelovanje nemškega letalstva Berlin, 18. okt. s. Mednarodna obveščevalna agencija doznava iz tukajšnjih vojaških krogov, da je bila po zadnjih vesteh, ki so dospele s stalingrajske fronte, uničena ena izmed obeh sovjetskih obkoljenih skupin severno ol tovarne traktorjev, de_ ciminana že v • špartakovic Druga skupina, ki se še skuša upirati ob obrežju Volge, je pod neprestanim ognjem nemških baterij. Njen položaj je obupen ker nima možnosti za umik na drugo obrežje Volge in tudi ne more računati, da bi biia nadomeščena ali rešena. Na fronti pri Tuapseju je bilo mogoče uspehe, ki so j:h dosegle nemške in slovaške čete, izkoristiti in razširiti v teku vče-rajšnjenga dne. V raznih točkah so bile manjše sovjetske skupine obkoljene in je računati z njih uničenjem v prihodnjih dneh. Neka cesta v sevemozapadni smeri, ki teče po dolini vzporedno z gorskim grebenom in ki so jo Sovjeti posebno trdovratno branili zaraii njene važnosti za oskrbo, je bila dosežena in prekoračena od zavezniških divizij. Med tem se je tudi v tem odseku pričel napad na zadnjo važno višinsko postojanko zapadnega Kavkaza. Kako so bile zavzete »Rdeče barikade" Berlin, 18. okt. s, V severnem delu Sta-lingrada so se silne borbe proti tvornici topov »Rdeče barikade« dokončno zaključile 11. oktobra. Po očiščenju zasedenega terena v tovarni za tanke Džerdžinski. so nemški vojaki prodrli v južni del tovarne in so potem z zapada napadli obširno področje, kjer se nahaja industrijski blok tovarne topov. Z granatami lz topov in napadi metalcev plamenov je uspelo streti verigo zakopanih boljševiških tankov, ki so tvorili obrambno črto v tem industrijskem bloku. Z metalci plamenov in tudi z bombami so nemški vojaki v izredno silovitih borbah moža z možem, premagali to bariero ognja ter so vedno globlje prodirali med poslopja industrijskega bloka. SovTažnik je skušal otežkočati napredovanje nemških čet tudi s protinapadi. Toda ogenj nemškega topništva je že hudo izrabil te sovjetske sile, tako da so bil? njih protinapadi takoj zajezeni od napredujočih čet ter nato odbiti. Zveza med posameznimi nemškimi napadalnimi klini je bila narejena po več urnem boju na vsem ozemlju industrijskega predela tako, da so se včeraj popoldne borbe tudi v tem odseku zaključile. Ta zadnji steber sovražnega odpora je zdaj v celoti v širim več kilometrov v nemških rokah. Vzdolž og omne razdalje se vidijo samo kadeče se ruševine nekdaj ponosnih poslopij najmodernejše tvornice. Močne skupine nemSkih bojnih letal in strmoglavcev so od p riče tka do konca podpirale borbe za zavzetje tvornice topov Rdeča barikada. Njih bombe velikega kalibra so dokončno uničile tovarno, tako da so ob koncu borbe ostali samo zidovi in številni kupi ruševin, med katerimi so izredno Številna trupla ooljš^vikov, ki so padli v obupni obrambi. V teh borbah so skušale baterije topništva na otokih Volge in vzhodnem obrežju reke preprečevati kretanje nemških čet. Toda tudi te sovjetske pobude so bile naglo zatrte s silnim bombardiranjem nemških letal, ki so napadla te topniške postojanke. V teh borbah so bili prisiljeni k molku številni topovi in protiletalski topovi. Berlin, 18. okt. s. Iz vojaškega vira se doznava, da je nemško letalstvo v svrho s trt j a. zadnjega odpora sovražnika v severnem delu Stalingrada vrglo v akcijo 17. oktobra močne skupine bojnih napadalnih letal in strmoglavcev. Boljševiki, ki so nudili obupen odpor v tvornici topov »Rdeče barikade« in v topilnici *Rdeči oktober« so bili neprestano napadani in so utrpeli nove hude izgube. Nemške bombe so napravile nove odprtine v sovražnih turdbah in tako omogočile pehoti in grenadirjem oklopnih skupin nadaljnji prodor. Močne skupine nemških bojnih letal so uničevale sovražne topovske postojanke na vzhodnem obrežju Volge, od koder je sovjetsko topništvo zaman skušalo ustaviti nemško napredovanje. Nemško letalstvo je prisililo k molku sovražne topove. Uspešni boji na kavkaškem področju Berlin, 18. okt. s. V odseku južno od Tereka so boljševiki 17. oktobra, kakor se doznava iz vojaškega vira so poskusili protinapad z znatnimi silami. Sovražnik, ki je neopazen napredoval preko polj sončnic, plazeč se po tleh, se je moral umakniti nazaj do svojih postojank in je utrpel krvave izgube ter prepustil Nemcem številne oporne točke in odporne skupine. V severnozapadnem predelu Kavkaza so nemške in slovaške čete nadalje pridobile na ozemlju in zavzele na svojem napredovanju nadaljnjih 60 utrdb. Nemško letalstvo je na gorskih in obalnih cestah v področju Tuapse razpršilo sovražne kolone, ki so čakale na vstop v bitko ter je razen tega napadlo sovjetske postojanke na višinah. V letalskih borbah s sovjetskimi letali, ki so skušala onemogočiti akcijo nemškega letalstva je bilo sestreljenih 14 sovražnih letal. Ponesrečena sovjetska akcija pri Veronežu Berlin, 19. okt. s. Iz vojaškega vira se doznava, da so boljševiki 17. t. m. izvedli napade od strani na mostišče pri Voronežu. Skušali so premagati postojanke, ki jih drži neka pehotna divizija in prodreti ob zaščiti tankov v nemške črte. Vsi sovražni napadalni valovi so se razbili ob osredotočnem ognju nemškega orožja. Sovjeti so utrpeli zelo krvave izgube. Neko skupino sovražnih izvidnikov so naši takoj opazili in je bila z nemškim topništvom takoj odbita. Trije sovražni tanki so obtičali po zadetkih iz topov na bojišču. Dva nadaljnja tanka, ki so ju boljševiki zakopali in sta služila kot oklopna bunkerja, sta bila z zadetki od granat uničena. Japonska letalska zmaga v Indokini Z nekega Japonskega oporišča v Francoski Indokini, 17. okt. s. Po zakasnelem poročilu se doznava, da so japonski lovci 25. septembra v severni Indokini prestregli ameriške bombnike, ki so jih spremljali lovci in jih odbili po srditi borbi. Devet sovražnh bombnikov je bilo hudo poškodovanih, vsa lovska letala razen dveh pa so **ila prisiljena pristati na indokinskem i ozemlju. Ameriška letala, k'< so prišla z nekega oporišča V južnozapadni Kitajski, so na slepo metala bombe na anamitske vasi, ko so se morala vračati na svoja oporišča. Japonsko letalstvo je imelo neznatno škodo. Boji na Salomonovem otočju Stockhoim, 18. okt. s. Po nekem obvestilu angleške poluradne agencije javlja ▼ VVashingtonu objavljeno poročilo glede hudih borb na otoku Guadalkanalu, da morajo biti Američani pripravljeni na znatne izguba in da za zdaj ni mogoče objaviti podrobnosti, da ne bi sovražnik dobil koristnih informacij. Nemški tisk o objavljeni amnestiji Berlin, 18. okt. s. Ves tisk se še naprej bavi z velikim poudarkom z Vladarjevim dejanjem pomilostitve, s katerim je bil* na predlog Duceja izdana v Italiji velikodušna amnestija. »Borsen Zeitung« poroča o tem z naslovom na dveh stolpcih v sredi prve strani, objavljajoč Mussolinijeve besede v predlogu za amnestijo in njene podrobnosti. Poročilo dopisnika omenja, da je to bilo dejanje, s katerim se pričenjajo proslave 20-letnice Pohoda na Rim in ki priča o velikodušnosti in o strogosti, kajti dezerteri! notranje fronto pomilostitve ne morejo biti deležni. »Deutsche Allgemeine Zeitung«. ki je tudi objavila na prvi strani poročilo o amnestiji piše, da bo narod znal ceniti velikodušnost dejanja režima. Za spekulante in izdajalce naroda pa ne more biti milosti. »Volkischer Beobachter« tudi poudarja to v brzojavki svojega ao-pisnika ter poudarja kako ugoden odmev Je ukrep vzbudil v italijanskem javnem mnenju. Tudi ob prvi 10-letnici pohoda na Rim je bila izdana amnestija. Enaka poročila so objavili ostaLi berlinski listi, omenjajoč obširno tudi komentarje italijanskih listov. Minister Rust v Rimu Rim, 18. okt. s. Zasebno je dospel v Rim v spremstvu ministra za narodno vzgojo Bottaia nemški minister za znanost, šolstvo in vzgojo dr. Pernard Bust. Na kolodvoru ga je pozdravil nemški veleposlanik na kraljevem dvoru von Mackensen. , Praznik policijskega zbora Rim, 18. okt. s. 17 obletnica ustanovitve policijskega zbora je bila proslavljena v vseh kvesturah Kraljevine preprosto in resnobno. Uradniki in agenti so povzdignili svojo ulano misel h Kralju Ln Cesarju Ur Duceju, kateremu se ima italijanska policija zahvaliti za svojo obnovo in ojačenje ter so naslovili tovariški pozdrav slavnim oboroženim silam, ki se bore na vseh frontah za veličino domovine. Nato so naslovili spoštljivo in ganjeno