Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 1 AKTUALNO SPODNJA SAVINJSKA DOLINA LAŠKO Str. 7 NAŠA TEMA PRIL OGA Str. 12-13 Str. 3 in 22-23 Str. 2 Str. 8 Tednik za Savinjsko regijo / št. 2 / Leto 78 / 12. januar 2023 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si Železniška nesreča v Zidanem Mostu Nujne medicinske pomoči ne »dajo« Pred gradnjo nove kolesarske poti CELJE, ŽALEC Str. 6 SPORED ŠT. 2 12. JANUAR 2023 NEKAJ SLADKEGA: Za valentinovo prihaja režiserski prvenec Tina Vodopivca SPORED ŠT. 2 12. JANUAR 2023 prihaja režiserski prvenec Tina Vodopivca prihaja režiserski prvenec Tina Vodopivca Gökçe Bahadir Ona je Odvetnica za ločitve Gökçe Bahadir Gökçe Bahadir Gökçe Bahadir Gökçe Bahadir Gökçe Bahadir Gökçe Bahadir Gökçe Bahadir NOVA TURŠKA SERIJA PET. 13. 1. SOB. 14. 1. NED. 15. 1. PON. 16. 1. TOR. 17. 1. SRE. 18. 1. ČET: 19. 1. Gökçe Bahadir Gökçe Bahadir Denis Avdić: Ob 12. rojstnem dnevu: »Ostalo mi jih je še osem« Od vizije in mimo »fovšije« jasno do cilja Pred Splošno bolnišnico Celje so časi izzivov, še posebej po viharnem obdobju epidemije in zaradi slabega  nančnega stanja. Lanska zamenjava bolnikov je odnesla staro vodstvo in na vrh bolnišnice postavila osebi, ki sta po osnovnem poslanstvu zdrav- nika. Občutna razlika s preteklim obdobjem je, da ima zdaj vodstvo tudi »absolutno podporo« sveta zavoda. Pogovarjali smo se z v. d. direktorja Splošne bolnišnice Celje dr. Draganom Kovačićem in predsednikom Sveta zavoda Splošne bolnišnice Celje dr. Tomažem Subotičem. Prvi je vrhunski strokovnjak z jasnim načrtom razvoja celjske bolnišnice, drugi pa zatrjuje, da bodo tudi člani sveta zavoda dejavno prispevali k boljšim rezultatom poslovanja, posledično pa tudi k izboljšanju zdravstvene oskrbe bolnikov. Prisegel je novi župan Visoki izdatki ogrevanja v javnih zgradbah Foto: Andraž Purg, osebni arhiv, montaža: Andreja Balja Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 2, 12. januar 2023 AKTUALNO ZADETKI »Dokler bom jaz v bolnišni- ci, bomo delali prav. Nisem policist, da bom lovil nepri- diprave, vzpostavljam pa nekatere dodatne nadzorne mehanizme, ki jih zaposle- ni moramo upoštevati. Od beleženja delovnega časa do parkiranja.« Dr. Dragan Kovačič, v. d. direktorja Splošne bolnišni- ce Celje »Za dobro fotografijo je treba znati videti, gledati, treba si je vzeti čas. Danes pa smo ljudje navajeni, da vsebine preskakujemo že po nekaj sekundah.« Andreja Ravnak, fotogra- fijnja »Ni možnosti za nesrečo, saj je reaktor tako obču- tljiv, da če gre pri fuziji kaj narobe, se sam ugasne. Prav tako ne bo mogoče te tehnologije uporabiti za izdelavo orožja, tako da je moje delo »etično neopo- rečno«. Jevgenij Drapiko, termo- nuklearni fizik »Razlogov, da sem ostal v Sloveniji, je več. Prepričan sem bil, da si bom v tem okolju lahko ustvaril bolj- šo prihodnost. V Maliju si je zagotovo ne bi mogel.« Ibrahim Nouhoum, Mali- jec iz Trnovelj pri Celju »Vzgojeni smo bili v duhu, da je treba biti priden. Mar pomeni biti priden to, da nekaj narediš tako, kot so ti rekli drugi? To je zame popolnoma zgrešeno. Bodi to, kar čutiš, da si. Kar te veseli, osrečuje, osmišlja, izpopolnjuje.« Rok Lunaček, pevec in av- tor številnih uspešnic Železniška nesreča v Zidanem Mostu Ogromna škoda in dolgotrajne posledice Trenutno še ni povsem jasno, kako bo videti odstra- njevanje tovornega vagona za izredni prevoz, ki se je prevrnil na železniški postaji v Zidanem Mostu. V nesreči je bila ena oseba hudo poškodovana, škoda naj bi bila izredno visoka, govori se o več milijonih evrov. Prav tako bo preiskava vseh okoliščin nesreče dolgotrajna, saj brez izvedenskih mnenj ne bo šlo. SIMONA ŠOLINIČ Nesreča se je zgodila v noči na minulo soboto ob pribli- žno 1.30. Tovorni vagon, pre- voz naj bi organiziralo avstrij- sko podjetje, je bil naložen s transformatorsko postajo slovenskega podjetja. Šlo je torej za izredni prevoz. »V dogodku se je poškodoval državljan Češke, ki je bil v posebni kabini za vagonom, ki se je prevrnil. Ko se je va- gon prevrnil, je kabino odtr- galo in jo odneslo na nabrežje Save. Češki državljan se je pri tem hudo poškodoval. Z re- ševalnim vozilom so ga od- peljali v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju,« so po nesreči sporočili s Po- licijske uprave Celje. Čeh je tako padel deset metrov stran na rečno nabrežje. Izredno delo gasilcev Gasilci Prostovoljnega ga- silskega društva Laško so s svojimi poklicnimi kolegi iz Celja takoj po nesreči opravili izjemno težko delo. Z vrvno tehniko so z brežine rešili poškodovanca, pregledali va- gon, predvsem rezervoarje za pogonsko gorivo in akumu- latorje. Gasilci so poleg tega tudi preventivno pregledali celotno vodno površino Save vse do Radeč, da bi preverili, ali je prišlo do večjega razliva naftnih derivatov. Na kraj so morali po nesre- či večkrat. Dvakrat v soboto popoldne in še naslednji dan, v nedeljo. Prevrnjen vagon predstavlja namreč nevarnost iztekanja iz rezervoarjev, saj je izredna vlakovna kompozicija zelo poškodovana. V soboto dopoldne so s pomočjo čolna iz reke izvlekli komandni del kabine specialnega vagona, Železniški promet skozi postajo Zidani Most je bil na dan nesreče tri ure po dogodku povsem onemogočen. Promet zdaj poteka po dveh železniških tirih, tretjega naj bi odprli po sanaciji. hkrati so preventivno name- stili tako imenovana vpojna črevesa zaradi iztekanja naf- tnih derivatov. Popoldne so prejeli poziv, da je prišlo do iztekanja naftnih derivatov iz poškodovane vlakovne kom- pozicije, ki se je prevrnila, kar so zaustavili, prečrpali vsebi- no poškodovanih rezervoarjev ter s pomočjo čolna namestili vpojna črevesa in pivnike na vodno gladino ter tako zajeli del, ki je v majhni količini iz- tekel tudi v reko. Nato so odšli na železniško postajo tretjič še v nedeljo in ugotovili, da je prišlo do manjšega iztekanja kisline iz akumulatorjev na dveh delih kompozicije. Pod delom, kjer dostop do akumulatorjev ni možen, saj kompozicija del- no visi nad Savo in obstaja možnost prevrnitve, so s po- močjo čolna namestili doda- tna absorbcijska sredstva. V komandni kabini sicer ni bilo velikih količin goriva. Šlo naj bi le za hidravlične tekoči- ne, ki ostanejo v ceveh, kar je približno deset litrov. Na tirih so gasilci iz vagona prečrpali približno petsto litrov goriva, ki je po nesreči torej ves čas rahlo iztekalo. Obsežna sanacija Gre za eno večjih tovrstnih nesreč na Celjskem, zato bo tudi odstranitev prevrnjene vlakovne kompozicije eden večjih zalogajev. Kot so dejali na Slovenskih železnicah, je prevoz izrednega tovora iz- vajal zunanji izvajalec, gre za tuje podjetje, ki je zdaj dolžno poskrbeti tudi za odstranitev vagona in sanacijo. A slednja ne bo hitra. Trajala naj bi celo tri tedne. Gre skoraj za štiristotonski vagon. Avstrij- sko podjetje, ki je skrbelo za prevoz izrednega tovora, naj bi si pri sanaciji pomagalo s celo dvakrat ali trikrat težjim dvigalom, s katerim bodo va- gon dvignili in odstranili. Pri tem bo šlo za zahteven poseg, predvsem zaradi reke in zara- di vseh električnih napeljav, a tudi drugih tirov na železnici, vse to bo namreč odstranjeva- nje vagona oteževalo. Policisti vzroka nesreče še niso potrdili. Kriminalistična preiskava naj bi bila dolgotraj- na, predvsem zato, ker bo naj- verjetneje zajemala tudi pri- dobitev izvedenskih mnenj. Prav tako je še prehitro govo- riti o odgovornosti oziroma o možnosti kazenske ovadbe. Foto: Bralec NT 8 1 7 1 8 0 8 4 Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 2, 12. januar 2023 AKTUALNO Pred Splošno bolnišnico Celje so časi izzivov, še posebej po viharnem obdobju epidemije in zaradi sla- bega finančnega stanja. Lanska zamenjava bolnikov je odnesla staro vodstvo in na vrh bolnišnice postavila osebi, ki sta po osnovnem poslanstvu zdravnika. Ob- čutna razlika s preteklim obdobjem je, da ima zdaj vodstvo »absolutno podporo« sveta zavoda. SIMONA ŠOLINIČ Predsednik Sveta zavoda Splošne bolnišnice Celje dr. Tomaž Subotič »Ne bo prostora za površnost in malomarnost!« »Kot Celjan si želim, da bi se v celjski bolnišnici čim več medicinskih področij razvilo do terciarne ravni. Z veseljem ugotavljam, da takšna področja že obstajajo, na njih delajo zagnani posamezniki, ki s svojo lastno motivacijo ženejo razvoj operativnih posegov, preiskav, raziskovalnega dela … Veseli me, da je k temu zavezano tudi novo vodstvo, in kot predsednik sveta zavoda lahko tej zadevi zagotovim svojo neomajno podporo. Na državni ravni seveda obstajajo podobne težnje različnih regij. Ponekod tudi zasebnih ustanov. Glede na to, da je treba oblikovati smiselno in vzdržno financiranje celotnega zdravstva, bodo glede njegovega policentričnega razvoja tudi v prihodnosti potrebni dogovori. Slednji po mojem mnenju ne morejo biti ovira za razvoj stroke v tretji največji slovenski bolnišnici, ki je tega razvoja zmožna, kar kontinuirano izkazuje skozi vse javnozdravstvene krize, skozi katere smo šli v zadnjih nekaj desetletjih.« (Foto: osebni arhiv) »Sveti zavodov so nekoč imeli zgolj vlogo nadzorne- ga mehanizma, kar je v so- dobnem poslovnem svetu že zdavnaj preseženo. Pri- hodnost so maloštevilni in zelo operativni sveti, ki poleg nadzorne opravljajo tudi sve- tovalno vlogo zlasti na podro- čjih, na katerih imajo bogate izkušnje. Tako bodo tudi člani svetov dejavno prispevali k iz- boljšanju vodenja in boljšim rezultatom poslovanja, po- sledično tudi k izboljšanju zdravstvene oskrbe bolnikov,« pravi predsednik sveta zavo- da SBC dr. Tomaž Subotič. Le redkokdaj se zgodi, da predse- dnik sveta zavoda neposredno spregovori za javnost. Izguba SBC je poslovno leto 2022 končala s približno 9 milijoni evrov izgube iz tekočega po- slovanja in 15 milijoni evrov skupne izgube na račun se- števka izgub iz preteklih let. Javni zavod je tako nelikviden in v precej zaskrbljujočih fi- nančnih razmerah, ki bodo terjale premišljene in odloč- ne ukrepe novega vodstva zavoda, pravi Subotič: »Na prihodkovni strani bo to letos pomenilo povečanje števila opravljenih zdravstvenih sto- ritev v rednem delovnem času kot tudi zunaj njega. Letos bodo v pomoč novi predpisi v okviru Zakona o nujnih ukre- pih na področju zdravstva. Ta med drugim dovoljuje skle- panje podjemnih pogodb z lastnimi zaposlenimi in tako odpira vrata k večji in smotr- nejši izrabi kadrov ter opreme v javnih zavodih.« Subotič dodaja, da bo treba na odhodkovni strani za do- sego uravnoteženega poslova- nja racionalizirati zaloge. Že površna ocena do zdaj pred- stavljenega stanja v bolnišni- ci – letno je nabavljeno za od 24 milijonov do 28 milijonov evrov zdravil, materialov in drugih potrebščin za zdra- vstvene storitve – ob ustrezni digitalizaciji in nadzoru kaže na možnost pomembne raci- onalizacije. »Druga težava so nepopla- čani dobavitelji, kjer zamudne obresti močno poslabšujejo že tako slabe finančne razmere bolnišnice. Vodstvo bolnišnice je na tem področju ob soglasju sveta zavoda že zaprosilo za kredit pri državni zakladnici, da bi s sredstvi, pridobljeni- mi pod ugodnejšimi pogoji, omililo posledice zamud pri poplačilih dobaviteljev. Letos bo moralo vodstvo postopno uvajati sisteme nadzora rea- lizacije storitev glede na za- poslenega, kar bo omogočalo kadrovsko racionalizacijo zla- sti v nemedicinskem delu,« še poudarja sogovornik. Kaj je razlog za slabše finančno stanje? Možnosti za finančno sta- bilnost bolnišnice vidi še na področju racionalnejše upo- rabe določil Zakona o jav- nem naročanju, na področju kodiranja in obračunavanja že opravljenih zdravstvenih sto- ritev ZZZS, pri sodelovanju v mednarodnih projektih in v črpanju denarja iz evropskih skladov. »Splošno raje obračam po- gled v prihodnost, saj nas preteklost, kot pravi prego- vor, ne more naučiti ničesar novega. In vendar bo vsak dober upravitelj premoženja ob prevzemu odgovornosti zanj natančno analiziral de- lovanje v preteklosti, zlasti če se je to premoženje manjša- lo. Kot vsi sveti zavodov ima tudi naš pravico vpogleda in kritične analize poslovanja za- voda v preteklosti z različnimi ukrepi. Stanje bomo skrbno analizirali in v primeru ugoto- vljenih nepravilnosti ukrepali v skladu z zakonodajo ter za dobrobit bolnišnice in njenih uporabnikov,« dodaja. Subotič pravi, da vse analize kažejo, da je glavni vzrok za visoko skupno izgubo bolni- šnice nepopolna uresničitev pogodbenega programa z ZZZS v zadnjih letih: »Po- sledično se mora bolnišnica primarno usmeriti k popolni realizaciji tega programa in po možnosti k njegovemu presežku, saj predstavlja rea- lizirani program ZZZS več kot 97 odstotkov vseh prihodkov. Zadnjih treh let ne moremo razumeti kot povsem običaj- nih, saj smo prebrodili eno najhujših zdravstvenih kriz po drugi svetovni vojni.« Po- udarja, da mora bolnišnica ne glede na vse težiti k napredku vseh vej medicine, k čim bolj kakovostni oskrbi bolnikov in k zagotavljanju čim bolj stabil- nega javnega zdravstvenega sistema regije kot edinega de- javnika, ki nediskriminatorno zagotavlja varnost vseh bol- nikov v krizah, ki jih prinaša prihodnost. Sveti včasih mešali štrene, tega ne bo več? Svet zavoda celjske bolnišni- ce je v preteklih letih, sicer v drugačni sestavi, kot je danes, pogosto »mešal štrene«, zara- di česar je morala bolnišnica tudi odplačevati odškodnine. Spomnimo samo na odločitev sveta o izločitvi kandidature za direktorja Branka Gabrov- ca pred leti. Slednji je nato na sodišču dosegel zmago in bol- nišnica mu je morala izplačati odškodnino. In Gabrovec ni edini, ki je dosegel svoj prav na sodišču zaradi zapletov, ki so se začeli na sejah sveta za- voda. Bolnišnica nato plačuje, medtem ko člani sveta zavoda svoje delo nadaljujejo celo v drugih svetih javnih zavodov. Odgovornost za zaplete nikoli ni prevzel nihče. Na vprašanje, kako gleda na to, Subotič pravi, da težko komentira dejanja iz preteklo- sti, v katerih ni bil udeležen: »Vsekakor dojemam funkcijo člana sveta zavoda kot zelo odgovorno in častno, saj gre za odločitve, od katerih bodo jutri odvisna človeška življe- nja. Odločitve morajo biti pretehtane, odločanje mora biti hitro in proaktivno. Vse delovanje mora biti v skladu z zakonodajo. Pri vsakem še tako skrbnem delu so možne napake, katerih pojavnost je mogoče z ustrezno organiza- cijo močno zmanjšati. Vse- kakor lahko zagotovim, da pri delu članov sveta zavoda ni in ne bo mesta za povr- šnost, nevestno delo ali celo malomarnost. Menim, da so to nesprejemljive poslovne prakse, kakršnekoli napake, ki bi nastale kot posledica to- vrstnega ravnanja, pa so zavr- žna dejanja, vredna moralnih in pravnih obsodb.« Pometanja pod preprogo ne sme biti Ena največjih naložb v zdravstvu, a ne le na Celj- skem, ampak na državni ravni, je novogradnja celjske bolnišnice. »Vodstvo bolni- šnice ima nalogo oblikovanja razpisa za dokončanje treh nadstropij nove zgradbe. Gre za obsežno nalogo, ki zaje- ma dokončno oblikovanje in opremljanje ter vselitev kardi- ološkega, otolaringološkega in informacijskega oddelka ter operativni začetek delo- vanja večjega dela prostorov nove zgradbe. Gre tudi za začetek postopka dokončanja novogradnje, ki bo zajemala v naslednjih letih še obse- žna gradbena dela, naložbe in selitve oddelkov,« dodaja Subotič. Svoj pogled ima tudi na ne- davno zamenjavo bolnikov, ki se je zgodila v Celju. »Bol- nišnica je velikanski delujoč stroj z 2081 zaposlenimi, ki vsakodnevno ›obdelajo‹ od 200 do 300 urgentnih bolni- kov, ob tem opravijo na tiso- če ambulantnih pregledov, posegov, operacij, analiz. Na od 600 do 700 posteljah dnev- no zdravijo stotine bolnikov, v bolnišnico dnevno prihaja in iz nje odhaja na stotine obi- skovalcev. Za obvladovanje tega so potrebni pravila, pro- tokoli, nadzorni mehanizmi in bolnišnica slednje nenehno oblikuje ter uporablja. Še tako močan mehanizem ni absolu- ten, zato se napake dogajajo in se bodo dogajale. Ključno je, da se ob napakah zadev ne pometa pod preprogo, ampak se o njih odkrito spregovori, se jih preišče, odgovorne sank- cionira ter predvsem sprejme ukrepe, da se podobne napa- ke ne bi ponavljale. S tem se sistem postopno izboljšuje in postaja varnejši oz. kako- vostnejši. Bojim se vstopiti v bolnišnico, ki navaja, da nima zapletov. To namreč pomeni, da jih ne beleži, še nevarnejša možnost je, da jih skriva in ne podaja resničnih podatkov,« dodaja. Poudarja, da se mora druž- ba premakniti s točke, ko ob napaki zahteva linč odgovor- nega, k temu, da je glavni poudarek na popravkih sis- tema: »Gre za nadgrajevanje kakovosti, ki bo zahtevalo pomembne kadrovske ukrepe in obnovitev medicinske opre- me. Povsem jasno je, da je v razmerah, ko je kadra prema- lo in je ta utrujen, 78 odstot- kov bolnišnične opreme v SB Celje pa je zastarane, možnost napake večja.« Potrebni so premiki Glede na stanje zdravstve- nega sistema, za katerega mnogi pravijo, da je tik pred zlomom, sogovornik pravi, da je zdravstvo na točki, ko so potrebni pomembni zako- nodajni, organizacijski in kon- ceptualni premiki: »Trenutno smo v obdobju ugotavljanja maksimalnih zmogljivosti javnega zdravstvenega sis- tema, na podlagi katerih bo treba prilagoditi in po potrebi razširiti mrežo izvajalcev. Po- membni bodo ukrepi na pri- marni ravni, ki je po mojem mnenju kadrovsko podhranje- na in preobremenjena, obe- nem se pojavlja želja posame- znih izvajalcev po ohranjanju vzorcev dela iz časa covidne krize, ki v običajnih razmerah niso sprejemljivi. V pripravi je reorganizacija dela urgentne službe, saj situacija, v kateri urgentni zdravniki ne delajo v urgentnih centrih, povzroča kadrovske težave bolnišnicam in posledično nedelovanje specialističnih ambulant. S tem prihaja do preusmerjanja bolnikov v urgentne centre in do začaranega kroga, ki smo mu trenutno priča,« pravi Su- botič. Omenja, da bo treba vzpo- staviti sistem merjenja storil- nosti posameznih izvajalcev in ustanov s plačevanjem po storilnosti in s sočasno uved- bo kazalnikov kakovosti. »Ni samo pomembno, koliko na- redi izvajalec ali ustanova, temveč tudi, kako dobro je delo opravljeno. V javnih za- vodih bomo morali ustvariti razmere, v katerih bodo izva- jalci za dodatno delo ustrezno plačani, saj bo imelo navede- no večplastni učinek: opra- vljenih bo več storitev, skraj- šale se bodo čakalne dobe, izvajalci bodo začeli tekmo- vati za bolnike, višala se bo kakovost opravljenih storitev. V takšnih razmerah bo moč- no upadla potreba po delu pri zasebnikih, ki predstavljajo v trenutni organizaciji neka- kšno nelojalno konkurenco, saj je zasebnikom za razliko od javnih zavodov dovoljeno sklepati pogodbe s pravnimi osebami izvajalcev. Tako se iz- ognejo višjim obdavčitvam pri delu po podjemnih pogodbah. Obenem lahko zasebniki iz- vajalca plačujejo zgolj za čas, ko dejansko dela, ne pa tudi za čas izobraževanja, bolni- ške odsotnosti ali letnega do- pusta, kar je obveza javnega zavoda.« Zaključuje, da ni potrebna nikakršna »demonizacija« za- sebnih zdravstvenih alterna- tiv, a podpira javno zdravstvo: »Prizadeval si bom doseči iz- enačitev pogojev poslovanja za javno zdravstvo. Samo tako bosta lahko oba sistema z ramo ob rami in iz enako- pravnega izhodišča tekmovala za bolnike. In samo tako bodo bolniki imeli na voljo večji iz- biro, učinek tekmovanja obeh sistemov pa bodo krajše čakal- ne vrste in dvig kakovosti.« »Vodstvo mora ob izrabi vseh možnosti, ki jih ponuja zakonodaja, ob polni podpori sveta zavoda in v sodelovanju z zdravstvenim ministrstvom ter ZZZS ustvariti razmere, v katerih bodo lahko zaposleni izkoristili vse svoje potenciale. To bo privedlo do povečane storilnosti tako v rednem kot tudi zunaj rednega delovnega časa. Tako se bo povečalo število opravljenih zdravstvenih storitev, skrajšale se bodo čakalne dobe, nujno bo sledil tudi finančni učinek z uravnoteženjem poslovanja in izboljšanjem likvidnosti. Poleg tega mora vodstvo na zakonit in smotrn način izpeljati različne projekte, v prvi vrsti govorim o dokončanju novogradnje.« Za Novi tednik smo se pogovarjali tudi z v. d. po- slovnega direktorja SBC Draganom Kovačičem, dr. med., spec. interne medici- ne. Intervju objavljamo na straneh 22-23. Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 2, 12. januar 2023 GOSPODARSTVO Nekaj dni pred koncem leta je celjsko podjetje Re- mont končalo gradnjo 25 tisoč kvadratnih metrov veli- ke skladiščno-proizvodne stavbe v Kranju. Naročnica je bila Iskra, najemnik prostorov bo družba Goodyear. »Takšnega projekta, pri katerem smo poskrbeli tudi za ureditev območja okrog stavbe, smo se lotili pr- vič,« pravi direktor Matjaž Pavčič, ki je s poslovanjem podjetja v letu 2022 zelo zadovoljen. Kljub številnim težavam, povezanim z visokimi cenami energentov in gradbenega materiala, je Remont zabeležil visoko rast. Zelo dobro je poslovala tudi hčerinska družba Remont NG, ki proizvaja asfaltne zmesi. JANJA INTIHAR Remont in Remont NG lani z rekordnimi poslovnimi rezultati Letos spet čez Trojane Podjetje Aplast iz Žalca letos praznuje 20. obletnico. Pro- izvodno podjetje, ki je tako v Sloveniji kot v Evropi eno pomembnejših na področju preoblikovanja plastičnih mas, izdelanih po postopku tehnologije rotoliv, je iz majhne de- lavnice v dvajsetih letih zraslo v velik in sodoben proizvo- dno-poslovni kompleks. Danes celotna Skupina Zagožen zaposluje ter zagotavlja številne možnosti nadaljnje rasti in razvoja več kot 200 zaposlenim. Matjaž Pavčič, direktor Remonta: »Draga energija nas pesti prav tako kot drugo gospodarstvo, ampak ne bomo tarnali. Raje se bomo prilago- dili.« (Foto: Andraž Purg) »Leto 2022 je bilo neobičaj- no in nenormalno. Ukvarjati smo se morali z mnogimi te- žavami, ki so jih povzročile razmere na trgu, na katere nismo imeli vpliva,« ocenjuje Matjaž Pavčič. Še zlasti na- porno je bilo prvo polletje, pravi, v katerem so večinoma zaključevali gradbene pro- jekte, za katere so pogodbe z vlagatelji sklenili v letu 2021, in še niso imele dodatka o podražitvah. »Poslovanje v drugem polletju je bilo laž- je, saj smo izvajali projekte, pri katerih smo v dogovoru z naročniki cene v pogodbah začeli določati na drugačen način. Ločili smo jih na fi- ksni in variabilni del. Fiksni del cene predstavlja tisto, na kar imamo kot izvajalec neposredni vpliv, na primer naše delo, variabilni del pa so cene strateških gradbenih materialov, pogonskih goriv in drugih energentov. Teh cen ne določimo ob pogodbi, ampak na dan, ko neke mate- riale vgradimo v stavbe. Ta- kšen način določanja cen je bil prelomnica v letu 2022,« pojasnjuje Pavčič. Špekulativni dvigi cen Direktor Remonta pravi, da so v podjetju lani imeli srečo, ker so se že spomladi dogo- vorili za dobavo električne energije do konca leta. Čeprav je bila cena občutno višja kot v letu 2021, je bila glede na kasnejše podražitve smešno nizka, pravi Pavčič. »Cena elektrike se je do konca leta zvišala za štirikrat. Ker je bila pogodba, ki smo jo podpisali, ugodna, je to, da smo za elek- triko plačevali manj, ublažilo posledice povišanja drugih stroškov.« Gradbeni material se je namreč lani zelo podražil. Cene gradbenega železa so se na primer zvišale za dva- krat. Občutno dražji je bil tudi cement. Stroški gradnje so se zvišali, za gradbeno železo so v Remontu plačali milijon evrov več kot leto prej. »Denarja nikoli več ne moreš dobiti nazaj. Javni naročniki niso hoteli upoštevati višjih cen, zasebni so bili pripra- vljeni dati nekaj zraven, da bi bili gradbeni projekti čim prej končani,« pojasnjuje Pav- čič, ki je prepričan, da so bili dvigi cen gradbenega materi- ala špekulativni. Enako meni tudi za emisijske kupone, k nakupu katerih je zavezano hčerinsko podjetje Remont NG, ki izdeluje asfalt. »Za ka- kšen posel gre pri emisijskih kuponih, pove že podatek, da je podjetje Belektron, ki z njimi trguje v Sloveniji, v letu 2021 imelo skoraj 2,5 milijar- de evrov prihodkov in 78 mili- jonov evrov čistega dobička.« Remontova asfaltna baza na vsakih 80 ton proizvedenega asfalta izpusti v zrak tono ogljikovega dioksida. Glede na količine asfalta, ki jih iz- dela, na leto porabi 4 tisoč kuponov. Še nikoli toliko prihodkov Kljub vsem težavam za- radi podražitev energentov in gradbenega materiala sta Remont in Remont NG lani poslovala zelo uspešno. Pre- dlanske rekordne rezultate sta še izboljšala. Remont je ustva- ril 40 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 30 odstotkov ali 10 milijonov evrov več. Približno tolikšno rast je v primerjavi z letom 2021 zabeležil tudi Remont NG, ki je lani imel 27 milijo- nov evrov prihodkov. Obe podjetji sta poslovno leto zaključili s čistim dobič- kom. Koliko bo znašal, Pavčič še ne razkriva. »Remont še ni- koli ni imel toliko prihodkov,« pravi. »Sicer pa je podjetje da- nes povsem drugačno, kot je bilo pred nekaj leti. Postalo je resen gradbeni partner, tudi na področju nizkih gradenj. Je opazen in zelo dejaven igralec na širšem območju regije.« Gneče na javnih razpisih še ni Direktor Remonta v letu 2023 ne pričakuje velikih pre- tresov. Poslovanje bo stabilno, pravi, saj se običajno kriza z zamikom dotakne gradbeni- štva. »Če bi razmere ocenje- val glede na število oddanih ponudb na javnih razpisih, bi med številkama ena in de- set izbral pet. To pomeni, da gneče, ki običajno pomeni, da gradbena podjetja nimajo dru- gih ponudb, še ni,« pravi. Re- mont, ki izvaja dela na podro- čju visokih gradenj, v zadnjih letih z javnimi naročili ustvarja do 20 odstotkov prometa. Re- mont NG, ki je s svojo asfaltno bazo vezan na infrastruktur- ne projekte, z javnimi naročili ustvari dve tretjini prihodkov. »Naše podjetje sodeluje na jav- nih razpisih predvsem zato, da meri razmere na gradbenem trgu, saj večino poslov opravi za zasebne naročnike,« poja- snjuje Pavčič. Med večjimi gradbenimi projekti, ki jih trenutno izvaja Remont, je gradnja poslovno- -stanovanjskega kompleksa Sončni Golovec v Celju. Vla- gatelj je družba Brilosa, ki ima sedež v Ljubljani, lastnika sta iz Savinjske regije. Rok za pri- mopredajo kompleksa, v kate- rem bo 94 stanovanj, je februar 2024. Lani je začel graditi tudi trgovsko stavbo v Framu, ra- zvojno-proizvodno zgradbo Mika v Vojniku, gradi tudi večji prizidek za bolnišnico v Mur- ski Soboti. »Letos bomo spet šli čez Trojane, kamor se sicer od- pravimo bolj poredko, saj raje ostajamo v celjski regiji. Pod- pisali smo pogodbo za gradnjo doma upokojencev v Ljubljani. Gre za 12 milijonov evrov vre- dno naložbo,« pravi Pavčič in dodaja, da je vrednost pogodb, ki jih je podjetje že lani podpi- salo za leto 2023, tolikšna, kot je bila lani v vsem letu. »Podjetja ne morejo več načrtovati stroškov. Postala so odvisna in ranljiva.« Podjetje Aplast se je v dvajsetih letih iz manjše delavnice v Petrovčah razširilo na 11 tisoč kvadratnih metrov velike proizvodne in skladiščne prostore na Ložnici pri Žalcu. (Foto: arhiv podjetja) Uspešni desetletji žalskega Aplasta Ustanovitev podjetja Aplast je povezana z matičnim pod- jetjem Zagožen, ki je pred dvema desetletjema beležilo izjemno rast prodaje, pred- vsem na področju vodomer- nih in kanalizacijskih jaškov. Hitrejša in bolj kakovostna zadovoljitev potreb kupcev ter velika želja po lastnem razvoju sta botrovali nakupu prve delavnice v Petrovčah v velikosti 500 kvadratnih me- trov. V dvajsetih letih je pod- jetje zraslo in se razširilo na 11 tisoč kvadratnih metrov velike proizvodne in skladiščne stav- be ter se v letu 2021 dokončno preselilo na Ložnico pri Žalcu. Odmevni projekti Danes je proizvodnja opre- mljena po najvišjih standar- dih, kar zagotavlja izdelavo izdelkov visoke kakovosti in številne možnosti za nadalj- njo rast in razvoj. Podjetje dobavlja izdelke različnim vejam industrije. Eno glavnih področij predstavljajo izdel- ki za gradnjo vodovodnih, komunalnih, elektro- in te- lekomunikacijskih omrežij. Kanalizacijsko-revizijski ja- ški, vodomerni termo jaški, lovilci olj, čistilne naprave, zbiralniki za vodo so tisti naj- pomembnejši, ki postajajo nepogrešljiv del velikih, sve- tovnih projektov. Med njimi sta najpomembnejša Giga- factory Berlin, prva Teslina tovarna električnih avtomo- bilov v Evropi, in popolnoma nova tovarna najprestižnejših avtomobilov hrvaškega podje- tja Rimac Automobili. S pro- gramom posod za pitno in odpadno vodo Aplast sodeluje tudi z največjimi proizvajalci avtodomov v Evropi. Na po- dročju ravnanja z odpadki je s podzemnimi zbiralniki ECO- dip prisoten v zahodni in se- verni Evropi, vedno bolj tudi v številnih slovenskih občinah. Izvozna in razvojna naravnanost Rast podjetja, ki je izvozno naravnano, je opazna na ve- čini njegovih glavnih trgov, še posebej na trgih Nemčije, Avstrije, Nizozemske, Norve- ške, Hrvaške, Španije in Dan- ske. Delež izvoza v 30 držav danes predstavlja že več kot 60 odstotkov celotne proda- je. Kupcem ne nudi samo izdelkov in storitev, ampak je tudi njihov razvojni partner. Z lastnim raziskovalnim od- delkom, orodjarno, montažno delavnico in nenehnim pre- verjanjem kakovosti izdelkov zagotavlja tržno prednost in prepoznavnost na vedno bolj konkurenčnem trgu doma in v tujini. Z uporabo najsodobnejših materialov in tehnologij ter z razvojem izdelkov podjetje pozitivno vpliva na zmanjše- vanje onesnaževanja podtal- nih voda in okolja. Izdelki se po končani uporabni dobi, ki je že sicer izjemno dolga, lahko reciklirajo. V sklopu standarda ISO14001 zmanj- šuje porabo naravnih virov in sledi smernicam uporabe obnovljivih virov. Tako je lani z naložbo v sončno elektrarno stopilo na pot razogljičenja in uresničitve dolgoročnega cilja – ogljično nevtralnega poslo- vanja. Zadovoljni zaposleni Brez zvestobe zaposlenih vsega naštetega zagotovo ne bi bilo. Danes je v podjetju kar nekaj sodelavcev, ki so že pred dvajsetimi leti pomagali položiti temelje za današnji Aplast. Podjetje si prizade- va imeti status dobrega in zaželenega delodajalca. To je med drugim dokazalo z izplačilom lanskega regresa v višini 1.900 evrov in s tisoč evri božičnice. Podjetje zaradi stalne rasti ves čas zaposluje. Rast števila zaposlenih je bila v zadnjih letih skoraj 30-odstotna. Stabilna prihodnost Z željo po nenehnem ra- zvoju in širitvi podjetje ves dobiček vlaga v nakup novih strojev in opreme. Lani je z nakupom novih zemljišč poskrbelo tudi za nemoten prostorski razvoj. Po besedah direktorja Branka Potočni- ka se prihodnosti ne bojijo: »Strateško širimo proizvodne zmogljivosti in sledimo posta- vljenim ciljem. Zmagovalna kombinacija so strokovnost, jasna vizija in zaupanje v za- poslene, v njihovo ustvarjal- nost in delavnost. V vseh teh letih smo se razvili v sodobno evropsko usmerjeno podjetje. Danes smo zelo ponosni na stabilnost poslovanja. Vsako- dnevno si prizadevamo tudi za večji razvoj lokalne sku- pnosti in okolja, v katerem delujemo.« MŠ Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 2, 12. januar 2023 GOSPODARSTVO Nekaj dni pred koncem leta je celjsko podjetje Re- mont končalo gradnjo 25 tisoč kvadratnih metrov veli- ke skladiščno-proizvodne stavbe v Kranju. Naročnica je bila Iskra, najemnik prostorov bo družba Goodyear. »Takšnega projekta, pri katerem smo poskrbeli tudi za ureditev območja okrog stavbe, smo se lotili pr- vič,« pravi direktor Matjaž Pavčič, ki je s poslovanjem podjetja v letu 2022 zelo zadovoljen. Kljub številnim težavam, povezanim z visokimi cenami energentov in gradbenega materiala, je Remont zabeležil visoko rast. Zelo dobro je poslovala tudi hčerinska družba Remont NG, ki proizvaja asfaltne zmesi. JANJA INTIHAR Remont in Remont NG lani z rekordnimi poslovnimi rezultati Letos spet čez Trojane Podjetje Aplast iz Žalca letos praznuje 20. obletnico. Pro- izvodno podjetje, ki je tako v Sloveniji kot v Evropi eno pomembnejših na področju preoblikovanja plastičnih mas, izdelanih po postopku tehnologije rotoliv, je iz majhne de- lavnice v dvajsetih letih zraslo v velik in sodoben proizvo- dno-poslovni kompleks. Danes celotna Skupina Zagožen zaposluje ter zagotavlja številne možnosti nadaljnje rasti in razvoja več kot 200 zaposlenim. Matjaž Pavčič, direktor Remonta: »Draga energija nas pesti prav tako kot drugo gospodarstvo, ampak ne bomo tarnali. Raje se bomo prilago- dili.« (Foto: Andraž Purg) »Leto 2022 je bilo neobičaj- no in nenormalno. Ukvarjati smo se morali z mnogimi te- žavami, ki so jih povzročile razmere na trgu, na katere nismo imeli vpliva,« ocenjuje Matjaž Pavčič. Še zlasti na- porno je bilo prvo polletje, pravi, v katerem so večinoma zaključevali gradbene pro- jekte, za katere so pogodbe z vlagatelji sklenili v letu 2021, in še niso imele dodatka o podražitvah. »Poslovanje v drugem polletju je bilo laž- je, saj smo izvajali projekte, pri katerih smo v dogovoru z naročniki cene v pogodbah začeli določati na drugačen način. Ločili smo jih na fi- ksni in variabilni del. Fiksni del cene predstavlja tisto, na kar imamo kot izvajalec neposredni vpliv, na primer naše delo, variabilni del pa so cene strateških gradbenih materialov, pogonskih goriv in drugih energentov. Teh cen ne določimo ob pogodbi, ampak na dan, ko neke mate- riale vgradimo v stavbe. Ta- kšen način določanja cen je bil prelomnica v letu 2022,« pojasnjuje Pavčič. Špekulativni dvigi cen Direktor Remonta pravi, da so v podjetju lani imeli srečo, ker so se že spomladi dogo- vorili za dobavo električne energije do konca leta. Čeprav je bila cena občutno višja kot v letu 2021, je bila glede na kasnejše podražitve smešno nizka, pravi Pavčič. »Cena elektrike se je do konca leta zvišala za štirikrat. Ker je bila pogodba, ki smo jo podpisali, ugodna, je to, da smo za elek- triko plačevali manj, ublažilo posledice povišanja drugih stroškov.« Gradbeni material se je namreč lani zelo podražil. Cene gradbenega železa so se na primer zvišale za dva- krat. Občutno dražji je bil tudi cement. Stroški gradnje so se zvišali, za gradbeno železo so v Remontu plačali milijon evrov več kot leto prej. »Denarja nikoli več ne moreš dobiti nazaj. Javni naročniki niso hoteli upoštevati višjih cen, zasebni so bili pripra- vljeni dati nekaj zraven, da bi bili gradbeni projekti čim prej končani,« pojasnjuje Pav- čič, ki je prepričan, da so bili dvigi cen gradbenega materi- ala špekulativni. Enako meni tudi za emisijske kupone, k nakupu katerih je zavezano hčerinsko podjetje Remont NG, ki izdeluje asfalt. »Za ka- kšen posel gre pri emisijskih kuponih, pove že podatek, da je podjetje Belektron, ki z njimi trguje v Sloveniji, v letu 2021 imelo skoraj 2,5 milijar- de evrov prihodkov in 78 mili- jonov evrov čistega dobička.« Remontova asfaltna baza na vsakih 80 ton proizvedenega asfalta izpusti v zrak tono ogljikovega dioksida. Glede na količine asfalta, ki jih iz- dela, na leto porabi 4 tisoč kuponov. Še nikoli toliko prihodkov Kljub vsem težavam za- radi podražitev energentov in gradbenega materiala sta Remont in Remont NG lani poslovala zelo uspešno. Pre- dlanske rekordne rezultate sta še izboljšala. Remont je ustva- ril 40 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 30 odstotkov ali 10 milijonov evrov več. Približno tolikšno rast je v primerjavi z letom 2021 zabeležil tudi Remont NG, ki je lani imel 27 milijo- nov evrov prihodkov. Obe podjetji sta poslovno leto zaključili s čistim dobič- kom. Koliko bo znašal, Pavčič še ne razkriva. »Remont še ni- koli ni imel toliko prihodkov,« pravi. »Sicer pa je podjetje da- nes povsem drugačno, kot je bilo pred nekaj leti. Postalo je resen gradbeni partner, tudi na področju nizkih gradenj. Je opazen in zelo dejaven igralec na širšem območju regije.« Gneče na javnih razpisih še ni Direktor Remonta v letu 2023 ne pričakuje velikih pre- tresov. Poslovanje bo stabilno, pravi, saj se običajno kriza z zamikom dotakne gradbeni- štva. »Če bi razmere ocenje- val glede na število oddanih ponudb na javnih razpisih, bi med številkama ena in de- set izbral pet. To pomeni, da gneče, ki običajno pomeni, da gradbena podjetja nimajo dru- gih ponudb, še ni,« pravi. Re- mont, ki izvaja dela na podro- čju visokih gradenj, v zadnjih letih z javnimi naročili ustvarja do 20 odstotkov prometa. Re- mont NG, ki je s svojo asfaltno bazo vezan na infrastruktur- ne projekte, z javnimi naročili ustvari dve tretjini prihodkov. »Naše podjetje sodeluje na jav- nih razpisih predvsem zato, da meri razmere na gradbenem trgu, saj večino poslov opravi za zasebne naročnike,« poja- snjuje Pavčič. Med večjimi gradbenimi projekti, ki jih trenutno izvaja Remont, je gradnja poslovno- -stanovanjskega kompleksa Sončni Golovec v Celju. Vla- gatelj je družba Brilosa, ki ima sedež v Ljubljani, lastnika sta iz Savinjske regije. Rok za pri- mopredajo kompleksa, v kate- rem bo 94 stanovanj, je februar 2024. Lani je začel graditi tudi trgovsko stavbo v Framu, ra- zvojno-proizvodno zgradbo Mika v Vojniku, gradi tudi večji prizidek za bolnišnico v Mur- ski Soboti. »Letos bomo spet šli čez Trojane, kamor se sicer od- pravimo bolj poredko, saj raje ostajamo v celjski regiji. Pod- pisali smo pogodbo za gradnjo doma upokojencev v Ljubljani. Gre za 12 milijonov evrov vre- dno naložbo,« pravi Pavčič in dodaja, da je vrednost pogodb, ki jih je podjetje že lani podpi- salo za leto 2023, tolikšna, kot je bila lani v vsem letu. »Podjetja ne morejo več načrtovati stroškov. Postala so odvisna in ranljiva.« Podjetje Aplast se je v dvajsetih letih iz manjše delavnice v Petrovčah razširilo na 11 tisoč kvadratnih metrov velike proizvodne in skladiščne prostore na Ložnici pri Žalcu. (Foto: arhiv podjetja) Uspešni desetletji žalskega Aplasta Ustanovitev podjetja Aplast je povezana z matičnim pod- jetjem Zagožen, ki je pred dvema desetletjema beležilo izjemno rast prodaje, pred- vsem na področju vodomer- nih in kanalizacijskih jaškov. Hitrejša in bolj kakovostna zadovoljitev potreb kupcev ter velika želja po lastnem razvoju sta botrovali nakupu prve delavnice v Petrovčah v velikosti 500 kvadratnih me- trov. V dvajsetih letih je pod- jetje zraslo in se razširilo na 11 tisoč kvadratnih metrov velike proizvodne in skladiščne stav- be ter se v letu 2021 dokončno preselilo na Ložnico pri Žalcu. Odmevni projekti Danes je proizvodnja opre- mljena po najvišjih standar- dih, kar zagotavlja izdelavo izdelkov visoke kakovosti in številne možnosti za nadalj- njo rast in razvoj. Podjetje dobavlja izdelke različnim vejam industrije. Eno glavnih področij predstavljajo izdel- ki za gradnjo vodovodnih, komunalnih, elektro- in te- lekomunikacijskih omrežij. Kanalizacijsko-revizijski ja- ški, vodomerni termo jaški, lovilci olj, čistilne naprave, zbiralniki za vodo so tisti naj- pomembnejši, ki postajajo nepogrešljiv del velikih, sve- tovnih projektov. Med njimi sta najpomembnejša Giga- factory Berlin, prva Teslina tovarna električnih avtomo- bilov v Evropi, in popolnoma nova tovarna najprestižnejših avtomobilov hrvaškega podje- tja Rimac Automobili. S pro- gramom posod za pitno in odpadno vodo Aplast sodeluje tudi z največjimi proizvajalci avtodomov v Evropi. Na po- dročju ravnanja z odpadki je s podzemnimi zbiralniki ECO- dip prisoten v zahodni in se- verni Evropi, vedno bolj tudi v številnih slovenskih občinah. Izvozna in razvojna naravnanost Rast podjetja, ki je izvozno naravnano, je opazna na ve- čini njegovih glavnih trgov, še posebej na trgih Nemčije, Avstrije, Nizozemske, Norve- ške, Hrvaške, Španije in Dan- ske. Delež izvoza v 30 držav danes predstavlja že več kot 60 odstotkov celotne proda- je. Kupcem ne nudi samo izdelkov in storitev, ampak je tudi njihov razvojni partner. Z lastnim raziskovalnim od- delkom, orodjarno, montažno delavnico in nenehnim pre- verjanjem kakovosti izdelkov zagotavlja tržno prednost in prepoznavnost na vedno bolj konkurenčnem trgu doma in v tujini. Z uporabo najsodobnejših materialov in tehnologij ter z razvojem izdelkov podjetje pozitivno vpliva na zmanjše- vanje onesnaževanja podtal- nih voda in okolja. Izdelki se po končani uporabni dobi, ki je že sicer izjemno dolga, lahko reciklirajo. V sklopu standarda ISO14001 zmanj- šuje porabo naravnih virov in sledi smernicam uporabe obnovljivih virov. Tako je lani z naložbo v sončno elektrarno stopilo na pot razogljičenja in uresničitve dolgoročnega cilja – ogljično nevtralnega poslo- vanja. Zadovoljni zaposleni Brez zvestobe zaposlenih vsega naštetega zagotovo ne bi bilo. Danes je v podjetju kar nekaj sodelavcev, ki so že pred dvajsetimi leti pomagali položiti temelje za današnji Aplast. Podjetje si prizade- va imeti status dobrega in zaželenega delodajalca. To je med drugim dokazalo z izplačilom lanskega regresa v višini 1.900 evrov in s tisoč evri božičnice. Podjetje zaradi stalne rasti ves čas zaposluje. Rast števila zaposlenih je bila v zadnjih letih skoraj 30-odstotna. Stabilna prihodnost Z željo po nenehnem ra- zvoju in širitvi podjetje ves dobiček vlaga v nakup novih strojev in opreme. Lani je z nakupom novih zemljišč poskrbelo tudi za nemoten prostorski razvoj. Po besedah direktorja Branka Potočni- ka se prihodnosti ne bojijo: »Strateško širimo proizvodne zmogljivosti in sledimo posta- vljenim ciljem. Zmagovalna kombinacija so strokovnost, jasna vizija in zaupanje v za- poslene, v njihovo ustvarjal- nost in delavnost. V vseh teh letih smo se razvili v sodobno evropsko usmerjeno podjetje. Danes smo zelo ponosni na stabilnost poslovanja. Vsako- dnevno si prizadevamo tudi za večji razvoj lokalne sku- pnosti in okolja, v katerem delujemo.« MŠ Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 2, 12. januar 2023 GOSPODARSTVO V družbi Štore Steel lani zabeležili 35-odstotno rast prihodkov Rešil jih je energijski dodatek V štorski jeklarni so lani ustvarili rekordne pri- hodke od prodaje. Generalni direktor Jani Jurkošek pojasnjuje, da dobri poslovni rezultati niso posledica večje fizične prodaje, ampak višjih cen. Zaradi izje- mnih podražitev surovin in energentov so namreč pri svojih cenah uvedli variabilni del, ki se glede na razmere na trgu spreminja vsak mesec sproti. Kljub visokim prihodkom družba Štore Steel lani ni ustva- rila visokega dobička. Tudi sama je namreč morala svojim dobaviteljem plačevati energijski dodatek. JANJA INTIHAR Za grafično zbirko ponudil le tristo evrov Zelena luč za prevzem Cepa Agencija za varstvo konkurence ne nasprotuje prevzemu celjskega podjetja Cep. Prevzem je že aprila lani priglasila družba Kostak iz Krškega, a je agencija izrek o tem, da je skladen s pravili konkurence, objavila šele prejšnji teden. Direktor in večinski lastnik Cepa je bil Urban Majcen. Pred prodajo je ustanovil novo podjetje Insider ter nanj prenesel tri dejavnosti Cepa – prodajo in oddajo zdravstvene opreme, ravnanje z nepremičninami in proizvodnjo električne energije. Edina dejavnost, ki je ostala Cepu, je tako le še ravnanje z odpadki, s katerim je podjetju v preteklih letih uspelo narediti izjemen vzpon. Do leta 2005 je imelo približno 100 tisoč evrov prihodkov na leto, po letu 2007 so prihodki znašali že več kot milijon evrov, leta 2020 je s samo štiri- mi zaposlenimi ustvarilo kar 8 milijonov evrov čistih prihodkov. Predlani je promet Cepa upadel na 6,5 milijona evrov, čisti dobiček je znašal 1,5 milijona evrov. Največja, 43-odstotna lastnica Kostaka, ki se ob trgovanju z odpadki ukvarja še z gradbe- ništvom in različnimi javnimi gospodarskimi službami, je Občina Krško. Podjetje zaposluje približno 430 ljudi, predlani je imelo 81,7 milijona evrov prihodkov. Kostak je v Sloveniji lastnik sedmih družb, odvisni družbi, v katerih je večinski lastnik, ima tudi na Hrvaškem in v Nemčiji. Cep je torej deseto podjetje te gradbeno-smetarske dolenjske skupine. JI Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je bila z novim letom pripojena k Slovenskemu državnemu holdingu, ni dovolila prodaje grafične zbirke Kurta Müllerja po najvišji ponujeni ceni, ki je znašala malo več kot 80 tisoč evrov. Prodaja z zbiranjem nezavezujočih ponudb je bila izvedena v okviru stečaja Zdravilišča Rogaška. Stečajna upraviteljica predvideva, da bo stečajni postopek končan še letos. tudi Občina Rogaška Slati- na, ki bi zanje, če bi DUTB dovolila prodajo, ponudila 80 tisoč evrov. Odločitev DUTB, da pro- daje ne dovoli, ni nenava- dna, glede na to, da je bila za javno dražbo zbirke v letu 2021 izklicna cena po- stavljena pri malo manj kot 3,5 milijona evrov. Grilova je na vprašanje, ali je za pro- dajo zbirke pričakovala tako nizke ponudbe, pojasnila, da ni imela pričakovanj, saj gre za posebno vrsto premo- ženja, za katerega se zani- ma omejen krog kupcev. O ponovni prodaji zbirke se bo posvetovala z ločitveno upnico. Po prejemu njene- ga stališča bo predvidoma spomladi predlagala novo prodajo. Po njenih besedah bo ločitvena upnica verjetno sama določila ceno. Na prodaj še nepremičnine Stečaj Zdravilišča Rogaška se je začel 31. maja 2018. Stečajni upraviteljici je do- slej uspelo prodati nepre- mičnine v skupni višini pri- bližno 193 tisoč evrov. Zdaj se ukvarja s pripravami na prodajo preostalega premo- ženja, poleg grafične zbirke gre še za nepremičnine v skupni vrednosti približno 760 tisoč evrov. Prodaja nepremičnin bo sicer po besedah Grilove morala počakati do prav- nomočnega preizkusa izlo- čitvenega zahtevka, ki ga je sredi decembra lani na so- dišče vložil republiški sklad kmetijskih zemljišč in goz- dov. Sklad namreč meni, da so nekatera zemljišča, tako prodana kot še neprodana, postala njegova last na pod- lagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij oz. na podlagi Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in goz- dov RS. Gre za zemljišča, ki so bila v preteklosti kmetij- ska, zdaj pa niso več. Skupno je bilo v stečaju priznanih za malo več kot 1,9 milijona evrov terjatev. Gri- lova ocenjuje, da bo upnica DUTB, ki ji je bilo priznanih približno 1,7 milijona evrov terjatev, poplačana v celoti, navadni upniki pa naj ne bi dobili nič. TS »Leto 2022 je bilo razgiba- no in stresno, a kljub temu uspešno,« lansko poslovanje ocenjuje Jani Jurkošek. Je- klarna, ki malo več kot 70 odstotkov prometa ustvari na evropskem trgu, največ v Nemčiji in Italiji, je lani v primerjavi z letom 2021 pri- hodke povečala kar za tretji- no. Znašali so približno 200 milijonov evrov. A ne zaradi povečane prodaje, ampak zaradi energijskega dodatka, ki ga je uvedla kmalu po iz- bruhu ukrajinske vojne in ga vključila v svoje cene. Če tega ne bi storili, pravi Jurkošek, bi bili že po dveh mesecih »pod vodo«. Kot pojasnjuje, je cena megavatne ure elektrike fe- bruarja znašala 250 evrov, ko se je začela vojna v Ukrajini, je poskočila na kar 544 evrov. Aprila so cene začele rahlo padati, nato so spet poletele v nebo in občasno presegle celo 700 evrov. Avgusta so po- dobno kot mnoge jeklarne po Evropi in Sloveniji tudi v štor- ski razmišljali, da bi za teden ali dva ustavili proizvodnjo ter počakali, da se divjanje cen nekoliko umiri. »Proi- zvodnje nismo prekinili, raje smo se prilagodili razmeram. V dogovoru s sindikatom smo delali vse sobote in nedelje, ko je cena električne energije nižja,« pravi Jani Jurkošek. Predlani so v družbi Štore Steel za elektriko plačevali približno 700 tisoč evrov na mesec, lani so v vsem letu za- njo plačali 23 milijonov evrov, za letos so izračunali, da bo ta strošek znašal kar 40 milijonov evrov. Razkorak med rastjo prihodkov in dobička Kljub energijskemu dodatku je bilo in je še vedno poslova- nje zelo težko, pravi Jurkošek, saj mora tudi jeklarna dobavi- teljem plačevati takšen doda- tek. »Zaradi dragih energentov tudi naši dobavitelji nenehno višajo cene. Podražili so se vsi materiali, pri katerih je za proizvodnjo potrebna energi- ja, od grafitnih elektrod, ki jih rabimo pri taljenju starega že- leza in so za jeklarno strateško pomembne, do apna,« našteva generalni direktor. Zaradi visokih stroškov, ki jih plačujejo za energente ter suro- vine in materiale, lanski dobi- ček kljub rekordnemu obsegu prihodkov od prodaje ne bo visok. Koliko bo znašal, Jurko- šek še ne razkriva. Leta 2020 je družba imela 2,5 milijona evrov izgube. Razlog za negativno poslovanje je bilo zmanjšanje naročil njihovih kupcev iz av- tomobilske industrije. Mnoge tovarne so namreč zaradi pan- demije koronavirusa ustavile proizvodnjo. Predlani so v Što- rah, čeprav so se cene energen- tov že začele močno zviševati, imeli malo manj kot šest milijo- nov evrov čistega dobička. Veliko neznank Za leto 2023 so v družbi Što- re Steel že pred časom pripra- vili poslovni načrt, vendar, kot pravi Jani Jurkošek, ne vedo, ali ga bodo lahko uresničili. »Naša pričakovanja niso prav nič optimistična. Stroške za energijo bomo še naprej vklju- čevali v svoje cene, a vpraša- nje je, kako se bo na to odzval trg. Ne vemo tudi, kako bodo visoke cene vplivale na našo konkurenco. Neznank je torej veliko. V razmerah, ko niko- li ne veš, kaj bo, je res težko delati,« poudarja Jurkošek, ki opozarja, da je nedorečen tudi zakon o pomoči gospo- darstvu za omilitev posledic energetske krize. »V podjetjih ne vemo, kakšna bo njegova izvedba, kar nas zanima, v za- konu ni zapisano,« pravi. Štorski jeklarji imajo naro- čilno knjigo za januar polno. Za celo leto pa naročil ni pre- tirano veliko, pravi Jurkošek, ki ga tudi skrbi, kako bo s plačili. »Plačila kupcev po- stajajo vedno večji problem. V letu 2022 smo imeli rekor- den obseg terjatev,« opozar- ja. Zaradi visokih stroškov, ki jih plačuje za energente ter surovine in materiale, lanski dobiček družbe Štore Steel kljub rekordnemu obsegu prihodkov od prodaje ne bo visok. (Foto: Andraž Purg) Na razpis o prodaji zbir- ke so se odzvali štirje ponu- dniki. Stečajna upraviteljica Zdravilišča Rogaška v steča- ju Alenka Gril jih je pozvala k dopolnitvi ponudbe. A je ločitvena upnica DUTB po preučitvi ponudb odloči- la, da ne dovoli prodaje po najvišji ponujeni ceni, ki je znašala 80.100 evrov. Toliko denarja je za zbirko ponudi- lo Gradbeništvo Zos s Ptuja, ponudbe drugih so imele še bistveno nižjo vrednost. Podjetje Medicia iz Ormo- ža je ponudilo 3.500 evrov, Matej Verce iz Ljubljane je najprej ponudil tristo evrov, a je nato ponudbo zvišal na pet tisočakov. Ljubljansko podjetje Metalka Commerce je zbirko želelo kupiti za se- dem tisoč evrov. Spomnimo, da je za nakup približno 40 tisočih starih grafik predku- pno pravico želela uveljaviti Grafično zbirko, katere izklicna cena je na javni dražbi leta 2021 znašala 3,5 milijona evrov, je eden od ponudnikov pri zadnji prodaji želel kupiti za 300 evrov. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 2, 12. januar 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Podjetje Voc naj bi v teh dneh začelo priprave na gradnjo nove kolesarske povezave med Celjem in Žalcem. Za izvedbo gradbenih del v vrednosti 4,5 milijona evrov je Direkcija RS za infrastrukturo, ki financira gradnjo, podpisala pogodbo z omenjenim podjetjem, ki naj bi dela končalo do poletja prihodnje leto. Približno 1,3 milijona evrov bo evropskih sred- stev. Spodbujanje kolesarjenja je zagotovo pomemb- no, pri čemer se je ob načrtovanem posegu odprlo tudi nekaj vprašanj glede proge in z njo povezanih posegov v okolje ob Savinji. TATJANA CVIRN Drevesa padla zaradi skrbi za poplavno varnost? Le še štori ponekod spominjajo na številna drevesa na nasipu med visečo brvjo in mostom v Kasazah, medtem ko izvajalci v pas drevja ob vodi niso posegli tako temeljito. (Foto: TC) CELJE – Strasti v Gleda- lišču Celje so se, kot kaže, umirile. Člani sveta zavoda naj bi na seji 5. januarja gla- sovali o razrešitvi upravni- ka Mihe Goloba, ki so mu očitali več nepravilnosti, a se to ni zgodilo. Kot so sporočili iz celjske- ga gledališča, je seja sveta zavoda potekala v konstruk- tivnem vzdušju. »Upravnik gledališča je bil seznanjen s pričakovanji glede izpolnje- vanja obveznosti. V duhu po- zitivne rešitve situacije smo CELJE, ŽALEC – Pred gradnjo nove kolesarske poti Tokrat bo šlo brez asfalta Tako bo speljana nova kolesarska povezava med Celjem in Žalcem. Nova kolesarska poveza- va bo dolga malo manj kot 11 kilometrov. Začela se bo na desnem bregu Savinje na parkirišču ob Partizanski ce- sti v Celju. V okviru projekta bo približno sto metrov od Špice v Celju v smeri proti Žalcu zgrajena tudi nova brv čez Savinjo, ki bo kolesarjem omogočala povezavo na levi breg reke. V nadaljevanju bo vodila po visokovodnem na- sipu mimo visečega mostu in čez nove brvi (Lava, Struga 1 in Struga 2) do mostu za Šešče. Med pomisleki ob načrtih so bili na primer takšni o smiselnosti gradnje še ene- ga mostu na Špici, o tem, da bi kolesarska pot lahko uni- čila sedanjo makadamsko sprehajalno pot po nasipu ob Savinji in da bi bilo bolje pot speljati ob magistralni cesti … Ne nazadnje, tudi nedavni posek dreves na tej poti bi lahko povezali z ome- njeno gradnjo, čeprav v Drsi to zanikajo in odgovarjajo, da ta dela niso del tega pro- jekta, saj izvajalec gradbenih del za kolesarsko povezavo Celje–Žalec še ni bil uveden v delo. V Direkciji RS za vode trdijo, da je šlo za vzdrževa- nje nasipa. Dovolj široka za vse »Podlaga za določitev trase je bil idejni projekt, ki sta ga naročili Mestna občina Celje in Občina Žalec,« odgovarjajo v Drsi na vprašanje, zakaj je bila izbrana prav omenjena povezava. »Kolesarska pove- zava na poti po visokovodnih nasipih ne bo asfaltirana in bo širša od obstoječe spre- hajalne poti, zato jo bodo še vedno lahko uporabljali tudi pešci,« odgovarjajo v Drsi na bojazni, da bo šlo še za eno asfaltiranje doslej makadam- ske poti. V Občini Žalec, kjer bo speljan večji del poti, pravi- jo, da je omenjena kolesar- ska povezava ustrezno izbra- na, in so prepričani, da bodo kolesarji in pešci na njej zna- li sobivati, saj bo po novem široka 3,50 metra. »Podobno je na mnogih kolesarskih po- teh tudi na območju Sloveni- je,« dodajajo v občini, kjer menijo, da bo projekt za celotno Spodnjo Savinjsko dolino predstavljal veliko pridobitev. »To je prvi korak h gradnji omrežja državnih kolesarskih povezav za traj- nostno povezovanje Celja in Žalca s preostalimi kraji v dolini in s kraji v Zgornji Savinjski dolini.