misel številnim tovarišem policijskega zbora, ki so padH v vojni in v službi kot žrtev dolžnosti in v spomin katerih je bilo otvorjeno svetišče v tehnični policijski šoli v Rimu. Obnovili fo svojo gorečo fašisti eno zvestobo in svojo neomajno zaupanje v končno zmago. Kralj Mihael v Konstanci Bukarešta, 18, okt. s. Kralj Mihael j« je ob spremstvu ministra za obrambo dospel z letalom v Konstanco, kjer si je ogledal pomorske edinice in obalne obrambne naprave. Odlikoval je z vojaškim redom vojake in oficirje, ki so se izkazali v vojni proti Sovjetom, nakar je zopet z letalom zapustil Konstanco. Iz hrvatske vlade Zagreb, 18. okt. s. Poglavnik je Imenoval dr. Štefana Krafta za generalnega direktorja za oskrbo in inženjerja Iva Bulica za generalnega direktorja javnih del v činu državnih podtajnikov. Priznanje anglo-ameriikega barbarstva Berlin, 18. okt. s. Ves berlinski tisk objavlja s poudarkom članek generala. Ira. Eakerja, poveljnika ameriških letalskih sil v Angliji. General izjavlja v bistvu, da se morajo napadi ameriškega in angleškega letalstva naperiti tudi na civilna bivališč« v Nemčiji. Jasno je^ komentira »Montag«, da gre za uralno prednaznanilo anglo-ameriškega namena voditi vojno proti civilnemu prebivalstvu Nemčije in da ta namera izhaja iz zavesti lastne nemoči. Nesposobni, da bi zadeli živce močnega neonskega vojnega stroja, se Angleži in Američani gibljejo v blazni krvavi iluziji, da bodo dosegli uspeh z letalskimi napadi na nemško civilno prebivalstvo. Ameriški general, zaključuje berlinski list. je lahko gotov, da nemški narod ne bo pozabil njegove nepreklicne izjave. Vojaška obveznost v Severni Ameriki že z 18. letom BuenOs Aire«, 18. okt. s. Iz VVashingtona poročajo, da je reprezentančna zbornica odobrila načrt zakona, s katerim se meja starosti za vojaško obveznost zniža od 20. leta na 18. leto. 17 letnica ustanovitve policijskega zbora Visoki komisar Eksc. Grazioli sprejel zastopstvo uradnikov Kvesture Ljubljana. 18. oktobra Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je sprejel danes v vladni palači ob 17. ob'etn'ci ustanovitve policijskega zbora zastor --vo uradnikov Kvesture. častnikov zbora javne varnost:. agentov ter skupino uradništva in agemov bivšega Jugoslovanskega režima. V spremstvu Ekselenze Graziolia so bili kvestor comm. Ravelli, kabinetni šef comm. Bisia. podkvestor comm. Ferrante ter skupina uradništva Visokega komisari-ata. Po pozdravu, ki ga je naslovil na Visokega Komisarja, mu je Kvestor zrazil udanost onih. ki se borijo na mejah Domovine ob strani oddelkov vojske, zagotavljajoč ga, da je za vse, ki so na tem mestu, biti na tem mestu vzrok za čim višji polet in čim intenzivnejše sodelovanje. Potem, ko -ce je spomnil on h, ki so padli in ki so bili ranjeni v izvrševanju svoje dolžnosti, je kvestor naglašal. da so vsi njegovi sodelavci vredni zgleda mrtvih ter onih. ki so trpeli, ponosni, da so se vse predali izvrševanju dolžnosti. Comm. Ra-velli je na to omenjal sodelovanje funkcionarjev in agentov bivšega jugoslovanskega režima, od katerih je marsikateri plačal to sodelovanje ter svojo udeležbo v protikomunlstični borbi s svojim življenjem. Ob zaključku je izrekel svoj pozdrav Obi 'im silam, kralju in Dučeju. Visoki 1. ..^ar se je zahvalil Kvestorju Ba pozdrav in je proslavljal dan ustanovit- ve policijskega zbora, ki si je pridobil tolike in tako visoke zasluge s svojim delovanjem in žrtvovanjem, ki odlikuje može. ki ga sestavljajo. S toplimi izrazi je poveličeval Ekscelenca Grazioli junaško padle in one številne, ki so žrtvovali svojo kri v izvrševanju najsvetejše dužnosti, to je one do Domovine. Spomnil se je z izbranimi, prisrčnimi besedami časti, ki odlikuje one. ki pripadalo policiji na tem operacijskem področju, saj se borijo proti sovražniku, ramo ob rami z Oboroženimi silami s slavo ovenčanimi, ki tako vredno predstavljajo v tej obmejni zemlji vojsko, ki je zmagovita na vseh vojnih bojiščih. Za tem je izrekel Visoki komisar besede zadovoljstva ter priznanja funkcionarjem in agentom bivšega režima za delo. ki ga razvijajo ob strani naših oblastev in v borbi proti komunizmu. Potem ko je še spregovoril glede nalog, ki čakajo policijo na tem področju, je sporočil Visoki komisar Kvestorju ter vsem njegovim sodelavcem pozdrav in priznanje podtajnika za notranje zadeve in policijskega šefa Senisa. Predno je zaključil svoja izvajanja, se je Visoki komisar spomnil naših ter Osnih bojevnikov, ki se borijo na vseh bojišč'h. da zrušijo komunizem in njegove zavez-r;ke. ter poveličeval oba velika Vodje, ki vodita Italijo in Nemčijo k zmagi. Končno je velel pozdrav Kralju Cesarju in Duceju. Slovencem v razmišljanje! V svojem govoru ob ^robu dr. Natlačen jo Škof g-, dr. Rozman v resno razmišljanje in ravnanje vsemu prebivalstvu izrekel tudi naslednje tehtne besede. Raj bi nam zdaj, ko se poslavljamo od Tvojih zemsliih ostankov, povedal in naroČil Ti, ki z božje bližje pregleduješ preteklost in bodočnost ljudstva, za katero si do koma storil vse, kar si mogel? To bi bilo zdaj Tvoje sporočilo: 1. Narod, zavrni, odkloni od sebe brez. t> o š t v o , to največjo nevarnost, ki te tira ▼ časno in večno pogubo. Nobenega sodelovanja, nobene zveze z brezboštvom in tistimi ki jim je brezboštvo vodilni nazor. Trdno 'stoj v veri v Boga, zidaj prihodnjust svojo na lKižje zapovedi, ki so edini trdni temelj zdravega razvoja vsakemu narodu, Velikemu in malemu. 2. Ostani živ — narod moj — ne ubijaj samega sebe in ne izzivaj ukrepov, ki te morajo zadeti v tvoji življenjski sili. Združite se vsi. ki verujete v Boga ter *"bi in potomcem želite življenje, lepše in boljše kakor ga ponuja brezbožni komunizem — združite se in preprečite, da tisti, ki so z vami sicer iste krvi, a s tujo blodno miselnostjo zaslepljeni, ne bedo mogli več pokončavati najboljših in najplemenitejših bratov in sestra, ki bi bili najbolj sposobni graditi pravičnejšo bodočnost. Takšno bi bilo Tvoje sporočilo. Razumemo ga in sprejmemo. NEDELJSKI SPORT Ljubljanski nogometaši zopet v bsrbi za tseke Pet tekem na igrišču Ljubljane je ctvcrsls jesensko nogometno sezvno —■ Najbolj se je izkazala Lšublja-ssa, ki je por azila svojega naspsrotolka z dv^SteviSč-sum izidom Ljubljana. 19. oktobra. Ko so pirihaj le prve vesti, da se po dolgem odmoru tuda v nogometnem taboru nc-k.r pr :mravlja, smo z zanimanjem pričakovali, ali bo pobuda uspdku Obvesrtđo nogometne zveze jc p*.«tem nazprša&o vse dvome in tako sme včeraj dopoldne in pop; kine šli na obisk na igrišče Ljubljane, ki jc bilo pozoriNje vseh dogodkov. Zal jc prostor sedaj okoli in G&oli napolnjen z dolgim: vrstami drv in je tako kaj malo- pripraven za večji obii-k gledalcev, ki imajo s tribune omejen razgled, stojišče pa je tik za vzdolžnim: mejnimi črtami kmalu prepolno. Zdi je nam zelo ume-ten prediog. da bi prestavili Cx.it.-rr: var-. ] c :r. na s -juh: >':'d:- n, k: je prazen in bi chi bilo mogoče hitro urediti. ■v**a. Gledalci bi bili ndvemno bolj zadovoljni, prav tako pa tudi igralci, ki bi ne bili tako izpostavljeni raznim medklicem, kar jc včeraj ko jc bila večina gledalcev tik za mejnimi č:tami in vratmi, zlasti nepovoljno vplivalo na mlajše. \ reme jc bilo otvoritvi zelo naklonjeno. Med prvo d p 'dansko tekmo je sicer še ležala na ig"i;ču gosta megla, da se je koma1 videlo dd enih vrat do dragih, ob začetku druge pa jo je že razgnalo sonce, ki je potem s.ija!o do večera. Sončen dan jc p:;vab:C zlasti popoldne prav zadovoljivo število gledalcev, ki so tako glede ostre ;n fa.iT borbe kakor glede golov prišli obMo na rajun. Tudi k cm bi na t orno so popoldanske tekme, upoštevajoč do-lgi odmcT in pomanjkanje treninga zadovoljile. Gledalci so se zlasti razživeli ob izvrstni igri napada Ljubljane, ki se jc igrala s svojim nasprotnikom kakor mačka z miško. Dve tekmi v mladinski skupini Dopoldne sta bili na vrsti najprej dve tekmi v turnirju A. kjer sedelujejp moštva z igralci pod 10 leti. Na mokrem travnatem igrirču so vsa moštva z edino izjemo Viča zaigrala skoraj slabše kakor pred 14 dnevi mladina ped 13 leti. Kombinatorno so pokazali malo in so &e zlasti uveljavili telesno močnejši, bolj razviti poedhici. V tem pogledu je bil favoriziran zlasti Vič. ki je imel vsaj enega igralca v svojem moštvu tako razvitega, da bi mu nihče ne prisodil, da