« Menijo, da bo ta povezava možnost za kolesarjenje v službo, šolo in po drugih opravkih. Prepri- čani so, da bo to tudi nova turistična ponudba, ki bo v dolino privabila mnogo ko- lesarskih turistov. Upravnik gledališča Miha Golob je dobil še eno priložnost. Golob ostaja na položaju se strinjali, da bomo delovali v javnem interesu SLG Celje in mesta Celje,« so zapisali. Mihi Golobu so izrekli opo- min. Spomnimo: svetniki so Go- lobu, ki je vodenje gledališča v Celju prevzel septembra lani, med drugim očitali kr- šenje konkurenčne klavzu- le, da je na repertoar uvrstil predstavo, ki je strokovni svet ni potrdil, da v gledališču ni dovolj prisoten … Svet zavoda se je o kršitvah pogovarjal že na seji 7. decembra, 26. de- cembra je nato sprejel sklep, da se zaradi odsotnosti dveh članic sveta glasovanje o po- budi za razrešitev upravnika prestavi na 5. januar. Celjski mestni svet je Miho Goloba za novega upravnika Gledališča Celje za petletno mandatno obdobje imenoval že februarja lani, vodenje gle- dališča je nato prevzel pred štirimi meseci. Pred njim je bila 15 let upravnica celjskega gledališča Tina Kosi. BA Foto: DŠ Nova kolesarska brv je predvidena na Špici. Ob Savinji v smeri od viseče brvi proti mostu v Kasazah so nedavno posekali številna drevesa, po nekaterih navedbah naj bi jih padlo dvesto na dolžini dveh kilometrov … Na družabnem omrežju je objava sprožila ogorčene odzive in ugibanja, ali gre morda za začetek del, povezanih z gradnjo nove kolesarske steze med Celjem in Žalcem. Kot smo izvedeli na Direkciji RS za vode, je bil posek izveden po njenem naročilu. Da so na delih poti res odstranili celo vrsto dre- ves, smo se prepričali na terenu. Povsem odstranje- na so drevesa, ki so rasla na robu poti ali ob nasipu v smeri proti njivam in travnikom, medtem ko je bil poseg v pas proti vodi precej manjši. Ob tem je zanimivo, da gre za obmo- čje, kjer bodo v prihodnjih dneh začeli urejati novo kolesarsko povezavo med Celjem in Žalcem in upra- vičeno se domneva, da gre za predpripravo tega pose- ga, kjer bi drevje na trasi očitno oviralo izvajalce. Redno vzdrževanje? Kot so nam odgovori- li na direkciji za vode, je pogodbeni koncesionar po njenem naročilu posek opravil v sklopu rednih vzdrževalnih del. Šlo naj bi za »selektivni posek odveč- ne in propadajoče zarasti vzdolž levoobrežnega na- sipa Savinje«, so zapisali na direkciji. Navajajo, da je osnovni namen nasipa varstvo pred visokimi vo- dami Savinje, medtem ko je pot, ki vodi po njem, do- dana vrednost v prostoru, a direkcija mora z vzdrževa- njem predvsem skrbeti za to, da je nasip trden in da se ohranja njegov osnovni namen. Varuje torej pose- ljena območja pred visoki- mi vodami. Vzdrževanje tako obse- ga redne košnje in obča- sno odstranjevanje druge vegetacije, ki s koreninami posega v nasip. »Drevesa, ki so se v preteklih letih razrasla na zračni strani nasipa, lahko zaradi širitve koreninskih sistemov pro- ti strugi ogrozijo njegovo trdnost. Odstranitev dela dreves je bila zato nujna,« so zapisali na direkciji in dodali, da so med izvedbo teh del celo posebej skr- beli za ohranjanje zarasti v zaledju, kjer je to bilo mogoče. »Zaradi ohranja- nja osenčenosti struge in dela brežine med reko in nasipom na vodni strani smo v tem pasu selektivno odstranili le propadajo- ča drevesa, ki bi se lahko zrušila na nasip ali v stru- go. Pred izvedbo posekov so bila dela usklajena tudi s predstavniki Zavoda RS za varstvo narave. S pose- kom se je izboljšala pre- točnost korita Savinje, kar pomembno pripomore k zmanjšanju škodljivega delovanja reke,« so poja- snili na Direkciji Republike Slovenije za vode. Žal se mnogim sprehajal- cem in kolesarjem posek kljub vsemu zdi pretiran. Ob nedavnem podatku Agencije RS za okolje, da se temperature v Sloveniji višajo hitreje od svetovne- ga povprečja, bi se zato morali vsakega tovrstnega posega v naravo lotiti še z veliko večjo premišlje- nostjo in z upoštevanjem vseh vidikov takšnega se- kanja. TC Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 2, 12. januar 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Podjetje Voc naj bi v teh dneh začelo priprave na gradnjo nove kolesarske povezave med Celjem in Žalcem. Za izvedbo gradbenih del v vrednosti 4,5 milijona evrov je Direkcija RS za infrastrukturo, ki financira gradnjo, podpisala pogodbo z omenjenim podjetjem, ki naj bi dela končalo do poletja prihodnje leto. Približno 1,3 milijona evrov bo evropskih sred- stev. Spodbujanje kolesarjenja je zagotovo pomemb- no, pri čemer se je ob načrtovanem posegu odprlo tudi nekaj vprašanj glede proge in z njo povezanih posegov v okolje ob Savinji. TATJANA CVIRN Drevesa padla zaradi skrbi za poplavno varnost? Le še štori ponekod spominjajo na številna drevesa na nasipu med visečo brvjo in mostom v Kasazah, medtem ko izvajalci v pas drevja ob vodi niso posegli tako temeljito. (Foto: TC) CELJE – Strasti v Gleda- lišču Celje so se, kot kaže, umirile. Člani sveta zavoda naj bi na seji 5. januarja gla- sovali o razrešitvi upravni- ka Mihe Goloba, ki so mu očitali več nepravilnosti, a se to ni zgodilo. Kot so sporočili iz celjske- ga gledališča, je seja sveta zavoda potekala v konstruk- tivnem vzdušju. »Upravnik gledališča je bil seznanjen s pričakovanji glede izpolnje- vanja obveznosti. V duhu po- zitivne rešitve situacije smo CELJE, ŽALEC – Pred gradnjo nove kolesarske poti Tokrat bo šlo brez asfalta Tako bo speljana nova kolesarska povezava med Celjem in Žalcem. Nova kolesarska poveza- va bo dolga malo manj kot 11 kilometrov. Začela se bo na desnem bregu Savinje na parkirišču ob Partizanski ce- sti v Celju. V okviru projekta bo približno sto metrov od Špice v Celju v smeri proti Žalcu zgrajena tudi nova brv čez Savinjo, ki bo kolesarjem omogočala povezavo na levi breg reke. V nadaljevanju bo vodila po visokovodnem na- sipu mimo visečega mostu in čez nove brvi (Lava, Struga 1 in Struga 2) do mostu za Šešče. Med pomisleki ob načrtih so bili na primer takšni o smiselnosti gradnje še ene- ga mostu na Špici, o tem, da bi kolesarska pot lahko uni- čila sedanjo makadamsko sprehajalno pot po nasipu ob Savinji in da bi bilo bolje pot speljati ob magistralni cesti … Ne nazadnje, tudi nedavni posek dreves na tej poti bi lahko povezali z ome- njeno gradnjo, čeprav v Drsi to zanikajo in odgovarjajo, da ta dela niso del tega pro- jekta, saj izvajalec gradbenih del za kolesarsko povezavo Celje–Žalec še ni bil uveden v delo. V Direkciji RS za vode trdijo, da je šlo za vzdrževa- nje nasipa. Dovolj široka za vse »Podlaga za določitev trase je bil idejni projekt, ki sta ga naročili Mestna občina Celje in Občina Žalec,« odgovarjajo v Drsi na vprašanje, zakaj je bila izbrana prav omenjena povezava. »Kolesarska pove- zava na poti po visokovodnih nasipih ne bo asfaltirana in bo širša od obstoječe spre- hajalne poti, zato jo bodo še vedno lahko uporabljali tudi pešci,« odgovarjajo v Drsi na bojazni, da bo šlo še za eno asfaltiranje doslej makadam- ske poti. V Občini Žalec, kjer bo speljan večji del poti, pravi- jo, da je omenjena kolesar- ska povezava ustrezno izbra- na, in so prepričani, da bodo kolesarji in pešci na njej zna- li sobivati, saj bo po novem široka 3,50 metra. »Podobno je na mnogih kolesarskih po- teh tudi na območju Sloveni- je,« dodajajo v občini, kjer menijo, da bo projekt za celotno Spodnjo Savinjsko dolino predstavljal veliko pridobitev. »To je prvi korak h gradnji omrežja državnih kolesarskih povezav za traj- nostno povezovanje Celja in Žalca s preostalimi kraji v dolini in s kraji v Zgornji Savinjski dolini.« Menijo, da bo ta povezava možnost za kolesarjenje v službo, šolo in po drugih opravkih. Prepri- čani so, da bo to tudi nova turistična ponudba, ki bo v dolino privabila mnogo ko- lesarskih turistov. Upravnik gledališča Miha Golob je dobil še eno priložnost. Golob ostaja na položaju se strinjali, da bomo delovali v javnem interesu SLG Celje in mesta Celje,« so zapisali. Mihi Golobu so izrekli opo- min. Spomnimo: svetniki so Go- lobu, ki je vodenje gledališča v Celju prevzel septembra lani, med drugim očitali kr- šenje konkurenčne klavzu- le, da je na repertoar uvrstil predstavo, ki je strokovni svet ni potrdil, da v gledališču ni dovolj prisoten … Svet zavoda se je o kršitvah pogovarjal že na seji 7. decembra, 26. de- cembra je nato sprejel sklep, da se zaradi odsotnosti dveh članic sveta glasovanje o po- budi za razrešitev upravnika prestavi na 5. januar. Celjski mestni svet je Miho Goloba za novega upravnika Gledališča Celje za petletno mandatno obdobje imenoval že februarja lani, vodenje gle- dališča je nato prevzel pred štirimi meseci. Pred njim je bila 15 let upravnica celjskega gledališča Tina Kosi. BA Foto: DŠ Nova kolesarska brv je predvidena na Špici. Ob Savinji v smeri od viseče brvi proti mostu v Kasazah so nedavno posekali številna drevesa, po nekaterih navedbah naj bi jih padlo dvesto na dolžini dveh kilometrov … Na družabnem omrežju je objava sprožila ogorčene odzive in ugibanja, ali gre morda za začetek del, povezanih z gradnjo nove kolesarske steze med Celjem in Žalcem. Kot smo izvedeli na Direkciji RS za vode, je bil posek izveden po njenem naročilu. Da so na delih poti res odstranili celo vrsto dre- ves, smo se prepričali na terenu. Povsem odstranje- na so drevesa, ki so rasla na robu poti ali ob nasipu v smeri proti njivam in travnikom, medtem ko je bil poseg v pas proti vodi precej manjši. Ob tem je zanimivo, da gre za obmo- čje, kjer bodo v prihodnjih dneh začeli urejati novo kolesarsko povezavo med Celjem in Žalcem in upra- vičeno se domneva, da gre za predpripravo tega pose- ga, kjer bi drevje na trasi očitno oviralo izvajalce. Redno vzdrževanje? Kot so nam odgovori- li na direkciji za vode, je pogodbeni koncesionar po njenem naročilu posek opravil v sklopu rednih vzdrževalnih del. Šlo naj bi za »selektivni posek odveč- ne in propadajoče zarasti vzdolž levoobrežnega na- sipa Savinje«, so zapisali na direkciji. Navajajo, da je osnovni namen nasipa varstvo pred visokimi vo- dami Savinje, medtem ko je pot, ki vodi po njem, do- dana vrednost v prostoru, a direkcija mora z vzdrževa- njem predvsem skrbeti za to, da je nasip trden in da se ohranja njegov osnovni namen. Varuje torej pose- ljena območja pred visoki- mi vodami. Vzdrževanje tako obse- ga redne košnje in obča- sno odstranjevanje druge vegetacije, ki s koreninami posega v nasip. »Drevesa, ki so se v preteklih letih razrasla na zračni strani nasipa, lahko zaradi širitve koreninskih sistemov pro- ti strugi ogrozijo njegovo trdnost. Odstranitev dela dreves je bila zato nujna,« so zapisali na direkciji in dodali, da so med izvedbo teh del celo posebej skr- beli za ohranjanje zarasti v zaledju, kjer je to bilo mogoče. »Zaradi ohranja- nja osenčenosti struge in dela brežine med reko in nasipom na vodni strani smo v tem pasu selektivno odstranili le propadajo- ča drevesa, ki bi se lahko zrušila na nasip ali v stru- go. Pred izvedbo posekov so bila dela usklajena tudi s predstavniki Zavoda RS za varstvo narave. S pose- kom se je izboljšala pre- točnost korita Savinje, kar pomembno pripomore k zmanjšanju škodljivega delovanja reke,« so poja- snili na Direkciji Republike Slovenije za vode. Žal se mnogim sprehajal- cem in kolesarjem posek kljub vsemu zdi pretiran. Ob nedavnem podatku Agencije RS za okolje, da se temperature v Sloveniji višajo hitreje od svetovne- ga povprečja, bi se zato morali vsakega tovrstnega posega v naravo lotiti še z veliko večjo premišlje- nostjo in z upoštevanjem vseh vidikov takšnega se- kanja. TC Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 2, 12. januar 2023 IZ NAŠIH KRAJEV LAŠKO – Ustanovno sejo začeli z minuto molka Prisegel je novi župan VOJNIK – Božični Vojnik je za leto zaprl svoja vrata, a njegovi ustvarjalci že snu- jejo nove ideje za letošnjo, že deveto največjo razstavo jaslic v Sloveniji. S tokratno izvedbo so organizatorji zelo zadovoljni. Osmi Božični Vojnik je namreč privabil približno 30 tisoč obiskoval- cev, kar je za trenutne raz- mere, ko še nismo povsem sproščeni, kar zadeva raz- lične okužbe, več kot odlič- no, pravi idejni oče projekta Beno Podergajs. Na ogled je bilo več kot 250 notranjih jaslic in več kot sto zunanjih postavitev. Več kot 90 odstotkov jaslic, zlasti no- tranjih, je bilo predstavlje- nih prvič. Po dveh koronskih letih so se v Božični Vojnik vrnile tudi vse spremljajoče dejavnosti. Bogata je bila bera kulturnih dogodkov in dru- gih prireditev. Pestra je bila tudi ponudba na praznični tr- žnici z izdelki domače obrti. »Iskreno se zahvaljujem vsem ustvarjalcem Božične- ga Vojnika. Ogromno truda Zaživelo je drsališče VOJNIK – V občini je zaživela nova pridobitev. Društvo Postani fit in Občina Vojnik sta pri Sokolskem domu postavila drsališče z 200 kvadratnimi metri drsalne površine. Namenjeno je vsem ljubiteljem drsanja. Ob sobotah popoldne so na njem tudi hokejske urice ter ob petkih in nedeljah disko. Med tednom je drsališče odprto med 15. in 20. uro ter ob koncih tedna med 10. in 12. uro in med 15. in 21. uro. Drsanje je brezplačno, možen je najem drsalk po simbolični ceni dva evra. »Verjamem, da je užitek ob drsanju še toliko večji, ker nas narava ni obdarila z zimski- mi radostmi,« pravi vojniški župan Branko Petre, ki upa, da bo drsališče dobro obiskano. Obratovalo bo do konca zimskih počitnic, to je do 5. februarja. BA Foto: Andraž Purg Novi laški župan Marko Šantej ver- jame v dobro sodelovanje z vsemi občinskimi svetniki. (Foto: BA) Občina Laško je tudi uradno dobila novega župana. Na ustanovni seji minuli teden je slovesno prisegel novi župan Marko Šantej, ki je v drugem krogu volitev s približno 65 odstotki glasov premagal dolgoletnega župana Franca Zdolška. Prise- gel je tudi novoizvoljeni 23-članski občinski svet, v katerem je približno polovica novih svetniških imen. Občinski svet v novem mandatu sestavlja sedem svetni- ških skupin. Največ sedežev, osem, ima lista Mlada moč občine Laško (MMOL), s štirimi svetniki je zastopana SLS, po tri jih imata SDS in Gibanje Svoboda, po dva svetnika sta iz vrst NSi in SD, enega predstavnika ima lista Ljudje ljudem. BOJANA AVGUŠTINČIČ glede na menjavo vodstva nadaljevala vse že začete ozi- roma načrtovane projekte. Največja letošnja naložba je gradnja kanalizacije v delih laške občine, ki jo bosta iz- vajalca začela uresničevati v teh dneh. Med drugimi večji- mi projekti Šantej izpostavlja dokončanje gradnje športne dvorane v Rimskih Toplicah. To bo velika pridobitev za tamkajšnje šolarje, poudarja. Sledili bodo drugi projekti, ki jih je napovedal že med volilno kampanjo, od reševa- nja stanovanjske problema- tike, protipoplavnih ukre- pov, zagotovitve pogojev za povečevanje namestitvenih možnosti v domu starejših Thermane Laško. Prizadeval si bo tudi za uspešno prija- vljanje občine na razpise za uresničitev tistih želja in po- treb občanov, ki jih občina samo z lastnim denarjem ne uspe uresničiti. Drsališče je dobrodošla popestri- tev dogajanja v Vojniku. Na njem bodo ljubitelji drsanja lahko uživa- li vse do 5. februarja. Poslovil se je Jožef Rajh 2. januarja se je v 77. letu poslovil nekdanji župan Ob- čine Laško Jožef Rajh. Na mesto župana je bil izvoljen dvakrat, in sicer je laško obči- no vodil od leta 1998 do 2006. Bil je tudi eden od pobudnikov ustanovitve Hiše generacij in Šmocla. Dokler mu je zdravje dopuščalo, se je družbeno udejstvoval, bil je član ali podpornik več društev. Med drugim je bil tudi predsednik Gasilske zveze Laško. Foto: Andraž Purg Marko Šantej bo funkcijo župana opravljal poklicno. Pri delu mu bosta pomagala dva podžupana. Njuni imeni naj bi bili znani do naslednje seje občinskega sveta, ki bo 25. januarja. Novi župan večjih sprememb v občinski upravi ne napoveduje. Razen zapolnitve mesta direktorja občinske uprave, ki je trenutno nezasedeno, druge dodatne zaposlitve v tem trenutku niso predvidene, pravi. Ustanovno sejo, ki jo je vodil najstarejši svetnik Marjan Koz- mus (SD), so začeli z minuto molka v spomin na nedavno preminulega nekdanjega župa- na Jožefa Rajha, ki je Občino Laško vodil med letoma 1998 in 2006. Nato so se svetniki seznani- li s poročili občinske volilne ponosom, in obljubil, da jo bo opravljal odgovorno, zavzeto, pravično in pošteno. »Skrbel bom za vse generacije, tako za starejše kot mlajše. Skrbel bom za enakomeren razvoj celotne občine, urbanih središč, posa- meznih manjših zaselkov in vaških jeder. Želim si uspešno in konstruktivno sodelovanje z vsemi izvoljenimi občin- skimi svetniki in svetniškimi skupinami ter s predstavniki krajevnih skupnosti. Prepri- čan sem, da lahko s skupnim delom, z enotnostjo pri nasla- vljanju ključnih izzivov in s strokovnostjo, z izkušnjami, v sodelovanju z zaposlenimi v občinski upravi, s pomočjo svetnikov ter z vsemi drugimi, ki so povezani z Občino Laško, te cilje tudi dosežemo,« je pou- daril. Kot je dodal, je za župana kandidiral z namenom, da bi s povezovanjem in sodelova- njem ter predvsem s svojimi izkušnjami s področja gospo- darstva nadaljeval skupno pot Občine Laško ter postavil nadaljnjo vizijo in strategijo občine. Nadaljevanje projektov Župan Marko Šantej je zagotovil, da bo občina ne komisije o izidu lokalnih voli- tev. Mandatna komisija je nato pregledala in potrdila manda- te novih svetnikov in župana. Sledili sta predaja županske verige in slovesna prisega no- vega župana Občine Laško Marka Šanteja. Imenovani so bili tudi člani komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Sestavlja jo sedem članov, in sicer Enej Kirn (predsednik) in Borut Karl, oba MMOL, Janko Cesar (SLS), Matej Kodrun (Gibanje Svoboda), Štefanija Pavčnik (SDS), Marjan Kozmus (SD) in Jože Senica (NSi). Odgovorno, zavzeto, pravično in pošteno Novi župan Marko Šantej je v pozdravnem nagovoru dejal, da župansko vlogo prevzema s Navdušeni obiskovalci in ustvarjalci Upodobitve jaslic so bile nadvse domiselne, različno velike in iz raznovrstnih materialov. Ustvarjalci Božičnega Vojnika so na ogled postavili več kot 350 notranjih in zunanjih jaslic, ponovno v treh ulicah, z veliko upodobitvijo jaslic v cerkvi in v Domu sv. Jerneja. Domači in tuji ustvarjalci Beno Podergajs poudarja izjemen odziv jasličarjev ter izvirno in kakovostno izdela- ne jaslice. »Zelo smo veseli do- mačih jasličarjev, zlasti tega, da so številni po vseh teh letih še vedno pripravljeni sodelovati in da vsako leto ustvarijo kaj nove- ga,« pravi. Pri tem izpostavlja sodelovanje celjskih srednjih šol (šola za hortikulturo in vi- zualne umetnosti, Gimnazija Celje – Center, srednja šola za gradbeništvo in varovanje oko- lja), vojniške osnovne šole in njene podružnice v Novi Cerkvi ter Vrtca Mavrica Vojnik. Dijaki, učenci in najmlajši ter njihovi učitelji in vzgojitelji so izdelali izvirne podobe svete družine. Na ogled je bilo tudi troje jaslic s Hrvaške, pri čemer si ustvarjalci Božičnega Vojni- ka prizadevajo privabiti tudi jasličarje od drugod. Ob tem Beno Podergajs ugotavlja, da ima redkokatera država tako bogato tradicijo izdelovanja jaslic kot Slovenija. Zorijo že nove ideje V Vojniku se že pripravlja- jo na deveti Božični Vojnik. »Načrtujemo, da bo prvič na ogled tudi vseslovenska razstava jaslic v organizaci- ji Društva ljubiteljev jaslic Slovenije. Tako si obetamo še nekaj novih izdelkov jasli- čarjev, ki se v Vojniku še niso predstavljali,« pravi Beno Po- dergajs. BA, foto: SHERPA in dela je bilo vloženega v pri- reditev, za katero ocenjujem, da je odlično uspela. Vsak od vsebinskih delov je bil zelo kakovostno pripravljen in lepo obiskan. Poskrbljeno je bilo tudi za praznični duh v božični vasi, ob stojnicah. Hvaležen sem vsem ustvarjal- cem in tudi obiskovalcem, ki so si vzeli čas in se udeležili dvotedenskega dogajanja,« je zadovoljen župan Branko Petre. Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 2, 12. januar 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Predlog reorganizacije nujne medicinske pomoči in s tem negotovost pred morebitno ukinitvijo urgentnih ambulant še posebej odmevata v Spodnji Savinjski dolini. Tamkajšnjih šest županov se je konec decem- bra sestalo in napisalo protestno pismo, v katerem ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu spo- ročajo, da so proti ukinitvi urgentne ambulante v Zdravstvenem domu (ZD) Žalec. ŠPELA OŽIR Še s tretjim blokom ŽALEC – Nazarsko gradbeno podjetje Gradiatim bo še ta mesec začelo graditi še tretji blok v naselju Frenga v Žalcu. Predviden konec gradnje je december 2024. Kupcem bo na voljo 62 stanovanj z dvema vhodoma, vsak bo imel svoje dvigalo in kolesarnico ter povezave s pod- zemnimi garažami. Stanovanja bodo v razponu od 35 do 110 kvadratnih metrov, torej tako garsonjere kot štirisobna stanovanja. Kot pravi Peter Sevnik iz podjetja Gradiatim, bodo zasnovana sodobno in zgrajena po zadnjih energet- skih smernicah, kar pomeni, da bodo dolgoročno stroški vzdrževanja, ogrevanja in hlajenja minimalni. ŠO GORNJI GRAD – Če bo šlo vse po predvidevanjih, bo država kmalu začela graditi težko pričakovano obvoznico v občini Gornji Grad. Pripra- vljalna dela naj bi začeli ja- nuarja, medtem ko naj bi gra- dnjo zaključili v letu in štirih mesecih. Stala bo približno štiri milijone evrov in pol, ob- voznica bo zagotovila boljšo povezavo Zgornje Savinjske doline z Ljubljansko kotlino. Prav tako bo razbremenila promet v središču Gornjega Grada. Država je za gradnjo obvoz- nice odkupila vsa potrebna ze- mljišča, prav tako je pridobila gradbeno dovoljenje in podpi- sala pogodbo z glavnim izva- jalcem cestnih del, podjetjem Garnol in partnerji iz Kranja. SPODNJA SAVINJSKA DOLINA – Nujne medicinske pomoči ne »dajo« Župani so se s pismom obrnili na ministra »Verjetno bodo po vzoru iz tujine postopoma nujno medicinsko pomoč v veliki meri prevzeli za to dobro izšolani diplomirani zdravstveniki, ki se bodo ukvarjali samo s tem,« razmišlja polzelska zdravnica Polona Sagadin. Zaradi izgube dežurne zdravstvene ambulante v Žalcu bi se morali bolniki odpeljati v urgentni center v Celje, kjer bi se zaradi tega še dodatno povečalo število obiskovalcev. (Foto: TT) tvi nujne medicinske pomoči v ZD Žalec sestali na skupnem sestanku, katerega rdeča nit je bila ohranitev nujne medicin- ske pomoči v dolini. Sprejeli so sklepa, da nasprotujejo ukini- tvi tovrstne enote v Žalcu in da predlagajo, da se na območju Spodnje Savinjske doline vzpo- stavi enota nujnega reševalne- ga vozila. Veliko zahtevnih posredovanj Vse to so konec decembra zapisali v pismu, ki so ga na- slovili na ministra, in ob koncu še dodali, da je oba navedena sklepa smiselno upoštevati pri pripravi nadaljnjih strokovnih gradiv, ki se nanašajo na reor- ganizacijo nujne medicinske pomoči v Sloveniji. »Z izgu- bo dežurne zdravstvene am- bulante v Žalcu bi se morali bolniki odpeljati v oddaljen urgentni center v Celje, kjer bi se zaradi tega še dodatno povečalo število obiskovalcev. Podaljšal bi se tudi čas čakanja na obravnavo,« so kot glavne razloge za nasprotovanje iz- postavili v žalski občini, ki je obenem pobudnica in nosilka protestnega pisma. Direktorica žalskega zdra- vstvenega doma dr. Hana Šu- ster Erjavec je že pred časom za naš medij pojasnila, da ver- jame, da bodo na ministrstvu za zdravje pri reorganizaciji mreže upoštevali dejanska posredovanja. »Glede na to, da pri nas beležimo veliko zahtev- nih posredovanj (50 oživljanj lani), ne vidimo logične raz- lage za ukinitev. Če bi nujno službo ukinili, bi se s tem se- veda zmanjšala dostopnost do nujne oskrbe, kar zagotovo ni sprejemljivo, zato tega ne pri- čakujemo in ne podpiramo,« je še dodala konec decembra. V rokah zdravstvenikov? Da zaenkrat ni jasno, za ka- kšno reorganizacijo naj bi v resnici šlo, izpostavlja zdrav- nica Polona Sagadin, dr. med., ki ima v polzelski zdravstveni postaji zasebno ambulanto družinske medicine. »Glede na to, da je urgentna medicina s specialisti urgentne medicine postala samostojna speciali- zacija, se bo tudi sistem moral prilagoditi. Predvidevam, da nujne medicinske pomoči v manjših zdravstvenih domo- vih ne bodo ukinjali, verjetno pa bodo po vzoru iz tujine postopoma nujno medicinsko pomoč v veliki meri prevzeli za to dobro izšolani diplomi- rani zdravstveniki, ki se bodo ukvarjali samo s tem,« je poja- snila zdravnica in dodala, da je z vidika ambulant družinske medicine nujna medicinska pomoč vsaj v dnevnem času tudi v Zdravstvenem domu Žalec potrebna, saj se tako razbremenijo tudi njihove ambulante. »Glede drugih ne tako nujnih stanj menim, da bi močan primarni nivo bistveno zmanjšal potrebo po dežurnih ambulantah, kot jih poznamo zdaj.« Na obvoznico v Gornjem Gradu čakajo že vrsto let. Obvoznico naj bi začeli graditi letos Anton Špeh: »Obvoznica bo kraj razbremenila prometa, zato v občinski upravi že pripravljamo načrte za obuditev življenja v starem trškem jedru.« Strošek gradnje je ocenjen na približno 4,5 milijona evrov, v ta znesek je vključen DDV. Glavnino potrebnega denarja bo zagotovila država oziroma ministrstvo za infrastrukturo, Občina Gornji Grad bo prima- knila približno 722 tisoč evrov. Razbremenjeno trško jedro Če bo vreme dopuščalo, bodo pripravljalna dela lahko začeli ta mesec in jih končali v 480 dneh, torej v letu in šti- rih mesecih oziroma do maja 2024. Po besedah župana Ob- čine Gornji Grad Antona Špe- ha so na obvoznico občani v Gornjem Gradu potrpežljivo čakali več let. »V središču Gor- njega Grada se soočamo z go- stim prometom tako tovornih kot tudi osebnih vozil, v pole- tnih mesecih je gneča zaradi turistov še večja. Obvoznica bo kraj razbremenila prome- ta, zato v občinski upravi že pripravljamo načrte za obudi- tev življenja v starem trškem jedru, ki ponuja priložnost za izboljšanje turistične ponudbe, med drugim tudi z zagotavlja- njem dodatnih prodajaln in gostinskih lokalov.« Največji arhitekturni biser Gornji Grad je kraj, ki se ponaša z enim največjih arhi- tekturnih biserov Slovenije. V kraju so obnovili katedralo sv. Mohorja in Fortunata, v kateri so nagrobne plošče prvih lju- bljanskih škofov in edinstven oltar. Župani vseh šestih spo- dnjesavinjskih občin so se na osnovi informacij iz medijev o reorganizaciji oziroma ukini- »Glede na to, da pri nas beležimo veliko zahtevnih posredovanj (50 oživljanj lani), ne vidimo logične razlage za ukinitev,« pravi direktorica zdravstvenega doma dr. Hana Šuster Erjavec. »Ponosen sem, da nam bo uspelo obvoznico zgraditi v času mojega županovanja. Gre za pridobitev, ki se bo za- gotovo zapisala v zgodovino našega kraja. V sklopu gradnje obvozne ceste je predviden vi- adukt čez Dreto, ki bo na po- gled zelo lep. Pri načrtovanju gradnje je bilo treba upoštevati zahteve spomeniškega varstva zaradi bližine katedrale, ki je v ponos naši občini,« je še poja- snil župan. BF Župani občin Žalec, Prebold, Pol- zela, Braslovče, Vransko in Tabor so z dopisom opozorili, da so pro- ti ukinitvi urgentne ambulante v Zdravstvenem domu Žalec. (Foto: ŠO) Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 2, 12. januar 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Kaj konkretno je tisto, zaradi česar naj bi bila lo- kalno okolje in del strokovne javnosti nezadovoljna zaradi upravljanja Kozjanskega parka, ki ga je zadnja štiri leta vodila Mojca Kunst? To zanima predstavnike zaposlenih v svetu tega javnega zavoda. Čeprav je svet javnega zavoda pohvalil delo omenjenega zavoda in je delo direktorice v vseh štirih letih mandata ocenil kot odlično, se je vlada ob koncu minulega leta odločila za spremembo vodstva. TINA STRMČMNIK OBSOTELJE, KOZJANSKO – Sprememba vodstva Kozjanskega parka še odmeva Ministrstvo o konkretnih vzrokih molči Mojca Kunst (tretja z leve) leta 2021 v druži županov Bistrice ob Sotli, Kozjega in Podčetrtka ter nekdanjega gospodarskega ministra Zdravka Počivalška. Predstavnike zaposlenih zanima, zakaj ni več primerna za vodenje Kozjanskega parka. (Foto: Mojca Valenčak) Od kod izvira to nezado- voljstvo, med drugim zani- ma pet predstavnikov zapo- slenih v svetu zavoda. Nad obrazložitvijo ministrstva so presenečeni, saj zapisniki in posnetki sej sveta zavoda do- kazujejo, da je slednji letna poročila o delu tega zavoda izrecno pohvalil. Pohvale so prihajale še z drugih strani. Zavod je predlani prejel zlati grb Občine Kozje, nagrado Občine Krško in posebno nagrado župana Občine Bi- strica ob Sotli. In nagrado Unesco Melina Mercouri ter nagrado Natura 2000, o čemer smo poročali pred časom. Zanimive ocene V uredništvo smo prejeli oce- njevalne liste, ki kažejo, da je svet zavoda delo nekdanje di- rektorice Kunstove za leta 2019, 2020 in 2021 ocenil kot odlično. V njih je med drugim zapisa- no, da je zavod pod njenim vodstvom presegel kakovost in strokovnost sprejetega letnega programa, delovanje zavoda pa je bilo dobro organizirano in učinkovito. »Naloge so bile opravljene v rokih, sistematič- no ter z izmenjavo in dopolnje- vanjem znanj med sodelavci,« je med drugim zapisano. Leta 2021 so se odhodki Kozjanskega parka v primer- javi z letom prej zmanjšali za 27 odstotkov. Kozjanski park prihodke pridobiva za storitve javne službe in za storitve na trgu. Poročilo o izpolnjevanju meril za ugotavljanje uspešno- sti nekdanje direktorice med drugim navaja, da so prihodki leta 2021 znašali malo manj kot 1,2 milijona evrov in so bili za skoraj 33 odstotkov višji glede na leto 2020. Lastni prihodki so se glede na leto 2020 v letu 2021 povečali za približno 16 odstotkov. Brez jasnih pojasnil Na okoljsko ministrstvo smo poslali vprašanja o konkretnih vzrokih za spremembo vodstva zavoda in zaradi česa konkre- tno naj bi bila lokalno okolje in del strokovne javnosti nezado- voljna. Zanimalo nas je še, na podlagi katerih kriterijev so pri- stojni delo nekdanje direktorice ocenili kot neuspešno. Na mini- strstvu konkretnih odgovorov niso podali. Zapisali so le, da je za uspešno delovanje javnega zavoda poleg strokovno uspo- sobljenega vodstva ključna tudi širša podpora lokalnega okolja ter strokovnih organizacij. S ponovljenim razpisom, ki ga bodo objavili kmalu, želijo h kandidaturi povabiti širši krog strokovnjakov s tovrstnimi kompetencami. Med najbolj prodornimi občinami KOZJE – Občina Kozje se je uvrstila v fi nale izbora razvojno najbolj prodornih občin Zlati kamen, ki ga pripravljata podjetji SBR in Planet GV ter je namenjen spodbujanju in spremljanju razvoja na ravni lokalne samouprave. Komisija je v obrazložitvi zapisala, da je razvoj Kozjega zaznamovan s skrbjo tudi za najmanjše podrobnosti, ki jih občina zna umestiti v širši strateški koncept. Iz občine so sporočili, da so ponosni na priznanje, ki potrjuje njihova prizadevanja in delo. Veseli so, da je njihov trud prepoznan v omenjenem izboru. V fi nale je bilo uvrščenih še deset drugih občin iz različnih delov države. Organizatorji izbora bodo štiri regionalne zmagovalce razglasili 28. februarja v Ljubljani, ko bodo podelili še nagrado zlati kamen 2023. TS Pod okriljem nove dvorane ŠENTJUR – Dvorana za kulturne prireditve s sto sedeži, trije kabineti in dvigalo so med drugim nove vsebine stavbe v Ulici skladateljev Ipavcev 17 v Zgornjem trgu. Obči- na je še neizkoriščen prostor v zgradbi, kjer že deluje Razvojna agencija Kozjansko in kjer je tudi stalna razstava Rifnik in njegovi zakladi, namenila dejavnosti Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur. Učenci in učitelji omenjene glasbene šole nove prostore s pridom uporabljajo od začetka šolskega leta 2022/23. Namenu so jih slovesno predali konec lanskega decembra in se s tem poklonili tudi rojstnemu dnevu skladatelja in zdravnika Josipa Ipavca. 21. decembra 2022 je minilo tudi šest let od odprtja novih prostorov glasbene šole v Zgornjem trgu. Občina Šentjur je prostore v Ulici skladateljev Ipavcev 17 preuredila tako, da so primerni za različne dogodke. Dostop je urejen po osrednjem stopnišču, izvajalec del je še eno dodatno stopnišče uredil na vzhodni strani zgradbe. Dvigalo, na katero je občina čakala dolgo časa, služi prevozu gibalno oviranih oseb in opreme. Nova dvorana ima na stenah nameščene akustične obloge, na voljo je tudi nova scensko-tehnična oprema. Izboljšav je bila deležna še zunanjost stavbe, in sicer je bila tam urejena fasada, zunanje stavbno pohištvo je bilo prepleskano, poskrbljeno je bilo še za zunanjo ureditev. TS Utrinek s koncerta, s katerim so uradno namenu predali novo dvorano v Zgornjem trgu. (Foto: Klemen Lorber) Odslej plačljivo polnjenje e-vozil ŠMARJE PRI JELŠAH – Od 1. januarja je storitev polnje- nja električnih vozil na vseh občinskih polnilnih mestih plačljiva, medtem ko jo je zadnjo zadnjih pet let plačevala tamkajšnja občina. Uporabniki lahko električna vozila na območju občine Šmarje pri Jelšah polnijo na treh mestih, in sicer na parkirišču pred stavbo »stare občine« na Aškerčevem trgu 12, v bližini Podružnične osnovne šole Kristan Vrh in pri šmarskem vrtcu. Občina Šmarje pri Jelšah je uporabnikom več kot pet let za- gotavljala brezplačno polnjenje električnih vozil. V letu 2021 je za to namenila 1.500 evrov, v minulem letu 3.500 evrov. Za uvedbo plačljivega sistema se je med drugim odločila, saj je bila v lanski prometni nesreči popolnoma uničena polnilna postaja pri nekdanji občini, polnilnico pri vrtcu pa je bilo treba večkrat popravljati. »Odločitev je sovpadala še z varčevalnimi ukrepi na področju rabe električne energije v javnih zavodih in ustanovah ter na področju javne razsvetljave v občini,« so sporočili iz občinske službe za odnose z javnostmi. Po novem uporabniki storitev polnjenja za električna vozila na občin- skih mestih s pomočjo aplikacije OneCharge ali Petrolove kartice mobilnosti plačajo Petrolu, ki upravlja mrežo javnih električnih polnilnic na več kot sto mestih po Sloveniji. Sistem polnjenja na polnilnem mestu pri podružnični šoli na Kristan Vrhu občina še vzpostavlja. TS Spomnimo, da je vlada za vršilko dolžnosti Kozjan- skega parka imenovala mag. Valerijo Slemenšek, ki je bila vrsto let zaposlena kot vodja službe za splošne zadeve. Ko smo na okoljskem ministr- stvu poizvedovali, kaj je bil razlog za spremembo na čelu parka, se je odgovor glasil, da sta lokalno okolje in del stro- kovne javnosti izrazila neza- dovoljstvo z upravljanjem zavoda. Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 2, 12. januar 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Predlog reorganizacije nujne medicinske pomoči in s tem negotovost pred morebitno ukinitvijo urgentnih ambulant še posebej odmevata v Spodnji Savinjski dolini. Tamkajšnjih šest županov se je konec decem- bra sestalo in napisalo protestno pismo, v katerem ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu spo- ročajo, da so proti ukinitvi urgentne ambulante v Zdravstvenem domu (ZD) Žalec. ŠPELA OŽIR Še s tretjim blokom ŽALEC – Nazarsko gradbeno podjetje Gradiatim bo še ta mesec začelo graditi še tretji blok v naselju Frenga v Žalcu. Predviden konec gradnje je december 2024. Kupcem bo na voljo 62 stanovanj z dvema vhodoma, vsak bo imel svoje dvigalo in kolesarnico ter povezave s pod- zemnimi garažami. Stanovanja bodo v razponu od 35 do 110 kvadratnih metrov, torej tako garsonjere kot štirisobna stanovanja. Kot pravi Peter Sevnik iz podjetja Gradiatim, bodo zasnovana sodobno in zgrajena po zadnjih energet- skih smernicah, kar pomeni, da bodo dolgoročno stroški vzdrževanja, ogrevanja in hlajenja minimalni. ŠO GORNJI GRAD – Če bo šlo vse po predvidevanjih, bo država kmalu začela graditi težko pričakovano obvoznico v občini Gornji Grad. Pripra- vljalna dela naj bi začeli ja- nuarja, medtem ko naj bi gra- dnjo zaključili v letu in štirih mesecih. Stala bo približno štiri milijone evrov in pol, ob- voznica bo zagotovila boljšo povezavo Zgornje Savinjske doline z Ljubljansko kotlino. Prav tako bo razbremenila promet v središču Gornjega Grada. Država je za gradnjo obvoz- nice odkupila vsa potrebna ze- mljišča, prav tako je pridobila gradbeno dovoljenje in podpi- sala pogodbo z glavnim izva- jalcem cestnih del, podjetjem Garnol in partnerji iz Kranja. SPODNJA SAVINJSKA DOLINA – Nujne medicinske pomoči ne »dajo« Župani so se s pismom obrnili na ministra »Verjetno bodo po vzoru iz tujine postopoma nujno medicinsko pomoč v veliki meri prevzeli za to dobro izšolani diplomirani zdravstveniki, ki se bodo ukvarjali samo s tem,« razmišlja polzelska zdravnica Polona Sagadin. Zaradi izgube dežurne zdravstvene ambulante v Žalcu bi se morali bolniki odpeljati v urgentni center v Celje, kjer bi se zaradi tega še dodatno povečalo število obiskovalcev. (Foto: TT) tvi nujne medicinske pomoči v ZD Žalec sestali na skupnem sestanku, katerega rdeča nit je bila ohranitev nujne medicin- ske pomoči v dolini. Sprejeli so sklepa, da nasprotujejo ukini- tvi tovrstne enote v Žalcu in da predlagajo, da se na območju Spodnje Savinjske doline vzpo- stavi enota nujnega reševalne- ga vozila. Veliko zahtevnih posredovanj Vse to so konec decembra zapisali v pismu, ki so ga na- slovili na ministra, in ob koncu še dodali, da je oba navedena sklepa smiselno upoštevati pri pripravi nadaljnjih strokovnih gradiv, ki se nanašajo na reor- ganizacijo nujne medicinske pomoči v Sloveniji. »Z izgu- bo dežurne zdravstvene am- bulante v Žalcu bi se morali bolniki odpeljati v oddaljen urgentni center v Celje, kjer bi se zaradi tega še dodatno povečalo število obiskovalcev. Podaljšal bi se tudi čas čakanja na obravnavo,« so kot glavne razloge za nasprotovanje iz- postavili v žalski občini, ki je obenem pobudnica in nosilka protestnega pisma. Direktorica žalskega zdra- vstvenega doma dr. Hana Šu- ster Erjavec je že pred časom za naš medij pojasnila, da ver- jame, da bodo na ministrstvu za zdravje pri reorganizaciji mreže upoštevali dejanska posredovanja. »Glede na to, da pri nas beležimo veliko zahtev- nih posredovanj (50 oživljanj lani), ne vidimo logične raz- lage za ukinitev. Če bi nujno službo ukinili, bi se s tem se- veda zmanjšala dostopnost do nujne oskrbe, kar zagotovo ni sprejemljivo, zato tega ne pri- čakujemo in ne podpiramo,« je še dodala konec decembra. V rokah zdravstvenikov? Da zaenkrat ni jasno, za ka- kšno reorganizacijo naj bi v resnici šlo, izpostavlja zdrav- nica Polona Sagadin, dr. med., ki ima v polzelski zdravstveni postaji zasebno ambulanto družinske medicine. »Glede na to, da je urgentna medicina s specialisti urgentne medicine postala samostojna speciali- zacija, se bo tudi sistem moral prilagoditi. Predvidevam, da nujne medicinske pomoči v manjših zdravstvenih domo- vih ne bodo ukinjali, verjetno pa bodo po vzoru iz tujine postopoma nujno medicinsko pomoč v veliki meri prevzeli za to dobro izšolani diplomi- rani zdravstveniki, ki se bodo ukvarjali samo s tem,« je poja- snila zdravnica in dodala, da je z vidika ambulant družinske medicine nujna medicinska pomoč vsaj v dnevnem času tudi v Zdravstvenem domu Žalec potrebna, saj se tako razbremenijo tudi njihove ambulante. »Glede drugih ne tako nujnih stanj menim, da bi močan primarni nivo bistveno zmanjšal potrebo po dežurnih ambulantah, kot jih poznamo zdaj.« Na obvoznico v Gornjem Gradu čakajo že vrsto let. Obvoznico naj bi začeli graditi letos Anton Špeh: »Obvoznica bo kraj razbremenila prometa, zato v občinski upravi že pripravljamo načrte za obuditev življenja v starem trškem jedru.« Strošek gradnje je ocenjen na približno 4,5 milijona evrov, v ta znesek je vključen DDV. Glavnino potrebnega denarja bo zagotovila država oziroma ministrstvo za infrastrukturo, Občina Gornji Grad bo prima- knila približno 722 tisoč evrov. Razbremenjeno trško jedro Če bo vreme dopuščalo, bodo pripravljalna dela lahko začeli ta mesec in jih končali v 480 dneh, torej v letu in šti- rih mesecih oziroma do maja 2024. Po besedah župana Ob- čine Gornji Grad Antona Špe- ha so na obvoznico občani v Gornjem Gradu potrpežljivo čakali več let. »V središču Gor- njega Grada se soočamo z go- stim prometom tako tovornih kot tudi osebnih vozil, v pole- tnih mesecih je gneča zaradi turistov še večja. Obvoznica bo kraj razbremenila prome- ta, zato v občinski upravi že pripravljamo načrte za obudi- tev življenja v starem trškem jedru, ki ponuja priložnost za izboljšanje turistične ponudbe, med drugim tudi z zagotavlja- njem dodatnih prodajaln in gostinskih lokalov.« Največji arhitekturni biser Gornji Grad je kraj, ki se ponaša z enim največjih arhi- tekturnih biserov Slovenije. V kraju so obnovili katedralo sv. Mohorja in Fortunata, v kateri so nagrobne plošče prvih lju- bljanskih škofov in edinstven oltar. Župani vseh šestih spo- dnjesavinjskih občin so se na osnovi informacij iz medijev o reorganizaciji oziroma ukini- »Glede na to, da pri nas beležimo veliko zahtevnih posredovanj (50 oživljanj lani), ne vidimo logične razlage za ukinitev,« pravi direktorica zdravstvenega doma dr. Hana Šuster Erjavec. »Ponosen sem, da nam bo uspelo obvoznico zgraditi v času mojega županovanja. Gre za pridobitev, ki se bo za- gotovo zapisala v zgodovino našega kraja. V sklopu gradnje obvozne ceste je predviden vi- adukt čez Dreto, ki bo na po- gled zelo lep. Pri načrtovanju gradnje je bilo treba upoštevati zahteve spomeniškega varstva zaradi bližine katedrale, ki je v ponos naši občini,« je še poja- snil župan. BF Župani občin Žalec, Prebold, Pol- zela, Braslovče, Vransko in Tabor so z dopisom opozorili, da so pro- ti ukinitvi urgentne ambulante v Zdravstvenem domu Žalec. (Foto: ŠO) Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 2, 12. januar 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Kaj konkretno je tisto, zaradi česar naj bi bila lo- kalno okolje in del strokovne javnosti nezadovoljna zaradi upravljanja Kozjanskega parka, ki ga je zadnja štiri leta vodila Mojca Kunst? To zanima predstavnike zaposlenih v svetu tega javnega zavoda. Čeprav je svet javnega zavoda pohvalil delo omenjenega zavoda in je delo direktorice v vseh štirih letih mandata ocenil kot odlično, se je vlada ob koncu minulega leta odločila za spremembo vodstva. TINA STRMČMNIK OBSOTELJE, KOZJANSKO – Sprememba vodstva Kozjanskega parka še odmeva Ministrstvo o konkretnih vzrokih molči Mojca Kunst (tretja z leve) leta 2021 v druži županov Bistrice ob Sotli, Kozjega in Podčetrtka ter nekdanjega gospodarskega ministra Zdravka Počivalška. Predstavnike zaposlenih zanima, zakaj ni več primerna za vodenje Kozjanskega parka. (Foto: Mojca Valenčak) Od kod izvira to nezado- voljstvo, med drugim zani- ma pet predstavnikov zapo- slenih v svetu zavoda. Nad obrazložitvijo ministrstva so presenečeni, saj zapisniki in posnetki sej sveta zavoda do- kazujejo, da je slednji letna poročila o delu tega zavoda izrecno pohvalil. Pohvale so prihajale še z drugih strani. Zavod je predlani prejel zlati grb Občine Kozje, nagrado Občine Krško in posebno nagrado župana Občine Bi- strica ob Sotli. In nagrado Unesco Melina Mercouri ter nagrado Natura 2000, o čemer smo poročali pred časom. Zanimive ocene V uredništvo smo prejeli oce- njevalne liste, ki kažejo, da je svet zavoda delo nekdanje di- rektorice Kunstove za leta 2019, 2020 in 2021 ocenil kot odlično. V njih je med drugim zapisa- no, da je zavod pod njenim vodstvom presegel kakovost in strokovnost sprejetega letnega programa, delovanje zavoda pa je bilo dobro organizirano in učinkovito. »Naloge so bile opravljene v rokih, sistematič- no ter z izmenjavo in dopolnje- vanjem znanj med sodelavci,« je med drugim zapisano. Leta 2021 so se odhodki Kozjanskega parka v primer- javi z letom prej zmanjšali za 27 odstotkov. Kozjanski park prihodke pridobiva za storitve javne službe in za storitve na trgu. Poročilo o izpolnjevanju meril za ugotavljanje uspešno- sti nekdanje direktorice med drugim navaja, da so prihodki leta 2021 znašali malo manj kot 1,2 milijona evrov in so bili za skoraj 33 odstotkov višji glede na leto 2020. Lastni prihodki so se glede na leto 2020 v letu 2021 povečali za približno 16 odstotkov. Brez jasnih pojasnil Na okoljsko ministrstvo smo poslali vprašanja o konkretnih vzrokih za spremembo vodstva zavoda in zaradi česa konkre- tno naj bi bila lokalno okolje in del strokovne javnosti nezado- voljna. Zanimalo nas je še, na podlagi katerih kriterijev so pri- stojni delo nekdanje direktorice ocenili kot neuspešno. Na mini- strstvu konkretnih odgovorov niso podali. Zapisali so le, da je za uspešno delovanje javnega zavoda poleg strokovno uspo- sobljenega vodstva ključna tudi širša podpora lokalnega okolja ter strokovnih organizacij. S ponovljenim razpisom, ki ga bodo objavili kmalu, želijo h kandidaturi povabiti širši krog strokovnjakov s tovrstnimi kompetencami. Med najbolj prodornimi občinami KOZJE – Občina Kozje se je uvrstila v fi nale izbora razvojno najbolj prodornih občin Zlati kamen, ki ga pripravljata podjetji SBR in Planet GV ter je namenjen spodbujanju in spremljanju razvoja na ravni lokalne samouprave. Komisija je v obrazložitvi zapisala, da je razvoj Kozjega zaznamovan s skrbjo tudi za najmanjše podrobnosti, ki jih občina zna umestiti v širši strateški koncept. Iz občine so sporočili, da so ponosni na priznanje, ki potrjuje njihova prizadevanja in delo. Veseli so, da je njihov trud prepoznan v omenjenem izboru. V fi nale je bilo uvrščenih še deset drugih občin iz različnih delov države. Organizatorji izbora bodo štiri regionalne zmagovalce razglasili 28. februarja v Ljubljani, ko bodo podelili še nagrado zlati kamen 2023. TS Pod okriljem nove dvorane ŠENTJUR – Dvorana za kulturne prireditve s sto sedeži, trije kabineti in dvigalo so med drugim nove vsebine stavbe v Ulici skladateljev Ipavcev 17 v Zgornjem trgu. Obči- na je še neizkoriščen prostor v zgradbi, kjer že deluje Razvojna agencija Kozjansko in kjer je tudi stalna razstava Rifnik in njegovi zakladi, namenila dejavnosti Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur. Učenci in učitelji omenjene glasbene šole nove prostore s pridom uporabljajo od začetka šolskega leta 2022/23. Namenu so jih slovesno predali konec lanskega decembra in se s tem poklonili tudi rojstnemu dnevu skladatelja in zdravnika Josipa Ipavca. 21. decembra 2022 je minilo tudi šest let od odprtja novih prostorov glasbene šole v Zgornjem trgu. Občina Šentjur je prostore v Ulici skladateljev Ipavcev 17 preuredila tako, da so primerni za različne dogodke. Dostop je urejen po osrednjem stopnišču, izvajalec del je še eno dodatno stopnišče uredil na vzhodni strani zgradbe. Dvigalo, na katero je občina čakala dolgo časa, služi prevozu gibalno oviranih oseb in opreme. Nova dvorana ima na stenah nameščene akustične obloge, na voljo je tudi nova scensko-tehnična oprema. Izboljšav je bila deležna še zunanjost stavbe, in sicer je bila tam urejena fasada, zunanje stavbno pohištvo je bilo prepleskano, poskrbljeno je bilo še za zunanjo ureditev. TS Utrinek s koncerta, s katerim so uradno namenu predali novo dvorano v Zgornjem trgu. (Foto: Klemen Lorber) Odslej plačljivo polnjenje e-vozil ŠMARJE PRI JELŠAH – Od 1. januarja je storitev polnje- nja električnih vozil na vseh občinskih polnilnih mestih plačljiva, medtem ko jo je zadnjo zadnjih pet let plačevala tamkajšnja občina. Uporabniki lahko električna vozila na območju občine Šmarje pri Jelšah polnijo na treh mestih, in sicer na parkirišču pred stavbo »stare občine« na Aškerčevem trgu 12, v bližini Podružnične osnovne šole Kristan Vrh in pri šmarskem vrtcu. Občina Šmarje pri Jelšah je uporabnikom več kot pet let za- gotavljala brezplačno polnjenje električnih vozil. V letu 2021 je za to namenila 1.500 evrov, v minulem letu 3.500 evrov. Za uvedbo plačljivega sistema se je med drugim odločila, saj je bila v lanski prometni nesreči popolnoma uničena polnilna postaja pri nekdanji občini, polnilnico pri vrtcu pa je bilo treba večkrat popravljati. »Odločitev je sovpadala še z varčevalnimi ukrepi na področju rabe električne energije v javnih zavodih in ustanovah ter na področju javne razsvetljave v občini,« so sporočili iz občinske službe za odnose z javnostmi. Po novem uporabniki storitev polnjenja za električna vozila na občin- skih mestih s pomočjo aplikacije OneCharge ali Petrolove kartice mobilnosti plačajo Petrolu, ki upravlja mrežo javnih električnih polnilnic na več kot sto mestih po Sloveniji. Sistem polnjenja na polnilnem mestu pri podružnični šoli na Kristan Vrhu občina še vzpostavlja. TS Spomnimo, da je vlada za vršilko dolžnosti Kozjan- skega parka imenovala mag. Valerijo Slemenšek, ki je bila vrsto let zaposlena kot vodja službe za splošne zadeve. Ko smo na okoljskem ministr- stvu poizvedovali, kaj je bil razlog za spremembo na čelu parka, se je odgovor glasil, da sta lokalno okolje in del stro- kovne javnosti izrazila neza- dovoljstvo z upravljanjem zavoda. Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 2, 12. januar 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Dovozna cesta za novo sosesko ZREČE – Do sredine letošnjega poletja bo zreška občina za novo stanovanjsko naselje v Zrečah zgradila dovozno cesto z vso po- trebno komunalno infrastrukturo. Gradilo jo bo konjiško podjetje GMI, inženiring in vzdrževanje, v proračunu pa je občina za ta namen zagotovila približno 815 tisoč evrov. V Zrečah so prisotne potrebe tako po blo- kovskih stanovanjih kot tudi po individualni stanovanjski gradnji. Zato je v občinskem po- drobnem prostorskem načrtu Občina Zreče predvidela prostor za novo naselje z dvain- dvajsetimi stanovanjskimi hišami (SN2 Zre- če). Kmalu bo na tem območju občina začela graditi 432 metrov dolgo dovozno cesto in urejati komunalno infrastrukturo. Novo na- selje bo nadaljevanje stanovanjske soseske. Od vodovoda do razsvetljave Kot izvajalca gradbenih del je Občina Zreče konec lanskega leta izbrala podjetje GMI, in- ženiring in vzdrževanje iz Slovenskih Konjic, ki se je na javni razpis prijavilo z najugodnej- šo ponudbo. Pogodbo sta zreški župan Boris Podvršnik in direktor podjetja GMI, inženi- ring in vzdrževanje Aleksander Marguč že podpisala. Vrednost pogodbenih del znaša približno 851 tisoč evrov. Kot je ob podpisu pogodbe povedal župan Podvršnik, se je iz- bran izvajalec zavezal, da bo dela končal v osmih mesecih od podpisa pogodbe. Potreben denar je v proračunu zagotovila Občina Zreče. V sklop gradnje dovozne ceste bodo zago- tovili novo voziščno konstrukcijo ter vozno površine ceste, uredili hodnika za pešce ter sistem za odvajanje meteornih voda, prav tako bodo zgradili meteorno in fekalno ka- nalizacijo. Uredili bodo še plinovod, napelja- vo električne energije in javno razsvetljavo. Predvidena je tudi gradnja novega vodovoda s hišnimi priključki. Nov vodovod bodo pri- ključili na obstoječi vodovodni sistem, ki ga upravlja Občina Zreče. BF VITANJE – Direktor Dominik Kobold zapušča Center Noordung Odhodu botruje tudi slab odnos z občino »Ob mojem prihodu leta 2018 smo bili v Centru Noordung zaposleni trije, zdaj nas je šest. V letu 2022 smo presegli pol milijona evrov prihodkov, kar je največ doslej. Tudi lanski obisk je bil rekorden, saj smo gostili 21.500 obiskovalcev.« Konec februarja bo direktor vitanjskega Centra Noordung dr. Dominik Kobold po petih letih vode- nja zapustil javni zavod, v katerem so lani ustvarili rekordne prihodke in zabeležili najštevilnejši obisk doslej. Zato je mnoge presenetila njegova odločitev, da se ne bo prijavil na razpis za naslednji petletni mandat. Pravi, da odhaja iz osebnih razlogov, ne- uradno pa je mogoče slišati, da naj bi prihajalo do pogostih nesoglasij med vodstvom Centra Noordung in Občino Vitanje. BARBARA FURMAN Lani so v Centru Noordung našteli 21.500 obiskovalcev. (Foto: Center Noordung) Dr. Dominik Kobold pravi, da vodenje Centra Noordung zapušča iz osebnih razlogov. (Foto: Center Noordung) Direktor dr. Dominik Ko- bold v Centru Noordung – centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noor- dunga ostaja do konca fe- bruarja. Kot pravi, namerava do takrat pripraviti progra- ma dela in finančno poročilo javnega zavoda za letos ter podpisati še pogodbe za ne- katere nove projekte. »Da se ne bom potegoval za ponov- ni mandat, sem se odločil iz osebnih razlogov. Do te od- ločitve sem prišel spontano in po tehtnem premisleku. Ne zanikam, da je dodaten razlog za moj odhod tudi od- nos prejšnjega vodstva Obči- ne Vitanje, ki je z zanikanjem dobrih rezultatov centra in zatiranjem smelih razvojnih dobil zadostne podpore vo- livcev, novi vitanjski župan je postal 31-letni Andraž Po- gorevc. Kje bo dr. Dominik Kobold nadaljeval službovanje, še ne želi povedati. »Trenutno še usklajujemo pravne formal- nosti glede prekinitve moje- ga delovnega razmerja, zato o svoji novi službi še ne želim govoriti.« Pol milijona prihodkov Ustanoviteljici Centra No- ordung sta država in Občina Vitanje. Kot še pravi Kobold, zavod zapušča v dobrem fi- nančnem in organizacijskem stanju. »V petih letih smo ga kadrovsko okrepili. Ob mojem prihodu smo bili zaposleni trije, zdaj nas je šest. V letu 2022 smo presegli pol milijo- na evrov prihodkov, kar je naj- več doslej. Tudi lanski obisk je bil rekorden, saj smo gostili 21.500 obiskovalcev. Prenovi- li in nadgradili smo razstavne vsebine, ki bodo lahko še na- prej privabljale obiskovalce od blizu in daleč.