se ni izpolnil 16. leta. Žabjak—Dop. tobačne tovarne 0:0 Z maihno zamudo sta najprej nastopili moštvi Žabjaka in Dopotavora tobačne tovarne. Bili sta si precej enakovredni in je rezultat pravi izraz obojestranske moči. V drugem p :ča>u pr.:- k«-ncu ie b:I sicer Žabjak nekaj časa v premoči in je tudi za-streljal enajstmetrovko ter nekaj drugih priložnosti, vendar jc premoč trajala le kratek čas. Kar velja tudi za naslednjo dvojico, je bilo zlasti opazno pri obeh prvih tekmecih. Vse linije so b*le premalo razvite, večina igralcev je vedno na kupu in jc tako precej otežena kombinatoma igra. Priporočamo tudi mladini, da na javnih nastopih brzda svoje pomenke, ki niso niti privlačni za gledalce in niti ne kažejo, da je moštvo zbrano pri igri. Vič—'Mladika 3:0 (1:0) Vič je zmago v polnem obsegu zaslužil. Bil je boljši v obrambi, krllski vrsti in pro- domejši v napadu. Mladika jim je bila enakovredna samo prvih 20 minut, nato pa. jc Vič prevlad.:.!. Pri Y;ču jc treba pohvaliti / isti levo krilo Zavanika, ki že dobro ob-\'.ada žogo in izvrstno teče. Sam je zabil dva go'a. tretjega pa jc poiožč) levemu krilu llorjančiču na nogo. llorjančič jc sicer še majhen, vendar je bil gibčen in spreten v obvladanju žoge boi j kakor mnogi njegovi večji tovari.-i. Dober je bil pri Viču tudi vratar. Mladika ima tudi nekaj bolj'ih poedin-cev. vendar njena i hramba ni bi'a kos boljšemu napadu Viča. MladŽcarji so imeli delno tudi smeđo, ko se jc lepo sitreljam:' prosti strel cd bi! od p'cčkc. Vič je pri^.i v vrd-stvo v 20. minuti prvega polčasa. Zava;n k je u^cl po kri;lu in neubranljivo poslal v mreža, V drugem po'času je valovila igra nejkaj časa iz polja v pV.ic, v 15 m nut; pa jc zopet ušel Zavašnik in pred viati lepo podal FlcTJ-.inčiču. ki je s 3 m porinil žogo v mrežo. T tretji zgodi tek ie Zavašn;k dosegel 5 m pred koncem in tako postavu1 rezultat na 3:0. Dva visoka peraza v turnirju B Popoldne so nastopila prva moštva. Vsem se je poznal dolg odmor m pomanjkanje kondicije. V tem p. -glcdu sta bili še na najboljšem moštvi Viča in Ljubljane, k: sta vztrajali v začetnem tempu ves čas igre. Vič — Žabjak 6:0 (2:0) Že ob poti 14. so prisili na igrišče najprej Vičani in Šcntjakobčani. Vič^ni so telesno bolj razviti in v igri znatno boljši. Potisnili so kmalu Žabjak v obrambo in že do odmera pri-!i v vodstvo 2:0, k čemur je pci-potnogkl tudi enajstmetrovka. V drugem polča-su jc bila preme č Viča še očitnejša in rezultat je naglo naraščaji. Mreža Zabja>ka se je potresla še štirikrat, tako da je bil končni rezultat 6:0. Vič je nastopil z naslednjimi igra'ci: Jan. Raj h. Borštnik, Cesar. Treme! j. Svcli'n. Pre-bilj. Bevc, Kocačič, Lenarčič in Zakrajšck. Žaba jak pa takole: Kadunc — Kovačč Jože, Kovačič Jurij — Kump, Loga«-, Mar-šič — Mihalj, Pctančič, Pokoren Sbil. Simon čič. Mars — Dopolavoro trbacne tovarne 1:1 (1:0) Po igri prve četrt ure ne bi bil nihče pričakoval, da se bo ta tekma končala neodločeno Marsovci, ki so nastopili i< s štirimi igTalci nekdanjega prvega moštva, so dali igri oster tempo, ki ga je nasprotni še dovolj uspešno vzdržal. Tekma je bila trda borba, ostra, vendair v dovoljenih mejah. Mars je b"l v začetku kombinatorno boljši, kasneje pa je zelo popustiti. Dopolavoro tobačne tovarne je pokazal razen nekaj prav dobrih igralcev tudi mnogo žilavosti in borbenosti. To mu je zasluženo prineslo pod izkupička. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah : Maj«: Porcnta — Dolinar Klingenštajn — Zavrl, S'Iamič, Pišek — Vrhove, Fajon. Dobri et. Piskar, Ropič. Dop. tobačne tovarne: Oblak — Nagode SI., Kisel — Batič, Plećko, Vidmar — Her-fort, Rot, Nagode Dr., Gostinčar, Sorosi. Med Marsovci je bil najboljši Fajon, pri Dopoiavoru pa Plećko in Nagode Dr. Po začetnem zaletu se je igra uredila in Mars je diktiral tempo. Igra je enakopravna, le kriilska vrsta Dop*,Tavora se zdi ofenzivnej-ša. V 17. minuti je Marsov napad pred vrati naspro'tn-'ka, žogo dobi Fajon. ki jc z naglim zaokretom neubranljivo plasira v mrežo. Odslej je Mars vedno bolj v premoči in nekaj časa igrajo samo na polovici Dopola vo^a. Toda uspeha ni nobenega. Niti štirje koti ne pomagajo Marsu do zvišanja rezultata. Oblak je hrabro in spretno levil, kar je mogel, nekaj žog pa je zaokrenil rudi čez vrata. V drugem polčasu se je slika počasi spreminjala. Dopolavoro jc p-r^t-.-.! z«--«pet enakovreden tekmec. Mars je dobiva! težko sapo in popuščal. V 12. nvnuti J3 DopožsjvCTO v napadu, žogo je z glavo ujel Nagode in jo poslal preko Porcnte v mrežo. Rezultat 1:1 jc bi! postavljen. Kar je s'cd': \ ni bilo več zanimivo. Mars se jc s:ccr šc trud!, teda brez uspeha. Lepo pri'o'/nOTt je imel šc Fajon. ki pa je žogo posal vratarju v roke. Igralci so že očitno utrujeni, čeprav se igra s:1 m o dvakrat 35 m:nut. Ljubljana — Korotan 17:0 (4:0) Ljubljana: Rožič — Deklcva, Hassl—Lah II, Vari. Pettoon — Kroupa, Vodeb, Lah I, Bertoncelj, Bakovnik. Korc^an: .Šimenc — Kolesa, Podobnik — Ccrar, Iv v k in, Rczac J. — Fujan, Guček, škrjanc. Iicker. Rezar Fr. Ljubljana je nastopita sicer precej pomlajena, vendar so se mlade moči dobro obnesle. Kor t.';n je bil preš'bek. da bi se ji mogel rc^no upreti in tako je priš'o do ka-tastrofalnega poraza. Izredno je bil razpoložen napad Liubljane. zlast: Kroupa. Laf] in Bertoncelj. ki jim ie uspeva'o vse, kar fo hoteli. Lah je pridno streljal in prcigraval štcv-jlnc nasprotn:kc, pcav tako pa je bii včeraj gibčen, nagel in dober strelec Bcr-tcBthWWe»l 'jlici št. 14/1. Rdeči križ poroča V tajništvu Poizvedovalnega urada ta vojne ujetnike, naj se javijo svojci sledečih civilnih intemirank iz Trevlsa: Batič Darinka, Bauer Katarina. Dreven-šek Tereza, Ćok Antonija, Dimič Leopolda, Jarečar Antonija roj. Berčič, Javornlk Frančiška roj. Jagodic, Jurjčič MarJ.«i roj. Arbi. Kokotec Milena, Ka»^učnik Albina roj. Livrič, Komericki Karolina roj. Lav-rič. Kosec Marija roj. Knap;č, Kovač Jr>-sipina. Kralj Frančiška, Martinz Frančiška, Mencinger Sofija roj. KovačiČ, Avbelj Ivana roj. Pangeršič, Skerk Nada, Smole Alojzija, Učakar Marija. Vrkovec Marija-vdova Križnik, Vidiševič Antonija, Vilhar Zora. Zalar Vera. Sorodnikom sporočamo, da bivajo ▼ Campo concentramento Monigo Treviso internirane: •* Kastner Rok. mizar. Marinček Prane, čr-koslikar, Omerza Janez. Pire Janez, klepar, Kemc Miha, delavec, Perme Leopold, Flo-rijanska 13, Maganovič Huse. Vodovodna 31, Senica Jože. meh. vajenec, Cesta na Brdo 10, Dajčman Ivan, Kamnogoriika 20, Kastelic Janez. Vodnikova 204. Javijo naj se: Bolta Ana. BogdanoviC Danica. Boc Marija, Dolenc Muka, lic Iva, I. Julijana, Jeršin Ciril. Klenovšek Karlo, Marucelj Marjan, Polzelnik prof. Ivan, Reich Olga, Tomšič Julijana. Sorodniki Anice Dežman. Klepec, Lončarič Ivo. Na-nut Ana, Polak Oskar, Podobnik Marija, Werbole Ignac, Vokaič Andjela. V glavni pisarni IRK na Gosposvet^ki cesti št. 2-H naj se javijo svojci Schulza Rajka, voj. ujetn. Stalag III A. Radio L§ubl!ana TOREK, 20. OKTOBRA 7.30 Slovenska glasba. 8 Napoved časa — poročila v italijanščini. 12.20 Plošče. 12.30 Poročila v slovenščini. 12.45 Komorna glasba. 13 Segnale orario — Giomale radio. 12.10 Pet minut gospoda X. 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13 20 Plesi iz vseh časov — vodi dirigent Petralia. 14 poročila v italijanščini. 14.15 Koncert radijskega orkestra, vod: dirigent D. M. Sijanec —• Lahka glasba. 14.45 Poročila v slovenščini. 17.15 Koncert Dua Bonisconti-Salerno. 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Valček. 20 Napoved časa — poročila v italijanščini, 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30 Vojaške pesmi. 20.45 Lirična prireditev družbe EIAR: La Gioconda — glasba — Ponchielli — V odmorih: pogovor s Slovenci — A. Nicotera. Zanimivosti v slovenščini, poročila v italijanščini. / Prvi ljubljanski nasadi in sprehajališča Prvi pravi park je Ljubljana dobila v začetku prejšnjega stoletja za Škofijskim dvorcem Ljubljana, 17. oktobra. Dandanes govorimo o meščanih, da so se odtujili naravi, a jim dolamo krivico. Srednjeveški meščan je skoraj bolj obračal naravi hrbet, ker je živel v tesnem obzidnem mestu, kjer m bilo niti dovolj prostora za zdrave hiše. kaj šele za parke in vrtove. Dandanes so pa mnogi meščani vrtnarji ali vsaj iščejo nadomestila v park;h, če že ne v presti naravi, česar pogrešajo doma. V srednjem vaku se je meščan čutil najbolj varnega za mestnim obzidjem in ga menda ni mnogo mikalo iz mesta, ker se je moral vedno bati roparjev ter razbojnikov, tako rekoč za slehernim grmom. Nedvomno so pa meščani tudi tedaj pogrešali sonce in prijal jim je svež zrak vsaj od časa do časa. Nekateri so imeli njive in vrtove zur.aj mestnega obzidja, kjer so se lahko razgibali, se naužili svežega zraka in zdravilnega sonca. Seveda vsi me-ščanj niso kmetovali, zato so jim bila sprehajališča vsekakor potrebna in v resnici so jih nekaj tudi imeli v obzidanem mestu samem. Z današnjimi sprehajališči jih seveda ne smemo primerjati. Najbrž so meščani hodili tudi na sprehode v predmestja kakor dandanes ob nedeljah, vendar pa poznamo premalo njihove vsakdanje navade, da bi smeli 0 tem sklepati. »Promenada« pod lipo Prvi park, a v srednjeveškem pomenu besede, je bila lipa na Starem trgu, ob stiku sedanje Flori janske ollce in Starega trga. O tej lipi ste čitali že dovolj, zato vam prve ljubljanske 2>promenade« ne bomo podrobno opisovali. Zgodvinarji oravi-)o. da je bila lipa na Starem trgu središče meščanskega življenja na prostem. Pod lipo so tudi plesali in posebno dramatičen ples je ovekovečil celo Prešeren, namreč, kako je povodni mož odplesal z lepo Urško po Stiski ulici — v Ljubljanico... O tem dogodku je pisal Valvasor, ki je menda verjel v vodne pošasti Vera v povodnega moža je živela še v prejšnjem stoletju med ljudmi v Krakovem in Trnovem. Valvasor Je zapisal celo natančen datum, kdaj se je povodni mož oženil z Urško: prvo nedeljo julija 1. 1547... Tako je skušnjavec tudi fta srednjeveških promenadah iskal svoje irtve. Zgodovina molči o tem, ali so se dekleta poslej izogibala tega plesišča ali flo ga pa celo obiskovala še z večjim veseljem in upanjem. Znano pa je, da so lipo morali končno podreti. Bila je zelo stara in črviva. Videla je lepe čase in na svetu je vse minljivo. Druge lipe niso več tam zasadili. Na istem kraju so pa v 17. stoletju postavili vodnjak, ki smo o njem že pisali. Grajski gozdovi — sprehajališča V obzidanem mestu so veljali za sprehajališča lepi grajski gozdovi, ki so bili mnogo večji kakor dandanes. Baje so segali od južnega pobočja na drugo stran do sedanje Strelske ulice. V njih so rasle košate bukve, a tudi drugega drevja je bilo precej. Gozd je bil gost in velik, kakor trdi Valvasor. Ne vemo pa, kakšne so bile v njem poti. Sprehajalne v današnjem pomenu besede nedvomno niso bile. Dohodi na Grad so bilj v starih časih še bolj strmi in poti je bilo manj. Tako ni bilo še poti Na ovinkih nad sedanjo študentovsko ulico. Starih meščanov to sprehajališče menda ni posebno privlačevalo, sodimo pa. da so se v njem radi sprehajali mladi ljudje. Ce so se že tam sprehajala tudi dekleta, so bila nedvomno v spremstvu svojih vitezov, kajti pravilno moramo razumeti viteške čase. Sprehajališča zunaj mesta, na Prulah Zgodovinarji omenjajo med starimi ljubljanskimi sprehajališči tudi Prule. Na Prulah je bil vzdolž Ljubljanice že v starih časih lep drevored. Toda ne le na Prulah; drevesa so rasla v dolgi vrsti daleč na Barje. Pisalj smo ob neki priliki, da so čolnarji sadili drevesa ob Ljubljanici, da je bila tako voda čim bolj zaščitena pred močnimi, vetrovi ter plovba olajšana, razen tega je pa tam zraslo precej lesa, nekaj tudi primernega za izdelovanje čolnov. Blizu mesta je drevored ob Ljubljanici im?l še večji pomen, ker je bil hkrati sprehajališče. Tam so najbrž že v starih časih prirejali veselice ob slovesnih dogodkih. V mestu samem pač ni bilo prostora za večje prireditve na prostem. Znano je. da so na" Prulah zažgali umetni ogrni 24, junija 1- 1653. ko je bil izvoljen za rimsko nemškega cesarja Ferdinand IV. Iz tega smemo sklepati, da so bile tam tudi ob drurrih prilikah veselice ali ljudske proslave. To sprehajališče, ki je bilo mestna pos?st, je bilo pristopno meščanom. ki pa niso smeli na krasne plemiške vrtove. Krasni Auerspergovi vrtovi če smemo k stvari Ljubljani šteti tudi plemiške vrtove na levem bregu Ljubljanice, moramo reči da j? imela Liubljan-i že tedaj krame parke, ki pa niso bOj javni. Valvasor je bil izredno navdušen nad vrtovi knezov Auersperga in Eggenberga. Ti vrtovi so je razprostiral na kraju ur-šulinskega snmcstrna. vrta in okolice. Valvasor jih je precej natančno opisal in ohranila se nam jo tudi njegova slika. Zato vemo. da so bila na teh vrtovih tudi zabavišča; tam so b:la igrišča, strelišče, imeli so lepe ribnike, da so se po njih vozili s čo^ni. Na Auerspergovem vrtu je bil krasen vodomet. Na teh vrtovih se je sha-hajalo plemstvo ter našlo dovolj zabave in lahko je uživalo svež zrak ter sonce, kajti lesra je bila še skoraj ugodnejša kakor sedaniega Tivolia. — Med poznejša ljubljanska sprehajališča Je treba prištevati tudi Breg. kjer je bilo sicer pristanišče, a meščani so se radi sprehajali v lepem drevoredu. Poz"e;e so ta drevored imrnovali Cojzov drevored, a ne smemo ga zamenjavati z drugim Cojzov:m drevoredom, ki je bil na kraiu sedanje Ceste Viktorja Emanuela III. (prejšnja Blei\vei-sova cesta). V drevoredu na Bregu se j-sprehaj^Ia tudi im<-n;tnn gospoda. Ko so tulci obiskovali naše mesto, so tudi včasih zašli tja. da so ogledali še to ljubiiansko znamenitost. Tako so se nam ohranili zapiski, da so Ljubljančani ra Bregu pasli radovednost nad admiralom Nelsonom 13. julija 1. 1780. ko se je na potovanju Iz Italije ustavil v Ljubljani. Druge stara sprehajališča Ce bi hotel: bitj natančni, bi morali našteti še več ljubljanskih sprehajališč, ki so bila sicer zunaj mesta, a so bila vendar ljubljanska, ker so bila namenjena ljubljanskemu prebivalstvu. Tako je bilo sprehajališče, menda tudi lepo, na zahodni strani Auerspergovih vrtov na tkzv. Lepem potu. nekje med sedanjo Cesto 29. oktobra in Lepim potom. Nas Lepi pot nas spominja na staro, pozabi j ?no sprehajališče. — Manj znano je tudi, da so bila lepa sprehajališča ob koncu 18. stoletja na velikem vrtu diskalceatov ob Dunajski cesti, kjer je bila pozneje bolnišn;ca. Tam so bili baje številni drevoredi. Na ist-rni kraju imamo tudi dandanes park, ki pa ni posebno velik, pred sodnijo. Prvi mestni nasad Prvi pravi mestni nasad, na področju obzidanega mesta in mestna last, je pa Ljubljana dobila sorazmerno zelo pozno, šele v začetku prejšnjega stoletja, ko so tudi zasadili Lattermannov drevored. Ze prej so imeli meščani lep park, a zunaj mesta; ob koncu 18. stoletja je namreč Cojz kupil od Auersperga vrt in odprl tudi meščanom, tako da je bil splošno pristopen. Seveda je bil park še vedno zasebna last. V parku so prirejali veselice in tja so se zahajali zabavat tudi odlič-niki. — Prvi ljubljanski nasad je bil na sedanjem Pogačarievem trgu, ki so ga pozneje imenoval; Sadni trg. Tam so bile v starih časih številne tržne lope in bila je velika nevarnost, da bi izbruhnil požar, ki bi ogražal vso okolico, predvsem škofijski dverec in stolnico in na drugi strani meščanski špital. Prestavitev lesenih lop je bila že do'go aktualna, a ni bilo drugega tržnega prostora. Ko so iih pa končno prestavili, je tam nastal lep prostor, ki so ga v francoskih časih uredili v prvi ljubljanski javni nasad. O zanimivi zgodovini tega nasada b^r»->^ -risali nekaj že prihodnjič. DNEVNE VESTI — Spominska počastitev akademika Pa-volinija v Helsinkih Spomin italijanskega akademika Pavla Emila Pavolinija. ki .ie bi znan kot velik prijatelj Fircev, je bil prisrčno počaščen v veliki univerzitetni avli v Helsinkih. Prof Okkorcn, predsednik društva >Dante Alighieri« v Helsinkih, je izrekel iskren pozdrav v imenu finske kulturne javnosti. Uriv. prof. Mikkol* iz Helsinke v pa je v obširnih izvajanjih predv>č:l di'hovni lik italijanskega akademika P- E. Pavolinija, ki vidi finski narod v nje n enega najznamenitejših oblikovalcev Italijansko-fmskega prijateljstva. Pisateljica Maila Tallio. pa je prikazala simpatične poteze v človeškem značaju pisatelja P. E. Pavolinija. Svečani počastitvi so prisostvovali italijanski poslanik opol-nomočeni minister Cicconardi, major No-drlund kot zastopnik predsednika finske republike ter drugi diplomatski predstavniki. — Milanski Zvezni tajnik se je vrnil z ruskega bojišča. Kakor znano, je milanski Zvezni tajnik Andrea Ippolito spremljal milanski vlak s 50.000 zabojčki za