« Od leta 2021 Center Noor- dung z izvajanjem plačljivih dejavnosti in sofinanciranimi projekti dodatno zasluži toli- ko, kot za delovanje zavoda prispevata njegovi ustanovi- blizu in daleč. Obiskovalci so lepo sprejeli tudi humanoi- dno robotko Vito, ki jim ob prihodu v Center Noordung izreka dobrodošlico ter z nji- mi po želji tudi poklepeta. Še bi lahko našteval dosežke, ki so pripomogli k populari- zaciji vesoljske znanosti in s tem povečali prepoznavnost tako centra kot tudi Vitanja v širšem slovenskem in med- narodnem prostoru. Zato ne razumem posameznikov iz lokalnega okolja, ki želijo škodovati zavodu, in sicer brez ustreznega znanja o poslovanju in njegovem po- slanstvu,« poudarja in doda- ja, da ima Center Noordung veliko priložnosti za nadaljnji razvoj, zato so program dela za leto 2023 zastavili še bolj velikopotezno, saj želijo pri- vabiti več obiskovalcev iz tu- jine. To jim je v zadnjih dveh letih preprečila pandemija covida-19. Dobra popotnica Tako v Centru Noordung nameravajo zagotavljati nove razstave s področja astrono- mije in razvoja vesoljskih vsebin, a tudi sodobne in- termedijske razstave. Med drugim načrtujejo digitaliza- cijo ter povezovanje s tujimi vesoljskimi in tehnološkimi »Da se ne bom potegoval za ponovni mandat direktorja, sem se odločil iz osebnih razlogov. Ne zanikam, da sta dodatna razloga za sprejeto odločitev odnos prejšnjegaa vodstva Občine Vitanje, ki je z negiranjem rezultatov in zatiranjem ambicioznosti ustvarilo neugodno delovno vzdušje,« pravi dr. Dominik Kobold. načrtov ustvarilo neugodno delovno vzdušje,« priznava. Kot je znano, ima vitanjska občina novo vodstvo. Na no- vembrskih volitvah dolgole- tni župan Slavko Vetrih ni teljici. Letos naj bi zagoto- vili 200 tisoč evrov. Vodenje Centra Noordung je Dominik Kobold prevzel aprila 2018. Bil je v klavrnem stanju. S so- delavci mu je uspelo okrepiti ponudbo in prepoznavnost zavoda. Ta si na trgu zdaj lah- ko zagotovi dovolj sredstev za nadaljnji razvoj dejavnosti. Kamnine z Lune V zadnjih petih letih so v Centru Noordung prenovili dve večji razstavi in ponudbo obogatili z dodatnimi multi- medijskimi vsebinami. »Pose- bej ponosen sem, da nam je uspelo zagotoviti gostovanje razstave originala kamni- ne z Lune in replike obleke astronavta Neila Armstron- ga, ki je bila deležna izjemne pozornosti obiskovalcev od ustanovami. Ponovno naj bi oživili umetniške projekte o kulturalizaciji vesolja in pred- stavitvi humanizacije tehno- logij v neindustrijski uporabi. »ESERO Slovenija – Evrop- ski vesoljski izobraževalni urad Centru Noordung ponu- ja številne možnosti za še bolj učinkovito povezavo s sloven- skimi podjetji, ki so vpeta v ra- zvoj vesoljske znanosti. Dobra popotnica za razvoj centra je tudi to, da vsi najbolj po- membni ustvarjalci na podro- čju vesoljskega razvoja pri nas Center Noordung prepoznava- jo kot pomembno ustanovo, podporo mu zagotavljata tudi ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter novo vodstvo Občine Vitanje,« še pravi odhajajoči direktor Do- minik Kobold. Pacienti stavkali tudi pri nas SLOVENSKE KONJICE - V torek so slovenski pacienti in pacientke v organizaciji inici- ative Glas ljudstva stavkali po celi Sloveniji, tudi v naših koncih. V Slovenskih Konjicah so se zbrali pred zdravstvenim domom. Zbrani so nekaj po peti uri popoldan, ko se je začela stavka, prebrali pet zahtev, za katere verjamejo, da bodo pripomogle k reševanju težav, ki pestijo slovenski javni zdravstveni sistem. Glavni del stavke je potekal v Ljubljani, manjši protesti pa so potekali še v osmih mestih po Sloveniji. Povsod so zahtevali, da vsi pacienti nemudoma dobijo dostop do osebnega zdrav- nika, da odgovorni odpravijo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, prekinejo delo zdravnikov v dvojni praksi, preprečijo preskakovanje čakalnih vrst, ki ga omogočajo komercialna zava- rovanja in da javno zdravstvo sledi potrebam pacientov namesto profitnim koncesionarjem. Kot najbolj nujno pa vidijo uresničitev prve zahteve. JF, foto: Polonca Jelen Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 2, 12. januar 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Dovozna cesta za novo sosesko ZREČE – Do sredine letošnjega poletja bo zreška občina za novo stanovanjsko naselje v Zrečah zgradila dovozno cesto z vso po- trebno komunalno infrastrukturo. Gradilo jo bo konjiško podjetje GMI, inženiring in vzdrževanje, v proračunu pa je občina za ta namen zagotovila približno 815 tisoč evrov. V Zrečah so prisotne potrebe tako po blo- kovskih stanovanjih kot tudi po individualni stanovanjski gradnji. Zato je v občinskem po- drobnem prostorskem načrtu Občina Zreče predvidela prostor za novo naselje z dvain- dvajsetimi stanovanjskimi hišami (SN2 Zre- če). Kmalu bo na tem območju občina začela graditi 432 metrov dolgo dovozno cesto in urejati komunalno infrastrukturo. Novo na- selje bo nadaljevanje stanovanjske soseske. Od vodovoda do razsvetljave Kot izvajalca gradbenih del je Občina Zreče konec lanskega leta izbrala podjetje GMI, in- ženiring in vzdrževanje iz Slovenskih Konjic, ki se je na javni razpis prijavilo z najugodnej- šo ponudbo. Pogodbo sta zreški župan Boris Podvršnik in direktor podjetja GMI, inženi- ring in vzdrževanje Aleksander Marguč že podpisala. Vrednost pogodbenih del znaša približno 851 tisoč evrov. Kot je ob podpisu pogodbe povedal župan Podvršnik, se je iz- bran izvajalec zavezal, da bo dela končal v osmih mesecih od podpisa pogodbe. Potreben denar je v proračunu zagotovila Občina Zreče. V sklop gradnje dovozne ceste bodo zago- tovili novo voziščno konstrukcijo ter vozno površine ceste, uredili hodnika za pešce ter sistem za odvajanje meteornih voda, prav tako bodo zgradili meteorno in fekalno ka- nalizacijo. Uredili bodo še plinovod, napelja- vo električne energije in javno razsvetljavo. Predvidena je tudi gradnja novega vodovoda s hišnimi priključki. Nov vodovod bodo pri- ključili na obstoječi vodovodni sistem, ki ga upravlja Občina Zreče. BF VITANJE – Direktor Dominik Kobold zapušča Center Noordung Odhodu botruje tudi slab odnos z občino »Ob mojem prihodu leta 2018 smo bili v Centru Noordung zaposleni trije, zdaj nas je šest. V letu 2022 smo presegli pol milijona evrov prihodkov, kar je največ doslej. Tudi lanski obisk je bil rekorden, saj smo gostili 21.500 obiskovalcev.« Konec februarja bo direktor vitanjskega Centra Noordung dr. Dominik Kobold po petih letih vode- nja zapustil javni zavod, v katerem so lani ustvarili rekordne prihodke in zabeležili najštevilnejši obisk doslej. Zato je mnoge presenetila njegova odločitev, da se ne bo prijavil na razpis za naslednji petletni mandat. Pravi, da odhaja iz osebnih razlogov, ne- uradno pa je mogoče slišati, da naj bi prihajalo do pogostih nesoglasij med vodstvom Centra Noordung in Občino Vitanje. BARBARA FURMAN Lani so v Centru Noordung našteli 21.500 obiskovalcev. (Foto: Center Noordung) Dr. Dominik Kobold pravi, da vodenje Centra Noordung zapušča iz osebnih razlogov. (Foto: Center Noordung) Direktor dr. Dominik Ko- bold v Centru Noordung – centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noor- dunga ostaja do konca fe- bruarja. Kot pravi, namerava do takrat pripraviti progra- ma dela in finančno poročilo javnega zavoda za letos ter podpisati še pogodbe za ne- katere nove projekte. »Da se ne bom potegoval za ponov- ni mandat, sem se odločil iz osebnih razlogov. Do te od- ločitve sem prišel spontano in po tehtnem premisleku. Ne zanikam, da je dodaten razlog za moj odhod tudi od- nos prejšnjega vodstva Obči- ne Vitanje, ki je z zanikanjem dobrih rezultatov centra in zatiranjem smelih razvojnih dobil zadostne podpore vo- livcev, novi vitanjski župan je postal 31-letni Andraž Po- gorevc. Kje bo dr. Dominik Kobold nadaljeval službovanje, še ne želi povedati. »Trenutno še usklajujemo pravne formal- nosti glede prekinitve moje- ga delovnega razmerja, zato o svoji novi službi še ne želim govoriti.« Pol milijona prihodkov Ustanoviteljici Centra No- ordung sta država in Občina Vitanje. Kot še pravi Kobold, zavod zapušča v dobrem fi- nančnem in organizacijskem stanju. »V petih letih smo ga kadrovsko okrepili. Ob mojem prihodu smo bili zaposleni trije, zdaj nas je šest. V letu 2022 smo presegli pol milijo- na evrov prihodkov, kar je naj- več doslej. Tudi lanski obisk je bil rekorden, saj smo gostili 21.500 obiskovalcev. Prenovi- li in nadgradili smo razstavne vsebine, ki bodo lahko še na- prej privabljale obiskovalce od blizu in daleč.« Od leta 2021 Center Noor- dung z izvajanjem plačljivih dejavnosti in sofinanciranimi projekti dodatno zasluži toli- ko, kot za delovanje zavoda prispevata njegovi ustanovi- blizu in daleč. Obiskovalci so lepo sprejeli tudi humanoi- dno robotko Vito, ki jim ob prihodu v Center Noordung izreka dobrodošlico ter z nji- mi po želji tudi poklepeta. Še bi lahko našteval dosežke, ki so pripomogli k populari- zaciji vesoljske znanosti in s tem povečali prepoznavnost tako centra kot tudi Vitanja v širšem slovenskem in med- narodnem prostoru. Zato ne razumem posameznikov iz lokalnega okolja, ki želijo škodovati zavodu, in sicer brez ustreznega znanja o poslovanju in njegovem po- slanstvu,« poudarja in doda- ja, da ima Center Noordung veliko priložnosti za nadaljnji razvoj, zato so program dela za leto 2023 zastavili še bolj velikopotezno, saj želijo pri- vabiti več obiskovalcev iz tu- jine. To jim je v zadnjih dveh letih preprečila pandemija covida-19. Dobra popotnica Tako v Centru Noordung nameravajo zagotavljati nove razstave s področja astrono- mije in razvoja vesoljskih vsebin, a tudi sodobne in- termedijske razstave. Med drugim načrtujejo digitaliza- cijo ter povezovanje s tujimi vesoljskimi in tehnološkimi »Da se ne bom potegoval za ponovni mandat direktorja, sem se odločil iz osebnih razlogov. Ne zanikam, da sta dodatna razloga za sprejeto odločitev odnos prejšnjegaa vodstva Občine Vitanje, ki je z negiranjem rezultatov in zatiranjem ambicioznosti ustvarilo neugodno delovno vzdušje,« pravi dr. Dominik Kobold. načrtov ustvarilo neugodno delovno vzdušje,« priznava. Kot je znano, ima vitanjska občina novo vodstvo. Na no- vembrskih volitvah dolgole- tni župan Slavko Vetrih ni teljici. Letos naj bi zagoto- vili 200 tisoč evrov. Vodenje Centra Noordung je Dominik Kobold prevzel aprila 2018. Bil je v klavrnem stanju. S so- delavci mu je uspelo okrepiti ponudbo in prepoznavnost zavoda. Ta si na trgu zdaj lah- ko zagotovi dovolj sredstev za nadaljnji razvoj dejavnosti. Kamnine z Lune V zadnjih petih letih so v Centru Noordung prenovili dve večji razstavi in ponudbo obogatili z dodatnimi multi- medijskimi vsebinami. »Pose- bej ponosen sem, da nam je uspelo zagotoviti gostovanje razstave originala kamni- ne z Lune in replike obleke astronavta Neila Armstron- ga, ki je bila deležna izjemne pozornosti obiskovalcev od ustanovami. Ponovno naj bi oživili umetniške projekte o kulturalizaciji vesolja in pred- stavitvi humanizacije tehno- logij v neindustrijski uporabi. »ESERO Slovenija – Evrop- ski vesoljski izobraževalni urad Centru Noordung ponu- ja številne možnosti za še bolj učinkovito povezavo s sloven- skimi podjetji, ki so vpeta v ra- zvoj vesoljske znanosti. Dobra popotnica za razvoj centra je tudi to, da vsi najbolj po- membni ustvarjalci na podro- čju vesoljskega razvoja pri nas Center Noordung prepoznava- jo kot pomembno ustanovo, podporo mu zagotavljata tudi ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter novo vodstvo Občine Vitanje,« še pravi odhajajoči direktor Do- minik Kobold. Pacienti stavkali tudi pri nas SLOVENSKE KONJICE - V torek so slovenski pacienti in pacientke v organizaciji inici- ative Glas ljudstva stavkali po celi Sloveniji, tudi v naših koncih. V Slovenskih Konjicah so se zbrali pred zdravstvenim domom. Zbrani so nekaj po peti uri popoldan, ko se je začela stavka, prebrali pet zahtev, za katere verjamejo, da bodo pripomogle k reševanju težav, ki pestijo slovenski javni zdravstveni sistem. Glavni del stavke je potekal v Ljubljani, manjši protesti pa so potekali še v osmih mestih po Sloveniji. Povsod so zahtevali, da vsi pacienti nemudoma dobijo dostop do osebnega zdrav- nika, da odgovorni odpravijo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, prekinejo delo zdravnikov v dvojni praksi, preprečijo preskakovanje čakalnih vrst, ki ga omogočajo komercialna zava- rovanja in da javno zdravstvo sledi potrebam pacientov namesto profitnim koncesionarjem. Kot najbolj nujno pa vidijo uresničitev prve zahteve. JF, foto: Polonca Jelen Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 2, 12. januar 2023 KULTURA Nov abonma zavoda Celeia Plesni forum Celje Še eno leto na krilih plesa V Plesnem forumu Celje so konec leta pripravili praznično revijo najmlajših plesalcev od tretjega do dvanajstega leta. Novoletni plesni vlak je »zapeljal« pod vodstvom koreografinje Gordane Stefanovič – Erjavec, ki v Celju že 47 let skrbi za to, da se mladi plesno izobražujejo in da za mnoge ples postane na- čin življenja. Plesni forum je pogosto tudi prizorišče nastopov odličnih domačih in tujih glasbenikov. TATJANA CVIRN Najmlajšim tovrstni na- stopi, na katere se dlje časa pripravljajo, veliko pomenijo in se jih zelo veselijo, pravi neumorna umetniška vodja, koreografinja in pedagoginja Gordana Stefanovič – Erja- vec. »Za ta nastop pripravi- mo posebne točke, ki so vse- binsko povezane v celoto. V otrocih skušam zbuditi iskri- co, da žarijo na odru,« pravi Goga, kot jo kličejo. Najmlajša skupina Me- tuljčki je pripravila plesni točki Obročki veselja ter Ve- ter in snežinke in pričarala veselje ter zimsko vzdušje. Skupina Sovice je zelo pre- pričljivo odplesala poroko čukov in sovic na skladbo Čuk se je oženil ter zaželela veliko ljubezni. Skupina Pac- ka je s točkama Hopoplosk in Potpuri poudarila po- membnost ustvarjalnosti in igrivosti ter sporočila, da naj tudi odrasli ohranijo otroško radovednost v srcu. Najsta- rejša skupina Pif (od devet do dvanajst let) je v koreo- grafijah Tišina, snemamo in Ritmoplet predstavila pomen humorja, smeha, medseboj- nih stikov in usklajenosti v živahnem ritmu življenja. Na koncu so vsi nastopajoči skupaj zaplesali koreografijo Zvončki pojejo, v kateri so pokazali moč skupne plesne energije in veselja. Prizor sneženja v dvorani, plesa, glasbe in ploskanje navdu- šenega občinstva je priklical tudi Božička. Skupine starejših plesalk Plesnega foruma Celje se bodo predstavile v prihodnjih dneh, saj je bilo pred prazni- ki ogromno drugih dogodkov, na katerih so nastopale. Večer sodobnega plesa bodo poleg Goge pripravile še Kaja Ja- njić, Iza Skok in Ana Cvelfar. Ponosni na doseženo Minulo leto je bilo za Ple- sni forum Celje uspešno že zato, ker mnogi starši vedno znova zaupajo svoje otroke temu plesno-gledališkemu središču in njegovi vodji, ob čemer se forum lahko pohvali tudi z nekaterimi osvojenimi priznanji s tekmovanj in fe- Na Novoletnem plesnem vlaku so nastopili najmlajši plesalci Plesnega foruma Celje. stivalov ter z uspešno izpe- ljanimi projekti. »Delam z vsemi skupinami razen z najstarejšo, ki jo učita moji nekdanji učenki Ana Cvelfar in Iza Skok,« pravi sogovor- nica, ki si bo leto zapomnila po več dogodkih. Na Opusu, državnem tekmovanju mla- dih plesnih ustvarjalcev, so plesalke osvojile tri zlata pri- znanja. Največji projekt pre- tekle sezone je bil po besedah sogovornice plesno-glasbeni projekt Lunina čarobna flav- tica, pri katerem je dvajset celjskih plesalcev sodelovalo z orkestrom kitar in flavt iz pobratenega mesta Singen. Po majski premieri v Singnu je bila junija uprizoritev še v Celju. »To je bilo krasno do- živetje za naše plesalce, saj so zaradi korone pogrešali mednarodno sodelovanje in so dolgo čakali nanj.« Septembra je bil v forumu že 15. Korpus, festival sodob- nega plesa. Na tridnevnem dogodku so se predstavile skupine iz Slovenije, tokrat tudi skupina iz hrvaške Pože- ge. Kot gost je nastopil odlični plesalec Žigan Krajnčan. S plesom se ukvarja tudi Gogina hči Gea Erjavec, ki je imela konec novembra premiero svojega avtorske- ga projekta Inana, ki ga bo ponovno predstavila 14. ja- nuarja. Tudi v teh dneh plesalci ne mirujejo, saj se pripravljajo na Opus, ki bo od 20. do 23. januarja, in na plesno pred- tekmovanje, kjer bodo iz- brani plesalci za februarsko državno tekmovanje. Na kul- turni praznik načrtuje Goga ponovno uprizoritev Lunine čarobne pravljice, a tokrat z glasbeniki iz celjske glasbe- ne šole. Foto: Lara Rojc Koncert je pravi začetek novega leta Minulo leto na Gimna- ziji Celje – Center je bilo zaznamovano s prazno- vanjem 110-letnice šole. Tudi tradicionalne šolske prireditve so bile v zname- nju tega jubileja in gesla Prihodnost je zdaj. Z njim šola sporoča, da lahko mladi svet spreminja- jo, če začnejo pri sebi in se zavedajo, da prihodnost ni njihova usoda, ampak iz- bira, kako bodo ravnali, da bo svet boljši. Pri tem ima pomembno vlogo izobraže- vanje. Šola namenja velik poudarek različnim dejav- nostim, tudi glasbeni. Pri- bližno 180 dijakov je vklju- čenih v različne zasedbe, od Novoletni koncert v cerkvi Sv. duha, kjer so se predstavile zasedbe GCC, je bil tudi priložnost za nagovor v. d. ravnatelja Roka Lipnika (levo) in slovo od dosedanjega ravnatelja šole Gregorja Deleje. Desno je David Preložnik, ki je združene zasedbe vodil skozi zahtevno Misso Rotno. (Foto: arhiv GCC) Krajine in figure, ki odražajo pripovedi instrumentalnih do pevskih, in vse so se v sredo predsta- vile na tradicionalnem no- voletnem koncertu v cerkvi Sv. duha v Celju. Brez njega si šola ne zna predstavlja- ti začetka leta, smo slišali poslušalci v polni dvorani. Nastopili so Dekliški pevski zbor GCC pod vodstvom Da- vida Preložnika, FaVoZa, ki jo vodi Gregor Deleja, Nonet GCC pod vodstvom Barbare Arlič Kerstein, profesorski kvintet, GCC gipsy kvintet in The Šlagers pod vod- stvom Saša Šonca. V goste je šola tokrat povabila Me- šani mladinski pevski zbor II. gimnazije Maribor pod vodstvom Viljema Babiča. Zasedbe so se predstavile z deli iz slovenske in evropske Odnos med figuro in krajino ter vnos dodatnih vsebin v sliko celostno izra- žata idejno pripoved. (Foto: TT) V Občinski knjižnici Braslovče so na ogled po- stavili razstavo z naslovom Krajina in pripoved. Gre za skupinsko razstavo 15 članov Kulturno-umetni- škega društva Žalec, ki se predstavljajo z različnimi tehnikami in materiali. Razstava je odprta v času odprtosti knjižnice do 4. februarja. Žalski likovniki bodo letos obeležili dvajset let ustvarjanja. V tem času so se z likovnimi pedagogi in mentorji, trenutno pod vod- stvom akademskega slikarja mag. Uroša Potočnika, raz- vijali tako vsak posameznik zase kot tudi posameznik kot del skupine. Med njimi se je spletla vez, ki ni pove- zana le z barvami in s platni, temveč tudi z druženjem, s smehom in prijateljstvom. Njihov odnos do sebe in okolice ter utrip skupine je mogoče začutiti v vsaki razstavi, ki jo pripravijo. Glavno vodilo tokratnega likovnega snovanja, ki je na ogled v braslovški knjižni- ci, je bila umestitev figure v krajino. Odnos med figuro in krajino ter vnos doda- tnih vsebin v sliko celostno izražata idejno pripoved, ki aktivira slikarja in gledalca, da vedno znova interpretira nastalo delo. ŠO V Zavodu Celeia so oce- nili, da je bilo Pravljično Celje dobro obiskano in da so bili pozitivni odzi- vi na nekatere novosti. Največ obiskovalcev so našteli na silvestrovanju na prostem. 73 tisoč ljudi je obiskalo več kot 50 pri- reditev. Zavod je za letos napovedal prvo novost – abonma Vivace. Gre za abonma treh ra- znovrstnih dogodkov glas- be in humorja. Za 60 evrov si bo v Celjskem domu mogoče ogledati koncer- te Neishe (21. januarja), dua Hamo in Rudi Bučar (24. februarja) ter nastop Klemna Slakonje in Small Banda v predstavi Ni da ni (31. marca). Zavod sicer ponuja še dva koncertna abonmaja kla- sične glasbe. V okviru cikla GM oder se predstavljajo najboljši mladi umetniki svoje generacije. V okviru Koncertnega abonmaja so letos v ospredju mednaro- dno uveljavljene solistke in komorne glasbenice. 18. ja- nuarja bosta v Narodnem domu nastopili violinistki Božena Angelova in Tanja Sonc, marca brazilska pi- anistka Simone Leitao in maja kvartet flavt 4Syrinx. TC glasbene zakladnice, ki jih je navdihnil božično-novo- letni čas. Vrhunec večera je bil sku- pni nastop vseh zasedb, ki so navdušile z izvedbo dže- zovske maše Missa Rotna, ki je delo danskega skladatelja Benta Pedra Holbecha. Koncert, ki sta mu pri- sluhnila tudi nemška vele- poslanica v Sloveniji Natalie Kauther in evropski posla- nec Milan Brglez, je bil priložnost za nagovor v. d. ravnatelja Roka Lipnika in za čustveno slovo od dose- danjega ravnatelja Gregorja Deleje, ki je z novim letom kot vršilec dolžnosti zasedel mesto direktorja občinske uprave Mestne občine Celje TC Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 2, 12. januar 2023 NAŠA TEMA Še posebej drago ogrevanje s plinom Visoki izdatki razblinili sanje o vsebinskem razvoju »Bilo je zelo mrzlo. V cerkvi so bile zvečer med koncertom zgolj štiri stopinje,« so bile besede enega od udeležencev koncerta v žalski župnijski cerkvi konec decembra. Že res, da v cerkvah nikoli ni bilo ravno toplo, a so letošnjo sezono upravljavci marsikje še posebej varčni. S cenami energen- tov so namreč v nebo poskočili tudi zneski na položnicah. Kljub za ta čas visokim zunanjim temperaturam se s povečanimi stroški srečujejo mnogi v regiji. Poskok izdatkov za ogrevanje v prvi vrsti povzroča sive lase tistim upravljavcem, kjer se ogrevajo na plin. Ne upajo niti pomisliti, kako bi bilo, če bi bile letošnje januarske temperature večino časa pod lediščem. ŠPELA OŽIR Foto: Andraž Purg Za ogrevanje namenijo ves svoj denar Župnijam Škofi je Celje so se izdatki za ogrevanje v pri- merjavi s predlanskim letom bistveno povečali. Še posebej je to mogoče to opaziti tam, kjer se ogrevajo na plin. Njihovi stroški so višji za več kot sto odstotkov. Nekoliko bolje so jo odnesli tam, kjer imajo peči na lesno biomaso, ki se je podražila za približno 25 odstotkov. Stroški kurilnega olja so odvisni od časa nakupa, stroški elektrike od spreminja- nja cen pri ponudnikih. Klemen Sitar iz tajništva škofi je je pojasnil, da večjo obremenitev kot ogrevanje cerkva pred- stavlja ogrevanje župnišč in prostorov za pastoralno dejav- nost in verouk, kjer so vsakodnevno programi in srečanja. Slednje je še posebej v veli- ko stisko pahnilo polzelskega župnika Urbana Lesjaka, ki je imel veliko načrtov o vsebinski nadgradnji delovanja župnije, a vse to bo, kot pravi, moralo počakati na z vidika stroškov prijaznejše čase. »Ogrevanje je vsekakor postalo veliko fi - nančno breme v naši župniji in samo upam, da nam bo ob visoki ceni plina uspelo porav- nati stroške,« pravi Lesjak, ki je že pred zimo župnijo s po- sodobitvijo ogrevanja pripravil na višjo ceno plina. Ker je ta v primerjavi z lansko poskočila kar za petkrat, kljub vsem po- segom, stroškom in delu, ki jih je Lesjak s sodelavci vložil prav v zmanjšanje stroškov ogre- vanja ti še vedno dvakratno presegajo lanske. »S sodelavci smo že pred začetkom letošnje zime ugotovili, da je nujno raz- mišljati o načinih, kako bi stro- šek ogrevanja zmanjšali. V ta namen smo se odločili za pre- cej drag poseg v veroučnih pro- storih.« Prostore pod cerkvijo so v celoti opremili z novimi radiatorji, ki imajo veliko boljši energetski izkoristek kot stari. Hkrati so v največjem prostoru uredili priložnostni bogoslužni prostor, kjer so od ponedeljka do petka redne tedenske svete maše. »Bogoslužni prostor lah- ko sprejme 50 vernikov, po po- trebi še več, kar je za naša re- dna bogoslužja povsem dovolj. Manjši prostor, ki ga ogrevamo že zaradi vsakodnevnega vero- uka, nam nudi veliko manjšo »Za ogrevanje moramo nameniti ves naš denar, ki bi ga sicer lahko vložili v obnove prostorov, posodobitve delovanja in razvojne projekte. To me seveda skrbi in mi hkrati jemlje upanje in strast, ki jo sicer čutim pri svojem delu,« pravi polzelski župnik. porabo plina, hkrati je prostor v vsakem primeru toplejši kot cerkev, saj je v njem tudi ob ve- čerih približno 15 stopinj.« V cerkvi med tednom ohranjajo temperaturo 6 stopinj, medtem ko jo od sobote ogrevajo, da temperature med nedeljskim bogoslužjem dosežejo vsaj 10 stopinj Celzija. Poraba manjša, a stroški višji Z vsemi temi ukrepi so po- rabo plina zmanjšali za četr- tino v primerjavi z lansko, a je še vedno novembrski me- sečni račun znašal pet tisoč evrov. »Cena plina je namreč v našem primeru poskočila kar petkrat glede na lansko ceno. To pomeni, da kljub vsem posegom, stroškom in delu, ki smo jih vložili prav v zmanjšanje stroškov ogre- vanja, ti še vedno dvakratno presegajo lanske,« še pravi sogovornik. Župnija Polzela je tako kot vse druge popolnoma odvi- sna od darov domačih verni- kov. »Čeprav so naši verniki zelo dobri in odprti ljudje, ki so pripravljeni veliko žrtvova- ti za delovanje naše župnije, naše nabirke niti približno ne zadostujejo za poravnavo stroškov. Za ogrevanje mo- ramo tako nameniti ves naš denar, ki bi ga sicer lahko vlo- žili v obnove prostorov, po- sodobitve našega delovanja in razvojne projekte. To me seveda skrbi in mi hkrati je- mlje upanje in strast, ki jo si- cer čutim pri svojem delu, saj vem, da sem pri vseh načrtih, sanjah o čemerkoli novem in boljšem zelo omejen, ker ko- maj vzdržujemo sedanje de- lovanje. Vsaka dodatna sku- pina, dodatna posodobitev in novost predstavlja strah, da je ne bomo zmogli,« še dodaja. Tudi krajša bogoslužja Ukrepa, da med tednom mašujejo v manjši ogrevani kapeli namesto v župnijski cerkvi, se po besedah Kle- mna Sitarja iz škofi jskega tajništva poslužuje precej župnij. Škofi ja jim sicer ni podala posebnih nasvetov, kako obvladovati razmere, ker so prakse in načini ogre- vanja ter tudi vrste in veliko- sti zgradb zelo različni. Kot še pravi Sitar, se župnije na poskok cen ogrevanja prilaga- jajo z znižanjem temperature v prostorih, z manj pogostim ogrevanjem – samo ob nede- ljah in praznikih – s krajšimi bogoslužji in z opustitvijo ogrevanja. »V cerkvah so temperature različne. V neo- grevanih približno 5 stopinj Celzija, ob hujšem mrazu pri- bližno 1 stopinja, ponekod so ogrevane na 15 stopinj, dru- gje med 10 in 12 stopinj. Veči- noma se ogrevanje vklopi uro pred mašo in med njo, nato se izključi,« še dodaja Sitar. ŠO Polzelski župnik Urban Lesjak je v hladni polovici leta spremenil organizacijo maš. (Foto: TT) Župnik Urban Lesjak upa, da bo Župnija Polzela ob visoki ceni plina uspela poravnati stroške. (Foto: ŠO) Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 2, 12. januar 2023 NAŠA TEMA Nenavadno visoke temperature, ki smo jim priča letos januarja, nemalo sivih las povzročajo žičničarjem, ki zaradi pomanjkanja snega in slabih pogojev za delanje umetnega obupu- jejo. Na drugi strani so takšne tem- perature voda na mlin upravljavcem večjih javnih zgradb, ki se kljub var- čevanju in manjši porabi soočajo z veliko višjimi cenami, kot so jih bili vajeni do zdaj. Ne upajo niti pomisli- ti, kakšni bi bili zneski na položnicah, če bi bilo letošnje januarsko vreme tisto tipično, ko so temperature večji del časa pod lediščem. Še posebej v skrbeh so tam, kjer se ogrevajo s plinom. A tako kot so težave z visokimi cenami nekaterih ener- gentov prišle, bodo sčasoma tudi izzvenele. Preveč lahko- miselno? Niti ne. Če cene ne bodo padle, bodo upravljavci in gospodinjstva prisiljeni zamenjati način ogrevanja ter karavana človeštva ne glede na takšne in drugačne žrtve bo šla dalje, dokler ne bo naletela na novo past sodobnega sveta. V njem so namreč edina stalnica spremembe. Od organizacij, podjetij in ne nazadnje tudi od nas je odvi- sno, kako hitro se lahko nanje odzovemo. Brez ustreznega usmerjanja in podpore politike je slednje najbrž kar težko. Drago ogrevanje v energetsko potratni knjižnici O številnih težavah, ki so jih prinesle višje cene energentov, poročajo tudi iz Osrednje knjižnice Celje, kjer se ogrevajo z zemelj- skim plinom. Jeseni so se morali soočiti še z iskanjem novega ponudnika za do- bavo plina, saj se je celjska Energetika odpovedala tej dejavnosti. Ker je knjižnica eden ve- čjih porabnikov plina, je od številnih dobaviteljev preje- la negativen odgovor glede možnosti prestavitve ali pa je bila ponudba cenovno odloč- no previsoka. Na koncu je v dogovoru z Energetiko ostala njen odjemalec še to kurilno sezono in si bo za prihodnjo poiskala novega dobavitelja. Nekaj mesecev pred začet- kom nove kurilne sezone se »Na mesec porabimo povprečno sto tisoč kilovatnih ur zemeljskega plina, kar trenutno pomeni 13 tisoč evrov. Lani bi za takšno porabo plačali sedem tisoč evrov in še leto prej le štiri tisoč,« pravi direktorica knjižnice. »Kultura ne more biti ponovno žrtveno jagnje« Tako pravi mag. Boštjan Štrajhar, direktor Zavoda za kul- turo, šport in turizem Žalec, kjer se tako kot v drugih javnih zavodih soočajo z višjimi zneski na položnicah. Žalčani varčujejo pri naložbah, Šentjurčani so varčnejši pri naku- pu knjig in organizaciji prireditev. Laščani ostajajo zvesti peči na kurilno olje, čeprav jim je po energetski sanaciji za ogrevanje kulturnega centra na voljo tudi sistem na plin. »Kultura ne more po dveh letih zaprtja ponovno biti žrtveno jagnje, zato smo omejili naložbe in denar namenili za tekoče vzdrževanje,« pravi mag. Boštjan Štrajhar. Preveč lahkomiselno? ob robu ŠPELA OŽIR je vodstvo knjižnice soočilo še z okvaro treh plinskih peči oziroma polovice kotlovnice. Na srečo jim je bila naklo- njena topla jesen, saj se je ogrevanje začelo šele 7. no- vembra. Kot pravi direktorica Polon- ca Bajc Napret, je knjižnica energetsko zelo potratna, saj ima odprte in velike prostore s pretežno steklenimi povr- šinami, ki so za ogrevanje precej zahtevni. »Na mesec porabimo povprečno sto ti- soč kilovatnih ur zemeljske- ga plina, kar trenutno pome- ni 13 tisoč evrov. Lani bi za takšno porabo plačali sedem tisoč evrov in še leto prej le štiri tisoč,« ponazori rast cene zemeljske plina. Neprestano varčevanje Ves čas varčujejo, kar se po- zna tako pri porabi plina kot tudi elektrike. Temperatura v knjižnici se giblje med 20 in 21 stopinjami. Z montažo pa- metnih termostatov so uspe- li doseči precej enakomerno temperaturo v knjižnici. Velik strošek pomeni tudi delova- nje klimatov, ki so edini vir prezračevanja. Združenje splošnih knjižnic Slovenije je na ravni države Direktorica Polonca Bajc Napret pravi, da ves čas varčujejo. Z montažo pametnih termostatov so uspeli doseči precej enakomerno temperaturo v knjižnici. (Foto: Andraž Purg) Nekoliko spodbudna vest je v začetku januarja prišla iz energetskega sveta. Milo zimsko vreme in bogato napol- njena skladišča plina še naprej znižujejo cene tega ener- genta v Evropi. Na nizozemskem trgovalnem vozlišču se je cena v prvih dneh januarja spustila do 73 evrov za megavatno uro. To je za polovico manj kot pred mesecem in najmanj od začetka vojne v Ukrajini. Cene plina nižje, a kako dolgo Cene plina so se začele občutno zniževati sredi de- cembra 2021. Cenovni re- kord so dosegle konec lan- skega avgusta s skoraj 346 evri za megavatno uro. Ta- krat je Rusija začela pospe- šeno zmanjševati oziroma ustavljati dobave članicam Evropske unije. Izvoz plina ruskega ener- getskega velikana Gazprom v Evropsko unijo in Švico se je lani zmanjšal za 55 od- stotkov. Evropa je bila glavni Gazpromov izvozni trg, a se je dobava drastično zmanj- šala zaradi sankcij proti Ru- siji po njenem napadu Ukra- jine konec februarja 2022. Proizvodnja plina ruskega energetskega podjetja Gaz- prom se je lani v primerjavi s predlani zmanjšala za 20 odstotkov. Dosegla je 412,6 milijarde kubičnih metrov. Skladišča plina so v Evropi polna. Na ravni Evropske unije so trenutno zapolnjena 83-odstotno. Tako je Evropa na zaostrovanje razmer pri- pravljena bolje, kot je bila ja- nuarja lani, ko so bila skladi- šča zapolnjena 54-odstotno. Strokovnjaki opozarjajo, da bi se razmere ob nastopu hladnega vremena poslabšale in da bodo cene plina spet za- čele naraščati. Cene bi lahko dvignilo tudi tekmovanje med Evropo in Azijo za uvoz uteko- činjenega zemeljskega plina. ŠO, STA Velika dvorana Ipavčevega kulturnega centra predstavlja velik zalogaj za ogrevanje. (Foto: Andraž Purg) Dom II. slovenskega tabo- ra Žalec se ogreva s pomočjo mestne kotlovnice, ki jo upra- vlja Sipro, medtem ko imata Ekomuzej hmeljarstva in pi- vovarstva Slovenije in Savino- va hiša peč na plin. Direktor zavoda za kulturo, šport in turizem mag. Boštjan Štraj- har pravi, da se je strošek ogrevanja v primerjavi z lani povečal za približno 30 od- stotkov, a ob tem dodaja, da je treba to pravilno interpre- tirati, saj je bilo lansko leto še covidno leto in tudi prireditve ter preostala uporaba prosto- rov niso bili v enakem obsegu kot lani. Žalec: omejili naložbe »Na višje stroške se odziva- mo z izvajanjem priporoče- nih vladnih ukrepov, zato ne ogrevamo prostorov na tem- peraturo, višjo od 20 stopinj Celzija, in skrbimo za druge možne organizacijske ukre- pe energetske učinkovitosti,« še pravi Štrajhar in dodaja, da prilagoditev za izvajanje dogodkov zaradi dražjega ogrevanja nimajo. »Kultura ne more po dveh letih zaprtja ponovno biti žrtveno jagnje, zato smo omejili naložbe in denar namenili za tekoče vzdrževanje. Svojo dejavnost težko prestavimo na kasnejši čas, saj želimo izvesti priredi- tve. V prazničnem decembr- skem času smo izkoristili tudi Šlandrov trg v središču Žalca.« Štrajhar ob tem še dodaja, da bi bili stroški ogrevanja še višji, če bi bila temperatura pod lediščem, vsekakor pa so takšne temperature bolj prija- zne izvajalcem in obiskoval- cem dogodkov na prostem, kar se ogrevanja tiče, pa tudi prijazne do proračuna in la- stne denarnice. »Veliko vpra- šanje je, kaj takšno vreme prinaša na dolgi rok, saj ne vpliva na nas samo pozimi, ko nam mogoče višje tempe- rature ustrezajo, izrazito se kaže tudi trend sušnih obdo- bij v času rasti, kar vpliva tudi na cene pridelane hrane.« Šentjur: na račun knjig in prireditev V Knjižnici Šentjur, ki upra- vlja tudi Ipavčev kulturni cen- ter, so povedali, da se je cena plina že v letu 2022 zvišala tako močno, da so v šestih mesecih minulega leta za ta energent plačali toliko, kot so znašali stroški ogrevanja za celo leto 2021. Podobno po- dražitev so občutili pri plačilu električne energije. Po besedah direktorice knjižnice Tatjane Oset zaradi podražitev varču- jejo z ogrevanjem. Pri tem tudi v Šentjurju sledijo navodilom, ki so jih poslali s pristojnega ministrstva. »Pozorni smo, da prostore IKC ogrevamo samo med predstavami in dogodki, ne pa takrat, ko v centru ni obiskovalcev. Podobno ravna- mo pri ogrevanju knjižnice.« Osetova je povedala, da javni zavod, ki ga vodi, podražitve energentov občuti pri svojem poslovanju. Na voljo ima na- mreč manj denarja za nakup knjižnega gradiva in za orga- nizacijo prireditev. Laško: ostajajo pri kurilnem olju Zanimivo se v Kulturnem centru Laško in dvorani Tri lili- je po besedah direktorice Stika Laško Tine Belej stroški niso bistveno povečali, saj sta bili zgradbi energetsko prenovljeni leta 2021, kar se zelo pozna pri porabi, ogrevanju in tempera- turi v prostorih, ki je ugodnejša in tudi lažje dosegljiva. »Ker so stroški, vezani na ogrevanje, ves čas visoki, tako je bilo tudi pred energetsko krizo, smo vajeni nadzorovati porabo in ogrevanje. Energetska prenova nam v tem času zelo koristi,« pravi in dodaja, da dogodkov zaradi krize ne nameravajo odpovedovati. »Nam pa gredo podaljšano poletje in trenutne toplejše temperature prav tako zelo na roko. Vmesni hladnejši čas se je pri porabi precej po- znal.« Dvorano Tri lilije ogrevajo na plin. Prav tako so za ogrevanje na plin po energetski obnovi pripravili kulturni center, a ostajajo pri starem energentu, to je kurilnem olju. »V zgradbi smo obdržali oljno peč in se tako v tej zimi še ogrevamo na olje zaradi podražitve plina. V zgradbi v času dogodkov dose- gamo želeno temperaturo, to je približno 20, 21 stopinj, ko ni dogodkov, pa je nižja.« ŠO, TS iskalo rešitve za vse sloven- ske knjižnice in je predlog za uravnavanje cen plina naslo- vilo na ministrstvi za kulturo in infrastrukturo ter na Sku- pnost občin Slovenije, da bi bile pri energetski kapici tudi knjižnice enako obravnavane kot drugi javni zavodi. TC Stavba knjižnice je energetsko zelo potratna, saj ima odprte in velike prostore s pretežno stekleni- mi površinami. (Foto: SHERPA) Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 2, 12. januar 2023 NAŠA TEMA Še posebej drago ogrevanje s plinom Visoki izdatki razblinili sanje o vsebinskem razvoju »Bilo je zelo mrzlo. V cerkvi so bile zvečer med koncertom zgolj štiri stopinje,« so bile besede enega od udeležencev koncerta v žalski župnijski cerkvi konec decembra. Že res, da v cerkvah nikoli ni bilo ravno toplo, a so letošnjo sezono upravljavci marsikje še posebej varčni. S cenami energen- tov so namreč v nebo poskočili tudi zneski na položnicah. Kljub za ta čas visokim zunanjim temperaturam se s povečanimi stroški srečujejo mnogi v regiji. Poskok izdatkov za ogrevanje v prvi vrsti povzroča sive lase tistim upravljavcem, kjer se ogrevajo na plin. Ne upajo niti pomisliti, kako bi bilo, če bi bile letošnje januarske temperature večino časa pod lediščem. ŠPELA OŽIR Foto: Andraž Purg Za ogrevanje namenijo ves svoj denar Župnijam Škofi je Celje so se izdatki za ogrevanje v pri- merjavi s predlanskim letom bistveno povečali. Še posebej je to mogoče to opaziti tam, kjer se ogrevajo na plin. Njihovi stroški so višji za več kot sto odstotkov. Nekoliko bolje so jo odnesli tam, kjer imajo peči na lesno biomaso, ki se je podražila za približno 25 odstotkov. Stroški kurilnega olja so odvisni od časa nakupa, stroški elektrike od spreminja- nja cen pri ponudnikih. Klemen Sitar iz tajništva škofi je je pojasnil, da večjo obremenitev kot ogrevanje cerkva pred- stavlja ogrevanje župnišč in prostorov za pastoralno dejav- nost in verouk, kjer so vsakodnevno programi in srečanja. Slednje je še posebej v veli- ko stisko pahnilo polzelskega župnika Urbana Lesjaka, ki je imel veliko načrtov o vsebinski nadgradnji delovanja župnije, a vse to bo, kot pravi, moralo počakati na z vidika stroškov prijaznejše čase. »Ogrevanje je vsekakor postalo veliko fi - nančno breme v naši župniji in samo upam, da nam bo ob visoki ceni plina uspelo porav- nati stroške,« pravi Lesjak, ki je že pred zimo župnijo s po- sodobitvijo ogrevanja pripravil na višjo ceno plina. Ker je ta v primerjavi z lansko poskočila kar za petkrat, kljub vsem po- segom, stroškom in delu, ki jih je Lesjak s sodelavci vložil prav v zmanjšanje stroškov ogre- vanja ti še vedno dvakratno presegajo lanske. »S sodelavci smo že pred začetkom letošnje zime ugotovili, da je nujno raz- mišljati o načinih, kako bi stro- šek ogrevanja zmanjšali. V ta namen smo se odločili za pre- cej drag poseg v veroučnih pro- storih.« Prostore pod cerkvijo so v celoti opremili z novimi radiatorji, ki imajo veliko boljši energetski izkoristek kot stari. Hkrati so v največjem prostoru uredili priložnostni bogoslužni prostor, kjer so od ponedeljka do petka redne tedenske svete maše. »Bogoslužni prostor lah- ko sprejme 50 vernikov, po po- trebi še več, kar je za naša re- dna bogoslužja povsem dovolj. Manjši prostor, ki ga ogrevamo že zaradi vsakodnevnega vero- uka, nam nudi veliko manjšo »Za ogrevanje moramo nameniti ves naš denar, ki bi ga sicer lahko vložili v obnove prostorov, posodobitve delovanja in razvojne projekte. To me seveda skrbi in mi hkrati jemlje upanje in strast, ki jo sicer čutim pri svojem delu,« pravi polzelski župnik. porabo plina, hkrati je prostor v vsakem primeru toplejši kot cerkev, saj je v njem tudi ob ve- čerih približno 15 stopinj.« V cerkvi med tednom ohranjajo temperaturo 6 stopinj, medtem ko jo od sobote ogrevajo, da temperature med nedeljskim bogoslužjem dosežejo vsaj 10 stopinj Celzija. Poraba manjša, a stroški višji Z vsemi temi ukrepi so po- rabo plina zmanjšali za četr- tino v primerjavi z lansko, a je še vedno novembrski me- sečni račun znašal pet tisoč evrov. »Cena plina je namreč v našem primeru poskočila kar petkrat glede na lansko ceno. To pomeni, da kljub vsem posegom, stroškom in delu, ki smo jih vložili prav v zmanjšanje stroškov ogre- vanja, ti še vedno dvakratno presegajo lanske,« še pravi sogovornik. Župnija Polzela je tako kot vse druge popolnoma odvi- sna od darov domačih verni- kov. »Čeprav so naši verniki zelo dobri in odprti ljudje, ki so pripravljeni veliko žrtvova- ti za delovanje naše župnije, naše nabirke niti približno ne zadostujejo za poravnavo stroškov. Za ogrevanje mo- ramo tako nameniti ves naš denar, ki bi ga sicer lahko vlo- žili v obnove prostorov, po- sodobitve našega delovanja in razvojne projekte. To me seveda skrbi in mi hkrati je- mlje upanje in strast, ki jo si- cer čutim pri svojem delu, saj vem, da sem pri vseh načrtih, sanjah o čemerkoli novem in boljšem zelo omejen, ker ko- maj vzdržujemo sedanje de- lovanje. Vsaka dodatna sku- pina, dodatna posodobitev in novost predstavlja strah, da je ne bomo zmogli,« še dodaja. Tudi krajša bogoslužja Ukrepa, da med tednom mašujejo v manjši ogrevani kapeli namesto v župnijski cerkvi, se po besedah Kle- mna Sitarja iz škofi jskega tajništva poslužuje precej župnij. Škofi ja jim sicer ni podala posebnih nasvetov, kako obvladovati razmere, ker so prakse in načini ogre- vanja ter tudi vrste in veliko- sti zgradb zelo različni. Kot še pravi Sitar, se župnije na poskok cen ogrevanja prilaga- jajo z znižanjem temperature v prostorih, z manj pogostim ogrevanjem – samo ob nede- ljah in praznikih – s krajšimi bogoslužji in z opustitvijo ogrevanja. »V cerkvah so temperature različne. V neo- grevanih približno 5 stopinj Celzija, ob hujšem mrazu pri- bližno 1 stopinja, ponekod so ogrevane na 15 stopinj, dru- gje med 10 in 12 stopinj. Veči- noma se ogrevanje vklopi uro pred mašo in med njo, nato se izključi,« še dodaja Sitar. ŠO Polzelski župnik Urban Lesjak je v hladni polovici leta spremenil organizacijo maš. (Foto: TT) Župnik Urban Lesjak upa, da bo Župnija Polzela ob visoki ceni plina uspela poravnati stroške. (Foto: ŠO) Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 2, 12. januar 2023 NAŠA TEMA Nenavadno visoke temperature, ki smo jim priča letos januarja, nemalo sivih las povzročajo žičničarjem, ki zaradi pomanjkanja snega in slabih pogojev za delanje umetnega obupu- jejo. Na drugi strani so takšne tem- perature voda na mlin upravljavcem večjih javnih zgradb, ki se kljub var- čevanju in manjši porabi soočajo z veliko višjimi cenami, kot so jih bili vajeni do zdaj. Ne upajo niti pomisli- ti, kakšni bi bili zneski na položnicah, če bi bilo letošnje januarsko vreme tisto tipično, ko so temperature večji del časa pod lediščem. Še posebej v skrbeh so tam, kjer se ogrevajo s plinom. A tako kot so težave z visokimi cenami nekaterih ener- gentov prišle, bodo sčasoma tudi izzvenele. Preveč lahko- miselno? Niti ne. Če cene ne bodo padle, bodo upravljavci in gospodinjstva prisiljeni zamenjati način ogrevanja ter karavana človeštva ne glede na takšne in drugačne žrtve bo šla dalje, dokler ne bo naletela na novo past sodobnega sveta. V njem so namreč edina stalnica spremembe. Od organizacij, podjetij in ne nazadnje tudi od nas je odvi- sno, kako hitro se lahko nanje odzovemo. Brez ustreznega usmerjanja in podpore politike je slednje najbrž kar težko. Drago ogrevanje v energetsko potratni knjižnici O številnih težavah, ki so jih prinesle višje cene energentov, poročajo tudi iz Osrednje knjižnice Celje, kjer se ogrevajo z zemelj- skim plinom. Jeseni so se morali soočiti še z iskanjem novega ponudnika za do- bavo plina, saj se je celjska Energetika odpovedala tej dejavnosti. Ker je knjižnica eden ve- čjih porabnikov plina, je od številnih dobaviteljev preje- la negativen odgovor glede možnosti prestavitve ali pa je bila ponudba cenovno odloč- no previsoka. Na koncu je v dogovoru z Energetiko ostala njen odjemalec še to kurilno sezono in si bo za prihodnjo poiskala novega dobavitelja. Nekaj mesecev pred začet- kom nove kurilne sezone se »Na mesec porabimo povprečno sto tisoč kilovatnih ur zemeljskega plina, kar trenutno pomeni 13 tisoč evrov. Lani bi za takšno porabo plačali sedem tisoč evrov in še leto prej le štiri tisoč,« pravi direktorica knjižnice. »Kultura ne more biti ponovno žrtveno jagnje« Tako pravi mag. Boštjan Štrajhar, direktor Zavoda za kul- turo, šport in turizem Žalec, kjer se tako kot v drugih javnih zavodih soočajo z višjimi zneski na položnicah. Žalčani varčujejo pri naložbah, Šentjurčani so varčnejši pri naku- pu knjig in organizaciji prireditev. Laščani ostajajo zvesti peči na kurilno olje, čeprav jim je po energetski sanaciji za ogrevanje kulturnega centra na voljo tudi sistem na plin. »Kultura ne more po dveh letih zaprtja ponovno biti žrtveno jagnje, zato smo omejili naložbe in denar namenili za tekoče vzdrževanje,« pravi mag. Boštjan Štrajhar. Preveč lahkomiselno? ob robu ŠPELA OŽIR je vodstvo knjižnice soočilo še z okvaro treh plinskih peči oziroma polovice kotlovnice. Na srečo jim je bila naklo- njena topla jesen, saj se je ogrevanje začelo šele 7. no- vembra. Kot pravi direktorica Polon- ca Bajc Napret, je knjižnica energetsko zelo potratna, saj ima odprte in velike prostore s pretežno steklenimi povr- šinami, ki so za ogrevanje precej zahtevni. »Na mesec porabimo povprečno sto ti- soč kilovatnih ur zemeljske- ga plina, kar trenutno pome- ni 13 tisoč evrov. Lani bi za takšno porabo plačali sedem tisoč evrov in še leto prej le štiri tisoč,« ponazori rast cene zemeljske plina. Neprestano varčevanje Ves čas varčujejo, kar se po- zna tako pri porabi plina kot tudi elektrike. Temperatura v knjižnici se giblje med 20 in 21 stopinjami. Z montažo pa- metnih termostatov so uspe- li doseči precej enakomerno temperaturo v knjižnici. Velik strošek pomeni tudi delova- nje klimatov, ki so edini vir prezračevanja. Združenje splošnih knjižnic Slovenije je na ravni države Direktorica Polonca Bajc Napret pravi, da ves čas varčujejo. Z montažo pametnih termostatov so uspeli doseči precej enakomerno temperaturo v knjižnici. (Foto: Andraž Purg) Nekoliko spodbudna vest je v začetku januarja prišla iz energetskega sveta. Milo zimsko vreme in bogato napol- njena skladišča plina še naprej znižujejo cene tega ener- genta v Evropi. Na nizozemskem trgovalnem vozlišču se je cena v prvih dneh januarja spustila do 73 evrov za megavatno uro. To je za polovico manj kot pred mesecem in najmanj od začetka vojne v Ukrajini. Cene plina nižje, a kako dolgo Cene plina so se začele občutno zniževati sredi de- cembra 2021. Cenovni re- kord so dosegle konec lan- skega avgusta s skoraj 346 evri za megavatno uro. Ta- krat je Rusija začela pospe- šeno zmanjševati oziroma ustavljati dobave članicam Evropske unije. Izvoz plina ruskega ener- getskega velikana Gazprom v Evropsko unijo in Švico se je lani zmanjšal za 55 od- stotkov. Evropa je bila glavni Gazpromov izvozni trg, a se je dobava drastično zmanj- šala zaradi sankcij proti Ru- siji po njenem napadu Ukra- jine konec februarja 2022. Proizvodnja plina ruskega energetskega podjetja Gaz- prom se je lani v primerjavi s predlani zmanjšala za 20 odstotkov. Dosegla je 412,6 milijarde kubičnih metrov. Skladišča plina so v Evropi polna. Na ravni Evropske unije so trenutno zapolnjena 83-odstotno. Tako je Evropa na zaostrovanje razmer pri- pravljena bolje, kot je bila ja- nuarja lani, ko so bila skladi- šča zapolnjena 54-odstotno. Strokovnjaki opozarjajo, da bi se razmere ob nastopu hladnega vremena poslabšale in da bodo cene plina spet za- čele naraščati. Cene bi lahko dvignilo tudi tekmovanje med Evropo in Azijo za uvoz uteko- činjenega zemeljskega plina. ŠO, STA Velika dvorana Ipavčevega kulturnega centra predstavlja velik zalogaj za ogrevanje. (Foto: Andraž Purg) Dom II. slovenskega tabo- ra Žalec se ogreva s pomočjo mestne kotlovnice, ki jo upra- vlja Sipro, medtem ko imata Ekomuzej hmeljarstva in pi- vovarstva Slovenije in Savino- va hiša peč na plin. Direktor zavoda za kulturo, šport in turizem mag. Boštjan Štraj- har pravi, da se je strošek ogrevanja v primerjavi z lani povečal za približno 30 od- stotkov, a ob tem dodaja, da je treba to pravilno interpre- tirati, saj je bilo lansko leto še covidno leto in tudi prireditve ter preostala uporaba prosto- rov niso bili v enakem obsegu kot lani. Žalec: omejili naložbe »Na višje stroške se odziva- mo z izvajanjem priporoče- nih vladnih ukrepov, zato ne ogrevamo prostorov na tem- peraturo, višjo od 20 stopinj Celzija, in skrbimo za druge možne organizacijske ukre- pe energetske učinkovitosti,« še pravi Štrajhar in dodaja, da prilagoditev za izvajanje dogodkov zaradi dražjega ogrevanja nimajo. »Kultura ne more po dveh letih zaprtja ponovno biti žrtveno jagnje, zato smo omejili naložbe in denar namenili za tekoče vzdrževanje. Svojo dejavnost težko prestavimo na kasnejši čas, saj želimo izvesti priredi- tve. V prazničnem decembr- skem času smo izkoristili tudi Šlandrov trg v središču Žalca.« Štrajhar ob tem še dodaja, da bi bili stroški ogrevanja še višji, če bi bila temperatura pod lediščem, vsekakor pa so takšne temperature bolj prija- zne izvajalcem in obiskoval- cem dogodkov na prostem, kar se ogrevanja tiče, pa tudi prijazne do proračuna in la- stne denarnice. »Veliko vpra- šanje je, kaj takšno vreme prinaša na dolgi rok, saj ne vpliva na nas samo pozimi, ko nam mogoče višje tempe- rature ustrezajo, izrazito se kaže tudi trend sušnih obdo- bij v času rasti, kar vpliva tudi na cene pridelane hrane.« Šentjur: na račun knjig in prireditev V Knjižnici Šentjur, ki upra- vlja tudi Ipavčev kulturni cen- ter, so povedali, da se je cena plina že v letu 2022 zvišala tako močno, da so v šestih mesecih minulega leta za ta energent plačali toliko, kot so znašali stroški ogrevanja za celo leto 2021. Podobno po- dražitev so občutili pri plačilu električne energije. Po besedah direktorice knjižnice Tatjane Oset zaradi podražitev varču- jejo z ogrevanjem. Pri tem tudi v Šentjurju sledijo navodilom, ki so jih poslali s pristojnega ministrstva. »Pozorni smo, da prostore IKC ogrevamo samo med predstavami in dogodki, ne pa takrat, ko v centru ni obiskovalcev. Podobno ravna- mo pri ogrevanju knjižnice.« Osetova je povedala, da javni zavod, ki ga vodi, podražitve energentov občuti pri svojem poslovanju. Na voljo ima na- mreč manj denarja za nakup knjižnega gradiva in za orga- nizacijo prireditev. Laško: ostajajo pri kurilnem olju Zanimivo se v Kulturnem centru Laško in dvorani Tri lili- je po besedah direktorice Stika Laško Tine Belej stroški niso bistveno povečali, saj sta bili zgradbi energetsko prenovljeni leta 2021, kar se zelo pozna pri porabi, ogrevanju in tempera- turi v prostorih, ki je ugodnejša in tudi lažje dosegljiva. »Ker so stroški, vezani na ogrevanje, ves čas visoki, tako je bilo tudi pred energetsko krizo, smo vajeni nadzorovati porabo in ogrevanje. Energetska prenova nam v tem času zelo koristi,« pravi in dodaja, da dogodkov zaradi krize ne nameravajo odpovedovati. »Nam pa gredo podaljšano poletje in trenutne toplejše temperature prav tako zelo na roko. Vmesni hladnejši čas se je pri porabi precej po- znal.« Dvorano Tri lilije ogrevajo na plin. Prav tako so za ogrevanje na plin po energetski obnovi pripravili kulturni center, a ostajajo pri starem energentu, to je kurilnem olju. »V zgradbi smo obdržali oljno peč in se tako v tej zimi še ogrevamo na olje zaradi podražitve plina. V zgradbi v času dogodkov dose- gamo želeno temperaturo, to je približno 20, 21 stopinj, ko ni dogodkov, pa je nižja.« ŠO, TS iskalo rešitve za vse sloven- ske knjižnice in je predlog za uravnavanje cen plina naslo- vilo na ministrstvi za kulturo in infrastrukturo ter na Sku- pnost občin Slovenije, da bi bile pri energetski kapici tudi knjižnice enako obravnavane kot drugi javni zavodi. TC Stavba knjižnice je energetsko zelo potratna, saj ima odprte in velike prostore s pretežno stekleni- mi površinami. (Foto: SHERPA) Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 2, 12. januar 2023 KRONIKA VEČER V MUZEJSKI KAVARNI Muzej novejše zgodovine Celje vas v sredo, 18. januarja 2023, ob 18. uri vabi v Galerijo Božena v Fotohiši Pelikan na Razlagovi ulici 5 v Celju na pogovorni večer z mag. Tanjo Plevnik, avtorico knjige HVALNICA FOTOGRAFIJI Zapisi iz temne sobe, polne svetlobe Z avtorico se bo pogovarjala mag. Alenka Domjan. Vstop prost. http:/ / www.muze j-nz-ce.si Varno na smučiščih Med poškodovanimi največ otrok Slovenskim policistom, ki zagotavljajo varnost na smučiščih, sta se minuli teden pridružila dva hrvaška policista. Med drugim bosta pri nadzoru pomagala tudi na Rogli, Kopah in v Kranjski Gori. Takšno sode- lovanje je značilno za te mesece, saj je na slovenskih smučiščih veliko hrvaških državljanov. Nesreče na smučiščih v Sloveniji niso redke, prej nasprotno: letno se v Sloveniji zgodi povprečno sto smučarskih nesreč, pri polovici od teh se smučarji težje poškodujejo. SIMONA ŠOLINIČ Približno 70 odstotkov udeležencev v nesrečah je običajno moških, največ ude- leženih v nesrečah je otrok, starih med sedem in štirinajst let, kaže policijska statistika. V povprečju je na sezono v nesrečah, tudi v tistih z lažji- mi poškodbami, ki jih obrav- navajo nadzorniki smučišč, udeleženih več kot za dva avtobusa otrok, dodajajo na policiji. Glede na ugotovitve policistov med najpogostejše vzroke tovrstnih nesreč spa- dajo precenjevanje sposob- nosti in znanja ter neprilago- jena hitrost ali neprimerna izbira smeri smučanja. Med pogostimi vzroki je tudi ne- primerno vključevanje nazaj na smučišče. Policisti sicer pri smučarjih, še posebej pri udeležencih nesreč, prever- jajo tudi prisotnost oziroma vpliv alkohola, a je ta le redko potrjen. Alkohol na smučiščih Za zagotovitev reda in varnosti na smučiščih mora upravljavec zagotoviti nad- zorno službo. Tako je nepo- sredni nadzor nad ravnanjem smučarjev in drugih oseb na smučišču v okviru nadzorne službe v pristojnosti nadzor- nikov. Nadzornik je oseba, ki mora imeti vidne oznake in službeno izkaznico ter mora izpolnjevati z zakonom dolo- čene pogoje. Policija kot strokovna služba ima na smučiščih po- oblastila, ki se nanašajo na ugotavljanje kršitev reda na smučiščih zaradi vožnje pod vplivom alkohola ali prepo- vedanih drog in za obravna- Smučarska čelada je obvezna za otroke do vključno šti- rinajstega leta, uporabo priporočajo tudi odraslim smu- čarjem. vanje nesreč, v katerih se je nekdo hudo telesno poškodo- val ali umrl. Drugače policija tudi na smučiščih opravlja splošne naloge varovanja ži- vljenja in premoženja ljudi. Ugotavljanje stopnje alkoho- la pri smučarju je v izključni pristojnosti policista. V ta namen policist lahko odredi preizkus alkoholiziranosti. Kot v prometu je alkohol nevaren tudi na smučiščih. Šteje se, da je pod vplivom Predstavljajo se kot bančniki Celjska policija je bila v zadnjih dneh spet obveščena o povečanem številu lažnih spo- ročil v imenu različnih bank. Pri sporočilih, ki so jih občani prejeli na elektronske naslo- ve, naj bi šlo za goljufijo. »V sporočilih se pošiljatelji izdajajo kot predstavniki banke ali druge zunanje ustano- ve. Prejemnike sporočil nato vodijo na lažno spletno stran. V sporočilih običajno napišejo, da je kartica prejemnika blokirana, da gre za izboljšanje varnostnih ukrepov in drugo. Od prejemnikov zahtevajo obvezno potrditev ali aktivacijo z vnosom osebnih in kartičnih po- datkov. Tako pridobljene podatke nato zlorabi- jo za izvajanje nepooblaščenih plačil predvsem na tujih spletnih straneh,« pravijo na celjski policiji. Vsak, ki je morda prejel takšno sporočilo po elektronski pošti, povezave ne bi smel odpirati, ampak bi moral sporočilo takoj izbrisati. Če je kdo v lažno spletno banko že vnesel svoje identifikacijske podatke, mora nemudoma po- klicati klicni center banke ali svojega osebnega bančnika in kartico blokirati. Izsilil prednost in umrl Ostali brez dovoljenja V začetku tega tedna so policisti štirim voznikom, ki so vozili brez veljavnih voz- niških dovoljenj, zasegli vo- zila. Dvema so vozili zasegli v Celju, enemu v Šoštanju in enemu v Šentjurju. Eden je poleg tega, da je vozil brez vozniškega dovoljenja, vozil še pod vplivom alkohola. V krvi je imel malo več kot promil alkohola. V ponedeljek se je zgodila prva smrtna prometna nesreča letos na cestah celjske regije. V njej je umrl 82-letni voznik oseb- nega vozila. Nesreča se je zgodila nekaj minut čez 11. uro v Kidričevi ulici v Celju. 82-letni voznik avtomobila je z neprednostne ceste zavijal levo v Kidričevo ulico in pri tem izsilil pred- nost vozniku tovornega vozila. Ta je po Ki- dričevi ulici pripeljal iz smeri Celja. Voznik tovornega vozila je kljub umikanju trčil v bočni del osebnega vozila. Voznik slednjega je umrl na kraju nesreče, ena oseba je bila poškodovana. Oropali lastnika hiše Neznani storilci so v noči na minuli petek okra- dli lastnika ene od stano- vanjskih hiš na območju Prebolda. Kriminalisti ro- parje še vedno iščejo. Rop naj bi se zgodil oko- li poldruge ure ponoči. Po podatkih policije so v hišo vstopili trije zamaskirani neznanci. V hišo naj bi vlomili skozi pritličje, ga preiskali, nato naj bi odšli še v zgornji, bivalni del, kjer so naleteli na lastnika. Od njega naj bi zahtevali denar in ga pri tem tudi lažje poškodovali. Ko so preiskali prostore in našli nekaj gotovine, so s kraja pobegnili. Kriminalistična preiskava še traja. Kdo je streljal? Celjski in velenjski kri- minalisti preiskujejo ne- deljski dogodek v Velenju, v katerem naj bi bilo upo- rabljeno strelno orožje. Poškodovan ni nihče. Gre za sum storitve ka- znivega dejanja povzro- čitve splošne nevarnosti. »Neznani storilec je okoli pol petih zjutraj večkrat ustrelil proti stanovanjski hiši in prestrašil stanoval- ce. Lastnikom je škodo povzročil s poškodovanjem fasade,« so sporočili iz Po- licijske uprave Celje. Zaen- krat še ni znano, kdo je bil strelec in kaj je bil razlog za takšno početje. Celjski gasilci z novo opremo Poklicna gasilska enota Celje je v začetku tega leta dobila novo gasilsko zaščitno opremo. V njej gre za nove gasilske obleke, obutev in čelade ter očala in ročno svetilko. Dodatna gasilska zaščitna oprema bo omo- gočala optimalnejše pogoje dela za gasilce in njeno racionalno uporabo. Uporaba tako imenovane »lahke gasilske zaščitne obleke« omogoča opravljanje operativnih nalog gasilstva, kot so reševanje ob prometnih nesrečah, gašenje požarov na prostem ter posredovanje ob naravnih in drugih nesrečah. Foto: PGE Celje alkohola smučar, ki ima več kot 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka oz. več kot 0,50 grama alkoho- la na kilogram krvi. Mejna vrednost alkohola je enaka tisti iz Zakona o varnosti v cestnem prometu. Če policist ugotovi, da ima smučar v organizmu več alko- hola, kot ga določa zakon, ali če smučar odkloni preizkus oziroma zapisnika ne podpi- še, mu policist lahko prepove nadaljnje smučanje in odvza- me smučarsko vozovnico brez povračila ali prepove nadalj- nje smučanje in obvesti upra- vljavca smučišča, ki prekliče veljavnost vozovnice in zago- tovi prepoved nakupa nove za ta dan. Policist vinjenemu smučarju izreče tudi globo. Foto: GPU Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 2, 12. januar 2023 ŠPORT Trinajsti dan od uradnega slovesa izjemne judoistke Tine Trstenjak »Najlepše v Riu, najhuje po izključitvi v Tokiu« Najuspešnejša slovenska športnica na poletnih olimpijskih igrah, Celjanka Tina Trstenjak, je v za- dnjem dnevu prejšnjega leta sporočila, da je dokonč- no končala svojo športno pot. Osvojila je vse, kar se je osvojiti dalo. Članica celjskega kluba Z´dežele Sanka- ku je bila olimpijska, svetovna in evropska prvakinja v kategoriji do 63 kilogramov. Svoji imenitni zbirki odličij je nazadnje dodala še srebrno olimpijsko me- daljo v Tokiu. DEAN ŠUSTER »V nekem obdobju sem nosila samo eno majico, samo ene nogavice, isto perilo. To je trajalo tako dolgo, dokler se nisem odločila, da bom vse skupaj zamenjala.« Potem Tina Trstenjak ni več tekmovala in je dlje časa odla- šala z odločitvijo o prenehanju treniranja. Kdaj vam je bilo najlepše med dolgotrajno športno po- tjo? Nedvomno je bil to trenutek takoj po koncu fi nalnega dvo- boja na olimpijskih igrah v Riu de Janieru, ko sem zmagala in osvojila zlato medaljo. T o je cilj vseh športnikov, a le redki ga uspejo uresničiti. Takrat mi je bilo najlepše. Kdaj vam je bilo najtežje? To je bilo leta 2019 na sve- tovnem prvenstvu v Tokiu. Pristala sem na petem mestu. Sodniki so prekinili polfi nalni boj in me diskvalifi cirali zara- di nešportne poteze. Pripetilo se je po nesreči, bil je poskus vzvoda na roko stoje. Vsi, ki me poznajo, vedo, da nisem nikoli želela poškodovati tek- mic. Vedno sem se športno borila. Sodniška mnenja so bila deljena. Ostalo je pri iz- ključitvi, kar je pomenilo, da se nisem smela boriti za tre- tje mesto. Avtomatično mi je pripadlo peto mesto. To me je zelo prizadelo. V boju za bronasto medaljo bi bili velika favoritinja proti Nemki Martyni Trajdos, ki ste jo do takrat premagali kar trinajstkrat v sedemnaj- stih dvobojih. Vam je bilo na judoistični poti lažje, ker so vaše predhodnice Petra Na- reks, Urška Žolnir, Lucija Polavder in še nekatere že utirale pot uspehov? Nekako to drži. Zdi se mi, čeprav se ne bo slišalo pov- sem posrečeno, da sem bila v pravem trenutku na pravem mestu. Vsem sem hvaležna. Če bi se rodila v drugem obdobju, bi bilo verjetno marsikaj dru- gače. Imela sem najboljšega trenerja, vadila sem s svojimi vzornicami. Zavedam se, da »V nekem obdobju sem nosila samo eno majico, samo ene nogavice, isto perilo. To je trajalo tako dolgo, dokler se nisem odločila, da bom vse skupaj zamenjala.« Med uspešno akcijo. Zlati poljub v Riu. sem bila postavljena v ugoden položaj. Piko na i ste seveda morali postaviti. Katere so bile vaše posebnosti pred dvoboji na velikih tekmovanjih? Nikoli se ni zgodilo nič ne- predvidenega, vse je bilo skrb- no načrtovano. Ničesar se ne spominjam. Lahko pa izposta- vim svojo vraževernost. V ne- kem obdobju sem nosila samo eno majico, samo ene noga- vice, isto perilo. To je trajalo tako dolgo, dokler se nisem odločila, da bom vse skupaj zamenjala. Vedno sem si pred- stavljala, da če ne bom imela na sebi nekih oblačil, da bom doživela poraz. Seveda nisem vedno zmagala (smeh), to je jasno. Preprosto se mi je včasih zdelo, da sploh ne bi zmogla tekmovati brez nekih oblačil. Kmalu bo minilo leto od vašega odmevnega govora v dvorani Narodnega doma v Celju na prireditvi Športnik leta, ko ste po zahvali ošvr- knili Mestno občino Celje. Ste čutili posledice po tistem nastopu? Takoj so se stvari začele spreminjati na bolje. Zimske olimpijske igre se še niso kon- čale, ko sem zagledala velike plakate po mestu. Junaki in udeleženci iger so imeli takoj sprejem v občini. Bila sem ve- sela, da je bil moj glas slišan. Ni šlo za osebno zamero do nekdanjega župana Bojana Šrota. Kasneje sva se sreča- la in se lepo pogovorila. Moj govor ni bil namenjen njemu. V tistem trenutku sem tako kot še nekaj ljudi čutila, da za vrhunske športnike ni do- volj poskrbljeno. Imela sem možnost, da to povem, in ne obžalujem, da sem jo izkori- stila. Dolgo je že tega, ko nam je trener Marjan Fabjan po- vedal, da je vsaj zanj vaša športna pot končana. Vi ste tuhtali dlje časa. Zakaj? Dolgo sem se poigravala z mislijo, da bi vendarle še tek- movala. Tudi vztrajanje do naslednjih olimpijskih iger v Parizu ni bilo izključeno. Vmes sem dobila nove izzi- ve in preprosto je nato padla odločitev. Zadnji dan v letu se mi je zdel popoln, da sem sporočila novico. Ogromno je bilo odzivov, samo lepih. Lju- dje cenijo moje uspehe. Pri- znam, da sem po olimpijskih igrah še trenirala. Toda težko se je v popolnosti motivirati, ko si že osvojil vse, kar se je osvojiti dalo. Lahko bi se za slovo odlo- čili že leta 2016 … Takrat sem bila hkrati evropska, svetovna in olimpij- ska prvakinja. To je bil ogro- men uspeh. Seznanili so me, da mi je to uspelo kot osmi po vrsti med športniki in športni- cami v zgodovini športa. Kot dekletce sploh niste poznali juda. Kaj vas je pri- tegnilo? S starši smo se vozili k stari mami mimo stavbe na Lopa- »Ko je stopila na najvišjo stopničko zmagovalnega odra, sem si dejala, tega se dobro spominjam, zakaj ne bi na vrhu stala tudi sama čez štiri leta.« V prvih dneh novega leta je bila v studiu Televizije Celje. (Foto: DŠ) ti. Spraševala sem se, zakaj je tam vedno toliko vozil. Starša sta me na mojo željo odpeljala v klub. Z igricami me je judo navdušil. Čeprav sem plavala, plezala, se ukvarjala z atletiko in namiznim tenisom, ni bilo nikoli dvoma, za kateri šport se bom odločila. Recept za uspeh je sicer zelo preprost, a terja velik davek, kajne? Judu se moraš popolnoma posvetiti. Ni dovolj zgolj trud na treningih. Celotno življenje, torej tudi zunaj telovadnice, mora biti stoodstotno osredo- točeno na to, za kar si se odlo- čil. Druženja s prijatelji, zabav in podobnega ni. Vse to moraš vzeti v zakup, če hočeš uspeti. Smernice za vse vam je dal trener Marjan Fabjan. Kakšno vlogo je imel v vaših očeh? On je bil ob meni vsaj pol mojega življenja. Napisal je vse programe vadbe. Starša sta me podpirala od začetka, bila sta ob meni v dobrem in slabem. Trener je iz mene naredil, kar sem, poskr- bel je za vse moje uspehe. Ritem je bil zahteven. Včasih je bilo težko z njim, a brez njega ne bi bilo nič. Zahteval je red in disciplino. In s tem sem se strinjala. Brez njegovega načina dela ne bi bilo toliko mojih uspehov. Od vsakega posame- znika je odvisno, ali se bo od- ločil za tovrstno pot. Vstajala sem ob petih zjutraj, prvi tre- ning se je začel uro kasneje. Pred večjimi tekmovanji smo vadili trikrat na dan. Kdaj ste začutili, da lah- ko greste do konca, oziroma kdaj ste se odločili, da boste storili vse za to? Prelomni trenutek je bil v času olimpijskih iger v Lon- donu. Bila sem tam, toda tek- movala nisem. Pomagala sem Urški Žolnir pri vadbi, ko sem oponašala njene tekmice. Ur- ška je osvojila zlato medaljo. Ko je stopila na najvišjo sto- pničko zmagovalnega odra, sem si dejala, tega se do- bro spominjam, zakaj ne bi na vrhu stala tudi sama čez štiri leta. Začeli so se nizati moji uspe- hi. Leta 2013 sem osvojila prvo medaljo na evropskem prven- stvu. Koliko stvari je spremenil trener, niti ne vem oziroma se nisem zavedala. Spominjam se, da sem bila sama pripravlje- na storiti prav vse na vso moč. Sloveniji je uspelo ubraniti zlato medaljo v kategoriji do 63 kilogramov. Ste v Braziliji občutili, kaj ste dosegli? Mislim, da ne. To je bila še ena zmaga več. Zdaj se šele do- bro zavedam, da mi je uspelo nekaj posebnega. Še zdaj si re- čem: »Vau!« Moram priznati, da sem zelo ponosna na svoje rezultate. Bilo mi je všeč, ker sem bila v nekem obdobju izjemno stanovitna. Nisem imela padcev. Bila sem skoraj nepremagljiva. Redno sem se uvrščala v fi nale. To je zelo zahtevno. Lažje je zmagati, se malce umakniti in čez nekaj let spet presenetiti. Dvakrat zapo- vrstjo sem bila v olimpijskem fi nalu. Na tokijskega sem mo- rala čakati pet let zaradi znanih razmer. Malo mi je zmanjkalo še do drugega zlata. Bili ste najboljša špor- tnica Slovenije v letu 2016, kar osemkrat ste zmagali v Celju. Kje imate shranjena odličja? Večina jih je pri starših, pomembnejša so pri meni doma. Ostajam v judu, po- magala bom Fabjanu. Želim si, da bi ostala vzor mladim tekmovalcem. »Ni šlo za osebno zamero do nekdanjega župana Bojana Šrota. Kasneje sva se srečala in se lepo pogovorila.« Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 2, 12. januar 2023 ŠPORT Z odlično obrambo Celjanke gladko ugnale najhujše tekmice Že 28. zapovrstjo med najboljšo četverico Ob Lei Debeljak (pri metu) je desno Taylah Rose Simmons. Mojca Jelenc (z žogo) ni več najstnica. Za vznemirjenje v domači ekipi sta večkrat poskrbela sodnika iz Ljubljane in Brežic. Košarkarice Cinkarne Celje so se še 28. zapovrstjo uvrstile na zaključni turnir slovenskega pokala. Prvo četrtfinalno tekmo v Ljubljani so z Ilirijo izgubile za točko, na povratnem obračunu v svoji dvorani pa so bile precej boljše od gostij. Zmagale so z 81 : 59. DEAN ŠUSTER Celjske košarkarice so v novembru in v začetku de- cembra zaporedoma izgubile tri tekme. Najprej so na po- kalni tekmi zaostale za Ilirijo s 74 : 73. Nato so odpotovale v Novi Sad in proti Vojvodi- ni v rednem delu lige Waba izgubile z 70 : 68. Sledil je še prvenstveni poraz v Kranju, Triglav je bil boljši s 75 : 64. Izdatno maščevanje Niti eden od treh porazov ni bil ključen ali posebej bo- leč. Kljub porazu na Gorenj- skem so Celjanke na vrhu le- stvice slovenske lige in jim dobro kaže glede osvojitve prvega mesta pred končni- co. V Srbiji so doživele edi- ni poraz v predtekmovalni skupini Jadranske lige in imajo zato lepo priložnost za uvrstitev na »final-four«. Spodrsljaj v Šiški se je zdel nevaren, kajti še z eno po- dobno predstavo bi izpadle iz pokalnega tekmovanja. Željne maščevanja so v 15. minuti vodile s 40 : 16 in zgodaj razblinile vse dvome o potnicah v polfinale. Našle pravi ritem Redkokdaj je trener Damir Grgić povsem zadovoljen s predstavo svojih varovank. Tokrat je skoparil s pri- pombami: »Vsem športnim privržencem želim srečno novo leto. Čestitam svojim dekletom za to, kako so se odzvale na prvi letošnji tekmi. V zadnjem času smo dobro delali in zato našli pravi ritem. Igralke so bile zelo zbrane, storile so malo napak in zasluženo zma- gale.« Prejele so manj kot 60 točk. »Zavedamo se, da imamo obrambno naravna- no ekipo. Zadovoljen sem, a vem, da je lahko še veliko bolje. Na voljo imamo dva meseca, da se dobro pripra- vimo na zaključna turnirja v slovenskem pokalu in ligi Waba.« O izjemnem nizu v pokalnem tekmovanju, ki se je začel leta 1996, je Grgić dodal: »Morda kdo misli, da je to preprosto narediti. Ilirija igra zelo dobro v tej sezoni. Tu je še vedno ne- varen Triglav. Toda mi se ne damo. Treniramo in razmi- šljamo, kot da prvič igramo v pokalnem tekmovanju. Če bomo tako nadaljevali, se bo niz še podaljšal.« V soboto je Cinkarna v svoji dvorani v slovenski ligi ugnala še Ježico (103 : 58), včeraj je v uvodnem krogu Jadranske superlige igrala v Zagrebu. V sredo bo v dvorani Gimna- zije Celje – Center gostovala podgoriška Budučnost, ki je edina v ligi brez poraza. Nujna inteligentnost Najboljšo predstavo do- slej v celjskem dresu je prikazala Avstralka Taylah Rose Simmons. Proti Iliriji je dosegla 22 točk: »Po bo- žičnem premoru smo odlič- no trenirale. Igralke smo se v tem obdobju na igrišču in zunaj njega še bolj poveza- le. Prisotne je bilo veliko pozitivne energije in danes se je vse skupaj odrazilo na igrišču. Dosegle smo veliko zmago.« Simmonsova se ni sprenevedala: »To je bila moja najboljša tekma v dre- su Cinkarne. Bila sem zelo samozavestna. Ostro smo igrale v obrambi. Naša igra je bila kolektivna in videla se je naša odlična poveza- nost. S Saro sva se odlično ujeli s preostankom ekipe in to se pozna na igrišču.« Doslej je igrala v ZDA in Avstraliji: »Igra tukaj tudi veliko bolj sloni na taktiki kot v nekaterih drugih dr- žavah, kjer se vse vrti samo okrog telesne moči. V evrop- ski košarki moraš imeti tudi košarkarsko inteligentnost. Tu nam je trener v veliko po- moč, saj nas zna usmerjati in nam pomagati pri razvo- ju.« Dodala je, da želi s Cin- karno do čim več lovorik. Foto: SHERPA Z leve sedijo Avstralka Taylah Rose Simmons, Američanka Sara Elizabeth Loomis in Blaža Čeh. Privoščile so si torto, ki jim jo je ob svojem 20. rojstnem dnevu postregla Mojca Jelenc. (Foto: DŠ) Igralke Ilirije (v zelenih dresih) so z manj običajno izpeljanko obrambe skušale presenetiti Celjanke, a jim ni uspelo. Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 2, 12. januar 2023 ŠPORT Novinci Obradović, Nemanič, Karničnik, Bobičanec, Kargbo … V Istri z najboljšima hrvaškima kluboma Nogometaši Celja bodo prvi pripravljalni tekmi igra- li z najboljšima hrvaškima kluboma. Z zagrebškim Dinamom se bodo danes pomerili v Rovinju, s split- skim Hajdukom v soboto v Poreču. Do konca meseca bodo sledile še štiri tekme. 19. januarja bo nasprotnik slovenski drugoligaš Aluminij. 23. in 26. januarja bosta tekmeca srbska Kolubara in Čukarički. Zadnji dan v tem mesecu se bo Celje pomerilo še s slovaško Dunajsko Stredo. DEAN ŠUSTER Celjski nogometni prvoli- gaš je trenutno najpodjetnej- ši slovenski klub. Po Matku Obradoviću, Klemnu Nema- niču in Žanu Karničniku je pripeljal še eno odmevno okrepitev. Celjski dres bo nosil Luka Bobičanec. Dogovor je trajal dolgo Nekdanji član Mure Bobi- čanec je podpisal dveletno pogodbo z možnostjo podalj- šanja za eno leto. Za 29-letne- ga hrvaškega nogometaša je celjski klub odštel približno dvesto tisočakov. Nogome- tno pot v članski konkuren- ci je začel pri Medžimurju, jo nadaljeval v Čakovcu, pri 19 letih pa se je prvič podal v tujino. Oblekel je dres av- strijskega tretjeligaša Stegers- bacha, kasneje je v Avstriji igral še za Heiligenbrunn. V spomladanskem delu sezone 2015/16 se je slovenski javno- V Laškem se je zbralo 26 nogometašev. Tam bodo trenirali do 22. januarja, ko se bodo preselili v hrvaško Istro. (Foto: NK Celje) sti predstavil v dresu Nafte, ko je v 3. SNL na 12 tekmah dosegel 13 zadetkov. Sledil je enoletni skok na Hrvaško k Poletu, nato je pred začetkom sezone 2017/18 podpisal po- godbo z Muro. Bil je izbran za najboljšega posameznika 2. SNL in je klubu pomagal pri preboju v prvoligaško tek- movanje. V naslednjih štirih sezonah in pol je hrvaški ve- zist vedno veljal za enega naj- boljših igralcev lige. Na 129 nastopih v prvoligaški kon- kurenci je zbral 34 zadetkov in 26 asistenc. »Nekaj časa je trajalo, da smo se uspeli dogovoriti za prestop, in na mojo srečo se je vse izšlo do- bro. Postal sem del velikega kluba. V prvi vrsti sem se za selitev v Celje odločil zaradi visokih ambicij kluba. Ima točno zastavljene cilje in želi posegati po najvišjih mestih,« je povedal Bobičanec. V pr- vem spomladanskem krogu bo v Celje pripotovala prav Mura, pri kateri niso skrivali ogorčenja nad zadnjimi do- godki. Kargbo zdaj zdrav Dan za prihodom Bobičan- ca je sledila vest o novi okre- pitvi. Ibrahim Kargbo ml. je po približno letu spet postal član Celja. Visok belgijski napadalec, ki ima v lasti tudi potni list Sierre Leone, je bil ob prihodu januarja lani v Celje še v stanju zdravljenja hujše poškodbe noge, ki jo je kot član Olimpika iz Donecka staknil na tekmi proti Zoryji iz Luganska. S celjsko ekipo je takrat odpotoval na pripra- ve v Turčijo, a se na koncu ni izšlo po željah obeh strani. »Vesel sem, da sem se vrnil, saj so me tukaj že lani toplo sprejeli. Vsi ljudje v klubu so mi želeli pomagati pri vrnitvi na zelenico, a se lani ni izšlo. Bolečina je bila prevelika in potreboval sem še nekaj me- secev, da sem se vrnil na žele- no raven,« je priznal Kargbo, ki je v dresu ukrajinskega ve- likana Dinama iz Kijeva zbral tri nastope. Komerički izboljšal državni rekord Tekmovanja ISU junior challenge 2-Pannonia open v Budimpešti so se udeležili trije hitrostni drsalci Drsal- nega kluba Celje. Tibor Komerički je v skupni razvrstitvi junior men zasedel deveto mesto in v skupini B iste kategorije osmo. Postavil je državni rekord na 500 me- trov (42.861 sekunde). Dina Špan je v skupni razvrstitvi junior B women zasedla 26. mesto in v skupini junior B women 12. Izboljšala je oseb- na rekorda na 500 in 1.000 metrov. Vid Gal je bil v sku- pni razvrstitvi šesti. Tudi on je izboljšal osebna rekorda na istih razdaljah kot Španova. Komerički bo od jutri do nedelje tekmoval na član- skem evropskem prvenstvu v Gdansku. Nato se bo udeležil še mladinskega evropskega prvenstva v Dresdnu. Špano- va bo odpotovala v italijan- sko Pontebbio na olimpijski festival evropske mladine. Kasneje se bo pridružila Ko- meričkemu na mladinskem EP. Vid Gal, Zoja Felicijan in Filip Škof se bodo udeležili tekme v madžarskem Jász- berényu. DŠ Z leve stojijo Vid Gal, Tibor Komerički, trener Martin Kolenc in Dina Špan. (Foto: DK Celje) Novo leto začela na vodilnih mestih Celjan Denis Kragolnik že vrsto let spada med najboljše slovenske biljar- diste. Predstavnika Biljard klu- ba Celje sta leto 2022 kon- čala na najvišjih možnih mestih. Vodilni na lestvici 1. slo- venske lige je bil Denis Kra- golnik, v 2. ligi je bil najbolj- ši Peter Fijavž. Oba sta tudi državna prvaka. Tako Kra- golnik med člani kot Peter Fijavž v starostni kategoriji nad 43 let sta bila najboljša v disciplini desetka. V soboto bo novo državno prvenstvo prav v tej disciplini, in sicer v prostorih Biljard kluba Lju- bljana. DŠ Peter Fijavž je najboljši v desetki v starostni kategoriji do 43 let. Prva poletna okrepitev celjskega kluba Rok Zaponšek bo okre- pil celjski rokometni klub. 30-letni vratar je član tre- nutno vodilne zasedbe švicarske lige Kriens-Lu- zerna. Podpisal je trile- tno pogodbo, veljavno od poletja. 192 centimetrov visok vratar je rokometno izo- brazbo pridobil pri velenj- skem Gorenju. Od leta 2018 je igral na Madžarskem, v Franciji in nato še v Švici. Trinajstkrat je oblekel dres slovenske članske reprezen- tance. Trener Celja Pivovar- ne Laško Alem Toskić ga zelo dobro pozna, saj je z njim sodeloval na Madžar- skem: »Dobili smo kakovo- stnega vratarja. Verjamem, da bo lahko pripomogel k uresničitvi naših ciljev. Premore veliko izkušenj, kar bo naši mladi zased- bi v veliko pomoč.« Ob sklenitvi dogovora je misli strnil direktor Miroslav Be- nicky: »Želeli smo si prihod vratarja z mednarodnimi izkušnjami. Rok v Švici iz tekme v tekmo potrjuje svo- jo kakovost, hkrati je tudi v najboljših vratarskih letih. Mogel si je utrl pot v svetovni pokal Na prvi od dveh tekem ce- linskega pokala v Planici je Žak Mogel zmagal prvič v karieri. V drugi seriji je član Smu- čarsko-kakalnega kluba Ljub- no BTC z daljavo dneva skočil na sam vrh. Tako je poskrbel za prvo slovensko zmago v tej sezoni in hkrati za svojo prvo v karieri. Po njegovi zaslugi je Slovenija pridobila dodatne- ga, sedmega skakalca v na- slednjem obdobju svetovnega pokala v Zakopanah, Sappo- ru, na Kulmu in v Willingenu. DŠ Žak Mogel (Foto: Slo Ski) Rok Zaponšek se bo poleti preselil v Celje. Pričakujemo, da bo za našo zasedbo predstavljal takojšnjo dodano vrednost. Obenem ver- jamemo, da si lahko s svojimi predstavami spet na široko od- pre vrata slovenske reprezen- tance.« »V Celju se dobro dela« »Zelo sem ponosen, da bom postal član največjega sloven- skega kluba. Veselim se izzi- vov, ki jih prinaša nastopanje v celjskem dresu. Celje Pivovarna Laško je klub, ki ima vedno naj- višje cilje, in k uresničitvi želim prispevati tudi sam. Glavna ra- zloga, da sem se odločil za pri- hod v Zlatorog, sta nedvomno nastopanje v ligi prvakov in nenehna želja po osvajanju lovorik, je dejal nekdanji član Gorenja, madžarskega Csurga, francoskih ekip Cesson Ren- nes in Pays d’Aix Université ter nazadnje švicarskega Kri- ens-Luzerna. »Željan sem tudi osebnega napredka, vem, da se v Celju dobro dela. S Toskićem in trenerjem vratarjev Alešem Anžičem sem že sodeloval.« Med obiskom dvorane Zlatorog se je odločil za dres s številko 32. Danes bo slovenska repre- zentanca odigrala prvo tekmo na svetovnem prvenstvu, ob 18.00 s Savdsko Arabijo (v so- boto s Poljsko, v ponedeljek s Francijo). Na spisku selektorja Uroša Zormana sta le dva člana celjskega kluba, Aleks Vlah in Stefan Žabič. DŠ Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 2, 12. januar 2023 NAPOVEDNIK Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,66 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si D O G O D K I M E D 1 2 . I N 1 9 . J A N U A R J E M 2 0 2 3 foto: Rajko Vodišek ŠTUDIJSKA ČITALNICA Motnje spanja v sodelovanju z Celjskimi lekarnami V okviru Univerze za tretje življenjske obdobje PONEDELJEK, 16. januar, ob 17.30 SREDA, 18. januar, ob 17.00 KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU Gledališka predstava: Špeline dogodivščine Primerno za otroke od 4. do 7. leta starosti. ČETRTEK, 19. januar, ob 17.30 ODDELEK GLASBA FILM Bralne-pogovorne urice Biblioterapevtsko srečanje s Silvom Purom. Kulturne prireditve ČETRTEK, 12. 1. 17.00 Knjižnica Laško Palčič Igrana predstava v izvedbi učencev pravljičnega, glasbenega in plesnega krožka OŠ Primoža Trubarja 18.00 Galerija Velenje Drugačna krajina Vodstvo po razstavi z Natašo Tajnik Stupar in Stojanom Kneževičem 19.00 Občinska knjižnica Žalec Vekoslav Grmič – Škof pričevalec Predstavitev zbornika v spomin škofu dr. Vekoslavu Grmiču PETEK, 13. 1. 18.00 Celjski mladinski center Sestavljanje Predstavitev knjige Roberta Kudra 18.00 eMCe plac Velenje Podstrešje, klet in drugi samevajoči kraji Predstavitev zvočne knjige avtorice Done Pratnekar 19.30 Gledališče Celje Lev Nikolajevič Tolstoj: Oblast teme Premiera gledališke predstave 19.30 Dom kulture Velenje Popolni tujci Komedija, SNG Drama Maribor 21.00 eMCe plac Velenje Duo Aristocracy Koncert SOBOTA, 14. 1. 10.00, 12.00 in 17.00 Gledališče Celje Mala Eli Otroška gledališka predstava 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Grofje Celjski Javno vodstvo po razstavi 18.45 Bazilika Petrovče Ljubečanke Božično-novoletno prepevanje po cerkvah 19.30 Gledališče Celje Lev Nikolajevič Tolstoj: Oblast teme Gledališka predstava 20.00 Dom kulture Velenje Luce (Hrvaška) Koncert NEDELJA, 15. 1. 15.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Vesele babice z Zdravkom Koncert ob 20. letnici delovanja 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Koncert zvestih poslušalk Koncert citrarskega abonmaja PONEDELJEK, 16. 1. 11.00 Gledališče Celje Lev Nikolajevič Tolstoj: Oblast teme Mladinski abonma; tudi v torek in sredo ob istem času 18.00 Špital za prjatle Celje Zgodovina za vse Predstavitev nove številke 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Franc Branko Janžek: Podeželska šola Predstavitev knjige TOREK, 17. 1. 18.00 Celjski mladinski center Friderikova zgodba Predstavitev knjige Medeje Mahnič 19.00 Občinska knjižnica Žalec Zdaj sem tvoja Moja Predstavitev knjige avtorice Vidke Kuselj 19.30 Gledališče Celje Lev Nikolajevič Tolstoj: Oblast teme Abonma Torek večerni in izven 19.30 Dom kulture Velenje Emigranta Drama, SNG Drama Ljubljana SREDA, 18. 1. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Špeline dogodivščine Gledališka predstava dijakov predšolske vzgoje Gimnazije Celje – Center 18.00 Celjska Kulturnica Literarni uvod v leto 2023 18.00 Galerija Božena Celje Hvalnica fotografi ji Predstavitev knjige avtorice mag. Tanje Plevnik 18.00 Galerija Velenje (F)letna fl avta Koncert, predstavitev avtorske zbirke 12 skladb za fl avto in klavir 19.00 Občinska knjižnica Žalec Karantena Predstavitev romana Alojza Ihana in pogovor z njim 19.30 Plečnikov vogal Celje Matjaž Javšnik: Striptiz Stand up večer 19.30 Narodni dom Celje Božena Angelova in Tanja Sonc Koncertni abonma 19.30 Kulturni center Laško Koncert laških ansamblov Druge prireditve ČETRTEK, 12. 1. 9.00 do 17.00 Stari grad Celje Novo doživetje na Starem gradu VR-teleskop – pogled v zgodovino Celja s pomočjo tehnologije virtualne resničnosti; vse dni v tednu 10.00 Knjižnica Velenje Moč branja: Bralni klub za odrasle Vodita Brina Zabukovnik Jerič in Andreja Kac 10.00 Večgeneracijski center Planet generacij Velenje Zimska ustvarjanja Ustvarjalna delavnica 17.45 do 19.15 Celjski mladinski center Tečaj legorobotike Tudi v sredo ob istem času 18.00 do 19.30 Celjski mladinski center Magičnost gibanja Delavnica 19.00 Dom svetega Jožefa Celje Psihološki večeri: Pogovori za dušo Vodi Drago Tacol 19.00 Občinska knjižnica Braslovče Islandija: dežela ognja, ledu in neskončnih odtenkov zelene Potopisno predavanje Urške Trotovšek 20.00 do 00:00 Celjski mladinski center JaMCC večer novo nastale glasbe PETEK, 13. 1. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Moj prvi pogrinjek Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Hermanov bonton; za skupine SOBOTA, 14. 1. 20.00 Celjski mladinski center Swing večer NEDELJA, 15. 1. 15.00 Muzej novejše zgodovine Celje Izmenjevalnica pri Hermanu Lisjaku Prinesite pozabljene igrače, družabne igre, knjige … jih zamenjajte za kaj drugega ali enostavno podarite nekomu. PONEDELJEK, 16. 1. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Od ponedeljka do četrtka: pomoč pri učenju, družabne igre, ustvarjalne delavnice … 17.30 Študijska čitalnica Osrednje knjižnice Celje Motnje spanja Predavanje v sodelovanju s Celjskimi lekarnami TOREK, 17. 1. 9.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Celjski dan trobil Predavatelji: Nejc Merc, Jožek Rošer in Matej Rihter 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Hi, konjiček Hermanova otroška ustvarjalnica ob stalni razstavi Dediščina otrok; za skupine 17.00 Knjižnica Šentjur, enota Ponikva Ura pravljic 18.00 Velenjski grad Klepet pod arkadami Gost bo Jožef Napotnik. 18.00 Celjski mladinski center Kulturni zEKO Praktične delavnice avtohtonih ročnih del 18.00 Likovni salon Celje Je virtualno bolj realno kot realnost? Predava psihoterapevt Miha Kramli. 19.19 Preddverje Mestne knjižnice Velenje Šaleški razgledi v živo: Gospodarska kriza leta 1929 in neposredne posledice le-te za Šaleško dolino, s posebnim ozirom na Premogovniku Velenje Predavanje Aleksandre Gačić Belej SREDA, 18. 1. 9.00 Zgornji vrt Savinje Laško Domači kotiček Izbrani ponudniki domačih pridelkov in izdelkov 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Srečanje mladih mamic Prva pomoč doma 19.00 Dom svetega Jožefa Celje Mohorski večer: Let plašnega krokarja Potopisno predavanje Nives Meroi in Romana Beneta Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofi ja: Žovneški postanejo gro- fje Celjski, Zloščeno do visokega sijaja. Kositrno posodje iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, do februarja 2023; Knežji dvorec: LJUBIJA, zaklad pod skalo, Od groba do groba – načini pokopa skozi čas, do na- daljnjega Muzej novejše zgodovine Celje: Lepota je ženskega imena; do na- daljnjega; spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: Hermanov bonton; do konca leta 2023; Galerija sodobne umetnosti Ce- lje: razstava Družba tveganja av- torice Ize Pavlina; do 31. 1. 2023 Likovni salon Celje: razstava Di- gitalno mleko, hrvaške umetnice Petre Mrša; do 26. 2. Osrednja knjižnica Celje: raz- stava Franc Goričan (1869 – 1951) Sadjarski in vinogradniški strokovnjak iz Višnje vasi pri Vojniku; do 31. 1. Galerija Zgornji trg Šentjur: Ipavčeva paleta V – Sloven' c Slovenca vabi, razstava likovnih del udeležencev likovno – kipar- ske kolonije Ipavčeva paleta V; do 31. 1. 2023 Knjižnica Šentjur: razstava O, Šentjur, Likovnega študijskega krožka Ljudske univerze Šentjur; do nadaljnjega Anina galerija Rogaška Slatina: razstava Riharda Lobenweina; do 22. 1. Dom kulture Slovenske Konji- ce: razstava V znamenju križa avtorja Milana Lamovca – Didija; do 29. 1. Avla Doma II. slovenskega ta- bora Žalec: Nenavadno moč ima ta človek – vpliv Plečnika na njegove in naše učence, razstava likovnih del dijakov GCC – ume- tniška gimnazija – likovna smer; do 28. 1. Dom kulture Velenje: fotograf- ska razstava Marjana Klepca, Risanje s svetlobo; do 31. 1. Galerija Velenje: Drugačna kra- jina, razstava treh slikarjev: Ane Jerčič Jakob, Stojana Kneževića in Nataše Tajnik Stupar; do 21. 1. Muzej Laško: razstava 18. fo- tografskega natečaja kLAK; do nadaljnjega Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenj- ske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 1.; Črna gar- deroba: India Welcome, Hanibal Salvaro, do 31. 1.; podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do 31. 1.; Ligijev salon – jamski del salona: razstava Poetična podzemna proga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Ta- tjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 31. 1.; Mu- zejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 1.; Upravna stavba Pre- mogovnika Velenje: Dva avtor- ja na kosu premoga, Aleksander Kavčnik in Miran Beškovnik; do 31. 1. Galerija Velenje: razstava Dru- gačna krajina treh slikarjev: Anje Jerčič Jakob, Stojana Kneževića in Nataše Tajnik Stupar; do 21. 1. 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 2, 12. januar 2023 MALI OGLASI / INFORMACIJE Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, stare mame in prababice ANICE VENKO iz Dola pod Gojko (10. 7. 1936–5. 12. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Še posebej hvala gospodu patru Cestniku za opravljen pogrebni obred, govornici Albini Ločnikar za poslovilne besede in pevcem skupine Eros za odpete pesmi na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerka Greta z možem Fonzijem, hčerka Marjana z možem Francijem, hčerka Katica, vnuki Suzana, Irena, Borut, Sanja in Damjan ter pravnuki Matevž, Neža, Samanta, Evelina, Teja in Sebastjan 4 Nikjer več mi ne slišimo tvoj glas … Ne zmoreš peti več za nas. Zdaj tebi angeli naj tam pojo, da boš počival mirno in sladko. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija, ata in brata VALENTINA PODJAVORŠKA s Frankolovega (29. 1. 1942–18. 12. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, so- sedom, znancem in društvom za izkazano pomoč, tolažbo in sočustvovanje z nami, za molitve, cvetje, sveče, darove in za svete maše. Posebej hvala gospodu župniku p. Branku Cestniku za njegove obiske in častitljivo opravljen pogrebni obred s sveto mašo, vsem pevcem za peto mašo in pesmi slovesa ter gospe Darji za izbrane poslovilne besede. Hvala tudi za vsa vaša izrečena sožalja in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nas tolažili in nam kakor koli pomagali, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Ivanka, sin Sandi s sinom Aljažem in hči Romana z družino 7 Če me iščete, me iščite v svojih srcih, tam imam – pri vas zdaj svoje bivališče … ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očima, brata, strica JOŽETA MRAMORJA iz Prožinske vasi (27. 12. 1943–19. 12. 2022) se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijate- ljem in znancem za vso nudeno pomoč, izrečena sožalja ter darovane sveče in svete maše. Hvala patronažni sestri Tini in gospodu Molehu. dr. med., za zdravniško pomoč, gospodu župniku Stanku Gajšku za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Zagajšek in Tomažu za odigrano žalostinko. Vsem še enkrat iskrena hvala, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča: žena Stanka in Peter p Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mamice, žene, hčerke, sestre, sestrične, svakinje, snahe in nečakinje METKE PILIH ŽERJAV z Dobrne (22. 1. 1967–23. 12. 2022) se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom (iz Trnovelj in z Dobrne), sodelavcem Zavoda za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje, direktorju JZ Dob za izrečena sožalja, cvetje, sveče in darovane maše. Zahvala zdravnici Nataši Podbregar, dr. med., za pomoč ter osebju Oddelka za bolezni prebavil SB Celje za izjemno prijaznost in ustrežljivost v njenih zadnjih trenutkih. Posebna zahvala govornikoma gospodu Tomažu Bračku in teti Marici Širovnik. Zahvaljujemo se župniku Janku Ivančiču z Ljubečne za poslednji obisk pokojne ter župniku Milanu Strmšku z Dobrne za molitve in lepo opravljen obred. Hvala pogrebni službi Komunalno podjetje Velenje za organizacijo po- greba, skupini Eros za odpete pesmi ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zelo te pogrešamo in vemo, da se nekoč spet srečamo. Žalujoči: vsi njeni p Draga mama, zdaj v naših srcih boš živela, nič več ne boš trpela. Prosimo te, pridi v naše sanje še kdaj, da lahko te bomo videli še kaj. ZAHVALA Ob težki izgubi naše drage mame, babice, prababice in sestre PAVLE ŠELIH iz Dola pod Gojko nazadnje oskrbovanke Doma Lipa Štore se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami ob nje- nem zadnjem slovesu, nam v žalosti stisnili roko ter iz- rekli sožalje. Iskrena hvala za podarjene sveče, cvetje in drugo pomoč. Hvala za skupne molitve in darovane svete maše. Hvala duhovniku gospodu Mihi Hermanu za sočutno opravljen obred in pogrebno sveto mašo ter pevskemu zboru župnije Teharje. Hvala iz srca vsem, ki ste bili del njene življenjske poti, da ste ji pomagali in jo imeli radi. Žalujoči: njeni otroci p Smrti Celje Umrli so: Zlata PINTAR iz Celja, 94 let, Katarina BELC iz Celja, 79 let, Štefan ŠLAVS iz Zavrha nad Dobrno, 86 let, Karolna ARNŠEK iz Gorice pri Šmartnem, 82 let, Marjeta PILIH ŽERJAV iz Zavrha nad Dobrno, 56 let, Ana OPLO- TNIK iz Prebolda, 90 let, Ivan MAROVT iz Braslovč, 81 let, Stanka HORJAK iz Podšmi- hela pri Laškem, 95 let, Petra GROBELNIK iz Velenja, 85 let, Ana KORŽE iz Celja, 91 let, Pa- vla ŠELIH iz Dola pod Gojko, 75 let, Mirko KOLMANIČ iz Celja, 80 let, Nada SIVKO iz Celja, 72 let, Veronika GORI- ČAR iz Nazarij, 83 let, Dušan ROMIH iz Šmartnega ob Paki, 64 let, Marija VODOVNIK iz Podgorja pri Velenju, 89 let, Feliks GROBELNIK iz Dobri- še vasi, 87 let, Angela PODVR- ŠNIK iz Hramš, 84 let, Klavdi- ja SUŠNIK iz Celja, 47 let, Ivan KOLAR iz Dobrne, 74 let, Šte- fanija ZUPANC iz Štor, 91 let, Stanka Miša ŠOPAR iz Celja, 67 let, Pavla ZALOŽNIK iz Žal- ca, 85 let, Elizabeta LJUBEJ iz Velikega Širja, 88 let, Marjan LAZAR iz Zabukovice, 66 let, Marija PODBREŽNIK iz Marija Reke, 93 let, Milan TKAVC iz Gotovelj, 76 let. Laško Umrli so: Goran WALKER iz Lahovega Grabna, 53 let, Milan LAH iz Laškega, 87 let, Antonija ŠEŠKO iz Tevč, 87, Stanislav DERNOVŠEK iz Se- draža, 93 let, Jožef RAJH iz Tevč, 77 let, Igor BREČKO iz Laškega, 57 let. Žalec Umrli so: Stanislav ČRE- TNIK iz Andraža nad Polze- lo, 70 let, Ivan IZLAKAR iz Jeronima, 86 let, Ivana TRO- GAR iz Mozirja, 86 let, Marija RAJTER iz Grč, 83 let, Jožef KARNOVŠEK iz Šempetra, 75 let, Ljudmila JELEN iz Go- milskega, 84 let, Anica SLE- MENŠEK iz Zaloške Gorice, 64 let, Hedvika POLIČNIK iz Spodnjih Kraš, 98 let, Rudolf MARZIDOVŠEK iz Rakovelj, 87 let, Fani ZALOKAR z Vran- skega, 80 let. Velenje Umrli so: Anton JESENIČ- NIK iz Velenja, 72 let, Ludvik BRIŠNIK iz Šoštanja, 66 let, Ivana JUTERŠEK iz Velenja, 89 let, Alojzija BOROVNIK iz Velenja, 80 let, Nada KRA- MAR iz Šmartnega ob Paki, 79 let, Ivana DOLER iz Vele- nja, 89 let, Branko PRIMIK iz Šoštanja, 65 let, Rudolf LES- JAK iz Šoštanja, 96 let. Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo … (J. Medvešek) ZAHVALA Ob neizmerno boleči izgubi naše drage in ljubljene žene, mame, babice in tašče STANISLAVE GRADIČ roj. Žohar iz Laške vasi pri Štorah 27 (1. 5. 1940–31. 12. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri- jateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeno zadnjo pot. Hvala vsem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje, sveče in prispevke. Zahvaljujemo se Ireni Ribič za lepe besede slovesa, Da- mjanu Pasariču za zaigrano melodijo na harmoniko, Pla- ninskim pevcem, trobentaču Tončku, gospodu župniku Gajšku, negovalkam iz Doma ob Savinji, Nataši Zupanc, osebju ZD Štore, pogrebni službi Žalujka in Komunali Štore. Žalujoči: mož Štefan in sinova Albin in Janez z družinama p MOTORNA VOZILA PRODAM OPEL antara 4 x 4, letnik 2009, ohranjen, in jaguar xtype 2.0 D, ugodno prodam (5.900 in 2.200 EUR). Telefon 031 826- 782. 6 PSE pasme aljaški malamut, čistokrvni, brez rodovnika, stari 11 tednov, redno razgli- steni, prodam. Telefon 070 859-446. 13 DVE telici simentalki, breji 6 in 7 mesecev, prodam. Telefon 041 455-176. 14 BIKCA simentalca, starega en mesec, prodam. Telefon (03) 5731-026. 17 POLOVICO prašiča, težkega 180 kg, krmlje- nega z domačo kuhano hrano, v okolici Šmarja, prodam. Telefon 031 777-353. 19 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p TELICE in krave za zakol ter bikce, težke pri- bližno 200 kg, mesni tip, kupim. Telefon 031 832-520. 961 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM 10 silažnih bal prodamo. Telefon 041 324- 256. 12 VINO, rdeče, mešano, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 315-771. 16 KUPIM V ŠIRŠI okolici Žalca kupim seno in otavo. Lahko kocke, bale ali rinfuza. Telefon 041 860-066. 920 OSTALO PRODAM SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479. p JARKICE mlade kokoši nesnice, za začetek nesnosti, prodajamo na farmi Zg. Roje v Savinjski dolini; rjave, grahaste, leghorn. Sprejemamo naročila za enodnevne pi- ščance in večje za dopitanje. V prodaji imamo lastno kakovostno perutninsko krmo. Telefon (03) 700-1446. p DRVA, suha, bukev in hrast, prodam. Telefon (03) 5798-718. 15 SUHA drva, gaber, prodam. Telefon 070 741- 734. 18 BALIRANO slamo od konoplje in suha bukova drva, nažagana na 33 cm, prodam. Tele- fon 041 763-763. 20 KUPIM PRIKOLICO za kampiranje kupimo. Telefon 031 391-972. p ZMENKI MOŠKI, star 52 let, urejen, s svojo hišo, bi rad spoznal žensko za resno zvezo, staro od 40 do 50 let. Pokliči ali pošlji SMS na telefonsko številko 071 250-952. 1 73-letni vdovec, upokojenec, z manjšo doma- čijo na deželi, brez vozniškega izpita, išče primerno gospo za skupno gospodinjstvo. Informacije po telefonu 041 300-270. 11 RAZNO IŠČEM soplesalko, starejšo, za vadbo družab- nih plesov. Telefon 040 306-497. 2 Novi TEDNIK št. 47 24.11.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 47, 24. november 2022 AA in Al-Anon lahko pomagata. Kontakta: za alkoholike: www .aa-slovenia.si (tel.: 031 802 710); za svojce in prijatelje: www.al-anon.si (tel.: 031 744 722) Imate vi ali kdo od vaših bližnjih težave z alkoholom? Med. pok.: Novi tednik Poroke Laško Poročila sta se: Martina LAZAR in Matej AČKO, oba iz Močilnega. ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE domače vzreje, različnih tež, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Lahko tudi polovice. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 938 PRAŠIČA, težkega 270 kg, domača hrana, mesni tip, prodam. Možen zakol in dosta- va. Informacije po telefonu 041 725-055. 1 DVA prašiča, težka 110 kg, navajena domače krme, ugodno prodam. Telefon 041 395- 213. 3 KOZLA srnaste pasme, starega dve leti, za pleme, prodam. Več informacij po telefonu 070 882-415. 9 TELIČKO simentalko, težko 220 kg, ekološka reja, pašno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 524-358. 10 BIKCA simentalca, težkega 200 kg, in teličko limuzin, težko 230 kg, prodam. Telefon 041 324-256. 12 SVINJE, težke od 30 do 290 kg, in izločene svinje, prodam. Domača hrana, možna dostava. Telefon 031 311-476. 13 Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 2, 12. januar 2023 NAPOVEDNIK Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,66 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si D O G O D K I M E D 1 2 . I N 1 9 . J A N U A R J E M 2 0 2 3 foto: Rajko Vodišek ŠTUDIJSKA ČITALNICA Motnje spanja v sodelovanju z Celjskimi lekarnami V okviru Univerze za tretje življenjske obdobje PONEDELJEK, 16. januar, ob 17.30 SREDA, 18. januar, ob 17.00 KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU Gledališka predstava: Špeline dogodivščine Primerno za otroke od 4. do 7. leta starosti. ČETRTEK, 19. januar, ob 17.30 ODDELEK GLASBA FILM Bralne-pogovorne urice Biblioterapevtsko srečanje s Silvom Purom. Kulturne prireditve ČETRTEK, 12. 1. 17.00 Knjižnica Laško Palčič Igrana predstava v izvedbi učencev pravljičnega, glasbenega in plesnega krožka OŠ Primoža Trubarja 18.00 Galerija Velenje Drugačna krajina Vodstvo po razstavi z Natašo Tajnik Stupar in Stojanom Kneževičem 19.00 Občinska knjižnica Žalec Vekoslav Grmič – Škof pričevalec Predstavitev zbornika v spomin škofu dr. Vekoslavu Grmiču PETEK, 13. 1. 18.00 Celjski mladinski center Sestavljanje Predstavitev knjige Roberta Kudra 18.00 eMCe plac Velenje Podstrešje, klet in drugi samevajoči kraji Predstavitev zvočne knjige avtorice Done Pratnekar 19.30 Gledališče Celje Lev Nikolajevič Tolstoj: Oblast teme Premiera gledališke predstave 19.30 Dom kulture Velenje Popolni tujci Komedija, SNG Drama Maribor 21.00 eMCe plac Velenje Duo Aristocracy Koncert SOBOTA, 14. 1. 10.00, 12.00 in 17.00 Gledališče Celje Mala Eli Otroška gledališka predstava 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Grofje Celjski Javno vodstvo po razstavi 18.45 Bazilika Petrovče Ljubečanke Božično-novoletno prepevanje po cerkvah 19.30 Gledališče Celje Lev Nikolajevič Tolstoj: Oblast teme Gledališka predstava 20.00 Dom kulture Velenje Luce (Hrvaška) Koncert NEDELJA, 15. 1. 15.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Vesele babice z Zdravkom Koncert ob 20. letnici delovanja 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Koncert zvestih poslušalk Koncert citrarskega abonmaja PONEDELJEK, 16. 1. 11.00 Gledališče Celje Lev Nikolajevič Tolstoj: Oblast teme Mladinski abonma; tudi v torek in sredo ob istem času 18.00 Špital za prjatle Celje Zgodovina za vse Predstavitev nove številke 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Franc Branko Janžek: Podeželska šola Predstavitev knjige TOREK, 17. 1. 18.00 Celjski mladinski center Friderikova zgodba Predstavitev knjige Medeje Mahnič 19.00 Občinska knjižnica Žalec Zdaj sem tvoja Moja Predstavitev knjige avtorice Vidke Kuselj 19.30 Gledališče Celje Lev Nikolajevič Tolstoj: Oblast teme Abonma Torek večerni in izven 19.30 Dom kulture Velenje Emigranta Drama, SNG Drama Ljubljana SREDA, 18. 1. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Špeline dogodivščine Gledališka predstava dijakov predšolske vzgoje Gimnazije Celje – Center 18.00 Celjska Kulturnica Literarni uvod v leto 2023 18.00 Galerija Božena Celje Hvalnica fotografi ji Predstavitev knjige avtorice mag. Tanje Plevnik 18.00 Galerija Velenje (F)letna fl avta Koncert, predstavitev avtorske zbirke 12 skladb za fl avto in klavir 19.00 Občinska knjižnica Žalec Karantena Predstavitev romana Alojza Ihana in pogovor z njim 19.30 Plečnikov vogal Celje Matjaž Javšnik: Striptiz Stand up večer 19.30 Narodni dom Celje Božena Angelova in Tanja Sonc Koncertni abonma 19.30 Kulturni center Laško Koncert laških ansamblov Druge prireditve ČETRTEK, 12. 1. 9.00 do 17.00 Stari grad Celje Novo doživetje na Starem gradu VR-teleskop – pogled v zgodovino Celja s pomočjo tehnologije virtualne resničnosti; vse dni v tednu 10.00 Knjižnica Velenje Moč branja: Bralni klub za odrasle Vodita Brina Zabukovnik Jerič in Andreja Kac 10.00 Večgeneracijski center Planet generacij Velenje Zimska ustvarjanja Ustvarjalna delavnica 17.45 do 19.15 Celjski mladinski center Tečaj legorobotike Tudi v sredo ob istem času 18.00 do 19.30 Celjski mladinski center Magičnost gibanja Delavnica 19.00 Dom svetega Jožefa Celje Psihološki večeri: Pogovori za dušo Vodi Drago Tacol 19.00 Občinska knjižnica Braslovče Islandija: dežela ognja, ledu in neskončnih odtenkov zelene Potopisno predavanje Urške Trotovšek 20.00 do 00:00 Celjski mladinski center JaMCC večer novo nastale glasbe PETEK, 13. 1. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Moj prvi pogrinjek Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Hermanov bonton; za skupine SOBOTA, 14. 1. 20.00 Celjski mladinski center Swing večer NEDELJA, 15. 1. 15.00 Muzej novejše zgodovine Celje Izmenjevalnica pri Hermanu Lisjaku Prinesite pozabljene igrače, družabne igre, knjige … jih zamenjajte za kaj drugega ali enostavno podarite nekomu. PONEDELJEK, 16. 1. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Od ponedeljka do četrtka: pomoč pri učenju, družabne igre, ustvarjalne delavnice … 17.30 Študijska čitalnica Osrednje knjižnice Celje Motnje spanja Predavanje v sodelovanju s Celjskimi lekarnami TOREK, 17. 1. 9.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Celjski dan trobil Predavatelji: Nejc Merc, Jožek Rošer in Matej Rihter 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Hi, konjiček Hermanova otroška ustvarjalnica ob stalni razstavi Dediščina otrok; za skupine 17.00 Knjižnica Šentjur, enota Ponikva Ura pravljic 18.00 Velenjski grad Klepet pod arkadami Gost bo Jožef Napotnik. 18.00 Celjski mladinski center Kulturni zEKO Praktične delavnice avtohtonih ročnih del 18.00 Likovni salon Celje Je virtualno bolj realno kot realnost? Predava psihoterapevt Miha Kramli. 19.19 Preddverje Mestne knjižnice Velenje Šaleški razgledi v živo: Gospodarska kriza leta 1929 in neposredne posledice le-te za Šaleško dolino, s posebnim ozirom na Premogovniku Velenje Predavanje Aleksandre Gačić Belej SREDA, 18. 1. 9.00 Zgornji vrt Savinje Laško Domači kotiček Izbrani ponudniki domačih pridelkov in izdelkov 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Srečanje mladih mamic Prva pomoč doma 19.00 Dom svetega Jožefa Celje Mohorski večer: Let plašnega krokarja Potopisno predavanje Nives Meroi in Romana Beneta Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofi ja: Žovneški postanejo gro- fje Celjski, Zloščeno do visokega sijaja. Kositrno posodje iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, do februarja 2023; Knežji dvorec: LJUBIJA, zaklad pod skalo, Od groba do groba – načini pokopa skozi čas, do na- daljnjega Muzej novejše zgodovine Celje: Lepota je ženskega imena; do na- daljnjega; spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: Hermanov bonton; do konca leta 2023; Galerija sodobne umetnosti Ce- lje: razstava Družba tveganja av- torice Ize Pavlina; do 31. 1. 2023 Likovni salon Celje: razstava Di- gitalno mleko, hrvaške umetnice Petre Mrša; do 26. 2. Osrednja knjižnica Celje: raz- stava Franc Goričan (1869 – 1951) Sadjarski in vinogradniški strokovnjak iz Višnje vasi pri Vojniku; do 31. 1. Galerija Zgornji trg Šentjur: Ipavčeva paleta V – Sloven' c Slovenca vabi, razstava likovnih del udeležencev likovno – kipar- ske kolonije Ipavčeva paleta V; do 31. 1. 2023 Knjižnica Šentjur: razstava O, Šentjur, Likovnega študijskega krožka Ljudske univerze Šentjur; do nadaljnjega Anina galerija Rogaška Slatina: razstava Riharda Lobenweina; do 22. 1. Dom kulture Slovenske Konji- ce: razstava V znamenju križa avtorja Milana Lamovca – Didija; do 29. 1. Avla Doma II. slovenskega ta- bora Žalec: Nenavadno moč ima ta človek – vpliv Plečnika na njegove in naše učence, razstava likovnih del dijakov GCC – ume- tniška gimnazija – likovna smer; do 28. 1. Dom kulture Velenje: fotograf- ska razstava Marjana Klepca, Risanje s svetlobo; do 31. 1. Galerija Velenje: Drugačna kra- jina, razstava treh slikarjev: Ane Jerčič Jakob, Stojana Kneževića in Nataše Tajnik Stupar; do 21. 1. Muzej Laško: razstava 18. fo- tografskega natečaja kLAK; do nadaljnjega Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenj- ske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 1.; Črna gar- deroba: India Welcome, Hanibal Salvaro, do 31. 1.; podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do 31. 1.; Ligijev salon – jamski del salona: razstava Poetična podzemna proga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Ta- tjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 31. 1.; Mu- zejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 1.; Upravna stavba Pre- mogovnika Velenje: Dva avtor- ja na kosu premoga, Aleksander Kavčnik in Miran Beškovnik; do 31. 1. Galerija Velenje: razstava Dru- gačna krajina treh slikarjev: Anje Jerčič Jakob, Stojana Kneževića in Nataše Tajnik Stupar; do 21. 1. 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 2, 12. januar 2023 MALI OGLASI / INFORMACIJE Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, stare mame in prababice ANICE VENKO iz Dola pod Gojko (10. 7. 1936–5. 12. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Še posebej hvala gospodu patru Cestniku za opravljen pogrebni obred, govornici Albini Ločnikar za poslovilne besede in pevcem skupine Eros za odpete pesmi na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerka Greta z možem Fonzijem, hčerka Marjana z možem Francijem, hčerka Katica, vnuki Suzana, Irena, Borut, Sanja in Damjan ter pravnuki Matevž, Neža, Samanta, Evelina, Teja in Sebastjan 4 Nikjer več mi ne slišimo tvoj glas … Ne zmoreš peti več za nas. Zdaj tebi angeli naj tam pojo, da boš počival mirno in sladko. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija, ata in brata VALENTINA PODJAVORŠKA s Frankolovega (29. 1. 1942–18. 12. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, so- sedom, znancem in društvom za izkazano pomoč, tolažbo in sočustvovanje z nami, za molitve, cvetje, sveče, darove in za svete maše. Posebej hvala gospodu župniku p. Branku Cestniku za njegove obiske in častitljivo opravljen pogrebni obred s sveto mašo, vsem pevcem za peto mašo in pesmi slovesa ter gospe Darji za izbrane poslovilne besede. Hvala tudi za vsa vaša izrečena sožalja in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nas tolažili in nam kakor koli pomagali, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Ivanka, sin Sandi s sinom Aljažem in hči Romana z družino 7 Če me iščete, me iščite v svojih srcih, tam imam – pri vas zdaj svoje bivališče … ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očima, brata, strica JOŽETA MRAMORJA iz Prožinske vasi (27. 12. 1943–19. 12. 2022) se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijate- ljem in znancem za vso nudeno pomoč, izrečena sožalja ter darovane sveče in svete maše. Hvala patronažni sestri Tini in gospodu Molehu. dr. med., za zdravniško pomoč, gospodu župniku Stanku Gajšku za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Zagajšek in Tomažu za odigrano žalostinko. Vsem še enkrat iskrena hvala, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča: žena Stanka in Peter p Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mamice, žene, hčerke, sestre, sestrične, svakinje, snahe in nečakinje METKE PILIH ŽERJAV z Dobrne (22. 1. 1967–23. 12. 2022) se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom (iz Trnovelj in z Dobrne), sodelavcem Zavoda za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje, direktorju JZ Dob za izrečena sožalja, cvetje, sveče in darovane maše. Zahvala zdravnici Nataši Podbregar, dr. med., za pomoč ter osebju Oddelka za bolezni prebavil SB Celje za izjemno prijaznost in ustrežljivost v njenih zadnjih trenutkih. Posebna zahvala govornikoma gospodu Tomažu Bračku in teti Marici Širovnik. Zahvaljujemo se župniku Janku Ivančiču z Ljubečne za poslednji obisk pokojne ter župniku Milanu Strmšku z Dobrne za molitve in lepo opravljen obred. Hvala pogrebni službi Komunalno podjetje Velenje za organizacijo po- greba, skupini Eros za odpete pesmi ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zelo te pogrešamo in vemo, da se nekoč spet srečamo. Žalujoči: vsi njeni p Draga mama, zdaj v naših srcih boš živela, nič več ne boš trpela. Prosimo te, pridi v naše sanje še kdaj, da lahko te bomo videli še kaj. ZAHVALA Ob težki izgubi naše drage mame, babice, prababice in sestre PAVLE ŠELIH iz Dola pod Gojko nazadnje oskrbovanke Doma Lipa Štore se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami ob nje- nem zadnjem slovesu, nam v žalosti stisnili roko ter iz- rekli sožalje. Iskrena hvala za podarjene sveče, cvetje in drugo pomoč. Hvala za skupne molitve in darovane svete maše. Hvala duhovniku gospodu Mihi Hermanu za sočutno opravljen obred in pogrebno sveto mašo ter pevskemu zboru župnije Teharje. Hvala iz srca vsem, ki ste bili del njene življenjske poti, da ste ji pomagali in jo imeli radi. Žalujoči: njeni otroci p Smrti Celje Umrli so: Zlata PINTAR iz Celja, 94 let, Katarina BELC iz Celja, 79 let, Štefan ŠLAVS iz Zavrha nad Dobrno, 86 let, Karolna ARNŠEK iz Gorice pri Šmartnem, 82 let, Marjeta PILIH ŽERJAV iz Zavrha nad Dobrno, 56 let, Ana OPLO- TNIK iz Prebolda, 90 let, Ivan MAROVT iz Braslovč, 81 let, Stanka HORJAK iz Podšmi- hela pri Laškem, 95 let, Petra GROBELNIK iz Velenja, 85 let, Ana KORŽE iz Celja, 91 let, Pa- vla ŠELIH iz Dola pod Gojko, 75 let, Mirko KOLMANIČ iz Celja, 80 let, Nada SIVKO iz Celja, 72 let, Veronika GORI- ČAR iz Nazarij, 83 let, Dušan ROMIH iz Šmartnega ob Paki, 64 let, Marija VODOVNIK iz Podgorja pri Velenju, 89 let, Feliks GROBELNIK iz Dobri- še vasi, 87 let, Angela PODVR- ŠNIK iz Hramš, 84 let, Klavdi- ja SUŠNIK iz Celja, 47 let, Ivan KOLAR iz Dobrne, 74 let, Šte- fanija ZUPANC iz Štor, 91 let, Stanka Miša ŠOPAR iz Celja, 67 let, Pavla ZALOŽNIK iz Žal- ca, 85 let, Elizabeta LJUBEJ iz Velikega Širja, 88 let, Marjan LAZAR iz Zabukovice, 66 let, Marija PODBREŽNIK iz Marija Reke, 93 let, Milan TKAVC iz Gotovelj, 76 let. Laško Umrli so: Goran WALKER iz Lahovega Grabna, 53 let, Milan LAH iz Laškega, 87 let, Antonija ŠEŠKO iz Tevč, 87, Stanislav DERNOVŠEK iz Se- draža, 93 let, Jožef RAJH iz Tevč, 77 let, Igor BREČKO iz Laškega, 57 let. Žalec Umrli so: Stanislav ČRE- TNIK iz Andraža nad Polze- lo, 70 let, Ivan IZLAKAR iz Jeronima, 86 let, Ivana TRO- GAR iz Mozirja, 86 let, Marija RAJTER iz Grč, 83 let, Jožef KARNOVŠEK iz Šempetra, 75 let, Ljudmila JELEN iz Go- milskega, 84 let, Anica SLE- MENŠEK iz Zaloške Gorice, 64 let, Hedvika POLIČNIK iz Spodnjih Kraš, 98 let, Rudolf MARZIDOVŠEK iz Rakovelj, 87 let, Fani ZALOKAR z Vran- skega, 80 let. Velenje Umrli so: Anton JESENIČ- NIK iz Velenja, 72 let, Ludvik BRIŠNIK iz Šoštanja, 66 let, Ivana JUTERŠEK iz Velenja, 89 let, Alojzija BOROVNIK iz Velenja, 80 let, Nada KRA- MAR iz Šmartnega ob Paki, 79 let, Ivana DOLER iz Vele- nja, 89 let, Branko PRIMIK iz Šoštanja, 65 let, Rudolf LES- JAK iz Šoštanja, 96 let. Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo … (J. Medvešek) ZAHVALA Ob neizmerno boleči izgubi naše drage in ljubljene žene, mame, babice in tašče STANISLAVE GRADIČ roj. Žohar iz Laške vasi pri Štorah 27 (1. 5. 1940–31. 12. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri- jateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeno zadnjo pot. Hvala vsem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje, sveče in prispevke. Zahvaljujemo se Ireni Ribič za lepe besede slovesa, Da- mjanu Pasariču za zaigrano melodijo na harmoniko, Pla- ninskim pevcem, trobentaču Tončku, gospodu župniku Gajšku, negovalkam iz Doma ob Savinji, Nataši Zupanc, osebju ZD Štore, pogrebni službi Žalujka in Komunali Štore. Žalujoči: mož Štefan in sinova Albin in Janez z družinama p MOTORNA VOZILA PRODAM OPEL antara 4 x 4, letnik 2009, ohranjen, in jaguar xtype 2.0 D, ugodno prodam (5.900 in 2.200 EUR). Telefon 031 826- 782. 6 PSE pasme aljaški malamut, čistokrvni, brez rodovnika, stari 11 tednov, redno razgli- steni, prodam. Telefon 070 859-446. 13 DVE telici simentalki, breji 6 in 7 mesecev, prodam. Telefon 041 455-176. 14 BIKCA simentalca, starega en mesec, prodam. Telefon (03) 5731-026. 17 POLOVICO prašiča, težkega 180 kg, krmlje- nega z domačo kuhano hrano, v okolici Šmarja, prodam. Telefon 031 777-353. 19 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p TELICE in krave za zakol ter bikce, težke pri- bližno 200 kg, mesni tip, kupim. Telefon 031 832-520. 961 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM 10 silažnih bal prodamo. Telefon 041 324- 256. 12 VINO, rdeče, mešano, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 315-771. 16 KUPIM V ŠIRŠI okolici Žalca kupim seno in otavo. Lahko kocke, bale ali rinfuza. Telefon 041 860-066. 920 OSTALO PRODAM SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479. p JARKICE mlade kokoši nesnice, za začetek nesnosti, prodajamo na farmi Zg. Roje v Savinjski dolini; rjave, grahaste, leghorn. Sprejemamo naročila za enodnevne pi- ščance in večje za dopitanje. V prodaji imamo lastno kakovostno perutninsko krmo. Telefon (03) 700-1446. p DRVA, suha, bukev in hrast, prodam. Telefon (03) 5798-718. 15 SUHA drva, gaber, prodam. Telefon 070 741- 734. 18 BALIRANO slamo od konoplje in suha bukova drva, nažagana na 33 cm, prodam. Tele- fon 041 763-763. 20 KUPIM PRIKOLICO za kampiranje kupimo. Telefon 031 391-972. p ZMENKI MOŠKI, star 52 let, urejen, s svojo hišo, bi rad spoznal žensko za resno zvezo, staro od 40 do 50 let. Pokliči ali pošlji SMS na telefonsko številko 071 250-952. 1 73-letni vdovec, upokojenec, z manjšo doma- čijo na deželi, brez vozniškega izpita, išče primerno gospo za skupno gospodinjstvo. Informacije po telefonu 041 300-270. 11 RAZNO IŠČEM soplesalko, starejšo, za vadbo družab- nih plesov. Telefon 040 306-497. 2 Novi TEDNIK št. 47 24.11.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 47, 24. november 2022 AA in Al-Anon lahko pomagata. Kontakta: za alkoholike: www .aa-slovenia.si (tel.: 031 802 710); za svojce in prijatelje: www.al-anon.si (tel.: 031 744 722) Imate vi ali kdo od vaših bližnjih težave z alkoholom? Med. pok.: Novi tednik Poroke Laško Poročila sta se: Martina LAZAR in Matej AČKO, oba iz Močilnega. ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE domače vzreje, različnih tež, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Lahko tudi polovice. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 938 PRAŠIČA, težkega 270 kg, domača hrana, mesni tip, prodam. Možen zakol in dosta- va. Informacije po telefonu 041 725-055. 1 DVA prašiča, težka 110 kg, navajena domače krme, ugodno prodam. Telefon 041 395- 213. 3 KOZLA srnaste pasme, starega dve leti, za pleme, prodam. Več informacij po telefonu 070 882-415. 9 TELIČKO simentalko, težko 220 kg, ekološka reja, pašno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 524-358. 10 BIKCA simentalca, težkega 200 kg, in teličko limuzin, težko 230 kg, prodam. Telefon 041 324-256. 12 SVINJE, težke od 30 do 290 kg, in izločene svinje, prodam. Domača hrana, možna dostava. Telefon 031 311-476. 13 Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 2, 12. januar 2023 NAŠE AKCIJE Več fotografij na www.novitednik.si Sarajevski vojni tunel oz. tunel upanja je predor, ki je bil zgrajen med obleganjem Sarajeva pod letališčem Butmir. Izkopali so ga prostovoljci ročno, s krampom in z lopato. Dela so se začela januarja 1993 in se končala šest mesecev kasneje. Danes je ohranjenega samo približno 20 metrov predora, preostali del se je porušil. Na Sarajevo je padlo na tisoče granat, povprečno 329 dnevno. Vsaka gra- nata v 1425 dni dolgem obleganju Sarajeva je pustila na asfaltu in objektih sledi krvi, podobne rožam. Te ostanke so ohranili na nekaterih mestih in jih poimenovali Sarajevske rože. Ena je tudi pred vhodom v Baščaršijo. Pojdi z menoj S turistično agencijo Relax, z Novim te- dnikom in Radiem Celje smo se poslovili od leta 2022 in vstopili v leto 2023 z najboljšimi upanji, da bomo še večkrat skupaj letovali in potovali. V Sarajevu smo bili tokrat nastanje- ni v odličnem hotelu Hollywood, kjer smo tudi silvestrovali. SIMONA BRGLEZ Ogromno smo tudi videli in doživeli. Med drugim smo si ogledali Tunel spasa, ki je bil zgrajen pod nogami vojakov Združenih narodov in le 50 metrov od položajev vojske Republike Srbske. Povezo- val je dva položaja bosanske armade. Prav tako smo si z lokalno vodnico ogledali mestno hišo, džamije, staro pravoslavno cerkev in katoli- ško katedralo ter druge zani- mivosti Sarajeva. Z gondolo smo se zapeljali na Trebević in uživali v odličnem razgle- du, ki nam ga je ponudil tudi Avaz Twist Tower, 40-nad- stropni in 172 metrov visok nebotičnik v Sarajevu, kjer ima sedež bosanski časopis Dnevni avaz. V 35. nadstro- pje, kjer je razgledna ploščad, smo prišli v pičlih desetih se- kundah. Na Baščaršiji smo si vseka- kor privoščili specialitete Sa- rajeva, sanjske čevapčiče in uživali v pravi bosanski kavi. Na novoletni dan smo si privoščili sprehod do izvirov reke Bosne in uživali v parku, ki je ena od priljubljenih na- ravnih znamenitosti države. V naslednjih dneh bo zna- no, kam bomo šli na letova- nje, kamor ste vabljeni prav vsi. Domačinka, vodnica Jasna, nas je popeljala po Sarajevu in nam med drugim predstavila Sebilj, leseno fontano v središču trga Baščaršija. Po lokalni legendi naj bi se obiskovalci, ki pijejo vodo iz te fontane, še vrnili v Sarajevo. Sarajevo je tudi olimpijsko mesto, zato smo se z gondolo zapeljali tudi na Trebević, (ki predstavlja) pljuča Sarajeva, kjer so vidni ostanki steze za bob in sankališča iz časa olimpijskih iger. Pred mestno hišo v Sarajevu Sarajevo Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 21 Št. 2 / Leto 78 / Celje, 12. januar 2023 Pri 68 letih izgubila 90 kilogramov »Za dober posnetek ni treba okoli sveta« Ibrahim Nouhoum o življenju pri nas Str. 27 Lažje bo šlo! Naj zaobljuba postane cilj Ob prehodu iz stare- ga v novo leto si marsik- do obljubi, da bo v novem letu spremenil svoje ravnanje, da bo več časa namenil športu, se bolj zdravo prehranjeval, več varčeval in potoval ter na drugi strani manj delal. Pogost cilj je tudi opustitev alkohola in kajenja. Ti navadi tudi po ugotovitvah statistikov terjata številna življenja. Največ zaobljub je tako pove- zanih z zdravjem. SIMONA ŠOLINIČ Ljudje si največkrat obljubi- mo, da bomo jedli bolj zdravo hrano ali se več gibali. Da se nekateri v Sloveniji te zaoblju- be tudi držijo, kažejo podatki statističnega urada. Poraba zelenjave se v naši državi v zadnjih desetih letih poveču- je, kar je dobro, medtem ko poraba sadja v tem času neko- liko niha. Prebivalec Slovenije tako letno povprečno porabi 109 kilogramov sadja in 119 kilogramov zelenjave. Tudi manj kajenja ali manj uživanja alkohola sta pogosti zaobljubi prvi mesec v letu. Če bi se tega držali vsi, bi bili na- slednji podatki morda drugač- ni. Vsak prebivalec Slovenije namreč letno porabi povpreč- no 38 litrov vina, od tega 64 od- stotkov belega. Letno v Slove- niji na primer umre približno 1174 ljudi zaradi bolezni pljuč. Pogosta novoletna zaobljuba je tudi več druženja s prijatelji in z družino. Če kdaj, smo v času epidemije opazili, kaj v resnici pomeni biti z družino. Nekateri so v tem odkrili čar, nekaterim je bilo to v breme. Prisluhnite sebi Zato, ker je bil prehod v novo leto nekakšna osebna bi- lanca. Človek takrat pogleda, kaj je dosegel, kaj se je zgodilo in kaj ga še čaka, pravijo psi- hologi. Pri zaobljubah je tako, da so njihove uresničitve od- visne od več dejavnikov, tudi od vztrajnosti, odločnosti, po- trpežljivosti, volje, poguma in predvsem od zaupanje vase. Za vse spremembe v življenju je potreben čas. Ljudje na- mreč pogosto obupajo, ko jim enkrat ali dvakrat spodleti in se jim ne uspe držati obljube. Toda strokovnjaki na podro- čju psihologije pravijo, da je to nekaj povsem normalnega in nikakor ne poraz. Ljudje se uresničevanja ci- ljev lotevajo na različne na- čine. Za uspešno izpolnitev novoletnih zaobljub je tako pomembno, da posameznik najde način, ki mu ustreza. V potrošniškem času se zdi, da obstaja preveč »receptov«, ki usmerjajo posameznika, kako naj se vede, kako naj razmi- šlja, kaj naj naredi. S tem se nekako posameznik celo od- dalji od sebe, pri čemer ne prisluhne temu, kaj želi, in ne upošteva, kakšne so njegove potrebe … Lažje je slediti na- svetom kot biti zvest sebi. Vsakomur, ki bi rad ure- sničil zastavljene cilje, zato psihologi priporočajo, naj se za trenutek ali dva ustavi in si dovoli raziskati lastna doži- vljanja in vire moči, ki so že v posamezniku in lahko pripo- morejo, da oseba sledi svojim ciljem, načrtom in željam. Foto: Pixabay Med najpogostejšimi zaobljubami je več gibanja. Namesto da preizkušate različne stroge diete, ki obljubljajo hitre rezultate, raje spre- menite prehranjevalne navade. Samo tako boste dolgoročno zadovoljni z rezultati. Če se izgube telesne mase lotite na nezdrav način, je zelo verjetno, da boste dosegli tako imenovani učinek jo jo, kar pomeni, da se bodo že izgubljeni kilogrami vrnili. In ker je cilj ne le shujšati, temveč telesno maso tudi zadržati, boste to dolgoročno najbolj za- nesljivo dosegli z zdravo in uravnoteženo prehrano ter s primerno telesno dejavnostjo. Naj vaš list ciljev v letu 2023 ne ostane prazen. Če bi radi spremenili slabe navade, je naslednji nasvet idealen. Narišite razpredelnico, vanjo vne- site štiri slabe navade na tistem področju, ki bi ga želeli izboljšati. Nato vsak dan zabeležite, kako in koliko ste se držali zapi- sanega. Oblikujte še drugo raz- predelnico in vanjo vpišite štiri druge, zdrave in pozi- tivne navade, ki jih želite vnesti v svoje življenje. Prav tako tudi pri tem vsak dan zabeležite, koli- ko ste jih uspeli uresničiti. Pomembno pri tem je, da imate razpredelnici na vi- dnem mestu ves čas! Nasvet: pogodba o cilju Novoletne zaobljube pogosto padejo v vodo. Zato si mora človek zadati cilj, ne le obljube. Cilji so lahko kratkoročni ali dolgoročni. Dol- goročni cilj je vizija, končna slika, ki jo želite doseči. Uresničitev končnega cilja je odvisna od uresničevanja manjših, kratkoročnih ciljev. Drugače zapisano je uresničitev kratkoročnega cilja uspešno prehojena stopnička do vrha, kjer nas čaka tisto, kar želimo. Ne smemo pozabiti, da – kot učijo psihologi – morajo biti cilji specifični, merljivi, doseglji - vi, ustrezni, časovno določeni, vrednoteni in zapisani. Torej si cilje zapišite, obljubite sebi in prijatelju, znancu, svojcu, da boste to dose- gli, in zapisano skupaj podpišite. Gre za neke vrste pogodbo, ki vas bo zavezala, da boste načelen človek in da boste cilje tudi dosegli. Pri tem je v ospredju odgovornost človeka do tega, kako bo uresničil cilj. In ravno zaradi takšnega načina dojemanja ciljev je zaobljuba popolnoma nekaj drugega kot realno posta- vljen in čisto z lahkoto uresničljiv cilj. Str. 24-25 Str. 30-31 Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 2, 12. januar 2023 NAŠE AKCIJE Več fotografij na www.novitednik.si Sarajevski vojni tunel oz. tunel upanja je predor, ki je bil zgrajen med obleganjem Sarajeva pod letališčem Butmir. Izkopali so ga prostovoljci ročno, s krampom in z lopato. Dela so se začela januarja 1993 in se končala šest mesecev kasneje. Danes je ohranjenega samo približno 20 metrov predora, preostali del se je porušil. Na Sarajevo je padlo na tisoče granat, povprečno 329 dnevno. Vsaka gra- nata v 1425 dni dolgem obleganju Sarajeva je pustila na asfaltu in objektih sledi krvi, podobne rožam. Te ostanke so ohranili na nekaterih mestih in jih poimenovali Sarajevske rože. Ena je tudi pred vhodom v Baščaršijo. Pojdi z menoj S turistično agencijo Relax, z Novim te- dnikom in Radiem Celje smo se poslovili od leta 2022 in vstopili v leto 2023 z najboljšimi upanji, da bomo še večkrat skupaj letovali in potovali. V Sarajevu smo bili tokrat nastanje- ni v odličnem hotelu Hollywood, kjer smo tudi silvestrovali. SIMONA BRGLEZ Ogromno smo tudi videli in doživeli. Med drugim smo si ogledali Tunel spasa, ki je bil zgrajen pod nogami vojakov Združenih narodov in le 50 metrov od položajev vojske Republike Srbske. Povezo- val je dva položaja bosanske armade. Prav tako smo si z lokalno vodnico ogledali mestno hišo, džamije, staro pravoslavno cerkev in katoli- ško katedralo ter druge zani- mivosti Sarajeva. Z gondolo smo se zapeljali na Trebević in uživali v odličnem razgle- du, ki nam ga je ponudil tudi Avaz Twist Tower, 40-nad- stropni in 172 metrov visok nebotičnik v Sarajevu, kjer ima sedež bosanski časopis Dnevni avaz. V 35. nadstro- pje, kjer je razgledna ploščad, smo prišli v pičlih desetih se- kundah. Na Baščaršiji smo si vseka- kor privoščili specialitete Sa- rajeva, sanjske čevapčiče in uživali v pravi bosanski kavi. Na novoletni dan smo si privoščili sprehod do izvirov reke Bosne in uživali v parku, ki je ena od priljubljenih na- ravnih znamenitosti države. V naslednjih dneh bo zna- no, kam bomo šli na letova- nje, kamor ste vabljeni prav vsi. Domačinka, vodnica Jasna, nas je popeljala po Sarajevu in nam med drugim predstavila Sebilj, leseno fontano v središču trga Baščaršija. Po lokalni legendi naj bi se obiskovalci, ki pijejo vodo iz te fontane, še vrnili v Sarajevo. Sarajevo je tudi olimpijsko mesto, zato smo se z gondolo zapeljali tudi na Trebević, (ki predstavlja) pljuča Sarajeva, kjer so vidni ostanki steze za bob in sankališča iz časa olimpijskih iger. Pred mestno hišo v Sarajevu Sarajevo Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 21 Št. 2 / Leto 78 / Celje, 12. januar 2023 Pri 68 letih izgubila 90 kilogramov »Za dober posnetek ni treba okoli sveta« Ibrahim Nouhoum o življenju pri nas Str. 27 Lažje bo šlo! Naj zaobljuba postane cilj Ob prehodu iz stare- ga v novo leto si marsik- do obljubi, da bo v novem letu spremenil svoje ravnanje, da bo več časa namenil športu, se bolj zdravo prehranjeval, več varčeval in potoval ter na drugi strani manj delal. Pogost cilj je tudi opustitev alkohola in kajenja. Ti navadi tudi po ugotovitvah statistikov terjata številna življenja. Največ zaobljub je tako pove- zanih z zdravjem. SIMONA ŠOLINIČ Ljudje si največkrat obljubi- mo, da bomo jedli bolj zdravo hrano ali se več gibali. Da se nekateri v Sloveniji te zaoblju- be tudi držijo, kažejo podatki statističnega urada. Poraba zelenjave se v naši državi v zadnjih desetih letih poveču- je, kar je dobro, medtem ko poraba sadja v tem času neko- liko niha. Prebivalec Slovenije tako letno povprečno porabi 109 kilogramov sadja in 119 kilogramov zelenjave. Tudi manj kajenja ali manj uživanja alkohola sta pogosti zaobljubi prvi mesec v letu. Če bi se tega držali vsi, bi bili na- slednji podatki morda drugač- ni. Vsak prebivalec Slovenije namreč letno porabi povpreč- no 38 litrov vina, od tega 64 od- stotkov belega. Letno v Slove- niji na primer umre približno 1174 ljudi zaradi bolezni pljuč. Pogosta novoletna zaobljuba je tudi več druženja s prijatelji in z družino. Če kdaj, smo v času epidemije opazili, kaj v resnici pomeni biti z družino. Nekateri so v tem odkrili čar, nekaterim je bilo to v breme. Prisluhnite sebi Zato, ker je bil prehod v novo leto nekakšna osebna bi- lanca. Človek takrat pogleda, kaj je dosegel, kaj se je zgodilo in kaj ga še čaka, pravijo psi- hologi. Pri zaobljubah je tako, da so njihove uresničitve od- visne od več dejavnikov, tudi od vztrajnosti, odločnosti, po- trpežljivosti, volje, poguma in predvsem od zaupanje vase. Za vse spremembe v življenju je potreben čas. Ljudje na- mreč pogosto obupajo, ko jim enkrat ali dvakrat spodleti in se jim ne uspe držati obljube. Toda strokovnjaki na podro- čju psihologije pravijo, da je to nekaj povsem normalnega in nikakor ne poraz. Ljudje se uresničevanja ci- ljev lotevajo na različne na- čine. Za uspešno izpolnitev novoletnih zaobljub je tako pomembno, da posameznik najde način, ki mu ustreza. V potrošniškem času se zdi, da obstaja preveč »receptov«, ki usmerjajo posameznika, kako naj se vede, kako naj razmi- šlja, kaj naj naredi. S tem se nekako posameznik celo od- dalji od sebe, pri čemer ne prisluhne temu, kaj želi, in ne upošteva, kakšne so njegove potrebe … Lažje je slediti na- svetom kot biti zvest sebi. Vsakomur, ki bi rad ure- sničil zastavljene cilje, zato psihologi priporočajo, naj se za trenutek ali dva ustavi in si dovoli raziskati lastna doži- vljanja in vire moči, ki so že v posamezniku in lahko pripo- morejo, da oseba sledi svojim ciljem, načrtom in željam. Foto: Pixabay Med najpogostejšimi zaobljubami je več gibanja. Namesto da preizkušate različne stroge diete, ki obljubljajo hitre rezultate, raje spre- menite prehranjevalne navade. Samo tako boste dolgoročno zadovoljni z rezultati. Če se izgube telesne mase lotite na nezdrav način, je zelo verjetno, da boste dosegli tako imenovani učinek jo jo, kar pomeni, da se bodo že izgubljeni kilogrami vrnili. In ker je cilj ne le shujšati, temveč telesno maso tudi zadržati, boste to dolgoročno najbolj za- nesljivo dosegli z zdravo in uravnoteženo prehrano ter s primerno telesno dejavnostjo. Naj vaš list ciljev v letu 2023 ne ostane prazen. Če bi radi spremenili slabe navade, je naslednji nasvet idealen. Narišite razpredelnico, vanjo vne- site štiri slabe navade na tistem področju, ki bi ga želeli izboljšati. Nato vsak dan zabeležite, kako in koliko ste se držali zapi- sanega. Oblikujte še drugo raz- predelnico in vanjo vpišite štiri druge, zdrave in pozi- tivne navade, ki jih želite vnesti v svoje življenje. Prav tako tudi pri tem vsak dan zabeležite, koli- ko ste jih uspeli uresničiti. Pomembno pri tem je, da imate razpredelnici na vi- dnem mestu ves čas! Nasvet: pogodba o cilju Novoletne zaobljube pogosto padejo v vodo. Zato si mora človek zadati cilj, ne le obljube. Cilji so lahko kratkoročni ali dolgoročni. Dol- goročni cilj je vizija, končna slika, ki jo želite doseči. Uresničitev končnega cilja je odvisna od uresničevanja manjših, kratkoročnih ciljev. Drugače zapisano je uresničitev kratkoročnega cilja uspešno prehojena stopnička do vrha, kjer nas čaka tisto, kar želimo. Ne smemo pozabiti, da – kot učijo psihologi – morajo biti cilji specifični, merljivi, doseglji - vi, ustrezni, časovno določeni, vrednoteni in zapisani. Torej si cilje zapišite, obljubite sebi in prijatelju, znancu, svojcu, da boste to dose- gli, in zapisano skupaj podpišite. Gre za neke vrste pogodbo, ki vas bo zavezala, da boste načelen človek in da boste cilje tudi dosegli. Pri tem je v ospredju odgovornost človeka do tega, kako bo uresničil cilj. In ravno zaradi takšnega načina dojemanja ciljev je zaobljuba popolnoma nekaj drugega kot realno posta- vljen in čisto z lahkoto uresničljiv cilj. Str. 24-25 Str. 30-31 Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 2, 12. januar 2023 INTERVJU Če bo uresničil cilje, bo kmalu v Celju celo medicinska fakulteta. Dr. Dragan Kovačić, dr. med., specialist interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine iz Splošne bolnišnice Celje. Do novembra lani je bil predstojnik kar- diološkega oddelka. Od takrat je v. d. direktorja bolnišnice. A v prvi vrsti je zdravnik, pravi. Je prvi poslovni direktor celjske bolnišnice, ki za direktorsko mizo sedi v beli zdravniški obleki. Kljub vsem dogajanjem v zdravstvu in čeprav je celjska bolnišnica lani končala, kot pravi, »z zaskrbljujočo izgubo« malo manj kot devet mili- jonov evrov, v prihodnost gleda pozitivno. »Izguba bolnišnice zaenkrat ne vpliva na iz- plačevanje plač, a vpliva na naložbe ali nabavo dotrajane opreme. Izguba je dediščina zadnjih deset let poslovanja. Ko smo to obdobje anali- zirali, smo ugotovili, da je glavni vzrok nedo- seganje programa, ki je bil dogovorjen z ZZZS. Vzrokov je še več, tudi kadrovski primanjkljaj na zdravniškem področju ali na področju nege. Ne smemo pozabiti na epidemijo. Gre za sistemski problem. Interventna zakonodaja nam omogo- ča popoldansko delo v bolnišnici, poskušamo narediti vse, da bi razmere izboljšali, zato smo posegli po podjemnih pogodbah. Bolnišnica ne »Ne bojim se politikov. Pred petimi leti bi morda rekel, da se ne grem tega, kar počnem zdaj. Danes to dojemam kot tekmo s časom: jaz tečem, oni mi sledijo. Zagotovo me bodo dohiteli. Zame odstop s tega delovnega mesta ne bo osebni poraz. Želim si le, da bi mi pustili delati tako dolgo, da bi uresničil pozitivno poslovanje, da bi uvedli nove veje medicine, zgradili novo bolnišnico do konca. Potem grem lahko nazaj v operacijsko, kjer sem tako ali tako vsak dan, saj moram ohraniti svoje znanje.« V. d. direktorja Splošne bolnišnice Celje dr. Dragan Kovačić Od vizije in mimo »fovšije« jasno do cilja Pogovor z njim je resnično nekoliko drugačen kot z običajnim intervjuvancem. Je namreč brez dlake na jeziku, svoje mnenje pove jasno in tako, da je razumljivo vsem. Sodelavci ga poznajo kot vrhunskega strokovnjaka in človeka, ki se ne »upo- gne«, bolniki pa kot človeka, ki se zanje zavzame. Njegov besednjak je slikovit, še posebej ko govori o ciljih celjske bolnišnice. Takrat misli hudo resno. »Nebo je meja,« se nasmehne, ko razlaga, kako bo celjska bolnišnica postala bolnišnica s še bolj sodobno in vrhunsko medicino. In v vse, kar pove, trdno verjame, četudi se kdo nad njegovimi načrti kdaj namuzne. Pred več leti je bila njegova želja, da bi Celje imelo kardiokirurgijo in nevrokirurgijo na visoki ravni. Zdaj ju uvaja. SIMONA ŠOLINIČ more delati le osem ur. Lahko dela šestnajst ur, in sicer s povečanim obsegom dela. Kaj to pomeni za naprej? Da bi s popoldanskim delom, kot delamo že od 1. decembra, do 31. marca imeli za 1,77 mi- lijona evrov več prometa kot lani, kar na letni ravni znese od pet do šest milijonov evrov. Na eni strani bi presegli program dela, dogovorjen z ZZZS, nekaj bi ostalo bolnišnici. Tako bi zmanj- šali »minus«. Strokovno to pomeni več pregle- dov, več preiskav, krajše čakalne dobe. T o ljudje potrebujejo. Gnev ljudi ni usmerjen v dohodke zdravnikov, ampak v to, da ne dobijo tistega, kar plačujejo. In res ne dobijo, saj so čakalne dobe dolge. Rekli ste, da tako delate od 1. decembra. Učinki so? Da. Zelo hitro smo skrajšali čakalne dobe pri UZ-preiskavah srca, tudi na področju kolono- skopije. T ežava je, ker takšnemu načinu dela ne sledijo druge bolnišnice, kjer so različni odzivi, tudi takšni, da gre za nezakonit način dela, kar ni res. Pridobili smo pravno mnenje, ki kaže, da delamo prav. T oda ker druge bolnišnice ne delu- jejo tako, se bodo pri nas čakalne dobe skrajšale, nato spet povečale … … ker bodo vanjo prihajali bolniki iz drugih občin? Točno, saj bodo videli, da je čakalna doba za preiskave tu krajša. Z Združenjem javnih zdravstvenih zavodov Slovenije poskušamo do- seči, da bi tudi drugi tako povečali obseg dela. Bolnišnice morajo delati šestnajst ur, ne samo osem. Kadra iz tujine namreč ni toliko, da bi dobili še več zdravnikov. Ste privrženec tega, da bi masovno zaposlo- vali zdravnike iz tujine? Je raven stroke enaka? Gre za izjemno dobre strokovnjake, a tudi za takšne, ki niso popolni. Tisto, kar me bolj skrbi, je nenadzorovan uvoz tega kadra, torej da bi naenkrat zaposlili sto romunskih zdrav- nikov. Podobno je bilo v Veliki Britaniji, kjer je nato prišlo do več smrti na urgencah zaradi nerazumevanja jezika. Pomembna je pazljivost, čeprav se takšnemu zaposlovanju ne bomo mo- gli izogniti. Tudi slovenski zdravniki odhajajo v Avstrijo. Nekateri menijo, da se v tujini bajno zasluži, ampak to ni res. V državah južno od nas se približujejo našim plačam. Ker so tudi tam ugotovili, da jim zdravstveni sistemi razpada- jo. Ni več nenormalno, da v Črni gori zdravnik začetnik zasluži dva tisoč evrov. Pri nas je ne- normalno, če zdravnik zasluži osemdeset evrov na uro, pri čemer ljudje takoj mislijo, da je »po- kvarjen«! Za vodovodarja, ki pride domov za uro ali manj, pa ni čudno, da zasluži 45 evrov? Razumete? Morda zato tako mislijo, ker je medicina povezana z drugačno pomočjo. Ljudje mislijo, da jim je zdravstvo vedno na voljo. Ampak ni jim! Da ne boste razumeli narobe: pridete v pekarno, naročite kruh, pek vam reče: »Pridite ponj čez šest mesecev.« Na živce vam bo šel, ker služi denar, nekam ga boste poslali, ker je »lopov«, vi pa ste lačni. To je vzrok, da nam ljudje zamerijo plače. Tudi meni bi šlo na živce, če ne bi prišel do zdravnika hitro. In enkrat je treba pojasniti, kaj res moti ljudi: plača zdravni- kov ali predolge čakalne vrste? Kaj bomo reševali najprej? Obojega ne moremo naenkrat. Treba se je vprašati, kako motivirati ljudi, da bi delali več. Ne gre za pogoltnost, ampak denar kupi čas. T o, da delam, kar imam rad, in pomagam ljudem, me žene naprej. Nihče ne bo pustil, da bi bolnik umrl. Jaz ne bom dopustil tega. Tu ni razprave. Ljudje vsa ta leta poslušajo o višanju plač, a hkrati se čakalne dobe ne krajšajo. Vedno je enako. Zato, ker sistem ni urejen, kot bi moral biti. Urejamo pet stvari naenkrat: zdravstveni sistem, varčujemo, gradimo novo bolnišnico, nabavlja- mo novo opremo, bojujemo se proti korupciji. Morali bi iti postopoma. Najprej je treba uničiti čakalne vrste. Uničiti jih je treba! Kako? Tako, da se pogajamo z izvajalci. Rečemo: dobiš petdeset evrov na uro. Izvajalec pravi, da želi sto evrov. Povemo, da ne gre tako, ker Slovenija pač ni Švedska, lahko dobiš največ šestdeset ali osem- deset evrov. Izvajalec se strinja. Potem začne delati s polno paro. Nato vidimo, da potrebuje Slovenija več zdravnikov. Iščemo možnosti, da jih pridobimo. Gre za realne stvari. Pogovarjati se je treba o tem. Tako pa se zgodi, da ena bol- nišnica dela popoldne, pet bolnišnic pa pravi, »Devetdeset odstotkov ljudi se drži pravil. Poglejva prehod za pešce. Devet jih bo čakalo zeleno luč, eden bo šel čez. Je kriminalec? Ni, najprej ga je treba opozoriti. Dokler bom jaz v bolnišnici, bo tako, da bomo delali prav. Nisem policist, da bom lovil nepridiprave, vzpostavljam pa nekatere dodatne nadzorne mehanizme, ki jih zaposleni moramo upoštevati. Od beleženja delovnega časa do parkiranja. Ne more ›vsak po svoje‹ kot ›svobodni Willy‹…« Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 2, 12. januar 2023 INTERVJU »Vsi imajo radi denar. Tudi jaz. Nisem angel, ampak nikomur nisem ›fovš‹, če zakonito zasluži 80 evrov na uro. A ne razumem, zakaj ljudje mislijo, da je nekdo takoj pokvarjen, če v medicini zasluži več. Zakaj je takoj označen za zaslužkarja? Kdo bi odklonil priložnost, da lahko popoldne zasluži še nekaj denarja? Bi vi? Pri tem je res, da je treba delati pošteno, od tega ne odstopam.« »V Celju smo se, tudi z županom, pogovarjali o možnosti medicinske fakultete. Krovna organizacija bi bila v Salzburgu, študij bi bil v Celju. Prizadevam si, da bi te dni napisali pismo o nameri. Lovimo oktober 2023. Optimistično, kajne? Nebo je meja! Potrebni so samo volja, želja in pogum. Nekoč boste pogledali sem in tu bo klinični center!« »Najhujši greh je, če ne prideš takoj na pomoč! Zdravstvo je področje, kjer je delo odgovorno. Poudarjam, da devetdeset odstotkov ljudi dela dobro, se trudi in potem morda »vpade« eden, ki zaradi svoje malomarnosti stori napako. Bom takšnega branil? Ne bom. A bom stal ob strani vsakomur, ki dela pošteno in odgovorno, pa se zgodi neprijetnost. Zgodi se, da napišeš napačna zdravila, a da ne prideš na pomoč, ko te potrebujejo – tega ne bom nikoli dopustil.« da ne morejo. Govorim o tem, da ni fokusa pri postopnem reševanju. Zagotavljam vam, da če bi imel proste roke, v šestih mesecih ne bi bilo čakalnih dob. Celjska bolnišnica ima na voljo 140 milijonov evrov. Denar gre za plače, potro- šni material, naložbe in podobno. Samo na pet milijonov pa imam vpliv jaz, da lahko rečem »kupili bomo to in to«. Nastalih razmer ni lahko popraviti. Je sanacija bolnišnice možna brez sodelo- vanja s primarnim zdravstvom? Ne. Če se zdravstveni domovi sesujejo, se vse zvrne na bolnišnico. Vrata bolnišnice pa nikoli ne smejo biti zaprta. Medtem ko mediji poročajo o kaosu na ur- genci v Ljubljani, ste v Celju na to opozarjali v Logarski dolini in čakati rešilca. Strah je razu- mljiv, toda urediti je treba tako, da bo odzivni čas strokovno sprejemljiv, pri čemer ni potrebe, da je povsod dežurni zdravnik. Res je, da je sistem storil kar nekaj napak v preteklosti v odnosu do urgentnih zdravnikov, saj jim ni dovoljeval delati na urgencah, ampak jih je omejeval na reševalna vozila. Urgentni zdravniki so specialisti, njihovo delovno mesto je urgenca. V UCC je septembra prišlo do zamenjave bol- nikov. Komisija ministrstva, ki je opravljala nadzor, je ugotovila, da je do tega prišlo pri triaži. Triažni prostor, kjer naj bi se zamenjava zgo- dila in kjer sta bili naša medicinska sestra ter spremljevalka bolnikov iz rešilca, je majhen. Ne- ki spada v podjemno delo, v rednem delovnem času, kar pomeni plačevanje storitev na dva nači- na, kar je popolnoma nesprejemljivo. Posvetovali smo se s pravniki, ki so dejali, da gre za resen prekršek. Radiologom smo izrekli opozorilo pred koncem delovnega razmerja, jim naložili obve- znost vrnitve denarja. Zadevo smo rešili, naredili so napako, jo priznali, denar so vrnili. Dobili so jasno sporočilo: tako se pri nas ne dela. Zaposleni vas poznajo tudi kot »zafrkanta«, a brutalno iskrenega. So presenečeni, ko vas vidijo strogega? Tisti, ki me dobro poznajo, vedo, da sem strog. Ko delamo, delamo s polno paro. Nisem brez- madežen, tudi jaz sem storil kakšno napako, kdo ve, morda bom zaradi katere tudi kdaj »odle- tel«. Bolnišnica pomaga 330 tisoč ljudem, zanje smo tukaj. T o delo ni šala. Resno ga jemljem. Da, sem tudi »zafrkant«, se nasmejim, ampak ko de- lamo – delamo. In to pošteno. Če je čas, da sedeš, si spočij. Nimam rad izgovorov. Zaposlenim sem dejal, da če vidim, da se nekdo prijavi s kartico, da je v bolnišnici, v resnici pa v tistem času dela pri zasebniku – sledi odpoved. Nabavili smo tudi alkoteste za preverjanje psihofi zičnega stanja … Jasna navodila so tudi, da če zdravnika nekje »Najhujši greh je, če ne prideš takoj na pomoč! Zdravstvo je področje, kjer je delo odgovorno. Poudarjam, da devetdeset odstotkov ljudi dela dobro, se trudi in potem morda »vpade« eden, ki zaradi svoje malomarnosti stori napako. Bom takšnega branil? Ne bom. A bom stal ob strani vsakomur, ki dela pošteno in odgovorno, pa se zgodi neprijetnost. Zgodi se, da napišeš napačna zdravila, a da ne prideš na pomoč, ko te metod. In v Ljubljani zatem tudi vidijo, da ko pridejo tja naši specializanti, znajo delati vse. Zakaj? Ker smo jim dali možnost. Je v bolnišnici kdaj težava, da starejši spe- cialisti mladim ne dajo toliko priložnosti? To se vidi na nekaterih oddelkih. Včasih zdravnik ni zaslužil veliko, ampak nihče ga ni tožil in dobil je plačo ne glede na to, ali je delal dve uri ali osem ur. Ti časi so minili. Nekaterim se takšno mišljenje iz preteklosti zdaj maščuje, ker niso vlagali v odnose z mladimi. Če mla- demu ne daš priložnosti, ne dobiš pomoči, ko jo potrebuješ. Mladi imajo občutek lojalnosti, vendar so otroci sveta, ne samo Slovenije, pri njih je treba okrepiti pripadnost regiji. V medi- cini je zelo močna pripadnost mentorju. Zato moraš kot mentor k mladim pristopiti pazljivo. Nisem pristaš prilizovanja, ker tako vzgojimo mevžo. Ravno zdaj sodelujem s specializantom, v njegovih očeh vidim sebe, ko sem začenjal delati. Takšnemu človeku moraš dati priložnost. Je novogradnja priložnost, ki daje marsiko- mu motivacijo? Ljudje bi morali biti na novogradnjo ponosni. Sploh če bi vedeli, kako smo v času epidemije delali na urgenci, nad katero so takrat urejali mogoče je, da bi tam ugotovili, kdo je napačno mapo odložil ali dodal bolniku. Ne umikamo se pred odgovornostjo, a menim, da je deljena. Še vedno sočustvujem z družinama bolnikov, še enkrat se jima opravičujem. Mi moramo zdaj popraviti sistem. Sprejeli smo – in še bomo – ko- lektivne ukrepe, nekatere smo poostrili, od iden- tifi kacije do tega, da ne bi vozili dveh bolnikov v enem reševalnem vozilu in da bi nepogovorljive bolnike identifi cirali s pomočjo svojcev … Je težava, ker bolnike predvsem iz domov pripeljejo na urgenco, svojci pa pogosto ne pridejo tja? T udi. Ko bolnik ne more komunicirati, se lahko zgodijo najbolj bizarne stvari. Vendar ni smisel pometanje pod preprogo, ampak ureditev siste- ma, da se kaj podobnega nikoli več ne bi zgodilo. Če bomo za vsakega, za katerega nimamo identi- fi kacije, obvezali izvajalce, naj pokličejo svojce, bo teh dogodkov manj ali jih ne bo. Zadevo preiskuje tudi policija. Lahko se zgo- di, da bo ovadena medicinska sestra z urgence, ki je, kot smo izvedeli, ena najbolj predanih sester v bolnišnici. Ni pošteno, da bi prevzela krivdo zaradi sistemske napake. Sem nasprotnik individualnega linča za na- pako, ki je sistemske narave. Ne moremo vpli- vati na organe pregona, tožilstvo bo odločilo, ali bo vložilo ovadbo ali ne. Če bi se to zgodilo, zagotavljam, da delavka, ki je med 2081 zapo- slenih v bolnišnici res ena najbolj pridnih, ne bo prepuščena sama sebi. Bolnišnica ji bo z vsemi pravnimi sredstvi stala ob strani. Napaka namreč nikakor ni storjena zaradi malomarnosti, ampak je posledica sistemskega »učinka domin«. In tu bo družba pokazala, da pri tem ne smemo linčati posameznika. Nadzor ni pokazal individualne krivde. Osnovni strah, ki ga imajo zaposleni, ko gredo na najbolj odgovorna delovišča, je, da bi nekomu naredili krivico. Če se bo pokazalo, da bo sistem zaradi sistemske napake obtožil po- sameznico, bomo storili ravno to: linčali. Potem smo lahko prepričani, da bodo takšni primeri ostali skriti. Pri kolektivni odgovornosti pa ne gre za skrivanje, ampak za ukrepe, da se takšna stvar nikoli več ne bi ponovila. Ste temu sledili tudi pri primeru na radio- logiji? Že preden so me novembra imenovali za v. d. direktorja, je bilo pripravljeno poročilo o radiolo- giji, ki je pokazalo, da so radiologi opravljali delo, potrebujejo, da se mora odzvati takoj. Najhujši greh je, če ne prideš takoj na pomoč. Zdravstvo je področje, kjer je delo odgovorno. Poudarjam, da devetdeset odstotkov ljudi dela dobro, se trudi, potem pa morda »vpade« eden, ki zaradi svoje malomarnosti stori napako. Bom takšnega branil? Ne bom. A bom stal ob strani vsakomur, ki dela pošteno in odgovorno, pa se zgodi nepri- jetnost. Zgodi se, da napišeš napačna zdravila, a da ne prideš na pomoč, ko te potrebujejo – tega ne bom nikoli dopustil. Znani ste tudi po tem, da … … sem malo nor? (smeh) Ne, ampak po tem, da ne verjamete, da se »nekaj ne da«, še posebej če gre za nove ideje. Se vam zdi, da se vas kdo boji zaradi tega, zdaj ko vodite bolnišnico? Ne bi rekel, da se me bojijo. Se pa marsikdo boji konkurence. V Celju odpiramo kardiokirur- gijo, nevrokirurgijo … Se potem bojijo, da bodo novi programi Celju prinesli več denarja, ne samo večjim centrom? Da. Če gledate logično, bolnišnica skrbi za 330 tisoč ljudi. T o je malo manj, kot jih oskrbuje mariborska bolnišnica. Zakaj se torej naša bol- nišnica ne bi smela razvijati? Pač rušimo tabuje. Govorim o programih za prebivalce naše regije. Zakaj bi morali nekje drugje čakati, če lahko nekatere programe izvajamo v Celju? Samo to si želimo, da nam drugi ne bi nagajali. Svoje zdravnike želimo dodatno izobraziti, ne beži- mo od Ljubljane, Maribora, saj nas izobražujejo tamkajšnji specialisti. Če hočemo obdržati mla- de zdravnike, jim moramo dati možnost dela v vrhunski medicini. Slovenija je naša domovina, če nam strokovnjaki odidejo v tujino, bomo postali Etiopija. Obdržali jih bomo z razvojem novih že pred dvema letoma in več. Je zdaj v Celju boljše? Da. Ljubljana ima razpad urgence, v Mariboru se prav tako zadeve krhajo. V Celju je zdaj bolje kot pred časom. Ker se pogovarjamo z vodstvom ZD Celje. Pred kratkim smo imeli sestanek, v Celju je bil tudi zdravstveni minister. Razumem težave zdravstvenih domov, a hkrati se bo dosto- pnost do družinskih zdravnikov morala povečati. Ta se ni zmanjšala samo zaradi epidemije, ampak zato, ker so družinski zdravniki leta opozarjali, da ne morejo opraviti sto pregledov na dan, a jih nihče ni slišal. Če so ambulante zaprte, gre za »divjaške« posege, ki rodijo neopredeljene bol- nike. S tem so kršene njihove ustavne pravice. V Celju se pogovarjamo, imamo podobno stališče, da urgentni zdravniki ne morejo po svoji želji delati v zdravstvenem domu, njihovo delovno mesto je na urgenci, ki ima tudi službo nujne medicinske pomoči, kjer delajo družinski zdrav- niki. ZD Celje je korektno pripravljen prevze- mati sedemdeset odstotkov terminov. Urgentni zdravniki »pokrivajo« teren, enote za bolezni, poškodbe. Specialisti so usmerjeni v ambulante, kajti tam lahko pregledajo bolnike, ki se zaradi poslabšanja stanja znajdejo na urgenci. Veliko se govori o reorganizaciji mreže nuj- ne medicinske pomoči. Občine, ki so ustano- viteljice zdravstvenih domov, se s tem ne stri- njajo, saj naj bi dežurne ambulante ponekod ukinili, kar bi podaljšalo čas prihoda reševal- cev na kraj. Veliko je strašenja z ukinjanjem dežurnih am- bulant. Mreža NMP mora biti takšna, da je od- zivni čas strokovno sprejemljiv. Vprašanje je, ali mora biti res v vsakem reševalnem vozilu zdrav- nik. V nekaterih državah tega sploh ne poznajo. Na Dunaju so v reševalnem vozilu samo tehniki, ki so vodeni z videopovezavo, telefoni. Ponekod lahko dajejo tudi do dvajset zdravil na terenu, kar pri nas ne obstaja, saj zdravila pri nas daje samo zdravnik. Tudi v Sloveniji bi moral biti urejen prenos kompetenc, saj zdravnikov ni dovolj. Pred dvajsetimi leti sem bil na svetovnem tekmovanju iz urgentnih ekip in večina ni imela zdravnika. Najboljše so bile ravno ekipe, v katerih so bili le zdravstveni tehniki. Toda stanje pri nas je tudi posledica zdravniške »fovšije« oziroma tega, da se zdravniki ne strinjajo s prenosom kompetenc. Zato je to strašenje z ukinjanjem ambulant od- več. T udi jaz si ne želim doživeti srčnega infarkta nadstropja. Gradbeniki so vrtali 24 ur na dan, ker je bilo to nujno, drugače bi morali gradbena dela ustaviti, s čimer bi se ustavilo fi nanciranje. Predstavljajte si, kako je bilo to slišati v najhuj- šem obdobju epidemije. Naši mladi specializan- ti so delali s slušalkami na ušesih. Ponosen sem nanje in sem jim hvaležen, saj so nas v najhujših trenutkih rešili, ker so se žrtvovali in delali v nemogočih razmerah. Da, v Celju raste nova bolnišnica za naslednjih sto let. Novogradnja je najpomembnejši projekt bolnišnice. 16. januar- ja bo del do zdaj zgrajene stavbe odprl svoja vra- ta, imamo najsodobnejši helioport v Sloveniji, ki je urejen tudi za vojaške helikopterje. Pri delih ne prihaja do zastojev, imamo odobren sklep za naslednjih 25 milijonov evrov, kar pomeni dru- go fazo del in opremo treh nadstropij. Kmalu se bodo selili oddelki kardiologije, ORL in IT. Imeli bomo uporabne prostore, več postelj. Ne samo to, februarja bomo odprli tudi nov pul- mološki oddelek. Vse to nam daje optimizem, tudi mladim, ki se prijavljajo na razpise. Če se pred leti na razpis za radiološkega inženirja ni prijavil skoraj nihče, se jih je na zadnjega za pet delovnih mest prijavilo dvanajst. Mladi vidijo, da postaja celjska bolnišnica vedno bolj sodobna. V razvoju rušite tabuje v medicini. Se vam uresničujejo želje? Da. Celjska bolnišnica je največja med manjši- mi, je neklinična bolnica, kar je slabo in dobro. Slabo zato, ker se moramo za vsako terciarno dejavnost boriti, in dobro, ker rastemo in to roje- va motivacijo, medtem ko se v kliničnih centrih odnosi hitro skalijo. Pri nas so kljub krizi v času epidemije zaposleni videli vizijo. Nova stavba nas bo prostorsko razbremenila. Spomnim se, da smo v dveh letih objavili razpis za 55 me- dicinskih sester. Prijavili sta se dve. Zdaj se jih je na en razpis prijavilo 23. Ljudje vidijo, da se nekaj spreminja na bolje. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 2, 12. januar 2023 INTERVJU »Vsi imajo radi denar. Tudi jaz. Nisem angel, ampak nikomur nisem ›fovš‹, če zakonito zasluži 80 evrov na uro. A ne razumem, zakaj ljudje mislijo, da je nekdo takoj pokvarjen, če v medicini zasluži več. Zakaj je takoj označen za zaslužkarja? Kdo bi odklonil priložnost, da lahko popoldne zasluži še nekaj denarja? Bi vi? Pri tem je res, da je treba delati pošteno, od tega ne odstopam.« »V Celju smo se, tudi z županom, pogovarjali o možnosti medicinske fakultete. Krovna organizacija bi bila v Salzburgu, študij bi bil v Celju. Prizadevam si, da bi te dni napisali pismo o nameri. Lovimo oktober 2023. Optimistično, kajne? Nebo je meja! Potrebni so samo volja, želja in pogum. Nekoč boste pogledali sem in tu bo klinični center!« »Najhujši greh je, če ne prideš takoj na pomoč! Zdravstvo je področje, kjer je delo odgovorno. Poudarjam, da devetdeset odstotkov ljudi dela dobro, se trudi in potem morda »vpade« eden, ki zaradi svoje malomarnosti stori napako. Bom takšnega branil? Ne bom. A bom stal ob strani vsakomur, ki dela pošteno in odgovorno, pa se zgodi neprijetnost. Zgodi se, da napišeš napačna zdravila, a da ne prideš na pomoč, ko te potrebujejo – tega ne bom nikoli dopustil.« da ne morejo. Govorim o tem, da ni fokusa pri postopnem reševanju. Zagotavljam vam, da če bi imel proste roke, v šestih mesecih ne bi bilo čakalnih dob. Celjska bolnišnica ima na voljo 140 milijonov evrov. Denar gre za plače, potro- šni material, naložbe in podobno. Samo na pet milijonov pa imam vpliv jaz, da lahko rečem »kupili bomo to in to«. Nastalih razmer ni lahko popraviti. Je sanacija bolnišnice možna brez sodelo- vanja s primarnim zdravstvom? Ne. Če se zdravstveni domovi sesujejo, se vse zvrne na bolnišnico. Vrata bolnišnice pa nikoli ne smejo biti zaprta. Medtem ko mediji poročajo o kaosu na ur- genci v Ljubljani, ste v Celju na to opozarjali v Logarski dolini in čakati rešilca. Strah je razu- mljiv, toda urediti je treba tako, da bo odzivni čas strokovno sprejemljiv, pri čemer ni potrebe, da je povsod dežurni zdravnik. Res je, da je sistem storil kar nekaj napak v preteklosti v odnosu do urgentnih zdravnikov, saj jim ni dovoljeval delati na urgencah, ampak jih je omejeval na reševalna vozila. Urgentni zdravniki so specialisti, njihovo delovno mesto je urgenca. V UCC je septembra prišlo do zamenjave bol- nikov. Komisija ministrstva, ki je opravljala nadzor, je ugotovila, da je do tega prišlo pri triaži. Triažni prostor, kjer naj bi se zamenjava zgo- dila in kjer sta bili naša medicinska sestra ter spremljevalka bolnikov iz rešilca, je majhen. Ne- ki spada v podjemno delo, v rednem delovnem času, kar pomeni plačevanje storitev na dva nači- na, kar je popolnoma nesprejemljivo. Posvetovali smo se s pravniki, ki so dejali, da gre za resen prekršek. Radiologom smo izrekli opozorilo pred koncem delovnega razmerja, jim naložili obve- znost vrnitve denarja. Zadevo smo rešili, naredili so napako, jo priznali, denar so vrnili. Dobili so jasno sporočilo: tako se pri nas ne dela. Zaposleni vas poznajo tudi kot »zafrkanta«, a brutalno iskrenega. So presenečeni, ko vas vidijo strogega? Tisti, ki me dobro poznajo, vedo, da sem strog. Ko delamo, delamo s polno paro. Nisem brez- madežen, tudi jaz sem storil kakšno napako, kdo ve, morda bom zaradi katere tudi kdaj »odle- tel«. Bolnišnica pomaga 330 tisoč ljudem, zanje smo tukaj. T o delo ni šala. Resno ga jemljem. Da, sem tudi »zafrkant«, se nasmejim, ampak ko de- lamo – delamo. In to pošteno. Če je čas, da sedeš, si spočij. Nimam rad izgovorov. Zaposlenim sem dejal, da če vidim, da se nekdo prijavi s kartico, da je v bolnišnici, v resnici pa v tistem času dela pri zasebniku – sledi odpoved. Nabavili smo tudi alkoteste za preverjanje psihofi zičnega stanja … Jasna navodila so tudi, da če zdravnika nekje »Najhujši greh je, če ne prideš takoj na pomoč! Zdravstvo je področje, kjer je delo odgovorno. Poudarjam, da devetdeset odstotkov ljudi dela dobro, se trudi in potem morda »vpade« eden, ki zaradi svoje malomarnosti stori napako. Bom takšnega branil? Ne bom. A bom stal ob strani vsakomur, ki dela pošteno in odgovorno, pa se zgodi neprijetnost. Zgodi se, da napišeš napačna zdravila, a da ne prideš na pomoč, ko te metod. In v Ljubljani zatem tudi vidijo, da ko pridejo tja naši specializanti, znajo delati vse. Zakaj? Ker smo jim dali možnost. Je v bolnišnici kdaj težava, da starejši spe- cialisti mladim ne dajo toliko priložnosti? To se vidi na nekaterih oddelkih. Včasih zdravnik ni zaslužil veliko, ampak nihče ga ni tožil in dobil je plačo ne glede na to, ali je delal dve uri ali osem ur. Ti časi so minili. Nekaterim se takšno mišljenje iz preteklosti zdaj maščuje, ker niso vlagali v odnose z mladimi. Če mla- demu ne daš priložnosti, ne dobiš pomoči, ko jo potrebuješ. Mladi imajo občutek lojalnosti, vendar so otroci sveta, ne samo Slovenije, pri njih je treba okrepiti pripadnost regiji. V medi- cini je zelo močna pripadnost mentorju. Zato moraš kot mentor k mladim pristopiti pazljivo. Nisem pristaš prilizovanja, ker tako vzgojimo mevžo. Ravno zdaj sodelujem s specializantom, v njegovih očeh vidim sebe, ko sem začenjal delati. Takšnemu človeku moraš dati priložnost. Je novogradnja priložnost, ki daje marsiko- mu motivacijo? Ljudje bi morali biti na novogradnjo ponosni. Sploh če bi vedeli, kako smo v času epidemije delali na urgenci, nad katero so takrat urejali mogoče je, da bi tam ugotovili, kdo je napačno mapo odložil ali dodal bolniku. Ne umikamo se pred odgovornostjo, a menim, da je deljena. Še vedno sočustvujem z družinama bolnikov, še enkrat se jima opravičujem. Mi moramo zdaj popraviti sistem. Sprejeli smo – in še bomo – ko- lektivne ukrepe, nekatere smo poostrili, od iden- tifi kacije do tega, da ne bi vozili dveh bolnikov v enem reševalnem vozilu in da bi nepogovorljive bolnike identifi cirali s pomočjo svojcev … Je težava, ker bolnike predvsem iz domov pripeljejo na urgenco, svojci pa pogosto ne pridejo tja? T udi. Ko bolnik ne more komunicirati, se lahko zgodijo najbolj bizarne stvari. Vendar ni smisel pometanje pod preprogo, ampak ureditev siste- ma, da se kaj podobnega nikoli več ne bi zgodilo. Če bomo za vsakega, za katerega nimamo identi- fi kacije, obvezali izvajalce, naj pokličejo svojce, bo teh dogodkov manj ali jih ne bo. Zadevo preiskuje tudi policija. Lahko se zgo- di, da bo ovadena medicinska sestra z urgence, ki je, kot smo izvedeli, ena najbolj predanih sester v bolnišnici. Ni pošteno, da bi prevzela krivdo zaradi sistemske napake. Sem nasprotnik individualnega linča za na- pako, ki je sistemske narave. Ne moremo vpli- vati na organe pregona, tožilstvo bo odločilo, ali bo vložilo ovadbo ali ne. Če bi se to zgodilo, zagotavljam, da delavka, ki je med 2081 zapo- slenih v bolnišnici res ena najbolj pridnih, ne bo prepuščena sama sebi. Bolnišnica ji bo z vsemi pravnimi sredstvi stala ob strani. Napaka namreč nikakor ni storjena zaradi malomarnosti, ampak je posledica sistemskega »učinka domin«. In tu bo družba pokazala, da pri tem ne smemo linčati posameznika. Nadzor ni pokazal individualne krivde. Osnovni strah, ki ga imajo zaposleni, ko gredo na najbolj odgovorna delovišča, je, da bi nekomu naredili krivico. Če se bo pokazalo, da bo sistem zaradi sistemske napake obtožil po- sameznico, bomo storili ravno to: linčali. Potem smo lahko prepričani, da bodo takšni primeri ostali skriti. Pri kolektivni odgovornosti pa ne gre za skrivanje, ampak za ukrepe, da se takšna stvar nikoli več ne bi ponovila. Ste temu sledili tudi pri primeru na radio- logiji? Že preden so me novembra imenovali za v. d. direktorja, je bilo pripravljeno poročilo o radiolo- giji, ki je pokazalo, da so radiologi opravljali delo, potrebujejo, da se mora odzvati takoj. Najhujši greh je, če ne prideš takoj na pomoč. Zdravstvo je področje, kjer je delo odgovorno. Poudarjam, da devetdeset odstotkov ljudi dela dobro, se trudi, potem pa morda »vpade« eden, ki zaradi svoje malomarnosti stori napako. Bom takšnega branil? Ne bom. A bom stal ob strani vsakomur, ki dela pošteno in odgovorno, pa se zgodi nepri- jetnost. Zgodi se, da napišeš napačna zdravila, a da ne prideš na pomoč, ko te potrebujejo – tega ne bom nikoli dopustil. Znani ste tudi po tem, da … … sem malo nor? (smeh) Ne, ampak po tem, da ne verjamete, da se »nekaj ne da«, še posebej če gre za nove ideje. Se vam zdi, da se vas kdo boji zaradi tega, zdaj ko vodite bolnišnico? Ne bi rekel, da se me bojijo. Se pa marsikdo boji konkurence. V Celju odpiramo kardiokirur- gijo, nevrokirurgijo … Se potem bojijo, da bodo novi programi Celju prinesli več denarja, ne samo večjim centrom? Da. Če gledate logično, bolnišnica skrbi za 330 tisoč ljudi. T o je malo manj, kot jih oskrbuje mariborska bolnišnica. Zakaj se torej naša bol- nišnica ne bi smela razvijati? Pač rušimo tabuje. Govorim o programih za prebivalce naše regije. Zakaj bi morali nekje drugje čakati, če lahko nekatere programe izvajamo v Celju? Samo to si želimo, da nam drugi ne bi nagajali. Svoje zdravnike želimo dodatno izobraziti, ne beži- mo od Ljubljane, Maribora, saj nas izobražujejo tamkajšnji specialisti. Če hočemo obdržati mla- de zdravnike, jim moramo dati možnost dela v vrhunski medicini. Slovenija je naša domovina, če nam strokovnjaki odidejo v tujino, bomo postali Etiopija. Obdržali jih bomo z razvojem novih že pred dvema letoma in več. Je zdaj v Celju boljše? Da. Ljubljana ima razpad urgence, v Mariboru se prav tako zadeve krhajo. V Celju je zdaj bolje kot pred časom. Ker se pogovarjamo z vodstvom ZD Celje. Pred kratkim smo imeli sestanek, v Celju je bil tudi zdravstveni minister. Razumem težave zdravstvenih domov, a hkrati se bo dosto- pnost do družinskih zdravnikov morala povečati. Ta se ni zmanjšala samo zaradi epidemije, ampak zato, ker so družinski zdravniki leta opozarjali, da ne morejo opraviti sto pregledov na dan, a jih nihče ni slišal. Če so ambulante zaprte, gre za »divjaške« posege, ki rodijo neopredeljene bol- nike. S tem so kršene njihove ustavne pravice. V Celju se pogovarjamo, imamo podobno stališče, da urgentni zdravniki ne morejo po svoji želji delati v zdravstvenem domu, njihovo delovno mesto je na urgenci, ki ima tudi službo nujne medicinske pomoči, kjer delajo družinski zdrav- niki. ZD Celje je korektno pripravljen prevze- mati sedemdeset odstotkov terminov. Urgentni zdravniki »pokrivajo« teren, enote za bolezni, poškodbe. Specialisti so usmerjeni v ambulante, kajti tam lahko pregledajo bolnike, ki se zaradi poslabšanja stanja znajdejo na urgenci. Veliko se govori o reorganizaciji mreže nuj- ne medicinske pomoči. Občine, ki so ustano- viteljice zdravstvenih domov, se s tem ne stri- njajo, saj naj bi dežurne ambulante ponekod ukinili, kar bi podaljšalo čas prihoda reševal- cev na kraj. Veliko je strašenja z ukinjanjem dežurnih am- bulant. Mreža NMP mora biti takšna, da je od- zivni čas strokovno sprejemljiv. Vprašanje je, ali mora biti res v vsakem reševalnem vozilu zdrav- nik. V nekaterih državah tega sploh ne poznajo. Na Dunaju so v reševalnem vozilu samo tehniki, ki so vodeni z videopovezavo, telefoni. Ponekod lahko dajejo tudi do dvajset zdravil na terenu, kar pri nas ne obstaja, saj zdravila pri nas daje samo zdravnik. Tudi v Sloveniji bi moral biti urejen prenos kompetenc, saj zdravnikov ni dovolj. Pred dvajsetimi leti sem bil na svetovnem tekmovanju iz urgentnih ekip in večina ni imela zdravnika. Najboljše so bile ravno ekipe, v katerih so bili le zdravstveni tehniki. Toda stanje pri nas je tudi posledica zdravniške »fovšije« oziroma tega, da se zdravniki ne strinjajo s prenosom kompetenc. Zato je to strašenje z ukinjanjem ambulant od- več. T udi jaz si ne želim doživeti srčnega infarkta nadstropja. Gradbeniki so vrtali 24 ur na dan, ker je bilo to nujno, drugače bi morali gradbena dela ustaviti, s čimer bi se ustavilo fi nanciranje. Predstavljajte si, kako je bilo to slišati v najhuj- šem obdobju epidemije. Naši mladi specializan- ti so delali s slušalkami na ušesih. Ponosen sem nanje in sem jim hvaležen, saj so nas v najhujših trenutkih rešili, ker so se žrtvovali in delali v nemogočih razmerah. Da, v Celju raste nova bolnišnica za naslednjih sto let. Novogradnja je najpomembnejši projekt bolnišnice. 