italijanske vojake na ruskem bojišču. Izročil ie bojevnikom pozdrave njihovih rodbin in svojcev ter se te dni vrnil z letalom v Milano. — Smrt znanega italijanskega novinarja. V Rimu je umrl znani italijanski novinar Albert Tajani, star 67 let. Rodom je bil pokojnik iz Napolja. Bil je sin senatorja Diega Taj£.nija, ki je bil večkrat italijanski finančni minister. Po končanih študijah v samostanu Monte Cassino se je posvetil novinarstvu. Pisal je prertvsem zgodovinske članke, ki so vzbujali pozornost in zanimanja. V zadnjih letih je bil knjižničar novinarskega krožka v Rimu. — Obnovljeno delovanje zavoda za albanske študije. Na svečan način je prisegel novi predsednik Kraljevega zavoda za albanske študije v Tirani eksc. Ernest Koli-qui v roke Kraljevega namestnika. Temu slavju so prisostvovali predsednik albanskega ministrskega sveta, ministra ljudske vzgoje in prosvete t?r drugi visoki uradniki. Zavod za albanske študije je bil ustanovljen v aprilu 1940. Za časa grške in jugoslovanske vojne je nastal v zavo-dovem delovanju pre?led:k. sedaj pa je bilo to udejstvovanie poživijeno ter poglobljeno. Izšli so odloki, ki točno odrejajo zavo-dovo delovanje in zavodove naloge. Namen tega zavoda j3, da izpodbuja in vzporeja intelektualno udejstvovanje na torišču znanosti, književnosti ter umetnosti. Pri tem se uveljavlja prizadevanje po bogatenju nacionalne kulture po zgi:du drugih že naprednih evropskih narodov in sicer v skladu z običaji albanskega rodu. Zavo_ dovo delovanje se razvija v štirih komisi-jih in sicer v moralno zgodovinski, znanstveno fizikalno matematični, književni in umetnostni. — Film o Sl^nd^rbcgu. S sodelovanjem Zavoda za albanske študije ter skupine albanskih pisateljev so bile sedaj zaključene priprave za film »Skerderbeg«. Snemanje 52 bo pričelo v kratkem v Albaniji. Sodelovali bodo tudi albanski igralci in množica albanskega naroda. Režija je v rekah preizkušenega režiserja Andreja Forzana. — Carduccijevi drago+inf poklonjeni comskemu muzeju. Dr. inž. Henrik Musa .le poklonil župar.u v Comu za tamošnji javni muzej dragocena spomina velikegi nesnika G. Carducciia in sicer Carducci-jevo pero ter čnrlnik. Oba predmeta je darovala pesnikova vdova 1. 1913 domu ljudske kulture v Comu. , — 50.000 smotk vojnim ranjencem. Na pobudo fašističnega sirdikata prodajalcev monnpolstkih predmetov ie bćlo zbra^i\hi med sindikalnimi člani 60.000 smotk, ki jih je sindikat podaril vojnim ranjencem, ki se zdravijo v raznih rimskih voinih bol-n;šnicah. Razen tega so bile poklonjena vojnim ranjencem tudi velike količine pi-semskea papirja, razglednic ter vž'galic. — R^hle potresn* sunke so začutili prebivalci v Nazzanu Romanu pri Rimu. Sunki so trajali le nekai sekund in so kmalu pojenjali, škode ni bilo nobene. Prebivalstvo se je takoj pomirilo. — Junaška smrt 16 letneira vojaka. Pri El Alamelnu .1? padel mladi fašist Sergij Bresciani iz Gavarda prt Bresciji, roleti 1. 1921 Bil je vojni prostovoljec, odlikovan z železnim križcem drugega razreda. Pokojni Bresciani še ni imel 15 l:t. ko je z očetovim dovoljenjem zapust'1 dom ter se podal v Milano, kjer se je hotel pr'kliučiti prostovoljskemu bataljonu GIL-a. Toda bil je š? premlad in so ga poslali domov. Dvakrat je poizkušal vneti mlndenič. da bi bil uvrščen v prostovoliske formacije, pa vedno zaman. Korčno se mu ie le posrečilo, da se je vkrcal v nanolijskem pristanišču in da ie prispel v Trlpolis. Bil je v službi pri fašijsk? zvezi, pa si je vztrajno prizadeval, da bi pršel na bojišče. Neke noči se je ooiavil v Sirti, kjer se je predstavil poveljniku nekega topniškega polka. Pripovedoval je polkovniku svojo zgodbo s toliko vnemo, da se je polkovnik zavzel zanj in da ga je po prispelem očetovem dovoljenju uvrstil v svoj polk. Vneto je sodeloval tedai že 161etni Bresciani pn svoji bateriji, dokler se a posebnim dovoljenjem vojnega ministrstva ni smel obleči v vojaško uniformo. Sledil je ognjeni krst. navzoč je bil pri vseh bojih v Marmartki v sestavi divizij, >Paviai:, >Sabratha« in >Folgore«, dokler mu ni sovražna svinčen- ka ugasnila mladega življenja. — Italijanska ura v sofijskem radiu. Na podlagi dogovora, ki je bil sklenjen te dni po članih mešane italijansko-bolgarske komisije za uveljavljen ie kulturnega sporazuma bo pričel sofijski radio na 20. obletnico pohoda na Rim s posebno italijansko uro. Oddaja bo vsako sredo od 22. do 22.15, obsegala bo vesti ter informacije o Italiji, zgodovini ter življenju italijanskega naroda v bolgarščini. — N*a p°lju slave sta padla alpinski podporočnik Franc Audino. rodom iz Milana, in tankovski kaporal Peter Bugatti, ki je bil tudi rodom iz MIlana. Slednji zapušča ženo in štiri otroke. Prvi je žrtvoval svoje mlado življenje na ruskem bojišču, drugi pa na afriškem. — 8z »Službenega lista«. »Službeni list za Ljubljansko pokru Uno« kos 83. z dne 17 oktobra 1942-XX. objavlja naredbo Visokega Komisarja: predpisi za pisemski poštni promet. — Vojvoda A. Visconti je junaSko umrl na egiptskem bojišču. V Milan je prispela vest o junaški smrti Vojvode Guida Alojzija V:contija di Modrone. prvorojenega sina Vojvode Josipa. Pokojni Vojvoda GA Visconti je bil kapitan pri oddelku padalce" 17. polka ?Folgoreekeija Zveznega tajnika. Zvezni — V škofijski kapeli v Triestu je bila svečana norok^ poročnika dr. Ivovrenca La Rocca. sina nac. svetnika Anteni l.a Ret odprta. V nedeljo je bila po poletnem presledku zopet odprta zgodovinska razstava družbe Riuni-one Adriatica di Sicurta na korzu Vittorro Emanuele št. 9. Razstava predstavlja svojstven muzej zgodovinskih zavarovalnih predmetov, ki so si ga te dni ogledali številni zastopniki nemškega zavarovalništva in zavarovalnih zavodov iz ljubljanske pokrajine. Stari Triestini umirajo. Te dni so umrli v Triestu 741etna Marija Susan, 691etni Jakob Te leseni, 651etna Ivana Vidali, 75-letni Franc Marchi ter 661ctni Herman Ve-licogna. Ponesrečenci. Petletna Violeta Barut iz Servole se je polila z vrelp kivo in je dobila hude opekline po rokah in nogah. Desni komolec si je potolkla pri padcu gospodinja Ines Salvatori iz ulice Fabio Severo. 841etna Marija Barini si je pri nesrečnem padcu poškodovala levo stegnico. 681etna Marija Schiler iz Strade di Longera 231 si je pri padcu zlomila desnico v zapestju, razen tega se je pobila po čelu in obrazu. Ponesrečenke se zdravijo v triestinski bolnišnici Kraljice Helene. Iz pokrajine Gorizia — »Cin-Ci-L.a«. Znano opereto po.i tem naslovom uprizarja Lombardova igralska skupina v gorizijskem Verdijevem gledališču. Sodelujejo: Nady. Bella, Leda Ealdel-li, Rafael Trenzi, Julij Neglia, Josip Cam-panini. Anton Urbani, Mario M a gnani in Ema Solazzo. — 1'sodna padca. 471etni Galiano Staban iz Luciniea je padel s 4 m visokega obzid-ka in si zlomil levo nogo v gležnju. 51-letni Franc Juch iz Cighine je padel z drevesa in si polomil rebra na desni strani. Oba ponesrečenca sta bila prepeljana v gorizijsko bolnišnico Brigata Pavia. Smrten padec po stopnišču. 601etni kmetovalec Franc Cumar je padel po stopnišču in si zlomil hrbtenico. Pevež je kmalu zatem izlihnil. »Tri mladenke« v Verdijevem gledališču. Lombardova operetna skupina je uprizorila z velikim uspehom v gorizijskem Verdijevem gledališču znano Schubertovo opereto 2-Pri treh mladenkah z. Usod n padec ■ drevesa. 31 letni Anton Meconia iz Salone d* Isonco je padel pri pobiranju hrušk z drevesa in obležal na tleh s polomljenimi rebri. Prepeljali ro ga v gorizijsko bolnišnico Brigata Pavla. Vojni ranjenci na Montcsantu. Te dni je poromala na Montesanto skupina 50 vojnih ranjencev in pohabljencev, ki se zdravijo v gorizijskih vojnih bolnišnčah. Samostanski očetje so vojne ranjence prijazno sprejeli ter bogato pogostili. Naše gledališče DRAMA Nedelja. 18. oktobra ob 14: I'Ć'ITRI .IICA. Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol. Ob 17.30: DESETI BRAT. Izven. Ponedeljek. 19. oktobra ob 17.30: OCE NAS ... Red B. Torek. 20. oktobra: ZAPRTO. Sreda. 21. oktobra ob 16.30:VECXO MLADA ŠALOMA. Red Sreda. OPERA Nedelja, 18. oktobra ob 17: TRAVIAT.V Izven. Cene od 24 lir navzdol. Ponedeljek. 19. oktobra: ZAPRTO. Torek. 