16. januar- ja bo del do zdaj zgrajene stavbe odprl svoja vra- ta, imamo najsodobnejši helioport v Sloveniji, ki je urejen tudi za vojaške helikopterje. Pri delih ne prihaja do zastojev, imamo odobren sklep za naslednjih 25 milijonov evrov, kar pomeni dru- go fazo del in opremo treh nadstropij. Kmalu se bodo selili oddelki kardiologije, ORL in IT. Imeli bomo uporabne prostore, več postelj. Ne samo to, februarja bomo odprli tudi nov pul- mološki oddelek. Vse to nam daje optimizem, tudi mladim, ki se prijavljajo na razpise. Če se pred leti na razpis za radiološkega inženirja ni prijavil skoraj nihče, se jih je na zadnjega za pet delovnih mest prijavilo dvanajst. Mladi vidijo, da postaja celjska bolnišnica vedno bolj sodobna. V razvoju rušite tabuje v medicini. Se vam uresničujejo želje? Da. Celjska bolnišnica je največja med manjši- mi, je neklinična bolnica, kar je slabo in dobro. Slabo zato, ker se moramo za vsako terciarno dejavnost boriti, in dobro, ker rastemo in to roje- va motivacijo, medtem ko se v kliničnih centrih odnosi hitro skalijo. Pri nas so kljub krizi v času epidemije zaposleni videli vizijo. Nova stavba nas bo prostorsko razbremenila. Spomnim se, da smo v dveh letih objavili razpis za 55 me- dicinskih sester. Prijavili sta se dve. Zdaj se jih je na en razpis prijavilo 23. Ljudje vidijo, da se nekaj spreminja na bolje. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 2, 12. januar 2023 PORTRET Mojstrica fotogra je Andreja Ravnak »Za dober posnetek ni treba okoli sveta« Dolgo ni želela v Toskano, saj je bila prepričana, da so tam številni fotografski navdušenci v svoj objektiv ujeli že vse, kar se je ujeti dalo. Nato je pred desetletjem za nagrado prejela fotografsko potovanje v to italijansko pokrajino. Takrat je spoznala, da ni nič narobe, če priljubljeni kotički po svetu pritegnejo veliko obiskovalcev, željnih dobre fotografske izkušnje. »Ne glede na števi- lo fotografov namreč vsak naredi drugačno fotografi jo. Vsak vidi po svoje, vsak ima drugačno opremo, vsak drugače obdela posnetek,« pojasnjuje ustvarjalka, katere življenje je med drugim prepredeno še z arhitekturo, s pisanjem, z oblikovanjem in s predajanjem znanja drugim. TINA STRMČNIK »Zelo velike fotogra je naredijo hiter in močan vtis, treba jih je gledati od daleč, a pogosto gredo gledalci hitro mimo. Če kot fotograf želiš, da si bo nekdo vzel čas, da se bo poglobil v posamezen posnetek, lahko v velik okvir namestiš majhno fotogra jo. Ta trik gledalca spodbudi, da se fotogra ji približa in si jo natančneje ogleda.« Ob fotografijah, ki so bile novembra in decembra lani razstavljene v Železarskem muzeju Štore. (Foto: Andraž Purg) Idej za motive posnetkov ji niko- li ne zmanjka, preizkuša se v vseh zvrsteh fotografi je. V Železarskem muzeju Štore se je pred kratkim predstavila na samostojni razstavi z naslovom Jaz, zemlja, kjer so bile v ospredju fotografi je kmetijske krajine. Je namreč otrok podeželja. Na deže- li je živela vrsto let, šele v zadnjem času jo je življenje pripeljalo v mestno okolje. »Moje srce in duša sta ostala v naravi, tam se dobro počutim. Ko hodim s kolegi na fotografske pote- pe, sem najbolj srečna, ko smo sredi kakšne pokrajine. Čeprav so mesta in ljudje hvaležni motivi, me še zdaleč ne nagovarjajo tako močno, kot me nagovarjata narava in moja poveza- nost z njo,« je povedala. Zadnjih nekaj let jo še posebej nav- dušujejo prizori romantično valovi- te krajine v Toskani, Provansi in na Moravskem, kjer so griči prepredeni s polji. Zaljubila se je v krivulje in druge oblike, ki jih v naravi ustvarjata dež in veter, svoje pa doda še kmetijska dejavnost. Ob ogledu fotografi j dobijo gledalci različne predstave. Hribčki se včasih zdijo, kot bi jih kdo nabri- zgal z vrečko za smetano, na drugi fotografi ji polja spominjajo na lete- čo preprogo. V počesanih teksturah lahko morda zasledimo podobnost s konjsko žimo. »Ljudje smo res takšni, da v vsaki fotografi ji odkrijemo kaj svojega,« pravi ustvarjalka. Arhitekturni prispevek družbi Kot najstnica ni točno vedela, kaj bo v življenju počela, a je hitro pre- poznala, da je ustvarjalna. Navdušila jo je arhitektura in po koncu študija je sodelovala z različnimi projektant- skimi in gradbenimi podjetji. Ko so za projektivne biroje nastopili težki časi, se je, prepričana, da so nova znanja vedno dobrodošla, saj gradijo člove- ka, zaposlila v podjetju, ki se je ukvar- jalo z avtobusnimi prevozi doma in v tujini. Tudi ko sta bila v ospredju načrtovanje potovanj in logistika, sti- ka z arhitekturo ni povsem izgubila. Pojasnila je, da so arhitekturni pro- jekti vedno plod sodelovanja velike ekipe. Svoj prispevek je doslej kot arhitektka med drugim pustila pri načrtovanju nekaterih blokov v celj- ski Novi vasi in pri zasnovi podstrešja na I. gimnaziji. V domačem Vojniku je sodelovala pri načrtovanju novo- gradnje vrtca, telovadnice ob osnovni šoli, pri projektiranju nadstreška nad poslovilno vežico in pri načrtovanju vrtca na Frankolovem. Ker je vpeta predvsem v snovanje javnih zgradb, ji veliko pomeni, da s svojim delom prispeva k družbi. Že nekaj časa piše tudi prispevke za revije o arhitekturi in gradnji. Trenutno ustvarja za revijo Eko hiša & stil. Zdravilo za slab spomin Fotografi ranje se ji je od nekdaj zdelo dober način za beleženje spo- minov na trenutke življenja. »Sem silno pozabljiva. Za lažjo orientacijo, katerega leta se je kaj zgodilo, po- brskam po fotografi jah,« je iskrena. Njena najljubša portretna fotografija prikazuje dve prijateljici violinistki v njunem najljubšem skrivnem kotičku. (Foto: Andreja Ravnak) Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 2, 12. januar 2023 PORTRET Doma ima ogromno omaro debelih albumov. Pred približno desetletjem je po- slovni partner ob ogledu njenih del izpostavil, da ima oko za fotografi ra- nje, in jo povabil v Društvo fotogra- fov Svit. »Prej me je pri pritiskanju na sprožilec aparata vodilo to, da so bili posnetki lepi in všeč mojemu okusu. Odkar sem se pridružila dru- štvu, me je nagovorilo še umetniško področje. Spoznala sem, da sem ves čas imela smisel za kompozicijo. Ob srkanju znanja od starejših kolegov, ki komentirajo posnetke, in ob obi- sku predavanj sem začela rasti tudi na drugih področjih. Ogromen vpliv name ima bolj analitičen pogled na vse vidne vtise, ki jih dobivam v svoji okolici. Kilometrina je bistvena.« Spoznavanje fotografskega ustvar- janja, ki presega zgolj lepote ujetih trenutkov za družinski album, jo je nagovorilo k pošiljanju del na medna- rodne natečaje. To je dober način, da avtor dobi povratno informacijo, ali so njegovi posnetki opaženi. »Če so foto- grafi je opažene, to pomeni, da ustvar- jaš v pravi smeri,« pravi ustvarjalka, ki se lahko pohvali s kopico nagrad. Med drugim je na klubskem svetovnem pr- venstvu v Parizu osvojila zlato medaljo za posamično fotografi jo, na celjskem mednarodnem salonu je prejela zlato medaljo in zlat prstan. Njeno delo so na tekmovanju v Abu Dabiju, kamor je bila tudi povabljena, nagradili še s srebrno medaljo s pokalom. Od leta 2021 se ponaša z nazivom mojstrica fotografi je. Organizatorji domačih in mednarodnih fotografskih razstav jo večkrat povabijo za članico žirije. Rana ura – zlata svetloba Pri reviji Digitalna Kamera opra- vlja delo urednice fotografi je, med drugim se podpisuje pod strokovne prispevke, prispevke o testiranju opreme, včasih tudi pod uvodnike. Nekaj let po prvem obisku Toskane jo je urednik omenjene revije Igor Rosina povabil, da bi se podobne- mu potovanju pridružila kot voznica kombija z drugimi udeleženci. Odkar je povabilo sprejela, to gričevnato ob- močje redno obiskuje. Tovrstni fotopotepi so skrbno pri- pravljeni in organizatorji že vna- prej določijo točke, kjer je narava še posebej privlačna. Ena od značilnost takšnih izletov je zgodnje bu- jenje. Da bi fo- tografski nav- dušenci ujeli zlato jutranjo svetlobo pr- vih sončnih žarkov, mora- »Nagrade za fotogra je so pokazatelj, da delaš dobro. Obstaja tudi zanka, saj na razpisih že vrsto let dajejo prednost nekaterim slogom posnetkov. Neskončno sodelovanje na razpisih lahko prispeva k temu, da ustvarjaš več posnetkov, ki imajo možnost za nagrade, a pozabiš razvijati svoj slog.« Na zadnji samostojni razstavi njenih del so bile podobe Toskane in Provanse ujete tudi na posteljnino in okra- sne blazine. (Foto: Andraž Purg) »Za dobro fotogra jo je treba znati videti, gledati, treba si je vzeti čas. Danes pa smo ljudje navajeni, da vsebine preskakujemo že po nekaj sekundah.« Toskana v prvih jutranjih žarkih (Foto: Andreja Ravnak) Kamarške konje je v svoj objektiv na enem od izletov z revijo Digitalna kamera takole ujela v Provansi. (Foto: Andreja Ravnak) jo na »kraj zločina« prispeti še v temi. Rana ura ni zagotovilo, da bodo na priljubljenem kraju prvi. Ponavadi je tam že cela vrsta lovcev na dobre posnetke. Vsak ima zanje pripravljeno tehno- loško dovršeno opremo. A tudi teleobjektivi ne delajo čudežev. Včasih je za presežek treba sple- zati na streho kombija ali še kam dru- gam, v sme- hu pojasni sogovorni- ca. Fotografijo z naslovom Grenko-sladka simfonija, ki ji je prinesla prve fotografske nagrade, je posnela z domačega balkona. (Foto: Andreja Ravnak) Več kot le slike na steni Obiskovalci razstave Jaz, zemlja so lahko tik pred prelomom leta med drugim uživali v posnetkih valovitih žitnih ali sivkinih polj, občudovali so lahko nešteto odtenkov zemlje, a tudi skrivnostnih meglic. Zanimivo je, da je Andreja Ravnak, ki ima za seboj že kar nekaj razstav, nekatere motive prenesla tudi na posteljnino in okrasne blazine, torej na uporabne izdelke. »Za vsako stran blazin sem izbrala drugačne motive z drugimi prevladujočimi barvami. Če blazine obrnemo, v prostoru ustvarimo dru- gačno vzdušje. Kot arhitektka vem, da lahko utrip prostora na hitro spreme- niš s spremembo dodatkov,.« Za prihodnje razstave ima še druge ideje. Med drugim razmišlja o projek- cijah fotografi j. A multimedijski pro- jekti zahtevajo razširjen krog sodelav- cev, več dela in večji denarni vložek, je dejala in dodala, da bo morda kdaj na vrsto prišlo tudi to. Lepota na vsakem koraku Po njenih besedah za dobro podobo ni treba okoli sveta, treba je le vide- ti. Marsikdo namreč zmotno misli, da se fotografski presežki skrivajo le na oddaljeni Islandiji ali v Avstraliji. »S tem, kam vse bi ljudje radi šli, da bi fotografi rali, a zaradi pomanjkanja denarja tega ne morejo, je povezanih kup travm. Svet je čudovit, marsikje nas čaka ogromno lepega. A svet je lep povsod, tudi za domačim vogalom.« T o je dokazala tudi fotografi ja z na- slovom Bitter sweet symphony (Gren- ko-sladka simfonija), ki jo je Andre- ja Ravnak posnela kar z domačega balkona. S posnetkom je ovekovečila mizico in dva kovinska stolčka, ki so stali na terasi in okoli katerih so nasta- le zanimive sence. Za fotografi jo, ki je nastala, ne da bi avtorica zapustila domačo hišo, je prejela več nagrad. Ker ima rada pohodništvo, navdi- hujoče posnetke ustvarja tudi med vzponi na bližnje in nekoliko bolj oddaljene vrhove. Takrat ji tudi s po- močjo pametnega telefona uspe uje- ti tisto, česar drugi morda sploh ne opazijo. »Ko začneš svet okoli sebe odkrivati skozi fotografski objektiv, začneš nanj gledati drugače. Iščeš to, kar želiš prikazati na fotografi ji. In dojemanje okolice niti pod razno ni več enako kot prej,« je zaključila. Mojstrica fotografi je svoje znanje rada deli z drugimi. Med dru- gim je mentorica fotografskega krožka Univerze za tretje življenj- sko obdobje pri Osrednji knjižnici Celje. Velikokrat predava dija- kom, ki v tamkajšnji šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti obiskujejo program fotografski tehnik. Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 2, 12. januar 2023 VOJNA IN FIZIKA Novi Konjičan Jevgenij Drapiko Termonuklearni fizik na delu v Sloveniji Zgodba se je začela na vzhodu Kazahstana. Tam se je Jevgenij Drapiko rodil in izšolal, nato se je odpravil na študij v Sibirijo, v Tomsk. Tam je doktoriral iz eks- perimentalne fizike. Preden se je odpravil v Moskvo, je tri leta živel še na Japonskem. V ruski prestolnici je nato kupil stanovanje in imel dobro službo, a mu je načrte prekinil ruski napad na Ukrajino. Zaposlen je bil v vojaškem oddelku na univerzi in je hkrati tudi častnik v ruski vojski, zato se je odločil, da bo, namesto da bi čakal na vpoklic, Rusijo zapustil. JANŽE FRIC Lani poleti je tako Jevgenij Drapiko z družino prišel v Slo- venijo, natančneje v Slovenske Konjice. Zaposlen je v podjetju Cosylab v Ljubljani, ki sodeluje v projektu Iter, katerega cilj je izdelava jedrskega fuzijskega reaktorja. Dolga pot v Konjice Vojna v Ukrajini se je začela 24. februarja lani. Jevgenij je z družino prispel v Slovenske Konjice šele junija. T o pomeni, da je potreboval skoraj štiri me- sece, da je uredil vse potreb- no, preden je lahko odpotoval. Ko je bila Rusija izključena iz mednarodnega bančnega sis- tema, je Jevgenij odprl bančni račun v Kazahstanu, kar mu je vzelo dva tedna. A se je tudi ta možnost hitro zaprla, zato je na koncu denar iz ruskih bank prenašal s pomočjo kriptova- lut. Tudi potovanje do Slovenije ni bilo preprosto, saj so morali z družino potovati skozi Cari- grad, kjer so tudi prenočili, in od tam do Ljubljane. Čeprav je sogovorniku Slovenija zelo všeč, ga je zelo zmotil naš jav- ni promet, zato je kot najtežji del poti izpostavil potovanje z avtobusom od Ljubljane do Slovenskih Konjic. »Najprej štalca, potem kravca« Preden je zapustil Moskvo, si je v Sloveniji našel delo. Ker je s podjetjem Cosylab že so- deloval, se je tam pozanimal o možnosti zaposlitve. »Najprej so me v Cosylabovi kadrovski službi odslovili, a ko sem po- klical tiste, ki sem jih v pod- jetju poznal, so si premislili in mi sporočili, da me bodo veseli,« je povsem slovensko izkušnjo iskanja zaposlitve opisal Jevgenij Drapiko. Ko si je zagotovil delo, je bilo treba najti stanovanje in predvsem najemodajal- ca, ki je pripravljen oddajati tujcu. Tako se je krog okoli Ljubljane večal, dokler ni našel ustreznega stanovanja v Slovenskih Konjicah. »So- sedi so izjemno prijazni. Ko nisem mogel uporabljati svo- jega avta, saj ga nisem mo- gel registrirati, so mi posodili svojega,« je opisal izkušnje z pov, pri kateri nastanejo helij, energija in malo radiacije. Cilj projekta je gradnja jedr- skega fuzijskega reaktorja, ki bo stal v Franciji. Zanj se ocenju- je, da bi naj bil drugi najdražji znanstveni projekt, in sicer takoj za Mednarodno vesolj- sko postajo. »Te stvari nimajo končne cene, ker projekti traja- jo tako zelo dolgo,« je še dodal. Reaktor, pri gradnji katerega med drugim sodelujejo Evrop- ska unija, ZDA, Rusija in Kitaj- ska, bo dokazal, da lahko tudi ljudje poustvarimo reakcijo, ki jo lahko vidimo vsak dan. T o je tista, ki se neprestano dogaja v našem soncu in v vseh drugih zvezdah. Ta tehnologija bo, ko bo enkrat končana, človeštvu prinesla okoljsko varen, široko uporaben in praktično neizčr- pen vir električne energije. V družbi je vedno prisoten strah, ko se pogovarjamo o je- drski energiji. Od radioaktivnih odpadkov, kot jih poznamo iz trenutnih jedrskih reaktorjev, do jedrskega orožja in možno- sti jedrske nesreče. A Jevgenij miri, saj odpadki pri tej reakciji ne nastajajo. Prav tako ni mo- žnosti za nesrečo, saj je reaktor tako občutljiv, da če gre pri tej fuziji kaj narobe, se sam ugasne oziroma umre, kot se je izrazil. Prav tako ne bo mogoče te teh- nologije uporabiti za izdelavo orožja, tako da je njegovo delo »etično neoporečno«. Zaradi vojne predčasno od doma Glavni razlog, da je Jevgenij z družino v Sloveniji, je ruski napad na Ukrajino. Čeprav si je vedno želel živeti še kje drugje, ne samo v Rusiji, ga je vojna v Ukrajini predčasno pregnala »Ruska vojska ima vse podatke o vojaških obveznikih analogne, zato traja nekaj časa, da posameznika najdejo in vpokličejo.« Jevgenij Drapiko je z družino v Slovenske Konjice pripotoval junija lani. »Ni preprosto, če moraš pri petinštiridesetih letih popolnoma spremeniti svoje življenje.« »Vse, kar vidimo okoli sebe, ta naš lep svet, vse je stranski produkt fuzijskih reakcij.« »V Sloveniji se počutim … Ne kot doma, je pa blizu.« Jevgenij med pogovorom … … in Jevgenij med razmislekom njimi. Priskočijo mu tudi na pomoč, še posebej ko ima opravka s slovenščino. Fuzija in fizika Levji delež pogovora je bil namenjen njegovemu delu pri projektu Iter, torej termo- nuklearni fiziki. Iter je bila sprva kratica, ki je pomenila International Thermonuclear Experimental Reactor, a so ta pomen kasneje opustili, ime Iter pa je ostalo. Popolnoma poenostavljeno gre pri fuzij- skih reakcijah, s katerimi se sogovornik ukvarja, za zdru- žitev dveh vodikovih izoto- od doma. Med pogovorom je vojno največkrat poimenoval kar »sranje«. »Ko si otrok, mi- sliš, da je tvoja država najbolj- ša. Kasneje ugotoviš, ko živiš nekje drugje, da to ni res. Ru- sija ima še veliko trdega dela, da ne bo najslabša. Zdaj smo najbolj preklet narod na sve- tu,« je opisal. » T o je prekletstvo za dve ali tri generacije,« se je dotaknil vojne. Je tudi častnik v ruski vojski, a je to postal skoraj naključno. V Rusiji je namreč delal na vo- jaškem oddelku univerze, ker mu je to omogočilo, ironično, da je imel manjšo možnost, da bi ga vpoklicali na redno služe- nje vojaškega roka. A manjša možnost za vpoklic velja le takrat, ko ni vojne. Prosti čas »V Sloveniji je vse. Pol ure iz Konjic že lahko deskam na Rogli, dve uri in sem na mor- ju,« je razmišljal o Sloveniji in jo primerjal z Moskvo, kjer si po dveh urah vožnje še vedno v Moskvi. »Rad tudi plezam. Zdaj večinoma delam od doma, a ko sem se še razme- roma redno vozil v Ljubljano, sem tudi izkoristil tamkajšnji plezalni center, ki je bil v veli- ki meri tudi razlog, da sem se vozil tja, saj mi načeloma ni bilo treba,« je še povedal fizik, ki mu za plezanje prav pridejo okoliški hribi. Na vprašanje, ali si je Slovenijo že ogledal, je odgovoril, da je bil že povsod, ker je tako majhna. To niti ni presenetljivo za nekoga, ki je večino življenja preživel v naj- večji državi na svetu. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 2, 12. januar 2023 OD GOZDARJA DO IGRALCA Afričan Ibrahim Nouhoum o življenju na sončni strani Alp »Gozd nas uči strpnega sobivanja« »Gozd nas uči strpnega sobivanja« »Gozd nas uči strpnega sobivanja« Leta 1979 je iz afriške dr- žave Mali v Slovenijo začela prihajati prva generacija štu- dentov na študij agronomije in gozdarstva na Univerzo v Ljubljani. Med njimi je bil tudi Ibrahim Nouhoum. »Ob prihodu v novo okolje mi ni bilo lahko. Pogrešal sem družino. A sem hitro nave- zal nova poznanstva in tako lažje prebrodil domotožje. V študiju gozdarstva sem užival, imeli smo izvrstne profesorje, pridobili smo veliko znanja,« se univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva spominja študentskih let. »Razlogov, da sem ostal v Sloveniji, je več. Prepričan sem bil, da si bom v tem okolju lahko ustvaril boljšo prihodnost. V Maliju si je zagotovo ne bi mogel. Še vedno imam slabo vest, ker mi je domovina fi nančno omogo- čila izobraževanje, jaz pa se nisem vrnil. Večina mojih ko- legov se je, saj si je takratna oblast v Maliju prizadevala razvijati kmetijstvo in indu- strijo. A so kasnejši politični nemiri to preprečili. Mali še danes ostaja v primežu nego- tovih političnih in varnostnih razmer.« Med študijem ga je mikala politika, bil je predsednik Dru- štva afriških študentov v Slo- veniji, podpredsednik Društva mednarodnega prijateljstva ter pobudnik projekta Afriški dne- vi v Sloveniji. Nemiri in revščina Država Mali ima na zaho- du afriške celine sicer odlične pogoje za razvoj kmetijstva in industrializacijo. »Moja domo- vina ima nasade bombaža, ki nudijo možnost za razvoj te- kstilne industrije. Zaradi nasa- dov sladkorne pese so nastale tovarne sladkorja, zaradi pri- delave arašidov oljarne. Pred Igral je v celovečernih slovenskih filmih, sodeloval je tudi v oddaji Ljubezen po domače. štirimi desetletji je kazalo, da se bo Mali začel izvijati iz re- vščine. A se žal ni. Poleg poli- tičnih izgredov dodaten nemir v državi povzročajo številne teroristične skupine. Medna- rodna skupnost, vključno z Evropsko unijo, je sicer ostro obsodila teroristična dejanja, vendar učinkovitih rešitev za umiritev razmer ni našla. Pre- bivalci se zato še vedno mno- žično preseljujejo v sosednje države, mladi nimajo nikakr- šne perspektive. T o me žalosti. To me boli,« poudarja. Od gozdarja do igralca Po končanem študiju je Ibrahim nekaj časa delal v gozdnem gospodarstvu in med drugim pomagal pri sanaciji gozdov, predvsem iglavcev, ki jih je v osemdesetih letih moč- no poškodoval kisli dež, ki vse- buje emisije žveplovega dioksi- da in dušikovih oksidov. »Delo v gozdu me osrečuje, zato sem želel ostati v gozdarski stroki, a to ni bilo mogoče, saj so število zaposlenih v gozdarstvu pred tridesetimi leti začeli zmanj- ševati. Tako sem bil prisiljen iskati nove priložnosti za delo. In sem jih hitro tudi našel.« Med drugim je sodeloval pri širjenju prodajne mreže časopisov Dnevnik in Nedelj- ski dnevnik po vsej Sloveniji. Dejaven je bil v Slovenski fi lan- tropiji – združenju za promoci- jo prostovoljstva, kjer je vodil različne delavnice in predsta- vitve. Med prvim slovenskim predsedovanjem Svetu Evrop- ske unije leta 2008 je bil nacio- nalni koordinator za evropsko mrežo za boj proti revščini in socialni izključenosti. Nekaj delovnih izkušenj je nabral v gospodarstvu. V podjetju Ti- tan Kamnik je bil pomočnik direktorja, zaposlen je bil tudi v podjetju Genis Kranj. Zdaj je varnostnik, zaposlen v podje- tju Prosignal. Tudi v igralske vode se je podal, saj je nastopil v celo- večernem fi lmu Rezervni deli v režiji Damjana Kozoleta ter fi lmu Na sončni strani Alp, ki ga je režiral Janez Burger. S številnimi priznanimi slo- venskimi igralci je igral tudi v priljubljeni humoristični seriji Naša mala klinika. Lani je so- deloval v resničnostnem šovu Ljubezen po domače, kjer je pridobil naklonjenost Nade Zajc. »Snemanje oddaje je bilo nepozabno in prijetno dožive- tje. Očitno ima oddaja veliko gledanost, saj me mnogi še vedno prepoznavajo na ulici. Hvaležen sem, da sem spoznal Nado, s katero še vedno ohra- njava stike.« Mika ga politika Ibrahim pravi, da je za Afri- čane značilno, da znajo pozor- no opazovati, kaj se dogaja v družbi; kje se pojavljajo pereči problemi in zakaj. »Politika me je začela nagovarjati že v štu- dentskih letih, ko sem se kot predsednik Društva afriških študentov srečeval z nekate- rimi politiki. Prav tako sem z velikim zanimanjem spremljal proces osamosvojitve Sloveni- je. Čeprav nisem Slovenec, sem bil ganjen in navdušen. T o je izjemen dogodek za narod. Pred leti sem bil med ustano- vitelji stranke TRS – stranke za trajnostni razvoj Slovenije pod vodstvom dr. Dušana Pluta, ki se je potem priključila Združe- ni Levici. Tako sem za to stran- ko pred osmimi leti v žalskem volilnem okraju kandidiral za poslanca. Preboj v parlament mi ni uspel, a stranka je dose- gla dober rezultat. Pred lanski- mi državnozborskimi sem se pridružil stranki Vesna in sem ponovno kandidiral za poslan- ca, a tokrat v šentjurskem vo- lilnem okraju.« Po njegovem mnenju je traj- nostni razvoj tisti, ki zagotavlja dolgoročno učinkovite rešitve in preboj v bolj pravično in uspešno družbo. »Pogosto opažam, da politiki ne vedo, kaj državljani želijo in potre- bujejo. Zdi se, kot da med politično elito in državljani obstaja nepremostljiva vrzel. Politiki bi morali znali delovati po načelu politične modrosti. Želim si, da bi aktualna vlada v naslednjih letih uspela uresni- čiti načrtovane reforme, pred- vsem na področju zdravstva, ki drvi v zlom sistema. Gibanje Svoboda je na zadnjih volitvah prepričljivo zmagalo in si tako zagotovilo velik političen ka- pital, ki ga mora izkoristiti v dobrobit ljudi,« poudarja in se sprašuje, kako je mogoče, da se kljub obilici znanja in raz- vitim tehnologijam v global- nem svetu razmere nenehno zaostrujejo z novimi vojnimi žarišči in naraščajočo revšči- no,« dodaja. Učiteljica narava Zelo rad bere, zato pogosto zahaja v Osrednjo knjižnico Celje, ki je, kot pravi, dobro založena z raznovrstno litera- turo. »Branje me pomirja in širi moja obzorja. Od nekdaj sem vedoželjen. Zanima me marsi- kaj. Najpogosteje si sposojam knjige o psihologiji, zdravstvu in psihiatriji. Pa o zgodovini prav tako rad berem, tudi bio- grafi je izjemnih ljudi. Pogosto posegam po knjigah o naravi, gozdovih in gozdarstvu, za- dnje čase me zanima gozdna pedagogika. Zelo vesel bi bil, če bi znanje o gozdu in naravi prenašal na mlade na kakšnih delavnicah.« Žalosti ga, da v Sloveniji ne znamo medgeneracijsko so- bivati. »Da starejši odhajajo v domove za ostarele, je zame kot Afričana povsem nespreje- mljivo. Pravzaprav žalostno. V Maliju sem odraščal s starimi starši, saj v moji domovini so- bivajo po tri ali štiri generacije. A v razvitem svetu, ki mu po- noreli ritem narekuje kapital in srednje generacije skoraj ves dan preživijo v službah, je to nemogoče.« Meni, da bi se kot družba morali bistveno bolj zgledo- vati po inteligentni naravi, v kateri spoštljivo sobivajo različnosti. »V naravi vlada sodelovanje, gozd nas uči strpnega sobivanja. V gozdu večje drevo ščiti rast mladega drevesa. Ko staro drevo pade, obogati zemljo z minerali, ki so pomembni za rast in razvoj drugih dreves in podrastja. Kot vidite, zelo rad govorim o gozdu. S kakšnim veseljem in zadovoljstvom bi pomagal pri pogozdovanju svoje domo- vine! Zato si želim, da bi se razmere v Maliju naposled le umirile in bi bila ljudem vr- njena dostojanstvo in vera v boljši jutri. In bi lahko ponov- no pripravil kovčke.« Foto: SHERPA Devetnajst let je imel, ko se je Ibrahim Nohoum iz Malija z državno štipendijo odpravil na študij gozdarstva v Slovenijo, da bi se po opravljeni di- plomi vrnil in pomagal pri pogozdovanju te afri- ške države. Vendar se to ni zgodilo. Priznava, da ga še vedno peče slaba vest, ker po uspešno kon- čanem študiju ni pripravil kovčkov. Zaveda se, da si v Maliju, ki je že desetletja v primežu političnih in varnostnih negotovosti, ne bi mogel zagotovi- ti mirnega življenja. Tako že štiriinštirideset let nabira različne delovne izkušnje v Sloveniji, zdaj živi v Trnovljah pri Celju. A oddaljena domovina ostaja močno zasidrana v njegovem srcu. BARABARA FURMAN V prostem času se najraje druži s knjigami, saj rad bere. Ibrahim Nouhoum je prišel v Slovenijo na študij pred 44 leti. Žalosti ga, da v razvitih družbah generacije ne znajo več strpno sobivati. Ne izključuje, da se bo nekega dne vrnil v domovino. Ibrahim Nouhoum je prišel v Slovenijo na študij pred 44 leti. Žalosti ga, da v razvitih družbah generacije ne znajo več strpno sobivati. Ne izključuje, da se bo nekega dne vrnil v domovino. Ibrahim Nouhoum je prišel v Slovenijo na študij pred 44 leti. Žalosti ga, da v razvitih družbah generacije ne znajo več strpno sobivati. Ne izključuje, da se bo nekega dne vrnil v domovino. Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 2, 12. januar 2023 VOJNA IN FIZIKA Novi Konjičan Jevgenij Drapiko Termonuklearni fizik na delu v Sloveniji Zgodba se je začela na vzhodu Kazahstana. Tam se je Jevgenij Drapiko rodil in izšolal, nato se je odpravil na študij v Sibirijo, v Tomsk. Tam je doktoriral iz eks- perimentalne fizike. Preden se je odpravil v Moskvo, je tri leta živel še na Japonskem. V ruski prestolnici je nato kupil stanovanje in imel dobro službo, a mu je načrte prekinil ruski napad na Ukrajino. Zaposlen je bil v vojaškem oddelku na univerzi in je hkrati tudi častnik v ruski vojski, zato se je odločil, da bo, namesto da bi čakal na vpoklic, Rusijo zapustil. JANŽE FRIC Lani poleti je tako Jevgenij Drapiko z družino prišel v Slo- venijo, natančneje v Slovenske Konjice. Zaposlen je v podjetju Cosylab v Ljubljani, ki sodeluje v projektu Iter, katerega cilj je izdelava jedrskega fuzijskega reaktorja. Dolga pot v Konjice Vojna v Ukrajini se je začela 24. februarja lani. Jevgenij je z družino prispel v Slovenske Konjice šele junija. T o pomeni, da je potreboval skoraj štiri me- sece, da je uredil vse potreb- no, preden je lahko odpotoval. Ko je bila Rusija izključena iz mednarodnega bančnega sis- tema, je Jevgenij odprl bančni račun v Kazahstanu, kar mu je vzelo dva tedna. A se je tudi ta možnost hitro zaprla, zato je na koncu denar iz ruskih bank prenašal s pomočjo kriptova- lut. Tudi potovanje do Slovenije ni bilo preprosto, saj so morali z družino potovati skozi Cari- grad, kjer so tudi prenočili, in od tam do Ljubljane. Čeprav je sogovorniku Slovenija zelo všeč, ga je zelo zmotil naš jav- ni promet, zato je kot najtežji del poti izpostavil potovanje z avtobusom od Ljubljane do Slovenskih Konjic. »Najprej štalca, potem kravca« Preden je zapustil Moskvo, si je v Sloveniji našel delo. Ker je s podjetjem Cosylab že so- deloval, se je tam pozanimal o možnosti zaposlitve. »Najprej so me v Cosylabovi kadrovski službi odslovili, a ko sem po- klical tiste, ki sem jih v pod- jetju poznal, so si premislili in mi sporočili, da me bodo veseli,« je povsem slovensko izkušnjo iskanja zaposlitve opisal Jevgenij Drapiko. Ko si je zagotovil delo, je bilo treba najti stanovanje in predvsem najemodajal- ca, ki je pripravljen oddajati tujcu. Tako se je krog okoli Ljubljane večal, dokler ni našel ustreznega stanovanja v Slovenskih Konjicah. »So- sedi so izjemno prijazni. Ko nisem mogel uporabljati svo- jega avta, saj ga nisem mo- gel registrirati, so mi posodili svojega,« je opisal izkušnje z pov, pri kateri nastanejo helij, energija in malo radiacije. Cilj projekta je gradnja jedr- skega fuzijskega reaktorja, ki bo stal v Franciji. Zanj se ocenju- je, da bi naj bil drugi najdražji znanstveni projekt, in sicer takoj za Mednarodno vesolj- sko postajo. »Te stvari nimajo končne cene, ker projekti traja- jo tako zelo dolgo,« je še dodal. Reaktor, pri gradnji katerega med drugim sodelujejo Evrop- ska unija, ZDA, Rusija in Kitaj- ska, bo dokazal, da lahko tudi ljudje poustvarimo reakcijo, ki jo lahko vidimo vsak dan. T o je tista, ki se neprestano dogaja v našem soncu in v vseh drugih zvezdah. Ta tehnologija bo, ko bo enkrat končana, človeštvu prinesla okoljsko varen, široko uporaben in praktično neizčr- pen vir električne energije. V družbi je vedno prisoten strah, ko se pogovarjamo o je- drski energiji. Od radioaktivnih odpadkov, kot jih poznamo iz trenutnih jedrskih reaktorjev, do jedrskega orožja in možno- sti jedrske nesreče. A Jevgenij miri, saj odpadki pri tej reakciji ne nastajajo. Prav tako ni mo- žnosti za nesrečo, saj je reaktor tako občutljiv, da če gre pri tej fuziji kaj narobe, se sam ugasne oziroma umre, kot se je izrazil. Prav tako ne bo mogoče te teh- nologije uporabiti za izdelavo orožja, tako da je njegovo delo »etično neoporečno«. Zaradi vojne predčasno od doma Glavni razlog, da je Jevgenij z družino v Sloveniji, je ruski napad na Ukrajino. Čeprav si je vedno želel živeti še kje drugje, ne samo v Rusiji, ga je vojna v Ukrajini predčasno pregnala »Ruska vojska ima vse podatke o vojaških obveznikih analogne, zato traja nekaj časa, da posameznika najdejo in vpokličejo.« Jevgenij Drapiko je z družino v Slovenske Konjice pripotoval junija lani. »Ni preprosto, če moraš pri petinštiridesetih letih popolnoma spremeniti svoje življenje.« »Vse, kar vidimo okoli sebe, ta naš lep svet, vse je stranski produkt fuzijskih reakcij.« »V Sloveniji se počutim … Ne kot doma, je pa blizu.« Jevgenij med pogovorom … … in Jevgenij med razmislekom njimi. Priskočijo mu tudi na pomoč, še posebej ko ima opravka s slovenščino. Fuzija in fizika Levji delež pogovora je bil namenjen njegovemu delu pri projektu Iter, torej termo- nuklearni fiziki. Iter je bila sprva kratica, ki je pomenila International Thermonuclear Experimental Reactor, a so ta pomen kasneje opustili, ime Iter pa je ostalo. Popolnoma poenostavljeno gre pri fuzij- skih reakcijah, s katerimi se sogovornik ukvarja, za zdru- žitev dveh vodikovih izoto- od doma. Med pogovorom je vojno največkrat poimenoval kar »sranje«. »Ko si otrok, mi- sliš, da je tvoja država najbolj- ša. Kasneje ugotoviš, ko živiš nekje drugje, da to ni res. Ru- sija ima še veliko trdega dela, da ne bo najslabša. Zdaj smo najbolj preklet narod na sve- tu,« je opisal. » T o je prekletstvo za dve ali tri generacije,« se je dotaknil vojne. Je tudi častnik v ruski vojski, a je to postal skoraj naključno. V Rusiji je namreč delal na vo- jaškem oddelku univerze, ker mu je to omogočilo, ironično, da je imel manjšo možnost, da bi ga vpoklicali na redno služe- nje vojaškega roka. A manjša možnost za vpoklic velja le takrat, ko ni vojne. Prosti čas »V Sloveniji je vse. Pol ure iz Konjic že lahko deskam na Rogli, dve uri in sem na mor- ju,« je razmišljal o Sloveniji in jo primerjal z Moskvo, kjer si po dveh urah vožnje še vedno v Moskvi. »Rad tudi plezam. Zdaj večinoma delam od doma, a ko sem se še razme- roma redno vozil v Ljubljano, sem tudi izkoristil tamkajšnji plezalni center, ki je bil v veli- ki meri tudi razlog, da sem se vozil tja, saj mi načeloma ni bilo treba,« je še povedal fizik, ki mu za plezanje prav pridejo okoliški hribi. Na vprašanje, ali si je Slovenijo že ogledal, je odgovoril, da je bil že povsod, ker je tako majhna. To niti ni presenetljivo za nekoga, ki je večino življenja preživel v naj- večji državi na svetu. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 2, 12. januar 2023 OD GOZDARJA DO IGRALCA Afričan Ibrahim Nouhoum o življenju na sončni strani Alp »Gozd nas uči strpnega sobivanja« »Gozd nas uči strpnega sobivanja« »Gozd nas uči strpnega sobivanja« Leta 1979 je iz afriške dr- žave Mali v Slovenijo začela prihajati prva generacija štu- dentov na študij agronomije in gozdarstva na Univerzo v Ljubljani. Med njimi je bil tudi Ibrahim Nouhoum. »Ob prihodu v novo okolje mi ni bilo lahko. Pogrešal sem družino. A sem hitro nave- zal nova poznanstva in tako lažje prebrodil domotožje. V študiju gozdarstva sem užival, imeli smo izvrstne profesorje, pridobili smo veliko znanja,« se univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva spominja študentskih let. »Razlogov, da sem ostal v Sloveniji, je več. Prepričan sem bil, da si bom v tem okolju lahko ustvaril boljšo prihodnost. V Maliju si je zagotovo ne bi mogel. Še vedno imam slabo vest, ker mi je domovina fi nančno omogo- čila izobraževanje, jaz pa se nisem vrnil. Večina mojih ko- legov se je, saj si je takratna oblast v Maliju prizadevala razvijati kmetijstvo in indu- strijo. A so kasnejši politični nemiri to preprečili. Mali še danes ostaja v primežu nego- tovih političnih in varnostnih razmer.« Med študijem ga je mikala politika, bil je predsednik Dru- štva afriških študentov v Slo- veniji, podpredsednik Društva mednarodnega prijateljstva ter pobudnik projekta Afriški dne- vi v Sloveniji. Nemiri in revščina Država Mali ima na zaho- du afriške celine sicer odlične pogoje za razvoj kmetijstva in industrializacijo. »Moja domo- vina ima nasade bombaža, ki nudijo možnost za razvoj te- kstilne industrije. Zaradi nasa- dov sladkorne pese so nastale tovarne sladkorja, zaradi pri- delave arašidov oljarne. Pred Igral je v celovečernih slovenskih filmih, sodeloval je tudi v oddaji Ljubezen po domače. štirimi desetletji je kazalo, da se bo Mali začel izvijati iz re- vščine. A se žal ni. Poleg poli- tičnih izgredov dodaten nemir v državi povzročajo številne teroristične skupine. Medna- rodna skupnost, vključno z Evropsko unijo, je sicer ostro obsodila teroristična dejanja, vendar učinkovitih rešitev za umiritev razmer ni našla. Pre- bivalci se zato še vedno mno- žično preseljujejo v sosednje države, mladi nimajo nikakr- šne perspektive. T o me žalosti. To me boli,« poudarja. Od gozdarja do igralca Po končanem študiju je Ibrahim nekaj časa delal v gozdnem gospodarstvu in med drugim pomagal pri sanaciji gozdov, predvsem iglavcev, ki jih je v osemdesetih letih moč- no poškodoval kisli dež, ki vse- buje emisije žveplovega dioksi- da in dušikovih oksidov. »Delo v gozdu me osrečuje, zato sem želel ostati v gozdarski stroki, a to ni bilo mogoče, saj so število zaposlenih v gozdarstvu pred tridesetimi leti začeli zmanj- ševati. Tako sem bil prisiljen iskati nove priložnosti za delo. In sem jih hitro tudi našel.« Med drugim je sodeloval pri širjenju prodajne mreže časopisov Dnevnik in Nedelj- ski dnevnik po vsej Sloveniji. Dejaven je bil v Slovenski fi lan- tropiji – združenju za promoci- jo prostovoljstva, kjer je vodil različne delavnice in predsta- vitve. Med prvim slovenskim predsedovanjem Svetu Evrop- ske unije leta 2008 je bil nacio- nalni koordinator za evropsko mrežo za boj proti revščini in socialni izključenosti. Nekaj delovnih izkušenj je nabral v gospodarstvu. V podjetju Ti- tan Kamnik je bil pomočnik direktorja, zaposlen je bil tudi v podjetju Genis Kranj. Zdaj je varnostnik, zaposlen v podje- tju Prosignal. Tudi v igralske vode se je podal, saj je nastopil v celo- večernem fi lmu Rezervni deli v režiji Damjana Kozoleta ter fi lmu Na sončni strani Alp, ki ga je režiral Janez Burger. S številnimi priznanimi slo- venskimi igralci je igral tudi v priljubljeni humoristični seriji Naša mala klinika. Lani je so- deloval v resničnostnem šovu Ljubezen po domače, kjer je pridobil naklonjenost Nade Zajc. »Snemanje oddaje je bilo nepozabno in prijetno dožive- tje. Očitno ima oddaja veliko gledanost, saj me mnogi še vedno prepoznavajo na ulici. Hvaležen sem, da sem spoznal Nado, s katero še vedno ohra- njava stike.« Mika ga politika Ibrahim pravi, da je za Afri- čane značilno, da znajo pozor- no opazovati, kaj se dogaja v družbi; kje se pojavljajo pereči problemi in zakaj. »Politika me je začela nagovarjati že v štu- dentskih letih, ko sem se kot predsednik Društva afriških študentov srečeval z nekate- rimi politiki. Prav tako sem z velikim zanimanjem spremljal proces osamosvojitve Sloveni- je. Čeprav nisem Slovenec, sem bil ganjen in navdušen. T o je izjemen dogodek za narod. Pred leti sem bil med ustano- vitelji stranke TRS – stranke za trajnostni razvoj Slovenije pod vodstvom dr. Dušana Pluta, ki se je potem priključila Združe- ni Levici. Tako sem za to stran- ko pred osmimi leti v žalskem volilnem okraju kandidiral za poslanca. Preboj v parlament mi ni uspel, a stranka je dose- gla dober rezultat. Pred lanski- mi državnozborskimi sem se pridružil stranki Vesna in sem ponovno kandidiral za poslan- ca, a tokrat v šentjurskem vo- lilnem okraju.« Po njegovem mnenju je traj- nostni razvoj tisti, ki zagotavlja dolgoročno učinkovite rešitve in preboj v bolj pravično in uspešno družbo. »Pogosto opažam, da politiki ne vedo, kaj državljani želijo in potre- bujejo. Zdi se, kot da med politično elito in državljani obstaja nepremostljiva vrzel. Politiki bi morali znali delovati po načelu politične modrosti. Želim si, da bi aktualna vlada v naslednjih letih uspela uresni- čiti načrtovane reforme, pred- vsem na področju zdravstva, ki drvi v zlom sistema. Gibanje Svoboda je na zadnjih volitvah prepričljivo zmagalo in si tako zagotovilo velik političen ka- pital, ki ga mora izkoristiti v dobrobit ljudi,« poudarja in se sprašuje, kako je mogoče, da se kljub obilici znanja in raz- vitim tehnologijam v global- nem svetu razmere nenehno zaostrujejo z novimi vojnimi žarišči in naraščajočo revšči- no,« dodaja. Učiteljica narava Zelo rad bere, zato pogosto zahaja v Osrednjo knjižnico Celje, ki je, kot pravi, dobro založena z raznovrstno litera- turo. »Branje me pomirja in širi moja obzorja. Od nekdaj sem vedoželjen. Zanima me marsi- kaj. Najpogosteje si sposojam knjige o psihologiji, zdravstvu in psihiatriji. Pa o zgodovini prav tako rad berem, tudi bio- grafi je izjemnih ljudi. Pogosto posegam po knjigah o naravi, gozdovih in gozdarstvu, za- dnje čase me zanima gozdna pedagogika. Zelo vesel bi bil, če bi znanje o gozdu in naravi prenašal na mlade na kakšnih delavnicah.« Žalosti ga, da v Sloveniji ne znamo medgeneracijsko so- bivati. »Da starejši odhajajo v domove za ostarele, je zame kot Afričana povsem nespreje- mljivo. Pravzaprav žalostno. V Maliju sem odraščal s starimi starši, saj v moji domovini so- bivajo po tri ali štiri generacije. A v razvitem svetu, ki mu po- noreli ritem narekuje kapital in srednje generacije skoraj ves dan preživijo v službah, je to nemogoče.« Meni, da bi se kot družba morali bistveno bolj zgledo- vati po inteligentni naravi, v kateri spoštljivo sobivajo različnosti. »V naravi vlada sodelovanje, gozd nas uči strpnega sobivanja. V gozdu večje drevo ščiti rast mladega drevesa. Ko staro drevo pade, obogati zemljo z minerali, ki so pomembni za rast in razvoj drugih dreves in podrastja. Kot vidite, zelo rad govorim o gozdu. S kakšnim veseljem in zadovoljstvom bi pomagal pri pogozdovanju svoje domo- vine! Zato si želim, da bi se razmere v Maliju naposled le umirile in bi bila ljudem vr- njena dostojanstvo in vera v boljši jutri. In bi lahko ponov- no pripravil kovčke.« Foto: SHERPA Devetnajst let je imel, ko se je Ibrahim Nohoum iz Malija z državno štipendijo odpravil na študij gozdarstva v Slovenijo, da bi se po opravljeni di- plomi vrnil in pomagal pri pogozdovanju te afri- ške države. Vendar se to ni zgodilo. Priznava, da ga še vedno peče slaba vest, ker po uspešno kon- čanem študiju ni pripravil kovčkov. Zaveda se, da si v Maliju, ki je že desetletja v primežu političnih in varnostnih negotovosti, ne bi mogel zagotovi- ti mirnega življenja. Tako že štiriinštirideset let nabira različne delovne izkušnje v Sloveniji, zdaj živi v Trnovljah pri Celju. A oddaljena domovina ostaja močno zasidrana v njegovem srcu. BARABARA FURMAN V prostem času se najraje druži s knjigami, saj rad bere. Ibrahim Nouhoum je prišel v Slovenijo na študij pred 44 leti. Žalosti ga, da v razvitih družbah generacije ne znajo več strpno sobivati. Ne izključuje, da se bo nekega dne vrnil v domovino. Ibrahim Nouhoum je prišel v Slovenijo na študij pred 44 leti. Žalosti ga, da v razvitih družbah generacije ne znajo več strpno sobivati. Ne izključuje, da se bo nekega dne vrnil v domovino. Ibrahim Nouhoum je prišel v Slovenijo na študij pred 44 leti. Žalosti ga, da v razvitih družbah generacije ne znajo več strpno sobivati. Ne izključuje, da se bo nekega dne vrnil v domovino. Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 2, 12. januar 2023 25 LET ROMANTIKE Če ne bi ustvarjal glasbe, bi najbrž vihtel čopič v slikarskem ateljeju. A se je Rok Lunaček odločil za »fl irtanje.« Priljubljena skupina Flirrt, ki je novembra z odmevnim koncertom obeležila 25 let delovanja, ga je izstrelila med najbolj prepoznavne glasbe- ne izvajalce ter najbolj zaželene pisce besedil in glasbe pri nas. Podpisal se je pod več kot 400 glasbenih del, med katerimi je precej uspešnic, predvsem z romantičnim pridihom. Tisti, ki ga dobro poznajo, pravijo, da je pogosto raztresen, a pri ustvarjanju nadvse učinkovit. Genij pač, dodajo. Nekaj let je živel v Celju in se v knežje mesto, kot pravi, rad vrača. BARBARA FURMAN Rok Lunaček in Štefan Kokalj iz priljubljene skupina Flirrt »Tako kot niso vsi nasmehi dobri, tudi vse solze niso slabe« Zato sva se z Rokom Lunačkom dogovorila, da bova intervju naredila v enem od celjskih lokalov, z njim je prišel tudi kitarist v skupini Flirrt Štefan Kokalj, menda eden boljših nogometašev med glasbeniki. Novinarji vas pogosto vabijo na intervjuje. Marsikaj vas sprašujejo. Vas o čem niso, a bi si želeli, da bi vas? Rok: Morda si včasih želim, da bi mi zastavili vprašanje, na katero bi lahko podal bolj kritičen odgovor, a si hitro premislim. Kdo sem vendar jaz, da bi kritiziral in sodil, si mislim. Faza uporništva, ko sem bil jezen na ves svet, je za mano. Pisal sem pesmi o krivicah in bolečinah, a popolno- ma ničesar nisem spremenil. (smeh) Strinjam se z izjavo pevca Bona iz skupine U2, ki je rekel, da ne moreš spremeniti sveta, lahko pa spreme- niš svet v sebi. Zato si želim pred- vsem postati boljši človek. Očitno mi uspeva, saj imam okoli sebe veliko dobrih ljudi, eden od njih je Štefan. Štefan, kako vi doživljate Roka? Štefan: Rok je genij. Luciden je, zelo hitro in pronicljivo razmišlja. Porajajo se mu številne ideje. Vča- sih mu v skupini težko sledimo. In pogosto je tudi raztresen, zelo raztresen. (smeh) A je učinkovit pri delu. Zanj je prav tako značilno, da veliko govori. In veliko tudi pove. Čeprav je zelo uspešen glas- beni ustvarjalec, mu priljubljenost ni stopila v glavo, ostal je preprost. To mi veliko po- meni. Kot avtor glasbe in besedila ste se podpisali pod števil- ne uspešnice. Pišete tako za skupino Fli- rrt kot tudi za števil- ne druge glasbeni- ke. Ko ustvarjate za druge, sledite sebi ali pevcu, ki bo neko pesem in- terpretiral? Rok: Ko pišem skladbo za Flirrt, je, kot bi kuhal kosilo s srcem, enkrat je bolj, drugič manj okusno. (smeh) Ko pripravljam kosilo za druge, je prisotna rutina, vendar je mogoče čutiti tudi nekaj moje priso- tnosti. To je obrt. Skušam se čim bolj približati izvajalcu. Lovim njegove občutke. Včasih sem bil navdušen nad tem, da znam ustvarjati glasbo za različne glasbene zvrsti, priha- jalo je vedno več naročil, jaz pa sem želel ustreči vsem. Postal sem utrujen. A ne od glasbe, ampak od ljudi, ki mi osebnostno pač ne ustrezajo. V svetu glas- be je veliko egocentri- kov. A je k sreči več do- brih ljudi. In s takšnimi zelo rad sodelujem. S kom? Koga cenite na slovenski glasbe- ni sceni? Rok: To je ne- hvaležno vpra- ša- nje, ker lahko nehote koga pozabim omeniti. Zagotovo cenim člane naše zasedbe Flirrt, glasbenega produ- centa Blaža Hribarja, glasbenega urednika Jureta Longyiko, Kre- šimirja Tomca, skupini Dan D in Patetico, prav tako Vlada Kreslina, zasedbo Mi2 in številne kantavtorje. Cenim tudi Zorana Predina, z njim bi rad kdaj posnel kakšno skladbo. Skupina Lačni Franz je bila v moji mladosti moj idol. Njena pesem Ča- kaj me mi je še posebej ljuba. Cenil sem tudi pokojnega Tomaža Pengo- va. Med pisci besedil cenim Marka Vuksanovića iz Avtomobilov in Dra- ga Misleja Mefa. Imamo tudi veliko dobrih mlajših glasbenih izvajalcev. Zagotovo izstopa zasedba Joker Out. Izvrstna je. Je ravno dovolj spevna, a obenem tudi mistična in alterna- tivna. Ima vsebino. Fantje odlično igrajo, všeč so mi njihovi videospoti in grafi čna podoba. Vesel sem, da bodo prav oni letos zastopali Slove- nijo na izboru za Pesem Evrovizije. Privoščim jim iz srca. Vsi se lahko nekaj naučimo od njih, tudi mi sta- rejši. Tlakujejo namreč pot dobre slovenske glasbe vsem nam. Štefan: Vesel sem, da imamo Flirr- ti in Joker Out nekaj skupnega. Tako v naši kot njihovi glasbi je prisotna zdrava romantika. Sicer pa fante iz zasedbe Joker Out dobro poznam že nekaj let, skupaj igramo nogomet. Občudujem jih, ker kljub izjemne- mu uspehu in priljubljenosti ostajajo pristni in preprosti. Zato lahko dobro delujejo tudi kot skupina. Kaj je najbolj pomembno za do- bro sobivanje v glasbeni skupini? Rok: Najlažje bi razmere v glas- beni skupini primerjal z nogometno ekipo. Nogometaši se v njej sicer lah- ko zamenjajo, a je kljub menjavam pomembno, da ostane ekipni duh. Negovati je treba občutek poveza- nosti in pripadnosti skupini. Zanimivo, da navajate primerja- vo z nogometnim klubom, čeprav menda sploh ne spremljate športa. Rok: Vendar to ne pomeni, da ni- mam rad športa. Pred leti sem treni- ral rokomet. Koncepta spremljanja športa nisem nikoli ponotranjil, gle- de tega sem ostal čudak. Za razliko od mene Štefan zelo rad gleda no- gomet. In tudi igra ga. Dober nogo- metaš je. Štefan: Pretiravaš. (smeh) No, med glasbeniki, s katerimi igramo nogomet, nisem ravno slab. Glasbe- niki imamo svoje nogometno mo- štvo in igramo za veselje. Pred leti sem tudi jaz treniral rokomet, a sem moral zaradi poškodbe kolena tre- ninge končati. Pogosto poslušate skladbe, ki ste jih ustvarili? Znate uživati v tem? Rok: Večine pesmi se naposlušam že med ustvarjanjem. Ko gre sklad- ba med ljudi, živi med njimi. Če jo seveda sprejmejo. In to je za avtorja največje zadovoljstvo. Štefan: Vedno imam dober obču- tek, ko sem v kakšnem lokalu in slišim na radiu katero od naših skladb. Tudi ko se člani skupi- ne Flirrt vozimo na nastope ali intervjuje, v avtu poslušamo našo glasbo. Rok: Ob tem sem se spomnil na izjavo, ki jo je izrekel Bono iz skupine U2: »Glasba je kot kloba- sa. Odlična je za uživanje, ampak ne smeš vedeti, kako je bila nareje- na.« (smeh) Kdo naredi glasbeno uspešnico – av- tor glasbe ali občinstvo? »Rok je genij. Luciden je, zelo hitro in pronicljivo razmišlja. Porajajo se mu številne ideje. Včasih mu v skupini težko sledimo. In pogosto je tudi raztresen, zelo raztresen. (smeh) A je zelo učinkovit pri delu,« pravi Štefan Kokalj. »Vzgojeni smo bili v duhu, da je treba biti priden. Če boš priden, boš uspešen. Kaj sploh pomeni biti priden? Tega ne razumem. Mar pomeni biti priden to, da nekaj narediš tako, kot so ti rekli drugi? To je zame popolnoma zgrešeno. Bodi to, kar čutiš, da si. Kar te veseli, osrečuje, osmišlja, izpopolnjuje,« poudarja Rok Lunaček. Z Rokom Lunačkom (desno) in s Štefanom Kokaljem smo se po- govarjali v Celju. Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 2, 12. januar 2023 25 LET ROMANTIKE Štefan: Avtor glasbe sicer lahko misli, da bo to, kar je ustvaril, uspe- šnica. Odgovor poda občinstvo. Po- slušalci so tisti, ki skladbo povzdi- gnejo v uspešnico ali ne. Se pogosto zgodi, da predvide- vate, da ste napisali hit, a potem pri poslušalcih pesem ni sprejeta in obratno? Rok: Ko pišem za skupino Flirrt, se mi to pogosto dogaja. Prepričan sem bil, da bo uspešnica pesem Kako si kaj. A nisem mislil, da bo med poslušalci tako zelo dobro sprejeta pesem Ko leživa. Ko pi- šem za druge izvajalce, znam veliko bolje predvideti, katera skladba bo med ljudmi dobro sprejeta. Mladi so pod nenehnimi dra- žljaji raznovrstnih vsebin na družbenih omrežjih. Njihova po- zornost je razpršena, osredotoče- nost vedno bolj šibka. Sploh še znajo poslušati glasbo? Rok: Še, še. To upam trditi, saj je tudi med feni naše glasbe veliko mla- dih, od 16. do 24. leta. Na družbenih omrežjih pozorno spremljamo po- datke, kdo nas spremlja. Največ jih je sicer starih od 25 do 35 let, takoj za njimi je starostna skupina od 35 do 45 let. A zelo hitro jih dohiteva mlada ge- neracija, ki prihaja na naše koncerte. Ustvarjalci ste odvisni od nav- diha. Ta pride in gre. Vas je kdaj strah, da bo povsem usahnil? Rok: Lagal bi, če bi rekel, da strah ni prisoten. Nelagoden je občutek, ko se ustvarjalna pipica zapre in ne veš, kdaj se bo ponovno odprla. Če sploh … (smeh) Prav zdaj sem v takšnem obdobju. Ni panike, ker imajo ustvarjalni premori tudi svo- jevrstno draž. Sicer pa je ustvarjanje predvsem način življenja. Nenehno si v ustvarjalnem procesu. Ker življe- nje je navdih. Navdihoval vas je tudi oče. Ne- dolgo nazaj je umrl. Rok: Imel sem to srečo, da sva bila z očetom najboljša prijatelja. Že v mojih otroških letih sva pre- segla klasičen vzgojnopokrovitelj- ski odnos med očetom in sinom. Neizmerno hvaležen sem mu za to. Po njegovi smrti sem za nekaj časa izgubil motivacijo za glasbe- no ustvarjanje. Dojel sem, da je bil oče gonilo moje ustvarjalnosti. Bil je umetniška duša, ampak za razliko od mene ni imel nikakršne potrebe to javno razglašati. Bil je osmišljen človek. Sočuten. Prepoznal je sti- sko ljudi, marsikomu je pomagal. Zelo težko ga opišem z besedami. Očetu sem posvetil glasbeni triptih – Življenje je reka, Tvoje leto brez tebe in Med nekoč in danes. Prvi del triptiha je nastal, ko je oče zbo- lel, drugi del, ko sem še upal, da bo bolezen premagal, zadnjo pesem pa sem napisal tik pred njegovo smr- tjo. Vse te pesmi je slišal, preden se je za večno poslovil. Tik pred tem me je spodbujal, naj vendar že izdam album, ki je res obsežen av- torski projekt in ga pripravljam že nekaj let. Obotavljam se, ker imam občutek, da še ni dovolj dober. Oče je hitro prepoznal moje dvome in negotovost, zato me je opogumljal. Pogosto sva se prepirala, kaj je do- bro in kaj ni. Bil je moj dobrona- merni kritik, svetovalec in prijatelj. Čeprav je umrl, v meni ostaja živ. Mama, kot pravite, dlje časa ni mogla sprejeti, da se njen sin ukvarja z glasbo. Rok: Pa saj ji danes tega ne za- merim več. Želela je, da bi si izbral poklic, ki bi mi zagotovil materialno varnost. In kakšno desetletje sem res opravljal različna dela, preizkušal sem se v različnih izzivih. A sem bil ob tem nesrečen. Zato sem se vrnil h glasbi. Mama vam je omogočila sre- čanje z legendarno pevko Lepo Breno. Rok: Da. (smeh) Joj, kako sem bil zaljubljen vanjo. Bil sem šestle- tni fantič, ko me je mama peljala na koncert Lepe Brene. Tam mi je dala poljub. Nekaj dni si sploh ni- sem umival obraza. (smeh) Pa saj jo imam še danes rad. Nekatere njene skladbe so mi všeč. To pomlad boste dopolnili petin- štirideset let, ki so prinesla številne izkušnje in spoznanja. Kaj zares šteje v življenju? Rok: Menim, da je zelo pomemb- no, da je človek osmišljen. Da prepo- zna svoje poslanstvo in uživa v svo- jem delu. In če s tem pripomoremo k dobrobiti skupnosti, toliko bolje. Prišel sem do točke v življenju, ko v teoriji sicer vem, kaj si želim, a mi v praksi to še ne uspeva. Zase si želim predvsem notranji mir. Da bi bil bolj samozavesten, saj me pogosto pestijo dvomi. Kot družba smo pred številnimi nakopičenimi izzivi. Pojavljajo se nova vojna žarišča, revščina se po- večuje, pestijo nas zdravstvena, so- cialna, okoljska kriza. Zakaj smo kot družba zabredli? Kaj delamo narobe? Rok: Premalo je ljubezni med dvema. Prepričan sem, da smo ljudje narejeni, da bi bili ljubljeni in srečni. Najlepše je biti srečen v dvoje, a lahko si srečen tudi sam. Bolje je biti srečen sam kot nesrečen v dvoje. Toda biti srečen v dvoje ne pomeni, da svojo srečo prilagajaš pričakovanjem drugega. A prav to počnemo. Želimo ugajati. Učili in prepričevali so nas, da bomo spre- jeti le, če bomo ugajali. In če bomo sprejeti, bomo lahko uspeli. A to ni edina zabloda. Vzgojeni smo bili v duhu, da je treba biti priden. Če boš priden, boš uspešen. Kaj sploh po- meni biti priden? Tega ne razumem. Mar pomeni biti priden to, da nare- diš nekaj tako, kot so ti rekli drugi? To je zame popolnoma zgrešeno. Bodi to, kar čutiš, kar te veseli, osrečuje, osmišlja, izpopolnjuje. Če želiš sekati drva v nekem goz- du, počni to. Če hočeš ustvarjati glasbo, jo ustvarjaj. Sledi sebi, svo- jemu navdihu, svojemu talentu. A žal večina ljudi ne počne tega, kar jih veseli. Ker jih je strah to početi. Strah je pokrivalo nevšečnosti. Iz strahu se porajajo vse slabosti tega sveta. Strah je postal naše vodilo, na- mesto da bi nas vodila sreča in za- dovoljstvo, pravite. Rok: Da, predvsem želim pouda- riti, da je vsak od nas lahko del spre- membe na bolje. Dovolj je že, da se ozremo okrog sebe in vzpostavimo dobre odnose z ljudmi, ki nas obda- jajo. Če bomo dobre odnose znali negovati, smo lahko zgled drugim. In se bo tej naši celici pridružila še ena in k njej še ena … Tako bo ta svet postal prijetnejši za sobivanje. Ker je lep. In ne dovolimo si, da nas tisti, ki ga vodijo, prepričajo, da ni. Moj oče je rekel: »Tako kot niso vsi nasmehi dobri, tudi vse solze niso slabe.