20. oktobra ob 16: SEVILJSKI BRIVEC. Red A. Sreda, 21. oktobra ob 16: TRAVI ATA. Red B. Mali oglasi GOSPODJE POZOR! Klobučarna >PAJKc vam st rokovnjaško očisti, preoblikuje in prebarva klobuke vseh vrst po nizkih cenah. Lastna delavnica. — Se priporoča — Rudolf Pajk 9" ^tra PREMOG DRVA L Pogačnik LJUBLJANA Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-59 Prva ljubljanska mestna podjetja Mestna kaznilnica v »Angelskem gradu44, v stari Uši na iabjakr% je bila njena v predilnica, v eno najstarejših mestnik podjetij Ljubljana, 17. oktobra Samostojnost Ljubljane je v starih časih segala zelo daleč; mesto je bilo avtonomno v pravem pomenu besede, saj je bil magistrat zemljiška in sodna gosposka. Meščani so imeli svojega sodnika, zato so pa morali imeti tudi kaznilnico. Prve mestne ječe so bile najbrž v mestnih obrambnih stolpih v vratih. Motite se, če mislite, da je mesto že v starih časih zapiralo zločince v grajske ječe, kajti grad je spadal pod deželno gosposko. Magistrat ni imel besede na gradu. Zdaj pa ne bomo raziskovali, kje je mesto v najstarejših časih zapiralo grešnike in kako je z njimi ravnalo. Zanima nas eno izmed prvih ljubljanskih industrijskih podjetij — mestna prisilna delavnica. Magistrat največji podjetnik V starih časih je bil magistrat na mestnem področju največji poujetnik. Mestna predilnica v prisilni delavnici ni bila najstarejše in ne največje mestno podjetje. Najstarejša mestna industrijska podjetja so bila najbrž mestne opekarne. Znano je, da je mesto že v najstarejših časih izdelovalo opeko ne le za javna, temveč tudi zasebna poslopja. O tem se pa bomo pogovorili drugič. O mestni prisilni delavnici govorimo, ker je malo znana in ker je njena zgodovina 4udi precej zanimiva. Presto voljni prispevki za kaznilnico Z vzdrževanjem kaznilnice je imelo mesto hude težave, kar sprevidimo iz več listin mestnega arhiva, že v srednjem veku, ko je bila kazndnica v tranči, čudnem, skrivnostnem poslopju stare Ljubljane — nastanek in ime tega poslopja nista pojasnjena — je bil magistrat v zadregi, kako naj prehranjuje jetnike in zato baje niso žalovali, će je kateri ušel. Ko je bila v 18. stoletju ustanovljena poboljševalnica, ni bilo mnogo bolje. Magistrat je 16. septembra 1. 1754 Izdal pravila o ustanovitvi prisilne delavnice, odnosno poboljševalnice. Novembra Istega leta je vlada pravila že odobrila. Mesto si je nakopalo s tem zavodom precej skrbi, ker je moralo iskati za vzdrževanje razne vire. Določili so zvišanje vstopnine h gledališkim predstavam v družabni sobi na magistratu. Tudi druga zabavišča bi naj prispevala za vzdrževanje potrebnega zavoda. Predvsem so prišle v poštev kavarne, ki jih je bilo tedaj v Ljubljani 7, torej sorazmerno mnogo, saj je bilo mesto majhno. Kavarnarje so obdavčili zaradi biljarda. Biljard so igrali že v tistih časih v kavarnah. Toda domačini se niso ogreli za igro. Kavarnarji so imeli nekaj dohodkov od biljarda le, dokler so bili v Ljubljani številni častniki. Ko so častniki odšli, so kavarnarji prosili magistrat, naj jim raje zapečati biljardne mize, kajti dohodkov ni toliko kakor so znašali davki. Magistrat je pa obdavčil tudi gostilne. V gostilnah niso igrali biljarda, imali so pa kegljišča. Razen tega bo bile obdavčene vse javne predstave. Omenjene so lutkovne predstave in ples na vrvi. Po tem takem so poznali že v tistih časih lutkovno gledališče v Ljubljani, kar je zanimivo za zgodovino lutkarstva pri nas. Prisilno delavnico bi naj pomagala vzdrževati tudi dežela, ker je bil zavod tudi v njen prid. Vsi ti viri dohodkov pa še niso bili dovolj. Zato so morali zbirati hrano za gojence po samostanih. Vsak dan so pošiljali po dva gojenca v spremstvu paznikov v samostane po samostansko juho . . . Tudi to ni bilo dovolj, pa so morali nabirati še prostovoljne prispevke med meščani. Nabiralna akcija je bila stalna, kajti prispevke so nabirali po dvakrat na teden. Dohodki presegali izdatke Pri vsem tem se ne smemo čuditi, da so dohodki končno presegali izdatke, čeprav le za manjši znesek. Iz listin je razvidno, da so dohodki zavoda od sv. Mihaela 1. 1754 do 31. avgusta 1756 znašali 2387 gld. 43 kr. ter je bilo 26 gld. 20 kr. presežka. Uprava je bila menda dobra. Upravitelj je bil prejšnji špitalski mojster (upravitelj), gospodar mestne ubožnice. V prisilno delavnico niso sprejemali le postopačev iz vse Kranjske, temveč tudi iz sosednih južnih dežel, ki so pa morale za to seveda plačevati; prispevek je znašal 5 do 6 kr. na dan za gojenca. Kako so ravnali z gojenci Zavod je bil urejen seveda še precej srednjeveško. Z gojenci so ravnali >v duhu časa«. Kazen so jim pa nalagali po prostem presodku, ne glede na greh. Kot primer navajamo posebne kazni. Dva tatova, obsojena na 6 mesecev ječe, sta prejemala vsak mesec po 10 »toplih« s korobačem. Posamezni grešniki so prejemali podobno kazen tudi bolj pogosto, nekateri pa vsake kvatre. Posebno prizanesljivi niso bili tudi \ ljena tudi predilniška šola, ki je bila menda z ženskami. Zaprte so bile menda ločeno \ prva strokovna šola v Ljubljani. Delo v od moških, usmiljenja pa niso imeli z njimi i predilnici je bilo treba organizirati, kajti nič ved kakor z moškimi. Kot primer, kako neenako so kaznovali grešnike naj omenimo, da so nekega tatu obsodili na 9 mesecev in ga pretepali, njegova žena, ki je bila samo soudeleženka, pa je bila obsojena na 6 let. Prav tako je bila obsojena na 6 let neka detomorilka. Za nekatere prestopke so bile kazni precej stroge, za druge pa tudi včasih mile. Dve ženski sta bili kaznovani zaradi ponovnega vlačuganja in prosjače-nja na 4 leta ječe. Pobegi na dnevnem redu Da gojenci niso bili posebno zadovoljni v »angelskem gradu« (od kod to lepo ime? Ali so se tam grešniki spreminjali v angele?) smemo sklepati že iz številnih pobegov iz zaporov, že prvo leto je pobegnilo 6 žensk skozi okno. Izdrle so okenske križe in jo popihale. Nadzorstvo ni moglo biti vzorno, ker so se pobegi vrstili precej pogosto. Menda pa zapahi tudi niso bili posebno trdni, ker je magistrat skoraj povsem zanemaril vzdrževanje poslopja. Zavod je bil čedalje težje breme za mestno blagajno. Nadrejena oblast je morala opozarjati magistrat, naj popravi poslopje, a zaman. Ustanovitev predilnice Iskali so rešitve za vzdrževanje zavoda in poslopja, a novih virov stalnejših dohodkov ni bilo mogoče najti. Zato je bila zamisel, ki je bila sprožena 1. 1765. da bi prezidali del poslopja v predilnico, z veseljem sprejeta. Za to so se odločili 1. 1765 in prihodnje leto je bila predilnica že ustanovljena. Tako se je kaznilnica ali poboljševalnica spremenila v pravo prisilno delavnico, ki jo smemo imenovati eno najstarejših mestnih podjetij. Obrnili so se na oblasti, naj bi zavodu pošiljali vse berače, ki bi jih zaposlili v predlnici, kajti podjetje je potrebovalo delavcev. Ureditev predilnice so poverili ljubljanskemu tovarnarju sukna Desselbrunner-ju. Posebno zanimivo je, da je bila ustanov- sami jetniki niso mogl začeti delati. Zato je tovarnar poslal v zavod predilniškega mojstra in mojstrico ter zahteval za nju plačilo po 3 krajcarje od funta predelane volne. Predilniski mojster je zaslužil na dan goldinar, a tudi mojstrica ni imela manjše plače. Otroke, gojence predilniške šole so plačevali po 2 krajcarja na dan. Stroški razsvetljave, kurjave in vzdrževanje prostorov so šli v breme magistrata. Vodstvo zavoda je bilo prepuščeno mestnemu svetovalcu, ki je prejemal za to 100 gld. plače (na leto?). Predilniška šola je lepo napredovala in kmalu jo je bilo treba razširiti. Kako se je zavod razširil, sprevidimo iz tega, da je imela prisilna delavnica ob oštevilčenju hiš 1. 