« Pomembno je, da smo iskre- ni do sebe. Smejmo se, ko smo ve- seli. In jočimo, ko smo žalostni. Nič ni narobe s tem. Ne tlačimo svojih čustev, izražajmo jih. Opažam, da nenehno hrepenimo po nečem, ki je tam nekje, nam ne- dosegljivo. Ne zavedamo se, da je raj tukaj in zdaj. Ko sediš na obali, poslušaš žvrgolenje ptic in opazu- ješ otroke, ki se razposajeno igrajo v mivki, mar ni to raj? Foto: SHERPA Tako kot v nogometni ekipi je tudi v glasbeni skupini pomemben ekipni duh, sta prepričana. Skupina Flirrt je s številnimi uspešnicami ena bolj priljubljenih glasbenih zasedb pri nas. V skupini so poleg Roka in Štefana še Matjaž Ravnikar, Domen Malis in Klemen Bartol. Rok Lunaček: »Imel sem srečo, da sva bila z očetom tudi najboljša prijatelja. Že v mojih otroških letih sva presegla tisti klasičen vzgojnopokroviteljski odnos med očetom in sinom. Neizmerno hvaležen sem mu za to. Po njegovi smrti sem za nekaj časa izgubil motivacijo za glasbeno ustvarjanje. Dojel sem, da je bil oče gonilo moje ustvarjalnosti«. Rok in Štefan sta prepri- čana, da je pred njima še veliko ustvarjalnih in za- bavnih let v zasedbi Flirrt. Rok Lunaček, vodja skupine Flirrt, pevec, besedilopisec, kantavtor, aranažer, producent. 30 Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 30 Št. 2, 12. januar 2023 NEVERJETNA PREOBRAZBA Pri 68 letih izgubila 90 kilogramov Živi drugo življenje »Zadnjič je bil v nekem mestu lunapark. Možu sem rekla, da bi šla na atrakcije, če bi bila vsaj dvajset let mlajša. Pa se zadaj moje rame dotakne gospod in pravi: 'Kdo pravi, da ste stari? ' In mi da žetone. Rekel je, da je lastnik lunaparka.« » Tako sem srečna! Ko bi vi mene le lahko videli v srce! Tam notri sem spet stara štirideset let!« so bile prve besede Ane Krašovec, upokojene kuharice iz Velenja, ko sva se srečali. Izjemno energijo ima, neverjetno veselje do življenja, opazi lepe stvari, ki jih mnogi jemljemo za samoumevne, dan je prekratek za vse, kar bi še rada v življenju počela, predvsem pa se ne neha smejati. Zakaj bi tudi se? Pokazala nam je svoje fotografije izpred treh let, na katerih v objektiv utrujeno in žalostno zrejo oči starke, ujete v 160-kilogramsko telo. V treh letih ji je uspela neverjetna preobrazba! Pred mano je stala povsem druga ženska. Še en dokaz več, da leta niso pomembna in da čisto res nikoli ni prepozno za spremembe! KATJA BOŽIČ Ko sva si segli v roke, nisem mogla skriti občudovanja nad to gospo, ki še danes zardi, kadar jo kdo pohvali, tega pač ni bila vajena. Samozavest pri- haja počasi, saj je bila več kot štirideset let ujeta v kilogra- me, ki so se na koncu samo še kopičili. Dokler je niso skoraj zadušili. Takrat ji je v glavi nekaj kliknilo in začela se je njena preobrazba. Že prej je nekajkrat shujšala za trideset kilogramov, tako je ostalo leto, dve, a ker ni bila vztrajna, je vse dobila nazaj, z obrestmi. T okrat ji je vesolje naklonjeno. Pravi, da ji ob strani stojijo an- gelčki. Debeli so vedno veseli Spet se lahko lepo obleče, kot takrat, ko je bila mlada in gibčna. Ponovno lahko obuje čevlje z visoko peto, ki jih je še vedno hranila v omari. Nekje globoko v sebi je ohranila vero, da jih bo enkrat spet obula. Morda si ni mislila, da bo toli- ko časa trajalo, a je vendar tudi zanjo posijalo sonce – z veliko dela in truda seveda. Zdaj živi s polno paro, kot bi želela nado- knaditi leta, ki jih je presedela za mizo in na kavču, ko je bilo vsako gibanje zaradi prevelike teže prenaporno. »Že ko sem se oblekla, sem bila vsa pre- znojena,« pravi. Čedalje bolj je izgubljala voljo po druženju. »Želela sem si na veselice, le- talski miting – letala imam tako rada, pa sem si mislila, le kam bom sedla s to svojo težo, in sem ostajala doma.« Vedno bolj zaprta vase, depresivna, brezvoljna. »Še možgani se polenijo, na koncu sem gle- dala samo še lahkotne filme, pri katerih ni treba razmišljati. Zdaj spet berem knjige!« Go- spa je zelo duhovita, rada se šali. Tudi prej se je, znala se je celo pošaliti na svoj račun. Ampak … »Saj poznate tisti pregovor, da so debeli vedno veseli. Smo, toda to je krinka, obrambni mehanizem. Nikoli ne bom pozabila, kako so me ljudje gledali, kaj si bom na- ložila na krožnik, ko sva šla z možem v toplicah na zajtrk. Še ko sem šla za mizo, so gledali za mano. Včasih sem krožnik dvignila visoko v zrak, da niso mogli videti, kaj je na njem. Tudi na bazenu sem čutila, da me gledajo. Sem slišala kdaj, da je ena ženska rekla drugi, poglej jo! Pa sem kar blekni- la, naj pohiti, sicer bom prej v vodi in me ne bo videla,« se ža- lostno nasmehne ob spominu na tiste dogodke. Je pa hvale- žna svojemu možu, da ji je ves ta čas stal ob strani, nikoli ji ni rekel, da mora shujšati. Naraščanje teže Kilogrami so se ji začeli ko- pičiti po dveh porodih v zgo- dnjih dvajsetih letih. Sprva je mislila, da ji teža ostaja od porodov, potem pa je postajala čedalje obilnejša. Pri tridesetih je imela že več kot sto kilogra- mov. Zdravniki so jo pošiljali na preiskave, a niso našli po- sebnega vzroka za kopičenje kilogramov. »Ko že imaš do- ločeno težo, moraš res pojesti več kot običajno. Kljub temu pa nisem pretiravala. Vsi so se čudili, kako se lahko ob takih obrokih tako redim. Mislili so, da jem naskrivaj.« Pri petde- setih pa so ugotovili, da ima težave s ščitnico, saj je bila nenehno utrujena. »Kar nekaj časa je trajalo, da smo našli pravo razmerje tablet. Potem nisem bila več tako zaspana.« Se je pa seveda zaradi debelo- sti gibala vedno manj. In vedno manj je bilo oblačil, ki bi ji bila prav. »Imela sem dvoje doma narejene hlače. Ene za doma, druge pa sem oblekla, ko sem šla k zdravniku. Hčerka pa mi je sešila malo večjo jakno. Že pri oblačenju sem se znojila, v ogledalo pa se nisem niti pogledala, saj vidiš samo salo, karkoli oblečeš, ni lepo.« Obu- la je lahko le crocse, ki so se edini prilagodili njenim zaob- ljenim in zateklim stopalom. »Bili so ponaredek, ampak sem jih rada nosila. Potem pa jih je na bazenu nekdo zamenjal. Kar razjokala sem se, po eni strani zato, ker je bil človek za- gotovo žalosten, ko je videl, da ima ponaredek, po drugi strani pa sem bila z novimi nezado- voljna. Niso bili tako fini kot prejšnji.« Prelomni trenutek Nekega jutra spomladi 2019 se je zbudila s težavami pri dihanju. »Nisem mogla vdih- niti, kot da ne bi imela zraka. Zelo sem se ustrašila in šla zgodaj zjutraj na urgenco. Zdravnik me je malo okaral, da ni nič čudnega, ko pa me vsa ta teža tako stiska. Poslal me je v Topolšico na preiska- ve.« Dotlej kljub teži ni imela večjih težav z zdravjem, razen da so jo bolele kosti. V Topol- šici pa so začeli odkrivati eno stvar za drugo. Predpisali so ji tablete za krvni tlak, sladkor, nekaj za pljuča, srce, odkri- li so ji lise na pljučih, zaradi njih so celo posumili na raka. Takrat se je v njeni glavi ne- kaj zgodilo. Ustrašila se je za svoje življenje. Odločila se je, da mora ukrepati, saj ni žele- la jemati vseh tistih tablet, in pot je bila seveda v hujšanju. Že tiste tri dni, ko je bila v bolnišnici, skoraj ni jedla, ker hrana ni bila najboljša. Njena odločitev je še bolj dozorela, ko je videla, kako nespoštljivo so ravnali z zajetno slepo go- spo. »Takrat sem pomislila, da bi še enkrat poskusila shujšati. Začela sem z lažjo hrano, nato sem naredila načrt. Na televi- ziji je bila tudi neka oddaja o hujšanju, potem je še hčerka kupila knjigo, malo sem jo pregledala in začela po svo- je. Naredila sem si nekakšno svojo ločevalno dieto. Prvi dan sem zjutraj jedla sadje, za kosilo meso in kuhano zele- njavo ali solate, za večerjo pa enako, samo polovico manjšo porcijo, zraven pa je bila ob- vezna juhica. Drugi dan sem jedla recimo riž ali krompir, pa stročnice so lahko zraven, brez mesa, in juho. Tretji dan je lahko bila zelenjavna pica ali lahka juha, zvečer pa imaš sla- dek dan … Lačna nisem bila, Končno je lahko spet aktivna, zato se noče odpovedati nobenemu lepemu trenutku več. Ana nekoč in danes »Moje življenje se je obrnilo za tisoč odstotkov. Včasih še sama ne morem verjeti, da sem to res jaz. Kadar grem mimo izložbe, dvakrat pogledam, koga vidim v odsevu, včasih se celo obrnem, ker mislim, da nekdo hodi za mano.« 31 Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 31 Št. 2, 12. januar 2023 NEVERJETNA PREOBRAZBA naparka. Ogromno lepih stvari se mi dogaja, kot bi se lepile name. Vedno se najde luknja zame, četudi je vse polno. Na- sproti mi prihajajo sami dobri in prijazni ljudje.« Najbolj ponosna je mama Bližnji so ponosni na njen dosežek, njena največja obo- ževalka pa je njena devetdese- tletna mama, ki je tudi sama na njeno pobudo shujšala ne- kaj kilogramov, zaradi česar se zdaj bolje počuti. »Postala sem samozavestnejša. Rada bi pomagala drugim, pa če- tudi samo z nasmehom, ki me čisto nič ne stane. Zgodbe vam nisem zaupala, ker bi se hotela reklamirati, temveč so me spodbudili zdravniki, naj govorim o tem. Mogoče se dotakne še koga starejšega, ki je prepričan, da se ne da nič več storiti – a se da. Bili bi brez bolečin in starost bi bila lepša. Sama sem zaradi fitnesa veli- ko gibčnejša. Ko telovadiš, se ti uravna krvni tlak, pa tudi psihično si zadovoljnejši. Moje življenje se je obrnilo za tisoč odstotkov. Včasih še sama ne morem verjeti, da sem to res jaz. Kadar grem mimo izlož- be, dvakrat pogledam, koga vidim v odsevu, včasih se celo obrnem, ker mislim, da nekdo hodi za mano,« je bila hudo- mušna. Njena dieta je postala njen življenjski slog, tukaj je zelo skrbna, saj ve, kako hitro lahko zapadeš v stari vzorec prehranjevanja. Včasih se se- veda tudi pregreši, a se hitro vrne v utečene tirnice. Edina nagrada, ki si jo vsak dan pri- vošči, je skodelica latte ma- chiatta. Prav tako vztraja pri telovadbi. Ima še veliko načr- tov, zato si želi še naprej veliko dobre volje, predvsem pa, da bi ji služilo zdravje. »Čuvajo me angelčki,« je prepričana. Vsem polaga na srce, naj svojim sa- njam sledimo do konca, leta so samo številke! Foto: Šimen Zupančič in osebni arhiv sem si pa želela več mesa, sem bolj mesojedka. Ampak zdaj je že bolje. Ko sem po mese- cu dni prišla k zdravniku na preverjanje sladkorja v krvi, sem bila 15 kilogramov lažja in stanje se mi je že popravilo. Drugi mesec sem izgubila še petnajst kilogramov. Takrat še nisem imela toliko motivacije, saj sem že prej kdaj shujšala za trideset kilogramov. Ko pa so zdravniki začeli opažati mojo spremembo in so mi hlače po- stale prevelike, potem pa so že padale dol, sem bila že moč- no zagreta. Do novembra, ko smo praznovali 50. obletnico mature, sem izgubila 50 kilo- gramov.« Razmišljati začneš drugače Takrat jo je pri gibanju zače- la ovirati odvečna koža, ki ji je ostala po hujšanju, še bolj pa kila na trebuhu. »Zdravnica mi je dala napotnico za operacijo, ker pa je bilo takrat ravno ob- dobje covida, so bile čakalne vrste dolge. Razmišljala sem, da zaradi svoje starosti ne mo- rem čakati.« Čeprav z možem živita skromno s svojima po- kojninama, se je odločila za samoplačniški poseg, zanj je porabila del svojih dolgoletnih prihrankov. A bilo je vredno vsakega centa, saj je potem končno začela zares živeti. (Operacije odstranjevanja od- večne kože stanejo od 2.500 do 3.600 evrov, op. a.) »Dr. Mirana Križančiča, mojega zlatega ki- rurga, sem našla po naključju. Presrečna sem, da sem ga, ima zlate roke in dobro srce! Celo tako mi je šel na roke, da je kilo operiral na zdravstveno zavarovanje!« Do operacije je shujšala že sedemdeset kilo- gramov. »Po njej pa sem jih izgubila še dvajset, čeprav ni- sem mislila več hujšati. Nikoli si nisem mislila, da mi bo celo zdravnik rekel, naj ne hujšam več.« Z dr. Križančičem sta se veliko pogovarjala. »Tudi z njegovo pomočjo sem zače- la drugače razmišljati o sebi. Zdravniki pravijo, da začneš drugače razmišljati, ko izgubiš toliko kilogramov, in to je res!« Dan ima premalo ur Za Ano se je pravo veselje takrat šele zares začelo. Kma- lu po operaciji je sicer zbolela za covidom. Bolezen, pa tudi hujšanje, sta ji precej oslabila mišice, zato so ji svetovali, naj gre v fitnes, ki ga zdaj obiskuje že leto in pol. Lepo natrenirano telo bi ji zavidale še pol mlaj- še. Pri tem zelo pohvali svoje- ga prijaznega trenerja Nejca. Danes je meja zanjo samo še nebo, se smeji. Ogromno je stvari, ki jih počne in bi jih rada še doživela. Najprej je v tande- mu skočila s padalom. Potem si je lani za rojstni dan podarila panoramsko vožnjo z letalom. »Prej rojstnega dneva sploh ni- sem praznovala, zaradi vsega, kar se mi je v zadnjem času zgodilo, pa se mi je zdelo, kot da plavam med oblaki, zato sem si rekla, da si bom vsako leto podarila vožnjo, da bom res med oblaki!« Spustila se je po jekleni vrvi (zipline), prvič se je postavila na drsal- ke, jahala konja in si izpolnila dolgoletno željo po supanju. »Ponovno sem začela kolesa- riti, poskusila bi smučati, spet hodim v hribe. V mladosti sem bila zagrizen hribolazec, že vse življenje rada hodim. Prej dolgo zaradi teže nisem mogla, zdaj pa spet obiskujem planine. Vsak dan hodim vsaj uro in pol. Vpisala sem se na tečaj računalništva in uporabe pametnega telefona.« Hodi na izlete po Sloveniji in se druži. Toliko let je presedela, da ne želi zamuditi nobenega lepega trenutka več. Dan je zanjo pre- kratek. Zato vstaja največkrat kar ob petih in že takrat skuha kosilo, da se lahko potem po- sveti vsem aktivnostim, ki jih načrtuje za tisti dan. Energije ima ogromno! »Zadnjič je bil v nekem mestu lunapark. Možu sem rekla, da bi šla na atrak- cije, če bi bila vsaj dvajset let mlajša. Pa se zadaj moje rame dotakne gospod in pravi: 'Kdo pravi, da ste stari? ' In mi da že- tone. Rekel je, da je lastnik lu- Ana, preden se je odločila za spremembo. Telovadba je postala njen vsak- dan. Ana Krašovec hodi v hribe, telovadi, preizkusila se je tudi na supu. »Imela sem dvoje doma narejene hlače. Ene za doma, druge pa sem oblekla, ko sem šla k zdravniku. Hčerka pa mi je sešila malo večjo jakno. Že pri oblačenju sem se znojila, v ogledalo pa se nisem niti pogledala, saj vidiš samo salo, karkoli oblečeš, ni lepo.« 30 Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 30 Št. 2, 12. januar 2023 NEVERJETNA PREOBRAZBA Pri 68 letih izgubila 90 kilogramov Živi drugo življenje »Zadnjič je bil v nekem mestu lunapark. Možu sem rekla, da bi šla na atrakcije, če bi bila vsaj dvajset let mlajša. Pa se zadaj moje rame dotakne gospod in pravi: 'Kdo pravi, da ste stari? ' In mi da žetone. Rekel je, da je lastnik lunaparka.« » Tako sem srečna! Ko bi vi mene le lahko videli v srce! Tam notri sem spet stara štirideset let!« so bile prve besede Ane Krašovec, upokojene kuharice iz Velenja, ko sva se srečali. Izjemno energijo ima, neverjetno veselje do življenja, opazi lepe stvari, ki jih mnogi jemljemo za samoumevne, dan je prekratek za vse, kar bi še rada v življenju počela, predvsem pa se ne neha smejati. Zakaj bi tudi se? Pokazala nam je svoje fotografije izpred treh let, na katerih v objektiv utrujeno in žalostno zrejo oči starke, ujete v 160-kilogramsko telo. V treh letih ji je uspela neverjetna preobrazba! Pred mano je stala povsem druga ženska. Še en dokaz več, da leta niso pomembna in da čisto res nikoli ni prepozno za spremembe! KATJA BOŽIČ Ko sva si segli v roke, nisem mogla skriti občudovanja nad to gospo, ki še danes zardi, kadar jo kdo pohvali, tega pač ni bila vajena. Samozavest pri- haja počasi, saj je bila več kot štirideset let ujeta v kilogra- me, ki so se na koncu samo še kopičili. Dokler je niso skoraj zadušili. Takrat ji je v glavi nekaj kliknilo in začela se je njena preobrazba. Že prej je nekajkrat shujšala za trideset kilogramov, tako je ostalo leto, dve, a ker ni bila vztrajna, je vse dobila nazaj, z obrestmi. T okrat ji je vesolje naklonjeno. Pravi, da ji ob strani stojijo an- gelčki. Debeli so vedno veseli Spet se lahko lepo obleče, kot takrat, ko je bila mlada in gibčna. Ponovno lahko obuje čevlje z visoko peto, ki jih je še vedno hranila v omari. Nekje globoko v sebi je ohranila vero, da jih bo enkrat spet obula. Morda si ni mislila, da bo toli- ko časa trajalo, a je vendar tudi zanjo posijalo sonce – z veliko dela in truda seveda. Zdaj živi s polno paro, kot bi želela nado- knaditi leta, ki jih je presedela za mizo in na kavču, ko je bilo vsako gibanje zaradi prevelike teže prenaporno. »Že ko sem se oblekla, sem bila vsa pre- znojena,« pravi. Čedalje bolj je izgubljala voljo po druženju. »Želela sem si na veselice, le- talski miting – letala imam tako rada, pa sem si mislila, le kam bom sedla s to svojo težo, in sem ostajala doma.« Vedno bolj zaprta vase, depresivna, brezvoljna. »Še možgani se polenijo, na koncu sem gle- dala samo še lahkotne filme, pri katerih ni treba razmišljati. Zdaj spet berem knjige!« Go- spa je zelo duhovita, rada se šali. Tudi prej se je, znala se je celo pošaliti na svoj račun. Ampak … »Saj poznate tisti pregovor, da so debeli vedno veseli. Smo, toda to je krinka, obrambni mehanizem. Nikoli ne bom pozabila, kako so me ljudje gledali, kaj si bom na- ložila na krožnik, ko sva šla z možem v toplicah na zajtrk. Še ko sem šla za mizo, so gledali za mano. Včasih sem krožnik dvignila visoko v zrak, da niso mogli videti, kaj je na njem. Tudi na bazenu sem čutila, da me gledajo. Sem slišala kdaj, da je ena ženska rekla drugi, poglej jo! Pa sem kar blekni- la, naj pohiti, sicer bom prej v vodi in me ne bo videla,« se ža- lostno nasmehne ob spominu na tiste dogodke. Je pa hvale- žna svojemu možu, da ji je ves ta čas stal ob strani, nikoli ji ni rekel, da mora shujšati. Naraščanje teže Kilogrami so se ji začeli ko- pičiti po dveh porodih v zgo- dnjih dvajsetih letih. Sprva je mislila, da ji teža ostaja od porodov, potem pa je postajala čedalje obilnejša. Pri tridesetih je imela že več kot sto kilogra- mov. Zdravniki so jo pošiljali na preiskave, a niso našli po- sebnega vzroka za kopičenje kilogramov. »Ko že imaš do- ločeno težo, moraš res pojesti več kot običajno. Kljub temu pa nisem pretiravala. Vsi so se čudili, kako se lahko ob takih obrokih tako redim. Mislili so, da jem naskrivaj.« Pri petde- setih pa so ugotovili, da ima težave s ščitnico, saj je bila nenehno utrujena. »Kar nekaj časa je trajalo, da smo našli pravo razmerje tablet. Potem nisem bila več tako zaspana.« Se je pa seveda zaradi debelo- sti gibala vedno manj. In vedno manj je bilo oblačil, ki bi ji bila prav. »Imela sem dvoje doma narejene hlače. Ene za doma, druge pa sem oblekla, ko sem šla k zdravniku. Hčerka pa mi je sešila malo večjo jakno. Že pri oblačenju sem se znojila, v ogledalo pa se nisem niti pogledala, saj vidiš samo salo, karkoli oblečeš, ni lepo.« Obu- la je lahko le crocse, ki so se edini prilagodili njenim zaob- ljenim in zateklim stopalom. »Bili so ponaredek, ampak sem jih rada nosila. Potem pa jih je na bazenu nekdo zamenjal. Kar razjokala sem se, po eni strani zato, ker je bil človek za- gotovo žalosten, ko je videl, da ima ponaredek, po drugi strani pa sem bila z novimi nezado- voljna. Niso bili tako fini kot prejšnji.« Prelomni trenutek Nekega jutra spomladi 2019 se je zbudila s težavami pri dihanju. »Nisem mogla vdih- niti, kot da ne bi imela zraka. Zelo sem se ustrašila in šla zgodaj zjutraj na urgenco. Zdravnik me je malo okaral, da ni nič čudnega, ko pa me vsa ta teža tako stiska. Poslal me je v Topolšico na preiska- ve.« Dotlej kljub teži ni imela večjih težav z zdravjem, razen da so jo bolele kosti. V Topol- šici pa so začeli odkrivati eno stvar za drugo. Predpisali so ji tablete za krvni tlak, sladkor, nekaj za pljuča, srce, odkri- li so ji lise na pljučih, zaradi njih so celo posumili na raka. Takrat se je v njeni glavi ne- kaj zgodilo. Ustrašila se je za svoje življenje. Odločila se je, da mora ukrepati, saj ni žele- la jemati vseh tistih tablet, in pot je bila seveda v hujšanju. Že tiste tri dni, ko je bila v bolnišnici, skoraj ni jedla, ker hrana ni bila najboljša. Njena odločitev je še bolj dozorela, ko je videla, kako nespoštljivo so ravnali z zajetno slepo go- spo. »Takrat sem pomislila, da bi še enkrat poskusila shujšati. Začela sem z lažjo hrano, nato sem naredila načrt. Na televi- ziji je bila tudi neka oddaja o hujšanju, potem je še hčerka kupila knjigo, malo sem jo pregledala in začela po svo- je. Naredila sem si nekakšno svojo ločevalno dieto. Prvi dan sem zjutraj jedla sadje, za kosilo meso in kuhano zele- njavo ali solate, za večerjo pa enako, samo polovico manjšo porcijo, zraven pa je bila ob- vezna juhica. Drugi dan sem jedla recimo riž ali krompir, pa stročnice so lahko zraven, brez mesa, in juho. Tretji dan je lahko bila zelenjavna pica ali lahka juha, zvečer pa imaš sla- dek dan … Lačna nisem bila, Končno je lahko spet aktivna, zato se noče odpovedati nobenemu lepemu trenutku več. Ana nekoč in danes »Moje življenje se je obrnilo za tisoč odstotkov. Včasih še sama ne morem verjeti, da sem to res jaz. Kadar grem mimo izložbe, dvakrat pogledam, koga vidim v odsevu, včasih se celo obrnem, ker mislim, da nekdo hodi za mano.« 31 Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 31 Št. 2, 12. januar 2023 NEVERJETNA PREOBRAZBA naparka. Ogromno lepih stvari se mi dogaja, kot bi se lepile name. Vedno se najde luknja zame, četudi je vse polno. Na- sproti mi prihajajo sami dobri in prijazni ljudje.« Najbolj ponosna je mama Bližnji so ponosni na njen dosežek, njena največja obo- ževalka pa je njena devetdese- tletna mama, ki je tudi sama na njeno pobudo shujšala ne- kaj kilogramov, zaradi česar se zdaj bolje počuti. »Postala sem samozavestnejša. Rada bi pomagala drugim, pa če- tudi samo z nasmehom, ki me čisto nič ne stane. Zgodbe vam nisem zaupala, ker bi se hotela reklamirati, temveč so me spodbudili zdravniki, naj govorim o tem. Mogoče se dotakne še koga starejšega, ki je prepričan, da se ne da nič več storiti – a se da. Bili bi brez bolečin in starost bi bila lepša. Sama sem zaradi fitnesa veli- ko gibčnejša. Ko telovadiš, se ti uravna krvni tlak, pa tudi psihično si zadovoljnejši. Moje življenje se je obrnilo za tisoč odstotkov. Včasih še sama ne morem verjeti, da sem to res jaz. Kadar grem mimo izlož- be, dvakrat pogledam, koga vidim v odsevu, včasih se celo obrnem, ker mislim, da nekdo hodi za mano,« je bila hudo- mušna. Njena dieta je postala njen življenjski slog, tukaj je zelo skrbna, saj ve, kako hitro lahko zapadeš v stari vzorec prehranjevanja. Včasih se se- veda tudi pregreši, a se hitro vrne v utečene tirnice. Edina nagrada, ki si jo vsak dan pri- vošči, je skodelica latte ma- chiatta. Prav tako vztraja pri telovadbi. Ima še veliko načr- tov, zato si želi še naprej veliko dobre volje, predvsem pa, da bi ji služilo zdravje. »Čuvajo me angelčki,« je prepričana. Vsem polaga na srce, naj svojim sa- njam sledimo do konca, leta so samo številke! Foto: Šimen Zupančič in osebni arhiv sem si pa želela več mesa, sem bolj mesojedka. Ampak zdaj je že bolje. Ko sem po mese- cu dni prišla k zdravniku na preverjanje sladkorja v krvi, sem bila 15 kilogramov lažja in stanje se mi je že popravilo. Drugi mesec sem izgubila še petnajst kilogramov. Takrat še nisem imela toliko motivacije, saj sem že prej kdaj shujšala za trideset kilogramov. Ko pa so zdravniki začeli opažati mojo spremembo in so mi hlače po- stale prevelike, potem pa so že padale dol, sem bila že moč- no zagreta. Do novembra, ko smo praznovali 50. obletnico mature, sem izgubila 50 kilo- gramov.« Razmišljati začneš drugače Takrat jo je pri gibanju zače- la ovirati odvečna koža, ki ji je ostala po hujšanju, še bolj pa kila na trebuhu. »Zdravnica mi je dala napotnico za operacijo, ker pa je bilo takrat ravno ob- dobje covida, so bile čakalne vrste dolge. Razmišljala sem, da zaradi svoje starosti ne mo- rem čakati.« Čeprav z možem živita skromno s svojima po- kojninama, se je odločila za samoplačniški poseg, zanj je porabila del svojih dolgoletnih prihrankov. A bilo je vredno vsakega centa, saj je potem končno začela zares živeti. (Operacije odstranjevanja od- večne kože stanejo od 2.500 do 3.600 evrov, op. a.) »Dr. Mirana Križančiča, mojega zlatega ki- rurga, sem našla po naključju. Presrečna sem, da sem ga, ima zlate roke in dobro srce! Celo tako mi je šel na roke, da je kilo operiral na zdravstveno zavarovanje!« Do operacije je shujšala že sedemdeset kilo- gramov. »Po njej pa sem jih izgubila še dvajset, čeprav ni- sem mislila več hujšati. Nikoli si nisem mislila, da mi bo celo zdravnik rekel, naj ne hujšam več.« Z dr. Križančičem sta se veliko pogovarjala. »Tudi z njegovo pomočjo sem zače- la drugače razmišljati o sebi. Zdravniki pravijo, da začneš drugače razmišljati, ko izgubiš toliko kilogramov, in to je res!« Dan ima premalo ur Za Ano se je pravo veselje takrat šele zares začelo. Kma- lu po operaciji je sicer zbolela za covidom. Bolezen, pa tudi hujšanje, sta ji precej oslabila mišice, zato so ji svetovali, naj gre v fitnes, ki ga zdaj obiskuje že leto in pol. Lepo natrenirano telo bi ji zavidale še pol mlaj- še. Pri tem zelo pohvali svoje- ga prijaznega trenerja Nejca. Danes je meja zanjo samo še nebo, se smeji. Ogromno je stvari, ki jih počne in bi jih rada še doživela. Najprej je v tande- mu skočila s padalom. Potem si je lani za rojstni dan podarila panoramsko vožnjo z letalom. »Prej rojstnega dneva sploh ni- sem praznovala, zaradi vsega, kar se mi je v zadnjem času zgodilo, pa se mi je zdelo, kot da plavam med oblaki, zato sem si rekla, da si bom vsako leto podarila vožnjo, da bom res med oblaki!« Spustila se je po jekleni vrvi (zipline), prvič se je postavila na drsal- ke, jahala konja in si izpolnila dolgoletno željo po supanju. »Ponovno sem začela kolesa- riti, poskusila bi smučati, spet hodim v hribe. V mladosti sem bila zagrizen hribolazec, že vse življenje rada hodim. Prej dolgo zaradi teže nisem mogla, zdaj pa spet obiskujem planine. Vsak dan hodim vsaj uro in pol. Vpisala sem se na tečaj računalništva in uporabe pametnega telefona.« Hodi na izlete po Sloveniji in se druži. Toliko let je presedela, da ne želi zamuditi nobenega lepega trenutka več. Dan je zanjo pre- kratek. Zato vstaja največkrat kar ob petih in že takrat skuha kosilo, da se lahko potem po- sveti vsem aktivnostim, ki jih načrtuje za tisti dan. Energije ima ogromno! »Zadnjič je bil v nekem mestu lunapark. Možu sem rekla, da bi šla na atrak- cije, če bi bila vsaj dvajset let mlajša. Pa se zadaj moje rame dotakne gospod in pravi: 'Kdo pravi, da ste stari? ' In mi da že- tone. Rekel je, da je lastnik lu- Ana, preden se je odločila za spremembo. Telovadba je postala njen vsak- dan. Ana Krašovec hodi v hribe, telovadi, preizkusila se je tudi na supu. »Imela sem dvoje doma narejene hlače. Ene za doma, druge pa sem oblekla, ko sem šla k zdravniku. Hčerka pa mi je sešila malo večjo jakno. Že pri oblačenju sem se znojila, v ogledalo pa se nisem niti pogledala, saj vidiš samo salo, karkoli oblečeš, ni lepo.« Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 2, 12. januar 2023 OTROCI POJEJO Prvi so zapeli otroci z Vranskega in iz Tabora Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je projekt, v katerem osnovnošolci iz Podravja, savinjske regije, osrednje Slovenije in tudi s Primorske prepevajo slo- venske pesmi. SAŠA PUKL OBČINA VRANSKO OBČINA TABOR Tudi v letošnjem šolskem letu je tako, saj se je začela že 9. sezona tega uspešnega pro- jekta, ki mladim daje možnost, da pred svojimi vrstniki, prija- telji, strokovno glasbeno komi- sijo in ne nazadnje pred širšim radijskim in televizijskim ob- činstvom zapojejo melodijo, ki krepi narodno zavest. To je bila tudi začetna želja snoval- ke projekta, družbe Radio Te- dnik Ptuj. Kmalu smo se akciji pridružili tudi v naši medijski hiši Novi tednik in Radio Celje. Tako smo s slovensko pesmijo povezali učenke in učence spo- dnjesavinjskih šol in jim ponu- dili možnost sodelovanja v tem vseslovenskem projektu. Projekt je zasnovan tako, da se na vsakem glasbenem dogodku predstavi do deset pevk in pevcev v mlajši kate- goriji, to je od 1. do 5. razreda, in do deset pevk in pevcev v starejši kategoriji, to je od 6. do 9. razreda. Tako je bilo tudi Sponzorji prireditve nedavno, ko se je tik pred bo- žičnimi prazniki v Športni dvo- rani Vransko predstavilo šest mladih pevk in pevcev iz OŠ Vransko, nastopili pa so tudi štirje iz POŠ Tabor ter v starejši kategoriji pet otrok iz OŠ Vran- sko in šest iz POŠ Tabor. Otroci so prepevali pesmi slovenskih izvajalk in izvajal- cev, ki so bile času primerno praznično obarvane, k prije- tnemu vzdušju je svoje dodalo tudi to, da je lahko ekipa naše medijske hiše projekt izvajala na terenu. T orej smo lahko bili del dogajanja v osnovni šoli, iz katere prihajajo mlade pevke in pevci. S prvim dogodkom smo do- bili že prve zmagovalce. Iz OŠ Vransko je to v mlajši kategori- ji Fran Jerman iz 4. b-razreda, ki je zapel pesem skupine Pop Design Na božično noč, in v starejši kategoriji Laura Ošlak iz 9. b-razreda, ki je zapela pe- sem Ditke Haberl Mlade oči. Iz podružnične šole Tabor sta v mlajši kategoriji zmagali Eva Topovšek iz 4. c-razreda, ki je zapela pesem Tanje Žagar Ta nora noč, v starejši katego- riji pa Gaja T opovšek iz 9. c-ra- zreda s pesmijo Anike Horvat Belo nebo. Zmagovalci iz posameznih kategorij bodo sodelovali na polfi nalnem izboru, vsi na- stopi pa so predvajani tudi na uradnih straneh na Facebooku in Youtubu Radia Ptuj in Radia Celje. Poleg odličnih mladih na- debudnih pevk in pevcev ter mentorjev, ki se trudijo pev- cem ponuditi čim več glasbe- nega znanja, so velik del pro- jekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo tudi spon- zorji. T okrat so nam pri izvedbi na pomoč priskočili podpor- nici projekta Občina Vransko in Občina Tabor ter sponzorji Cinkarna Celje, Vivapen, H-Bit – IT-rešitve, Silkem in Sazas. Eva Topovšek, OŠ Tabor Fran Jerman, OŠ Vransko Gaja Topovšek, OŠ Tabor Laura Ošlak, OŠ Vransko Nova sezona akcije Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 2, 12. januar 2023 INFORMACIJE Trgotur kadrovski outsourcing, d.o.o. Velenje | trgotur.si | 041 445 550 USPEŠNA PODJETJA, ZA KATERA IZVAJAMO KADROVSKE STORITVE, ZAPOSLUJEJO: MIG VARILEC m/ž Žalec Rok za prijavo: 15. 2. 2023 VODJA FINANC IN RAČUNOVODSTVA m/ž Spodnja Savinjska dolina Rok za prijavo: 3. 2. 2023 DELAVEC V PROIZVODNJI m/ž Celje Rok za prijavo: 15. 1. 2023 SAMOSTOJNI TEHNIČNI KOORDINATOR m/ž Celje Rok za prijavo: 15. 1. 2023 KLJUČAVNIČAR / VARILEC m/ž Celje Rok za prijavo: 3. 2. 2023 PRODAJALEC – SKLADIŠČNIK V TPC SAŠA m/ž Nazarje Rok za prijavo: 13. 1. 2023 Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si Najnovejše novice na trgu dela: Potrebujete pomoč? Kadrovski outsourcing Vzpostavitev splošnih aktov, pravilnikov Kadrovska reorganizacija Sistemizacija delovnih mest Razvoj kadrov Obračun plač in nagrajevalni sistemi Iskanje domačih in tujih kandidatov za zaposlitev Izvedba javnih razpisov Varstvo osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti Novi načini dela in pravilnik o delu od doma Delovno-pravno in kadrovsko svetovanje V veljavo vstopa nov Zakon o varovanju osebnih podatkov (ZVOP-2) Spremembe dohodninske lestvice za 2023 Dvig minimalne plače v podjetjih Spremembe na področju očetovskega in starševskega dopusta Odločbe o letnem dopustu Več o delovnih mestih najdete na Več informacij za podjetja na 041 445 550 ali splet@trgotur.si EUROMARKT CENTER d.o.o., Moskovska ulica 4, 1000 Ljubljana na glas na glas bo med 13. in 21. januarjem PREIZKUSI GLASBENE INŠTRUMENTE. Vabljeni na glasbeno doživetje za vso družino – spoznajte kreativno glasbeno igralnico. Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 2, 12. januar 2023 INFORMACIJE Trgotur kadrovski outsourcing, d.o.o. Velenje | trgotur.si | 041 445 550 USPEŠNA PODJETJA, ZA KATERA IZVAJAMO KADROVSKE STORITVE, ZAPOSLUJEJO: MIG VARILEC m/ž Žalec Rok za prijavo: 15. 2. 2023 VODJA FINANC IN RAČUNOVODSTVA m/ž Spodnja Savinjska dolina Rok za prijavo: 3. 2. 2023 DELAVEC V PROIZVODNJI m/ž Celje Rok za prijavo: 15. 1. 2023 SAMOSTOJNI TEHNIČNI KOORDINATOR m/ž Celje Rok za prijavo: 15. 1. 2023 KLJUČAVNIČAR / VARILEC m/ž Celje Rok za prijavo: 3. 2. 2023 PRODAJALEC – SKLADIŠČNIK V TPC SAŠA m/ž Nazarje Rok za prijavo: 13. 1. 2023 Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si Najnovejše novice na trgu dela: Potrebujete pomoč? Kadrovski outsourcing Vzpostavitev splošnih aktov, pravilnikov Kadrovska reorganizacija Sistemizacija delovnih mest Razvoj kadrov Obračun plač in nagrajevalni sistemi Iskanje domačih in tujih kandidatov za zaposlitev Izvedba javnih razpisov Varstvo osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti Novi načini dela in pravilnik o delu od doma Delovno-pravno in kadrovsko svetovanje V veljavo vstopa nov Zakon o varovanju osebnih podatkov (ZVOP-2) Spremembe dohodninske lestvice za 2023 Dvig minimalne plače v podjetjih Spremembe na področju očetovskega in starševskega dopusta Odločbe o letnem dopustu Več o delovnih mestih najdete na Več informacij za podjetja na 041 445 550 ali splet@trgotur.si EUROMARKT CENTER d.o.o., Moskovska ulica 4, 1000 Ljubljana na glas na glas bo med 13. in 21. januarjem PREIZKUSI GLASBENE INŠTRUMENTE. Vabljeni na glasbeno doživetje za vso družino – spoznajte kreativno glasbeno igralnico. Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 2, 12. januar 2023 BRALCI POROČEVALCI Želite javnost obvestiti o dogodku, pridobitvi ali kakšni drugi zanimivosti? Prispevek, dolg največ 3.000 znakov, in fotografijo pošljite na elektronski naslov: spela.ozir@nt-rc.si. Tako je skozi glasbo od- mevalo na tematskem ve- čeru oddelka brenkal Glas- bene šole Celje. Čeprav na predpraznični torek, 20. decembra, snega žal ni bilo, je bilo v Koncertni dvorani vzdušje kljub temu čarob- no. Mladi glasbeniki, na odru se jih je zvrstilo več kot 50, so pričarali praznično de- cembrsko vzdušje s pisano bonboniero glasbenih po- sladkov. Polni dvorani so se predstavili kitaristke in ki- taristi, harfistke in citrarke, tako solistke kot tudi v raz- ličnih komornih zasedbah. Bogat nabor predstavljenih glasbil so dopolnili še učen- ci in učenke plesa, flavte in tamburice. Iskrene čestitke vsem mladim nastopajočim ter njihovim mentorjem. TM Najboljši prejeli zlate krede Zadnji šolski dan preteklega koledarske- ga leta so v Srednji šoli za strojništvo, me- hatroniko in medije najboljšim dijakom, razredom in projektom podelili zlate krede. Zdaj že tradicionalno prireditev Zlata kreda so prvič pripravili leta 2017, nekajkrat so jo izpeljali na daljavo, letos pa po dolgem času ponovno v živo. V šoli na različne načine izpostavljajo in nagrajujejo nadpovprečno delo dijakov in uči- teljev, podelitev zlatih kred je le nekakšen vrhunec koledarskega leta. Zlate krede so podelili naj dijakinji, naj dijaku, naj razredu in naj projektu. Za slednjega so izbrali razi- skovalno nalogo Pomen grafičnih simbolov in pripadnost blagovni znamki, v okviru ka- tere sta Neža Cvetković in Julia Pristovnik pod mentorstvom mag. Petra Arliča raziskali pomen grafičnih simbolov pri snovanju in predstavljanju identitete šole ter podali kon- kretne predloge za gradnjo novega imidža, ki ga simbolizira kratica S∑M/ SMM. Tokrat so prvič podelili tudi zlato kredo za posebne dosežke. Gre za projekte, ki niso merljivi, ogromno pa pomenijo za šolo in ce- lostni razvoj dijakov. Izbrali so spletno tele- vizijo VI-TV, ki je prva srednješolska spletna televizija v Evropi, za katero dijaki tedensko pripravljajo program; 23. novembra 2022 je bilo deset let od njenega zagona. Za dolgoži- vost VI-TV sta zaslužna mentorja Alen Pavšar in Mateja Zorko Pavšar. Ne gre le za podelitev priznanj, prireditev je nekaj posebnega in bolj spominja na pode- litev oskarjev kot na srednješolsko prireditev. Njena posebnost je tudi, da jo predvajajo v živo, letos s pomočjo reportažnega kombija podjetja Cut production, v katerem je delo dobilo kar nekaj dijakov programa medijski tehnik. Povezovalki prireditve sta bili Karin Zalo- žnik in Maša Milojević, popestrili pa so jo glasbeniki skupine Eruption band. TADEJA KOLMAN Srednje šole so se predstavile Z zavedanjem, da je vpis v srednjo šolo pomembna odločitev, naša šola, OŠ Fra- nja Malgaja Šentjur, z dejavnostmi pod- pira opolnomočiti učence, da sprejmejo odločitev o nadaljnji karierni poti v skla- du s svojimi razvojnimi značilnostmi, zmožnostmi, interesi in cilji. Želimo, da je njihova odločitev čim bolj avtonomna, kakovostna, odgovorna in premišljena. S tem namenom smo v ponedeljek, 19. de- cembra, organizirali dan dejavnosti na temo kariernega svetovanja. Za učence smo orga- nizirali tri delavnice. V prvi so spoznavali možnosti vpisa v višje in visoke strokovne šole, v drugi so se seznanili s Kariernim ko- tičkom zavoda za zaposlovanje in s trgom dela ter z deficitarnimi poklici, v tretji so se naučili pisati življenjepis za čas, ko bodo vstopali na trg dela. Nato so se udeležili predstavitev srednjih šol in programov. Predstavili so se I. gimnazija v Celju, Gim- nazija Celje – Center, Šolski center Šentjur, Šolski center Rogaška Slatina, Srednja zdra- vstvena in kozmetična šola Celje, Ekonom- ska šola Celje, Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje, Srednja šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja Celje, Sre- dnja šola za storitvene dejavnosti in logistiko Celje, Srednja šola za kemijo, elektrotehni- ko in računalništvo Celje, Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije Celje in Gimnazija Lava. Dan je bil uspešen, saj so učenci in starši lahko na enem mestu pridobili informacije o vseh srednjih šolah in programih, ki so na voljo v naši regiji. Učencem je bilo najbolj všeč, da so bili na predstavitvi dijaki, ki so jim odgovorili na vprašanja, na katera odra- sli ne pomislimo. JD Za praznike trije planinski pohodi Planinska društva v Spodnji Savinjski do- lini so v počastitev božiča, dneva samostoj- nosti in enotnosti ter novega leta pripravila tri tradicionalne planinske pohode. Skupaj se jih je udeležilo več kot dvesto planincev. Prvi pohod so pripravili vranski planinci 25. decembra kot tradicionalni božični nočni pohod na Čreto, ki je bil že petindvajseti po vrsti, udeležilo pa se ga je 120 pohodnikov. Drugega je pripravilo PD Dobrovlje – Bra- slovče 2. januarja. Pohod je bil po vrsti že šti- riintrideseti, zbrane je pred pohodom na startu na Skupnem placu v središču Braslovč nagovo- ril predsednik PD Dobrovlje – Braslovče Franci Kumer. Cilj pohoda je bil pri Domu borcev na Dobrovljah, kjer so bili pohodniki deležni to- plega obroka, vseh skupaj pa je bilo 75. Člani PD Liboje so se na novoletni pohod podali v ponedeljek, dan po novem letu. Pred- sednik libojskih planincev Adolf Teržan jih je ob začetku pohoda na zbirnem mestu pri mostu čez Savinjo nagovoril, jim zaželel sreč- no in zdravo leto 2023, nato pa je približno trideset planincev krenilo proti koči na Brni- ci, na cilj pa so prišli po približno treh urah hoje. Pohodnike je na zadnjih dveh pohodnih spremljalo vetrovno vreme, a za ta čas toplo, bilo je kar 9 stopinje Celzija. TT Braslovški planinci so se med prazniki podali na Dobrovlje. OŠ Franja Malgaja Šentjur je organizirala predstavitev srednjih šol. »Naj sneži!« Na odru se je zvrstilo več kot 50 mladih glasbenikov. Prireditev so dijaki predvajali v živo s pomočjo reportažnega kombija. Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 2, 12. januar 2023 BRALCI POROČEVALCI Želite javnost obvestiti o dogodku, pridobitvi ali kakšni drugi zanimivosti? Prispevek, dolg največ 3.000 znakov, in fotografijo pošljite na elektronski naslov: spela.ozir@nt-rc.si. Tako je skozi glasbo od- mevalo na tematskem ve- čeru oddelka brenkal Glas- bene šole Celje. Čeprav na predpraznični torek, 20. decembra, snega žal ni bilo, je bilo v Koncertni dvorani vzdušje kljub temu čarob- no. Mladi glasbeniki, na odru se jih je zvrstilo več kot 50, so pričarali praznično de- cembrsko vzdušje s pisano bonboniero glasbenih po- sladkov. Polni dvorani so se predstavili kitaristke in ki- taristi, harfistke in citrarke, tako solistke kot tudi v raz- ličnih komornih zasedbah. Bogat nabor predstavljenih glasbil so dopolnili še učen- ci in učenke plesa, flavte in tamburice. Iskrene čestitke vsem mladim nastopajočim ter njihovim mentorjem. TM Najboljši prejeli zlate krede Zadnji šolski dan preteklega koledarske- ga leta so v Srednji šoli za strojništvo, me- hatroniko in medije najboljšim dijakom, razredom in projektom podelili zlate krede. Zdaj že tradicionalno prireditev Zlata kreda so prvič pripravili leta 2017, nekajkrat so jo izpeljali na daljavo, letos pa po dolgem času ponovno v živo. V šoli na različne načine izpostavljajo in nagrajujejo nadpovprečno delo dijakov in uči- teljev, podelitev zlatih kred je le nekakšen vrhunec koledarskega leta. Zlate krede so podelili naj dijakinji, naj dijaku, naj razredu in naj projektu. Za slednjega so izbrali razi- skovalno nalogo Pomen grafičnih simbolov in pripadnost blagovni znamki, v okviru ka- tere sta Neža Cvetković in Julia Pristovnik pod mentorstvom mag. Petra Arliča raziskali pomen grafičnih simbolov pri snovanju in predstavljanju identitete šole ter podali kon- kretne predloge za gradnjo novega imidža, ki ga simbolizira kratica S∑M/ SMM. Tokrat so prvič podelili tudi zlato kredo za posebne dosežke. Gre za projekte, ki niso merljivi, ogromno pa pomenijo za šolo in ce- lostni razvoj dijakov. Izbrali so spletno tele- vizijo VI-TV, ki je prva srednješolska spletna televizija v Evropi, za katero dijaki tedensko pripravljajo program; 23. novembra 2022 je bilo deset let od njenega zagona. Za dolgoži- vost VI-TV sta zaslužna mentorja Alen Pavšar in Mateja Zorko Pavšar. Ne gre le za podelitev priznanj, prireditev je nekaj posebnega in bolj spominja na pode- litev oskarjev kot na srednješolsko prireditev. Njena posebnost je tudi, da jo predvajajo v živo, letos s pomočjo reportažnega kombija podjetja Cut production, v katerem je delo dobilo kar nekaj dijakov programa medijski tehnik. Povezovalki prireditve sta bili Karin Zalo- žnik in Maša Milojević, popestrili pa so jo glasbeniki skupine Eruption band. TADEJA KOLMAN Srednje šole so se predstavile Z zavedanjem, da je vpis v srednjo šolo pomembna odločitev, naša šola, OŠ Fra- nja Malgaja Šentjur, z dejavnostmi pod- pira opolnomočiti učence, da sprejmejo odločitev o nadaljnji karierni poti v skla- du s svojimi razvojnimi značilnostmi, zmožnostmi, interesi in cilji. Želimo, da je njihova odločitev čim bolj avtonomna, kakovostna, odgovorna in premišljena. S tem namenom smo v ponedeljek, 19. de- cembra, organizirali dan dejavnosti na temo kariernega svetovanja. Za učence smo orga- nizirali tri delavnice. V prvi so spoznavali možnosti vpisa v višje in visoke strokovne šole, v drugi so se seznanili s Kariernim ko- tičkom zavoda za zaposlovanje in s trgom dela ter z deficitarnimi poklici, v tretji so se naučili pisati življenjepis za čas, ko bodo vstopali na trg dela. Nato so se udeležili predstavitev srednjih šol in programov. Predstavili so se I. gimnazija v Celju, Gim- nazija Celje – Center, Šolski center Šentjur, Šolski center Rogaška Slatina, Srednja zdra- vstvena in kozmetična šola Celje, Ekonom- ska šola Celje, Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje, Srednja šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja Celje, Sre- dnja šola za storitvene dejavnosti in logistiko Celje, Srednja šola za kemijo, elektrotehni- ko in računalništvo Celje, Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije Celje in Gimnazija Lava. Dan je bil uspešen, saj so učenci in starši lahko na enem mestu pridobili informacije o vseh srednjih šolah in programih, ki so na voljo v naši regiji. Učencem je bilo najbolj všeč, da so bili na predstavitvi dijaki, ki so jim odgovorili na vprašanja, na katera odra- sli ne pomislimo. JD Za praznike trije planinski pohodi Planinska društva v Spodnji Savinjski do- lini so v počastitev božiča, dneva samostoj- nosti in enotnosti ter novega leta pripravila tri tradicionalne planinske pohode. Skupaj se jih je udeležilo več kot dvesto planincev. Prvi pohod so pripravili vranski planinci 25. decembra kot tradicionalni božični nočni pohod na Čreto, ki je bil že petindvajseti po vrsti, udeležilo pa se ga je 120 pohodnikov. Drugega je pripravilo PD Dobrovlje – Bra- slovče 2. januarja. Pohod je bil po vrsti že šti- riintrideseti, zbrane je pred pohodom na startu na Skupnem placu v središču Braslovč nagovo- ril predsednik PD Dobrovlje – Braslovče Franci Kumer. Cilj pohoda je bil pri Domu borcev na Dobrovljah, kjer so bili pohodniki deležni to- plega obroka, vseh skupaj pa je bilo 75. Člani PD Liboje so se na novoletni pohod podali v ponedeljek, dan po novem letu. Pred- sednik libojskih planincev Adolf Teržan jih je ob začetku pohoda na zbirnem mestu pri mostu čez Savinjo nagovoril, jim zaželel sreč- no in zdravo leto 2023, nato pa je približno trideset planincev krenilo proti koči na Brni- ci, na cilj pa so prišli po približno treh urah hoje. Pohodnike je na zadnjih dveh pohodnih spremljalo vetrovno vreme, a za ta čas toplo, bilo je kar 9 stopinje Celzija. TT Braslovški planinci so se med prazniki podali na Dobrovlje. OŠ Franja Malgaja Šentjur je organizirala predstavitev srednjih šol. »Naj sneži!« Na odru se je zvrstilo več kot 50 mladih glasbenikov. Prireditev so dijaki predvajali v živo s pomočjo reportažnega kombija. Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 2, 12. januar 2023 BRALCI POROČEVALCI Dijaki 3. a-razreda v Eko- nomski šoli Celje so v me- secu, ko se veselimo, priča- kujemo obisk treh dobrih mož, ko so mize obložene z dobrotami, pomislili na tiste, ki vsega tega nimajo in se za preživetje borijo iz dneva v dan. Odločili so se pomagati nikogaršnjim po- moči potrebnim živalim, ki nimajo svojega glasu. Orga- nizirali in izvedli so dobro- delno akcijo zbiranja hrane za pomoči potrebne muce v okrilju zavetišča Prijazne male zverinice iz Celja. Poslovni in hkrati srčni dijaki 3. a-razreda iz programa eko- nomski tehnik so pri predmetu management ustanovili učno podjetje AniMall. V trženjskem oddelku so se odločili, da bodo združili teoretično znanje z družbenokoristnim delom in izvedli dobrodelno akcijo zbi- ranja mačje hrane. Poimenova- li so jo S tačko v tački. Namen te akcije je nahraniti zavrže- ne mačke. Po burni razpravi, komu nameniti donacijo, so za prejemnika določili zavetišče Prijazne male zverinice v Ce- lju. Zakaj? Ker je to zavetišče s srcem za živali, ki nimajo svojega glasu, in so oni njihov Dom ob Savinji in Glasbena šola Celje z roko v roki Z letošnjim šolskim letom se je porodilo še eno sodelovanje dveh celjskih zavodov. Z namenom obogatitve kulturnega dogajanja starejših občanov in predstavitve pridoblje- nih veščin mladih učencev sta Dom ob Sa- vinji in Glasbena šola Celje začela niz vsa- komesečnih medgeneracijskih nastopov. Od septembra so se zvrstili nastopi mladih harmonikarjev, citrark ter učencev nadstan- dardnega programa elektronskih klaviatur, džez trobente in džez klavirja. Tik pred za- četkom najbolj prazničnih dni v letu so v okviru sodelovanja med Domom ob Savinji in Glasbeno šolo Celje nastopili člani naše- ga harmonikarskega orkestra pod vodstvom Tomaža Marčiča. V četrtek, 22. decembra, so s pevko Lucijo Novak (mentor Davor Mi- kulić), saksofonistom Liamom Šiblijem in trobentarjema Martinom Jagrom ter Aljažem Pintaričem Koštomajem (mentor Dejan Pod- bregar) zaradi zdravstvenih varnostnih ukre- pov izvedli snemanje videoposnetka, ki so ga predvajali na internem kanalu zavoda. Kot solista sta nastopila tudi mlada harmonikarja David Držek (mentorica Marija Zavšek) in Mohor Karl Jevšenak (mentor Dejan Kušer), ki sta popestrila praznično obarvan program. Obisk nadebudnih glasbenikov je prispeval k še bogatejšemu doživljanju božično-novole- tnih praznikov. ML Lani jeseni smo se učenci projekta Erasmus+ ter učite- ljici Nuša in Vesna odpravili na Nizozemsko. Letos marca bomo nizozemske prijatelje gostili mi. A pojdimo lepo po vrsti in se vrnimo v lanski oktober. Ob štirih zjutraj smo se iz Prebolda odpeljali z avtobu- som in težko pričakovano potovanje se je začelo. Vozili smo se štiri ure in končno pri- speli na letališče na Dunaju. Ob 11.15 smo vzleteli in za ne- katere sošolce je bilo to pravo doživetje, saj so prvič leteli z letalom. Po uri in pol smo pristali v Eindhovnu. Prevzeli smo prtljago in po 45 minutah vožnje z avtobusom, ki se je vlekla kot tri ure, le prispeli v Heesch. Nekoliko živčno, a radovedno in z veseljem sem med ljudmi iskala znan obraz svoje partnerke. Po uvodnem pozdravu smo se odpravili vsak k svoji družini. Tam smo popoldne spoznavali svoje partnerje, družino in okolico. Zanimivo se mi je zdelo, da so bile vse hiše enake, rjavo- -rdeče z belimi okni. Tudi uli- ce niso bile asfaltirane kot pri nas, ampak tlakovane. Zvečer smo se spet zbrali in se zaba- vali v sobah pobega. Za zajtrk sem jedla kruh z maslom in s čokoladnimi mr- vicami. Zelo mi je bilo všeč. V šolo sva s Fenno kolesarili. Tega sem se malo bala, saj ko- lesarjenja nimam preveč rada. Tam mi je bilo zelo všeč, ker je bila nova pokrajina, videl si ulice in hiše ter vse je bilo ravno. V šoli smo se razdelili po skupinah. Sprehodili smo se po šoli in presenečena sem bila, da ne uporabljajo učbe- nikov, ampak pišejo na raču- nalnike, ki jih nosijo s seboj domov. Popoldne smo preži- veli pri družinah. Zvečer smo se družili še na bovlingu. V torek smo se odpeljali v zabaviščni park Efteling. To je bil moj prvi obisk kakršnega- koli zabaviščnega parka in ob gledanju vseh tistih vlakcev me je bilo kar malo strah. Po obilnem sproščanju adrenali- na smo se za večerjo poslad- kali s palačinkami. Ta dan mi je bil najljubši, saj sem se veli- ko smejala, družila s prijatelji in spoznala še veliko novega o naših partnerjih. Tretji dan smo se z avtobu- som odpeljali v mesto Den Bosch. Tam smo se z ladjico popeljali po rečnih kanalih skozi mesto. Bilo je zelo lepo in zanimivo, še posebej ko smo se peljali pod cerkvijo, saj nam je vodnik povedal, da je to edina cerkev na svetu, pod katero lahko pluješ. Ob pol šestih smo se vrnili v šolo in večer preživeli pri družinah. S Fenno sva šli jahat, drugi so šli na bovling, tretji tekmovat v gokartih. V četrtek smo šli v prestol- nico nizozemske Amsterdam. Med sprehodom je bilo ne- mogoče spregledati milijone koles vsepovsod. Med drugim smo si ogledali hišo Anne Frank. Pred potovanjem sem si doma prebrala, kdo je bila ta deklica, in zdelo se mi je ne- verjetno in nekoliko srhljivo, da sem bila v prostoru, kjer se je skrivala deklica mojih let in končala življenje tako, kot ga je. Vsi smo se strinjali, da je zadnji dan našega bivanja Na obisku v celjskem zavetišču Prijazne male zverinice Dijaki 3. a-razreda Ekonomske šole Celje so organizirali in izvedli dobrodelno akcijo zbiranja hrane za pomoči potrebne muce v okrilju zavetišča Prijazne male zverinice iz Celja. glas. Nobeni pomoči potrebni muci ne odklonijo pomoči, sprejmejo vsako. V sredo, 14. decembra, smo predstavniki učnega podjetja AniMall – Ermir Cikaqi, Iva Čede, Aljaž Jošovc in Domen Klasič – ter mentorica Suzana Suholežnik, prof., napolnili pr- tljažnik avtomobila z zbrano hrano in mačjim posipom ter obiskali zavetišče. Vodja zave- tišča Tadeja Majerič nam je bila za donacijo izredno hvaležna, saj se financira izključno iz naslova donacij ljudi, ki jim je mar za pomoči potrebne živa- li. V oskrbi ima vedno vsaj 50 muc. Razkazala nam je prostore zavetišča in opisala postopek od sprejema pomoči potreb- nih muc do njihovega odhoda v nov, skrben in varen dom. Pot je dolga, naporna in po- vezana z visokimi stroški. Vsaka sprejeta muca mora »oddelati« 14-dnevno karan- teno, biti testirana za kužne bolezni, cepljena, razparazite- na, sterilizairana/kastrirana in čipirana. Z velikim ponosom smo ugotovili, da imajo vsi omenjeni dijaki doma svoje mačje varovance, ki so v celoti veterinarsko urejeni. Poklon dijakom in njihovim staršem. Če bi bili vsi tako osveščeni, ne bi na vsakem koraku sreče- vali zavrženih mačjih revežev. Vodja zavetišča Tadeja Ma- jerič je pojasnila: »Financira- mo se zgolj z donacijami ljudi, ki se zavedajo problematike zavrženih muc, zato sem di- jakom Ekonomske šole Celje hvaležna za dobrodelno ak- cijo, ki so jo izpeljali za naše varovance. Vsak dan jih je treba nahraniti vsaj 50, v se- zoni mladičev tudi več. Spre- jemamo bolne, poškodovane živali, kar poleg sterilizacij in kastracij predstavlja ogromen strošek veterinarskih storitev. Brez pomoči dobrih ljudi svo- jega poslanstva nikakor ne bi mogli uresničevati. Med nji- mi je tudi Irena Volgemut, le- genda celjske živalovarstvene scene, ki je svoje življenje po- svetila skrbi za muce. Kljub častitljivi starosti še vedno skrbi za muce v obliki vsako- mesečne donacije mačje hra- ne našemu zavetišču.« Direktor podjetja AniMall Domen Klasič je povedal, da je s svojimi sodelavci z veli- kim veseljem organiziral do- brodelno akcijo zbiranja hra- ne S tačko v tački. »Tudi sami imamo doma muce, ki so v celoti veterinarsko urejene. Vem, koliko skrbi in dela je povezanega že z eno ali dve- ma mucama, kaj šele v zaveti- šču. Zbrano mačjo hrano smo odpeljali v zavetišče Prijazne male zverinice v Celju. Vodja zavetišča Tadeja Majerič nas je prijazno sprejela in nam predstavila prostore ter delo. Kljub velikemu številu muc so bili prostori čisti in mucam zelo prijazno urejeni. Veselilo me je sodelovati v tej akciji.« Kot mentorica sem ponosna na svoje dijake, da v svoji oko- lici zaznavajo problematiko zavrženih muc in drugih po- moči potrebnih živali. V šoli že tradicionalno izvajamo do- brodelne akcije tako za ljudi kot za živali in razvijamo čut za humanitarnost. Letos smo pomoč v obliki hrane za muce namenili mlademu, a z vsem srcem predanemu zavetišču Prijazne male zverinice, ki kljub finančni in prostorski sti- ski želi pomagati vsem pomo- či potrebnim mucam. Ob tej priložnosti vabim enako mi- sleče, naj zavetišču pomagajo tudi sami, če lahko in želijo, in ga vsaj za kakšen dan razbre- menijo skrbi, kako nahraniti številne mačje varovance, kajti s tem, ko pomagamo drugim, bogatimo sebe. Kot je nekoč rekla princesa Diana: »Bodi dober in radodaren brez priča- kovanj o nagradi in se pomiri s tem, da bo dobrota našla svojo pot nazaj do tebe.« SUZANA SUHOLEŽNIK Mladi celjski glasbeniki razveseljujejo oskrbovance Doma ob Savinji. Težko pričakovano potovanje na Nizozemsko Po dveh letih koronskega krča smo obudili naš speči projekt Pinteresting Taste. Obisk osemnajstih deveto- šolcev in spremljevalnih učiteljic Vesne Kumer in Nuše Gorjanc na Nizozemskem je bil med 16. in 21. okto- brom. Nizozemske družine so v svoje domove za teden sprejele slovenske učence, učiteljski tim pa je pripravil pester program, v katerem so nam na nepozaben način predstavili svojo državo. To je bil prvi del izmenjave učencev. Drugi del bo sledil marca, ko bomo nizozem- ske partnerje gostili pri nas v Sloveniji. VESNA KUMER, NUŠA GORJANC Nad bivanjem na Nizozemskem so bili preboldski osnovnošolci navdušeni. prišel prehitro. Čeprav sem na koncu zelo jokala, sem vesela za izkušnjo, za nove prijatelje in za vse videno. Nizozemska, tamkajšnji na- čin življenja, hrana, partnerji in njihove družine, vse mi je bilo zelo všeč. Žalosti me, da bomo morali čakati do mar- ca, preden bodo prišli oni k nam na izmenjavo. Že zdaj pa razmišljam, kako se jim bo zdelo. Verjetno jih bo prese- netila pokrajina in zagotovo bom svojo partnerko peljala na Hom, saj je zelo lep raz- gled na našo dolino. Komaj čakam! NEŽA PRAŽNIKAR, 9. a-razred 36 AKTUALNA PONUDBA Št. 2, 12. januar 2023 Novi TEDNIK 12.01.2023 št. 02  COLOR CMYK stran 36 www.novitednik.si www.radiocelje.si Novi tednik je regionalni časopis, ki vsak teden prinaša sveže in preverjene informacije o političnih, gospodarskih, kulturnih, izobraževalnih in športnih dogajanjih na območju 33 občin savinjske regije in širše. Časopis prispeva k večji ob- veščenosti ljudi o dogajanju v regionalnem in lokalnem okolju, medtem ko njegovi ustvarjalci z nekaterimi vsebinami tudi sproščamo in zabavamo bralce. Za vse, ki ste naši naročniki, smo pripravili darilo, ki ga prejmete v našem oglasnem oddelku, prav tako bomo izžrebali deset preje- mnikov posebnih daril Novega tednika in Radia Celje. Vsi, ki se boste odločili veliki družini naročnikov Novega tednika pridružiti januarja ali februarja, boste mesec dni brali časopis brez- plačno. Plačali boste namreč 11 mesecev, a brali 12. Podarite torej sebi in svojim najdražjim Novi tednik ter s tem čudovite trenutke z vedno aktualnimi vsebinami iz regije. Vsi novi naročniki boste prejeli še dodatno darilo, in sicer knjigo Kuharske bukve – zdra- vilna zelišča, čaji in čajne mešanice ali vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil. »Za vsako bolezen raste rož'ca.« Kako resnične so te besede iz prvega Kekca, najbrž ni treba posebej poudarjati. In če skušamo živeti kar najbolj zdravo, so rož'ce, zbrane v knjigi Kuharske bu- kve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice prava stvar. »Tisto nekaj, kar nam bo pomagalo, če bomo pripravke uživali v predpi- sanih količinah, po zapisanih receptih, v pravih razmerjih in zlasti če bomo nabrali in po nasvetih pripravili res prave rož'ce,« pravi urednik knjige Branko Stamejčič. V teh bukvah boste naleteli na mnoge nasvete in navodila za preprečevanje ali zdravljenje različ- nih tegob in težav ter na priporočila za pitje čajev za dobro počutje. Nasvete poslušalcev Radia Celje, ki so nam jih zaupali v oddaji Zeleni val, najdemo v poglavju Domača lekarna iz Zelenega vala. V knjigi boste med drugim našli nasvet Marije Knez iz Dola pri Hrastniku, ki pravi, da proti kašlju pomaga čebula. »Prepražimo 5 velikih žlic sladkorja, dodamo srednje veliko rumeno čebulo (olupimo samo prvo plast, spodnja mora ostati na čebuli), zalijemo z vodo in pustimo, da počasi vre 10 minut. Posodo odstavimo z ognja, ko je čaj hladen do te mere, da ga lahko pijemo. Odstranimo čebulo. Pijemo po požirkih ves dan. V treh dneh se bo kašelj že umiril.« V knjigi boste našli tudi veliko drugih nasvetov iz prve roke. Knjiga Kuharske bukve – vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil prinaša veliko zanimivih informacij. Spoznamo vkuhavanja od teorije do prakse, kako nare- diti džem in marmelado, sladko iz sadja, najdemo recepte za sokove, sirupe in želeje, likerje Bonus koristno darilo Naroči Novi tednik in 11 bo 12 Vsi naročniki Novega tednika vsak teden prejmete brezplačno prilogo Stop spored, vse posebne priloge Novega tednika, štiri brezplačne oglase v časopisu, dve čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje, 15-odstotni popust pri objavi osmrtnic in zahval v Novem tedniku… Več podatkov najdete tudi na spletni strani www.novitednik.si, kjer lahko Novi tednik prav tako naročite. zamrzovanje živil. ognja, ko je čaj hladen do te mere, da ga lahko pijemo. Odstranimo čebulo. Pijemo po požirkih ves dan. V treh dneh se bo kašelj že umiril.« V knjigi boste našli tudi veliko drugih nasvetov iz prve roke. Knjiga Kuharske bukve – vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil Spoznamo vkuhavanja od teorije do prakse, kako nare- Štirinajsto kopanje v ledeni vodi Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 1 PRAZNIČNE ZGODBE PREGLEDI LETA SKOK V SAVINJO Str. 40 NOVOLETNA TURNEJA P R I L O G A Zlata sova z Ljubnega odletela v Avstrijo Str. 20 Str. 3 Foto: Splošna bolnišnica Celje Str. 22-33 Str. 4-17 Tednik za Savinjsko regijo / št. 1 / Leto 78 / 5. januar 2023 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si SPORED MEGHAN MARKLE: Toliko je v letu 2022 porabila za svoja oblačila! Januarske nedelje so rezervirane za Vrenka ŠT. 1 5. JANUAR 2023 PET. 6. 1. SOB. 7. 1. NED. 8. 1. PON. 9. 1. TOR. 10. 1. SRE. 11. 1. ČET: 12. 1. Dario Varga in Gorazd Žilavec 12 zgodb za 12 mesecev novega leta Gospodarstvo, kultura, zdravje, kronika, šport Pišek ne bo več najemnik Celjske koče AKTUALNO Str. 2 Prva letošnja novorojenka je »zamujala« Naša medijska hiša Novi tednik in Radio Celje je v že 59. akciji novoletnega obdarovanja skupaj s sponzorji priskrbela darila za zadnjega novorojenca lanskega leta in prva dva letošnja. V celjski porodnišnici smo kar dolgo čakali na prihod prvega novoro- jenčka. Pravzaprav novorojenke. Leto 2023 je namreč v Celju »odprla« deklica, ki se je rodila 1. januarja ob 19. uri in 38 minut mamici Petri Podpečan iz Nove Cerkve. Nato je sledilo »zatišje« do 2. januarja, ko je na svet kot drugi novorojenček letos prijokal fantek, in sicer mami Nataši Sitar iz Mozirja. Leto 2022 je zaokrožil deček, ki se je na silvestrovo rodil ob 6. uri in 11 minut mami Ani Mariji Leskovšek iz Celja. in sadje v alkoholu, za kompote, kisano zelenjavo in zelenjavo v kisu. Knjiga prinaša tudi splošna navodila za zamrzovanje, sušenje in shranjevanje, sadne zeliščne kise, zelišča iz domačega vrta in nasvete babic ter nekaj zanimivih tabel. Med nasveti pri uporabi kisa v gospodinjstvu boste našli podatek, da pri pomivanju poso- de porabimo manj čistila, če vodi dodamo kis. Tudi očala boste z lahkoto temeljito očistili, če v vodo dodate nekaj kapljic. Dodamo ga lahko tudi v posodo, v kateri peremo nova oblačila. S tem od- stranimo kemične snovi in neprijeten vonj. Obe knjigi sta na voljo tudi v prosti prodaji v oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje. Spoznamo vkuhavanja od teorije do prakse, kako nare- rezervirane za Vrenka rezervirane za Vrenka Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in dneh se bo kašelj že umiril.« V knjigi boste našli tudi veliko drugih nasvetov iz prve roke. Knjiga Kuharske bukve – vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil prinaša veliko zanimivih informacij. Spoznamo vkuhavanja od teorije do prakse, kako nare- zamrzovanje živil Spoznamo vkuhavanja od teorije do prakse, kako nare- in shranjevanje, sadne zeliščne kise, zelišča iz domačega vrta in nasvete babic ter nekaj zanimivih tabel. Med nasveti pri uporabi kisa v gospodinjstvu boste našli podatek, da pri pomivanju poso- de porabimo manj čistila, če vodi dodamo kis. Tudi očala boste z lahkoto temeljito očistili, če v vodo dodate nekaj kapljic. Dodamo ga lahko tudi v posodo, v kateri peremo nova oblačila. S tem od- stranimo kemične snovi in neprijeten vonj. Obe knjigi sta na voljo tudi v prosti prodaji v oglasnem oddelku www.novitednik.si Prva letošnja novorojenka je Naša medijska hiša Novi tednik in Radio Celje je v že 59. akciji novoletnega obdarovanja skupaj s sponzorji priskrbela darila za zadnjega novorojenca lanskega leta in prva dva letošnja. V celjski porodnišnici smo kar dolgo čakali na prihod prvega novoro- jenčka. Pravzaprav novorojenke. Leto 2023 je namreč v Celju »odprla« deklica, ki se je rodila 1. januarja ob 19. uri in 38 minut mamici Petri Podpečan iz Nove Cerkve. Nato je sledilo »zatišje« do 2. januarja, ko je na svet kot drugi novorojenček letos prijokal fantek, in sicer mami Nataši Sitar iz Mozirja. Leto 2022 je zaokrožil deček, ki se je na silvestrovo rodil ob 6. uri in 11 minut mami Novega tednika in Radia Celje. Spoznamo vkuhavanja od teorije do prakse, kako nare- diti džem in marmelado, sladko iz sadja, najdemo recepte za sokove, sirupe in želeje, likerje Spoznamo vkuhavanja od teorije do prakse, kako nare- diti džem in marmelado, sladko iz sadja, najdemo recepte za sokove, sirupe in želeje, likerje MEGHAN MARKLE: MEGHAN MARKLE: MEGHAN MARKLE: MEGHAN MARKLE: MEGHAN MARKLE: MEGHAN MARKLE: MEGHAN MARKLE: MEGHAN MARKLE: MEGHAN MARKLE: MEGHAN MARKLE: MEGHAN MARKLE: MEGHAN MARKLE: MEGHAN MARKLE: MEGHAN MARKLE: MEGHAN MARKLE: MEGHAN MARKLE: MEGHAN MARKLE: MEGHAN MARKLE: MEGHAN MARKLE: MEGHAN MARKLE: Toliko je v Toliko je v Toliko je v Toliko je v Toliko je v Toliko je v Toliko je v Toliko je v Toliko je v Toliko je v Toliko je v Toliko je v Toliko je v Toliko je v Toliko je v Toliko je v Toliko je v letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! Toliko je v letu 2022 porabila za svoja oblačila! Toliko je v Toliko je v letu 2022 porabila za svoja oblačila! Toliko je v Toliko je v letu 2022 porabila za svoja oblačila! Toliko je v letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! Toliko je v letu 2022 porabila za svoja oblačila! Toliko je v letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! Toliko je v letu 2022 porabila za svoja oblačila! Toliko je v letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! Toliko je v letu 2022 porabila za svoja oblačila! Toliko je v letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! Toliko je v letu 2022 porabila za svoja oblačila! Toliko je v Toliko je v letu 2022 porabila za svoja oblačila! Toliko je v letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! Toliko je v letu 2022 porabila za svoja oblačila! Toliko je v letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! Toliko je v letu 2022 porabila za svoja oblačila! Toliko je v letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! Toliko je v letu 2022 porabila za svoja oblačila! Toliko je v Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so rezervirane za Vrenka rezervirane za Vrenka rezervirane za Vrenka rezervirane za Vrenka rezervirane za Vrenka rezervirane za Vrenka rezervirane za Vrenka rezervirane za Vrenka rezervirane za Vrenka rezervirane za Vrenka rezervirane za Vrenka rezervirane za Vrenka rezervirane za Vrenka rezervirane za Vrenka rezervirane za Vrenka rezervirane za Vrenka rezervirane za Vrenka rezervirane za Vrenka rezervirane za Vrenka rezervirane za Vrenka rezervirane za Vrenka rezervirane za Vrenka rezervirane za Vrenka ŠT. 1 5. JANUAR 2023 PET. 6. 1. SOB. 7. 1. NED. 8. 1. PON. 9. 1. TOR. 10. 1. SRE. 11. 1. ČET: 12. 1. Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Gorazd Žilavec Gorazd Žilavec Gorazd Žilavec Gorazd Žilavec Gorazd Žilavec Gorazd Žilavec Gorazd Žilavec Gorazd Žilavec Gorazd Žilavec Gorazd Žilavec Gorazd Žilavec Gorazd Žilavec Gorazd Žilavec Dario Varga in Gorazd Žilavec Dario Varga in Dario Varga in Gorazd Žilavec Dario Varga in Dario Varga in Gorazd Žilavec Dario Varga in Dario Varga in Gorazd Žilavec Dario Varga in Dario Varga in Gorazd Žilavec Dario Varga in Gorazd Žilavec Gorazd Žilavec Gorazd Žilavec Dario Varga in Gorazd Žilavec Dario Varga in Gorazd Žilavec Gorazd Žilavec Gorazd Žilavec Gorazd Žilavec Gorazd Žilavec Gorazd Žilavec Gorazd Žilavec Gorazd Žilavec Naša medijska hiša Novi tednik in Radio Celje je v že 59. akciji novoletnega obdarovanja skupaj s sponzorji priskrbela darila za zadnjega novorojenca lanskega leta in prva dva letošnja. V celjski porodnišnici smo kar dolgo čakali na prihod prvega novoro- jenčka. Pravzaprav novorojenke. Leto 2023 je namreč v Celju »odprla« deklica, ki se je rodila 1. januarja ob 19. uri in 38 minut mamici Petri Podpečan iz Nove Cerkve. Nato je sledilo »zatišje« do 2. januarja, ko je na svet kot drugi novorojenček letos prijokal fantek, in sicer mami Nataši Sitar iz Mozirja. Leto 2022 je zaokrožil deček, ki se je na silvestrovo rodil ob 6. uri in 11 minut mami Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 2, 12. januar 2023 PODLISTEK Prof. Fran Orožen je kot ugleden geograf, izvrsten poznavalec slovenskih de- žel in njihove zgodovine ter narodno zaveden Slovenec aktivno sodeloval na prvem posvetovanju o ustanovitvi Slovenskega planinskega društva (SPD) 15. oktobra 1892 v gostilni Pri Zajcu v Ljubljani. Pripravljalni odbor je sesta- vil pravila, ki jih je cesarsko- -kraljevo notranje ministrstvo potrdilo 10. januarja 1893 pod številko 30637. Ustanovni občni zbor SPD je potekal 27. februarja 1893 v vrtnem salonu pri Mali- ču v Knafl jevem prehodu v Ljubljani. Kot eden izmed ustanoviteljev je bil Orožen izvoljen za prvega predsedni- ka oz. načelnika SPD. Le-to je pod njegovim vodstvom zraslo v vseslovensko orga- nizacijo, ki je uspešno klju- bovala nemškemu pritisku in odigrala pomembno vlo- go v narodnostnem pogledu. Organiziral je predavanja, družabne plese in tako pri- dobival članstvo, predvsem s slednjim pa tudi fi nančna sredstva za uresničevanje smelih načrtov društva. Kot predsednik je bil odgovoren za gospodarjenje društva, za gradnjo številnih koč in markacijsko delo. SPD je kot branik slovenskega jezika striktno stremel k uporabi slovenščine pri označevanju poti in imen gora, markacisti pa so pomagali celo vojnemu geografskemu zavodu na Du- naju pri risanju zemljevidov slovenskih dežel. V prvem letu delovanja je imel SPD že sedem sej in pri- dobil 225 članov ter ustanovil dve podružnici – Kamniško (19. 7. 1893) in Savinjsko (20. 8. 1893). Po odstopu s funkcije predsednika l. 1908 je Orožen ostal v SPD kot častni član in še naprej gojil znanstveno gorništvo. Se nadaljuje. ALBUM S CELJSKEGA Logarska dolina v zimski mesečini Logarska dolina je zaradi prelepe pokrajine, panoram- skih razgledov in številnih aktivnosti na prostem in v na- ravi gotovo bolj obiskana v toplejših mesecih. A tudi v zimskem času privabi z atraktivno ponudbo: san- kanjem, tekom na smučeh, lednim plezanjem, turnim smu- čanjem, alpinizmom, pohodništvom, fotolovom … Vir: Potovalni nasveti_RK11- spletno mesto za lokalne storitve in potovanja Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE (3) Fran Orožen, prvi predsednik Slovenskega planinskega društva (1853–1912) Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Razglednico hrani Osrednja knjižnica Celje, odposlana 2. 7. 1958. Članska izkaznica SPD dr. Josipa Oblaka za leto 1904 s podpisom predsednika Frana Orožna Nekateri glavni funkcionarji SPD okrog l. 1898. V prvi vrsti z leve: Jan Polivka (vojaški uradnik in aranžer prvega planinskega plesa), Slavik (vojaški zdravnik in agilen član SPD), dr. Vladimir Foerster (blagajnik SPD, odgovoren za stike s češkimi planinci), Henrik Lindtner (revizor in odbornik SPD, pipar), prof. Fran Orožen (prvi predsednik SPD in najagilnejši član pri znanstvenem delu SPD). V drugi vrsti z leve: Anton Mikuš (urednik Planinskega vestnika in prvi tajnik SPD), Ivan Ogorevc (trgovec in podpornik SPD), Miha Verovšek (tajnik SPD in piparski pripravnik), Josip Hauptman (glavni tajnik SPD in nadpipar), prof. Ivan Macher (prirodoslovec in odbornik pri znanstvenem delu SPD). GROFJE CELJSKI JAVNO VODSTVO Sobota , 14. januar 2023, ob 11.00, Knež ji dvor . VStopnina : 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK-PETEK 10.00 -16.00 SOBOTA 9.00 -13.00 Pripravila: Gabrijela Pirš in Matej Jazbinšek, Knjižnica Laško 36 AKTUALNA PONUDBA Št. 2, 12. januar 2023 Novi TEDNIK 12.01.2023 št. 02  COLOR CMYK stran 36 www.novitednik.si www.radiocelje.si Novi tednik je regionalni časopis, ki vsak teden prinaša sveže in preverjene informacije o političnih, gospodarskih, kulturnih, izobraževalnih in športnih dogajanjih na območju 33 občin savinjske regije in širše. Časopis prispeva k večji ob- veščenosti ljudi o dogajanju v regionalnem in lokalnem okolju, medtem ko njegovi ustvarjalci z nekaterimi vsebinami tudi sproščamo in zabavamo bralce. Za vse, ki ste naši naročniki, smo pripravili darilo, ki ga prejmete v našem oglasnem oddelku, prav tako bomo izžrebali deset preje- mnikov posebnih daril Novega tednika in Radia Celje. Vsi, ki se boste odločili veliki družini naročnikov Novega tednika pridružiti januarja ali februarja, boste mesec dni brali časopis brez- plačno. Plačali boste namreč 11 mesecev, a brali 12. Podarite torej sebi in svojim najdražjim Novi tednik ter s tem čudovite trenutke z vedno aktualnimi vsebinami iz regije. Vsi novi naročniki boste prejeli še dodatno darilo, in sicer knjigo Kuharske bukve – zdra- vilna zelišča, čaji in čajne mešanice ali vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil. »Za vsako bolezen raste rož'ca.« Kako resnične so te besede iz prvega Kekca, najbrž ni treba posebej poudarjati. In če skušamo živeti kar najbolj zdravo, so rož'ce, zbrane v knjigi Kuharske bu- kve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice prava stvar. »Tisto nekaj, kar nam bo pomagalo, če bomo pripravke uživali v predpi- sanih količinah, po zapisanih receptih, v pravih razmerjih in zlasti če bomo nabrali in po nasvetih pripravili res prave rož'ce,« pravi urednik knjige Branko Stamejčič. V teh bukvah boste naleteli na mnoge nasvete in navodila za preprečevanje ali zdravljenje različ- nih tegob in težav ter na priporočila za pitje čajev za dobro počutje. Nasvete poslušalcev Radia Celje, ki so nam jih zaupali v oddaji Zeleni val, najdemo v poglavju Domača lekarna iz Zelenega vala. V knjigi boste med drugim našli nasvet Marije Knez iz Dola pri Hrastniku, ki pravi, da proti kašlju pomaga čebula. »Prepražimo 5 velikih žlic sladkorja, dodamo srednje veliko rumeno čebulo (olupimo samo prvo plast, spodnja mora ostati na čebuli), zalijemo z vodo in pustimo, da počasi vre 10 minut. Posodo odstavimo z ognja, ko je čaj hladen do te mere, da ga lahko pijemo. Odstranimo čebulo. Pijemo po požirkih ves dan. V treh dneh se bo kašelj že umiril.« V knjigi boste našli tudi veliko drugih nasvetov iz prve roke. Knjiga Kuharske bukve – vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil prinaša veliko zanimivih informacij. Spoznamo vkuhavanja od teorije do prakse, kako nare- diti džem in marmelado, sladko iz sadja, najdemo recepte za sokove, sirupe in želeje, likerje Bonus koristno darilo Naroči Novi tednik in 11 bo 12 Vsi naročniki Novega tednika vsak teden prejmete brezplačno prilogo Stop spored, vse posebne priloge Novega tednika, štiri brezplačne oglase v časopisu, dve čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje, 15-odstotni popust pri objavi osmrtnic in zahval v Novem tedniku… Več podatkov najdete tudi na spletni strani www.novitednik.si, kjer lahko Novi tednik prav tako naročite. zamrzovanje živil. ognja, ko je čaj hladen do te mere, da ga lahko pijemo. Odstranimo čebulo. Pijemo po požirkih ves dan. V treh dneh se bo kašelj že umiril.« V knjigi boste našli tudi veliko drugih nasvetov iz prve roke. Knjiga Kuharske bukve – vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil Spoznamo vkuhavanja od teorije do prakse, kako nare- Štirinajsto kopanje v ledeni vodi Novi TEDNIK št. 01 05.01.2023  COLOR CMYK stran 1 PRAZNIČNE ZGODBE PREGLEDI LETA SKOK V SAVINJO Str. 40 NOVOLETNA TURNEJA P R I L O G A Zlata sova z Ljubnega odletela v Avstrijo Str. 20 Str. 3 Foto: Splošna bolnišnica Celje Str. 22-33 Str. 4-17 Tednik za Savinjsko regijo / št. 1 / Leto 78 / 5. januar 2023 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si SPORED MEGHAN MARKLE: Toliko je v letu 2022 porabila za svoja oblačila! Januarske nedelje so rezervirane za Vrenka ŠT. 1 5. JANUAR 2023 PET. 6. 1. SOB. 7. 1. NED. 8. 1. PON. 9. 1. TOR. 10. 1. SRE. 11. 1. ČET: 12. 1. Dario Varga in Gorazd Žilavec 12 zgodb za 12 mesecev novega leta Gospodarstvo, kultura, zdravje, kronika, šport Pišek ne bo več najemnik Celjske koče AKTUALNO Str. 2 Prva letošnja novorojenka je »zamujala« Naša medijska hiša Novi tednik in Radio Celje je v že 59. akciji novoletnega obdarovanja skupaj s sponzorji priskrbela darila za zadnjega novorojenca lanskega leta in prva dva letošnja. V celjski porodnišnici smo kar dolgo čakali na prihod prvega novoro- jenčka. Pravzaprav novorojenke. Leto 2023 je namreč v Celju »odprla« deklica, ki se je rodila 1. januarja ob 19. uri in 38 minut mamici Petri Podpečan iz Nove Cerkve. Nato je sledilo »zatišje« do 2. januarja, ko je na svet kot drugi novorojenček letos prijokal fantek, in sicer mami Nataši Sitar iz Mozirja. Leto 2022 je zaokrožil deček, ki se je na silvestrovo rodil ob 6. uri in 11 minut mami Ani Mariji Leskovšek iz Celja. in sadje v alkoholu, za kompote, kisano zelenjavo in zelenjavo v kisu. Knjiga prinaša tudi splošna navodila za zamrzovanje, sušenje in shranjevanje, sadne zeliščne kise, zelišča iz domačega vrta in nasvete babic ter nekaj zanimivih tabel. Med nasveti pri uporabi kisa v gospodinjstvu boste našli podatek, da pri pomivanju poso- de porabimo manj čistila, če vodi dodamo kis. Tudi očala boste z lahkoto temeljito očistili, če v vodo dodate nekaj kapljic. Dodamo ga lahko tudi v posodo, v kateri peremo nova oblačila. S tem od- stranimo kemične snovi in neprijeten vonj. Obe knjigi sta na voljo tudi v prosti prodaji v oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje. Spoznamo vkuhavanja od teorije do prakse, kako nare- rezervirane za Vrenka rezervirane za Vrenka Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in dneh se bo kašelj že umiril.« V knjigi boste našli tudi veliko drugih nasvetov iz prve roke. Knjiga Kuharske bukve – vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil prinaša veliko zanimivih informacij. Spoznamo vkuhavanja od teorije do prakse, kako nare- zamrzovanje živil Spoznamo vkuhavanja od teorije do prakse, kako nare- in shranjevanje, sadne zeliščne kise, zelišča iz domačega vrta in nasvete babic ter nekaj zanimivih tabel. Med nasveti pri uporabi kisa v gospodinjstvu boste našli podatek, da pri pomivanju poso- de porabimo manj čistila, če vodi dodamo kis. Tudi očala boste z lahkoto temeljito očistili, če v vodo dodate nekaj kapljic. Dodamo ga lahko tudi v posodo, v kateri peremo nova oblačila. S tem od- stranimo kemične snovi in neprijeten vonj. Obe knjigi sta na voljo tudi v prosti prodaji v oglasnem oddelku www.novitednik.si Prva letošnja novorojenka je Naša medijska hiša Novi tednik in Radio Celje je v že 59. akciji novoletnega obdarovanja skupaj s sponzorji priskrbela darila za zadnjega novorojenca lanskega leta in prva dva letošnja. V celjski porodnišnici smo kar dolgo čakali na prihod prvega novoro- jenčka. Pravzaprav novorojenke. Leto 2023 je namreč v Celju »odprla« deklica, ki se je rodila 1. januarja ob 19. uri in 38 minut mamici Petri Podpečan iz Nove Cerkve. Nato je sledilo »zatišje« do 2. januarja, ko je na svet kot drugi novorojenček letos prijokal fantek, in sicer mami Nataši Sitar iz Mozirja. Leto 2022 je zaokrožil deček, ki se je na silvestrovo rodil ob 6. uri in 11 minut mami Novega tednika in Radia Celje. Spoznamo vkuhavanja od teorije do prakse, kako nare- diti džem in marmelado, sladko iz sadja, najdemo recepte za sokove, sirupe in želeje, likerje Spoznamo vkuhavanja od teorije do prakse, kako nare- diti džem in marmelado, sladko iz sadja, najdemo recepte za sokove, sirupe in želeje, likerje MEGHAN MARKLE: MEGHAN MARKLE: MEGHAN MARKLE: MEGHAN MARKLE: MEGHAN MARKLE: MEGHAN MARKLE: MEGHAN MARKLE: MEGHAN MARKLE: MEGHAN MARKLE: MEGHAN MARKLE: MEGHAN MARKLE: MEGHAN MARKLE: MEGHAN MARKLE: MEGHAN MARKLE: MEGHAN MARKLE: MEGHAN MARKLE: MEGHAN MARKLE: MEGHAN MARKLE: MEGHAN MARKLE: MEGHAN MARKLE: Toliko je v Toliko je v Toliko je v Toliko je v Toliko je v Toliko je v Toliko je v Toliko je v Toliko je v Toliko je v Toliko je v Toliko je v Toliko je v Toliko je v Toliko je v Toliko je v Toliko je v letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! Toliko je v letu 2022 porabila za svoja oblačila! Toliko je v Toliko je v letu 2022 porabila za svoja oblačila! Toliko je v Toliko je v letu 2022 porabila za svoja oblačila! Toliko je v letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! Toliko je v letu 2022 porabila za svoja oblačila! Toliko je v letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! Toliko je v letu 2022 porabila za svoja oblačila! Toliko je v letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! Toliko je v letu 2022 porabila za svoja oblačila! Toliko je v letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! Toliko je v letu 2022 porabila za svoja oblačila! Toliko je v Toliko je v letu 2022 porabila za svoja oblačila! Toliko je v letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! Toliko je v letu 2022 porabila za svoja oblačila! Toliko je v letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! Toliko je v letu 2022 porabila za svoja oblačila! Toliko je v letu 2022 porabila za svoja oblačila! letu 2022 porabila za svoja oblačila! Toliko je v letu 2022 porabila za svoja oblačila! Toliko je v Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so Januarske nedelje so rezervirane za Vrenka rezervirane za Vrenka rezervirane za Vrenka rezervirane za Vrenka rezervirane za Vrenka rezervirane za Vrenka rezervirane za Vrenka rezervirane za Vrenka rezervirane za Vrenka rezervirane za Vrenka rezervirane za Vrenka rezervirane za Vrenka rezervirane za Vrenka rezervirane za Vrenka rezervirane za Vrenka rezervirane za Vrenka rezervirane za Vrenka rezervirane za Vrenka rezervirane za Vrenka rezervirane za Vrenka rezervirane za Vrenka rezervirane za Vrenka rezervirane za Vrenka ŠT. 1 5. JANUAR 2023 PET. 6. 1. SOB. 7. 1. NED. 8. 1. PON. 9. 1. TOR. 10. 1. SRE. 11. 1. ČET: 12. 1. Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Dario Varga in Gorazd Žilavec Gorazd Žilavec Gorazd Žilavec Gorazd Žilavec Gorazd Žilavec Gorazd Žilavec Gorazd Žilavec Gorazd Žilavec Gorazd Žilavec Gorazd Žilavec Gorazd Žilavec Gorazd Žilavec Gorazd Žilavec Dario Varga in Gorazd Žilavec Dario Varga in Dario Varga in Gorazd Žilavec Dario Varga in Dario Varga in Gorazd Žilavec Dario Varga in Dario Varga in Gorazd Žilavec Dario Varga in Dario Varga in Gorazd Žilavec Dario Varga in Gorazd Žilavec Gorazd Žilavec Gorazd Žilavec Dario Varga in Gorazd Žilavec Dario Varga in Gorazd Žilavec Gorazd Žilavec Gorazd Žilavec Gorazd Žilavec Gorazd Žilavec Gorazd Žilavec Gorazd Žilavec Gorazd Žilavec Naša medijska hiša Novi tednik in Radio Celje je v že 59. akciji novoletnega obdarovanja skupaj s sponzorji priskrbela darila za zadnjega novorojenca lanskega leta in prva dva letošnja. V celjski porodnišnici smo kar dolgo čakali na prihod prvega novoro- jenčka. Pravzaprav novorojenke. Leto 2023 je namreč v Celju »odprla« deklica, ki se je rodila 1. januarja ob 19. uri in 38 minut mamici Petri Podpečan iz Nove Cerkve. Nato je sledilo »zatišje« do 2. januarja, ko je na svet kot drugi novorojenček letos prijokal fantek, in sicer mami Nataši Sitar iz Mozirja. Leto 2022 je zaokrožil deček, ki se je na silvestrovo rodil ob 6. uri in 11 minut mami Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 2, 12. januar 2023 PODLISTEK Prof. Fran Orožen je kot ugleden geograf, izvrsten poznavalec slovenskih de- žel in njihove zgodovine ter narodno zaveden Slovenec aktivno sodeloval na prvem posvetovanju o ustanovitvi Slovenskega planinskega društva (SPD) 15. oktobra 1892 v gostilni Pri Zajcu v Ljubljani. Pripravljalni odbor je sesta- vil pravila, ki jih je cesarsko- -kraljevo notranje ministrstvo potrdilo 10. januarja 1893 pod številko 30637. Ustanovni občni zbor SPD je potekal 27. februarja 1893 v vrtnem salonu pri Mali- ču v Knafl jevem prehodu v Ljubljani. Kot eden izmed ustanoviteljev je bil Orožen izvoljen za prvega predsedni- ka oz. načelnika SPD. Le-to je pod njegovim vodstvom zraslo v vseslovensko orga- nizacijo, ki je uspešno klju- bovala nemškemu pritisku in odigrala pomembno vlo- go v narodnostnem pogledu. Organiziral je predavanja, družabne plese in tako pri- dobival članstvo, predvsem s slednjim pa tudi fi nančna sredstva za uresničevanje smelih načrtov društva. Kot predsednik je bil odgovoren za gospodarjenje društva, za gradnjo številnih koč in markacijsko delo. SPD je kot branik slovenskega jezika striktno stremel k uporabi slovenščine pri označevanju poti in imen gora, markacisti pa so pomagali celo vojnemu geografskemu zavodu na Du- naju pri risanju zemljevidov slovenskih dežel. V prvem letu delovanja je imel SPD že sedem sej in pri- dobil 225 članov ter ustanovil dve podružnici – Kamniško (19. 7. 1893) in Savinjsko (20. 8. 1893). Po odstopu s funkcije predsednika l. 1908 je Orožen ostal v SPD kot častni član in še naprej gojil znanstveno gorništvo. Se nadaljuje. ALBUM S CELJSKEGA Logarska dolina v zimski mesečini Logarska dolina je zaradi prelepe pokrajine, panoram- skih razgledov in številnih aktivnosti na prostem in v na- ravi gotovo bolj obiskana v toplejših mesecih. A tudi v zimskem času privabi z atraktivno ponudbo: san- kanjem, tekom na smučeh, lednim plezanjem, turnim smu- čanjem, alpinizmom, pohodništvom, fotolovom … Vir: Potovalni nasveti_RK11- spletno mesto za lokalne storitve in potovanja Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE (3) Fran Orožen, prvi predsednik Slovenskega planinskega društva (1853–1912) Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Razglednico hrani Osrednja knjižnica Celje, odposlana 2. 7. 1958. Članska izkaznica SPD dr. Josipa Oblaka za leto 1904 s podpisom predsednika Frana Orožna Nekateri glavni funkcionarji SPD okrog l. 1898. V prvi vrsti z leve: Jan Polivka (vojaški uradnik in aranžer prvega planinskega plesa), Slavik (vojaški zdravnik in agilen član SPD), dr. Vladimir Foerster (blagajnik SPD, odgovoren za stike s češkimi planinci), Henrik Lindtner (revizor in odbornik SPD, pipar), prof. Fran Orožen (prvi predsednik SPD in najagilnejši član pri znanstvenem delu SPD). V drugi vrsti z leve: Anton Mikuš (urednik Planinskega vestnika in prvi tajnik SPD), Ivan Ogorevc (trgovec in podpornik SPD), Miha Verovšek (tajnik SPD in piparski pripravnik), Josip Hauptman (glavni tajnik SPD in nadpipar), prof. Ivan Macher (prirodoslovec in odbornik pri znanstvenem delu SPD). GROFJE CELJSKI JAVNO VODSTVO Sobota , 14. januar 2023, ob 11.00, Knež ji dvor . VStopnina : 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK-PETEK 10.00 -16.00 SOBOTA 9.00 -13.00 Pripravila: Gabrijela Pirš in Matej Jazbinšek, Knjižnica Laško 38 Št. 2, 12. januar 2023 Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 38 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Dnevi bodo pod vplivom do- bre energije, ki bo predvsem usmerjena v delo in izpolnje- vanje obveznosti. Obremenitve bodo res nekoliko večje, vendar boste tudi veseli in razigrani, še posebej v poznopopoldanskih in večernih uricah. Vaš vladar Mars biva v znamenju dvojčk- ov, sili vas, da spreminjate veli- ko zadev, ki vas obremenjujejo. Moč podzavesti bo izredno ve- lika, zato se ji prepustite brez zadržkov. Ljudje bodo začudeno opazo- vali, od kod vam toliko ener- gije, vi pa se boste nasmihali in se zavedali, da je ljubezen tokrat tista, ki je potrkala na vaša vrata. Pred vami so izre- dno čustveno in romantično obarvani dnevi. Prepustite se energiji tudi na delovnem po- dročju, saj se vam obeta kar nekaj izrednih priložnosti. Ob- časno lahko postanete muhasti in nepredvidljivi. Imeli boste kar nekaj tehtnih razmislekov, v katero smer usmeriti svoje življenje. Prepu- stite se toku in upoštevajte, da se v vas rojeva mnogo ustvarjal- ne energije, ki je ne uporabljate dovolj. Bodite bolj inovativni in spremembe se bodo začele do- gajati same od sebe. Merkur, vaš vladar, biva v kozorogu in od vas zahteva večjo disciplino ter prodornost na poslovnem področju. Zbrati morate ener- gijo, ki jo ponuja Mars, in de- lovati bolj sistematično. Uspeh bo viden. Poiščite vir v svojem srcu in zapolnite praznino, ki sega glo- boko v vašo dušo. Spontanost in ljubezen vas lahko pripelje- ta v neslutene višine. Vse ob- veznosti bodo počakale na bolj primeren trenutek, ukvarjajte se z zadevami, ki so odsev vaše ustvarjalne energije. Občasno boste raztreseni in pozabljivi, vendar boste kljub temu uspeli doseči kar nekaj dobrih soglasij na delovnem področju. Začne- te lahko kakšen pomemben in zahteven projekt. Izkušnje so vas naučile, da ni vse tako, kot se zdi na prvi po- gled. Če zadeve dobro preučite, boste ugotovili, da ima vse svoj začetek in konec, zato tokrat ničesar ne prepuščajte naklju- čju. Zgodilo se bo, kar že dolgo pričakujete. Sonce v prodornem in močnem kozorogu bo poskr- belo, da bo poslovno področje bolj izpostavljeno kljub oviram, ki vam jih pošilja Mars v dvojč- kih. Energije bo dovolj tudi za zasebno področje. Svoje življenje postavljate v čisto nove okvire, zato priha- ja do nasprotij, ki jih občasno ne uspete uskladiti. Prepustite se toku življenja, vaš vladar v zemeljskem znamenju vas bo ščitil pri novih podvigih, zato izkoristite to njegovo moč in se lotite zadeve, ki jo potiskate na stranski tir že nekaj časa. Vedenje bo sicer spremenljivo, kar lahko moti predvsem ljudi, ki so vam blizu. Z veseljem boste opazovali odziv nekoga, ki je globoko prisoten v vašem življenju. V svoje delovanje boste vnesli veliko poguma in odločnosti, zato boste dosegli svoj cilj in dosegli svojo zmago na poti. Vaša vladarica je v znamenju vodnarja, imeli boste odlične in izvirne ideje, ki jih morate nujno uresničiti. Na čustvenem področju lahko ostajate zadrža- ni in nepredvidljivi, potrudite se za boljšo komunikacijo. Vaše misli tavajo daleč stran in za trenutek se zdite odda- ljeni tudi vi. Položaj vašega vladarja z Merkurjem vas bo navdajal z močno intuicijo, vendar glede konkretnih odlo- čitev počakajte še dan ali dva. Imeli boste dober občutek za ljudi, zato lahko pričakujete dober razplet pri neki kočljivi zadevi. Na delovnem področju boste želi uspehe in se prav do- bro počutili ob pohvalah, ki jih boste deležni. Vaša zbranost bo motena. Ne glede na to boste naredili kar nekaj dobrih, uspešnih po- tez. Nekoga boste presenetili s svojim odzivom, zato se boste odlično počutili. V ljubezni vas čaka presenečenje, na ka- tero niste računali, zato se vam bodo pokazale nove razsežno- sti. V poslovnem smislu lahko prav v tem obdobju uresničite zadevo, ki je bila aktualna v jesenskem času lani. Veseli boste in prodorni, uspeli boste dokončati delo, za katero ste v preteklosti vložili veliko truda. Pohvala bo kot balzam pobožala vašo dušo. Ne glede na to, da ne boste pokazali navdušenja, boste srečni. Prav trudili se boste za napredovanje in iskali nove možnosti za uspeh. Saturn, vaš vladar, počasi menja zna- menje in vpliva na vsa podro- čja vašega življenja. Narediti morate pregled vsega, kar mo- rate spremeniti. Občutek, da morate narediti nekaj zelo konkretnega v svo- jem življenju, je resničen, zato zberite energijo in nikar ne ra- čunajte na pomoč ljudi. Naredi- li ste nekaj večjih napak, ki jih boste težko popravili. Predvsem je izraženo čustveno življenje, zaradi bivanja Venere v vašem znamenju boste očarljivi in privlačni, zato se vam obeta posebna sreča. Hitenje ni dobrodošel spre- mljevalec, zato umirite duha. V ljubezni ste začeli dvomiti v iskrenost nekoga, vendar nimate posebnih razlogov za nezadovoljstvo. Nekoga boste presenetili s svojim delova- njem, ga osrečili, zato se vam odpira nova, nepričakovana pot, ki bo predvsem na poslov- nem področju prinašala nove možnosti. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Dež Oče zamišljeno gleda skozi okno, medtem ko zunaj močno dežuje. »Skrbi me za mamo,« reče sinu. »Res močno pada.« »Ne skrbi, ata, zagotovo se bo umaknila v kakšno trgovino.« »Prav to me skrbi …« Pek arna V vrsti v pekarni: »Jože, kaj si tako slabe volje?« »Ah, žena me je zapustila …« »Kaj boš pa zdaj?« »En mesni burek.« Če se bojite, da se boste zredili, spijte kozarček žganja. Ta odganja občutek strahu. **** Feng šuj dieta: obvezno obrni vrata hladilnika k steni! **** Ko sem bil mlad, sem bil siromašen. Po letih napornega in poštenega dela nisem več mlad. **** Verjamem, da se ženske lepšajo zaradi sebe in drugih žensk in nikakor ne zaradi moških. V resnici ti nimajo pojma, katera torbica je originalna, kateri čevlji so dražji in katero ličilo se uporablja. Njim pokažeš prsi in so navdušeni. **** Šala pravi, da v vojaško mornarico sprejemajo samo neplavalce, ker dlje branijo ladjo. Na tej osnovi deluje tudi oblast. Mnogi nimajo pojma in jo znajo samo braniti. Ko moški okrasi kekse… Ko daš psa v varstvo babici… Raje ne, lahko pride kdo mimo. Ti pokažem Velikega medveda? Ko sem bil otrok, je bil to moj računalnik. Tiskaj. Briši. Osveži. To je lastovka. Med prazniki ni pazila na to, koliko je pojedla. Ne bodi kot lastovka. 38 Št. 2, 12. januar 2023 Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 38 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Dnevi bodo pod vplivom do- bre energije, ki bo predvsem usmerjena v delo in izpolnje- vanje obveznosti. Obremenitve bodo res nekoliko večje, vendar boste tudi veseli in razigrani, še posebej v poznopopoldanskih in večernih uricah. Vaš vladar Mars biva v znamenju dvojčk- ov, sili vas, da spreminjate veli- ko zadev, ki vas obremenjujejo. Moč podzavesti bo izredno ve- lika, zato se ji prepustite brez zadržkov. Ljudje bodo začudeno opazo- vali, od kod vam toliko ener- gije, vi pa se boste nasmihali in se zavedali, da je ljubezen tokrat tista, ki je potrkala na vaša vrata. Pred vami so izre- dno čustveno in romantično obarvani dnevi. Prepustite se energiji tudi na delovnem po- dročju, saj se vam obeta kar nekaj izrednih priložnosti. Ob- časno lahko postanete muhasti in nepredvidljivi. Imeli boste kar nekaj tehtnih razmislekov, v katero smer usmeriti svoje življenje. Prepu- stite se toku in upoštevajte, da se v vas rojeva mnogo ustvarjal- ne energije, ki je ne uporabljate dovolj. Bodite bolj inovativni in spremembe se bodo začele do- gajati same od sebe. Merkur, vaš vladar, biva v kozorogu in od vas zahteva večjo disciplino ter prodornost na poslovnem področju. Zbrati morate ener- gijo, ki jo ponuja Mars, in de- lovati bolj sistematično. Uspeh bo viden. Poiščite vir v svojem srcu in zapolnite praznino, ki sega glo- boko v vašo dušo. Spontanost in ljubezen vas lahko pripelje- ta v neslutene višine. Vse ob- veznosti bodo počakale na bolj primeren trenutek, ukvarjajte se z zadevami, ki so odsev vaše ustvarjalne energije. Občasno boste raztreseni in pozabljivi, vendar boste kljub temu uspeli doseči kar nekaj dobrih soglasij na delovnem področju. Začne- te lahko kakšen pomemben in zahteven projekt. Izkušnje so vas naučile, da ni vse tako, kot se zdi na prvi po- gled. Če zadeve dobro preučite, boste ugotovili, da ima vse svoj začetek in konec, zato tokrat ničesar ne prepuščajte naklju- čju. Zgodilo se bo, kar že dolgo pričakujete. Sonce v prodornem in močnem kozorogu bo poskr- belo, da bo poslovno področje bolj izpostavljeno kljub oviram, ki vam jih pošilja Mars v dvojč- kih. Energije bo dovolj tudi za zasebno področje. Svoje življenje postavljate v čisto nove okvire, zato priha- ja do nasprotij, ki jih občasno ne uspete uskladiti. Prepustite se toku življenja, vaš vladar v zemeljskem znamenju vas bo ščitil pri novih podvigih, zato izkoristite to njegovo moč in se lotite zadeve, ki jo potiskate na stranski tir že nekaj časa. Vedenje bo sicer spremenljivo, kar lahko moti predvsem ljudi, ki so vam blizu. Z veseljem boste opazovali odziv nekoga, ki je globoko prisoten v vašem življenju. V svoje delovanje boste vnesli veliko poguma in odločnosti, zato boste dosegli svoj cilj in dosegli svojo zmago na poti. Vaša vladarica je v znamenju vodnarja, imeli boste odlične in izvirne ideje, ki jih morate nujno uresničiti. Na čustvenem področju lahko ostajate zadrža- ni in nepredvidljivi, potrudite se za boljšo komunikacijo. Vaše misli tavajo daleč stran in za trenutek se zdite odda- ljeni tudi vi. Položaj vašega vladarja z Merkurjem vas bo navdajal z močno intuicijo, vendar glede konkretnih odlo- čitev počakajte še dan ali dva. Imeli boste dober občutek za ljudi, zato lahko pričakujete dober razplet pri neki kočljivi zadevi. Na delovnem področju boste želi uspehe in se prav do- bro počutili ob pohvalah, ki jih boste deležni. Vaša zbranost bo motena. Ne glede na to boste naredili kar nekaj dobrih, uspešnih po- tez. Nekoga boste presenetili s svojim odzivom, zato se boste odlično počutili. V ljubezni vas čaka presenečenje, na ka- tero niste računali, zato se vam bodo pokazale nove razsežno- sti. V poslovnem smislu lahko prav v tem obdobju uresničite zadevo, ki je bila aktualna v jesenskem času lani. Veseli boste in prodorni, uspeli boste dokončati delo, za katero ste v preteklosti vložili veliko truda. Pohvala bo kot balzam pobožala vašo dušo. Ne glede na to, da ne boste pokazali navdušenja, boste srečni. Prav trudili se boste za napredovanje in iskali nove možnosti za uspeh. Saturn, vaš vladar, počasi menja zna- menje in vpliva na vsa podro- čja vašega življenja. Narediti morate pregled vsega, kar mo- rate spremeniti. Občutek, da morate narediti nekaj zelo konkretnega v svo- jem življenju, je resničen, zato zberite energijo in nikar ne ra- čunajte na pomoč ljudi. Naredi- li ste nekaj večjih napak, ki jih boste težko popravili. Predvsem je izraženo čustveno življenje, zaradi bivanja Venere v vašem znamenju boste očarljivi in privlačni, zato se vam obeta posebna sreča. Hitenje ni dobrodošel spre- mljevalec, zato umirite duha. V ljubezni ste začeli dvomiti v iskrenost nekoga, vendar nimate posebnih razlogov za nezadovoljstvo. Nekoga boste presenetili s svojim delova- njem, ga osrečili, zato se vam odpira nova, nepričakovana pot, ki bo predvsem na poslov- nem področju prinašala nove možnosti. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Dež Oče zamišljeno gleda skozi okno, medtem ko zunaj močno dežuje. »Skrbi me za mamo,« reče sinu. »Res močno pada.« »Ne skrbi, ata, zagotovo se bo umaknila v kakšno trgovino.« »Prav to me skrbi …« Pek arna V vrsti v pekarni: »Jože, kaj si tako slabe volje?« »Ah, žena me je zapustila …« »Kaj boš pa zdaj?« »En mesni burek.« Če se bojite, da se boste zredili, spijte kozarček žganja. Ta odganja občutek strahu. **** Feng šuj dieta: obvezno obrni vrata hladilnika k steni! **** Ko sem bil mlad, sem bil siromašen. Po letih napornega in poštenega dela nisem več mlad. **** Verjamem, da se ženske lepšajo zaradi sebe in drugih žensk in nikakor ne zaradi moških. V resnici ti nimajo pojma, katera torbica je originalna, kateri čevlji so dražji in katero ličilo se uporablja. Njim pokažeš prsi in so navdušeni. **** Šala pravi, da v vojaško mornarico sprejemajo samo neplavalce, ker dlje branijo ladjo. Na tej osnovi deluje tudi oblast. Mnogi nimajo pojma in jo znajo samo braniti. Ko moški okrasi kekse… Ko daš psa v varstvo babici… Raje ne, lahko pride kdo mimo. Ti pokažem Velikega medveda? Ko sem bil otrok, je bil to moj računalnik. Tiskaj. Briši. Osveži. To je lastovka. Med prazniki ni pazila na to, koliko je pojedla. Ne bodi kot lastovka. Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 2, 12. januar 2023 RAZVEDRILO Nagradna križanka REŠITEV SUDOKU 551 SUDOKU 552 SUDOKU 243 REŠITEV SUDOKU 242 Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si KUPON S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izž- reban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi ve- ljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: Telefon: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: 3K PREDEL VELENJA POGODBENA GLOBA NEKDANJI AMERIŠKI PREDSEDNIK (BARACK) EVROPSKI VELETOK NAVDUŠENI, PREVZETI VSE SE ZMORE, ... HOČE IZRAELSKI OČAK NAZNANI, POVE TI OČETA DO PRAGA, SIN ... PRAG JUŽNA SADEŽA RAČ U- NALNIŠKI POMNILNIK OZEK US- NJEN TRAK PREGOVOR ČASOPISNO- GRAFIČNO PODJETJE SVETINA JE NAPISAL ... UNIČENJE Z OGNJEM NA NJEM SEDI PRIMOŽ ROGLIČ MEJITA NA KALIFORNIJO BAJKA TURŠKI VELIKAŠ AVTOMOBIL- SKA OZNAKA REKE JUŽ NO- AMERIŠKI INDIJANCI IRSKI KOMIK ALLEN NATRIJEV HIDROKSID STUD ŽUŽELKI NETO- REGISTRSKA TONA BOMBAŽNA TKANINA OBLAČILNICI IZVIRNIK SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE BESEDE, KI UROČIJO SESTAV POVEZANIH EKOSISTE- MOV ALI ŽERDIN PREBIVALCI ZELENEGA OTOKA REKA PO- ZABLJENJA V GRŠKI MITOLOGIJI HEMINGWAY: … ZVONI CESTA (LAT.) JUDOVSKI DUHOVNIKI EDVARD GRIEG STIL KARATEJA MOČAN VETER MESTO V HRVAŠKEM ZAGORJU TAK, KI IMA TRI ROGOVE MITOLOŠKO BIVALIŠČE UMRLIH TOLMIN LEŽI V … DOLINI VPR AŠAL- NICA KUPON DOCENT PREBIVALEC DANSKE PRIPRAVA ZA ZAGOZDENJE AMERIŠKI STANDARD VETROVKA S KAPUCO ČLANA SAZU WILLIAM SHAKESPEA- RE JE AVTOR ... IN JULIJE BRITANSKA PEVKA ORA DELA V ARHIVU GLAVNO MESTO ITALIJE (ORIG.) NARAVNI LOGARITEM ZAGOREL VEČJI ŠOP POVEZANE SLAME NOČ IMA SVOJO … SLOVENSKA PEVKA (NUŠA) AMERIŠKI IGRALEC (CHUCK) ODSTRANI- TEV (ZAVES) PARA DIŽNI - KU PODO- BEN SADEŽ AMERIŠKI IGRALEC GUTTEN- BERG VZAJEMNI OKRVAV- LJENE AJATOLA HOMEINI JE BIL VODJA ... REVOLUCIJE POMAGATA PRI PREBAVI GRŠKA IGRALKA PAPAS ŽGALEC OGLJA AMERIŠKI IGRALEC IN PEVEC (FRANK) RENIJ NEKDANJI AVSTRIJSKI SMUČAR (MARIO) … MINUTE PONUDBA PREDPONA, KI POMENI LETALSKI SLOVENSKO SMUČIŠČE EMIL ZATOPEK GOL ERIKA VOUK … CIGANLIJA JE BEOGRAJ- SKI OTOK PRI POMO- ČEK ZA POMETANJE PASJA HIŠICA RADOVAN GOBEC SLOVENSKA MLADINSKA REVIJA TEČE SKOZI BUD IM- PEŠTO SLOVENSKA PEVKA ZAPOREDNI ČRKI ŽIGA, …, POJE ŽAGA, ROM, POM, POM KLADIVO EVROPSKA SKUP- NOST ZA SVOBODNO TRGOVINO NAŠ NEKD. ZUNANJI MINISTER (ZORAN) 6 12 1 5 10 17 7 2 15 3 8 14 9 13 4 11 16 12345 678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 17 Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim ge- slom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 17. januarja. Geslo iz številke 1. Veselo v novo leto Izid žrebanja: 1. nagrado: Darilni bon Perutnine Ptuj prejme Silvo Pinter iz Laškega. 2. nagrado: Darilni bon Mesarstva Čas iz Žalca prejme Ma- rija Marot iz Žalca. 3. nagrado: Darilo Sadjarstva Mastnak prejme Irena Selčan iz Braslovč. Nagrajencem čestitamo. Obvestilo o nagradi jim bomo poslali po pošti. Nagradni razpis 1. nagrada: Darilni bon Perutnine Ptuj 2. nagrada: Darilni bon Mesarstva Čas iz Žalca 3. nagrada: Darilo Sadjarstva Mastnak Novi TEDNIK št. 02 12.01.2023  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 2, 12. januar 2023 TA PISANI SVET S potezami čopiča v spomin na otroške dni »Zapekli« so ga Na žaru Vedno rada urejena V že tako veselem decembru so imeli v Domu upokojencev Polzela še dodaten razlog za veselje, saj je njihova stanovalka Ivana Rojnik praznovala visok jubilej – sto let. Rojnikova je upokojena profesorica zgodovine in zemljepisa. Šele po upokojitvi se je vrnila v rodno Spodnjo Savinjsko dolino. Z nečakinjo sta zgradili hišo v Žalcu, kjer je po- tem živela. Rada je hodila na morje, kolesarila, brala in skrbela za zdrav način življenja. Kljub častitljivim letom je rada urejena, rada si zaveže rutico okoli vratu in nadene na glavo klobuček. Na njen rojstni dan so ji pripravili praznovanje, na katerem ji je direktorica doma mag. Eva Lenko podarila šopek in ji zaželela še veliko zdravja ter dobrega počutja. Praznovanja so se poleg zaposlenih in stanovalcev udeležili tudi njeni domači in župan Občine Braslovče Tomaž Žohar. Za glasbeno popestritev so poskrbeli pevci Ljubiteljskega pevskega zbora Lipa iz Štor. ŠO Koledovanje za dober namen Trikraljevsko koledovanje je tudi letos bo- gatilo prve januarske dni. Mladi koledniki so letos zbirali prispevke za Misijonsko sre- dišče Slovenije. Koledniki s Polzele so tako zbrali 1.630 evrov. Dan po prazniku Svetih treh kraljev so se na pot podale tri skupine kolednikov z animatorji. Pred odhodom na pot po župniji je župnik Ur- ban Lesjak blagoslovil kredo, nalepke, kadilo, vodo in mlade kolednike. Dobre volje so se od- pravili vsak v svoj del občine. Oznanili so vese- lo novico o Jezusovem rojstvu in tako prenesli blagoslov k družinam. Kot vsako leto so obiskali družine, ki so jih povabile. Število hiš se iz leta v leto veča. Tudi sami so bili deležni dobrote ljudi, ki so jim pozornost izkazali s sladkimi priboljški, predvsem pa so bili koledniki veseli, da so opravili plemenito poslanstvo. ŠO Dejan Tamše med praznovanjem abrahama v družbi dveh članic Bepopa in pevke Nine Pušlar (Foto: Rok Deželak) Znan savinjski tolkalist, povezovalec in organizator dogodkov Dejan Tamše, ki ima v teh dneh zaradi bliža- jočega BUMfesta ogromno dela, je nedavno dopolnil petdeset let. Praznovanje si je zamislil kot dogodek Na žaru, v Domu II. slovenskega tabora Žalec pa so ga »zape- kli« njegovi znani prijatelji. »Najtežje je narediti dober dogodek zase. Zato, ker od sebe pričakuješ največ, a tudi vsi, ki te poznajo in vedo, da delaš ›odštekane‹ dogod- ke, to pričakujejo. Tako sem razmišljal o nekaj scenarijih. Glede na to, da je bil datum neugoden (konec leta), sem moral že vmes sprejeti nekaj kompromisov. Ampak to vem samo jaz,« je sproščeno poja- snil profesor tolkal v žalski glasbeni šoli, ki je k sodelo- vanju povabil prijatelje in ko- lege, s katerimi večkrat sode- luje. Na žar so ga tako »dali« dr. Uroš Kuzman, ki je prevzel vse vajeti dogodka, Lucija Či- rović, Tin Vodopivec, članice Bepopa in njegov brat Branko, ki ga tudi sicer najbolje pozna. »Žar je bil odličen. Kombina- cija sodelujočih in zgodbe so bile smešne ›do solz‹. Vsebine nisem poznal, ljudi sem samo povezal, potem se je vse do- gajalo mimo mene. Nastala je celo šaljiva pesem Bepopa, ki je letela name. Skratka, bil je večer smeha, dobre volje in razkritja vseh mojih slabih strani in strani mojih gostov,« je zadovoljen Tamše. ŠO Družinske korenine in obujanje spomina na otro- štvo so botrovali temu, da je Tadej Žugman iz Ljublja- ne Glasbeni šoli skladate- ljev Ipavcev Šentjur podaril portret Josipa Ipavca. Svoje umetniško delo je v roke novim lastnikom predal ob odprtju nove dvorane, ki jo je tamkajšnja občina uredila v Zgornjem trgu. Žugmanu se je ideja za sli- kanje portreta Josipa Ipavca porodila leta 2021, ko ga je Društvo likovnih ustvarjal- cev Rifnik Šentjur povabilo k sodelovanju na likovni koloniji Ipavčeva paleta. Žugman je za pomoč prosil svojo sestrično Anito Koleša, Ob portretu Josipa Ipavca so (od leve) Mojca Sivka iz Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur, ravnateljica tamkajšnje glasbene šole skla- dateljev Ipavcev Simona Zdolšek ter arhitekt in portretist Tadej Žugman. (Foto: Klemen Lorber) Ivana Rojnik v družbi župana Tomaža Žoharja, direktorice doma Eve Lenko in nečaka Janija Rojnika. (Foto: TT) Polzelski koledniki pred domačo cerkvijo (Foto: TT) sicer vodjo šentjurske izpo- stave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Skupaj sta začela iskati primerno staro fotografijo tega skla- datelja, ki je med drugim znan kot pisec prvega slo- venskega baleta Možiček in operete Princesa Vrtoglavka. Iskanje primerne Ipavčeve fotografije je bilo zahtevna naloga, saj so bili posnetki iz tedanjega obdobja slabe resolucije. Naposled sta pri- šla do črno-bele upodobitve, ki je zadoščala kot osnova za izdelavo portreta. Žugman mu je barve dodal po svoji presoji. Temu, da je slika ostala v Šentjurju, botruje avtorjeva povezanost s tem krajem. Njegova mama in nekate- ri njegovi drugi sorodniki so bili namreč rojeni v tem mestu ob Južni železnici. »Dedek in babica sta živela v Zgornjem trgu nasproti cerkve. Ob teh srečanjih sem začutil, kako pomembni so v življenju otroka stari starši. Ko smo se z družino vrača- li na obisk, smo ogromno prepevali, pridružili so se nam moji strici in tete.« Še posebej lepe spomine ima na obiske delavnice svojega dedka, livarskega mojstra Ivana Čretnika. Ded je v svojem vnuku znal vzbuditi otroško zvedavost. Nemalo- krat jima je z bratom prepu- stil kopico krivih žebljev, ki sta jih nato ravnala. Žugman je bil že kot deček pozoren na to, s kakšnim spoštova- njem sta o Ipavcih govorili njegova babica Ana Čretnik in njegova mama. Zato se je kot gospod, ki pravi, da je »šentjurščina« še vedno njegovo priljubljeno narečje, še z večjim veseljem in po- nosom lotil slikanja portreta Josipa Ipavca. Slikarsko ustvarjanje ga je sicer navduševalo že v gimnaziji. Letos poleti bo minilo petdeset let, odkar je ob pomoči slikarja Ludvika Palke naslikal svojo prvo sli- ko v tehniki olje na platno. Doštudiral je arhitekturo in se posvetil temu poklicu, pred približno desetletjem pa se je spet posvetil slikar- stvu, še posebej portretom. Zelo ponosen je, da je pred petimi leti prejel naročilo za oltarno sliko blaženega škofa Antona Martina Slom- ška, ki je prav tako eden od velikih mož, povezanih s Šentjurjem. Ustvarjalec s šentjurskimi koreninami se dogovarja, da bo svoja dela na razstavi predstavil tudi v mestu skladateljev Ipavcev. TS Prejemnica naziva inženirka leta 2022 je Rosana Kolar, diplo- mirana inženirka strojništva in letalska mehaničarka v podje- tju Adria Tehnika. Priznanje je prejela na torkovi slavnostni razglasitvi v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Rosana Kolar, ki prihaja iz Tepa- nja, v Celju pa je obiskovala sre- dnjo poklicno strojno šolo, je že kot 11-letna deklica naznanila, da želi posta- ti letalska mehaničarka. Njene otroške sanje so se uresničile po uspe- šno zaključenem študi- ju strojništva letalske smeri na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, ko se je kot letalska mehani- čarka zaposlila pri družbi Adria Tehni- ka. Je ena redkih žensk v Sloveniji, ki opravlja poklic mehaničarke po- tniških letal. S svojo zgodbo želi spodbuditi mlade, predvsem dekleta: »Verja- mem, da lahko kot ena redkih me- haničark potnih letal v Sloveniji s svojim zgledom navdušim več deklet za poklicno pot v letalstvu. Čeprav je poklic zelo zahteven, je tudi izredno zanimiv, di- namičen in mednarodno priznan.« ŠO Postala je inženirka leta Rosana Kolar, ki prihaja iz Tepanja, v Celju pa je obi- skovala srednjo poklicno strojno šolo, je že kot 11-le- tna deklica naznanila, da želi postati letalska mehaničarka. (Foto: Andrej Križ)