1776 le eno hišno številko (Hrenova ulica 14), čez 20 let 1796 pa že 5 številk (14—18). Prepoved podpiranja beračev V starih časih je bilo beračenje zelo razširjeno ter res prava nadloga za prebivalstvo, če je prisilna delavnica vsaj nekoliko zatrla to zlo, so bili meščani lahko zadovoljni. Vendar je bilo treba izdati še posebno prepoved, da bi bi bilo zatiranje beračenja čim bolj uspešno: nihče ne sme dajati beračem milodarov, sicer bo kaznovan; kazen je znašala goldinar za vsak prestopek. Ta ukrep je bil korist mestne predilnice. — Prisilna delavnica je kmalu prešla v državno upravo, vendar pa ni znano kdaj. Zanesljivo je le, da je bila državna že ob obisku Jožefa n. v Ljubljani. Cesar si je tedaj zavod ogledal in ni bil zadovoljen, češ, da se gojencem godi predobro, mnogo bolje kakor na Dunaju. V Ljubljani so imeli postelje, kurjene sobe, dobro hrano in še 4 kr. plače na dan. To se mora spremeniti, je naročil cesar. Poslej naj spijo na pogradih (»pričnah«), kakor na Dunaju, hranijo jih naj s kruhom in vodo, plača pa naj bo primerna njih marljivosti, vsekakor pa ne sme biti višja kakor 4 kr. Kako se je gojencem godilo poslej v resnici, ni znano. Pogovori s čitatelji Družinski rednik in gospodinja »Mož je družinski glavar; žena je le gospodinja. Vendar zavisi prav od gospodinje, kako živi družina in celo sam družinski rednik, ker odloča v glavnem o uporabi moževega zaslužka. Rešuje družino, da ni nihče preveč lačen, čeprav prejme za gospodinjstvo še tako malo denarja. Njena naloga je pač najtežavnejša: saj ji mož prepušča skrb. kako bo pokrila stroške gospodinjskega proračuna. Ni dovolj, da ji d;i denar; večja umetnost kakor zaslužiti denar za gospodinjstvo se zdi gospodinji porabiti prejemke tako, da bo družina kolikor toliko sita in preskrbljena. Ali je torej prav, če se mož vtika v gospodinjske zadeve in predpisuje gospodinji, kako naj gospodari z dohodki? Kdo naj ima v gospodinjstvu zadnjo besedo?« 2e večkrat je bilo naglašeno, kako pomembne so naloge gospodinje v družini in da vpliv gospodinjstva sega celo daleč v vse gospodarsko in socialno življenje. Sam pregovor, ki je zelo star, da žena podpira pri hiši tri ogle, nam pove. kako moramo ceniti gospodinjo. Skozi roke gospodinje gre vsaj večina moževega zaslužka, če že žena ne kupuje celo sama (seveda z denarjem, ki ga zasluži mož) tudi vse moževe potrebščine. Gospodinjstvo je bilo proglašeno za poklic. Vsaka gospodinja bi se ga morala dobro naučiti, da bi znala gospodariti čim bolj uspešno ter razumno, porabljati dohodke čim koristneje in da bi družna imela vsaj vse najnujnejše življenjske potrebščine. Nihče ne dvomi, da je delo gospodinje odgovorno in težavno: priznati bi morali tudi, da je mož krivičen, če podcenjuje delo, skrbi in naloge zine kot gospodinje. Prav in lepo bi bilo, da bi mož ženi čim bolj olaj?al gospodinjske težave. Gospodinja si seveda želi predvsem, da bi ji dajal »dovolj« denarja. Sam bi naj č:m bolj varčeval ter opustil vse nepotrebn? izdatke, ki od njih družina nič nima. Predvsem bi moral misliti na poravnavo gospodinjskih stroškov. To je njegova dolžnost, ker je družinski rednik. Drugo vprašanje pa je. ali naj bo žena kot gospodinja povsem -samostojna in ali sme mož imeti kaj b?sede pri uporabljanju denarja za gospodinjstvo. Ali sme ukazovati, kako naj žena porablja prejemke in koliko sme porabiti? Ali se mož sme vmešavati v kuharske zadeve, v nakupovanje življenjskih potrebščin, v najemanje po- slov, v razna gospodinjska dela, v izbiro blaga, odločati o izdatkih za otroke itd.? M« žje bodo najbrž rekli, da je to celo dolžnost družinskega glavarja. Mož se mora pač zavedati, da njegova dolžnost ni izpolnjena, ko izroči ženi denar za gospodinjstvo. Mož je soodgovoren, kako se bo družina prehranila s tem denarjem. Poslej mora še skrbeti, da bo ta denar tudi primerno porabljen in čim koristneje za pravi namen. Ali je to nezaupnica gospodinji ? Nikakor ne, če je namen moža najboljši. Gospodinja pa mora tudi pravilno razumeti moževa prizadevanja, da bi ji pomagal in olajšal gospodinjsko delo. Včasih bi mo_ ral biti mož res diplomat, da bi si ne nakopal zamere gospodinje in vzbudil v nji celo kljubovalnosti. Mož bi se naj kot dober svetovalec in kot gospodarsko izkušen človek zanimal, kako namerava gospodinja porabiti denar in če bi sprevidel, da bi ga kazalo obrniti koristneje, zakaj bi tega ženi tudi ne povedal?! Gospod;nje seveda pravijo, da se možje »ne razumejo na gospodinjstvo« in da naj ne vtikajo nosu, kjer nimajo nobenih opravkov. Naj ne otežujejo še bolj dela gospodinji. Nekatere bi dejale, da je gospodinjiti lahko, Če gospodinji ni treba varčevati. Manj przanesljive bi nam pa celo zabrusile, naj vzamejo možje sami kuhalnico in metlo v roke, če vedo in znajo sami vse najbolje. Zadovoljne bi pa biie tudi, če bi možje kupovali vse sami in jim prinesli v kuhinjo, s trga in iz trgovine, da bi žene samo kuhale ter bi denarja sploh ne vzele v roke. — Zato se raje vprašajmo, ali se družinski rednik in gospodinja sploh lahko sporazumeta o gospodinjskih zadevah. V življenju je pač tako, da ljudje le redko soglašajo povsod. Nihče ne bo mogel nikdar odpraviti nesoglasij v družini, med možem in ženo, med družinskim rednikom in gospodinjo. Ne gre pa za to. >kdo ima prav«; nesporazumov med družinskim rednikom tudi ni vedno kriva lahkomiselnost ter zapravljivost gospodinje kakor ne zgolj skopuštvo moža; to je zadeva sožitja zakoncev — večkrat vprašanje živcev, temperamenta, značaja, zdravja, srčne kulture, razumnosti in zakonskih odnosov med možem in ženo. Kjer ni v splošnem sloge med ženo in možem, kako naj vlada soglasje o gospodinjskih zadevah? To sicer ni pravilo, kajti trohica resnice je tudi v reku, da ljubezen gre Kljub sL.bmi cestam se pomikajo italijanske motorizirane edinice pi vzhodnega boji&ca, kjer operirajo italijanske čete skozi želodec in da je dobro gospodinjstvo temelj družinske zadovoljnosti. Če ne celo sreče. Nihče ne bo tajil, da vsi možje niso vzorni, prav tako pa moramo reči, da ni sleherna žena tudi dobra gospodinja, čeprav je morda najboljša mati in zakonka. Dobre gospodinje so najbrž precej redke, vzorne pa še bolj. Seveda si pa vsak mož želj vzorno gospodinjo, ne glede na svoje vrline in napake, zato je razumljivo, da je tako malo mož zadovoljnih z gospodinjami. Nekateri ne morejo dovolj dobro skriti svojega nezadovoljstva ali niso tako dobri vzgojitelji, da bi brez družinskih dram znali vzgojiti ženo v gospodinjo. Ne gre za to, ali se naj mož vtika v gospodinjske zadeve ali ne; ne gre tudi za večjo ali manjšo »avtonomijo* gospodinje; vprašanje (ki ga mora rešiti kakor koli že sleherna družina) je. kako urediti gospodinjstvo čim bolj vzorno, v korist vse družine. Osebna zadeva je, kako se mož in žena sporazumeta in ali ženo bolj ali veseli moževo zanimanje za gospodinjske zadeve. Prav tako najdete srečne kakor nesrečne družine, slabo kakor dobro gospodinjstvo tam. kjer mož ukazuje tudi v kuhinji, kakor tam, kjer žena nosi hlače povsod in je tudi »vršilec dolžnosti družinskega rednika«. Gospodinjstvo je umetnost; mnoge gospodinje laže izhajajo s skromnimi dohodki kakor druge s tisočaki Ali je mogče s samo besedo odpraviti vse tiste tihe — ali tudi glasne — spore v gospodinjstvu, ali bi kaj zaleglo, če bi privlekli na dan vse napake mož m gospodinj? Vsaka žena je pač gospodinja v svoji družini — v veliki meri je odvisno od nje, ali je dobra ali slaba — kjer je slabši ali boljši družinski rednik. Da je pa gospodinjstvo slabo, je dovolj le eden. a če naj bo dobro, pogosto nista dovolj niti dva, čeprav sta oba pripravljena sodelovati vzajemno v dobro družine. Kdo naj ima torej v gospodinjstvu zadnjo besedo? Najbolje bi bilo, da bi je ne imel nihče, če je že ne moreta imeti oba: mož in žena; to se pravi, v gospodinjstvu bi morala imeti zadnjo besedo družina — vladati bi moralo soglasje vseh tudi v gospodinjstvu. 600 km v galopu Pred 50 leti v oktobru 1892. sta bila Dunaj in Berlin v znamenju športne senzacije, častniki avstro-ogrske in nemške vojske so skupno priredili prvo jahalno tekmo na cesti Dunaj—Berlin in nazaj. Avstrijski tekmovalci so od jahali iz Florisdorfa pri odcepu praške državne ceste, nemški pa s Tempelhofskega polja pri Berlinu. Proga sama je bila prepuščena izbiri poedincev. Ves Dunaj je bil več dni na nogah v pričakovanju zmagovalca. Precej daleč so napeljali bližajočim se tekmovalcem naproti posebno telefonsko progo, da bi lahko pravočasno napovedali njihov prihod. Nemških častnikov je tekmovalo 108 in Dunaj jih je doseglo 75, avstrijskih tekmovalcev je bilo pa 93 in do Dunaja jih je prijahalo 69. Najboljši čas je dosegel neki dunajski častnik, ki je rabil za 600 km dolgo pot 71 ur in 34 minut. Sledil mu je neki nemški častnik, ki je prejahal to pot v 73 urah 6 minutah. Manj razveseljiv izid je pa imel viteški turnir za čistokrvne konje, ki so se udeležili te zanimive tekme. Izmed tekmujočih konj se jih je 21 ubilo, med njimi je bilo tudi nekaj zmagovalcev. Smrad kot orožje Vsaki živali je dala narava v zaščito posebno opremo ali orožje. Najčudovitejše orožje, ki je pa obenem tudi najbolj učinkovita, ima »smrduh«. Ta žival se varuje in brani s strašnim smradom. Smrduhi spadajo v vrsto jazbecev. Žive večinoma v Ameriki, nekatere vrste pa tudi v Indiji in na Sumatri. Smrduh seže po svojem izredno učinkovitem sredstvu samo v nevarnosti, nikoli pa z njim ne napada svojega nasprotnika, temveč ga pusti mirno ▼ b!*» žino. Sele ko pride nasprotnik blizu njen ga, začne brizgati vanj iz posebnih žlez le* kocino, ki naravnost ostudno smrdi. Raziskovalci, ki so prišli v pragozdu y stik s temi živalmi, pripovedujejo, da jd njihov smrad naravnost neznosen, tako da se človek ob njem celo onesvesti. Več mesecev ni mogoče spraviti tega smradu ra obleke, če pride smrdljiva tekočina v stile z obrazom ali rokami, nobeno umivanje m• nijo s svojimi pazniki. Do 8000 vročine v središču zemlje Glede notranjosti ali jedra naše zemlj* si učenjaki še vedno niso na jasnem. S pre« cejšnjo zanesljivostjo je pa zdaj že znano^ da je gmota zemeljskega jedra sestavljena iz elektriziranih atomov in elektronov. Oboji so tako močno stisnjeni, da vlada v BOtrs* njosti naše zemlje ogromen pritisk dvebi do štirih milijonov atmosfer. Temperatura v središču zemlje znaša po mnenju učenjakov 2 do 8.000 stopinj. Ker je zemlja kot celota električno nevtralna, mora biti njen^ skorja negativno električna. Golobica v zaščiti mladičev V Venezii se je pripetilo oni dan nekaj izrednega. Otroci so opazili, da si je spletli* v sloveči cerkvi Frari med okraski na vrhu nekega stebra golobica gnezdo. V njem so že čivkali mladiči, ki jih je golobica pridno krmila. Neki 121etni deček je sklenil splezati do gnezda in vzeti iz njega mladega goloba, da bi se z njim igral. Ko je bil ža blizu gnezda je pa naenkrat priletela golo* bica in se jela srdito zaganjati vanj. Po* znalo se ji je, da je pripravljena do skra>-nosti braniti svoje mladiče. Deček se je srdite golobice tako ustrašil, da je opustil svojo namero. Spuščal se je po steni nazu i, toda golobica se je kar naprej zaganjali* vanj, dokler ni deček izgubil ravnotežja in padel 5 m globoko na tlak. kjer je neza** vesten obležal. Pobil se je tako, da je bil<* njegovo življenje v nevarnosti. Gradnja malih stanovanj v Budimpešti župan Budimpešte Szendv je poročal fi^ nančnemu odboru mestne občine o osnutku novega proračuna. Izdatki naj bi bili v pin meri s tekočim proračunom za 680 milijonov večji. Zupan je naglašal, da je zlasti nujna gradnja malih stanovanj. Zanemari janje stanovanjskega vprašanja ne morel nihče zagovarjati. Preskrba mestnega pre* bivalstva je šla doslej brez večjih težkoč* Organizacija preskrbe zagotavlja tudi z* bodoče brezhibno preskrbo. V zadnjih seiU min letih je najela budimpeštanska mestn.t občina 147,000.000 pengo posojila in o^l tega zneska je za investicije na razpolago še 36 milijonov. Madžarski minister za preskrBo je ob* javil, da bodo uvedene nakaznice za meso, O obroku mesa še ni padla odločitev, ker še niso zbrani statistični podatki o goveji živini. TEŽKO VPRAŠANJE Učitelj tolmači otrokom pojme »mir«, počitek« in »razvedrilo«, potem pa vprašaj Mihca: — Torej, tvoj očka vecr dan težko dela. Pride večer, kaj počne potem ? — To bi tudi moja mama rada vedela, gospod učitelj, — odgovori Mihec. D. Do Maurier: 121 Prva žena Roman »Z luknjami v deskah in odprtimi zapornicami, gospod sodnik, ni bilo treba mnogo, da se je tistih nekaj tramov potopilo... Po moji sodbi ne več ko deset minut. In lukenj še ni bilo, ko je čoln zapustil mojo ladjedelnico! Opravil sem bil delo, ki sem se smel po pravici ponašati z njim. Će naj povem svoje mnenje, gospod sodnik, nu, po mojih mislih se ni ta jadrnica nikoli prevrnila. Bila je premišljeno potopljena.« Oditi, oditi, naj stane kar hoče. Proč odtod, v čakalno sobo. Tu notri ni bilo zraka; in sosed mi je bil na poti, stiskal me je, kakor bi me hotel zmečkati... Pred menoj je bil nekdo vstal in je govoril, govoril z drugimi vred. Nič več nisem razumela, kaj se godi. Ničesar nisem več videla. Ničesar nisem čutila razen vročine, te silne vročine. Zdaj je sodnik zahteval molk, vsi naj bodo tiho. In slišala sem. kako je izrekel ime »gospod de Winter«. Klobuk gospe, ki je sedela pred menoj, mi je branil, da nisem videla. Maksim je bil vstal. A meni se je zdelo bolje, da ga ne vidim ... 2e prej mi je bilo nekoč tako pri duši. Kdaj ? Nisem se spominjala... oh, da: z gospo Danversovo. Takrat, ko sva stali z gospo Danversovo pri oknu. Tudi ta je bila zdaj tu in je poslušala sodnika, kaj pravi. Zdelo se mi je, da prihaja vročina od tal navzgor, v počasnih valovih, ki mi prevzemajo roke, jih delajo mokre in lepljive ter se vzpenjajo proti tilniku, bradi in obrazu... In Maksim je bil vstal. »Gospod de Winter,« je govoril sodnik, »ali ste slišali izjavo Jamesa Tabsa, ki je bil spravil jadrnico vaše pokojne soproge v red? Ste morda kaj vedeli o teh luknjah, ki so bile, kakor kaže. nalašč napravljene v pod?« »Nič nisem vedel.« »Je obstajal po vaših mislih kak vzrok, zakaj bi utegnile biti napravljene?« »Ne. Nikakega vzroka si ne morem zamisliti.« »Torej danes prvič slišite govoriti o njih?« »Prvič.« »In to je za vas seveda presenečenje?« »Presenečenje je bilo že, ko sem videl, da sem pred letom dni pomotoma spoznal tisto truplo za truplo svoje pokojne žene... Zdaj slišim, da žena ni samo utonila v kabini svoje jadrnice, ampak da so bile v dno ladje napravljene luknje, s premišljenim namenom, da bi se potopila. Ali se vam zdi čudno, da sem presenečen?« Ne, Maksim ne. Nikar ne. Zameril se mu boš. Ali ne veš, kaj ti je rekel Frank? Glej, da se ne zameriš sodniku. Ne s tem glasom. Nikar s tem nejevoljnim glasom, Maksim. Ta človek te ne bo razumel. Prosim te, ljubi, prosim te... Oh ,moj Bog, daj, da Maksim ne izgubi mirno-dušja! Da ne izgubi mirnodušja... »Gospod de Winter, verjemite mi, prosim, da vsi sočuv^vujejo z vašo nesrečo. Ni dvoma, da ste občutili presenečenje, nad vse mučno presenečenje, ko ste zvedeli, da je vaša soproga utonila v kabini, ne pa v morju, kakor so izprva vsi domnevali. V vaše lastno dobro moram raziskati slučaj do dna. V vaše lastno dobro želim točno dognati, kako in zakaj je umrla. Te preiskave ne opravljam zato, oa bi sc kratkočasil.« »Ne dvomim, da ne, gospod sodnik.« »Upajmo. James Tabb je pravkar izpovedal, da je na ladji, v kateri je bilo truplo gospe de VVinter, ugotovil tri luknje, napravljene s šiljastim orodjem. nI pa, da sta bili zapornici odvodnih cevi odprti Ali dvomite o teh njegovih izjavah?« »Nikakor ne. Gospod Tabb je strokovnjak in mora vedeti, kaj govori.« »Kdo je imel jadrnico gospe de Winter v skrbi7« »Nihče; sama jo je oskrbovala.« »Kaj ni imela ljudi na ladji?« »»Ne, nikogar; ponavljam, da ne.« » Jadrnica je bi la spravljena v zasebnem pristanu, ki je del manderlevskega posestva?« »Da.« »Tujca, ki bi bil skušal prizadejati jadrnici kako škodo, bi bili torej opazili? Ali je z javne steze po klečevju kak dohod v pristan?« »Ne, nobenega dohoda ni.« »Pristan je miren kraj, kaj ne, in obdan z drevjem ?« »Da.« »Bi bilo mogoče, da bi se kak zlikovec približal, ne da bi ga opazili?« »»Da, mogoče bi bilo .. .c J »A vendar pravi gospod Tabb, in nobenega razloga nimamo, da mu ne bi verjeli, da čoln s taJkimi luknjami in odprtimi zapornicami ne more vzdržati na površini dalj kakor deset, kvečjemu petnajst minut.«: »Tako je.« »Torej lahko odbijemo misel, da bi bila jadrnica umetno poškodovana, preden je gospa de VVinter tisti večer odrnila na morje. Ko bi bilo tako, bi se bila potopila že v pristanu.« »Nedvomno.« »Dopustiti moramo torej, da je oseba, ki je tisto noč vodila jadrnico, sama napravila luknje v dno in odprla zapornici.« »Tako je moralo biti.« »Potapljač nam je povedal, da so bila vrata kabine zaprta in da je ležalo truplo vaše soproge na tleh. Tako pravi tudi vaša izjava, izjava doktorja Phillipsa in izjava kapitana Searla.« »Da.« »Zdaj pa zatrjuje druga priča, da so bile v dno ladje napravljene luknje in zapornici odprti. Gospod de VVinter, ali se vam to ne zdi nekoliko čudno?< »Ne pravim, da ne.« »In si nič ne mislite zastran tega?« »Ne, nič.« »Gospod de VVinter, naj mi bo še tako mučno« vendar vam moram zadati vprašanje osebnega značaja.« »Izvolite, c Ore ju je Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Prsa Jena — Za tnserstnl del lista: Ljubomir Volčič — Vsi t Ljubljani